Professional Documents
Culture Documents
Маријан Николов-Интеграли Signed
Маријан Николов-Интеграли Signed
POSVETA
1.INTEGRALNO SMETAWE
By at 2:35 pm, Dec 30, 2015
3 =
4
+ . . ()
4
Vo posledniot izraz (gore) gledam deka figurira S, koja se vika konstanta na integracija. Taa mo`e da
bide bilo koj broj ( ili bilo koja konstanta , , , , ) , no zaedni~ko e deka izvod (diferencijal)od
konstanta e nula , pa ako krajniot (deseno), izraz (A), go diferenciram , se dobiva to~no zadadenata vo
primer-ot 1.1.3.1. baranata podintegralna funkcija = .
Znaejki gi ovie najosnovni elementi za neopredeleniot ednokraten integral mo` am da go dadam i naj
op[tiot oblik na definirawe na opredeleniot ednokraten integral.
Neka e dadena funkcijata = () , pri [to : i podelbata = 0 ,1 , na nekoj kone~en
interval [a, b] opredelena so to~kite , pri = 1,2, , , no takvi da :
( ) . . . . . 1.1.3.3.
=1
pri [to = 1 i [1 , ] , pod uslov da grani~nata vrednost (1. 1. 3. 3.) postoi bez ogled na
izborot na podelbata , odnosno nezavisno od izborot na to~kite i .
Sl.1.-Geometriska interpretacija na opredeleniot ednokraten integral preku Rimanovata integralna suma kako zbir
na povr[ini na pravoagolnici
Sumata :
, =
. . . . (1.1.3.4. )
=1
se vika integralna (ili ~esto se koristi i terminot Rimanova) suma na funkcijata , koja grafi~ki e
prika`ana na sl.1. Spored izrazot (1.1.3.4.) i geometriskata interpretacija na Rimanovata suma ,
proizleguva , deka , ednokratniot opredelen integral od dadena funkcija , e vsu[nost grani~nata vrednost
na nizata od integralni sumi na taa funkcija( vidi izraz 1.1.3.3. i slikata 1.). Osobeno e VA`NO da se
voo~i ovaa konstatacija , od pri~ina , [to pokasno tokmu ovoj fakt ]e bide MNOGU VA`EN pri definiraweto
na site drugi , vo vovedot , pogore navedeni integrali. Isto taka e od esencijalno zna~ewe i faktot deka
opredeleniot ednokraten integral (1.1. 3. 4.) postoi samo ako podintegralnata funkcija () e neprekinata
funkcija na celiot zatvoren interval na integrirawe = , .
4
krivata = () i oskata , e negativna , a so
opredeleniot(ednokraten)integral, [to e ilustrirano na slikata 2.
samoto
toa
vrednosta
na
02 = 2;
2. PRESEK SO oskata: za = 0 0 = 4;
3. STACIONARNI TO^KI: =0 > = 2 = 0 = 0; stacionarna to~ka e 0,4 ;
4. OPREDELUVAWE NA 0,4 dali e MIN. ili MAH. : 0 0; = 1 < 0 e to~ka na MAH.
Vrz baza na dobienite podatoci go crtam grafikot na funkcijata i toj e kako na sl. 3.:
Sl.3-Grafik na funkcijata = 2 + 4
= 2 2 + 4 = 3
3
+2
2
+ 4
+2
2
16
3
+ 4 4 = 16
16
3
; [];
Primer 1.1.3.3.
Re[avawe:
Kubnata parabola = 3 ima grafik lesen za crtawe(toj e ve]e dobro poznat od sredno[kolskoto
obrazovanie)isto kako i za pravata = 2 i tie se dadeni na sl.4.
2 3 = 4
2
2
2
0
4
4
2
0
= [];
Primer 1.1.3.4.
Re[avawe:
Povr[inata R ]e bide : = 0
2 = 3/2
3
1
0
3
3
1
0
= [];
Mnogu ~esto vo matematikata (i voop[to vo tehni~kite nauki) ima potreba od preminuvawe od eden vo
drug koordinaten sistem. Postojat , osven pravoagolniot (Dekartov iot) koordinaten sistem i drugi , kako ,
polarniot , cilindri~niot , sferniot i dr. Zasega ]e go objasnam samo preminot od Dekartov vo polaren
koordinaten sistem i obratno.Toj po~iva na faktot deka vo matemati~ko-tehni~kite nauki SEKOGA{
postoi i poednostaven na~in na prika`uvawe na na~inite i metodite na re[avawe na zadadenite
problemi(zada~ite). Eden od tie NAJEDNOSTAVNI , NO NAJ^ESTO PRIMENUVANI METODI e :
Sekoja to~ka vo ramninata (prostorot) e ednozna~no opredelena so nejzinite koordinati. Ako so : Ad (xd
,y d) gi ozna~am koordinatite na to~kata A vo Dekartov koordinaten sistem , a so Ap(,r) koordinatite na
istata to~ka A , no vo polaren koordinaten sistem i ako pri toa rastojanieto OA (od koordinatniot
po~etok do nekoja proizvolno izbrana to~ka A) go ozna~am so kako [to e prika`ano na sl.6. , a agolot [to
radius vektorot = go zafa]a so polarnata oska , toga[ , spored sl.6. gi imam slednive relacii:
= , = , 2 = 2 + 2 , = . (1.1.4.1)
Sl.6.-Grafi~ko prika`uvawe pri premin od Dekartov vo polaren koord inaten sistem i obratno
Od sl.6. o~igledno e deka agolot e vsu[nost agol na rotacija , t.e. agol pome\u pozitivniot del na
oskata , odnosno polarnata oska (pri polo`ba = 0) i polo`bata na to~kata Ad odnosno Ar . Sega da
vidim kako se vr[i preminot od Dekartov vo polaren koordinaten sistem i obratno.
Primer 1.1.4.1.
Dadena e to~kata A (3, 3) vo Dekartov koordinaten sistem. Da se opredelat koordinatite na dadenata to~ka
vo polaren koordinaten sistem.
Re[avawe:
3
300
3
(
3
3
= 30 = ; Kako e = 3 = 3 = 300
6
3
)
2
Primer 1.1.4.2.
Dadena e to~kata A (4, 2) vo polarni koordinati. Da se opredelat koordinatite na istata to~ka vo
pravoagolni (Dekartovi) koordinati.
Re[avawe:
9
Primer 1.1.4.3.
Dadena e krivata : 2 + 2 = (1 + 2 + 2 ), pri > 0 ; Da se presmeta povr[inata [to ovaa funkcija ja
zafa]a.
Re[avawe:
Re[avaweto , odnosno , integriraweto na ovakva IMPLICITNO ZADADENA funkcija , so cel da se
najde povr[inata [to dadenata(vo slu~ajov implicitna) f-ja ja zafa]a e dosta te[ka (no ne i
nevozmo`na)rabota. No kako [to ka`av ve]e i na str.6, SEKOGA{ postoi poednostaven na~in na
razre[uvawe na dadenata zada~a(problem). Tokmu eden od tie na~ini e preminuvaweto od Dekartov vo
polaren sistem , a se so cel poednostavno da se najde povr[inata [to ja zafa]a dadenata kriva 2 + 2 =
(1 + 2 + 2 ); Zna~i trgnuvam od ve]e poznatite izrazi ( 1.1.4.1.), samo [to ]e usvojam namesto
agolot , odbele`uvawe . Zna~i imam :
= , = ,
so
zamena
na
gornite
,dobivam:[ ) 2 +
ravenki
= +
vo
dadenata
2+
2 = 2 + 2 ;
imlicitna
2
ravenka 2 + 2 = ( + 2 + 2 )
2 2 + 2 = + 2 =
...
1 + /() = + ;
Zna~i so izrazot :
() = +
()
0
2a
30
1,9a
60
1,5a
90
a
150
180
0,1a
A
Tabela 1.
270
a
330
1,9a
360
a
10
proizleguva deka Tabelata1. ne e sosema vo red !! Vo [to e toga[ problemot? Problemot e vo toa [to
MORA da se VNIMAVA pred da se sostavi Tabelata1. da se ispita NAJPRVO dali polarno zadadenata
funkcija e neparna (simetri~na vo odnos na polot) ili parna (simetri~na vo odnos na polarnata oska!!).
Zna~i , konkretno , vo Tabela-ta1. mora da zemam vrednosti za pome\u 0 i , a potoa vrednostite
pogolemi od ednostavno da gi preslikam pod polarnata oska. Ete ja pri~inata zaradi koja vo Tabela1. ,
za vrednosti pogolemi od = 1800 ne se pojavuvaat negativnite vrednosti za polarno zadadenata
funkcija!! Zna~i:
= 2 0 2 (1 + ) 2 = 2 0 + 22 0 + 2 0 2 = 2
=
+ 22
2
2
0 1 + 2 = =
[] ;
Ovoj vid na kriva ima posebno ime i sevika KARDIOIDA ili na makedonski SRCELINIKA !
OSOBENO
NA NAPO
OSOBENO VA
NA VA
NAPOMENA
!!
SEKOGA{ KOGA IMATE ~LENOVI OD OBLIK : + BEZ RAZLIKA DALI SE SAMO TAKVI , ILI , KAKO
OSOBENO VA
NA NAPOMENA !!
PODKORENI GOLEMINI , ILI SE NAO\AAT VO DEFINICIONATA OBLAST2 NA F-JATA
, PRAKTIKUVAJTE PREMINUVAWE VO
2 BEZ RAZLIKA RE{AVAWADA
SEKOGA{ KOGA IMATE LENOVIPOLARNI
OD OBLIK
:
KOORDINATI.
11
Ednokratniot opredelen integral i.t. ima va`na uloga i pri opredeluvaweto na volumenot na edno telo ,
koe se dobiva , koga povr[inata (ili del od nea)formirana od podintegralnata funkcija rotira okolu
ili oskata. Pri toa, bez da navleguvam podlaboko vo teoretskite apstrakcii ]e gi navedam slednive
slu~ai:
VOLUMEN-ot NA TELO DOBIENO SO ROTACIJA OKOLU OSKATA NA KRIVATA
= () ILI NA NEKOJ DEL (SEGMENT) OD NEA E DADEN SO :
= [() 2
= [
=
]
[() 2 ........................................................................................(1.1.4.2.)
= [ ] 2
.................................................................................................................(1.1.4.3.)
=
2 2 = 2
3
= 3 3 =
[];
0
3
0
3
0
Bidej]i imam 2 takvi polusferi dobieniot rezultat treba da go pomno`am so 2 za da go dobijam
12
teoretskite apstrahirawa , tuku naprotiv sakaat konkretni primeri , so koj ]e se potvrdi ili negira
, nekoja teorema , definicija ili posledica.
Neka e .
Karakteristi~ni to~ki se :
3 e RABNA TO~KA na mno`estvoto ako sekoja okolina na to~kata 3 barem edna to~ka od i
barem edna to~ka [to ne e od .
4 e TO~KA NA NATRUPUVAWE vo mno`estvoto ako sekoja okolina na to~kata 5 ima
\ 4 }.
Karakteristi~ni mno`estva se :
so
13
Sekoe neotvoreno mno`estvo se vika ZATVORENO . i kone~no
Mno`estvoto eOGRANI~ENO ako e sodr`an vo nekoja svoja okolina.
Poslednoto, pogore navedeno poglavje, iako mo`ebi izgleda (na prv pogled) mnogu apstraktno sepak e od
vitalno zna~ewe za ponatamo[nite izlagawa vo vrska so definiraweto na dvojnite , trojnite ,
krivoliniskite od prv i vtor vid integrali , kako i za povr[inskite integrali od prv i vtor vid. Sepak , jas
, avtorot na ovoj trud , se obidov da go izvadam si`eto od teorijata na pove]e dimenzionalni to~ki i
mno`estva , koe moram da Vi priznaam ceneti ~itateli ne e nimalku ednostavno , osobeno ako se zemat vo
predvid i dokazite (koj se sostaven del) koj vo sekoj slu~aj se apstraktni , a vo su[tina ne pridonesuvaat
mnogu za in`iwerskoto rabotewe , a so samoto toa go nadminuva potrebniot kvantum na in`iwerskoto
poznavawe, na apstraktnite teoremi , definicii, posledici , kako i u[te po apstraktnite nivni dokazi , pa
kako takvi se re[iv da gi izostavam , kako odvi[ni i nepotrebni za eden iden diplomiran in`iwer po
elektrotehnika(TK i Elektronika), kako i za idnite IT in`iweri.
2.1.3Dvojni integrali
i pri toa na sekoe podmno`estvo izberam to~ka ( , ) = . Ovaa grafi~ki e prika`ano na sl.8. :
14
Sli~no kako kaj ednokratnite opredeleni integrali ja formiram povr[inata od mno`estvoto
oblasti . Potoa , ja formiram sumata :
, =
( )
=1
sega ja razgleduvam , tokmu kako kaj ednokratnite opredeleni integrali , grani~nata vrednost na
poslednata suma , dadena so posledniot izraz pogore. Dokolku postoi grani~nata vrednost , na suma ta
, , za bilo koja podelba R , nezavisno od izborot na to~kite , = i izborot na mno`estvata
, pri [to , toga[ so sumata , e definiran DVOJNIOT INTEGRAL za funkcijata
= (, ) nad oblasta so izrazot :
, = 0 =1 ( ) = 0 =1 ( , ) .........
, = lim
( ) = lim
( , )
0
0
Na ovoj na~in go definiravme dvojniot
integral nad=1
nekoja oblast .
=1
......... ..(2.1.4.1.)
lim
( , )
(, )
=1 ( , ) (, )
0 0
=1
15
Zna~i , dvojniot integral vo najop[t slu~aj se definira preku elementarnata povr[ina , koja pak od
druga strana e proizvod od elementarnite delovi vo ramninata a tie se i , [to zna~i deka
= , pa vo najop[t slu~j dvojniot integral e daden so izrazot:
,
=
,
, =
,
D D
Sega da vidime na konkreten primer kako izgleda celoto ova teoretizirawe:
Primer 2.1.4.1
So koristewe na dvojniot integral da se presmeta zafatninata (volumenot) na oblasta pod grafikot na
funkcijata = 2
1
2
Re[avawe :
Ravenkata na ramninata e: 2 = 4 . Ako ja dovedam vo kanoni~en oblik ]e imam:
+ + 2 = 4 + + = 1
4 4 2
od kanoni~niot oblik se gleda deka otse~ocite [to ramninata gi otsekuva na , i oskite se: =
4, = 4 , = 2. Edine~niot kvadrat vo O ramninata mo`e matemati~ki da se opi[e kako mno`estvo
to~ki :
= , 2 0 1,0 1}
Povr[inata i mno`estvoto to~ki od go davaat volumenot na teloto , pri [to sekako mora da se vodi
smetka deka , bidej]i e vo O ramninata , a e funkcijata , toga[ za dvojniot integral oblasta na
integracija ]e bide tokmu K pa ]e imame :
=
,
K
0
0
( , )
D
pri [to = +1 , = +1 , a to~kite ( , ) pripa\aat na podra~jeto D.
Kaj dvojniot integral e MNOGU E VA@NO PRAVILNO DA SE OPREDELAT GRANICITE NA
INTEGRACIJA.
16
17
, =
2 ()
1( )
(, )
D
Za podra~jeto na integracija od tipot 2 (sl.11) dvojniot integral po oblasta D ]e bide :
, =
D
Primer 2.1.5.1 .
2 ()
1()
18
Da se presmeta dvojniot integral
2
1+ 2
D
0 1, 0 1
Re[avawe:
Ovde bidej]i podra~jeto na integrirawe D e pravoagolnata oblast = { , , 0 1, 0 1} ne e
potrebno crtawe na skica (zna~i e mnogu ednostavna oblast , pa zatoa i ne ja navedov vo tipovite1. i 2.,
kako poseben tip!!-inaku mo`e da se smeta kako poseben tip, no na ispit retko-skoro nikojpat ne
pa\aat ovakov tip zada~i!!
{TO E GLAVNIOT PROBLEM KAJ STUDENTITE ?
VOGLAVNO , IMAM PRIMETENO , DEKA STUDENTITE GI MA~I
PROBLEMOT OD KADE DA ZAPO~NAT SO INTEGRACIJA , DALI PO
ILI PO ILI OBRATNO ? GENERALNO PRAVILO OD KADE DA SE
ZAPO~NE SO INTEGRACIJA NEPOSTOI !OP{TO ZEMENO VA`I:
2
1+
1 2
= 0 0
2
1+
1 2
1+ 2
) = (Vie
1 2
= 0 (0
1+ 2
) = 0
1
1+ 2
2 =
3 1
1
=
3 0
3
Ako sega ova re[enie go vmetnam vo dvojniot integral (kade [to zastanav) :
1
3
1
0
1
1
1
1
=
= 1 =
;
2
1 +
3
0
3
1
=
1 + 2
1
0
=
0
4
1
0
2 =
3 1
=
;
12
0
19
Primer 2.1.5.2
Da se presmeta dvojniot integral:
=?
2 1
2 1
1 1 =
21
01
1 = + 2
niz O(0,0) i A(1,1) pravata e = ; i to~kite OAV ja opredeluvaat oblasta , kako na sl.12. :
20
1
=
=
=
+2
1
0
1
0
1
0
=2
=
+ 2
=
+ 2 =
2 2 =
1
= =
1
2
0
= = =
= 2 1 1 2{[
1
1
2
1
1
]
} = + 2 2 0 + 2 1 = , ;
0
0
Primer 2.1.5.3.
Da sepresmeta dvojniot integral:
2 =?
Re[avawe :
1
na~in :
2 = 2
=
2 = 2 = 1 = 1 1 ( ,-1) 2
,1 ;
_________
Grafi~ki toa e prika`ano na sl.13. Integriraweto ]e go sprovedam po .
Slikata 13. mi pomaga da ja opredelam oblasta D :
=
1 1
2
1 (vidi sl.13.)
Sega koga gi imam i grafi~ki i matemati~ki site potrebni elementi ,preminuvam na re[avawe na
dvojniot integral :
21
D
1
2
2
1
2
2 = 2
= 2
1
2
2
2
2
2
= 2
2
1 2
2 2
2
2
1 8
1
= ( 2 6 )
8
1
8
2 6 =
1 3
8 3
7
7
1
1
8 21
Primer 2.1.5.4.
Da se presmeta dvojniot integral :
=?
D
kade oblasta D e ograni~ena so oskata i graficite na funkciite = + 1 za < 0 i = 2 + 1 za
0;
Re[avawe :
22
Graficite na dadenite funkcii (relativno)lesno se crtaat , bidej]i , = + 1, e ravenka na prava
(dobro poznata od srednoto obrazovanie), a = 2 + 1, e nepolna kvadratna ravenka (i.t. dobro poznata
od sredno u~ili[te). Grafikot ]e bide kako na sl.14. :
NO VO VA{ INTERES E DA SE POTRUDITE GRAFICITE DA GI SKICIRATE SAMOSTOJNO
, KAKO
DA STE
NA ISPITBRZOPLETI
. NE PRAKTIKUVAJTE AD HOK SKICIRAWE , BEZ RAZLIKA KOLKU
-NE
BIDETE
I DA STE SIGURNI VO SEBE I VO SVOETO (PRED)ZNAEWE.
-VNIMAVAJTE
NA
SEKOJ DETAL
-SKICITE
GRAFICITE
PROVERETE
GO PO~NETE INTEGRIRAWETO
EDINSTVENA CEL USPE{NO DA GO POMINETE
OVAA VI
GI
VO
2-3 PATI
PRED DA
ISPITOT (KOLOKVIUMOT) !!
23
2+1
= 1(1 ) + 0 (0
0 2 +1
0
2
) = 1[
1 2 2
0
2
] + 0 [
] =i.t.n.
D
Ovoj e dobar primer da vi voo~am i edna druga VA`NA OSOBINA na dvojniot integral. Imeno, vo
dvojniot integral mo`eme da vr[ime PROMENA NA REDOT NA INTEGRIRAWE. Kako ]e go izvedam
toa ? Ako voo~am deka oblasta , mo`e mnogu poednostavno , da se prika`e kako :
= {(, ) 1 < < 1 , 0 < < 1}
toga[ baraniot dvoen integral ]e bide :
1
1 2
= 0 (1 ) = 0
1
1
=i.t.n.
2 + =?
R
24
Sl.16.
Re[avawe:
Sega koga znam edna tolku va`na osobina na dvojniot integral mo`am da ja primenam i vo konkretniov
primer. Zna~i :
1 0. Prvo , integriraweto go sproveduvam po , a potoa po .
2
0
3 2 3
[ +
]
=
2
1
0 3
52
=
+ 8 ==
;
3
( 2 + )] =
27 9 1
+
=
3
2 3 2
2
0
26
26
+ 4 =
+ 2 2
3
3
2
0
2
0
2 + ] =
=
;
[ 2 +
2 2
]
=
2
0
3
1
2 2 +
4 2
2 3
=
+ 2
2
3
3
2
2
== 18 + +9 1 = 26
1
3
3
25
2
2
4 3 4 + 32 = [2 2 3 4(
2
4
1
+ 3 2 2 + 2
= ;
1
(4 6)] =
Sega , kako vtoro , ]e integriram prvo po , a potoa po , redosled na integrirawe. Za da bide opfatena
celata oblast , ]e integriram po i toa od (spored sl.17.) 0 do 1, a po , ]e integriram od 1 do .
Mnogumina SIGURNO ]e se zapra[aat zo[to ?Odgovorot e mnogu ednostaven , ako se znae deka , , e
INVERZNA f-ja za = Eve zo[to : Od osobinite na logaritamot poznato e ( u[te od sredno
u~ili[te ) deka: ozna~uva priroden logaritam ( od tuka i oznakata = ) a
logaritam od , za osnova , e = = , od kade sledi deka = e inverzna funkcija za = .
Vo toj slu~aj dvojniot integral ]e bide:
1
0
(4 6 )] =
2 2 6
=
1
1
0
2 2 6 2 + 6 = ;
= , = , = 2 + 2 , = . . (2.1.6.1)
No kaj dvojniot integral postoi edna posebna formula so koja se vr[i transformacijata na oblasta od
Dekartov vo polaren koordinaten sistem i taa e dadena so izrazot(2.1.6.2):
=
= 2 + 2 = 2 + 2 = (2.1.6.2.)
26
i se vika JAKOBIJAN (ili Jakobijanova determinanta). Taa e od krucijalno zna~ewe pri preminot od
Dekartov vo polaren koordinaten sistem. Ako znam deka elementarnata povr[ina e ,toga[ doa\am do
izrazot , koj ja dava vrskata pome\u elementarnite povr[ini vo dvata sistema :
= . . . (2.1.6.3. )
Vo toj slu~al dvojniot integral po oblasta D ]e glasi :
, =
=
, =
( , ) . . . . (2.1.6.4)
Sega da vidime na konkretni primeri kako odi re[avaweto na dvojnite integrali pri premin od
Dekartovi vo polarni koordinati.
Primer 2.1.6.1.
Presmetaj go dvojniot integral :
2 + 2 =?
D
kade oblasta D e ravenkata na kru`nicata 2 + 2 = 1 vo prviot kvadrant ;
Re[avawe :
Zadadenata kru`nica 2 + 2 = 1 e CRK so centar vo S(0,0) i radius = 1 i e lesna za crtawe a e
prika`ana na sl.18.
27
1 0. Prvo , da probam da integriram vo pravoagolni koordinati :
1
2 + 2 = 0 (0
1 2
1
(
2 0
1
2 + 2 ) =
1 2 2
1
2
1+ 1 2
0 [0
12
2 + 2 + 2 + 2 + 2
= 1 2
=0
==
) = = /; (DOSTA TE{KO)
2 + 2 =
2 + 2 =
=
= = 02 [ 0 2 ] = 02
3
3
1
0
/2
= 0
3
= ; (LESNO)
D
MNOGU POLESNO SE DOA|A DO ISTIOT REZULTAT KAKO I VO DEKARTOV KOORDINATEN SISTEM!! (NE
ZABORAVAJTE:SEKOJPAT BIRAJTE GO POLESNIOT NA^IN DA DOJDETE DO POSAKUVANOTO RE{ENIE-NE KOMPLICIRAJTE ,
VREMETO E MNOGU BITEN FAKTOR NA ISPIT ILI KOLOKVIUM!!)
Primer 2.1.6.2.
Da se presmeta dvojniot integral :
+ 2
=?
D
ako integracionata oblast D e opredelena so :
2 + 2 = 1, ( 1) 2 + 2 = 1, vo prviot kvadrant;
Re[avawe :
Podra~jeto na integracija ]e bide kako na sl. 20. , bidej]i 2 + 2 = 1 e CRK so centar vo to~kata S(0,0) i
radius = 1, dodeka ( 1) 2 + 2 = 1 e i.t. ravenka na kru`nica , so centar vo S 1 (1,0) i radius = 1, pa
grafikot ]e bide kako na sl.20. :
28
=
2 + 2
=
=
2 + 2
=
=
= 03 [1
] = 03 [ ]
2
=2
=1
= 03 2 2 = 3 + +
29
Navistina mnogu polesno odkolku ako rabotev vo Dekartovi koordinati !!
Na studentot OSTAVAM da proba SAMOSTOJNO da ja re[i vo Dekartovi koordinati!!
Sega koga gi znam poimite , pravilata i metodite na re[avawe na dvojnite integrali mo` am da
preminam na :
. . . (2.1.7.1.1)
2( )
1( )
. . . (2.1.7.1.3. )
[1 () 2 ()]
. (2.1.7.1.4. )
30
2()
1()
. (2.1.7.1.6. )
. PROSTO,
POME\U = , I OBLASTA NA
INTEGRIRAWE !!!
krivata 2
= 9 6 9 6 0 6 9
5 3
3. . . {[ , ]}
2 2
31
10 + 25 = 9 6 1 1, 15 2 (1, 15)
Vrz osnova na sprovedenata (kratka)analiza na zadadenite funkcii go crtam grafikot kako na sl. 23.
Vedna[ da napomenam deka ova kratka analiza MORA da se izvr[i za da se skiciraat graficite na
dadenite funkcii .
15
2 25
10
9 2
6
2 25
19
i =
= =
9 2
6
[] ;
Posledniot integral ne go dadov vo kompletno re[ena forma , tuku samo , kone~noto re[enie (a e mnogu
lesen) za da mo`e ~itatelot , odnosno , studentot , SAMOSTOJNO DA SE OBIDE DA GO RE{I !!
Primer 2.7.1.2.
32
Da se presmeta povr[inata odrani~ena so krivite:
2 + 2 4, 1
Re[avawe :
Bidej]i krivata 2 + 2 4, sodr`i vo definicionata oblast ( D.O. ) ~len od oblik 2 + 2 , jasno deka
treba da preminam vo polaren koordinaten sistem. No prethodno po`elno e, a i prepora~uvam na site, da
skiciraat vo Dekartov koordinaten sistem , kako na sl. 24. :
= , =
=
3 = = 3 = i
3
3 =
za
= 3 =
3
3
Za da go opredelam treba , agolot , da go fiksiram , pa za pomalata vrednost na se dobiva:
1
= , = 1 1 = =
2
3
3 2
2
1 3
1
1
1 2
3
= 1 =
4
= 4
= (4
3)
1 ==
2
2
2
2
3
3
3
, [] ;
33
34
vsu[nost nekoe konusno telo , koe zavr[uva so polusfera , ili t.n. polusferen konus , koj e prika`an na sl.
26.
Sl.26. - Geometriski kako izgleda volumenot na baranoto telo zadadeno so presek na 2 funkcii
{to e NAJVA`NO DA SE RAZBERE I SVATI OVDE ?
PRVO :
NIKOGA[
RABOTITE
SISTEM.
NE
VO
SE
ZD
OBIDUVAJTE DA
KOORDINATEN
VTORO :
SEKOGA[ GLEDAJTE JA PROEKCIJATA
OD DADENITE POVR[INI VO EDNA
RAMNINA ,(, ili ).
35
Ovaa se samo GENERALNI PRAVILA , no postojat i mnogu drugi FINTI koj ]e gi svatite i razberete
vo primerite [to sleduvaat. Spored sl.25. , sledi , deka , volumenot V na teloto od sl.25. , ]e bide daden so
izrazot :
=
,
R
, =
R
[ , , ] . . (2.1.7.2.1. )
R
Primer 2.1.7.2.1.
Da se presmeta volumenot na tristrana piramida koja e ograni~ena so ramninite :
= 0, = 0 , = 0 + + = 1
1 2 3
Re[avawe :
Da se pridr`uvam do generalnoto pravilo ( iako piramidata [to e dadena vo kanoni~~en oblik ) e
relativno lesno da se nacrta i vo tridimenzionalen oblik. Za da go zapazam PRVOTO generalno pravilo
=
R
3 3
R
3
2
36
Ako znaeme deka = , sledi , volumenot ]e bide :
1
2 +2
1
3
=
3 3 = 3
2 2 + 1 = = [];
2
0
0
0
= = [(
8
9
2 2 2 2 )] =
ea o oa kooa
= , =
R
8
= =
2
3
0
2 3 = =
, [];
9
Zabele[ka:
Mnogumina sigurno ]e se zapra[aat : Zo[to vo podintegralnata funkcija vo dvojniot integral zemav
, a ne na primer ? Objasnuvaweto e slednovo : Od definiranosta na i sleduva deka :
8
= ( 2 + 2 ) , a bidej]i = 2 + 2 = ;
Jasno e deka od ja odzemam , a mo`e da se odzeme samo od ne[to [to e pogolemo , pa sega mislam deka e
sosem jasno zo[to zemav , a ne ;
Primer 2.1.7.2 .3.
Da se presmeta volumenot na telo ograni~eno so krivata : 2 = 2 + 2 i 0 1;
Re[avawe :
37
O~igledno granicata e 0 1, a toa zna~i deka sekoja druga golemina e pod ova granica = 1, a so samoto
toa sledi deka od 1 ]e treba da ja izvadime krivata (konus e, no ne e va`no toa) 2 = 2 + 2, [to zna~i
podintegralnata funkcija vo dvojniot integral ]e bide = 1 . Sega treba , da se korenuva , pa , sledi :
= 2 + 2 , pa normalnodeka :
, = 1 2 + 2
Se pridr`uvam do generalnite pravila.Toa da povtoram, zna~i, IZBEGNUVAJTE 3 D-prika`uvawe na
dadenata funkcija. Za = 0, krivata nema smisla. Zo[to ? Zatoa [to od :
2 + 2 = 0 2 = 2
pa ako posledniot izraz se korenuva se dobiva : = 2 , [to e apsurdno , bidej]i 2 0 R
pa od tuka sledi apsurdot. Ostanuva = 1 2 + 2 = 1 , a ova e CRK so centar vo S(0,0) i radius = 1.
Bidej]i oblasta na integracija e kru`nicata K dadena na sl.28. , a imame ~lenovi od oblik 2 + 2 ,
podobro e da preminam vo polarni koordinati.
= 0 0 2 = 0
2
2
3
3
1
0
2 1
21
= 0 [ ] = 0 =
2
0
= [] ;
38
3.Trojni integrali
Trojnite integrali se i.t. mnogu va`ni vo matemati~ko-tehni~kite nauki. Tie se od posebno zna~ewe pri
presmetuvawe na volumen na tela formiran od zadadeni krivi , so tri promenlivi ( varijabli ).
3.1.Poim za troen integral i negovo presmetuvawe
Troen integral posti samo ako e definirana integrabilna funkcija so 3 promenlivi od oblik:
= , , . (3.1.1. )
pa
vo
toj
slu~aj
so
izrazot
(3.1.1.)
se definira
= (, , )
trojniot
integral
od
funkcijata:
na sledniov na~in :
, , = , , . . (3.1.2. )
V
Ovaa definicija za troen integral e samo kone~na forma , a doa\aweto do nea namerno go izostaviv , od
edostavna pri~ina [to e mnogu sli~na so dvojniot integral , no nejzinoto celosno izveduvawe , smetam deka
go nadminuva obemot i namenata na ovaj trud.
Primer 3.1.1.
Da se presmeta trojniot integral :
dxdydz
(x+y+z+1) 3
=?
V
Ako V e oblasta na integrirawe ograni~eno so koordinatnite ramnini i ramninata:
++ = 1
Re[avawe :
Re[avaweto na trojnite integrali , vo princip , e mnogu sli~no so re[avaweto na dvojnite integrali.
Vo oblasta na ramninata :
++ = 1
= 1
Vo toj slu~aj trojniot integral po oblasta V, ako vo - ramninata, skicata, na = + 1 e kako na sl.
29.
39
(+++1) 3
+1
= 0 0
+++1
+1
== 0 0
1
2 +++1 2
1
0
a ova e ve]e
dvoen integral , pa studentot treba ( a ako saka da polo`i MORA) sam da go re[i ponatamu dvojniot
integral , samo VNIMAVAJ , vo posledniot integralen izraz samo e promenliva , dodeka , i se
konstanti !! Da napomenam zaradi kontrola na to~nosta , krajniot rezultat , od re[avaweto na ovoj
troen integral e :
Primer 3.1.2.
Da se presmeta trojniot integral od funkcijata : = , , = 2 + 2 + 1 , nad oblasta , koja e
ograni~ena so krivite 2 + 2 = 1 i = 1 + 2 + 2 i ramninata .
Re[avawe :
Ovoj primer za razlika od prethodniot e dosta poslo`en . Oblasta na integrirawe e :
= { , ,
, , 0 1 + 2 + 2 }
2 + 2 + 1 = [0
( 2 + 2 + 1) ]=
40
zna~i , kako i vo prethodniot primer dobiv dvoen integral , no za razlika od prethodniot , koj be[e
dosta ednostaven , pa ne go re[iv celosno , ovoj bidej]i e pokompliciran ]e vi go re[am celosno. Imeno , vo
posledniot izraz (gore), vo dvojniot integral , figuriraat kvadra tni ~lenovi , odnosno , ~lenovi od
oblik 2 + 2 , pa zatoa , ]e vovedam polarni koordinati , so [to re[avaweto na posledniot dobien dvoen
integral (gore), se re[ava mnogu polesno,pobrzo i poto~no :
= , = ,
kako 2 + 2 = 1 e CRK za nea va`i istata slika od sl.27. , pa zatoa nema povtorno da ja skiciram , tuku ,
]e ja iskoristam sl. 27. Spored toa ]e va`i :
0,1
0 , 2
2 + 2 + 1
1 + 2 + 2 =
2 + 1 1 + =
3.2.Primena na trojniot
5 4 3 2
[ + + + ]
5
4
3
2
1
77
=
0
60
2
0
77
60
=
;
0
Presmetuvaweto na volumen na edno telo , dobieno kako presek na dve ( ili pove]e funkcii) so troen
integral e prili~no ednostavno , od pri~ini [to , vo trojniot integral ne figurira nikakva funkcija , tuku
, toj ednostavno , kako , podintegralna funkcija go ima elementarniot volumen , na nekoj elementaren
paralelopiped ~ii elementaren volumeni se : = , pa vkupniot volumen ]e bide tokmu trojniot
integral , to~no od toj elementaren volumen :
=
. . (3.2.1)
V
So primena na troen integral , zna~i se izbegnuvaat komplikaciite [to mo`e da nastanat ako
podintegralnata funkcija se kvadrira ( kaj ednokratniot opredelen integral), ili se vmetne kako linearna
funkcija ( mislam linearna vo smisla deka ne se kvadrira)vo dvojniot integral.
Primer 3.2.1.
Da se opredeli volumenot na telo ograni~eno so krivite:
= 2 2 , = 2 , = 0 = 0
Re[avawe :
Kako i kaj dvojnite integrali i ovde va`at istite pravila. Zna~i , NIKOGA{ ,ne rabotete vo 3Dramninite , tuku , svedete go trojniot integral , vo nekoja od proekcionite ramnini : Oxy , Oxz, ili vo Oyz .
41
PRIDR@UVAJ TE SE DO PORANO
NAVEDENITE PRAVILA.....
2 2
Oxy
42
=
2 2
[]
+1
2
/2
+1
2
2
1
1
2 1
1
+ + 1 = 3
+
+
= . = [] ;
12
0
2 0
0
2 2
2
4
43
( , , , )
( , , , )
Volumenot na na paralelopipedot , so rabovi , PQ,PR , PS , ]e bide , spored teorijata na analiti~kata
geometrija vo prostor , ednakva , na me[aniot proizvod , odnosno :
( ) .
, ,
. . . . . (3.3.1. )
, ,
So izrazot (3.3.1), vsu[nost , ja najdov vrskata pome\u elementarnite volumeni vo dva razli~ni koordinatni
sistema , [to ponatamu , vo mnogu slu~ai , vo mnogu ]e mi ja olesnuva rabotata so trojnite integrali ,
osobeno , pri opredeluvaweto na granicite na integrirawe , pri [to kako [to vidovte vo prethodnite
primeri , e dosta komplicirana postapka , duri i ako rabotam so linearni ravenki ( vidi primer 3.1. 1. ) , a
da ne zboruvam za ravenki od kvadraten ( ili bikvadraten ) oblik.
Verojatno mnogumina ]e se zapra[aat : Zo[to e potrebna celata ova teoretska apstrakcija ? Odgovorot
ve]e go dadov vo pogorniot paragraf , no sega , ]e go konkretiziram so :
NEVOZMO `NO!! osven ako nemate perfektno matemati~ko znaewe kako i ~uvstvo za prostorna
orientacija)......tuku ednostavno rabotete so skicirawe vo ramnina. DOBRO ZAPOMNETE GO OVAA ,
ZATOA I POVE}E PATI GO NAGLASUVAM !!
44
OVAAEEVO
VOVA{
VA{ INTERES
INTERES I
I PRIDR
PRIDR`
`UVAJTE
UVAJTE SE
SE DO
ZA NEGO
OVAA
NEGO ,, SEKOGA{
SEKOGA{
SAMO
SAMONA
NAOVOJ
OVOJNA^IN
NA~IN}E
}EDOJDETE
DOJDETEDO
DOPOSAKUVANOTO
POSAKUVANOTO RE{ENIE
RE{ENIE
oskata. Kako centarot na CRK e vo (0,0) a visinata = 1 , se izdiga tokmu od taa to~ka , a
izvodnicata na teloto (konusot) e do kraevite na kru`nicata , toa zna~i deka ednata
izvodnica ]e odi od = 1, do = 1, a drugata izvodnica od = 1 do = 1, [to zna~i , deka
45
. . . ()
e lesen : = 0 0 0
2 2
= 0 0
1
0
= = [] ;
Vo oddelot (3.3.) na str,42 , ve]e spomenav deka pri re[avaweto na dvojnite i trojnite integrali
~esto se javuva potreba za premin od DKS vo POKS ili CKS. No , vo dadeni slu~ai , nitu eden od ve]e
navedenite premini ili prelikuvawa , vo potpolnost ne gi ispolnuva , ili gi ispolnuva , no so mnogu
pove]e trud i gubewe od dragocenoto vreme , barawata na konkretno zadadenite zada~i . Eden takov
karakteristi~en slu~aj , koga obi~no vo dadena podintegralna ili integraciona oblast , se javuvaat
~lenovi od oblik 2 + 2 + 2 , koj obi~no se narekuvaat sferni ili sferoidni ( elipsoidni ) ~lenovi. Vo
takvi slu~ai , koj moram da priznaam , retko pa\aat na pismen (i) ispit(i), [to ne va`i i za usniot
ispit, na dodiplomskite studii na tehni~kite fakulteti , se javuva potreba od voveduvawe na novi
vidovi , na premin od DKS , koj se poznati kako :
46
(, , )
(, , )
koj posle site izvr[eni parcijalni diferencirawa vo determinatata kako krajno re[enie dava :
=
(,,)
(,,)
= 2 .....................................................(3.5.6.)
47
Primetuvate deka dobiv Jakobijan koj e so negativen predznak , pa zatoa Jakobijanot SEKOGA{ se zema po
apsolutna vrednost t.e. :
=
pa so zamena na (3.5.6.) vo izrazot (3.5.5.) se dobiva vrskata pome\u dV vo DKS i SKS :
= = 2 . . . . (3.5.7. )
Sega da vidime na konkreten primer kako izgleda se [to be[e ka`ano vo ovaa teoretsko izlagawe:
Primer 3.5.1.
Da se presmeta volumenot na teloto 2 + 2 + 2 = 1 ( se vika edine~na sfera-ne e va`no imeto!!IME SI
2
Re[avawe :
BBaraniot volumen jasno ]e se obidam da go presmetam najprvo vo DKS i vo toj slu~aj ]e va`i :
=
D
kade oblasta D e delot od ravenkata na prostornata kriva 2 + 2 + 2 = 1 , nad ramninata =
2
2
. Ako
=
D
pa o~igledno ]e se soo~am so dosta golemi problem ako prodol`am vo DKS, od o~igledni pri~ini [to
2
osobeno , pri re[avaweto na dvojniot integral , a u[te pove]e i pri re[avaweto na obi~niot
(ednokratniot) opredelen integral , bidej]i rabotata e dosta dolgotrajna a so samoto toa i
verojatnosta da naprav(i)am(e) gre[ka, mnogukratno se zgolemuva!! Zna~i, duri i za ovakvi , na prv pogled
ednostavni trojni integrali , DKS , koga e vo pra[awe oblast na integrirawe [to sodr`i ~lenovi od
oblik 2 + 2 + 2 e KRAJNO NEPOGODNA . Zatoa primenuvam, re[avawe , so preminuvawe vo SKS. Vrz
osnova na prethodno izvedenite izrazi za premin od DKS vo SKS ]e imam:
=
=
D
2
2
=
2
2
48
od posledniot izraz (gore) zaklu~uvam deka i polupravata [to poa\a od koordinatniot po~etok ja
proboduva ramninara =
tokmu na rastojanie =
izleguva odkako ]e pomine niz krivata 2 + 2 + 2 = 1 (inaku edini~na sfera= sfera so radius = 1 i
centar vo O(0,0,0);) Zna~i , gi opredeliv granicite na varijablata , za bilo koj agol i tie se :
[
2
, 1]
2
TRETO , [to treba da se opredeli e agolot . Nego ]e go opredelam , ako ja razgledam sl.31. Toj se nao\a vo
ramninata ( a mo`e i vo ramninata ) , a za da dojdam od vo (preku oskata) moram
da se izvrtam ( izrotiram) za agol od 0 0 do najve]e 1800 , [to zna~i deka 0, . No, jas ne sakam da dojdam
od vo , tuku , od koordinatniot po~etok , do to~kata kade se se~at 2 + 2 + 2 = 1 ( sferata) i
= 2/2 (ramninata) . Kako mo`e da e najmnogu 1, ja zemam to~no negovata najgolema vrednost pa sledi :
1 =
2
2
=
= 45 =
2
2
4
Zna~i ja dobiv i vrednosta za t.e. 0, . Kone~no za volumenot gi imam site granici na integrirawe
4
/4
= 0 0
2
2
opredeleni integrali , [to bi trebalo da e rutinska rabota i ja ostavam na vas da ja dovr[ite...) !?!
BIDETE AMBICIOZNI , DURI I AKO IMATE TALENT , pa zatoa slavniot
TALENT
BEZ
AMBICIJA
E KAKO
PTICA
BEZ
Salvador Dali
rekol :
KRILA !
4.Krivoliniski integrali(KI)
Pokraj navedenite , vo prethodnite poglavja , ednokratnite opredeleni integrali , kako i dvojnite i
trojnite integrali , koj vo matemati~kata i tehni~kata literatura se smetaat za t.n. klasi~ni integrali,
postoi u[te eden vid integrali , koj vo princip , se voop[tuvawe , na klasi~nite integrali , no imaat svoe
posebno ime i se poznati kako , KRIVOLINISKI INTEGRALI. Znaeme, deka kaj ednokratnite
opredeleni integrali , integriraweto se vr[i nad opredelen interval , dodeka , kaj dvojnite,
integriraweto se vr[i nad opredelena dvodimenzionalna oblast , a kaj trojnite integrali vidovme ,
integriraweto se vr[i nad opredelena prostorna ( zna~i tridimenzionalna) oblast , koja so opredeleni
transformacii se sveduva na dvodimenzionalna oblast (t.n. Jakobijanski transformacii) , pa re[avaweto
na trojnite integrali , vo su[tina , se sveduva na re[avawe na dvojnite integrali, koj kako [to vidovme ,
povtorno , so opredeleni , vo princip , Jakobijanski transformacii , se sveduvaa na re[avawe na ednokratni
opredeleni integrali nad daden interval.
49
krivoliniski integrali i toa , krivoliniski integral od prv vid i krivoliniski integral od vtor vid. Vo
natamo[noto izlagawe , zaradi za[teda na prostor i vreme , ]e gi vovedeme kratenkite KI1V - za
krivoliniski integral od prv vid i KI2V - za krivoliniski integral od vtor vid. Kaj KI1V integriraweto
se vr[i nad realna funkcija so najmalku dve (ili tri ) promenlivi , dodeka kaj KI2V integriraweto se
vr[i nad vektorska funkcija , so koja e opi[ano nekoe vektorsko pole . Zasega edinstveno ne[to novo so
koe prvpat se sre]avate e poimot vektorska funkcija i vektorsko pole.
Za da go objasnam podobro poimot vektorska funkcija ( pole ) ]e treba najprvo podetalno da go objasnam
poimot :
od
krivata
vo prostorot
so koordinati
50
koj isto taka se neprekinati toga[ za krivata
velime deka e NEPREKINATO
DIFERENCIJABILNA funkcija. Neprekinatite i diferencijabilni funkcii ~inat edna posebna klasa
funkcii t.n. klasa S1 . Za krivite od klasa S1 velime deka se MAZNI funkcii ako za niv va`i ( ) . E,
ovde, ZA PRVPAT se soo~uvate so NABLA-ili t.n. Hamiltonov diferencijalen operator. Toa ne
nekoja posebna POSEBNA FILOZOFIJA. Operatorot ne e vsu[nost ni[to drugo tuku skraten oblik
od parcijalnite izvodi ( parcijalnite diferencijali ) na vo nekoj daden pravec. Ako e dadena f-ja so
izrazot (4.2.1.) , zna~i realna funkcija so 2 promenlivi = (, ) toga[ parcijalniot izvod na funkcijata
po vo nekoja to~ka 0 = 0 ,0 , zna~i deka razgleduvame presek na povr[inata = (, ) i ramninata
y = y0 , a parcijalniot izvod e :
0 + , 0 (0 , 0 )
(0 )
= =
0
ili =
pra[aweto : Dali postoi izvod vo pravec na nekoj proizvolen vektor = + vo nekoja proizvolna
to~ka 0 = 0 , 0 i ako postoi kako izgleda toj ? Bidejki odgovorot intuitivno nasetuvame deka e
potvrden , zna~i postoi takov izvod vo pravec na nekoj proizvolen vektor, vo nekoja proizvolna to~ka ,
pra[aweto mo`am da go preformuliram : Kako da go opredelam koeficientot na pravecot na tangentata na
krivata koja e presek pome\u povr[inata = (, ) i ramninata koja ja sodr`i taa proizvolna to~ka
X 0 = x0 , y 0 ? Odgovorot ]e sledi od slednava :
DEFINICIJA 4.2.1
51
0 =
i
ako grani~nata vrednost na posledno dobieniot izraz postoi i velime deka f-jata e
diferencijabilna,a izvodot e koeficient na pravecot na tangentata vo to~kata 0 = 0, 0 ;
Vo vrska so diferencijabilnosta na edna funkcija i izvodot vo daden proizvolen pravec ( po vektorot)
, velime deka taa e vo tesna vrska so nejzinite parcijalni izvodi , pa od ovoj fakt sledi slednava :
TEOREMA 4.2.1.
Neka e = (, ) realna funkcija so 2 promenlivi i neka e = + edini~en vektor . Ako e
= (, ) diferencijabilna funkcija toga[ nejziniot izvod vo pravec na vo 0 = 0 ,0 go ima
sledniov oblik:
=
()
()
+
(4.2.1. )
(, )
(, )
+
. . . (4.2.2. )
Kone~no zaradi skrateno zapi[uvawe mo`eme da vovedeme pomo[en operator nabla, ili t.n.
Hamiltonov operator ( toj prv go upotrebil) , kako :
=
+
=( , )
Spored vovedeniot operator nabla () izrazot (4.2.2.) mo`e kratko da se zapi[e kako :
= . . . (4.2.3. )
kade vo posledniot izraz proizvodot ( ) ne e obi~en proizvod tuku skalaren proizvod , a od
definicijata za skalaren proizvod na dva vektora = , = + i = , = + sledat
osobinite na skalarniot proizvod.Kako skalarniot proizvod e: = + = , .
Od tuka , ako posledniot izraz ( levo vo sredinata) se sporedi so ( 4.2.3.), sledi deka ( se ~ita nabla ef
) e vsu[nost vektor , koj se vika GRADIENT i e po priroda izvod na dadena funkcija ( vo slu~ajov so dve
promenlivi) vo pravec na vektorot . SEGA MISLAM VI E SOSEM JASNO zo[to na str. 49 izrazot
vookviren so `olto , a da ne prebaruvate ( ) 0 , vi go davam u[te edna[ , a ]e vi dadam i tolkuvawe
[to vsu[nost zna~i toa. Imeno, uslovot 0 , zna~i deka funkcijata () , a toa e parametriziranata
kriva ( povr[ina) MORA DA GI IMA PARCIJALNITE IZVODI.
Sega mo`am da prodol`am onamu kade [to zastanav (me), a toa be[e objasnuvaweto za toa [to
podrazbiram(e) pod poimot MAZNA funkcija ( vrati se na str.49). Zna~i , edna funkcija e mazna ako za nea
va`i 0 na intervalot , [ , ]. Ako krivata e unija od kone~no mnogu mazni krivi
toga[ e PO DELOVI MAZNA KRIVA . Zna~i edna kriva na pr. S e po delovi mazna ako za nea va`i :
= . .
Primer 4.2.1.
52
Dadena e krivata = 2 + 1 , 1,2 , vo DKS. Da se izvr[i parametrizacija na ovaa dadena kriva .
Re[avawe :
Krivata dadena vo DKS ]e ja parametriziram ako vovedam , spored teoretskite izlagawa , soodvetni
parametri za na sledniov na~in :
= = 2 + 1
a voedno go parametriziram i intervalot 1,2 pri [to sledi deka [1,2] , pa za parametriziranata
kriva imam : = , 2 + 1 . Grafikot na parametriziranata kriva e daden na sl. 34 .
Da se parametrizira kru`nicata 2 + 2 = 2 ;
Re[avawe :
53
Sl.35.-Parametrizirana CRK
Ako dvi`eweto po CRK e sprotivno od strelkite na ~asovnikot parametriziranata CRK e :
= , = , [0,2]
Ako pak go parametrizirame samo delot nad oskata vo istata nasoka , parametrizacijata e ista za
i , samo [to 0, , a ako go parametriziravme delot pod oskata , i bi bile isti, no [,0];
Parametrizacijata na nekoja kriva S NE MORA DA BIDE EDINSTVENA . Taka , sekoe injektivno
preslikuvawe na intervalot , vo intervalot [, ] takvo da () za elementite od [, ],
definira REPARAMETRIZIRAWE na krivata S. Zna~i ako e :
() = [ , , ] ,
toga[ e :
() = {[ , [ , }
reparametrizirawe na krivata S. {to e va`no ovde? :
2 + 2 = 1 , parametrizacijata e :
54
= , = , = 0, [0,2]
No istata CRK ( 2 + 2 = 1) mo`e da ja reparametriziram i so preslikuvaweto:
=
, 0,
2
Pred da pominam na definiraweto na KI1V , da ka`am u[te zbor , dva, za orientacijata na krivata S. Od
prethodnoto poglavje , ako vnimatelno i so razbirawe ~itavte , pret~uvstvuvame empiriski(iskustveno)
deka se mo`ni dve orientacii na nasokite na maznata kriva S i toa , vo nasoka na rastewe na parametarot i
vo nasoka na opa\awe na parametarot . Orientacijata na krivata S vo nasoka na rastewe na parametarot ,
mo`e za nekoja druga parametrizacija da bide vo nasoka na opa\awe na parametarot . Po delovi mazna
povr[ina se orientira taka da maznite delovi da bidat soglasno naso~eni (orientirani) taka da na kraevite
na eden mazen del se nadovrzuva po~etokot na sledniot. Konvencionalno (dogovorno) e usvoeno nasokata na
orientacija na krivata SPROTIVNO OD DVI `EWETO NA STRELKITE NA
~ASOVNIKOT DA E
POZITIVEN , [to ne zna~i deka mora taka i da bide, pa zatoa velime e dogovorno , zna~i, ne po nekoe
pravilo usvoeno , orientiraweto na krivata.
Najprvo , ]e go definiram KI1V, za realna funkcija so dve promenlivi. Vo ovoj slu~aj , jasno ,
integriraweto se vr[i , nad kriva vo ramnina.
55
Sl.36.-Podelba na krivata C
Vo slu~aj na podelba kako na sl. 36.ja imame za KI1V so slednava :
DEFINICIJA 4.3.1.
Krivoliniski integral od funkcijata vdol` krivata S e :
. . (4.3.1. )
, =
=1
S
ako grani~nata vrednost postoi nezavisno od izborot na podelbata i od izborot na to~kata *.
Vo definicijata 4.3.1. so e ozna~ena dol`inata na najdolgiot del na krivata S . Ako 0 ,
podelbata stanuva se pofina ,odnosno S ,e podelena na se pove]e delovi , koj se se pomali i pomali , taka
[to vo grani~en slu~aj , desnata strana na izrazot (4.3.1.) preminuva od , koj e to~no baranata
definicija za KI1V.Zna~eweto na KI1V e slednovo :
AKO E NENEGATIVNA REALNA FUNKCIJA SO DVE PROMENLIVI, VREDNOSTA NA
KRIVILINISKIOT INTEGRAL OD FUNKCIJATA VDOL@ KRIVATA S SOODVETSVUVA SO
POVR{INATA NA CILINDRI^NATA POVR{INA Y, KOJA SE NAO|A POME|U
RAMNINATA, A DIREKTRISA E TO^NO KRIVATA S.
56
, =
S
kade [to e = [ ()]2 + [ ()]2 e dol`inata na lakot od krivata (elementaren del) , a celiot integral
desno vo izrazot (4.4.1.) e Rimanov integral.
Primer 4.4.1.
Dadena e funkcijata = , =
3
43
intervalot = 1,2 ;
Re[avawe:vo DKS
PRVO, mora da izvr[am parametrizacija na dadenata kriva vo DKS, sleduva , postapkata za
parametrizacija :
= , = 2 + 1, [1,2]
VTORO, gi baram () (), pa dobivam: = 1 = 2 ;( - ozna~uva izvod na po promenlivata ,
-ozna~uva izvod na - po promenlivata ) .
TRETO, go re[avam KI1V spored izrazot (4.4.1.):
2
, =
, 2
+1
+ 4 2 =
4( 2
+ 1) 3
1+
4 2 =
3 = 3
3
= 2
2
1
2
=
1
4 1 = ;
2
Sli~no se raboti ako imame KI1V od funkcija so tri promenlivi : = , , , samo [to treba
dopolnitelno da se parametrizira i , na ist na~in kako . No sepak da vidime na konkreten primer
kako izgleda toa.
Primer 4.4.2.
Da se parametrizira dol`inata na lakot opredelen so to~kite A(2,3,0) i V(3,2,5) i da se opredeli negovata
dol`ina.
Re[avawe:
Dol`inata na lakot od nekoja kriva pome\u to~kite A(2,3,0) i V(3,2,5) e daden vedna[ pod izrazot (4.4.1)
i e : = [ ()]2 + [ ()]2 , a vo prostor ]e bide: = [ ()]2 + [ ()]2 + [ ()]2 ;
To~kite A i V mo`at da se spojat i so pravoliniski segment , a toj e opredelen so vektorot :
= (1 1 , 2 2 , 3 3)
[to vo konkretniov slu~aj go dava vektorot : = 3 2,2 3,5 0 = 1, 1,5 ; Vo toj slu~aj edna od
mo`nite ,kako [to porano naglasiv, parametrizacii i reparametrizacii ( vidi str.53)mo`e da bide
dadena so:
= 1 + 1 1 , = 2 + 2 2 , = 3 + 3 3 , [0,1]
[to ne zna~i deka e i edinstvenata mo`na! No {TOSOT e vo toa da se izbere tokmu onaa koja za dadeno t
dava najpovolen oblik za natamo[nite matemati~ki manipulacii. Za da go parametrizirame vektorot
57
= 1, 1,5 tokmu poslednata relacija (posledniot izraz gore)dava najpogodni mo`nosti za
natamo[nite matemati~ki operacii.Spored toj izraz sledi deka parametriziraniot vektor glasi:
= 2 + 3 2 = 2 + , = 3 , = 5, [0,1]
(ZA DA SE UVERITE VO TO NOSTA , vo gorniot -posleden izraz, stavete za t=0,]e ja dobiete to~kata
A, a potoa stavete t=1 , ]e ja dobiete to~kata V);
Dol`inata na lakot pome\u to~kite A i V e: = [ ()]2 + [ ()]2 + [ ()]2 ;Ako go integrirame
od 0 do 1 sledi deka:
(1) 2 + (1) 2 + 52 =
27 = 27
= 27;
0
Ako 0,1 = ; Nokako [to ka`av i vo teoretskite izlagawa mo`evme da odbereme i druga
s pa za x(s), y(s) i z(s), pa]e dobiete drugi vrednosti(vidi str.53- vtorata so zeleno zaramkmovena va`na
konstatacija!!); No toa go ostavam na vas za ve`bawe;
Primer 4.4.3.
Dadena e funkcijata = , , = . Za ovaa funkcija da se opredeli :
8
a.) KI1V od dadenata f-ja po krivata S opredelena so 2 + 2 + 2 = 1od to~kata A(1,0,0) do V(1,0,12)
9
8 2
. {to
9
12
= 4 0,4 ; Zna~i,
parametriziranata S]e glasi : = , = , = 3, 0,4 ; Sega sleden ~ekor , normalno ,bi bil da
ja izrazam = , , = , preku parametarot , pa sledi : = 3 = 3;Zna~i i toj
problem go re[iv(me), t.e. = 3 ,ja parametrizirav; Ponatamu ostanuva nao\aweto na
, = , = , = 3;Natamu se e ednostavno integrirawe :
2
=
=
3 10
2
4
0
0 2 =
2 + 2 +
1
3 10
2
32 =
4
3 0
10 = 3 10
{ parcijalna integracija = 2 = } =
3 10
2
4 2
0
2
( 2 2)
0
b.)
Dol`inata na krivata ]e bide:
=
S
10 = ;
10
4
0
58
Voo~uvame deka dol`inata na krivata MORA da e SEKOGA{ pozitivna.
Primer 4.4.4.
Dadena e krivata S so izrazot : = 2 , = 3 , do = 24. Da se presmeta : =?
Re[avawe
S
Kako i vo prethodniot primer, gledam, deka krivata ( = 2 ) e dadena vo ekspliciten oblik, pa istata
mora najprvo da ja parametriziram. Najlesno ke go izvedam ako stavam:
= , = 2 , 3,24 ;
= 1 + [( )]2
24
1+
= 1 + = 3 2
24
= 2 3
+ 1
S
24
= 2
+ 1 = ;
S
Primer 4.4.5.
Da se presmeta =? Ako S e rabot na oblasta ograni~ena so oskata i graficite = + 1, za < 0 i
= 2 + 1, 0.
Re[avawe :
Oblasta na integrirawe ~ii rab e krivata S e daden na slikata 14. ; Krivata S e unija od tri krivi:
=
kade e delot od pravata = 0 , za 1,1 ; 2 e delot od krivata = 2 + 1, [0,1] i 3 e delot od
pravata = + 1, 1,0 , pa celiot integral = mo`e da se podeli na :
=
S
+
S1
+
S2
S3
S
S1
S2
S3
So vmetnuvawe na dobienite izrazi za S1,S2 i S3 vo poslednata integralna ravenka se dobiva :
1
1
0
1 0 + 0 1 2 + 1 + 1 = (a ovaa se obi~ni elementarni integrali)DORE{ETE GI!!
59
S
i se definira so izrazot :
= ...............................................................................................(4.5.1.)
S
kade proizvodot[ () ()] ne e obi~en proizvod tuku SKALAREN PROIZVOD , (ve]e go definirav ,
vidi strana 51) , a integralot od desnata strana na izrazot (4.5.1.) Rimanov integral.
Ovde, iako toa e sosem o~igledno, pa duri i intuitivno mo`e da se naseti, sepak
]e vi potenciram deka :
...............................................................................................................................................................(4.5.2)
S
t . e. integralot (4.5.2) ne zavisi od izborot na parametrizacijata na krivata .
Posle ovoj najkratko mo`en voved vo KI2V , ]e se potrudam ( bez podlaboka teoretska analiza , koja ve]e
delumno vi ja dadov vo prethodnite poglavja, a smetam deka u[te podetalna teoretska apstrakcija , ]e vi
vnese nepotrebna konfuzija) svojstvata i osobinite na KI2V da vi gi prezentiram preku konkretni primeri
, so [to smetam deka efektot, za PRAKTI ~NO RE{AVAWE NA KI2V BI BIL POGOLEM.
Primer 4.5.1.
Dadena e krivata 2 + 2 + 2 = 1(sfera, no kako [to rekov i pove]epati dosega imiwata ne mora da gi
znaete) i ramninata + = 1. Da se opredeli integralot od vektorskoto pole 2, 3, + nad krivata
koja se dobiva kako presek na sferata i ramninata, ako pritoa dvi`eweto po taka dobienata kriva e
sprotivno od dvi`eweto na strelkite na ~asovnikot (pozitivnata nasoka na dvi`ewe po krivata koja e
presek na sferata i ramninata).
Re[avawe :
Kako ]e rabotam?
PRVO, [to treba da napravam e da ja opredelam koja e taa kriva , [to e presek pome\u sferata i
ramninata i neka ja odbele`am taa prese~na kriva na primer so (). Zna~i, odbele`uvaweto ne mora da e
sekojpat so . Ovde usvojuvam () od pri~ina [to vo teoretskiot voved za KI2V, usvoiv odbele`uvawe
so () . Od ravenkata na pravata sledi : = + 1 , koja ja zamenuvame vo ravenkata na sferata , pa sledi :
2 + 2 + (1 ) 2 = 1 2 + 2 + 1 2 + 2 = 1 2 2 + 2 = 2;
O~igledno presekot ]e bide nekoja kriva koja ]e se nao\a vo ramninata.Ako posledniot izraz (gore)
go napi[eme vo oblik 2 2 + 2 = 0 2 2 + 2 = 0 2
1
2
1 2
2
2
1
2
=1
1
( )2
2
1/4
1/2
1 2
2
1
4
+ 2 = 0 2
1 2
2
+ 2 =
[to zna~i ne e kru`nica, pa toga[, najblizu do kru`nica e elipsa,kako [to e prika`ana na sl.37.
60
1
2
( ) 2
1/4
1/2
=1 vo ramninata
1/2
po korenuvaweto ]e bide : =
2
2
, koj
1
2
+ ,
,
2
2
2
, = :
2
=
toga[ jasno od izrazot (4.5.1)sledi deka KI2V od vektorskoto pole ]e bide :
2
1 2
1
2
, , =
=
2 = 2
= ;
2 0
2
0
0
Pome\u KI1V, za funkcii so dve promenlivi, so krivoliniskiot integral od vektorskoto pole = , ,
zna~i , pome\u KI2V , postoi slednava vrska :
= , + , ....................................................(4.5.3.)
S
S
kade [to i se aglite [to tangentata na patekata (krivata) , orientirana vo nasoka na
rastewe na parametarot , gi sklopuva so koordinatnite oski.
Istoto va`i i za krivoliniskite integrali vo prostor.
61
KI2V u[te se vika i krivoliniski integral po koordinati zatoa [to toj mo`e da se zapi[e kako :
= + (vo ramnina)............................................................(4.5.4.)
S
S
odnosno kako :
= + + (vo prostor).........................................(4.5.5.)
S
62
Makedonija seu[te se koristi oznakata so koja pod vektorsko pole se podrazbira = (, , ) i
orientirana mazna kriva dadena so izrazot () = [ , , ] . Ako e
e nekoja
( ) =
. . (4.5.8)
S
[to vo su[tina e sosem identi~en izraz so (4.5.1.) , samo [to kaj nas KI2V od ( zna~i KI od vektorsko
pole) po krivata S se zadava naj~esto preku radius vektorot na po~etnata to~ka A t.e. () i radius
vektorot na krajnata to~ka V t.e. .
(4.6.1)
S
[to e napolno identi~en so izrazot (4.5.1.) samo [to ovde ne figurira skalarniot proizvod vo , tuku, kako
skalaren proizvod od , so . Ponatamu, izveduvaweto e dosta ednostavno, no sepak nema
celosno da vi go prika`am, tuku, samo kone~niot izraz:
=
, , =
, + (, ) (4.6.2. )
S
S
S
Sega , kako [to vetiv , ovaa kratko teoretizirawe ]e go konkretiziram so slednive primeri :
Primer 4.6.1.
Da se presmeta:
+ 2 =? od to~kata A(0,0) do V(1,1) vdol` pravata = ;
Re[avawe :
Ovde jasno = , = , 2 ; Parametrizacijata na krivata ( vo slu~ajov prava) od to~kata A do V ]e
bide : = , = , , 0,1 , = , = 1,1 ; pa soodvetniot KI2V ]e bide :
1
+ 2 =
(, 2 ) (1,1) =
1
0
+ 2 = ;
Primer 4.6.2
Da se presmeta : =?, kade [to , , = 8 2 + 5 4 : = + 2 + 3 , 0,1 ;
Re[avawe :
Vo ovoj primer o~igledno e deka : = , = 2 , = 3 , [to zna~i stanuva zbor za prostorna
kriva. Ponatamu e = , , = , , = (8 2 , 5, 4) , pri [to za parametriziranoto vektorsko
pole () se dobiva: = 8 7 ,5 3 ,4 3 , = , , = (1,2, 3 2 ) , pa soodvetniot KI2V e :
63
1
8 7 , 5 3 , 4 3 1,2, 3 2 =
8 7 + 10 6 12 5 = = ;
S
Primer 4.6.3.
Da se poka`e deka vrednosta na integralot :
x 4 + 4xy 3 dx + 6x 2 y 2 5y 4 dy
ne zavisi od krivata [to gi spojuva to~kite O (0,0) i A(a,b). Potoa da se presmeta vrednosta na integralot.
Re[avawe :
Spored izrazot (4.6.2.) sledi : , = 4 + 4 3 5 4 , = 6 2 2 5 4 ; Za da proverime , odnosno ,
doka`eme deka vrednosta na ne zavisi od patot na integrirawe t.e. deka ne zavisi po koja kriva ( ili
prava) se vr[i integriraweto treba da vidime dali se ispolneti uslovite za toa , a tie bea dadeni so
izrazot (4.5.8.). Zna~i treba da gi opredelime :
(, )
=
i
(, )
=
6 2 2 5 4 = 12 2
+ 2 2 3 + 2 2 3 5 =
+ ;
5
Primer 4.6.4.
Da se presmeta vrednosta na KI2V :
=
+ 2 + = ?
,
=
0,0
64
2 2
2 2
+
+
= +
2 2
2 2
orientirani vo pozitivna nasoka ako se gleda od oskata za vrednosti > 2 0 < ;
=
Re[avawe:
Presekot na dvete povr[ini e :
+
2
= +
i = 0 e elipsata :
( 2)2
( 2)2
+
=1
2 /2
2 /2
a nejzinata ravenka ve]e edna[ detalno vi ja poka`av vo primerot 4.5.1. , kako i nejzinata
parametrizacija , a vas vi prepora~uvam , celata postapka da ja povtorite , za podobro
utvrduvawe na va[eto steknato znaewe. Taa glasi (parametrizirano):
= +
, = +
, [0,2]
2
2
2
2
2
2
ponatamu od = 2 + 2 sledi :
= 1+
1
2
1
2
Soodvetnite diferencijali se :
=
, =
, =
1
2
= 0 [
( )
Primer 4.6.5.
Daden e KI2V so izrazot :
+ +
S
vdol` zatvorenata kriva S koja se dobiva kako presek na povr[inite :
2 + 2 = 2 , , 2 = , ( > 0)
Da se presmeta vrednosta na dadeniot KI2V , ako S e pozitivno orientirana kriva , ako se gleda od
oskata za > .
Re[avawe :
Vo ramninata, CRK e spored ve]e poznatiot na~in na premin od DKS vo POKS, e dadena so :
= = ,, = = ,, = = 2 , 0,2 ;
Sevkupno gledano vrz osnova na parametrizacijata na krivata S ]e imam :
2
+ + =0 2 2 + 2 3 2 2 2 = 4 2 = = ;
Bidej]i posledniot integralen izraz gore se sveduva na obi~en integral na studentot ostavam sam da go
dore[i, a jas samo go davam krajniot odgovor , za kontrola na rezultatot !!
4.7.GRINOVA TEOREMA(GT)
Neka pretpostavime deka e dadena zatvorena , prosta i pozitivno orientirana kriva S . Toa
zna~i deka po~etnata i krajnata to~ka na taa kriva se poklopuvaat , deka krivata vo nitu edna to~ka ne se
se~e samata sebe , deka site to~ki od taa kriva le`at vo ista ramnina ( da re~eme vo ramninata ) i deka
vdol` taa kriva razgleduvam dvi`ewe vo nasoka sprotivna od strelkite na ~asovnikot i deka krivata S e
65
mazna ili po delovi mazna kriva . Pod vnatre[na oblast na taa kriva S ]e go podrazbiram rabot na
zatvorenata ramna kriva S koj e i rab na prostata povrzana oblast- podmno`stvo vo istata ramnina i taa
oblast se vika VNATRE{NA OBLAST NA KRIVATA S OD LEVATA STRANA i po oblik mo`e da e
kako na sl. 38. :
Sl. 38- Izgled na prosta , zatvorena , pozitivno orientirana kriva S i nejzinata ograni~ena oblast
{to e su[tinata na Grinovata teorema ? GRINOVATA TEOREMA GI POVRZUVA KI2V VDOL@
KRIVATA S I DVOJNIOT INTEGRAL OD SKALARNA FUNKCIJA NAD OBLASTA .
Ova e samo , taka da re~eme , so obi~ni zborovi , definirawe na Grinovata formula. No vo matemati~kotehni~kite nauki nema i ne bi trebalo da ima improvizacii , tuku jasni , precizni i koncizni definicii za
site fundamentalni teoremi i definicii , pa vo taa smisla ]e go pre ciziram pra[aweto za egzistencijana
Grinovata teorema so slednava precizna :
TEOREMA 4.7.1.
Popoznata kako teorema na Grin ili Grinova teorema.
Neka e S zatvorena , prosta , mazna ili po delovi mazna , ramna , pozitivno orientirana kriva i neka e
vnatre[nosta na krivata S . Ponatamu, neka so , = , + (, ) e definirano i diferencijabilnoto
VEKTORSKO POLE na celata oblast . Toga[ va`i teoremata na Grin :
(,
(,
)) , ,
]
. (4.7.1.1.
= = , ,
++
, ,
== [ [
]
. (4.7.1.1.
) )
S S
SS
66
neprimenliva ( mislam neprimenliva) direktno. Zna~i, potrebni se nekoj modifikacii, so koj ]e
mo`eme da ja primenime Grinovata teorema. Na sl.39. oblasta e opredelena so dve krivi S1 i S2 .
Modifikacijata se sostoi vo slednovo. Krivite S1 i S2 gi orientirame pozitivno , a toa zna~i
deka ako se dvi`ime po krivite vo pozitivna nasoka, toga[ nadvore[nosta na oblasta D vi doa\a od
desnata strana , a vnatre[nosta na istata, od levata strana. Sega, vo ovoj slu~aj, mo`am da ja
primenam Grinovata teorema, bidej]i za nea va`i izrazot :
, + , +
, + , =
S1
S2
D
3 0. So pogoden izbor na f-ciite , i , , mo`e relativno lesno, da se napravi izrazite :
=
(, )
(, )
& =
=
D
1
; (4.7.1.2. )
2
C
Sl.39.- Slikovit prikaz na oblasta D opredelena so dve krivi C1 i C2 koj se pozitivno orientirani
Od dosega ka`anoto jasno e deka krivoliniskiot integral bez razlika dali e KI1V ili KI2V mo`e da
se koristi i za presmetuvawe na povr[ina na dadena oblast , opredelena so dve ( ili pove]e) krivi.
Primer 4.7.1
Da se presmeta krivoliniskiot integral:
2 2 + 2 + ( + ) 2 =?
S
ako S e pozitivno orientiraniot rab na triagolnikot D so temiwa vo A(1,1),B(2,2) i C(1,3) ;
Re[avawe:
Jasno e deka integralot mo`e da se re[i po klasi~en na~in odnosno kako KI2V ( so parametrizacija),no
vo ovoj slu~aj sakam da vi go poka`am , na~inot na re[avawe, so primena na Grinovata teorema. Da odam po
red, spored, pogore prezentiranata teorija, za Grinovata teorema. Redosledno ke imam:
67
PRVO, proveruvam dali se ispolneti uslovite za primena na Grinovata teorema. Krivata S koja ja
opredeluva oblasta D na triagolnikot e mazna, prosta i pozitivno orientirana kriva, a
funkciite , = 2 2 + 2 & , = ( + ) 2 se diferencijabilni funkcii nad oblasta D . Zna~i
uslovite za primena na Grinovata teorema se ispolneti. Na sl.40. e prika`an triagolnikot i oblasta
D kako i pozitivno orientiranata kriva S.
VTORO, gi baram =
(,)
= 2 + 2 , =
( ,)
2 2 = 4 ;
,
(, )
= 2 + 2 4 = 2 2
Na krajot go presmetuvam integralot spored izrazot (4.7.1.1.), koj e vsu[nost definicionen integral za
PREMIN od KI2V vo DVOEN INTEGRAL. (eden od trite integrali za vrska-vidi str65.)
So negova pomo[ i pri toa imaj]i ja vo predvid oblasta na intergrirawe od sl.40. dobivam :
68
+4
S
= 1 2 2
= 2
2 2 + 2 + ( + ) 2 =
+4
= 1 2 + 4 + 4
2 + 2
= 1 o o ! (obi~en integral ! );
1 2
=?
2
S
kade S e pozitivno orientirana kru`nica so centar vo to~kata (2,0) i radius 1.
Re[avawe:
I ovoj kako i integralot od prethodniot primer bi mo`ele da se obideme da go re[ime po definicija za
KI2V, no jas li~no mislam deka toa, kako [to mi izgleda, nema da bide sosem ednostavno(jas ovaa go
pred~uvstvuvam, od iskustvo, a se somnevam deka i studentite go imaat toa empirisko pred~uvstvo, pa
zatoa,NAJTOPLO IM PREPORA^UVAM DA GO RE{AT I PO DEFINICIONEN PAT,so [to ]e
postignat dvoen efekt,zna~i,]e go proverat rezultatot a voedno ]e steknat i rutina vo re[avaweto.
Jas ]e vi go re[am so primena na Grinovata teorema. Odam po red.
PRVO, gledam dali se ispolneti uslovite da ja primenam Grinovata teorema.Krivata S koja ja
opredeluva oblasta D na kru`nicata (sl.41) e mazna, prosta i pozitivno orientirana kriva. Kako ]e ja
najdeme ravenka ( koja ne e nitu eksplicitno nitu implicitno dadena po uslovot na zada~ata) na
kru`nicata, ako znaeme deka centarot e vo to~kata (2,0) a rdiusot i e 1. Me\utoa, u[te od sredno [kolo
znaeme deka OP{T VID NA RAVENKA NA KRU`NICA E OD OBLIK :
( ) 2 + ( ) 2 = 2
kade i se koordinati na centarot, po i oskite, respektivno, a e radiusot na kru`nicata. Vo
konkretniov slu~aj = 2 , = 0 & = 1, pa ravenkata na kru`nicata ]e glasi:
( 2) 2 + 2 = 1
Ako posledniot izraz malku se podsredi se dobiva: 2 + 2 4 + 3 = 0, [to e IMPLICITEN OBLIK
na ravenka na kru`nicata,koja grafi~ki e prika`ana na sl.41.
69
1 2
( ,)
i =
( ,)
, pri [todobivam :
(, )
(, )
= + , =
=
,
(, )
1 2
=
2
=
D
70
ako stavam = 1 = 1 = , a za = 3 = 1 = 0 0, ; pa soodvetniot dvoen
integral ]e bide :
3
/2
= 1 1 = ( preminuvam vo POKS)= 0 2 + /2 = 0 2 +
= 0 2 + 2 = 4 0 + 2 0 = 4
+ 2
/2
/2
= ;
Primer 4.7.3.
Da se presmeta:
=
+ 2 =?
S
ako S e patekata koja poa\a od to~kata O(0,0) vdol` prava linija do to~kata V(1,0),a potoa vdol` prava
linija [to zavr[uva vo to~kata S(1,1).
Re[avawe:
Dokolku ovde sakame da ja primenime Grinovata teorema, na dadeniot integral, treba najprvo grafi~ki
da ja prika`am polo`bata na dadenite to~ki, a taa situacija e dadena na sl.42.
71
( ) =
+ 2 =
2 1 =
2 1
2 1
=
0
1
0
2 2 =
D
a dobieniot integral e obi~en ednokraten opredelen integral koj mnogu lesno(bi trebalo i za vas da e)se
re[ava, no sepak, ]e vi go dore[am (ovoj pat celosno, od pri~ina, koja ]e vi se razjasni, malku pokasno):
2
1
1
2 1 1
= 3 2
= = ; . . . ()
3
2
0
3 2 6
Bidejki e (od sobina 20 . na str.65):
+ 2 =
+ 2 +
S
+ 2 ()
S1
S
+ 2
+ 2
+ 2
S1
a kako
= ( ) = [sporde izrazot (V)]=1/6
za integralot koj po uslovot na zada~ata i se bara[e, treba:
+ 2 ()
S1
zna~i, treba da se odzeme integralot: + 2 . No ova ne e obi~no ODZEMAWE, tuku vsu[nost
S1
potrebno e da se SMENI ORIENTACIJATA na S1 ,[to zna~i nasokata sega e od O konV, pa ]e va`i :
72
+ 2 =
+ 2
S1
1
+
6
+ 2
+ 2 =
, 2
1,1 =
+ 2 =
2 3
+
2
3
1
1 1 5
= + =
0
2 3 6
Na str.65 navedov tri mnogu bitni osobini, od koj 30 .- ta be[e deka so pogoden izbor na funkciite
=
(, )
(, )
& =
mo`e da se napravi :
= 1
a ovoj izraz dava mo`nost za presmetuvawe na povr[inata na oblasta D so koristewe na krivoliniskiot
integral po rabot na navedenata oblast, so pomo[ na izrazot 4.7.1.2. . Kako izgleda toa ]e vi go
demonstriram na sledniov konkreten :
Primer 4.7.4.
Da se presmeta povr[inata na oblasta vo ramninata ( = 0) ograni~ena so zatvorenata kriva (t.n.
srcelinka ili kardioida ) dadena so ravenkite :
= = 1 , = = 1 , = 0; [0,2]
Re[avawe:
73
od parametarski
1
2
Od sl. 43., gledam deka krivata Se pozitivno orientirana, [to zna~i promena na parametarot , od 0 do
2. Ponatamu imam :
= 2 1 , = ( 2 + 2 )
[to po celosnoto sreduvawe na goredadeniot izraz dava:
() () = 2 (1 ) 2
i sprema izrazot (4.5.6.) na str.60, pri (. , ) 0, se dobiva :
1
= 2
2
2
0
1 2 2
1
(1
1 2 + 2 = 2 [ 2
2
2
0
2
1 + 2
+
= =
;
2
0
) 2 =
2
0
74
odnosno vo:
{0 1 , 0,2 }
pa so primena na dvoen integral ]e imam :
2
=
D
(1 )
(1 ) 2 = =
[] ;
Jasno dobieniot rezultat e sosem ist kako i onoj koj go dobiv so primena na KI2V. Toga[ vo [to e
razlikata ?Razlikata e edinstveno vo PRIODOT KON RE{AVAWETO !! Primetuvate, so pomo[ na
dvoen integral, se izbegnuva baraweto na izvodite, kako i sreduvaweto na podintegralniot izraz, [to
go imavme so primena na krivoliniskiot integral.Zna~i vo princip ZAPOMNETE DOBRO:
AKO IMATE DA PRESMETUVATE POVR[INA PO NEKOE NEPI[ANO PRAVILO(i zatoa ovaa FINTA ne vi ja
ka`uvaat profesorite i asistentite!) E MNOGU POEDNOSTAVNO, POBRZO I POMALA E VEROJATNOSTA DA
NAPRAVITE GRE[KA, AKO PRIMENITE DVOEN INTEGRAL.
Na krajot od ovaa zada~a ostanuva da vi napomenam deka pri premin od DKS vo POKS so primena na
= , = , vsu[nost ja dobivme parametarskata ravenka dadena po uslovot na zada~ata od
primerot 4.7.4., za = , od [to proizleguva deka parametarot , e vsu[nost polarniot agol .
Primer 4.7.5.
Da se presmeta KI2V :
+
=?
2 + 2
=
L
Re[avawe:
Dvokratno povrzanata oblast D e ozna~ena na sl.44. , pri [to vnatre[nata kontura e negativno(vo
nasoka na strelkite na ~asovnikot) orientirana kriva,koja vsu[nost e CRK so radius 1 i e dadena na
sl.44,; Konturata L na istata slika e bilo koja proizvolno izbrana kontura.
75
( ,)
& =
( ,)
, , = 2
2
+
+ 2
dobivam:
2 2
2 2
,
,
2 2
=
=
=
=
;
( 2 + 2 )2
( 2 + 2 ) 2
2 + 2 2
+
2+ 2
+
2+ 2
= ..........................................................(E)
=
L
+
=
2 + 2
+
=
2 + 2
2
0
= 2;
76
pri [to e usvoeno deka e negativna orientacija na kru`nicata(t.e. na CRK), a so + e usvoena
pozitivnata orientacija na kru`nicata ( t.e. na CRK).Od tuka sleduva deka KI2V ima ista vrednost
vdol` bilo koja(proizvolno izbrana)ZATVORENA KONTURA vo ramninata, za koja to~kata
(0,0) , no dokolku (0,0) , toga[ jasno integralot zadaden vo zada~ata ]e bide 0(nula).;
ZAKLU~OKOT E NEDVOSMISLEN !!
VREDNOSTA NA INTEGRALOT NE ZAVISI OD OBLIKOT NA KONTURATA L TUKU SAMO
OD NEGOVATA POLO@BA VO KOORDINATNATA RAMNINA, ODNOSNO OD POGORE
NAVEDENIOT USLOV, [to e sosem vo sklad so osobinata 20 ., na strana 65.
ZADA~A ZA SAMOKONTROLA ;
DA SE PRESMETA POVR{INATA NA DELOT KOJ SE NAO|A VO RAMNINATA,
OGRANI~EN SO KRIVATA :
( 2 + 2 ) 2 = 2 3 2 , = 0, > 0
(Odgovorot treba da bide
[] )
77
Sl.45.- Presmetuvawe na masa na dadena plo~a ~ii elementaren del e so elementarna masa
Toga[ masata na celata plo~a ]e bide:
= , .............................................................................................(4.8.1)
R
Ako plo~ata e homogena ( a obi~no e, od prakti~ni pri~ini) toga[ vo gorniot izraz = const. , pa kako
konstanta go vadime pred integralot, pa posledniot integralen izraz, mo`eme da go zapi[eme kako :
= ......................................................................................................(4.8.2)
R
Ovaa e samo eden primer za primena na pove]ekratnite integrali.Vo brodograde`ni[tvoto, kako i vo
avioindustrijata (se razbira tuka spa\a i avtomobilskata), od osobena va`nost e iznao\aweto n a te`i[teto
na telo ( no zaradi poednostavuvawe ]e tretirame plo~a-za da rabotime vo ramninata,a ne vo prostor),
koe e opredeleno so koordinatite i . Vo ramninata, e prika`ana to~ka (, ) so gustina vo taa
to~ka : = (, ), tokmu kako na sl.46.;
Koordinatite na te`i[teto (, ), znaej]i deka, masata na teloto e opredelena so (4.8.2.) ]e bidat:
, =
( ,)
....................................................................(4.8.3.)
78
79
= =
.........................................................................(4.8.4.)
Vtorata, e po poznata pod imeto Gausov zakon za magnetizam, ili zakon za odr`uvawe na magnetniot fluks(protek) i vo integralen oblik glasi :
= 0 .............................................................................................(4.8.5.)
Y
Tretata ravenka, koja e poznata pod imeto Faradeev zakon za elektromagnetna indukcija, glasi :
=
S
................................................................................(4.8.6.)
) ...................................................................(4.8.7.)
Na ovie ~etiri osnovni Maksvelovi ravenki treba u[te da se nadovrze i t.n. ravenka na kontinuitet:
=
Y
...................................................................................(4.8.8.)
Gledame deka vo site ~etiri (odnosno pet) ravenki, figurira ( od levata nivna strana ) ~lenot , a toa e
vsu[nost krivoliniski integral niz nekoja povr[ina ( vektorizirana so normalata na taa povr[ina), a
istata taa povr[ina e ograni~ena so nekoja kontura S, a znaej]i gi osobinite na krivoliniskiot integral,
lesno mo`e da se pronikne vo su[tinata na elektromagnetnata teorija. Ponatamu, od (4.8.5.), mnogu jasno
proizleguva deka fluksot na vektorot niz nekoja zatvorena povr[ina Y e ednakov na nula, koj fakt vo
teorijata na elektromagnetizmot e poznat kako ZAKON ZA KONZERVACIJA, a ni go ka`uva principot
deka vektorsko pole ~ii integral niz nekoja zatvorena povr[ina ( opredelena so nekoja kontura) e ednakov
na nula, vo su[tina zna~i deka, takvoto vektorsko pole e neprekinato, t.e. liniite na takvoto vektorsko
pole se neprekinati, a toa pak od druga strana zna~i deka, tie ( liniite na takvoto pole) nikade nemaat nitu
po~etok nitu kraj, tuku se zatvoraat samite vo sebe. Ovakvite vektorski poliwa se poznati kako
konzervativni poliwa. Takvo e i elektri~noto pole , (kako i gravitacionoto), samo [to za razlika od ,
toa ima izvor ( vo + polne`ot a ponor vo - polne`ot ). Glavna osobina na ovakvite(KONZERVATIVNI)
poliwa e :
80
prostiraweto na elektromagnetnite branovi, a so samoto toa zaradi dvojnata priroda na svetlinata (
branova i korposkularna), vo optikata (od elementarnata, pa se do kvantnata-Doplerov efekt, Ajn[tajnovi
relativisti~ki postulati i.t.n.,i.t.n......), vo nuklearnata fizika kade so pomo[ na ovie matemati~ki
pove]edimenzionalni integrali, se objasnuvaat, teoretski no i prakti~no procesite na fisija i fuzija( vo
atomskoto jadro), pa se do den denes koga vo elektronikata i telekomunikaciite sme svedoci na ekspanzija na
sovremenite telekomunikaciski vrski za dale~inska me\u~ove~ka interakcija i korespondencija po audio i
vizuelen pat ( fiksna i mobilna telefonija, `i~en i bez`i~en internet, pove]ekanalna televizija....), pa se
do astronomijata i astrofizikata, a kako tendencija vo sovremeniot nau~en svet se nametnuva i pra[aweto
za sozdavawe na edna edinstvena GRAVITACIONO-ELEKTROMAGNETNA TEORIJA, a za toa postojat
odli~ni preduslovi, imaj]i ja vo predvid Ajn[tajnovata(op[ta i specijalna) teorija na relativnost,
potkrepena so sovremenite nau~ni(pred se digitalni)sistemi i uredi, mislam deka ne e tolku dale~en denot
koga ]e ja doznaeme vistinata za nekoi pojavi (sozdavaweto na univerzumot , kako globalen problem na
sovremenata nauka, preku,levitacija,telepatija,telekineza,teleportacija...)koj od dene[en aspekt ni
izgledaat taka dale~ni i neobjasnivi, isto kako [to pred 5-6 decenii nanazad ni be[e sosem nesvatliv i
samiot poim prenos na govor (ednonaso~en=radio i dvo ili pove]enaso~en razgovor=telefonija ), a u[te
ako se vratime 8-9 decenii nanazad, im bilo,na na[ite tatkovci i dedovci, ~udo od tehnikata i obi~en
telegraf ili teleprinter ili obi~no fotografirawe(koga se odelo so najsve~eni obleki na slikar da se
kadrosaat !). No tehnikata, potkrepena so sovremenite matemati~ki dostignuvawa, kako odli~en teoretski
izvor, odi neumolivo i so eksponencijalen rast napred, a zgora na toa ve]e postojat instrumenti i celi
digitalni sistemi so to~nost do piko (10 12 ) pa i pove]e sekundi. Zna~i, da zaklu~am, mo`nostite za razvoj
se bezkrajni, isto kako i mo`nostite za kone~en kraj na ~ove~kiot rod, od samiot sebe! Koj pat ]e go
izbereme ( kako homo sapiensi-mudri lu\e!!) zavisi isklu~ivo od nas. Opciite, za sestran napredok se
bezkrajni, za ~ovekot kako bitie, a edna i samo edna e opcijata za destrukcija. Se nadevam deka idnite
pokolenija ]e go svatat toa i ]e ja izberat opcijata za bezkraen i sestran razvoj na ~ove~kiot rod.
5. Povr[inski inegrali
5.1. Voved, definicija i poim za prostorna povr[ina i nejzina parametrizacija
Povr[inski integral mo`e da se definira ako i samo ako imame dadeno nekoja funkcija od TRI
promenlivi nad nekoja povr[ina vo prostor. Povr[inski integral definirame nad nekoja dadena
povr[ina Y. Taa povr[ina Y se zadava kako vektorska funkcija od dve skalarni promenlivi i t.e. so
preslikuvaweto na mno`estvoto vo mno`estvoto . Zna~i, mo`am da ka`am deka, funkcijata Y e
definirana kako vektorska funkcija: , = , + , + (, ) ,za (, ) .
Povr[inata Y parametarski se opi[uva so koristewe na dva parametra, analogno na na~inot na koj ja
opi[uvav (ja definirav) krivata ( vo ramnina), no toga[ koristev samo eden parameter ( toa da ve potsetam
be[e parametarot ). Zna~i, funkciite = , , = , , = , , se tri skalarni funkii, so dve
promenlivi, koj se vikaat PARAMETARSKI RAVENKI NA POVR{INATA Y.
Me\utoa, vo celoto dosega[no izlagawe, pod poimot povr[ina podrazbiravme, grafik na nekoja skalarna
funkcija so dve promenlivi, koja obi~no ja ozna~uvav so = (, ),pa ]e se obidam da vi ja definiram Y , na
na~in [to ve]e vi e relativno polesno prifatliv. Za taa cel, na na~in na koj ja definirav vektorskata
funkcija Y, kako mno`estvoto to~ki od , ]e ja prika`am preku nejzinite vektori na polo`ba :
, = + + , , [ , ] = [, , (, )], (, )
ili istata ravenka, no zadr`uvaj]i se na po~etnite oznaki za promenlivite, kone~no sledi:
, = + + , , (, ) ..............................................................(5.1.1.)
81
So izrazot (5.1.1.) e dadena t.n. PARAMETARSKATA PREZENTACIJA na povr[inata Y , koja e grafik na
eksplicitno zadadenata funkcija so dve promenlivi. Vo taa smisla, za pokasno da ne vi se pojavi me[awe na
poimite, ]e vi akcentiram, deka, istoto ozna~uvawe ]e go zadr`am i vo slu~aj ako povr[inata e definirana
so = (, )koja parametarski mo`e da ja prika`am kako:
, = + , + , (, )
odnosno, zadr`uvaj]i gi po~enite oznaki za promenlivite, ravenkata(5.1.2) ]e ja pi[uvam vo oblik:
, = + , + , (, ) ...............................................................(5.1.3.)
Istoto ]e va`i i ako e = , .
Primer 5.1.1c
Da se napi[at vektorskite ravenki na slednive povr[ini:
. ) + + = 1
. ) 2 + 2 = 4
. ) = 5 2 + 2 2 2
Re[avawe:
. )
Dadenata ravenka mo`am da ja zapi[am vo oblik:
= 1
pa odtuka so pomo[ na izrazot (5.1.1)mo`am da ja parametriziram:
, = , , 1 = + + (1 ), (, )
ili so po~etnite oznaki:
, = + + 1 = , , 1 , (, ) ;
. )
Parametrizacijata bidej]i imame ~len od oblik 2 + 2 o~igledno ]e treba da jasprovedam uslovno
re~eno,polarno,odnosno,cilindri~no,imaj]i vo predvid deka radiusot na CRK e = 2, pa
parametriziraweto ]e bide:
, = 2 +2 + , , 0,2 ,
Proverka:
bidej]i = 2, = 2 2 + 2 = 4 = , = 1
=2
4 2
2
2 + 2 = 4;
. )
Vo ovoj slu~aj e: , = 52 + 2 2 2, , = 52 + 2 2 + + , , ;
82
Pod povr[inski integral od prv vid se podrazbira integral od realna funkcija so tri promenlivi i toj
e vo tesna vrska so dvojnite, trojnite i krivoliniskite integrali.
Bidej]i ve]e ja definirav dadena povr[ina Y , zadadena kako skalarna funkcija od tri promenlivi, vo
vektorski oblik,kako parametrizirana funkcija od dve skalarni golemini (, ) toa zna~i deka so nea sega
mo`am slobodno da manipuliram, t.e. da izveduvam odredeni matemati~ki operacii i aproksimacii vrz nea
so cel da dobijam, pogoden izraz za da mo`am da go definiram poimot , POVR{INA NAD DADENA
POVR{INA Y , KOJA E VSU{NOST PI1V. Zna~i, vo princip ,treba da go dobijam Rimanoviot integral ,
vo konkretniov slu~aj za PI1V. Prostorno, povr[ina nad dadena povr[ina izgleda kako na sl.21. No za da
matemati~ki precizno i to~no go definiram PI1V, najprvo ]e zemam edna to~ka A na taa povr[ina Y , so
koordinati [ , , , , , ] , a potoa i to~ki + , , + , , + , , + , +
,+,+,+,+,,+,,+,+, koj zaedno so A go obrazuvaat temeto na
krivoliniskiot ~etiriagolnik AVS (vidi sl.21., kade krivoliniskiot ~etiriagolnik e ozna~en so temno
sina boja) na povr[inata Y , a se dobivaat za mala promena na parametarot u odnosno v vo odnos na to~kata A.
Bidej]i tie promeni ( na u t.e. v ) se mnogu mali, ~etiriagolnikot AVS mo`am da go aproksimiram so
parallelogram. Zo[to go pravam ovaa? Zatoa [to sakam da ja presmetam povr[inata na krivoliniskiot
~etiriagolnik (a toa e prakti~no nevozmo`no) , pa zatoa go aproksimiram so parallelogram, za kogo e
mnogu lesno da se opredeli taa . Vektorite koj gi opredeluvaat stranite na toj parallelogram se :
= = ;
Koj posle celosnoto sreduvawe davaat: , , = & , , =
pa povr[inata na paralelogramot ]e bide VEKTORSKI PROIZVOD od tie vektori :
= =
Ako 0 i 0 aproksimacijata na ~etiriagolnikot(t.e. na segmentotod povr[inata Y na sl.21.) e se
poto~na i poto~na, taka [to vo grani~en slu~aj vektorite AB t.e. AD se stremat kon tangentnite vektori vo
to~kata A na krivata [to gi opredeluva stranite na krivoliniskiot ~etiriagolnik. Taka, doa\am do t.n.
ELEMENTAREN DEL NA POVR{INATA na zadadenata POVR{INA ,pri [to S dS, odnosno, sledi:
= . . (5.2.1. )
Da vi voo~am deka vektorski proizvod na dva vektora dava tret vektor,normalen () , na drugite dva. No vo
izrazot (5.2.1.) gledame deka dS ne e vektorska, tuku skalarna golemina. Zna~i, se javuva mal problem. Kako da
go razre[am?Ednostavno povr[inkata(elementarnata) dS ]e ja dovedam vo vektorski oblik, na toj na~in
[to ]e postavam normala na taa povr[inka i ]e ja ozna~am so , a nasokata ]e bide po praviloto taa sekoga[
da bide orientirana od povr[inata kon nadvore[nosta. No ovaa e slu~aj ako imame zatvorena povr[ina, so
jasno definirani vnatre[ni i nadvore[ni to~ki. Vo toj slu~aj izrazot (5.2.1) go poprima sledniov oblik:
= . . . (5.2.2. )
pri [to jasno = e vektorizirana skalarna golemina;
pri toa modulot od t.e. = 1. Po definicija vektorski proizvod od dva vektora e :
[ ] = (, )
83
ako a, b = = 900 (sin = 1) toga[ vektorskiot proizvod le`i na dS [to zna~i e komplanaren na
ramninata(povr[inkata) dS. Za vektorot na normala na povr[ina od definicijata za vektorski proizvod
=
sledi :
[ ]
..........................................................................................(5.2.3.)
a tokmu ovoj posleden izraz ni dava mo`nost da go opredelime vo slu~aj ako nemame zatvorena kriva, pa vo
toj slu~aj ]e rabotam spored izrazite [to ]e gi dadam gotovi t.e.vo kone~en oblik, no ]e vi naglasam deka
ako e dadena nekoja funkcija = (, ) - proizvolna no ne i zatvorena povr[ina(ili kriva) toga[ vektorot
na ovaa povr[ina ]e bide, posle site operacii so vektorskiot proizvod i po sreduvawe na istite se dobiva :
= = , , 1 ............................................................................(5.2.4.)
[to zna~i deka ovaka opredeleniot vektor na normalata na povr[inata , formira so pozitivniot del na
z oskata oster agol,ili agolot, pome\u i -edine~ni vektori, na pozitivniot del na oskata e oster,
dodeka, vektorot ( , , 1) e vektor na normalata na dolnata strana od povr[inata = , .
OVOJ IZRAZ DOBRO ZAPOMNETE GO , BIDEJ}I VO
ZADA ~ITE PONATAMU MNOGU SE KORISTI
, , =
Y
, , = , , ,
Y
1 + ( )2 + ( )2 (5.3.1. )
FUNKCIJA = , =
= (,
SO IZRAZOT:
1 +)( , )SE
+ PRESMETUVA
( ) 2 ...............................................................(5.3.2.)
=
Y 1 + ( ) 2 + ( ) 2 ..............................................................(5.3.2.)
Y
84
Ako gi sporedite izrazite (5.3.1.) i (5.3.2.) o~igledno e deka povr[inata PS , dadena so izrazot (5.3.2.), na
povr[inata zadadena eksplicitno, e vsu[nost specijalen slu~aj na (5.3.1.) koga e , , 1;
Primer 5.3.1.
Da se presmeta PI1V :
( 2 + 2 ) =?
=
Y
kade [to Y e povr[tnata dadena so izrazot :
2 + 2 + 2 = 36......................................................................................(F)
Re[avawe:
Zada~ata mo`am da ja re[am so pomo[ na izrazot (5.3.1.), no najprvo treba da ja prilagodam dadenata
ravenka za Y vo pogoden,ekspliciten oblik,a za da go napravam toa, treba zadadenataY, po uslovot na
zada~ata,t.e.:
2 + 2 + 2 = 36
na nekoj na~in da ja dovedam, vo takov ekspliciten oblik,odnosno da go izrazam z kako funkcija od x i y .
Za taa cel go izrazuvam: 2 = 36 2 2 , pa ovoj izraz go korenuvam, pri [to gi dobivam ravenkite:
= 36 2 2 & = 36 2 2
i pritoa gi definiram: Y1 = 36 2 2 i Y2 = 36 2 2;pri [to zemam: = ,a
bidej]i za unija na dve mno`estva,odnosno, krivi, va`i deka intedralite se sobirat dobivam:
( 2 + 2 ) =
Y
( 2 + 2 ) +
Y1
( 2 + 2 )
Y2
85
( 2 + 2 ) 1 + ( ) 2 + ( ) 2
Y1xy
=
,
=
1+
2
2
2
2
36
36
2 + 2 1 =
=
1+
6( 2 + 2 )
( 2 + 2 ) 1 + ( ) 2 + ( ) 2 =
36 2 2
Y1xy
Y1xy
Y1xy
86
2
6( 2 + 2 )
36 2 2
6 2
6 2
Y1xy
6 6 2
Integralot 0
6 2
6 6 6 2 = 6
0
6
36
2
2
0
6
= (36)36 6 = 54 +216=162;
2
= 162
= 162
2
= 324; =
0
( 2 + 2 )2
87
, =
,
,
= 3 + 3 + 0 , , =
=
x =
3
0
0 = 3 + 3 + 0 = ( 3 , 3, 0)
1
Ponatamu sledi :
= [ ] = 3 2 + 32 = 3 2 + 2 = 3
= 3 3 = 3 0 0 = 3 0
2
0
= ;
Y
Primer 5.3.3. OVOJ PRIMER VI
= 2,
= 2 1 + 4 2 + 4 2
88
O~igledna e potrebata od voveduvawe na POKS, pa redosledno dobivam:
= , = , 0,2 , [0,2]
Za ovakviot premin posledniot integralen izraz za ]e bide:
= 0 0 1 + 4 2 = 0 1 + 4 2 = 2 8 = 2 = dore[i ja...!
ZAKLU^OK:
Re[avaweto na PI1V se sveduva, vo princip, na slednovo:
AKO PODINTEGRALNATA FUNKCIJA , , E NEPREKINATA NAD DADENA PROSTORNA
KRIVA, Y , TOGA{ , PI1V , SE SVEDUVA NA SLEDNIVE DVA OBLIKA :
, (, )
[, , , ] + [
] +[
]
Y xy
, , =
Y
89
Sl.48.-Povr[ina orientirana kon nadvore[nosta( so celi linii)i kon vnatre[nosta(so isprekinati linii)
NAPOMENA : Kaj nekoi povr[ini ne mo`eme da opredelime [to e vnatre[nost a [to nadvore[nost,
Takva povr[ina e t.n. Mebijusova lenta, no toa e mnogu specifi~en slu~aj, kaj koj vektorot orientiran
kon nadvore[nosta vo odredena to~ka ja menuva nasokata i stanuva vektor orientiran kon
vnatre[nosta. No toa e izoliran slu~aj koj nema, barem za dodiplomskoto studirawe, nekoe pogolemo
zna~ewe.
Rekovme PI2V se definira od nekoja vektorska funkcija. Neka ta vektorska funkcija ja krstam, t.e. ja
ozna~am so . Po definicija vektorska funkcija ( vidi strani 49,59 i 62) ja definirav kako : = (P, Q, R)
definirana i ograni~ena nad oblasta i soodvetnata mazna i orientirana povr[ina Y , koja mo`e[e da bide
zadadena eksplicitno ili NAJ^ESTO kako parametrizirana povr[ina koja obi~no se zadava vo najop[t
oblik, kako [to (pretpostavuvam!) znaete vo forma :
(, ) = , , , , ,
= , + , + , , (, )
kade e oblasta nad koja se vr[i integriraweto. Ako u[te ja usvojam (ve]e definiranata) i normalata na so
gorniot posleden izraz definiranata Y i go ozna~am edine~niot vektor ( vo nekoj literaturi se koristi i
oznakata ) so : = (, , ), kade , , se aglite [to edine~niot vektor gi sklopuva so
pozitivnite delovi na , , oskite,respektivno, toga[ POVR{INSKIOT INTEGRAL OD
VEKTORSKOTO POLE PO POVR{INATA Y definiran so izrazot:
= , [
]...................................................(5.4.1.)
90
= ......................................................................................(5.4.2.)
Y
Integralot od desnata strana na (5.4.2.) e vsu[nost PI1V, dodeka proizvodot e skalaren proizvod od
vektorskoto pole i edine~niot vektor na normalata na povr[inata Y.
Izrazite (5.4.1.) i (5.4.2.) se sosem identi~ni po svojata priroda, no razli~no zapi[ani. Na studentot
ostavam sam da ja izanalizira razlikata vo identi~nosta na dvata izraza, koja e sosem ednostavna, za da se
voo~i so sosem mala i ednostavna analiza.
Da vi voo~am deka na izrazite (5.4.1.) i (5.4.2.) mo`e da im se dade i podobro i ponagledno FIZI^KO
TOLKUVAWE. Za taa cel,neka ja razgleduvam orientiranata povr[ina Y (dadena na str.89):
(, ) = , , , , ,
= , + , + , , (, )
i protekot na nekoj fluid (matemati~ko-fizi~ki izraz za te~nost, ili te~na supstanca) niz nea, doa\am do
slednive rasuduvawa:
1. Protekot e definiran so pravec, nasoka i intenzitet vo sekoja to~ka od povr[inata Y.
2. Zna~i, protekot e vektorska golemina,odnosno,nekoe vektorsko pole, vo slu~ajov poleto .
3. Vkupniot protek na vektorskoto pole niz povr[inata Y se vika FLUKS na poleto niz
povr[inata Y.
Vrz osnova na ovie razmisluvawa, mo`am da konstatiram, deka :
POVR{INSKIOT INTEGRAL OD
VEKTORSKO POLE NE E NI{TO
DRUGO TUKU FLUKS OD
VEKTORSKOTO POLE NAD DADENA
POVR{INA Y
= + + ..................................................(5.4.3.)
Y
91
Vo prethodnoto poglavje, ja dadov definicijata za PI2V, no pri toa inderektno, preku definirawe na
poimot PI2V, se nametna potrebata i od na~inot na negovoto presmetuvawe. Zatoa vo ovaa poglavje samo ]e
izvr[am sublimirawe i precizirawe na konstatiranite, na~ini i metodi na presmetuvawe na PI2V, kako i
nekoj karakteristi~ni, no za ~itatelot, malku pote[ko voo~livi, no mnogu bitni raboti, vo nekoj izrazi.
}e zapo~nam od faktot, [to go konstatirav vo prethodnite poglavja, a toa e deka, za elementarnata
povr[ina dS, va`i voop[teniot izraz, koj vo voop[tena forma glasi :
= = x ...........................................................................................................(5.4.1.)
{to e ovde mnogu bitna rabota? Pogledne te go izrazot (5.4.1.). Na prv pogled obi~na matemati~ka ravenka.
No vo nea, ako malku, podlaboko i rezonski ne se razmisli, se krie edna mnogu bitna mamka. Imeno, od
izrazot (5.4.1.) NIKAKO NE SLEDI DEKA : = i deka = . ZO{TO, BI STE SE
ZAPRA{ALE, KOGA VE}E (5.4.1.) e RAVENKA? DA , RAVENKA E , NO POGLEDNETE JA
PRIRODATA NA VEKTOROT . Toj e edini~en vektor, [to zna~i, deka modulot od nego MORA
DA E EDNAKOV NA 1, ili matemati~ki zapi[ano = 1 , dodeka vektorot ne e edini~en.
Zatoa kako I SEKOJPAT, U{TE EDNA{, VI NAGLASUVAM :
-NE
BIDETE
-VNIMAVAJTE
BRZOPLETI
NA
SEKOJ DETAL
Tokmu za toa na strana 83 vi ja dadov formulata za edine~niot vektor si izrazot (5.2.3.),za da ja voo~ite
razlikata. Za onie koj ne ja primetile, im go dadov pojasnuvaweto.
Najop[tiot izraz za presmetuvawe na PI2V go dadov so formulata (5.4.1.) na strana 89, koj sega ]e vi go
dadam vo oblik kako [to obi~no se koristi pri re[avawe na zada~i. Ako Y e definirana kako :
(, ) = , , , , ,
= , + , + , , (, )
[ , , , , , ] x . . . (5.4.2. )
, , =
Y
(, , ) =
Y
92
Da sponenam deka PI2V u[te se vika i povr[inski integral po koordinati.
Primer 5.4.1.
Da se presmeta PI2V od :
=
+ + =?
Y
93
94
kade [to,
=
, =
, =
Y
1
(1 ) =
2
2
0
==
1
1
0
{(0 + 1 0 + 1
1 2
0 1
2
=
1
=
=
[ 1 1 +
0
1
0
[ 1 1 +
1
1 2 =
2
1
1
1 2 ] =
2
1
3
[(1 ) 2 + ( 1) 2 ] =
2
2
1
0
1
( 1) 2 = ;
2
Na sli~en na~in go re[avam i ,koj go pretvoram vo dvoen integral .Pritoa,vodam smetka deka , e PI2V
po koordinatite i pri [to proekcijata na ramninata + = 1, vo ramninata e
pravata:
= + 1
Zna~i, proekcijata na povr[inata Y vo ramninata, e oblasta , kojamo`e matemati~ki da se
opi[e kako:
0 + 1 , 0 1
tokmu kako na sl. 49.Soodvetniot oblik na ravenkata na povr[inata Y vo toj slu~aj e :
= , = + 1, (, )
Integracijata se vr[i od negativniot del na u-oskata, pa dvojniot integral ,]e bide negativen vo
odnos na oblasta , odnosno , ]e va`i:
=
+1
1
= ;
6
1
=
0
1
0
1 0 =
1
1
1
1
2 = 2
3
=
2
0
3
0
Na sosem ist na~in go re[avam i .Integralot e PI2V po koordinatite u i , [to zna~i deka Y1 treba
da ja proektiram na ramninata, pri [to spored sl.50., ja dobivam pravata :
= + 1
95
a ]e bide: 1 0, 0 + 1 , pri [to soodvetnata ravenka na Y ]e glasi :
= , = + 1, (, )
Sega integracijata se sproveduva od pozitivniot del na u - oskata, pa dvojniot integral ]e bide:
=
Y
ili,
+1
+1
=
0
0
1
+ 1 0 =
1
0
1
0
1
2 + = 3
+ 2
= ;
3
1
2
1
6
Y1
Y2
Y1
Y1
96
2 1 + ( ) 2 + ( ) 2 =
2 =
Y1
S 1xy
Y1xy
2 2
2
0
2 = 2 = 2 2 =20 0 2 = 0 =
S 1xy
=0
2 + 2 i
2+ 2
2+ 2
= 1 = (
2
2+ 2
2
2 + 2
, 1) ;No vo ovoj
slu~aj se pojavuva u[te edno PROBLEM^E, a toa e [to od definicijata za vektorot na normalata na
edna povr[ina ( izrazot 5.2.3.) imame dvoen predznak , a toa zna~i deka za ista povr[ina ( vo slu~ajov Y2 )
kako da imame dva vektora na normala, [to e apsurdno i nelogi~no. Zna~i, spored taa logika izleguva kako
da imam dva , od koj edniot e =
2+ 2
2 + 2
, 1 , a drugiot =
2+ 2
2+ 2
, 1 , [to vo
su[tina zna~i deka dvata imaat ist pravec, no se sprotivno naso~eni(sprotivna orientacija).}e
treba da se odlu~am koj e onoj vistinskiot , koj soodvetstvuva so povr[inata Y2 .Za toa razmisluvam
ovaka: Povr[inata Y2 e orientirana kon nadvore[nosta( zna~i od = 2 2 + 2 kon nadvore[nosta)pa
toga[ jasno t.e. vektorot na normalata na Y2 ]e vle~ekon nadvore[nosta na Y2 , odnosno, kon
negativnata nasoka na oskata, [to me naveduva do nedvosmislen zaklu~ok deka PRAVIOT t.e.
VISTINSKIOT
2+ 2
2 + 2
, 1 .Koga
intenzitet. Toj ]e go najdam od izrazot za , odnosno =?Od CRK gledam deka za = = 1, gi imam
prese~nite to~ki so odnosno so oskata, pa za ]e imam:
= 1 +
4 2
4 2
+
= 1+2 +2 = 5
2 + 2 2 + 2
1
5
2
2 + 2
2
2 + 2
, 1
97
=
Y2
(3, 3, 2) 2 =
Y2xy
4 2 + 2
2 + 2
2)
Y2xy
Kako vo oblasta Y2xy imam imam ~lenovi od oblik 2 + 2 preminuvam vo POKS, pa dobivam:
2
4 2 = 2
(2 2 ) =
2
3
2
0
2 = 0;
Y2xy
Bidej]i i vtoriot sobirok vo (J) e nula sledi deka kone~noto re[enie e: = ;
Y
, = 1,
so [to
(1, , ).............................................................(5.5.1. 0)
98
=
=
=
1
1+ 2+ 2
1
1+ 2+ 2
1
1+ 2+ 2
............................................................................(5.5.1. 1)
...........................................................................(5.5.1. 2.)
......................... .................................................(5.5.1. 3.)
DEFINICIJA 5.5.1
Stranata na nekoja povr[ina Y e POZITIVNO ORIENTIRANA ako so nea soodvetniot vektor na
normala zaklopuva oster agol so soodvetnata oska.
Bidej]i [0, ], a soy > 0, jasno e deka agolot e oster, [to zna~i deka vektorot e postaven na
pozitivno orientiranata strana na Y vo odnos na preslkuvaweto dadeno so izrazot (5.5.1.).
Znaej]i go izrazot (5.4.3.)-( na str.91) vo specijalen slu~aj (kako ovoj) mo`am da ja dadam slednava :
TEOREMA 5.5.1.
toga{ :
, , = , , , (5.5.2.)
toga{ e :
, , = , , , ....(5.5.3.)
toga{ e:
, , = , , , (5.5.4.)
PI2V se re{ava so razdvojuvawe na integralite po koordinati, koj potoa nezavisno eden od drug se
re{avaat so eden od izrazite (5.5.2.),(5.5.3.) ili (5.5.4.);
99
Sega mo`am da se vratam onamu kade {to zastanav, a toa be{e kaj definicijata (5.5.1.), koga gi opredeliv
aglite , , , odnosno, kosinusite od niv so izrazite (5.5.1. 1.),(5.5.1.2.) i (5.5.1. 3.).
Koristej}i gi izrazite od (5.5.2.) i imaj}i gi vo predvid izrazite (5.3.0.) i (5.3.1.) (za PI1V) i zaklu~okot
od strana 88 i ako pritoa ja vovedam oznakata , , = , , dobivam:
, , = , , , =
Y
koj vo prodol`enie dava:
=
, , ,
1
1 + 2 + 2
1 + 2 + 2 =
, , , =
, , ,
1 + 2 + 2 =
= , , = , , ;
, , . . (5.5.5. )
Y
100
So sobirawe na ravenkite (5.5.5.) , (5.5.7.) i (5.5.8.) se dobiva VRSKATA POME|U
POTPOLN(povr[inskiot integral e POTPOLN koga gi ima , , i ) POVR{INSKI INTEGRAL OD
VTOR VID (PI2V) I POVR{INSKI INTEGRAL OD PRV VID(PI1V):
, , + , , + , , =
, , + , , + , , =
Y
Y
, , + , , + , ,
, , + , , + , ,
Primer 5.5.1.da
Da se presmeta potpolniot PI2V :
=
+ +
Y
1 + 2 + 2
Soodvetnite i ]e bidat : =
=
, =
= 2, =
+ (,)
1+ 2+ 2
1 + 2 + 2
, =
1
1 + 2 + 2
1 + 2 + 2 = + , =
101
2 2 + 2 2 2 =
2 2 + 2 =
posledniov integral se re[ava lesno :
2
2 1
= 0 3 2 + 2 = 0 [ 2
2
2
2
] 3 = ;
Primer 5.5.2.
Da se presmeta PI2V :
= + + =?..........................................................(K)
Y
kade Y=Y1 e tetraedar sostaven od delovite Si (i = 1,2,3,4) koj na koordinatnite ramnini gi
isekuva ramninata definirana so izrazot :
+ + = 1
za x, y, z 0 i ograni~eniot del Y4 od ramninata Y5 pome\u koordinatnite oski. Integracijata se vr[i po
nadvore[nosta na tetraedarot Y .
Re[avawe :\
Ovakov tip zada~i e NESPOREDLIVO MNOGU POKOMPLICIRAN i retko se davaat na pismen
ispit, a za usten ispit obi~no se praktikuva onamu koga studentot bara maksimalna ocenka.
Sprema tekstot na zada~ata tetraedarot se nao\a vo prviot oktant ( uslovot , , 0). Delovite
( = 1,2,3,4) neka se delovi od , koordinatnite ramnini, redosledno, t.e. Y1 e del od
102
ramninata i.t.n. redosledno.Ramninata Y5 gi se~e koordinatnite oski vo to~kite (1,0,0),(0,1,0) i (0,0,1), a
koordinatnite ramnini vdol` pravite :
= + 1, = 0, = + 1, = 0,, = + 1, = 0;
PI2V go razdvojuvame ( primetuvate i od prethodnite primeri, toa e,standardna procedura)na
integrali po koordinati, pa soodvetno, sledi :
=
1
=1
4
2
=1
4
3
=1
Yi
Yi
Yi
Povr[inata Y1 mo`e da se tretira na dva na~ina i toa, kako povr[ina so direktrisa na oskata i
izvodnici paralelni so u- oskata, ili , kako povr[ina, so direktrisa na u- oskata a izvodnici paralelni
so oskata. Zatoa, PI2V, po koordinatite , , odnosno, , ,po povr[inata Y1 , za bilo koja, proizvolno
izbrana podintegralna funkcija e SEKOGA{ EDNAKOV NA NULA, [to konkretno zna~i deka :
103
= = 0
So sosem analogno rasuduvawe se zaklu~uva deka i za povr[inite Y2 i Y3 va`i istiot zaklu~ok t.e. :
= = , = = 0
Povr[inite Yi (i=1,2,3) se poklopuvaat so proekciite na soodvetnite koordinatni ramnini,a
soodvetnite povr[ini se :
= 0, = 0, = 0
pa neposredno dobivam:
= = = 0
Ostanuva da se presmetaat u[te integralite: I14, I24 i
koordinatni ramnini, pa bi imal:
I34
0 1,0 + 1
0 1,0 + 1
0 1.0 + 1
Na nadvore[nata strana na tetraedarot soodvetstvuva povr[inata(stranata) Y4 koja od site
koordinatni oski se gleda od pozitivnite nivni delovi, [to zna~i,deka e pozitivno orientirana vo
odnos na site proekcii, koj se :
: = 1 , (, )
: = 1 , (, )
: = 1 , (, )
Za integralite dobivam:
1
=
Y4
, =
1 =
1 =
1
;
24
analogno imam:
= =
Kone~noto re[enie e : = + + = ; NE
1
24
Primer 5.5.3.
Da se opredeli fluksot na vektorskoto pole = niz pozitivno orientiranata povr[ina Y koja e
sostavena od povr[inata = 2 + 2 za 0 1 i delot od ramninata u=1, za 2 + 2 1;
Re[avawe:
O~igledno e spored toa kako e definirana povr[inata Y, taa se sostoi od dva dela i toa prviot e
povr[inata = 2 + 2 i ]e ja ozna~am so Y2 , dodeka vtorata povr[ina, od koja e sostavena celata
104
povr[ina Y, e vsu[nost delot od ramninata u=1 za 2 + 2 1, koj ]e go ozna~am so Y1 .Pred da preminam na
opredeluvawe na fluksot na poleto niz povr[inata Y, jasno e deka moram najprvo da izvr[am
parametrizacija na povr[inata Y1, no kako najosnovno, [to treba da napravam e da go opredelam
vektorot na normalata na povr[inata Y. Kako razmisluvam?Se pridr`uvam do GENERALNOTO
PRAVILO, [to zna~i vr[am proektirawe na Y2 na ramninata pri [to ( = 0) ja imam skicata
dadena na sl.52. :
Ako gi zemam vo predvid dvata grafika od sl.52 i sl.53 i uslovot na zada~ata, zaklu~uvam deka vo
3 ramninata, vsu[nost imam nekoja parabola( = 2 ) ograni~ena so nekoja ravenka ,~ija proekcija na
ramninata e tokmu CRK( 2 + 2 1 ) so radius 1. Zna~i, imam dve povr[ini Y1 i Y2 koj ja so~inuvaat
povr[inata Y. Y1 e delot od povr[inata ograni~en so ramninata Y2 , od u=1( stavam vo = 2 + 2 , = 1)
]e go dobijam to~no krugot(kru`nicata) 2 + 2 = 1, do koordinatniot po~etok ( stavam u=0 vo
2 + 2 = 0) O(0,0,0), zatoa [to po uslovot na zada~ata e 0 1, a 2 + 2 = 0 e zadovoleno samo ako
= = 0 , a u=0. Sega, koga bez prostorno skicirawe(koe mnogu avtori go praktikuvaat, no za studentite
e MNOGU NERAZBIRLIV)dojdov do zaklu~ok deka Y se sostoi od dve povr[ini Y1 i Y2 , od koj treba da ja
opredelam normalata na povr[inata Y.Zatoa na sl.53. ja vmetnav u- oskata, kako pomo[ pri opredeluvawe
na normalata na povr[inata Y. Normalata na Y1 e orientirana vo pozitivnata nasoka na oskata, a
toa e o~igledno i od sl.53. Normalata na povr[inata Y1 ( 2 + 2 = ) e orientirana kon nadvore[nosta(
vo nasoka na pozitivniot del na oskata), od kade sledi, deka,normalata na Y1 e naso~ena kon
nadvore[nosta na Y1 , no treba da se izrotira vo nasoka na pomaliot agol pome\u i oskata, a toa e
zna~i po ve]e, usvoenoto, negativna nasoka,za agolot ; a za da agolot bide oster,treba,nasokata na
105
rotacijata, da se poklopuva so pomaliot agol me\u u i oskata, a vo ovoj slu~aj toj ne se poklopuva, [to
zna~i agolot e tap) ,[to pak naveduva na zaklu~ok, deka, normalata na povr[inata Y1 e orientirana kon
nadvore[nosta na povr[inata Y1 (no vo nasoka na negativniot del na u oskata, [to sekako ]e bara
dopolnitelni doobjasnuvawa).Vtoro [to treba da napravam e da ja parametriziram Y1 pa imam , znaej]i
deka Y1 e zadadena so eksplicitnata ravenka : = , = 2 + 2 ,soodvetnata parametrizacija mi dava :
, = , 2 + 2 , , (, )
{to e karakteristi~no ovde? Ako zemam vo predvid deka u= , , u - ovde go razgleduvam na intervalot
0,1 , za ,]e dobijam : =
, 1,
= 2 , =
= 2
= 2. 1. 2 ;
Zna~i so gorniot izraz dobiv deka : = 2. 1. 2 ,pa od definicijata za sledi :
= 1 = 2, 1, 2 =
2, 1, 2
1 + 4 2 + 4 2
pa toga[ skalarniot proizvod od normalata i ortot (t.e. edine~niot vektor vdol` u-oskata)]e bide :
=
2, 1, 2
1 + 4 2
+ 4 2
0,1,0 =
1
1 + 4 2 + 4 2
= = , , , = 0, , = (0, 2 + 2 , )
106
(0, 2 + 2 , ) (2, 1,2) =
Y1
2 + 3 2 =
3 2 + 32 = =
No so ova zada~ata seu[te ne e celosno dore[ena.Za da bide celosno re[ena treba da vidam [to e so
fluksot po povr[inataY2 .Poleto e : , , = 0,1, , vo ramninata u=1, na koja soodvetstvuva
vektor na normalata = = (0,1,0), pa sledstveno presmetuvam :
2 = 2 = 0,1 0,1,0 =
Y2
2
[ ]
2
1
1
2
=
=
0
2
0
Y2
107
gi navedov vo prethodnite poglavja, osobeno za PI2V(od vektorski poliwa), vidovte, deka tie ne se sekoga[
tolku ednostavni za re[avawe, a kako [to spomenav u[te na samiot po~etok, tendencijata vo matematikata i
vo site prirodni nauki e da se baraat pati[ta so koj SEKOJPAT }E MO@EME DADENIOT PROBLEM
(ZADA ~A) DA GO RE{IME NA {TO E MO@NO POEDNOSTAVEN NA ~IN. Da se navratam.nakratko,
vo vid na kratko rezime, na Grinovata trorema. So taa teorema ja iznajdov vrskata pome\u krivoliniskiot
integral od dadeno vektorsko pole i dvojniot integral i pritoa dojdov do zaklu~ok deka vo mnogu slu~ai e
mnogu poednostavno da se re[ava dvojniot integral, odkolku krivoliniskiot(od zadadenoto vektorsko pole)
integral. Vo su[tina, TG-O , NE E NI{TO DRUGO TUKU GENERALIZIRAWE, NA GRINOVATA
TEOREMA, KOGA OD DVODIMENZIONALEN SE PREMINE NA TRIDIMENZIONALEN SLU^AJ.
Posle ovoj kratok voved, so koj, na nekoj na~in vi go poka`av na najednostaven na~in zna~eweto na T G-O i
pri~inite za negovo voveduvawe mo`am da pominam na :
5.6.2. Definicija, teoremi i osnovni osobini na T G-O; Poim za gradient, divergencija i rotor
TEOREMA 5.6.2.1.
Neka e D e nekoja, zatvorena, prosto povrzana prostorna oblast vo , ograni~ena so mazna povr[ina Y ,
koja e pozitivno orientirana kon nadvore[nosta ( zna~i Y e grani~na povr[ina na oblasta D). Ako
vektorskata funkcija (, , ), odnosno, vektorsko pole definirano so dadenata vektorska funkcija, e
opredeleno na otvorenoto mno`estvo koe ja sodr`i oblasta D i povr[inata Y i ako koordinatite ,
i na dadenata vektorska funkcija imaat neprekinati parcijalni izvodi :
=
(, , )
(, , )
(, , )
, =
, =
odnosno se neprekinati funkii vo prosto povrzanata oblast D so grani~na povr[ina Y toga[ va`i :
= , , + , , + , , =
Y
.....(5.6.2.1)
108
Na strana 51 vi definirav [to e gradient od dadena funkcija . Sega e mislam moment da vi gi definiram i
drugite poimi ( osven gradient) koj nao\aat prakti~na primena pri pove]ekratnoto integrirawe. No za onie
koi ne miluvaat skokawe od strana na strana ]e im povtoram: Ako e dadena kriva ili povr[ina so
skalarnata funkcija = (, ) i ako postojat parcijalnite izvodi na po t.e . =
(,)
i =
,
=
,
= , = +
, ,
=
+ +
= =
= ( , ) =
= , , =
= (, )
obratnoto tvrdewe : ako od me[anite parcijalni izvodi se isti ,odnosno, od = sledi deka e
konzervativno. Istata analiza va`i i vo tridimenzionalen slu~aj. ^itatelot(studentot) mo`e lesno SAM
da go uvidi toa.
Na strana 108 vi gi dadov osnovnite poimi za GRADIENT, kako i svojstvoto na konzervativnost, no osven
gradient vo pove]ekratnite integrali se sre]avame i so poimot DIVERGENCIJA. {to vsu[nost zna~i
109
samiot poim DIVERGENCIJA? Za da go definiram poimot divergencija ]e zapo~nam to~no od onaa [to
(dosega) go znam. A znam deka vektorskoto pole vo najop[t ( mislam vo tridimenzionalen) oblik e daden so :
, , = [ , , , , , , , , ] i e opredeleno vo
(,,) (,,) ( ,,)
DIVERGENCIJATA() na
vektorskoto pole ja definiram kako skalaren proizvod od nabla so vektorskoto pole, na sledniov na~in :
= =
, , = (
) ........................(5.6.2.2.)
Zna~i od gornata definicija za divergencija na vektorskoto pole dobiv deka: e nekoja skalarna
funkcija. {to mi poka`uva dobienata skalarna funkcija od ? Taa skalarna funkcija,dobiena od ,
[to vo svojata su[tina e FIZI^KO TOLKUVAWE na poimot divergencija na vektorsko pole, mi ka`uva ,
kolkav protek generira(producira) vektorskoto pole po edinica volumen , vo sekoja to~ka od toj volumen.
Spored ovaa fizi~ka interpretacija na poimot divergencija na vektorskoto pole mo`am slobodno poimot
divergencija na vektorsko pole da go preformuliram kako :
VKUPNIOT PROTEK,(NA NEKOJ FLUID), NA VEKTORSKOTO POLE, NIZ RABNATA
POVR{INA NA RAZGLEDUVANATA OBLAST E EDNAKOV NA VKUPNATA KOLI^INA NA
FLUID {TO IZVIRA VNATRE VO TAA OBLAST.
Ostanuva u[te da go definiram poimot ROTOR() na vektorskoto pole . Toj se ozna~uva kako , no
ostanuva otvoreno pra[aweto kako toj se definira. Povtorno ja razgleduvam vektorskata funkcija
definirana so izrazot :
, , = [ , , , , , , , , ] i e opredelena vo
kaj koja egzistiraat parcijalnite izvodi :
= x ...............................................................................................................(5.6.2.3.)
Kade [to oznakata x ozna~uva vektorski proizvod od diferencijalniot operator i vektorskoto pole:
= x =
110
3) Vektorskoto pole e BEZVRTLO@NO ako za nego va`i: x = kade = e definicija za
rotor od vektorsko pole, pa sledi uslov za poleto da e bezvrtlo`no e : = ;
Sega koga gi znam definiciite za gradient, divergencija i rotor od dadeno vektorsko pole mo`am da se
vratam na strana 107, na izrazot (5.6.2.1) na T G-O. Znaej]i deka = za T G-O mo`am da dadam i malku
podrugo tolkuvawe:
=
...................
.........(5.6.2.4.)
Bidej]i, izrazot od levata strana na poslednata gornata ravenka, vookvirena vo zeleno, znaej]i deka e :
, , = , , , , , , , , = (, , )
mo`am da go napi[am kako :
, , ..........................................................................................................................,,,,,,,,.......(5.6.2.5.)
Y
a imaj]i ja vo predvid definicijata za divergencija dadena so izrazot (5.6.2.2.) koj ]e go vmetnam vo (5.6.2.4.)
dobivam ekvivalenten izraz za T G-O so onoj daden so izrazot (5.6.2.1.). Me\utoa, izrazot (5.6.2.4.) mi dava za
pravo, da izvle~am drugi mnogu va`ni zaklu~oci, vo vrska so T G-O a toa se slednive :
i.
T G-O mo`e da se primeni isklu~ivo samo na zatvorena povr[ina;
ii.
T G-O vo svojata su[tina e samo voop[tuvawe na teoremata na Grin, kade integralot po
rabot na oblasta (krivoliniski kaj Grinovata teorema, povr[inski kaj T G-O) se doveduva
vo vrska so integralot po vnatre[nata oblast(dvoen integral za teoremata na Grin i
troen za T G-O);
Imaj]i gi vo predvid, izrazot (5.6.2.5.) i (5.6.2.2.) i ako negovata leva strana(definicijata za divergencija)
se vmetne vo izrazot (5.6.2.4.) se dobiva to~no izrazot (5.6.2.1.). Zna~i, doa\am do konstatacija deka, T G- O,
ima dve formi (dva oblika) na predstavuvawe i toa :
A.) SKALAREN OBLIK NA T G- O , pri [to povr[inskiot integral po povr[inata Y se pretstavuva,
[ , , + , , + (, , )] =
..........(5.6.2.6.)
+
D
+
kade e pozitivnata orientacija na povr[inata Y , a so D e ozna~ena prostornata ,zatvorena i prosto
povrzana oblast vo , ograni~ena od Y .
B.) VEKTORSKI OBLIK NA T G- O , pri [to povr[inskiot integral po povr[inata Y se pretstavuva,
= = ......................................................(5.6.2.7.)
Y
Y
Y*
Y
*
111
U[te vedna[ da vi voo~am deka ,istiot integral na strana 95, ve]e vi go re[iv, no bez primena na T G-O
( primer 5.4.2.1.). Vo toj slu~aj (bez primena na T G-O) , vi go re[iv PI2V, no so prili~no mnogu
razmisluvawe i mnogu skici. Sega ]e se obidam da vi go re[am PI2V so primenam T G-O. Povr[inata Y se
sostoi od dva dela( dve povr[ini) i toa delot Y1 koj se le`i na povr[inata = 2 i delot Y2 koj pripa\a na
povr[inata = 2 2 + 2 , pa kako e: = sledi deka integralot ]e bide zbir od
integralite po soodvetnite povr[ini:
Y
Y
Y1
Y2
Da vidam dali se ispolneti uslovite na T G-O ? = 3, = , = 2. Za da mo`am da ja primenam T G-O
(dadena, so izrazot: 5.6.2.1.) treba da postojat :
= 0,
=0
= 0 : =
0 = ;
Y
So ovoj primer poka`av deka so primena na T G-O dojdov do istiot rezultat, kako i vo primerot 5.4.2.1.,
samo ,na mnogu poednostaven i pobrz na~in do vistinskoto re[enie.
Primer 5.6.2.2.
= + 2 + =?
Y
Kade Y e zatvorena povr[ina sostavena od delovite na povr[inite :
Da se presmeta PI2V :
2 1 = 2 2 + 2 2 4 = 2 + 2
koj se vo vnatre[nosta na povr[inita :
2 + 2 = 1
i delot od povr[inata pome\u i . Integracijata se vr[i po nadvore[nata strana na povr[inata Y.
Re[avawe :
Kako i vo prethodniot primer najprvo dadenata zada~a ja ANALIZIRAM :
Vo oddelot 5.5.(strana 97)vi go objasniv na~inot na preminuvawe od PI2V voPI1V. }e se obidam
dadeniot integral(zada~a) da vi go re[am po ovoj, takare~eno, uslovno ka`anoklasi~en na~in. Od kade da
zapo~nam, so analizata na zadadenata zada~a, e naj~esto postavuvanoto pra[awe na studentite.
PRAKTIKUVAJTE, ANALIZATA DA JA SPROVEDUVATE, OD OP{TOTO KON POSEBNOTO. {to e
NAJOP{TOvo konkretniov primer?Najop[to e onaa vrz koe se sproveduva integriraweto, a toa e
povr[inata Y. Zna~i ]e zapo~nam tokmu od nea.Povr[inata Y se sostoi od delovite Y1,Y2 i Y3 kako i od
delot od povr[inata od Y3 pome\u Y1 i Y2 , [to me naveduva na zaklu~ok, deka re[avaweto na dadeniot
integral so preminuvawe na dadeniot integral (koj e POTPOLN PI2V)vo PI1V, bi mi baral
re[avawe na najmalku ~etiri povr[inski integrali(od prv vid),namesto eden troen integral,(ako
rabotam so T G-O), zatoa [to celata povr[ina Y se sostoi od delovi so razli~na parametrizacija.Da
bidam u[te poprecizen vo ovaa moja argumentacija: Imeno,delovite Y1 i Y2 ]e treba da gi proektiram vo
ramninata, a delot Y3 vo ramninata ili pak [to e sosem seedno vo ramninata, so toa
[to za Y3 pritoa treba da vodam smetka deka treba da se podeli na u[te dva dela , [to zna~i deka nema da
re[avam najmalku ~etiri, tuku pet ili eventualno [est, vo zavisnost od toa kakvi ]e ispadnat
delovite od Y3 ,PI1V.Zna~i, ako SE ODLU^AM ZA KLASI^NIOT NA^IN, rabotata vo mnogu ]e mi
112
se iskomplicira. Zatoa SE ODLU^UVAM DA JA PRIMENAM T G-O, so koja pove]e od o~igledno,]e
dobijam samo eden troen integral.
Sega koga po izvr[enata analiza dojdov do nedvosmislen i rezonski zaklu~ok deka ]e rabotam so T G-O,
prvo , [to treba da utvrdam, e da vidam dali se ispolneti uslovite da ja primenam T G-O?Od
podintegralnata vrednost na dobivam : = , , = , = , , = 2, = , , =
= 1, =
= 2, =
, ja
+ 2 + = 4
Y
D
~etvrto , a voedno i najva`no kaj primenata na T G-O e kako da ja opredelam oblasta D? Gledam kako se
definirani povr[inite Y1,Y2 i Y3 a tie bea dadeni so uslovot na zada~ata:
2 1 = 2 2 + 2 2 = 2( 2 + 2 )
4 = 2 + 2
i
2 + 2 = 1
i pri toa e ka`ano po uslovot na zada~ata deka Y1 i Y2 se vo vnatre[nosta na povr[inata Y3 ,a delot od
povr[inata Y3 e pome\u Y1 i Y2 .Teoretski gledano, oblasta na integrirawe D,mo`e da bide vo bilo koja od
ramninite(, ili ), no dali e ba[ se taka ednostavno? Probajte da primer da integrirate vo
ramninata( = 0). Skicirajte gi Y1, Y2 i Y3 pa sprovedete ja integracijata( za ve`bawe ovaa PROBAJ
TE GO) pa ]e vidite kakvi integrali ]e dobiete!?!. No za da dobijam logi~en redosled( a so toa i to~en
rezultat) na intergrirawe treba SOSEM MALKU DA SE PODRAZMISLAM. Poglednete gi desnite
strani od definicite za Y1, Y2 i Y3 . Vo site tri ravenki figurira 2 + 2. Vo Y3 e duri i 2 + 2 = 1, a Y1, Y2
se vo negovata vnatre[nost( po uslovot na zada~ata), [to zna~i deka Y1, Y2 mora da bidat pomali ili
ednakvi na Y3 , no pritoa delot od povr[inata Y3 treba da e pome\u Y1 i Y2 .Toa pak logi~ki zna~i deka site
koordinati(, , )treba da se pomali ili ednakvi na 1.Zatoa i ne mo`(ete)am da vr[am proekcija vo bilo
koja ramnina, tuku isklu~ivo vo ramninata,bidej]i vo taa ramnina e kru`nicata 2 + 2 = 1. Taa
proekcija ( vo ramninata) e prika`ana na sl. 54.i e ozna~ena so :
113
Taa oblast e CRK so radius 1, zna~i, ima ~lenovi od oblik( 2 , 2 ) odnosno konkretno( 2 , 2 ), a rekov
sekoga[ koga ima kvadratni ~lenovi se preminuva vo POKS, no vo ovoj, konkreten slu~aj,kako vo Y1, Y2 i Y3
ima u- koordinata, ne preminuvam vo POKS, tuku vo CKS:
= , = , =
Za koj Jakobijanot e:
=
pa oblasta se preslikuva vo , odnosno (proekcijata na vo ramninata) vo :
{0 1,0 2}
a soodvetnite oblasti Y1 i Y2 vo 1 odnosno vo :
1 =
2 1
+ , = 2 + 4
2 2
=4
= 4
= 4
2+4
=
2 +1/2
= = 4 0 7 4 3 = = ;
Od ovoj primer, ako dobro zapazivte, primenata na T G-O, e daleku poednostavna,pobrza i mnogu
poprecizna, vo smisla da se napravi gre[ka, vo odnos na direktniot premin od PI2V vo PI1V.Zada~ata
na prv pogled vi izgleda mnogu dolga, no toa e zatoa [to se trudev da vi gi objasnam detalno site ~ekori i
me\u~ekori, koj na ispit ili kolokvium, NE TREBA da gi objasnuvate, so site detali [to vi gi poka`av.
Primer 5.6.2.3.
Da se opredeli fluksot na vektorskoto pole dadeno so ravenkata : , , = (, , ) niz nadvore[nata
strana na povr[inata : 2 + 2 + 2 = 2 (t.n. centralna sfera so radius ).
Re[avawe:
Kako i vo prethodnite dva primera moram da izvr[am ANALIZA na zada~ata. Vas vi NAPOMENUVAM:
OVAKVI OBEMNI ANALIZI NA ZADA^ITE , NE GI PRAKTIKUVAJTE NA ISPIT (KOLOKVIUM), NO VI PREPORA^UVAM,
KOGA VE@BATE, PI{UVAJTE GO I TEKSTOT NA SPROVEDENATA ANALIZA , TOKMU KAKO {TO I JAS VI GO PI{UVAM VO
NAVEDENITE I SLEDNITE PRIMERI; SO TOA POBRZO GO APSORBIRATE I GO ZAPAMETUVATE STEKNATOTO ZNAEWE, A NA
ISPIT E DOVOLNO CELATA ANALIZA DA JA SPROVEDETE VO OD TRI DO PET REDA !
114
Zada~ata, o~igledno mo`e da se re[i DIREKTNO so premin od od PI2V vo PI1V.Da vidam dali mo`e i
so T G-O? Od zadadenata , , = , , = , = , =
= 1 uslvite za primena
T G-O se ispolneti, zna~i mo`am da ja re[avam i so T G-O. Za da uvidite razlikata pome\u ovie dva
metoda na rabota ]e vi ja re[am, najprvo po klasi~niot na~in, so direkten premin od PI2V vo PI1V.
Po klasi~niot na~in(BEZ T G-O) imam :
Ravenkata na povr[inata (t.n. centralna sfera-ne mora da go znaete imeto IME SI E IME) e:
2 + 2 + 2 = 2
Onaa [to go voo~uvam e deka sekoja to~ka, od ovaa povr[ina(lesno se zapametuva deka e Centralna
Ravenka na Sfera (CRS)- ako se sporedi so (CRK)koja be[e : 2 + 2 = 2, samo [to CRS e vo prostor,
zna~i, ima + ~len 2 )e ednozna~no opredelena so vektorot na polo`ba = (, , ), a pravecot na ovoj
vektor e vsu[nost radiusot na CRS vo razgleduvanata(bilo koja)to~ka, istovremeno e i pravec na
normalata na Y .Toga[ jasno edine~niot vektor na normalata(spored 5.5.1.0.) ]e bide :
(, , )
(, , ) (, , )
=
=
=
=
2
2
2
+ +
Bidej]i , , = , , = , = | | 1 0 = ;
1
Pa kone~no dobivam :
= = = = 4 2
= 4 3 ;.....................................(M)
Y
Y
Y
Y
Za ve`bawe probajte da integrirate vo ramninata( = 0),pa ]e vidite [to se dobiva!?!
Po T G-O imam :
Mo`am da go koristam skalarniot (5.6.2.6.) ili vektorskiot (5.6.2.7.) oblik. Jas se odlu~uvam za
vektorskiot ; Po definicija , spored izrazot (5.6.2.2.) e : = = 1 + 1 + 1 = 3 =
4
= = = = 3 3 = ;
3
Zna~i dobivm potpolno ist rezultat, kako, [to i vpro~em treba samo [to so T G-O mnogu pobrgu se
doa\a do to~niot rezultat.
Primer 5.6.2.4.
Da se opredeli fluksot na vektorskoto pole : , , = 0,0, = niz povr[inata 2 + 2 + 2 = 2 niz
nejzinata nadvore[na strana.
Re[avawe :
Zada~ata ]e vi ja re[avam onaka kako {TO TREBA DA JA RE{AVATE NA ISPIT.
BEZ T G-O
Ravenkata na povr[inata e:
2 + 2 + 2 = 2
Onaa [to go voo~uvam e deka sekoja to~ka, od ovaa povr[ina e ednozna~no opredelena so vektorot na
polo`ba = (, , ), a pravecot na ovoj vektor e vsu[nost radiusot na CRS vo razgleduvanata to~ka,
istovremeno e i pravec na normalata na Y . Edine~niot vektor ]e bide:
=
(, , )
(, , ) (, , )
=
=
=
2 + 2 + 2
115
Ja parametriziram Y(vo SKS): , = , , , 0, , [0,2] , a potoa go
baram :
= [ ] = = 2
pa sledi :
1
=
1
2 =
4 2 = 2 3
2 =
1
4 3
3
sfera=
G-
= 0 + 0 + 1 = 1 = = =volumen
[] ;
na
1,1,1 =?
Y
kade Y e nadvore[nata strana na rabot na oblasta :
{(, , ) : 1 4 , 1,0 5}
a.) Direktno
b.) So T G-O
Re[avawe :
a.) Oblasta mo`am da ja razbijam na slednive pod oblasti, D1 , D2 , D3 , D4 i D5 , ako gi zemam
karakteristi~nite to~ki ( = , = , = , = , = )i gi proektiram vo soodvetnite
ramnini t.e. vo ramninite(, , ), pri [to za sekoja soodvetna proekcija imam:
(=) { , , 0 : 1 + 4, 1}
(=) { , , 5 : 1 + 4, 1}
=+ { , 4 , : 1 3,0 5}
(=) { 1, , : = 1,1 3,0 5}
(=) { , 1, : = 1,1 3,0 5}
Ako e : = { = = =+ = = } ;
Toga[ soodvetnite povr[inski integrali ]e bidat zbir od integralite od soodvetnite unii:
= + + + +
=
=
1,1,1 =
D1
1,1,1 0,0, 1 1 =
D1
= 0
Mo`ebi se pra[uvate kako go re[iv ovoj integral? Zatoa poglednete ja sl.55. :
= 0
D1
116
Oblasta (=)
1,1,1 =
1,1,1 2 = = 5, = 0,0,1 =
5 = 5
= 5
1
3
= 5
1
1,1,1 0,0,1 2 =
3
2 = 10 = 20;
1
= 20;
Oblasta e dadena na sl.55.i taa e sosem ista so samo [to normalata e naso~ena vo nasoka
na pozitivniot del na oskata, pa zatoa e = 0,0,1 , odnosno so predznak +, za razlika od
,kade predznakot na be[e . Za integralot ]e imam :
=
1,1,1 =
D3
=
1,1,1 3 = = + 4, = 1,1,0 =
D3
1,1,1 1,1,0 3 =
( + ) =
+ 4 = 4
D3
D3
=4
1
= 4
0
D3
3
5 = 20 = 40;
1
= 40;
5
=
0
117
= (1,1,1) 1,0,0 4 = =
Y4
3
5
1 (4 ) 0
= 1, =
=
1,0,0
Y4
3
3
3
= 1 4 50 = 20 1 + 5 1 =
= 20 31 + 2 31 = 40 + 8 = 20 :
= 20;
1,1,1
1,1,1 0, 1,0 =
4
=
4
=
0
4 = (4 )
0
=
0
5
4
0
4 5
4
5 4 = 20 + 2 = 80 + 40 = 40 :
0 2
0
= 40;
= 0 1,1,1 = (
) = ;
118
Y
Od ovoj primer mo`ete da ja vidite NAJO^IGLEDNO OGROMNATA PREDNOST na T G-O, nad
direktniot premin od PI2V vo PI1V.
Primer 5.6.2.6.
Da se presmeta :
2 , 2 , 2 =?
=
Y
kade Y e povr[inata definirana so :
{(, , ) , 2 + 2 + 2 = 9, 0}
za koj agolot vektorot pome\u normalata na dadenata povr[ina Y i pozitivniot del na oskata e tap.
Re[avawe :
Vo primerot (5.6.2.3.) vi objasniv deka stanuva zbor za CRS so radius a=3(vo ovoj primer), odnosno od
uslovot na toa kako e definirana Y ( 0) , stanuva zbor ne za sfera , tuku za polusfera ( ne se zema vo
predvid dolniot del od sferata za 0). Neka e : {(, , ) , = 0, 2 + 2 = 9} e proekcija na Y na
ramninata i pritoa zememe deka e . Ako zememe deka : {(, , ) , 2 + 2 + 2 9,
0} , toga[ o~igledno = kade [to e rab na oblasta . Sledno, utvrduvam dali se ispolneti
uslovite na T G-O : , , = 2 , , , = 2 , , , = 2
= 2 ,
= 2,
= 2 uslovite na
( 2 + 2 + 2 )
Y1
, [0.2]
2
/2
2 , 2 , 2 =
4 =
5
5
/2
=
0
5
5
/2
=
;
0
Ovoj integral be[e tipi~en primer od ispit(ili po~esto na kolokvium) ako dadat PI2V.
OVAA T G-O E VTORATA OD TRITE TEOREMI ZA PREMIN!!(Prvata be[e Teoremata na Grin!)
119
Zna~i, postoi u[te edna koja e poznata kako :
orientirani.
Pod soglasna orientacija na povr[ina Y i nejzinata rabna kriva S go podrazbiram slednovo :
ZAMISLETE DEKA STE LI^NOST {TO SE DVI@I VO POZITIVNATA NASOKA VDOL@
KRIVATA S , NO TAKA {TO STE VO ISPRAVENA POLO@BA VO NASOKA NA NORMALATA
NA POVR{INATA, TAKA DA POVR{INATA OSTANUVA SEKOGA{ OD VA{ATA LEVA
STRANA(bidej]i vie ste tie [to se dvi`ite). Ovaa e objasnuvawe, za da mo`ete da go svatite poimot
SOGLASNA ORIENTACIJA , no matemati~ki gledano , ovakvoto objasnuvawe e nedosledno i prili~no
lai~ki ka`ano. Za toa, za da mo`e da se dade korektna matemati~ko-in`iwerska interpretacija na poimot
SOGLASNA ORIENTIRANOST (na povr[ina i kriva) se voveduva poimot PRAVILO NA DESNA-ta
RAKA. {to e toa pravilo na desnata raka, [to mnogu~esto se koristi, kako vo matematikata, taka i vo
elektrotehnikata, arhitektonsko-grade`nite nauki,apstraktnata geografija, astronomijata i voop[to vo
fizikata, kako multidisciplinarna nauka? PRAVILOTO NA DESNA RAKA veli :
POSTAVETE JA DLANKATA OD DESNATA
RAKA NA POVR{INATA Y , NO SEKOGA{
TAKA DA PALECOT JA POKA@UVA
NASOKATA NA NORMALATA NA Y , TOGA{
PRSTITE OD DLANKATA (ostanatite ~etiri) JA
POKA@UVAAT POZITIVNATA(soglasnata)
NASOKA NA KRIVATA S (po koja zamisleno se
dvi`ite).
Za da toa da vi izgleda u[te i vizuelno po jasno, na slikata 57., e prika`an primer, za soglasna orientacija
na povr[ina Y i krivata S .
120
Za da bide ovaa pravilo celosno treba da ja definiram i funkcijata na vektorskoto pole = (, , ) koja e
i diferencijabilna nad , pri [to S i Y se soglasno orientirani, po praviloto na desna raka.
SKALAREN OBLIK
Za taa cel neka se zadadeni skalarnite funkcii , , , , , , , , , koj imaat neprekinati
prvi parcijalni vo nekoja okolina od povr[inata Y . Toga[ va`i sledniov izraz :
. . (5.6.4.1)
+ + =
Ako vo gorniot izraz go vmetneme izrazot so koj se zadava vrskata pome\u aglite [to gi zafa]a
normalata na povr[inata, parcijalnite izvodi (izrazeni so operatorot), toga[ izrazot (5.6.4.1.) mo`am
da go zapi[am vo t.n. zbiena forma :
121
. . (5.6.4.2. )
+ + =
koj e potpolno ekvivalenten so (5.6.4.1.), no namesto vo razvien oblik kako so izrazot (5.6.4.1.), ja dava
vrskata pome\u krivoliniskiot i povr[inskiot integral vo skalaren oblik.
o
VEKTORSKI OBLIK
Za da mo`am da ja dadam vrskata pome\u dadena vektorska funkcija (, , ) koja e neprekinata i
diferencijabilna na Y , no izrazena preku definicijata za rotor, so izrazot (5.6.2.3.),toga[, istiot
skalaren oblik, koj pogore vi go definirav, ja poprima svojata vektorska forma :
= = = . . (5.6.4.3. )
Iako toa e o~igledno, sepak, ]e vi naglasam deka site tri izrazi, navedeni pogore, vo ovoj oddel se potpolno
ramnopravni, vo svojata prakti~na primena; Bidej]i ve]e vi go definirav, poimot vektorski proizvod (vidi
strana 82.), ]e preminam na :
Od definicijata za rotor od vektorsko pole, koja be[e dadena so izrazot (5.6.2.3.), a koja glase[e :
= [ ]
1.-Prvo, [to mi pa\a vo o~i, e konstatacijata deka, Grinovata formula(izraz 4.7.1.1. na strana 64) e
vo svojata su[tina specijalen slu~aj na {T, onoj koga povr[inata Y i nejzinata ivica(rab) S se
podmno`estva vo ramninata.
2.-Ako sakam da ja primenam {T na daden krivoliniski integral po zatvorena i orientirana kriva
S, potrebno e da odberam povr[ina Y po koja ]e go presmetuvam soodvetniot povr[inski integral,
sekako, vo sklad so {T. Onie [to malku podetalno i so pogolemo vnimanie ja razgledale
celokupnata izu~ena materija dosega, verojatno im e jasno deka :IZBOROT NA POVR{INATA Y
NE E MNOGU VA@EN ! Toa zna~i deka Y MO@E DA BIDE BILO KOJA POVR{INA NA
KOJA RAB E KRIVATA S PRI {TO JASNO Y I S MORAAT DA BIDAT SOGLASNO
ORIENTIRANI. Dokolku Se ramna kriva, normalno i logi~ki e, NO NE I ZADOL@ITELNO,
122
za Y da se izbere delot od ramninata koj ja sodr`i S i predstavuva nejzina vnatre[nost. (]e ima
konkreten primer, za da ja uvidite ovaa konstatacija).
Sega posle ovoj kratok teoretski sublimat, mo`am da vi ilustriram na nekolku primeri za prakti~nata
primena na {T, kako i od analizata [to vi ja sprovedov vo prethodnoto poglavje, za da mo`ete na konkretni
primeri da go uvidite zna~eweto na {toksovata teorema, odnosno na {toksovata formula.
Primer 5.6.4.1.
Da se presmeta :
=
Ako =
( 2
2, 2
2, 2
2 ) , kade
=?
S
S e lakot od rabot na oblasta Y definirana so izrazot :
{(, , ) : + + = 9,0 , , 6}
koja e pozitivno orientirana vo odnos na vektorot na normalata koj so oskata (zna~i edine~niot vektor
) zaklopuva oster agol.
Re[avawe :
PRVO, go parametriziram vektorot na polo`ba(vidi strana 58), , = , , 9 , (, ) ,
, =
2
2
2 2
2
2
S
Y
Odkako ]e gi opredelam soodvetnite parcijalni izvodi vo gornata integralna ravenka, dobivam :
=
2 2, 2 2, 2 2 =
Y
kako znam deka = = 1,1,1 pa so zamena na ovoj izraz vo posledno dobienata integralna ravenka,
= 2
[( + 9 , 9 + , + ] (1,1,1) = 2
[ 9 , 9 , + ] 1,1,1 =
Y
Y
koja odkako ]e go izvr[am skalarniot proizvod vo poslednata podintegralna funkcija dobivam,
= 2
9 + 9 + + = 2
18 = 36
Yxy
Yxy
Y xy
a ovoj e ve]e najednostaven dvoen integral, koj ostavam vie da go re[ite, a odgovorot e : -972;
Primer 5.6.4.2.
Da se presmeta rabotata na silata = ( 2 , 2 , ) vdol` pozitivno orientiraniot rab na triagolnikot so
temiwa A(1,0,0), V(0,1,0) i S (0.0,1).
123
Re[avawe :
Silata, kako [to znaete e vektorska golemina, odnosno ima,pravec,nasoka i intenzitet.Spored
dadeniot izraz silata mo`am da ja pretstavam i vo oblik: = 2 , 2 , = 2 + 2 + ; Neka rabotata
na silata ja odbele`am so A(kako [to naj~esto se odbele`uva vo fizikata). Taa rabota, poznata i od
fizika i od elektrotehnika a vo integralen oblik, e dadena so izrazot :
=
S
Ovde kako [to ka`av konturata S e pozitivno orientiraniot rab na triagolnikot AVS. Zada~ata
mo`am da ja re[am DIREKTNO, no pritoa celiot proces na integrirawe vo mnogu ]e mi se uslo`i,
bidej]i ]e treba da ja parametriziram sekoja strana od dadeniot triagolnik, pri [to bi dobil tri
krivoliniski integrali i ]e treba da go re[avam posebno sekoj integral za sekoja strana od
triagolnikot, [to sekako e mnogu po slo`eno, a celta e sekoga[ da se OBIDEME SEKOJ PROBLEM
(zada~a)DA GO RE{IME NA {TO E MO@NO POEDNOSTAVEN NA^IN.Zatoa ]e ja primenam {T.No
za da ja primenam {T treba(spored teoretskite izlagawa)da izberam povr[ina Y takva da S e rabot na
taka izbranata povr[ina a voedno Y da e soglasno orientirana so orientacijata na S. Ponatamu
voo~uvam deka S e ramna kriva, sostavena od tri to~ki, koj voedno go opredeluvaat triagolnikot AVS,
[to zna~i deka site tri to~ki pripa\aat na edna ista ramnina. Zna~i, konstatiram deka ravenkata :
++ = 1
predstavuva ravenka na ramnina [to minuva niz tri to~ki A, V i S, a edna ramnina e opredelena so
najmalku tri to~ki.Spored faktot 2.- od 5.6.4.izborot na povr[inata Y ne e va`en, no najprirodno e a
voedno i najlogi~ki (a pred se najednostavno)Y da ja izberam kako del od ramninata :
+ + = 1, koja vo trodimenzionalen oblik e dadena na sl. 58. Sega mnogumina bi se zapra[ale: Pa neli
spored GENERALNITE PRAVILA treba da izbegnuvame 3D prika`uvawe. Da , toga[ vi napomenav, da go
izbegnuvate 3D prika`uvaweto, no kako ramninata e najednostaven oblik na kriva, mo`e relativno mnogu
lesno da se prika`e vo 3D prostorot, a voedno ~itatelot da stekne barem najelementarno iskustvo, za
3D prostorot, zatoa se re[iv da vi go prika`am, a nejziniot oblik e kako na sl.58. :
124
= x
= 2 1 = (0,2 1,0)
0,1 2 2, 0 1,1,1 =
1 2 2 =
S
Y
Yxy
S xy
kade Yxy e proekcijata na Y na ramninata( = 0)(vas vi prepora~uvam da ja skicirate za polesno da gi
opredelite granicite na integracija),po [to go re[avam posledno dobieniot dvoen integral :
1
+1
1 2 2 =
0
Primer 5.6.4.3.3
Presmetaj go povr[inskiot integral :
1
2 2 2
2
+ 1
= = ;
0
125
=
=?
Y
kade vektorskoto pole e dadeno so izrazot , , = (, , ) pri [to povr[inata Y e del od sferata :
2 + 2 + 2 = 4
a se nao\a vo vnatre[nosta na povr[inata :
2 + 2 = 1
nad ramninata i pritoa povr[inata Y e orientirana kon nadvore[nosta.
Re[avawe :
Zada~ata se sveduva na primena na{T. Za da mo`am da ja primenam {T, najprvo treba da ja opredelam
krivata S[to ja ograni~uva povr[inata Y. Neka analiti~kiot izraz za krivata S go ozna~am so s (iako
mo`ev da vovedam i druga oznaka,kako , , , i.t.n., NO IME SI E IME,neli?). Onaa [to e va`no e da go
opredelam analiti~kiot izraz za(sega ve]e ozna~enata) s .Toj izraz ]e go opredelam kako presek na
zadadenite povr[ini: 2 + 2 + 2 = 4 2 + 2 = 1 2 = 3 = 3. Zna~i dobiv deka krivata s
le`i na ramninata = 3. No so = 3 ne e opi[ana edna tuku dve ramnini i toa = 3 i = 3 , no
po uslovot na zada~ata (Y da e nad ramninata) ramninata = 3 ja eliminiram , [to zna~i deka
krivata s ]e le`i na ramninata = 3. Proekcijata na krivata s vo ramninata e CRK so radius 1,
pa s ja parametriziram so premin od DKSCKS, pa dobivam :
= = , = = , = = 3, [0,2]
pa spored (5.6.4.3.)dobivam :
=
=
Y
koj be[e vektorski oblik na {T, no kako [to naglasiv i na strana 121, site tri oblici(5.6.4.1.),(5.6.4.2.)i
(5.6.4.3.) se potpolno ramnopravni pri re[avaweto na konkretni zada~i, a so ogled deka :
, , = , , . , = . , , = , , , =
so nivna kombinacija,imaj]i ja vo predvid parametrizacijata, dobivam deka va`i :
2
2 2 = 3
3, 3, ,, 0 = 3
0
= 0; = ;
Primer 5.6.4.4.3
Da se presmeta krivoliniskiot integral :
2 =
0
3
2
2
=
2
0
126
+ 2 + =?
=
S
vdol` presekot na krivite povr[ini :
=
2 2 2 2
+
+
= +
2 2 2 2
2
2
2
2
2
2
2
2
= + .........................................................................(N)
= 0,
= 0,
= 0,
= 0,
= 2,
= 1; Zna~i,egzistiraat , i , kako
+
2
S, koja kako [to pogore ka`av e presek na povr[inite dadeni so izrazot (N), a proekcija na Y vo xOyramninata Yxy (z=0) ]e bide :
2 2
2 2
+
=
+
+ 2 =0
1 +
1 = 0
+
=0
2
2
2
2
2
ako posledniot izraz malku se podsredi se dobiva :
( )2
2
2 /2
( )2
2
2/2
= 1......................................................................................(R)
2
= 2
1 + 2 1 2
2
=
+
=
+
=
2
2
2
2
2
2
2
127
Zna~i,Jakobijanot,e: =
+ 2 + =
2 1 =
S
Yxy
koj so premin vo POKS( ima kvadratni ~lenovi vo Yxy ) go poprima oblikot :
[2( +
2 cos ) 1] =
2 2
YPOKS
kade so YPOKS ja ozna~iv preslikanata oblast od DKS, atoa e oblasta Yxy ,vo POKS, pa posledniot
integral ]e bide :
= ( + 2 1)
0 0 1 2 2 =
YPOKS
a ovaa e ve]e najelementaren dvoen integral, koj mnogu lesno se re[ava:
=
2
2 1
2 3
1
=
1
2 0
3
0
4
2 2
3
2
0
2
2
6
=
0
1
2
NAPOMENA :
0
AKO NA ISPIT VI OSTANE VREME NE E LO{O DA NAPRAVITE PROVERKA NA DOBIENIOT
REZULTAT, SO TOA {TO ZADA^ATA }E JA RE{ITE I PO DIREKTEN NA^IN :
Imeno, izrazot (R)-ravenkata na elipsata vo DKS parametrizirajte ja:
2
2
= = +
, = = +
, [0,2]
2
2
2
2
2
2
pa zamenete gi vo = 2 + 2 pa ]e ja dobiete i parametriziranata koordinata :
2
2
+
, [0,2]
2
2
2
2
+
, [0,2]
2
2
Soodvetnite diferencijali se :
=
2
2
2
=
=
2
2
2
Pa kone~no se dobiva:
=
0
2
+
2
2
2
2
2
2
2
+
+
)2
+ 1 +
+
2
2
2
2
2
2
2
=
2
128
==
()
OVOJ NA^IN OSOBENO PRAKTIKUVAJTE GO KOGA VE@BATE,a na ispit isklu~ivo ako vi ostane
vreme, pove]e od predvidenoto za ispitot!!
Sega koga vo princip smetam deka imate dovolno poznavawe od pove]edimenzionalnoto integralno smetawe
mo`am da vi vmetnam i DOPOLNITELNI VE@BI so koj ]e go obnovite no i ]e ja steknete potrebnata
rutina za uspe[no sovladuvawe (polo`uvawe) na ispitite Matematika2,3 i 4 (na FEIT) ili Kalkulus 2,3 i
4 ( na FINKI), no i na drugite tehni~ki fakulteti(ma[inski,grade`en,tehnolo[ki...).
DOPOLNITELNI VE @BI
(ZADA^I)
OD PO VE]EDIMENZIONALNOTO
INTEGRIRAWE
na integracija.
( 1 2 ):
1o
x = a
x = b (a b), e e e y=g1 (x) y=g2 (x),
.1.
, dvojniot e ormulata :
2
,
1
. 1
2o
y = d y = c
(cd) x==g1 (y) x=g2 (y) [x=g1 (y) x=g2 (y)], . 2.
129
, dvojniot se izrazot:
2
,
1
x=g1(y)
x=g2(y)
. 2
:
.
t t
tipovte10 ili 20
Zad.DI 1:
at e i:
P:
3
3 2 4 + 2 =
=
3
3
{
3
2
+ 2
2
1
25 ( 2 4)2 + 2 5 2 4
2
5
=
2 4
(12,5 0,5 4 + 16 2 8 + 10 2 3 + 4 ] =
=
3
3
=
3
3
3
16 3
3
+ 7 2
+
3
3
3
3
130
0,5 4
3
3
0,1 5
= 27 + 288 48,6 = 266,4;
3
3
)
3
+9
unkci f(x,y) , a a o
x=1, a x=3, g1 (x)=y=x 2 , y=g2 (x)=x+9 i e .3.
Od sl.3 se gleda deka v , 1 3, , 2 +9;
Ovaa zada~a vi ja re[iv so cel da go po~uvstvuvate dvojniot integral. Zna~i, ne sekoga[ mora da e
analiti~ki zadadena funkcijata = (, ) , pa sepak dvojniot integral da ima svoja geometriska
prezentacija, prika`ana na sl.3.
Sl.3
Zad.DI 2:
(10 i 2 0 ) :
131
Sl.4
rvo a po od 1 .
0 1.
a , m aventa .
=
0 .. g 1 (x) = 0 , g2 (x) = x :
1
, =
,
0
am go am .. 2 .
. 4 0 1. o a o , mi avenkata
, v = , g 1 (y) = y.
, g 1 (y)=y, 1, :
1
, =
Zad.DI 3:
, ,
= + = ;
R:
go m p . 5
= 1 + 2 , aventa e 2 + 2 = 9 i se kako na sl. 5;
132
Sl.5
gi m :
= 2
2 2 = 1
2 = 1 + 2
= 2
2 = 1 + 2
=>
=>
=>
=>
2
=5
= 5
2 + 2 = 9
2 2 = 8/2
1 + 2 + 2 = 9
:
, =
, +
1
9 2
a (2 ):
9 2
, +
1+ 2
, =
3
1+ 2
, +
9 2
, +
,
9 2
133
pet so toa [to krivite gi pretstavuvam vo INVERZNA
FORMA(oblik)(vidi . 5 i vidi vo predavawata ,dobivawe na inverzna funkcija od dadena eksplicitna ili
implicitna funkcija), , o pet
, bidej]i Y e unija od site pet podoblasti, pa normalno integralite se zbir:
, =
, +
1
, +
2
, +
3
+ , + ,
4
5
2 1
, +
9 2
9 2
, +
2 1
2 1
, +
9 2
,
9 2
9 2
,
2 1
Zad.DI 4:
:
1
,
2
3 2
,
2
2
P:
) .
x 0 1, x, y 2x 3x. a ,
y, x., s.6 mi S
2.
, =
2
, +
, =
, +
134
) . 7 .
Sl.6
a S ja 4 S1 , S2, S3 S4 .
. 7
135
3 2
, =
2
, =
, +
1
2
, +
, =
, +
3 2
1
2
, +
, +
2
3 2
, +
3 2
Zad.DI 5:
:
=?
S A(2,0) B(0,2) 2 +
1 2 = 1.
P:
A B :
2
. 8:
= 1 => = + 2
S. 8
136
(1 ).
:
= + 2
2 + 1
=> 2 + + 2 1
=1
2 + 1 2 1
2 + 1 2 + 2 = 1
2
2 2 = 0 => 1 = 0
1 = 0 ; 2 = 1
, (0,2) (1,1);
Za da gi opredelam granicite na intergrirawe, ]e ja koristam sl.8. Od opredelenite prese~ni to~ki gledam
deka se menuva od 0 do 1, a u ]e se menuva od = + 2 do ( 1) 2 = 1 2 / = 1 + 1 2 pa mo`am
da preminam na re[avawe na integralot:
1+ 1 2
=
+2
1 + 1 2
=
+ 2
1 + 1 2 + 2 =
0
S
1
( 2
=
0
1 2
) =
0
+
0
2 =
1 3 1
1
1
3
0
2
0
2 =
1
2
=?
1 + 2
a :
, 2 0 x 1 ; 0 y 1
R:
Prvo ja skiciram oblasta,Y koja spored toa kako e definirana, o~igledno e kvadrat i e dadena na sl.9 :
Sl.9
137
2
=
1 + 2
0
1
2
=
1 + 2
2 =
0
1
=
0
1
2
1 0 =
0
2 =
4
3 1
=
;
12
0
Zad.DI 7:
+ =?
Y :
, 2 , 0 ;
R:
Kako i vo prethodnite primeri, najprvo ja skiciram oblasta na integracija Y i taa ]e bide kako na sl.10:
Sl.10
0 ( = 0 = ) (
= ) , ( = ).
(.10), 0 , a u od do , :
+ =
cos + =
sin + 2 =
0
sin +
2 =
0
1
= 0 + 0 = 1 1 = ;
2
+ 2
=
0
2
0
138
Zad.DI 8:
:
2 + =?
k = 2 2 = .
R:
Procedurata e jasna, najprvo MORA da se skicira oblasta na integriraweY i taa e kako na sl.11.
Sl.11
2 = .. =
=
. 11.
= = 2.
. = + = ,
= 2 :
2 = => 2 = 0 => 1 = 0 2 = 1
2 = ,
=
=>
= ,
=> 1 = 0 2 = 1
: (0,0) (1,1);
(. 11) :
0 1, , , 2 +
vi go re[am celosno, [to se podrazbira so site ~ekori i me\u~ekori, koj ]e vi gi prika`am detalno i
kompletno se do kone~niot rezultat, [to vo ponatamo[nite primeri, ovie elementarni ~ekori i
me\u~ekori, naj~esto \e gi izostavam, kako i vo primerite od teoretskiot del.
139
2 + =
0
1
1
2 + 2
2
=
0
1
1
+
2
Zad.DI 9:
=
0
1
[ 2 ( 2 ) + ( 4 )] =
2
2
0
2 +
1
2
0
1
4 =
0
2 7/2 1
1
1
1
1
1 5 1
2 1 1 1
5
+ 2
= +
=
7
0
5
0
4
0
10
0
7 5 4 10
40 28 + 35 14
=
=
, ;
140
R:
Sl.12
Vo ovoj slu~aj podra~jeto na integracija ne e zadadeno so nekoj analiti~ki izraz ( ekspliciten ili
impliciten ) tuku e grafi~ki zadaden ([to e mnogu ~est slu~aj na ispit ili kolokvium). Zato moram,
najprvo, od grafi~kata skica da gi opredelam analiti~kite izrazi za kakva kriva ili krivi stanuva
zbor? Od sl.12 , o~igledno e deka po & oskata soodvetnite koordinati se dvi`at od 0 do 2, pa
stanuva zbor za CRK so radius 2. Zna~i, ravenkata na CRK e : 2 + 2 = 4 i toa vo prviot kvadrant(vidi
sl.12). Od istata slika se gleda deka niz koordinatniot po~etok minuva nekoja prava. Op[t oblik na
prava e : = + , no bidej]i go opredeluva otse~okot [to pravata go isekuva na u- oskata, a na sl.12
nema ise~ok na u- oskata, jasno e deka = 0. Pravata e = , pa ja zamenuvam vo CRK pri [to dobivam :
2 + 22 = 4 2 2 + 1 = 4
140
Od sl.12 gledam deka za = 1 imam na CRK nekoj presek po u. Za da go opredelam toa u vo poslednata
ravenka ( gore) stavam za = 1 padobivam : 2 + 1 = 4 2 = 3 = 3 = 3 pa ravenkata na
pravata glasi : = 3; Sega koga gi imam analiti~kite izrazi za CRK ( 2 + 2 = 4) i za pravata
= 3 , gi nanesuvam na grafikot, a voedno mo`am da ja opredelam i oblasta na integracija R , vo
DKSi vo POKS :
2 + 2 = 4, = 3, = 0, = , = , = 2, 0,2 , = 3 = ,
3
0,
+ 2 = + 2 grafi~ki polarniot oblik ]e bide kako na sl. 13,[to go
3
poednostaviv preminot od DKS vo POKS za samiot proces na integracija,pri [to oblasta R ja
preslikav polarno vo oblast R * { 0,2 , 0, /3 }, kako na sl.13:
Sl.13
Soodvetniot integral od Dekartov vo polaren koordinaten sistem sega ]e go dobijam mnogu lesno :
/3
+ 2 =
+ 2 =
+ 2 =
0
R
R*
pa posle sreduvaweto na vnatre[niot od posledniot dvoen integral se dobiva:
=
0
3
[
+ 2
3
Zad.DI 10:
2
8
] =
0
3
/3
8
/3
+ 2 = [
2 3 ] =
3
0
0
= ( + ) ;
Da se presmeta :
=?
P
Kade R e oblasta ograni~ena od pravata = = 1
a) Vo DKS
b) Vo POKS
R:
a) Ovaa zada~a ima za cel da vi napravi jasna dinstinkcija pome\u DKS i POKS , voedno ]e ja uvidite
i razlikata pome\u DKS i POKS, odnosno, prednostite i nedostatocite na ednata vo odnos na
drugata, so [to ]e dobiete ~uvstvo koga i kade se koristi DKS a koga POKS, iako u[te vo
predavawata vi uka`v: POKS primenuvajte go SEKOGA{ koga vo podintegralnata funkcija
ili vo oblasta na integracija imate KVADRATNI ^LENOVI.
Vo DKS gi skiciram pravite = = 1 pri [to go dobivam grafikot kako na sl. 14 i 15 :
141
Sl.14
Sl.15
Integriraweto vo pravoagolni koordinati, imaj]i ja vo predvid sl.14 i 15 e :
1
=
0
=
0
1
1
2 = 3
= ;
3
0
1
1
= , = 1 =
0,
, 0, , { 0,
, 0, }
4
Sl.16
Spored sl.16 pri premin vo POKS ]e ja imam slednava integracija na dadeniot dvoen integral:
=
R
=
R*
142
ili ako vo posledniot izraz gi vmetnam soodvetnite granici za i koj ja opredeluvaat obladta R * :
/4
1/
2 =
/4
3 1/
=
3
0
/4
1
=
3
3
3
/4
1
/4
=
= ;
2
3
0
I.
1.
1 2
[ gorniot :
2( )
1 ( )
2 ( )
=
1
[]
=
1 ( )
[2 1 ()]
2.
143
()
= = 2()
1
Ovie izrazi se dadeni vo kone~niot oblik, a poprecizni objasnuvawa ima vo predavawata( vidi strana 7).
Zad. PDI 1:
Da se presmeta povr[inata na likot ograni~en so :
2 2 + 2 2 2 2........................................................................................(PDI 1-0)
R:
Najprvo da vidam za kakva figura (lik) se raboti ? Ako izrazot so koj e daden likot go podelam so
2 2
22
analiti~kiot izraz:
2
Sl.17
Sega mo`am novata oblast na integracija da ja uprostam i ]e ja ozna~am so koja e prika`ana i na sl.17, a
analiti~ki ]e bide opredelena so izrazot :
= , , 2 + 2 1} ....................................................................(PDI 1-2)
Zna~i oblasta na integracija ja preslikav od vo odnosno matemati~ki zapi[ano ;
Sega mo`am da ja presmetam povr[inata na likot zadaden po uslovot na zada~ata ozna~uvaj]i go so RD :
=
144
kako oblastite i se potpolno ekvivalentni edna so druga, samo [to , pa posle diferenciraweto
na izrazot ( ), dobivam : = , = , pa povr[inata ]e bide :
=
Od (PDI 1-2) gledam deka vo integracionata oblast imam kvadratni ~lenovi, pa polesno e za
= = , 0,1 , [0,2] pa kone~no mo`am da go
=
0
2
2 1
= 2
= []
0
2 0
Ovaa be[e primer za ramninski lik (elipsa) koga podintegralnata funkcija le`i vo ramninata. No
da vi NAPOMENAM deka, dvojniot integral od bilo koja funkcija = (, ) pomno`en so elementarna
povr[ina po svojata GEOMETRISKA I FIZI^KA INTERPRETACIJA GO DAVA
VOLUMENOT(zafatninata) NA TELO FORMIRANO OD BILO KOJA = (, , ), koja vo princip
obi~no e nad ramninata, ili e del od taa funkcija kako oblast D , I NEKOJA VISINA ,
NORMALNA NA BAZISITE D, od koj edniot le`i vo ramninata, a drugiot LE@I NA SAMATA
FUNKCIJA = (, , ). Zna~i matemati~ki zapi[ano seto ovaa e: = , , ;
D
Ako (, , ) pri [to (, ) (a = , vo najop[t slu~aj) toga[ jasno deka so dvojniot integral
mo`e lesno da se presmeta povr[inata na oblasta , ( ja ozna~iv so ) bidej]i pogore navedeniot integral
( vookviren so sino) e ednakov na volumenot na teloto so osnova(bazis) i visina = [] , pa kako e
= = = = = = ;
Zad. PDI 2:
Da se presmeta povr[inata na figurata ograni~ena so krivata:
4( 2) 2 + 9( + 1) 2 36, 0
R:
(+1) 2
4
(+1) 2
+ 2 1, 0.............................................................................................................(PDI 2- 0)
32
2
(sporedi ja so izrazot PDI 1- 0), no so dopolnitelen uslov 0, koj mi ka`uva deka vo predvid da gi zemam
samo pozitivnite vrednosti za u. Ovaa elipsa ima oska a=3 (po oskata) i = 2(po u - oskata), no so fokusi
vo = 2 = 1; Sega koga gi znam oskite i fokusnite rastojanija lesno mo`am da ja skiciram zadadenata
elipsa( se u~i vo 3-ta godina od sredno obrazovanie) so ravenkata PDI 1- 0 i taa ]e bide kako na slikata 18,
kade se vneseni i karakteristi~nite to~ki za elipsata koj na istata slika se ozna~eni so , , i , koj
pokasno ]e mi poslu`at za opredeluvawe na nivnite koordinati kako vo pravoagolniot, taka i vo polarniot
koordinaten sistem, a voedno, ]e mi pomognat pri preminot od DKS vo POKS, koj o~igledno, ]e mi bide
potreben, pri presmetuvaweto na povr[inata (zadadena so PDI 1-0), (koja ]e ja najdam so pomo[ na dvoen
integral) bidej]i imam vo samata elipsa kvadratni ~lenovi .
145
Sl.18
Zna~i, treba da se opredeli povr[inata na oblasta koja ]e ja ozna~am so i ]e bide :
=
2 =
3 3
2
2 2
9
3 3
= 2
2 2
9
3 3
+ =1
= 2
2 2
9
3 3
=1 =
0,6; = 2 +
4,6;
3 3
3 3 .............(PDI 2- 1)
0,6 = 2 +
4,6
2
2
== da
sli~no ]e ja koristam ravenkata PDI 2- 0 , za eksplicitno
go opredelam u, od kade dobivam deka :
2
( + 1) 2
2
= 1
4
9
+1 2 9 2 2
+ 1 9 ( 2) 2
=
" "
=
4
9
2
3
2
2
+1 =
9 ( 2) 2 = 1
9 ( 2) 2
3
3
2
= 1 +
9 ( 2) 2
3
dvojniot predznak "" vo poslednata vookvirena ravenka(gore) ja iskoristiv samo so predznakot "+" , zatoa
2
[to ako go zemam u so predznak "" , bidej]i vo = 1
9 ( 2) 2 "1(edinicata) mi e so predznak " , ]e
3
dobijam deka < 0 [to e vo sprotivnost so uslovot na zada~ata 0 . Zna~i, za u sli~no kako i za dobivam :
146
0 1 +
2
9 ...............................(PDI
2 2
2- 2)
3
3 3
3 3
2 +
4,6 =
3
3
....(PDI 2-3)
2
0 1 +
9 ( 2) 2
3
O~igledno povr[inata mo`e da se opredeli so oblasta na integrirawe dadena so (PDI 2-3), no na~inot
do koj ]e dojdam do toa re[enie, vidlivo e, ]e bide mnogu te`ok, zatoa [to integralite [to ]e se dobijat ]e
bidat prili~no te[ki (iako se integrira samo po odnosno po ), NO VAS VI PREPORA^UVAM DA
PROBATE I PO OVOJ NA^IN,ZNA^I, VO DKS , duri i da pogre[ite sepak, ja steknuvate neophodnata
rutina za re[avawe na integralite,{TO NA ISPIT VI E NAJNEOPOHODNA! Jas ]e vi ja najdam so
premin od DKS vo POKS. Za da preminam vo POKS potrebno e oblasta na integracija da ja
transformiram vo nekoja druga oblast, da ja nare~am , koja ]e bide potpolno identi~na so , no pritoa
]e bide opredelena so polarni koordinati; Vo primerite dosega od dopolnitelnite ve`bi(vo predavawata
vi re[avav sli~en problem na strana 60i 64) dosega nemavme ovakov problem. Poglednete go izrazot (PDI 20). Vo nego postojat ~lenovite:( 2) 2 & ( + 1) 2. Jasno za da preminam vo POKS ]e treba da ja vovedam
smenata:
2 =? ! , + 1 =? ! , no problem mi pravat ~lenovite 32 i 22 , pa ]e se potrudam i ovie ~lenovi
(mislam na 32 i 22 ) nekako da gi vmetnam vo ve]e definiranite 2 =? ! , + 1 =? ! . Zatoa i vo
ovie ~lenovi vi gi staviv oznakite ? ! . Kako trojkata mi smeta vo ~lenot
( 2)2
32
4 2 2
4
1 2 2 + 2 1 =
od 0 + 1 = 2 0 + 1 = 2 =
, ] ...............................(PDI 2-5)
Sega se pra[uvam : Kako da go dobijam ? Naj~esto se dobiva od od ve]e opredelenata oblast (vo DKS).
Od izrazot (PDI 2-3)gledam deka se menuva od 2 +
za = 2 +
3 3
2
2 = 3 2 +
pa dobivam: =
za = 2
3 3
2
3
2
3
2
3 3
2
3 3
2
do 2
3 3
2
, pa stavam :
= 300 = = ;
2 = 3 2
3 3
2
2 = 3 1 =
3
2
= arccos
3
2
= 150 0 =
147
Jakobijanot e: =
3 3
= 6 2 + 2 = 6 = ;Pritoa vo Jakobijanot
2 2
=6
=
1
2
/6
5/6
5/6
2
2
1
1
5/6
3
5/6
=6
= 3
1
= 3
+
=
1
2
4
/6
4
/6
2
/6
/6
5
3
5
3
=3
= 2 + 3 3 =
, ;
6 6
4
6
6
4
Zad. PDI 3:
Da se presmeta povr[inata na likot vo ramninata ograni~en so oskata i krivata :
za 0;
( + ) 2 = ...............................................................................................................(PDI 3- 0)
R:
Najprvo treba do go skiciram izgledot na krivata . Za taa cel ]e zapo~nam od toa [to mi e zadadeno, t.e. od
9
ravenkata na krivata ; Jasno ~lenot ( + ) 2 0 (, ) od kade sledi deka i 0 . Kako
4
:( )2 =
4
4
4 4
:( )2 =
9
9
9 9
DKS ]e bide vo prviot kvadrant, pome\u oskata i pravata = 4, a pod pravata = ; Taa oblast
4
grafi~ki e dadena na sl. 19, na koja ne e prika`an presekot so uoskata za 0 = 9 (zaradi podobra
preglednost, no se podrazbira deka taa to~ka e vo9) :
Sl.19
148
(Da vi napomenam deka to~niot izgled na krivata bi trebalo da znaete da go NACRTATE -, zna~i, ne
da go skicirate, ako DOBRO STE NAU^ILE ISPITUVAWE TEK I GRAFIK NA FUNKCIJA od
Matematika 1- za FEIT odnosno Kalkulus 1- za FINKI !)
Oblasta na integracija na sl.19 e odbele`ana so zeleno i e . Nejziniot analiti~ki izraz ]e go najdam od
izrazot (PDI 3- 0);Najprvo ]e go sredam izrazot daden so (PDI 3- 0):
1
16
( + )2 =
2
4
81
( )+
+( ) = 0
2
( )2 +
+1 +
=0
9
9
2
16 4
voveduvam smena =
9
+1 +
16
= 0 1,2 =
+1
2
1
++4 2+4
4
16
4
( + 1) 2 + 1
1
1
1,2 = 2
= ( + 1)
2 + 1
2
2 2
2
1
1
ako dobienoto 1,2 go vmetnam vo smenata = dobivam :
=
+ 1 2 + 1
9
2 2
9
9
+1
2 + 1
2 2
2
od poslednata ravenka gledam deka imam dve vrednosti za u, vo predznakot " " [to zna~i ]e imam 1,2 t.e. :
=
9
9
+1
2 + 1
2 2
2
i
9
9
2 =
+1 +
2 + 1
2 2
2
9
9
Sega se povikuvam na uslovot zadaden vo zada~ata 0 1 =
+ 1 2 + 1 koj ako go napi[am vo
1 =
2 2
2 2
+1 +
9
2
+ +1
2
4
2 + 1. No i nego vo princip
2 2
+1 +
0 4
9
0
2 2
+1 +
9
2
2 + 1
0
9
2 + 1 0 go
1 0
+1 +
9
2
2 + 1 ;
.........................................................................................(PDI 3-1)
Integracijata mo`am da ja sprovedam po oblasta , no sepak, bidej]i toa e vidlivo i od uslovot na zada~ata,
imam kvadratni ~lenovi, jas ]e se dr`am do principelnite na~ela, pa ]e ja re[am so premin vo POKS, no vas
VI PREPORA^UVAM RE{ETE JA I VO DKS ( ne e te[ko samo ima 3,4 ednokratni opredeleni
integrali). Zna~i,preminuvam vo POKS :
= 4 2 , = 92 ..............................................................................................................(PDI 3-2)
pritoa vnimavam na definicioniot izraz za krivata daden so (PDI 3-0), vo koj ~lenovite i imaat vo
4
9
broitelot 4-ka, odnosno,9-ka, koj mi smetaat, pa so izrazot za POKS daden so (PDI 3-2) sakam da gi
eliminiram, a toa go pravam tokmu so izrazot(PDI 3-2) i ovoj POKS e poznat pod imeto VOOP{TEN
POKS (no vie ne mora da go znaete imeto , no treba DA ZNAETE KOGA I KADE DA GO PRIMENITE !!-
149
TOA E VA@NO, inaku IME SI E IME-i jas gi zaboravam imiwata...!). Za da proveram dali to~no sum go
izbral POKS - ot vo(PDI 3-0) go zamenuvam (PDI 3-2) so [to dobivam :
4 2
( + )2 = (
9 2 2
)
9
4 2
4
9 2
9
2 = 2 2 =
posle sreduvaweto na gorniot izraz dobivam : = ;So ovoj izraz fakti~ki krivata ja transformirav
vo POKS vo kriva * . Voedno taka opredelenoto , pretstavuva i gorna granica( = ). Dolnata
granica( ) ]e ja opredelam od uslovot 0 92 0 0 = ,zatoa [to 2 e sekoga[
pozitivno,a toa pak zna~i deka [, ]. Za da mo`am da ja presmetam povr[inata vo POKS potreben
mi e i Jakobijanot:
parcijalnite derivacii se :
gorniot izraz dobivam :
= 4 2 ,
= 8,
= 92 ,
= 18 pa so zamena vo
2
= 4 2 8 = 72 3 + 723 = 72 2 + 2 = 72
9 18
=
1 = 0, a 2 = ; Mo`ebi malku ve zbunuva toa [to go dobiv , no toa [to go dobiv od dolnata granica e
4
vsu[nost maksimalniot mo`en raspon (vo prviot kvadrant) na 2 = , [to ne mora ( kako vo ovoj slu~aj) da
4
zna~i deka zadol`itelno mora da e tokmu toj maksimalen raspon, kako vo ovoj slu~aj koga 2 = , no nikoga[
4
ne smee da se dobie pogolem od . Ako dobijam takvov pogolem od maksimalniot raspon, koj e opredelen (
2
ne mora sekoga[ da e od 0 do ) ,toa zna~i deka nekade sum pogre[il !- pa ]e moram da ja koregiram gre[kata (
2
ovaa vi go ka`uvam za da mo`ete da si pravite samite avtokorekcija na eventualnata gre[ka).Zna~i da
{ , 0 , 0 2}
4
pa povr[inata ]e bide :
=
D
i so zamena na granicite od D dobivam :
=
D*
72 =
D*
/4
= 72
= 72
0
/4
2 2
=
2
0
/4
2 2= 18
= 36
0
voveduvam smena 2 2
/4
2 22 =
0
= 422 = 22 =
, = 1, = 0
150
0
= 18 1
2 3 0
1
3
= 1 1/2 = 2
2
= ;
Zad. PDI 4:
Da se presmeta povr[inata na delot ograni~en so krivata :
( + ) 4 = 4......................................................................................................................(PDI 4- 0)
2
3
vo ramninata.
R:
Kakva figura(lik) e ovaa ne znam !? Znam deka so definicijata so koja mi e zadadena krivata(PDI 4- 0) vo
DKS mnogu te[ko(mo`am da ka`am duri i nevozmo`no e da se vidi za kakva kriva stanuva zbor) bi go
opredelil implicitniot ( za ekasplicitniot, ne mo`e da stane zbor)oblik na krivata.Edinstveno ne[to
[to mi e poznato e deka mi e dadena krivata , a znam, od uslovot na zada~ata deka treba da jaopredelam
povr[inata na oblasta D vo ramninata [to e opredelena od dadenata kriva . }e zapo~nam od onaa
3 2
(
+
) 4 = 4 2 2 3 2 = 24 2 2 2
2
3
so sreduvawe na posledniot izraz(posle skratuvawata ozna~eni so sino)dobivam :
4
4 ( 2 + 2 ) = 4 14 = 4 = 24 2 2 2
151
jasno se dvi`i od 0 do bidej]i e vo prviot kvadrant. Inaku da vi napomenam deka mo`ev da go dobijam i
2
{0 /2,0 24}
Povr[inata preku dvoen integral ]e bide :
=
= 2
Jakobijanot ]e bide :
=
2
= 2 2 4 = 12 0 = 12 0 so zamena na :
3 6
= 2
12 = 24
12=
/2 2
24
= 24 0 0
= 24 0
ili posle malo sreduvawe na gorniot izraz sledi :
24
0
/2
/2
242 2 = 288
= 12
3 3 =
0
(32 ) 2 =
= 96
= 96
2 = = ;
Zad. PDI 5:
Da se opredeli povr[inata ograni~ena so krivata :
{(, ) 2 : 1 2/3 + 2/3 4
R:
Zada~ata ]e vi ja re[am, onaka kako treba da se re[ava na ispit,zna~i tekst od 3 do 5 reda,dovolni se!
Ravenkata na krivata, onaka kako [to e dadena, te[ko deka ]e mo`e da ja re[am vo DKS. Preminuvam vo
2
POKS
2
= 3 , = 3 1 3 3 + 3
2
3
4 "2/3" 1 3 2 + 3 2 4
152
= 3 3 2 = 32 4 + 3 2 2 = 32 2
3 32
= 3 , = 32, = 3, = 32
=
2 1
3 0
3
0
Y
Y*
64 1 22 =
2 2
= 3
1
2
201 2 12 1+2
201 2
201
201 2 1+4
=
1 2 2 = 8 2
0
2 0
2
2
8 0
8 0
2
201 2
201
201
201
4 = 4 8 + 32 4 0 = ;
8 0
201
8
2 8
2 1
201
16
2
0
0
(Vo ovoj stil bi trebalo,odprilika da vi izgleda re[avaweto na zada~ite,od pismeniot del po
Matematika, zna~i,bez premnogu ni premalku tekst, od tri do pet tekstualni re~enici, no tie
re~enici vi PREPORA^UVAM, zadol`itelno napi[ete gi ,duri i da znaete to~no kako se raboti! )
II.
1.
Volumen vo pravoagolni koordinati
Volumenot na geometrisko telo vo pravoagolni koordinati se presmetuva so izrazot :
==
kade [to , 0, i (, )
,,
YY
Y
, a oblasta nad koja se bara volumenot e dadena so :
{ , , , , , 0 , }
ako e pak vo oblasta , (, ) 0 toga[ va`i istiot izraz za samo [to predznakot pred dvojniot
integral e negativen (-).
Ako teloto e zadadeno so pove]e od edna funkcija, kako presek od najmalku dve funkcii, na primer :
1 = , & 2 = (, ) i ako 1 > 2toga[ volumenot na teloto dobieno so presek na ovie dve krivi (1 i 2 )
koj imaat zaedni~ka oblast na integracija ]e bide vo DKS daden so izrazot :
= 1 2
=
1
2
2.
Volumen vo POKS
== ,
153
Zad.VDI 1: 2
Da se presmeta volumenot na geometriskoto telo t.e. prostornata oblast ograni~ena so povr[inite:
, , : 2 =
; { , , : = 4 2 + 2 }
3
R:
Kako izgleda vo prostor,geometriskoto telo ograni~eno so povr[inite Y1 i Y2 e navistina te[ko da se dobie
predstava. No vo matemati~ko-tehni~kite nauki, kako [to pove]epati dosega naglasiv, se vr[i najprvo
ANALIZA na zada~ata (problemot) [to e zadaden. Neka ravenkata na povr[inata Y1 ja ozna~am so 1 , a na Y2
so 2 . U[te vo predavawata ( vidi strana 33 i zabele[kata od primerot 2.1.7.2.2. na strana 36 ) vi napomenav
deka pri re[avawe na zada~i vo koj se bara da se opredeli volumen na telo so pomo[ na dvoen integral
potrebno e najprvo da se opredeli koja od dadenite povr[ini e pogolema. Razmisluvam ovaka : povr[inata
Y1 koja ja ozna~iv so 1 ima ravenka, koja glasi : 1 = 3 2, a kako 2 0 1 0, a ovoj zaklu~ok 2 &1 0
ako go primenam na 2 zna~i deka 2 = 4 2 1; Ovoj izraz va`i za bilo koe , a toa zna~i deka ako e
3
1
3
1
3
< 0 2 + 1 /3 < 0, 2 < 0 (zatoa [to sigurno e 1 > 0). Zna~i, logi~ki sledi
zaklu~okot deka 2 < 1 ; Zna~i za da ja dobijam podintegralnata funkcija vo dvojniot integral, so koj go
baram volumenot zafaten od dvete povr[ini Y1 i Y2 ( matemati~ki opi[ani so 1 odnosno 2 ), a glasi :
= ...........................................................................................................................( VDI 1- 0)
( 2 + 4 2 4) =
= , =
Vo ovaa ravenka treba da gi opredelam koordinatite i , kako i vo funkcija od i . Rekov, rabotam
spored ,generalnite pravila, so proekcii. Pa taka ako Y1 i Y2 gi proektiram vo ramninata, kade = 0
dobivam : 4 2 + 2 = 0 2 + 2 = 4 2 = 4 0 2 0,2 ; Kako 2 + 2 = 4 e CRK so
radius 2, za da bide opfatena celata kru`nica vo proekcijata treba da se menuva od 0 do 2 0,2
pa ostanuva u[te da go opredelam vo funkcija od i = 2 + 4 2 4 = 2 2 + 4 2 2 4 = 2
4 + 32 = 2 4 + 32 , [to zna~i deka oblasta na integracija vo POKS ]e glasi :
{ , : 0,2 , 0,2 } .......................................................................................(VDI 1 -1)
Sega mo`am da ja sprovedam integracijata spored izrazot (VDI 1- 0) :
154
= =( 2 4 + 32 ) =
xy
vo posledniot integral, gore, u[te treba da gi vmetnam granicite na integracija dadeni so(VDI 1 -1):
2
= =( 2 4 + 32 ) =0 0 3 4 + 3 3 2 =
xy
= 0 [
2
0
2
0
4
2
2
2
+12 0 = 4 2
0
+12 = ;
3 4
2 1
2
] == 0
16 2 4 + 2
0
4
4
2 12
12 0
= 8 + 12 2
32
0
2
+ (2 )
16 == 4 0 +
4
2
0
== 8 + 2 = 8 +
8
0
2
Istava zada~a koga ]e vi re[avam primeri od primena na trojnite integrali ]e ja re[am i so troen
integral,so [to ]e postignam trikraten efekt. }e vidite kako se re[ava volumen so troen integral,
voedno ]e izvr[am i proverka na to~nosta na dobieniot rezultat od opredeluvaweto na volumenot so
dvojniot integral, a onaa [to smetam deka e najva`no ]e ja uvidite razlikata pome \u opredeluvawe na
volumen so dvoen i troen integral !
Zad.VDI 2:
Da se opredeli volumenot na teloto (prostornata oblast)ograni~eno so povr[inite :
{(, , ) : = 2 + 2 } {(, , ) : = + }
R:
To~na predstava za prostornata oblast(teloto) ograni~ena so povr[inite Y 1 i Y 2 definirani po uslovot na
zada~ata ne e ednostavno da se dobie, no tuka se proekciite na povr[inite vo ramninata. Neka
povr[inata Y 1 analiti~ki e opi[ana so povr[inata 1 = 2 + 2 , a Y 2 so 2 = + ; Tie vo prostorot
o~igledno se se~at koga e 1 = 2 2 + 2 = + 2 + 2 = 0
1 2
2
1 2
2
1 2
2
1 2
2
= 0 :
2
= .......................................................................................................................(VDI 2- 0)
2
2
2
; Ovaa
155
Sl.20
Zna~i = 2 1 = + 2 2 = + 2 2 = = + 2 2 =
1
2
2
2
], = 2 }
2
2 = gi vmetnuvam
grani~nite vrednosti za i :
2
= 0 02
1
2
2 2
2 = 0 [
2
2
4
4
2
2
] =
1 2
16 0
1
16
2 =
Zad.VDI 3:
Da se opredeli volumenot na telo ograni~eno so povr[inite:
2 = , 2 = 4, + = 4, = 0
R:
Za razlika od prethodnite dve zada~i, funkciite koj go opredeluvaat teloto, se poednostavni za skicirawe,
bidej]i se poznati od sredno u~ili[te i nivniot grafik e daden na slikata 21. Prese~ni to~ki se :
O(0,0) dobiena od 1 2 = 2 2 = 4 3 = 0 = 0 0 = 0 0,0 ; a vtorata i tretata gi
dobivam od + = 4, = 0 ,(bidej]i baram proekcija vo ramninata) = 4 1 4 = 4 = 2
4,2 , 2 4 = 2 4 = 4 (4,4) i se ozna~eni na slikata 21 :
156
Sl.21
Oblasta ]e ja opredelam od ulovot 2 0 0 2 , ,0 4 oblasta ]e bide :
{(, ) : 2 , ,0 4},.......................................................(VDI 3- 0)
4 =
4 =
[4
0
2
2
] =
8 3 4
2 5 4
4 = 2
2
=
3
0
5
0
4
4
2
4
8
2
64 64
=
2
= 4 2 16 2 =
=
[]
3
0
5
0
3
5
3
5
Zad.VDI 4: 3
Sl.22
3
157
Volumenot na teloto e: = ,kade e oblasta na integracija,koja se dobiva so proekcija na
Sl.23
Spored skicata i izrazot za volumen so dvoen integral dobivam :
1
3
1
2
3
2
6
0
1
3
+ 3
3
6
0
2
2
==
1
36
+3
= 2 = 0 0
6
12
== 0 6 + 2 +
1
+3
2
0
2 = 0 2 2
6
2 3 = 0
1
12
== 0 2 3
2 + 3 ) =
63 36 + 3 6 = 6 18 + 18 = ; Volumenot na teloto e =
2
6
0
[]
36
158
Neka e dadena funkcija = , , : koja e definirana i neprekinata na podra~jeto i pritoa
postoi biektivnata S1 transformacija definirana so (, , ) za koja egzistira Jakobijanot :
=
(, , )
(, , )
toga[ e so izrazot :
, , =
[ , , , , , , , , ]
(, , )
(, , )
daden najop[tiot oblik na troen integral od DKS za premin vo bilo koj koordinaten sistem , pri [to
za koordinatite , , va`i:
, , { , , , , , , , , }
a za samoto preslikuvawe va`i:
(, , ) (, , )
Kako i kaj dvojniot, taka i kaj trojniot integral postojat dva, odnosno tri osnovni tipovi na integracija:
, , = .......................................................................................( TI -1)
, 1 2 , 1 (, ) 2 (, ) toga[ e :
, , = 1
2(,)
1(,) .( TI -2)
, , = 1
2(,)
Dokolku oblasta ne pripa\a na nitu eden od pogore navedenite tipovi, treba taa oblast da se podeli
na podoblasti koj ]e pripa\aat na nekoj od tipovite 10 .,20 .,ili 3 0. i posebno za sekoja podoblast da se
presmeta trojniot integral a dobienite vrednosti da se soberat.
Ako vnimatelno i so razbirawe ste ~itale, od teoretskiot del, no i od ovaa skratena prezentacija,
verojatno ste primetile deka oblasta na kvadarot(tip 10 .) e specijalen slu~aj na tipovite 2 0. i 3 0. Pa
159
zatoa i izrazot( TI -1) e specijalen slu~aj na ( TI -2) i ( TI -3),(koj kaj dvojniot integral ne go
navedov kako poseben slu~aj, no sepak, vi napomenav, deka oblasta e kvadrat i e ednostavno
presmetuvaweto, no kaj trojnite integrali vi go naveduvam kako poseben tip 1 0 ., zatoa [to kvadarot e
sepak geometrisko telo i negovoto presmetuvawe bara malku pogolema ume[nost) pa trojniot
integral mo`am da go zapi[am kako :
2( ,)
, , =
, ,
1( ,)
=?
(1 + + + ) 3
Sl. 24
160
Spored sl.24 sledi deka trojniot integral ]e bide :
1
+1
1
= 0 0
0
==
(1+++)3
(1+++)3
1
+1
1
+1
+1 1
1
1
1
1
1
1 1
1
0 0
== 0 0
== 0 0
2
2
2
0
2 1+ +
2
1+++1
1+ ++0
2
22
1
1 1 1
1
1 1 1
1
1
1 1 1
+1
= = 0 +
== 0
+ 1 + 0 +
== 0
0
1+ + 2
2
4
1+ +
2
4
1+ +1
1+ +0
2
4
1 1
1 1
1
1
1
1
1
1
1
1
+ 0
= 10 + 2 10 10 + ln + 1 10 == + + 2 = + ,
4 0
2
+4
8
16
4
2
18
16
4
2
Ovaa e voedno i re[enie na primerot 3.1.1.od strana 38,koj vi go ostaviv sami da go re[ite celosno !
Zad.TI 2:
Da se presmeta trojniot integral :
3 + 3 2 =?
D
ako oblasta D e ograni~ena so povr[inite: Y1= {(, , ) , = 2 2 + 2 2 } i Y2= {(, , ) , = 8};
R:
Vo ovoj primer o~igledno deka presekot na ovie dve povr[ini Y t.e. = , od koj Y1 e analiti~ki
opredelena so izrazot 1 = 2 2 + 2 2 , a Y2 (analiti~ki) so izrazot 2 = 8, ]e ja opredelat povr[inata Y ,
odnosno,krivata, kade u koordinatite na dvete povr[ini se ednakvi, odnosno :1 = 2 2 2 + 2 2 = 8 (: 2)
od kade sledi : 2 + 2 = 4 [to e dobro poznatata CRK so radius = 2 . Zna~i,anliti~kiot izraz za Y glasi :
Od sl.25 se gleda dekaoblasta e ozna~ena so vo ramninata(u = 0)i vo nea imam kvadratni ~lenovi pa
]e moram od DKS da preminam vo POKS so ve]e dobro poznatite izrazi = , = , kade
Jakobijanot ]e bide :
= =
161
Sl.25
Na sl.25 e daden grafi~kiot prikaz na koj vo POKS e { , , 0,2 , 0,2 } , od kade gi
nao\am granicite na trojniot integral 0,2 , 0,2 vo POKS, kako i podintegralnata funkcija vo
POKS : 3 + 3 2 = 3 pa za trojniot integral dobivam :
= 3 2 + 3 2 = 3 2 + 3 2 =...........................................................................(TI 2-1)
3 2 + 3 2 =
3 2 + 3 2
2 2+2 2
2 2
8
=
+ 2 2
3 8 2 2 = 2 3
4
2
5 2
[ 3
] = 2 3
3
0
5 0
32 32
=
;
3
5
162
2 =?
=
D
Sl. 26
Spored toa analiti~kiot izraz za oblasta ]e bide :
{0 1,1 1}
Imaj]i go vo predvid ve]e konstatiranoto 0 za delot od ramninata Y3 koj ja ograni~uva oblasta D ,
ravenkite na Y3 i Y4 mo`am da gi zapi[am i kako :
Y3 1 , = = 1 ; 2 , = = 0
so [to go dobivam analiti~kiot izraz so koj e opi[ana oblasta :
{1 0,0 1,1 1}
163
1
2 =
+1
2 =
+1
1
0
2 2
=
2
1
2
1 2 =
2
a ovaa e ve]e mnogu ednostaven dvoen integral, koj vi go ostavam vie da go dore[ite,a rezultatot e -1/36 .
Zad.TI 4:
Da se presmeta trojniot integral :
=
2 =?
D
= 2 + 2 2 + 2 2 + 2 1 = 0
ovoj izraz e ednakov na nula ako i samo ako () 2 + 2 1 = 0,zatoa [to 2 + 2 > 0 ,
2 + 2 = 1, a ovaa e ve]e dobro poznatata CRK so radius 1. Zna~i, dobiv deka presekot na dvete
povr[ini(1 = = 2 + 2 2 = = 2 + 2 ) , koj go dobiv koga gi izedna~iv 1 i 2 e kru`nica vo
ramninata. Na toj na~in vsu[nost sum ja proektiral oblasta D vo oblast ~ii analiti~ki izraz e :
{(, ) ,1 1, 1 2 1 2 }
mi ostanuva da vidam koja od povr[inite 1 = = 2 + 2 ili 2 = = 2 + 2 e pogolema na intervalot :
1 1
ako zemam na primer = 1/2 o~igledno e deka 1 > 2 pa sledi deka : 2 + 2 2 + 2 so [to e ispolnet
2 =
2+ 2
1 2
1 2
=
2+ 2
D
Re[avaweto na ovoj integral vo DKS o~igledno ]e mi zadade mnogu problemi ( vie probajte da go re[ite)
osobeno koga ]e treba da go re[avam integralot samo po promenlivata . Zatoa ]e baram poednostaven na~in
na re[avawe, a toj be[e so premin vo drug koordinaten sistem. Ako go izberam preminot od DKS vo POKS,
zaradi koordinatata t.e. promenlivata o~igledno ne bi postignal ni[to, bidej]i, ovde stanuva zbor za
prostorni povr[ini i troen integral. Na raspolagawe od dosega izu~enite premini mi ostanuvaat CKS i
164
SKS. Koj bi go izbral? Kako se zadadeni ravenkite na povr[inite, po uslovot na zada~ata, jasno e
deka oskata e oska na simetrija i za dvete povr[ini, pa bi go odbral CKS, iako mo`e da se raboti i vo
SKS, no spored generalnite pravila ne sakam da go izberam SKS, zo[to e relativno poslo`en za rabota i se
primenuva samo vo slu~ai koga DKS, POKS ili CKS ne davaat konkretno zadovolitelni rezultati.
Preminot od DKS vo CKS be[e definiran so izrazite :
=
= ........................................................................................................................ .......(TI 4- 0 )
=
= 2 = 2 =
D
......................................................................................................................(TI 4- 1)
= ,
= , = 0,
= ,
= ,
= 0, =
= 0, = 1
Sega treba da ja opredelam oblasta koja e slika na D no vo CKS ; Za da bide opfatena celata kru`nica
treba 0,2 . Kako da go opredelam ? od 2 + 2 = 1 = 1 [0,1]. Promenlivata ]e bide: od
= 2 + 2 = , & = 2 + 2 = 2 2 ( 0,1 ), pa oblasta analiti~ki glasi :
{ , , 0,2 , 0,1 , 2 }
Kone~no, za trojniot integral vo CKS, gi imam site potrebni elementi so koj gi opredeliv negovite
granici, pa trojniot integral ]e bide :
165
2
2 =
2
= ;
=
2
( 3 5 )
4 6 1
[ ]
=
4
6 0
Zad.TI 5:
Da se presmeta trojniot integral :
2 + 2 + 2 =?
=
D
1
2
1
1
= 0 2 + 2 +
4
2
1
4
posledniot izraz ve]e mi zali~uva na sfera ! No ne e CRS (Centralna Ravenka na Sfera) tuku nekoja sfera
pomestena za 1/2 vdol` oskata,so radius 1/2. O~igledno, vo ovoj slu~aj, najcelishodno ]e bide ako
preminam od DKS vo SKS, koj premin be[e teoretski razraboten i vo predavawata ( vidi strana 45, oddel
3.5., a be[e definiran so izrazite 3.5.3 i 3.5.4., kako i vo primerot 3.5.1. na str.47). Spored izrazite (3.5.3.)i
(3.5.4.) preminot od DKS vo SKS be[e definiran so :
= , = , = , 0, 0,2 , [0, ]
Za da gi najdam granicite na zamenuvam vo (TI 5-0)-koja be[e ravenka na sfera: 2 + 2 + 2 =
2 2 2 + 2 2 2 + 2 2 = 2 = = , zna~i so = e opi[ana
ravenka na sfera vo SKS, odnosno e :
= .....................................................................................................................(TI 5- 1)
[to zna~i deka oblasta Y so izrazot(TI 5-1) sum ja preslikal vo SKS vo . Oblasta D vo SKS ]e se preslika
vo oblast vo sferniot koordinaten sistem kade [to [0, ], no ovaa e maksimalniot mo`en raspon na
menuvawe na koordinatata , [to ne zna~i deka mora da e tokmu toj. Za da go opredelam to~niot, a ne
maksimalniot raspon na menuvawe na koordinatata ]e ja zemam koordinatata (vo DKS) , koja e = .
Ako = 0 pri minimalno = 1 :0 = 1 1 = 0, a ako = 1 pri minimalno = 1 : 1 = 1
= 1 2 = [0, ];So toa ja opredeliv oblasta vo SKS, koja e slika na oblasta D (vo
2
{0 , 0 /2,0 2}
166
2 + 2 + 2 = 2 (2 2 + 2 2 + 2 ) = = 2 + 2 + 2
Ostanuva da go najdam Jakobijanot,koj ]e mi treba za trojniot integral go prefrlam vo SKS :
=
parcijalnite izvodi se :
,
= ,
= ,
= 0,
= ,
= ,
= ,
= ,
= 2 = 2
2 + 2 + 2 =
2 =
3 =
/2
4
4
= =
;
0
Zad.TI 6:
Da se presmeta trojniot integral :
2 + 2 + 2 =?
167
2 + 2 +
2
3
= 1...............................................................................................................................( TI 6-1)
a ovaa ve]e mi zali~uva na ravenka na elipsa (vo prostor-se vika elipsoid,no IME SI E IME,ne mora da go
znaete). Sega treba da donesam odluka vo koj koordinaten sistem bi rabotel. Gledaj]i go dadeniot integral,
odnosno, negovata podintegralna funkcija(koja e 2 + 2 + 2 ), kako i izrazot (TI 6-0) prvo [to mi pa\a na
pamet e da rabotam vo SKS pa gi voveduvam smenite: = , = , = 3,pa za bi
dobil: = 3 i ako go zemam vo predvid i Jakobijanot, koj ]e treba da go vmetnam kako
podintegralna funkcija vo trojniot integral,pove]e od o~igledno e deka ]e treba da vlo`am golem napor za
da go re[am dadeniot integral, a kako [to ka`av mnogupati dosega, celta e da se re[i zada~ata so
najminimalen vlo`en trud, a sepak re[enieto da bide to~no. Zna~i, SKS go otfrlam kako mo`na opcija da
dojdom do posakuvanoto re[enie. Bidej]i DKS u[te vo start go otfrliv, kako mo`en na~in da dojdam do
re[enie (vie ako sakate mo`ete da probate da go re[avate, pa ]e se uverite kolku e te[ko da se dojde do
re[enieto) mi ostanuva da go izanaliziram na~inot so primena na CKS. Gi voveduvam smenite so koj se vr[i
premin od DKS vo CKS : = , = , = ; Toga[ za bi dobil: = , a za
podintegralnata funkcija bi dobil: 2 + 2 + 2 = 2 + 2 ; Pritoa, jasno 0,2 , 0, . Pritoa,
= 0 e najmalata (dolnata granica) vo koja se menuva . Gornata ]e ja opredelam ako elipsoidot daden so
(TI 6-1)go proektiram vo ramninata, pri [to dobivam edine~na CRK, od koja od = za u=1, a
toa e pri = /2 dobivam deka = 1 0,1 ;Kako ]e se menuva koordinatata ?Povtorno ]e ja
iskoristam(TI 6-1) od koja dobivam deka taa vo DKS se menuva vo granicite: 3 3( 2 + 2 )
3 3( 2 + 2 ) pa so zamena na = , = vo ovoj izraz dobivam: 3 3 2 3 3 2 ; Kako gi
imam site parametri koj ja opredeluvaat oblasta vo DKS, a gi opredeliv i parametrite , i , koj ja
opredeluvaat istata oblast no vo CKS, kone~no izrazot za oblasta , so koja oblasta ja preslikav vo
vo CKS glasi :
{ , , , 0,2 , 0,1 , 3 3 2 3 3 2 }
Spored toa trojniot integral ]e bide :
2 + 2 + 2 =
( 2 + 2 ) =
33 2
2 + 2 =
33 2
2
0
2
Zad.TI 7:
Da se presmeta trojniot integral :
3
3
3 3 2
=
3 3 2
1
+ 2(3 2 ) 3/2 ] =
3
[2 3 2 1 2 +
2 +
[ 2 2 3 3 2
2
[2 2 3 3 2 + ( 3 2 ) 3 3 2 ] =
3
2 3
(3 2 ) 1 2 ] = =
;
3
168
=
=?
kade e oblasta : = 2, = 2 + 2 ;
R:
Za da dobijam prostorna predstava za oblikot i formata na teloto [to se dobiva,a voedno da gi dobijam i
granicite na integracija, kako i vo site prethodni primeri rabotam so proekciite. Spored toa kako e
zadadena oblasta (gi ima site tri koordinati) mo`am da proektiram vo bilo koja ramnina. Taka ako ja
skiciram oblasta vo ramninata( = 0) gi dobivam analiti~kite izrazi: = 2 = 2 = , a
soodvetnata grafi~ka skica ]e bide kako na slikata 27.
Sl. 27
,
0
zna~i ima dve vrednosti od kade so izedna~uvawe po u koordinatata
,
0
na pravata u=2 se dobivaat dve prese~ni to~ki po oskata i toa 1 = 2,, 2 = 2,od koj na sl.27 e prika`ana
samo 1 = 2 (so isprekinata zelena linija). Proekcijata vo ramninata(u=0) ]e mi ja dade to~kata O(0,0)
[to zna~i i to~kata (0,0) pripa\a na oblasta . Kako levite strni na analiti~kiot izraz so koj e opi[ana
oblasta se ednakvi sledi deka i desnite strani na istata oblast mora da se isti pa dobivam :
Pravata = 2 = =
2 + 2
4 2
..................................................................................(TI 7-0)
Sega probajte dadeniot integral da go re[ite vo pravoagolni (DKS) koordinati. Jas ne bi ja re[aval vo
DKS, zatoa [to o~igledno bi zaglavil ili bi pogre[il pri integriraweto. Zatoa ]e baram alternativa.
Edna od mo`nite e SKS , no so ogled deka teloto ~ii analiti~ki izraz e daden so(TI 7-0), o~igledno e
simetri~no vo odnos na u oskata, bi se odlu~il za CKS :
=
=
=
169
podintegralniot faktor (elementarniot volumen) ]e bide: = . Sledno [to treba da
opredelam e da ja najdam slikata na vo CKS , koja neka e . Koordinatata spored (TI 7-0) se menuva od -2
do +2, a proekcijata na vo ramninata e kru`nica (CRK so = 1), pa za da bide opfatena celata
kru`nica o~igledno agolot mora da se menuva od 0 do 2(od 0 0 do 3600 ). Ako vo = gi vnesam granicite
vo koj se menuva , t.e. od -2 do +2, dobivam, pri = 0 i = 360 0 , deka 2 = 1 = 2. Ako = 2 toga[ =
2 , no ovoj slu~aj otpa\a zatoa [to mora 0 pa [0,2] , a [0,2].Ostanuva da vidam kako ]e se menuva u?
Od (TI 7-0) gledam deka : 2 + 2 2 a toa zna~i deka vo CKS u ]e se menuva od do 2. Zna~i, [, 2].
Sega gi imam site parametri na oblasta , koja e slika na oblasta vo CKS i analiti~ki glasi:
{ , , , 0,2 , 0,2 , , 2 }......................................................................(TI 7- 1)
Preminuvam na re[avawe na trojniot integral :
=
2
2
2
=
1
1
4 2 =
2
2
1
2
[2 2 4 ]
= = ;
4
0
170
Istata zada~a vi ja re[iv na strana 153, no so primena na dvoen integral, a voedno vi vetiv deka istata ]e vi
ja re[am i so primena na troen integral, za presmetuvawe na volumenot na telo ograni~eno so prostornite
oblasti Y1 i Y2 . Za kakvo telo stanuva zbor, gledano na prv pogled, e navistina dosta te[ko da se opredeli.
No kako [to verojatno dosega zabele`avte, sekoga[ vo ovakvi slu~ai pravam analiza na zada~ata, so koja se
obiduvam, so relativno ednostavni matemati~ki transformacii, da gi dovedam zadadenite povr[ini(ili
krivi) vo oblik so koj bi go prepoznal teloto [to zadadenite povr[ini go formiraat. Najprvo [to
primetuvam, e deka od oblikot vo koj se zadadeni povr[inite i , sledi deka nivnite levi strani se
ednakvi. Kako levite strani im se ednakvi, sosem normalno e i nivnite desni strani da se ednakvi, pa sledi :
3 2 = 4 2 + 2 4 2 + 2 = 4 : 4 2 /4 + 2 = 1
ovaa e ravenka na ve]e dobro poznatata elipsa, koja ]e ja ozna~am so S . Ovaa ravenka na elipsa(S) e vo
ramninata,a kako, ravenkata na elipsata ja dobiv kako presek na Y1 i Y2,toa sekako zna~i deka taa
prese~na kriva S e vsu[nost proekcija na prostornata kriva S vo ramninata i neka ja ozna~am so
.Zna~i ja ozna~uvam ovaa kriva t.e. nejzinata proekcija , analiti~ki, so izrazot :
2
4
Ovaa kriva(elipsata) S,ograni~uva nekoja oblast, ~ija proekcija na ramninata e oblasta , koja
jasno mora dabide ograni~ena tokmu od . Jasno ]e ja parametriziram ( za da preminam od DKS vo POKS)
po ve]e dobro poznatiot premin od DKS vo POKS so voveduvawe na polarni koordinati. No ovde, mislam,
pri presmetuvawe na volumen na telo, koe prostoren objekt(a ne ramninska, geometriska figura-lik), kako
[to ve]e ka`av i vo predavawata( vidi strana 43,poglavje 4.3., izraz 3.4.1.), ]e vovedam cilindri~ni
koordinati :
= 2, = , =
Jakobijanot ]e bide :
= 2,
= 2,
= 0,
= ,
= ,
= 0,
= 0,
= 0,
= 1, pa so nivna zamena vo
{ = 3 2 2 } , = 4 2 , { = 1, = 0}
oblasta jasno e deka 2 > 1 od kade sledi 1 ]e bide dolna a 2 gorna granica na oblasta od kade sledi deka
i vo proekcijata na vo ramninata, a toa e ]e va`i deka 2 > 1 .Za da ja opredelam treba da gi
opredelam u[te 1 (, ) i 2 , 1 , = 3 2 2 , 2 , = 4 2 ; Spored toa vo CKS imam :
171
{ , : 0,2 , 0,1 }
{( , : 0,2 , 0,1 , 3 2 2 4 2 }
Kone~no volumenot ]e bide :
=
=2
4 2
= = []
3 2 2
Sl.28
Sl.29
Od slika 28 i 29 gledam deka imam dve ograni~eni oblasti pome\u povr[inite Y1 , Y2 , Y3 i Y4 . Koja od ovie e
oblasta ? O~igledno, od toa kako se definirani Y1 i Y2 , proizleguva deka 0 od kade sledi 0, od [to e
172
sosem jasno deka oblasta , odnosno nejzinata proekcija vo ramninata, ]e bide onaa prika`ana na
slikata 28,a ozna~ena so , koja e zadadena analiti~ki so izrazot :
{0 4, 2 }
No seu[te go nemam analiti~kiot izraz za prostornata oblast , bidej]i vo definicioniot izraz za , gi
zemav vo predvid samo povr[inite Y1 , Y2 i Y3 , no ne i povr[inata Y4 , a za da ja definiram prostornata
oblast , moram da ja vmetnam (na nekoj na~in i nea) i Y4. Toa ]e go napravam ako Y4 ja zapi[am vo oblik :
{(, , ) , = + 4}
so [to prostornata oblast mo`am da ja zapi[am vo analiti~ki oblik kako :
{(. , ) ,0 4, 2 , 0 + 4}
Sega kone~no mo`am da preminam na premetuvawe na volumenot na oblasta ( gi imam nejzinite granici) :
2
0
4
=
0
0
4
4 2 =
0
4
=
0
4
0
4 =
4
0
2
=
8
4
2
4
=
2
=
[]
3
0
5
0
Ovaa zada~a e potpolno ista so onaa od strana 155, samo [to tamu ja re[avav so dvoen, a sega so troen
integral za da ja uvidite razlikata pome\u presmetuvawe na volumen so dvoen i troen integral.
Zad.PVTI 3:
Dadeniot troen integral : (, , ) da se transformira vo trikraten vo cilindri~ni koordiD
nati ako oblasta D e vo prviot oktant ograni~ena so povr[inite: 2 + 2 = 2 , = 0, = 1, = = 3;
R:
Da se potsetam na predavawata(str.43 oddel3.4.), zatoa [to ovaa e pove]e teretska zada~a ( za na usniot
del),odkoklku zada~a za pismeniot del od ispitot. Od DKS vo CKS preminuvav so voveduvawe na zamenite :
=
=
=
=
Presekot na zadadenite povr[ini vo ramninata( = 0) e skiciran na slikata 30. Na istata slika se
skicirani graficite na krivita: 2 + 2 = 2 , kako i na pravite = = 3 . Rastojanieto od
koordinatniot po~etok do to~kata V(, 3) , po Pitagorinata teorema e : 2 = 2 + 3 2 = 4 2 = 2. Od
triagolnikot OAV = =
173
Zna~i, dobiv deka se menuva od
4 3
do t.e.
menuva od 0 do 1 t.e. [0,1] . Od sl.30 gledam deka oblasta D e (vo ramninata) vo prviot kvadrant, a vo
nego se menuva od 0 do , [to zna~i ]e mi se menuva od 0 do . 0, .
Spored toa, sega koga gi imam site potrebni parametri (, , ) za premin od DKS vo CKS , mo`am da go
napi[am i analiti~kiot izraz za toa kako oblasta D se preslikuva vo oblast vo CKS i toj ]e glasi :
Sl. 30
0
/4 /3
01
Spored toa izrazot za trojniot integral, presmetan vo CKS ]e glasi :
/3
, . = 0 ( , , ) /4 0 ;
Zad.PVTI 4:
Da se presmeta volumenot na telo ograni~eno so povr[inite :
2 + 2 = 2, 2 + 2 +2 = 4, 0
R:
Zaradi uslovot 0 o~igledno deka,oblastaD,opredelena od povr[inite i ,]e bide nad ramninata
i sekako ]e bide pomala od povr[inite [to ja ograni~uvaat. Neka so S ja ozna~am prese~nata kriva pome\u Y1
i Y2 , a so nejzinata proekcija vo ramninata( = 0). No od ovaa analiza seu[te nemam steknato
prostorna predstava za toa [to vsu[nost pretstavuvaat povr[inite i , odnosno kakvo telo formiraat
ovie dve povr[ini ?No kako [to mnogupati dosega naglasiv, ne mora da go znam prostorniot oblik(forma)
na teloto za da mo`am zada~ata da ja re[am to~no, ako rabotam so proekciite vo edna od ramninite. Treba da
izberam edna ramnina vo koja ]e gi proektiram povr[inite i ,aso ogled na toa kako se
definirani i , vo konkretniov slu~aj najpogoden e izborot na ramninata( = 0). Najpogoden e
izborot na ramninata ( = 0) zatoa [to od Y1 mo`am da go izrazam kako funkcija od i u t.e. =
i da go zamenam vo Y2 pri [to
2 + 2
=
2+4
42 20
2
dobivam: 2
+ 2
( 2+ 2 ) 2
=4 4
+ 4 2
4 + 2 2 2
+ 4
4 16+64
2
= 16
4 80
2
4 2
2 + 2
5 1 2 + 2 = 2
174
Agolot [0,2] . Kako ]e go opredelam ? Prvo znam deka mora da e pogolemo ili ednakvo na nula t.e. 0
a toa e dolnata granica vo koe treba da se dvi`i . Gornata granica ]e ja opredelam od uslovot 2 = 2 5 1
ako 2 go korenuvam,sledi = 1,5723 [0; 1,5723] . Ostanuva da gi opredelam granicite vo koj ]e se
dvi`i . Za taa cel treba da utvrdam koja od povr[inite Y1 ili Y2 e pogolema na intervalite [0,2]
2+ 2
2
2
dodeka za Y2 vo CKS 2 = 4 2 2 =
2
2
1,57232
2
2
2
= 0, = 2 = 4 2 = 2 2 >
sledi deka povr[inata Y1 e pomala od Y2 na dadeniot interval za , pa zna~i 1 ]e bide dolna a 2 gorna
granica. Soodvetniot baran volumen ]e bide :
=
D*
Jakobijanot ]e bide: =
4 2
1,5723
=
2
2
D*
a ovoj integral e mnogu lesen za presmetuvawe:
1,5723
4 2
=
2/2
[]
0
1,5723
2
4 2
=
2
1,5723
[ 4 2
3
] = ;
2
Zad.PVTI 5:
Da se presmeta volumenot na telo ograni~eno so del od povr[inata :
( 2 + 2 + 2 ) 3 =
64 2
2+ 2
.....................................................................................................(PVTI 5- 0)
175
posakuvaniot efekt, zatoa [to vo izrazot kako [to e zadadena Y mi figurira ~lenot 2 koj ]e mi sozdade
problem. Zatoa ovoj premin(od DKS vo POKS) go otfrlam. Odam na vtorata alternativa, odnosno preminot
od DKS vo CKS . Ovoj premin naj~esto se praktikuva ako sum (sme) siguren (sigurni) deka teloto dobieno od
povr[inata Y e simetri~no vo odnos na oskata. So ogled na izrazot (PVTI 5- 0) so koj e definirana Y ne
mo`am da zaklu~am dali teloto e ili ne e simetri~no vo odnos na oskata. Zna~i i preminot od DKS vo
CKS go otfrlam kako nesoodveten. Mi ostanuva preminot od DKS vo SKS
, koj se praktikuva ako imam
2
2
2
~lenovi od oblik( , , ), zna~i, eden vid prostoren premin(vidi str.45,izraz 3.5.3. i sl.32). Voveduvam
smeni :
= , = , = ( 0, 0,2 , 0, )..........................(PVTI 5- 1)
kade, jasno e agol vo ramninata ( = 0) ramninski agol, a e agol vo prostorot prostoren
agol, vidi sl. 31 :
Sl. 31
Vrz osnova na izrazot (PVTI 5- 1) ]e se obidam definicionata ravenka za Y dadena so (PVTI 5- 0) da ja
transformiram vo SKS :
( 2 + 2 + 2 )3 =
64 2
2 2 2 + 2 2 2 + 2 2
2 + 2
[ 2 2 2 + 2 + 2 2 ]3 =
=
6 =
64 2
2
64 2 2
2 2 2 + 2 2 2
64 2 2
2 2 ( 2+ 2 )
642 = 2 6 2 = 2 3 = 2 3 [0,2 3 ]
kako po uslovot na zada~ata znam deka teloto e vo prviot oktant, toga[ jasno i ]e se menuvaat od 0 do , pa
2
0 /2
0 /2
.....................................................................................................(PVTI 5-2)
0 2 3
176
=
D
=
D*
Jakobijanot e :
= ,
0,
= ,
= ,
= ,
= ,
= ,
= ,
=
D*
ili so zamena na granicite na integracija vo gorniot integral, opredeleni so (PVTI 5-2), dava :
/2
= 0
/2
2 3
/2
2 = 0
/2
/2
8 /2
0 == 0
3 0
3
8
/2
2 3
0
/2
8
= /2
0
3 0
3
1
[ 3 ]
/2
0
3
8
/2
= 0
/2 8
= =
177
So poimot parametrizirawe se sretnavme i vo ovie dopolnitelni ve`bi, no i vo predavawata ! Imeno,
voveduvaweto na zamenite, so koj preminuvavme od eden vo drug koordinaten sistem (primer od DKS vo
POKS ili CKS ili SKS) ne e ni[to drugo, tuku PARAMETRIZIRAWE na dadenite funkcii (bez
razlika dali se so edna,dve ,tri ili pove]e - od tri promenlivi). Su[tinskoto zna~ewe na
parametriziraweto e isto, odnosno mo`am da ka`am celta na :
PARAMETRIZIRAWETO E DA SE IZNAJDE NA^IN DADENATA KRIVA ILI POVR{INA SO
POGODEN IZBOR NA VOVEDENATA SMENA DA SE DOVEDE VO POEDNOSTAVEN OBLIK
POGODEN ZA PONATAMO{NITE MATEMATI^KI OPERACII A SO CEL NA {TO E MO@NO
POEDNOSTAVEN NA^IN DA SE DOJDE DO SAKANOTO(po uslovot na zada~ata)RE{ENIE.
Sl.32
Vo segmenten oblik pravata niz to~kite A i V glasi :
+ =1
Zna~i = = + 1
= 1 = 4 3 3 = 1 4 3 3 + 1
S
1 + 12 = presmetkata na
178
ovoj integral e lesna rabota i sega nema celosno da ja izvedam(VIE DA !), a kone~noto re[enie e ;
Zad.KI1V- 2:
Da se presmeta KI1V :
2 + 2 =?
=
S
ako S e kru`nicata 2 + 2 = ( > 0);
R:
2 + 2 = 0 ( ) 2 + 2 =
Sl. 33
Parametrizacijara na dadanata kru`nica se izvr[uva po ve]e poznatata procedura :
=
=
ako ovie parametarski ravenki gi zamenam vo kru`nicata 2 + 2 = dobivam :
2 =
od kade direktno sledi: =
==
22
= =
= =
2
2
2
2
= 2 = 2, = 2 = ( )2 + ( )2 = 2 =
179
parametarot od sl.33 se gleda deka ]e se dvi`i od /2 do /2 t .e. [/2 , /2].Spored toa KI1V ]e bide :
/2
/2
= 2 + 2 == /2 2 4 + 2 (1 2) 2 == /2 2 4 + 2 2 2 4 =
/2
/2 2 = 2
/2
/2
= ;
Zad.KI1V- 3:
Da se presmeta krivoliniskiot integral :
2+ 2
=?
AV
kade AV e odse~ka od pravata 2 = 4 od to~kata A(0,- 2) do V(4,0);
R:
Pravata e zadadena vo impliciten oblik, [to zna~i treba da ja dovedam vo ekspliciten oblik:
2 = 4 2 = 4 : 2 = 2
2
pa ovaa ravenka ja skiciram od zadadenite to~ki A(0, -2) do V(4,0), kako na sl.34:
Sl.34
So izrazot (KI1V 1-0) vi poka`av kako se presmetuva KI1V ako ravenkata na krivata e dadena eksplicitno
2+ 2
1
2 + 2
1 + [ ()]2 =
AV
5
2
180
4
= 0
2 +( 2) 2
2
= 0
2+ 2 +4
= 0
5 2 8 +16
= 5
0
5 2
8 + 16
a ovaa e ve]e obi~en ednokraten integral, koj bi trebalo bez problem i samite da go re[ite, a re[eniete ]e
vi go dadam vo kone~en oblik, za da imate orientacija, dali integralot ste go re[ile to~no i e:
Zad.KI1V- 4:
2
2
2
= 1, vo prviot kvadrant.
S
R:
Ovoj KI1V mo`am da go re[avam na dva na~ina:
I.-NA^IN DIREKTNO vo DKS :
Elipsata od impliciten(kako [to e zadadena)]e ja dovedam vo ekspliciten oblik:
(Implicitniot oblik e mnogu po prikladen za skicirawe na elipsata,~ii oblik e daden grafi~ki na
sl.35,dodeka , eksplicitniot mi e potreben za nao\awe na () i zatoa ]e moram da go najdam i nego.)
Sl. 35
2
2
= 1
2
2
2 = 2
2 2
2
po uslovot na zada~ata, elipsata da e vo prviot kvadrant go zemam samo znakot" + "pred korenot !) pa zatoa
eksplicitniot oblik na elipsata na nejziniot del vo prviot kvadrant (na sl.35 [rafiran so zeleno) e:
=
2
2
=
0
181
Kako e: =
2 2 2
= 1 +
2 =
1+
2 2 2
= 0
2 2
2 2 2 +2 2
2 2
S
ovoj integral e obi~en ednokraten integral i mnogu lesno se re[ava, no ima mnoguargatska rabota koja
odzema(na ispit) mnogu dragoceno vreme, a vie za ve`ba dore[ete g o i po ovoj na~in, no na ispit
PRAKTIKUVAJTE PREMIN vo POKS (elipsata ima ~lenovi od oblik 2 , 2 !) I NE OTSTAPUVAJTE
OD GENERALNITE PRAVILA: premin vo POKS sekoga[ koga imate kvadratni ~lenovi. Zna~i, rabotam
I I.-NA^IN so premin vo POKS, odnosno parametrizirawe na elipsata, preku op[tiot parametar :
2 2 2 2 2 2
+
= 1 2 = 1 = 1 = , = , 0, ;
2
2
=
2
sega, za da go opredelam potrebni mi se parcijalnite izvodi od po
2
2 + 2 2 =
= ,
2 1 2 + 2 2 = 2 + 2 ( 2 2 ) ;
/2
2 + 2( 2 2 ) =
=
0
2 + 2( 2 2 ) =
0
S
ovoj integral se re[ava so voveduvawe na zamenata :
2 + 2 2 2 = = 2 2 2 ; = 0 = 2 , =
2 2
++
+
2 2
2 3
2 2
2
2
3 +
= 2 , =
3 3 = =
2+ +2
3 +
e kone~noto re[enie, koe treba da isto so onaa [to ]e go dobite ako go re[ite integralot vo DKS.
Zad.KI1V- 5:
Da se re[i KI1V :
=
2 + 2 + 2 2 =?
S
ako krivata S e zadadena parametarski so ravenkite: =
, =
, = , 0, ;
R:
Ako krivata S e opi[ana parametarski so ravenkite(vo op[t slu~aj) :
= ()
= () , za 1 2
= ()
toga[ KI1V(zna~i vo prostor) se re[ava (kako [to be[e ka`ano i vo predavawata) spored :
182
2
= =
, =
2 2
2
2 + 2 2 = , =
2 2 + 22 = 2 2 + 2 2 2
=
S
pri [to dobivam :
2 + 2 + 2 2 =
2 2 2 = 3
0
2 2
0
S
poslednodobieniot integral go re[avam so zamenata :
= = = 1, = 1
pa posledniot integralen izraz( dobien pogore) se sveduva na :
1
2 2
1
= 3
2 2
2
= 2 3
2
1
3
2
2 2
a 1 i 2se ETI(mo`e da se koristat na ispit ili asistentot t.e. profesorot bez problem ]e vi gi ka`e) imam:
1 = 1
2 2
2 = 1
=
2
2 2
2
2 2
( 2) 2 2
2
=
1
1
1
1
2 2
2
=
+
2
2
1
2
arcsin
1
2
= 2
2
2
=2 =
1 =
1
1
1
2
1 + 1 + 2
2
2
= 1 + 2 = 1 2 = 1
183
= 2 3 3
1 =
3
2
+ 3 =
; (MNOGU LESNO !)
vo odnos ako go rabotev vo DKS(a mo`e[e no ]e ima[e mnogu nepotrebno gubewe vreme !!).
Zad.KI1V- 5:
Da se presmeta KI1V :
=
2+ 2 + 4
=?
Zad.KI1V- 6:
Da se presmeta KI1V :
=
2 2 + 2 =?
L
ako L e kriva dobiena so presek na povr[inata 2 + 2 + = 9 i ramninata = ;
R:
Ovaa e zada~a kade prese~nata kriva L se dobiva kako presek na dve povr[ini :
odnosno
2 + 2 + 2 = 9
2 2 + 2 = 9
2 + 2 + 2 = 32
(KI1V-6-0)
=
=
=
______________________
___________________
______________
Kako se raboti za prostorni funkcii od, prese~nata kriva(L) i povr[initeY1 i Y2, od koj Y1 ima
koordinata , kako i prostorna podintegralna funkcija , , = 2 2 + 2 jasno, ]e moram da vovedam
SKS (vidi str.46):
=
=
; 0, 0,2 , 0, ;
=
__________________
Vo SKS od povr[inata Y1 , ]e bide (spored pogore vovedenite koordinati vo SKS):
2 + 2 + 2 = 9 2 22 + 2 2 2 + 2 2 = 9 2 2 (2 + 2 ) + 2 2 = 9 :
2 (2 + 2) = 9 2 = 9 = 3 ;
184
= 3
= 3.........................................................................................................................( KI1V- 6-1)
= 3
Ako vo (KI1V-6-0)(so koja ja definirav prese~nata kriva ) i toa vo Y2 povr[inata = (Y1 ve]e ja
iskoristiv za opredeluvawe na ) gi zamenam soodvetnite koordinati od SKS dobivam :
3 = 3 = 1 = 450 =
2
2
2
2
= =
= =
3 2
2
3 2
2
; 0,2 ; 0,2 ;
= 3 = = 3
kade namesto go voveduvam op[tiot parametar , pri [to jasno 0,2 ; Pa vo toj slu~aj integralot [to
se bara vo op[t oblik e :
2
(, , ) =
[ , ,
[ ()]2 +
+ [ ]2
L
Gi nao\am parcijalnite derivacii(izvodite): = =
bide : = 2
92
4
2 + 92 = 3, , = 2 2 + 2= 2
92
4
3 2
2
, =
= 3 ]e
2 + 9 2 = 3, gi imam site
3 3 = 9
0
= 9
0
2
= ;
0
185
.......................................................................(KI2V-2)
,
+ ,
()
Potpolno analogni se e i izrazite ako vo (KI2V)se zeme prostorna kriva i toa be[e objasneto vo
predavawata( a ]e ima i vo ovie dopolnitelni ve`bi takvi primeri) i e sosem jasno, logi~no i lesno za
pomnewe. NAJVA@NO E DA SE ZAPOMNI :
= , + , = 1 ,
() + , ()
.
...
.................(KI2V-3)
Zad.KI2V- 1:
Da se presmeta KI2V: =
S
koordinatnite oski.
R:
PRVO , go skiciram grafikot na konturata, sostaven od pravata = + 1 i koordinatnite oski, koj e daden
na sl.35, na koj se odbele`ani i to~kite O(0,0),A(1,0) i V(0,1):
Sl.36
VTORO ,bidej]i KI2V zavisi od patot na integracija, moram da rabotam vo pozitivna nasoka (sprotivno od
strelkite na ~asovnikot=pozitivna nasoka), kakva [to nasoka e usvoena i na sl.36. Od istata slika voo~uvam
tri karakteristi~ni dela(koj ja formiraat konturata S ) i toa delot :
186
OA - Od to~kata O(0,0) do to~kata A(1,0);
Vo ovoj del stanuva zbor za pravata u=0 (samata oska), pa vrednosta na samiot integral o~igledno e nula.
AV - Od to~kata A(1,0) do to~kata V(0,1);
Ovoj del mo`am da go re[avam po ili po u . Jas ]e vi gi poka`am i dvete situacii, bidej]i formulite ne se
isti !
AKO GO RE{AVAM PO
Ako krivata S e zadadena vo ramnina, so ravenkata = spored (KI2V-2) sledi :
, + , =
+ ,
()
S
Vo konkretno dadenata zada~a va`i :
1 0(vidi sl.35- nasokata e od A kon V, po oskata, t.e. od 1 kon 0, pa zatoa e 1 0) i = + 1
() = 1 pa za integralot na delot AV ]e va`i:
AV
+1
+1
+1
1 =
AV
= 1 1 = 1 =
0
1
= 0 1 = 1;
AKO GO RE{AVAM PO u :
Ako krivata S e zadadena vo ramnina, so ravenkata = :
, + ,
, + , =
S
[to vo konkretniov slu~aj,gledam deka va`i:0 1(vidi sl.35-nasokata e od V kon A, po oskata, t.e. od
0 kon 1, zatoa e 0 1) i = 1 = 1pa za integralot na delot od AV(no po u) ]e va`i :
= 0
1+
1 +
1
1+
AV
koj integral posle malo sreduvawe dava:
1
[() 1 + 1 ] =
0
+ 1 =
0
=
0
1
=1
0
Zna~i, bez razlika dali integriram po ili po u rezultatot mora da e ist,[to e i sosem logi~no.
187
VO
Na ovoj del ja imam pravata = 0(u - oskata), pa vrednosta na integralot, na ovoj del od e nula, taka [to
kone~noto re[enie na zadadeniot integral e = ;
Zad.KI2V- 2:
Da se presmeta KI2V : = 2 2 + , po krivata S , kade krivata S e triagolnik, ~ii vrvovi
-S
se vo to~kite A(-1,0),V(0,2) i S(2,0);
R:
PRVO : go skiciram triagolnikot AVS daden so pravite 1 2 [to minuvaat niz to~kite A,V i S(najprvo gi
nanesuvam to~kite A,V i S vo ramninata). Pravata 1 analiti~ki e dadena vo segmenten vid(vidi sl.37)
+ = 1 2 = 2 + 2 = 2;
2
, kako i pravata 2 , pri [to od segmenten se prefrleni vo ekspliciten vid (vramkovenite izrazi za 1 i 2 ),
a grafi~ki se skicirani na sl. 37. :
Sl.37
VTORO:
Kako orientacijata na S e so znak - t.e. -C , toa zna~i deka vo integralot: = 2 2 + , ]e treba
-S
integracijata da ja sprovedam vo negativna nasoka,odnosno,sprotivno od strelkite na ~asovnikot (vidi sl.37)
, a toa so zborovi ka`ano, e deka integriraweto po krivata S ]e treba da ja zapo~nam od to~kata V do S, pa od
S do A i krivata da ja zatvoram so segmentot od A do V, ili matemati~ki, dadeniot integral ]e glasi :
(2,0)
2 2 + =
(1,0)
2 2 + +
(0,2)
(0,2)
2 2 + +
(2,0)
2 2 + =
(1,0)
-S
Sekoj od ovie integrali go re[avam odvoeno, pa taka,zapo~nuvam so delot od V do S :
188
(2,0)
2 2 + =
(0,2)
]e imam:
(2,0)
(0,2)
(2,0)
= + 2
2 2 + = [
] =
=
(2,0)
{2 2 + 2 + } =
(0,2)
2 + 2 + 2 + =
(0,2)
(2,0)
= (0,2) 2 2 + 4 + = 0 4 + =
2
= 4 0 + 0 = 4
2
0
+ 2
2
2
0
= 4 2 + 4 = 10; = ;
2
Preminuvam na delot od S do A :
(1,0)
(2,0
2 2 + =
=0
1
1
= 2 2 = 2 2
= 0
2
1
2
= 1 4 = 3 = ;
Posleden e delot od A do V:
= 2 + 2
0
0
] = 1 2 2 2 + 2 + 2 = 1 2 8 8 2 =
= 2
1088==42 018 01=40180+1=4= ;
(0.2)
(1,0) 2 2 + == [
Vkupnot integral = + + = 10 3 4 = 3 = ;
Zad.KI2V-3 :5
Da se presmeta KI2V :
=
+ =?
S
+ =
AS
+ +
SV
+ +
VA
189
Sekoj od ovie integrali go re[avam odvoeno, pa taka,zapo~nuvam so delot od AS, pa imam integral:
(2,0)
= + = (1,0) + = [
=0
] = 0 = ;
= 0
AS
pa odam na delot SV,kade za soodvetniot integral imam :
(0,2)
+ =
+ = [
(2,0)
= + 2
]=
=
+ 2 + =
2
0
+ 2 =
2
+ 2
2
=
2
Integralot :
0
2
+ 2 = ( + 2)
= 0 +
2
=
2
0
= ( )
2
=
=
2 =
0
2
pa za se dobiva : = + = =
Za segmentot od V do A, na potpolno ist na~in, dobivam :
(1,0)
+ =
(0,2)
= 2 + 2
+ = [
]=
= 2
2 + 2 + 2 =
0
Na sosem ist na~in, kako i na segmentot SV se dobiva = (vie za ve`ba re[ete go celosno!), pa vkupniot
integral ]e bide = ;
5
(Istata zada~a mo`e da se re[i mnogu poednostavno i pobrzo so primena na Grinovata teorema!-]e vi ja
re[am pokasno, koga ]e vi re[avam primeri so GT!).
Zad.KI2V- 4 :
Da se presmeta KI2V :
190
= 3 3 =?
S
Sl.37
VTORO : Ja parametriziram dadenata CRK, so (ve]e dobro poznatite) smeni :
= 4 = 4
= 4 = 4
[0,2](za da bide opfatena celata kru`nica)
TRETO : Spored(KI2V-3),kade jasno e = = 4,, = = 4,so soodvetnite , ja
pi[uvam integralnata formula za presmetuvawe na KI2V,prilagodena na smenite , a glasi :
2
3 3 =
, + ,
1
S
So zamena vo po~etniot integral dobivam :
2
[ 4
4 ) 3 4 = 256
4 + 4 =
0
ovoj integral mo`e da se re[ava na pove]e na~ini, no po moe (li~no) mislewe najednostavno e ovaka :
2 + 2 = 1 "2 " 4 + 22 2 + 4 = 1 4 + 4 = 1 22 2 4 + 4 =
= 1
4 2 2
2
= 1 2 2 + =
191
2
= 256
0
2 2
(1
) = 256
2
2
1 1 4
1
=
2
2
3 1
3
+ 4 = 256
4 4
4
= 256
0
64 1
2
3 2
4
= 256
= ;
4 4
0
4 0
Zad.KI2V- 5 :
Da se presmeta KI2V :
2 + 2 =?
=
S
Sl.38
VTORO:
Niz to~kite A i V ja definiram pravata niz dve to~ki(kako ravenka na prava niz dve to~ki) i taa glasi:
prava niz to~kite A i V: = 2 4
TRETO:
Konturata S po koja ja vr[am integracijata, na integralot ,po uslovot na zada~ata e pozitivno orientirana
(vidi sl.38), [to zna~i deka dadeniot integral mo`am, sli~no kako vo Zad.KI2V- 1 i Zad.KI2V- 2 , da go
razdvojam na ~etiri dela i toa :
=
2 + 2 +
OA
AV
2 + 2 +
VS
2 + 2 +
2 + 2
SO
OA
Vo ovoj del stanuva zbor za pravata u=0 (samata oska), pa vrednosta na samiot integral o~igledno e nula,
bidej]i = 0 = 0;
AV
192
Vo ovoj del stanuva zbor za integracija po pravata = 2 4 ; Za dadeniot integral integracijata
mo`am da ja sprovedam ili po ili po u . Jas, ]e go napravam i po i po u i pritoa rezultatot, jasno, mora da e
ist.
Ako integriram po , ]e imam :
= 2 4
=
= 2
2 + 2 =
(4,4)
2 + 2 4
(2,0)
4
2 + 4 2 16 + 16 = 2
=2
2
5 2 16 + 16 =
2
10 3 4
4
4
16 2
+ 32
=
3
2
2
2
10 3
560
=
4 23 16 42 22 + 32 4 2 =
16 12 + 32 2 =
;
3
3
4,4
2,0
1
[ + 2) 2 + 2 =
2
1 2
+ 2 + 4 + 2 =
4
5 2
+ 2 + 4
4
AV
vo posledniot integral od gorniot red go vr[am nazna~enoto integrirawe, po [to dobivam:
=
5
12
4
0
+ 2
4
0
+ 4
4
0
5
12
64 + 16 + 16 =
80
3
+ 32 =
[to e sosem isto kako koga integrirav i po , a duri e i pobrzo i poednostavno(po moe mislewe).Zna~i, na
delot AV integralot =
VS
Vo ovoj segment u=4,a = 0 2 + 2 = 2 + 2 0 = 0 = 0;
VS
SO
0,0
0,4
Na ovoj segment = 0 2 + 2 =
2 = 3
3
0
4
1
3
0 43 =
S
Kone~no, = + + + = 0 +
176
3
+0+
64
3
112
3
Zad.KI2V- 6 :
Da se presmeta KI2V :
=
3 + 3 2 2 =?
S
kade S e delot od pravata od to~kata A(3,2,1) do O(0,0,0).
64
3
64
3
193
R:
Ravenka na prava niz dve to~ki A( , , ) ( , , ) vo prostor se definira so izrazot :
=
=
i ovoj izraz bi trebalo da go znaete (ili barem da vi e poznat) od Matematika1(ili ev.2 vo zavisnost na koj
tehni~ki fakultet ste!) vo delot kade se u~i analiti~ka geometrija vo prostor, no zaradi va[e potsetuvawe
sepak vi go dadov vo t.n.kanoni~en oblik(imeto kako se vika ne e va`no, mo`ete da go nare~ete i ekspliciten
oblik,(NO TREBA DA GO ZNAETE KAKO POIM; I KADE I KOGA SE KORISTI ! TOA E VA@NOTO!
inaku, neli IME SI E IME!) na ravenka na prava niz dve to~ki vo prostor. Vo konkretniov primer [to e
pred mene i vas ]e imam :
0 0 0
=
=
= =
3 0 2 0 1 0
3 2 1
kako i sekoja druga ravenka, koga re[avam KI(ili drugi tipovi pove]ekratni integrali) , jasno ]e moram da
ja parametriziram so voveduvawe na parametarot , po na~in koj i.t. bi trebalo ve]e da vi e poznat:
= 3 = 3
= = = = 2 = 2
3 2 1
= 1 = 1
= 3 = 3 : = 1, = 0 : = 0
a i.t. va`i: = 2 = 2 : = 1, = 0 : = 0 od kade sledi:1 0,[to zna~i deka 1 = 1 e
= 1 = : = 1, = 0 : = 0
dolna, a 2 = 0 gorna granica na intervalot vo koj se menuva . Sega da ve potsetam malku na teoretskiot del;
= ()
Ako krivata S e zadadena so parametarskite ravenki: = () kade1 2 toga[ va`i izrazot(KI2V-3),
= ()
koj prilagoden na parametarskite ravenki za , i , kako i za nivnite parcijalni po izvodi po , ]e glasi :
, , + , , + , , =
2
, , + , , + , ,
=
1
3 + 3 2 2 = [(3) 3 3 + 3 2
2 3
2 2
87 3 =
1} =
S
Zad.KI2V- 7 :
Da se presmeta KI2V :
=
+ + + + + =?
S
87 4 0
=
;
4
1
194
kade S e rastojanieto pome\u to~kite O(0,0,0) i M(1,2,3), koj pripa\aat na presekot na ramninite :
= 2, = 3, 0 1
R:
Kako e 0 1 0 2,0 3 , pa spored toa dadeniot integral ]e bide :
1
+ + + + + =
2 + 3 + + 3 2 + + 2 3 =
0
22 = 22
0
=
0
S
a od ovoj poednostaven integral ZDRAVJE! Dovr[ete go , a re[enieto e 11;
Zad.KI2V- 8 :
Da se presmeta KI2V :
= 2 2 + 4 2 + + + =?
S
kade S e zadadena kako presek na povr[inite :
2 + 2 = 4 = 2
R:
Krivata S o~igledno ]e bide nekoja prostorna kriva, bidej]i, = { }
2 + 2 = 4 ( )
= 2 ( )
__________________
[to so zborovi ka`ano,zna~i, krivata S e prostorna kriva, koja e presek na prostornite povr[ini i .
Ovoj primer, o~igledno, e ne[to poslo`en od prethodnite primeri(zada~i). Velam poslo`en, zatoa [to ne
mi e poznat prostorniot izgled nitu na povr[inata Y1 , a u[te pomalku na prostornata kriva S , dodeka,
povr[inata Y2 mo`am relativno polesno da ja prepoznaam(se nadevam i vie)-taa e parabola vo
ramninata. Kako [to pove]epati ka`av i vo predavawata, vo ovakvi slu~ai rabotam (a vi
prepora~uvam i vas da go praktikuvate ovoj na~in)ISKLU^IVO SO PROEKCIITE. Od povr[inite i
]e ja eliminiram promenlivata ,odnosno,toa fakti~ki zna~i deka ]e ja pobaram proekcijata vo
ramninata, so [to vo DKS ]e dobijam nekoja ramninska kriva, koja mnogu polesno ]e mo`am da ja
parametriziram. Ovaa e vo su[tina ANALIZA na zada~ata, koja, vie na ispit NE MORA A I NEMA
POTREBA DA PI{UVATE OVOLKU DOLG TEKST (svedete go od 3 do najmnogu 5-6 re~enici). Spored
izvr[enata analiza na zada~ata ]e imam :
2
2
2 + 2 = 4
= 4 2 2
2 = 4 2 2 2 + 2 2 = 4 : 4 + = 1 ve]e dobro
4
2
= 2
= 2
poznatata ravenka na elipsa,
____________
____________
195
Za da bide opfatena celata elipsa, poznato e deka parametarot mora da e vo intervalot od 0 do 2
[0,2];
Potrebni mi se u[te parcijalnite izvodi na , o = 2 , = 2 , = 4
Integralot [to e zadaden vo zada~ata ]e bide :
2
2 2 + 4 2 + + + =
{[2(2)2 + 4
2 ] (2) + (2 + 22 ) ( 2)
+ 2(4)} =
S
Ovoj integral e obi~en ednokrten integral, koj lesno se sreduva , so mali trigonometriski transformacii
vo oblik :
0
2
2
2
= 16 0 +2 2 0 2 + 2 2 0 2 =
=2 2
0
1 2
2
2
2
= 2
2
= 2 2 = ;
2
0
2
0
Zad.KI2V- 9:
Da se presmeta KI2V:
=
+ + =?
S
kade S e presek na krivite 2 + 2 = 2 , =
R:
Ovaa e mnogu sli~na na prethodnata zada~a. Vo ovoj primer ]e vi poka`am deka e mo`no parametrizacijata
da se izvede i po voop[teno. Od DKS preminuvam vo CKS, so ve]e dobro poznatite transformacii :
, =
, =
=
________________
Vo izrazot za gi zamenuvam , , a oa: 2 = 2 = , a ovaa = go zamenuvam vo
op[tite ravenki za premin vo CKS pa za , , dobivam:
=
= , 0,2 ;
=
_______________
namesto vo gorniot izraz mo`am slobodno da go vovedam op[tiot parametar ,pa istite ravenki od gorniot
red ]e glasat:
196
= =
= = , 0,2 ;
= ()
_____________________
ostanuva da go izrazam = () . Toa ]e go napravam ako vo koja e dadena po uslovot na zada~ata a glasi :
=
= = , a = =
=
parametriziranite , koj glasat: = , 0,2 ;
= 2
go
vmetnam
parametriziranoto
2 2
= 2 ; Sega
gi
imam
[ + 2 + ( )(2)] =
+ + =
0
S
posle mno`eweto gorniot integral ja dobiva slednava forma :
2
2 2 + 2 3 2 2 2 =
=
0
= 2
0
1 2
+ 2
2
2 2 2
0
2
2
2
0
2
4
2 =
2
0
2
2
2 = 2 ;
2
0
1 2
2
=
2
2
=
2
2
2
2
2
2
0
2
2 =
0
1 4
2
2
2
2
=
+ 4
=0
2
4
0
16
0
sli~no(ne sli~no tuku na potpolno ist na~in se dobiva i integralot desno), koj e isto taka nula, pa
kone~noto re[enie na dadeniot integral e = ;
(Rekov ovoj metod, na premin od DKS vo CKS ili SKS e po voop[ten,no toa ne zna~i deka e i po
avtomatizam sekoga[ i vo sekoja zada~a da mora da e primenliv. Za da e primenliv treba da se ispolneti
preduslovite od str.10.Ima slu~ai koga prvo treba da ja najdam proekcijata, pa potoa,preminot,kako vo):
197
Zad.KI2V- 10 :
Da se re[i KI2V:
=
+ ( ) + =?
S
kade S e prese~nata kriva pome\u povr[inata 2 + 2 2 + = 4 i pravata + 2 + = 1;
R:
Ovaa zada~a e tipi~en primer deka ne mo`am sekojpat i vo site zada~i po default attribute da gi re[avam site
zada~i. Imeno, vo povr[inata 2 + 2 2 + = 4 ,gledam deka ima kvadratni ~lenovi,[to spored voop[teniot
princip(objasnet vo prethodniot primer) bi me navelo zada~ata da ja re[avam so direkten premin od DKS
vo CKS ili SKS(mo`e,no patot do koj ]e dojdam e mnogu poslo`en, a celta e, so minimalen vlo`en t rud da
postignam maksimalen efekt). No ako malku povnimatelno gi razgledam povr[inata Y 2 + 2 2 + = 4 i
ramninata + 2 + = 1 gledam deka i vo Y no i vo figurira linearniot ~len t.e.
koordinatata(promenlivata) , [to me naveduva na pomisla deka zada~ata bi mo`el mnogu poednostavno da
ja re[am, ako ja eliminiram promenlivata od dadenite Y i , so [to vsu[nost bi ja dobil proekcijata na
dvete prostorni ravenki vo ramninata :
= 4 2 2 2
4 2 2 2 = 1 2 2 + 2 2 2 = 3 ako ovoj izraz go sredam vo oblik:
= 1 2
1
( ) 2 + 2
1 2
2
1
4
=3
1 1 15
1
= 3+ + =
4 2
4
2
+2
1
2
15
15
:
4
4
15
2 2
1
2
15
4
15
2
1
2
15
8
=1
i 1/2 i poluoska i
15
= 1 2 = 1
15
2
15
2 2
2 2
15
2 2
15
1
15
15
= =
2
2
2
15
2
198
i ako go najdam izvodot na o =
15
2
15
2
= + ( ) + =
S
[to dava:
2
=
0
1
15
1
15
15
15
[( +
+ +
+
)
2 2 2
2
2
2
2
1
15
15
1
15
+
2
2
2
2
2
15
15
15
)(
)] =
2
2 2
2
15
1
15
1
+ ( +
2
2
2
2 2
Zad.KI2V- 11 :
Da se re[i KI2V :
=
2 + 2 2 =?
S
kade S e krivata koja e presek na povr[inata 2 + 2 + 2 = 45 i ramninata2 + = 0 , koja gi spojuva
to~kite od A(3,-6,0) do V(-2,4,5).
R:
Kako i vo prethodniot primer imam presek na povr[inata Y1 2 + + = 45 i ramninata 2 + = 0 ;
Iako vo prethodniot primer vi napomenav deka site zada~i ne mo`e da se re[avaat po nekoj [ablon, sepak vo
ovaa zada~a ]e se obidam, da ja re[am po default attribute t.e. po standardnata postapka. Kako vo Y1 imam
kvadraten ~len od promenlivata , . . 2 , spored standardnata postapka, treba da preminam od DKS vo SKS
spored izrazite za premin od pravoagolen vo sferen koordinaten sistem :
=
=
=
_______________
Za da mo`am da preminam od DKS vo SKS treba vo Y1 (koj e vo DKS)da gi vmetnam parametrite za premin
navedeni vo gorniot red :
2 + + = 45 2 2 2 + 2 2 2 + 2 2 = 45 2 2 + 2 2 = 45 = 45
i ako ovaka dobienoto = 45 = 3 5 go zamenam vo ravenkite za premin od DKS vo SKS po [to dobivam :
= 3 5
= 3 5
= 3 5
199
Sega ja koristam vtorata ravenka dadena po uslovot na zada~ata, a taa e Y2 2 + = 0 = 2
3 5 = 2 3 5 : = 2 ,
= 2 =
0
63,435 . o a e ooj o ao? e e , aoa o , a a 2 eo,a oaa e: 1800
63,4350 = 116,5650 oj e o 2 =
1
1+ 2
2 =
2
1+ 2
5
5
, =
2 5
5
= 3
= 6
= 3 5
o~igledno, za ne dobiv nekoja dobra vrednost (nap r. 300 ,450 i.t.n.) so koja ]e mo`am da gi fiksiram
vo SKS, pa ako prodol`am na ovoj na~in, presmetuvaweto na baraniot integral bi mi se iskompliciral ( vas
vi prepora~uvam, sepak, probaj te i na ovoj na~in,re[enie ima no patot do nego e prili~no kompliciran).
Zatoa baram alternativen, pobrz i polesen, na~in da dojdam do re[enieto. Sekako, parametrizacijata na
krivata S po koja se vr[i integracijata, moram da ja sprovedam. Isto taka moram da vnimavam deka po
uslovot na zada~ata integracijata e od to~kata A do to~kata V. Parametrizacijata na krivataS ]e bide:
2 + = 0
= 2
2
2
2
2
+ + = 45
= 45 2 2
=
= 2
= 45
4 2
= 45
; a 3 t 2
5 2
Sega mnogumina bi se zapra[ale zo[to parametarot go zemav od 3 do -2, a ne od -2 do 3, kako [to izgleda na
prv pogled po logi~no. No poglednete go uslovot na zada~ata. Integracijata treba da se sprovede po krivata
S od to~kata A(3,-6,0) do to~kata V(-2,4,5). Toa zna~i deka se dvi`i vo intervalot od 3 do -2, bidej]i
orientacijata e vo pozitivna nasoka, a vo prostor to~kite A i V se kako na sl.39, [to zna~i ako sakam od
to~kata A da stignam vo to~kata V, moram da se dvi`am po pozitvnata orientacija(vidi sl.39),zna~i od 3 kon
2. Vo 3D ramninata gi nanesuvam samo dadenite to~ki, kako na sl.39,bez da ja skiciram krivata S i pravata od
A do V(na sl.39 povle~ena so sina linija i pozitivnata orientacija+):
Sl.39
Soodvetnite diferencijali se: = , = 2, =
1
2 455 2
10
= 2 + 2 2 = 3
S
4 2 + 2 (45 5 2 ) 2 2 45 2
10
2 455 2
200
= 3 (4 3 + 180 20 3 + 5 3 ) = 3
180 11 3 = 180
1
2
4 9
11
4
16 81 =
Zad.KI2V- 12 :
Da se presmeta KI2V:
(3,4)
+ =?
(0,1)
R:
Na strana 61, vi gi definirav uslovite pod koj KI2V ne zavisi od patekata na integracija, a seto toa be[e
potkrepeno i so primerot 4.6.3.od str.63. No sepak, bidej]i ovie dopolnitelni ve`bi se eden vid posebno
poglavje, vo najkratki mo`ni crti ]e gi sumiram ve]e konstatiranite zaklu~oci od predavawata. Ako e
daden integralot :
, + ,
S
i ako za nego va`i :
( ,)
(,)
........................................................................................................................(KI2V-12-1-0)
toga[ velime deka vrednosta na dadeniot integral ne zavisi od izborot na patekata na integracija S, kako
nitu od oblikot na istata, pa integralot daden so :
, + ,
S
kade krivata S mo`e da bide opi[ana vo ramnina so proizvolno dadena ravenka:u= , [, ]toga[ e:
[(, + ,
, + , =
S
Vo konkretno zadadenata zada~a, primenet ovoj skraten voved, bi zna~el deka krivata S , po koja ]e go
izvr[am integriraweto ne zavisi od izborot na patekata(krivata ili pravata) [to gi spojuva to~kite(0,1) i
(3,-4). Postojat dva na~ina na re[avawe na ovoj tip KI2V :
I.
NA^IN
Vo ramninata gi ozna~uvam to~kite : A(0,1) i V(3,-4)kako na slikata 40, so nanesuvawe
na konkretnite koordinati na sekoja od to~kite AiV,pa niz ovie to~ki povlekuvam ravenka na
prava(najednostavniot oblik na kriva) niz dve to~ki,~ii op[t oblik e :
2 1
1 =
( 1 )
2 1
pa so vnesuvawe na konkretnite koordinati ja dobivam pravata :
201
4 1
5
5
0 = + 1 = ;
3 0
3
3
i ovaa prava ja povlekuvam niz ve]e vnesenite to~ki A i V na sl.40:
1 =
Sl.40
Soodvetniot integral ]e bide :
(3,4)
+
(0,1)
3
[
0
3
=
0
II.
5
5
+1
3
3
25
5
34
+ =
9
3
9
5
3
=
0
17 2 3
5 3
= ;
9
0
3 0
NA^IN
Podintegralniot izraz mo`e da se zapi[e vo oblik na diferencijalna ravenka(DR)kako :
, + , = 0
( ,)
(,)
dobro znaete e :
(, )
(, )
+
+ = 0
202
pa zna~i,treba da proveram dali e ispolnet uslovot
od kade sledi deka uslovot
Imam,
= ; Od
e ispolnet t.e.
= 0
=0
= i ako go sporedam so
2
2
=
= + ,pa ako go
integriram :
(3,4)
(3,4)
+ =
(0,1)
(0,1)
1
(3, 4)
1
(3, 4)
1
1
24
= 2
+ 2
= 32 + [(4) 2 12 ] =
= ;
2
(0,1)
2
(0,1)
2
2
2
2 22 =?
S
(,)
2 = 22, , = 22 =
22 = 22
diferencijal od funkcijata , oj e =
2,
= , = 22, , =
= 22
= 22;Od
= 2 = 2 go
promenlivata u dobivam:
203
(2, /4)
= 2 22 = =(1, )
6
= 2
2,/4
1,/6
= ;
Zad.KI2V- 14 :
Da se presmeta KI2V:
(1,2)
=
(2,1)
=?
2
; Ovaa
se [to go ka`av vo ovaa zada~a e samo voop[teno rezime za ovoj tip KI2V. No ima ne[to karakteristi~no vo
ovaa zada~a, a toa e dopolnitelniot uslov: vdol` pateka koja ne ja se~e u oskata. Sigurno,(ne velam
sekoj)mnogumina ]e se zapra[aat [to e celta na ovoj dopolnitelen uslov?Ovoj uslov ne e daden da ve zbuni
ili da vi vnese nesigurnost ili nedoverba vo va[eto znaewe. Poglednete ja dobro podintegralnata
funkcija. Taa vo broitelot go ima ~lenot (. e. 2 ), a za = 0,taa podintegralna funkcija ja se~e u oskata,
no voedno, podintegralnata funkcija, e i nedefinirana za = . Zatoa e daden toj dopolnitelen uslov. Od
zadadeniot integral gledam :
1
, , , =
2
Uslovot za da dadeniot integral ne zavisi od patot na integracija (zna~i od vidot i oblikot na krivata S ) e
da postoi egzaktnata DR(PDR)(vo ovaa zada~a malku pogore markiran so `olto i so boldirani crveni
oznaki). Primitivnata funkcija = (, ) ja opredeluvam od uslovot :
, =
, + , =
i pri toa da postoi prviot diferencijal od taa funkcija,odnosno, da va`i :
=
Gi baram:
1
2
, ,
(,)
(,)
+
1
2
= + =
= 0 = = ; pa za , dobivam: , = + , pa za ]e imam:
1
= 2
204
(1,2)
(2,1)
(1,2)
=
2
(2,1)
(2,1)
2 1
1
=
+ =
= 2 + = ;
(1,2)
(1,2)
1 2
2
(2,1)
Zad.KI2V- 15 :
Da se presmeta KI2V:
1 + + + 2 2 =?
(,,) (,,)
(,,) (,,)
(,,)
................................................(KI2V- 15- 0)
i pri toa da postoi prviot diferencijal od taa funkcija( zna~i postoi = (, , )) ,odnosno, da va`i :
=
(,,)
(,,)
(,,)
.....................................................................(KI2V- 15-2)
= , , = 1 + , = , , = + 2 , = , , = 2
= +
1
2
+ ,
e ispolnet;
e ispolnet;
uslovi se ispolneti, a od tuka sledi deka postoi totalniot diferencijal (KI2V- 15-2),a toa zna~i deka va`i:
= (1 1/ + /) +
pri [to
= 1 + = 1 +
pa go diferenciram po u :
za
= 1 +
go integriram:
(, ) = +
dobivam : , = +
+ + , = +
205
dobivam:
= pa kone~no imam: , = +
= 1 +
+ =
= 0
= =
(1,2,3)
(1,1,1)
= +
((1,2,3)
= ;
(1,1,1)
Zad.KI2V- 16 : 6
Neka e :
=
+ [ 1 + 3 2 + 2 + 1 + 2 + 3 2
S
potpoln KI2V, vo koj S e proizvolna kontura vo ramninata( = 0) i () realna diferencijabilna
funkcija takva da 1 = 4 . Da se opredeli :
a.) () taka da dadeniot KI2V ne zavisi od patekata na integracija
b.) Da se opredeli vrednosta na dadeniot ako = od A(-1,-1) do V(1,1), pri 0,0 = 0;
6
( Ovaa e zada~a od vtoriot kolokvium poMatematika 3,na FEIT,Dekemvri 2013)
R: ( Zada~ata ]e vi ja re[avam so onolku tekst kolku [to e potreben na ispit t.e.kolokvium)
a.)
= + 1 + 3 2 + 2 , = ( + ) 1 + 2 + 3 2 .Uslovot za da ne zavisi od patot na integracija e :
= ( + ) 1 + 2 + 3 2 + + 2 ,
= + 1 + 3 2 + 2 + ( + )(2) :
( + ) 1 + 2 + 3 2 + 2 + = + 1 + 3 2 + 2 + 2( + )
+ 1 + 2 + 3 2 1 3 2 2 + 2 + = 0
+ 2 2 + 2 2 + 2 + = 0
2 + ( + ) 2 + ( ) = 0 (: 2)
+ ( + ) = + [: ]
+ + = ( + )
voveduvam smena: + = =
= + = + =
Dadeno,e: 0,0 = 0 , = 0 , + 0 0, = 4 0 + 3 3 + 2 + + 3 2 + 3 +
40+33+1,=+232+322+2+1pri
[to
1=0,=+232+322+2 ; pa vrednosta na ]e bide :
od
uslovot
0,0=0
= = 1, 1 1,1 = 24 24 = ;
206
Ako krivata S e po delovi mazna kriva koj ja ograni~uva oblasta t.e. e rab na oblasta Y , pri [to oblasta Y ,
sekoga[ ostanuva od levata strana pri obikolkata na krivata S i pri toa va`i deka , se neprekinati
funkcii zaedno so svoite prvi parcijalni izvodi od prv red vo zatvorenata oblast Y i nejziniot rab, toga[
va`i Grinovata formula za ramnina (GT-1):
...........................................................................................................(GT
+ =
-1)
S
1
2
...................................................(
GT-2)
S
Pove]e teoretski priod za Grinovata teorema imate na strana 64 i jas vi prepora~uvam u[te edna[ ubav o da
go prepro~itate i proanalizirate, za da mo`ete pobrzo i polesno da go utvrdite va[eto steknato znaewe, a
voedno polesno da se vklopite vo ovie dopolnitelni ve`bi:
Zad.GT- 1 :
Da se presmeta KI2V:
=
2 2 + 2 + + 2 =?
S
kade S e triagolna kontura ~ii temiwa se vo to~kite A(1,1),V(2,2) i S(1,3);
R:
PRVO, na koordinatnata ramnina gi nanesuvam to~kite, kako na sl.41:
Sl.41
207
Pravata niz A i V glasi: = ;
Pravata niz V i S glasi: = + 4
Pravata niz S i A glasi: = 1
VTORO, od dadeniot integral gi odvojuvam funkciite: , = 2 2 + 2 , = +
2 + ,
= 4
= 2 + 2 4 = 2 2 = 2 ;
2 2 + 2 + + 2 =
=
S
2 =
Y
+4
2 2
2 =
+ 4
=
[2 + 4 + 4) 2 + 2 =
1
= 1 4 2 + 16 16 == 4 1 2 4 + 4 = 3
3
2
1
2
1
+ 8 2
16
2
1
4
3
23 1 +
8221161==;
Zad.GT- 2 :
Da se presmeta KI2V:
=
+ + + + =?
S
kade S e krivata: 2 + 2 = 3;
R:
Zada~ata mo`e da se re[i na dva na~ina :
I.
2 + 2 = 3 2 + 2 = 0
3 2
2
3 2
+ 2 = 0
= 3 2
= 3 2
3
, a 0 2
, a 0 2
= 3
= 2
2
208
= 6
= 32
Vo op[t slu~aj ako e dadena = , , KI2V se presmetuva po dobro poznatiot izraz:
+ =
+ ,
[(3 2 3 + 3 2 + 3 )
+ + + + =
0
3 2
3+ 3 2 3 (32)] =
S
Re[avaweto na ovoj integral e dosta kompliciran i treba golema koncetracija pri rabotata , no e re[liv,
no sepak jas ne bi vi go prepora~al (NA ISPIT)ovoj na~in na re[avawe na gorniot integral, zatoa [to ima
mnogu rabota za da se dobie krajniot rezultat( a taa mnogu rabota zna~i nepotrebno gubewe od dragocenoto
vreme na ispit), no za ve`bawe i steknuvawe rutina vo rabotata vi prepora~uvam da go re[ite, iako e dosta
dolgotrajno negovoto re[avawe, sepak BAREM OBIDETE SE DA GO RE{ITE, NE GUBITE
NI{TO,AKO GO POGRE{ITE, NE E NI{TO STRA{NO, A AKO GO DOBIETE TO^NIOT
REZULTAT,ZNA^I,INTEGRALITE(obi~nite,ednokratnite),gi vladeete bezprekorno ODLI^NO!
Jas,sepak,se odlu~uvam da vi go re[am dadeniot integral so primena na Grinovata teorema:
=
+ + + + =
S
[to zna~i po :
II.
NA^IN ; SO PRIMENA NA GT :
, = + + , , = +
= + 1,
= + 1 pa po GT dobivam :
= + + + + = + 1 1 =
S
ili po sreduvaweto :
=
=
Y
vo dvojniot integral vo integrandot nemam kvadratni ~lenovi no vo oblast Y imam,pa preminuvam vo POKS :
3
29
3
3
=
= 0, , [0,2]
2
4
2
2
=
[to zna~i oblasta Y od DKS ja preslikav vo oblast :
0 3/2
vo POKS ;
0 2
209
pa soodvetniot dvoen integral ]e bide :
3/2
3
( ) =
2
3
2 2 =
2
3
3
1 3 3/2
3 1 2
1 3
2
[
+ 2 ] =
3
0
2 2
3
0
0
=
0
27
2
27
= 2 = ;
16
0
16
+ =?
S
kade S e pozitivno orientirana triagolna kontura obrazuvana od temiwata na triagolnikot vo to~kite :
A(-1,0),V((0,2) i S(2,0);
R:
Ovaa e potpolno istata zada~a od strana 188 (Zad.KI2V-3) koja vetiv deka ]e vi ja re[am i so GT.
= , =
= ,
= = 0
Zad.GT- 4 :
210
R:
Go skiciram grafikot na kru`nicata, daden na sl.42, odkako prethodno kru`nicata ja doveduvam vo oblik :
2 + 2 =
2
2
+ 2 =
2
4
na sl.42 e odbele`ana so K. Taa e orientirana od to~kata V(a,0) kon A (0,0). Od sl.42 i.t. gledam deka K ne
e zatvorena kontura, a za da ja primenam GT mora da imam zatvorena kontura( vidi osobina 1 0.na str.65), pa
zatoa konturata K ja zatvoram so otse~kata , orientirana pozitivno, od A kon V kako na sl.42:
Sl.42
Na ovoj na~in formirav zatvorena kontura K1 = AS1 VA, so [to postignuvam za integralot da va`i:
=
K1
+ ( )
= ,
= +
( ) + ( ) =
=
Y
=
Y
1
2
( ) 2 =
, odnosno baranoto re[enie
2
2
8
1
=
Zad.GT- 5 :
e:
= =
211
Da se presmeta KI2V od :
=
2 2 + + 2 =?
S
Sl.43
Krivata = 2 ]e ja ozna~am kako = 2 a 2 = ; Kako [to se gleda od sl.43 = so
pozitivna orientacija, pa spored toa za integralot ]e va`i:
=
( ) =
S1
+ ( )
S2
=
a [1,0]
=
212
=
( ) =
+ ( ) =
S1
S2
( )=0 [ 2 2 2 + ( + 4 )2] =
S1
ovoj integral e lesen za re[avawe:
1
=
0
1
1
1
1
1
1
7
2 5 + 2 3 + 2 = 6
+ 4
+ 3
= ;
3
0
2
0
3
0
6
( ) = 1
2 2 +
1
2
= 1 2 2 + 2 = 2 5/2
5
0
1
+ 3/2
3
0
1
= ;
S2
Vkupniot integral ]e bide :
=7/6-4/5-2/3=1/30;
SO GT :
= 2 2 , = + 2 ,
1
= 2,
= 1 + 2,
= 1 2 = 2
Pa za KI2V imam : = 1 2 = 0 1 2 2 = =
Y
(Vo primerite Zad.GT- 1 i Zad.GT- 2 vi poka`av najdirektno, so re[avawe na KI2V, koj se prednostite od
primenata na GT, so toa [to vi gi re[iv zadadenite zada~i po klasi~niot na~in, a paralelno so toj
klasi~en metod vi gi re[iv i so GT,od [to se nadevam i samite izvlekovte zaklu~ok deka so primena na GT
postapkata za dobivawe na krajnioot i pred se to~niot rezultat zna~itelno se poednostavuva. Vo
primerot Zad.GT- 4 vidovte kako od osobinite na KI2V mo`e so vnimatelno i racionalno razmisluvawe
mo`e da se dojde do posakuvanoto re[enie a vo Zad.GT- 5 mo`evte u[te edna[ da ja vidite
najeksplicitno prednosta na GTnad klasi~niot priod pri re[avaweto na zadadeni problem. Vo sledniov
primer ]e vi poka`am deka edna naizgledte[ka zada~a mo`e so pravilno i pred se racionalno rasuduvawe
mo`e relativno ednostavno a sepak korektno i to~no da se re[i;).
Zad.GT- 6:
Da se presmeta KI2V :
=
+ + =?
2
2
213
kade S e kru`nicata : 2 + 2 = 2 .
R:
Vie za ve`ba mo`ete da ja re[avate po klasi~niot na~in, t.e. DIREKTNO, a jas ]e vi ja re[am so primena na
GT i pritoa ]e imate mo`nost, vrz osnova na rezultatot [to ]e go dobijam, da izvr[ite kontrola na
to~nosta na rezultatot dobien so re[avawe na zada~ata so GT metodot i klasi~niot metod, so koj ]e ja
re[avate vie zada~ata.
Prvo [to primetuvam(va`i i za dvata metoda na re[avawe) ? Primetuvam deka podintegralnite
funkcii , (, ) ne se dadeni vo konkretnava zada~a vo onakov oblik kako [to bea vo site prethodni
primeri, odnosno, ne se dadeni vo oblik od koj ]e mo`am najdirektno da gi voo~am, t.e. da gi pro~itam od
prva funkciite , , . Zatoa vo dadeniot integral, podintegralnata funkcija ]e mora malku da ja
sredam, poto~no da ja dovedam vo oblik od koj ]e mo`am direktno da gi pro~itam , , . Po~nuvam so
sreduvaweto na podintegralnata funkcija vo zadadeniot integral:
=
+ + =
2
2
2
2
+ 2 2 +
=
2
2
2
2
+
+ 2 =
2
2
S
od kade mo`am direktno da gi pro~itam vrednostite za , , . Od gorniot izraz gledam deka :
, = 2 +
, = 2
pa ja sostavuvam razlikata
= 2
2
= 2
2
= 2 + 2 + = 2 + 2
pa dadeniot KI2Vpreminuva vo :
+ + =
2
2
( 2 + 2 ) =
Y
kade oblasta Y e samata dadena kru`nica 2 + 2 = 2 , koja o~igledno e CRK, pa preminuvam vo POKS :
=
, ae [0,2]
=
_________________________
so zamena vo dadenata kru`nica vo DKS 2 + 2 = 2 na koordinatite po POKS dobivam :
2 = 2 =
214
=
, [0,2], [0, ]
=
__________________________
Jakobijanot ]e bide : = , pa KI2V e :
+ + =
2
2
( 2 + 2 ) =
Y
2 =
Y
3
0
=
0
4
1
= 4
4 0
4
=
0
4
2
4
= 2 =
;
4
0
4
215
1+
= [, , , ]
Dxy
....(PI1V-1)
Dxy
1+
= [, , , ]
Dxz
..( 1-2 )
Dxz
1+
+ ( ) 2 = [ , , , ]
...(PI1V-3)
Zad.PI- 1:
Da se presmeta PI1V :
216
=
=?
Y
=0
= , 2 + 2
=0
= ;
integrandot ]e bide:
1
2 2
2 + 2 + 2
= 1 + ( ) 2 + ( ) 2 = 1 + 2 + 2 =
= =
2
+ 2 2
vo posledniot izraz pred kvadratniot koren go zemav znakot + , zatoa [to normalata na sferata vo prviot
oktant zatvora so pozitivniot del na oskata agol < 900 = a cos > 0 , a soodvetniot PI1V ]e bide :
2
+ 2 + 2
=
=
=
______________
2 2
, [0, ] dobivam :
/2
integralot0
2 2
2
2 2
217
2 2
=
0
( 2 2 )
= 3
/2
1 2
3 3
= =
2
2 2
4
/2
=
0
3
/2
=
;
4
0
Zad.PI- 2:
Da se presmeta PI1V :
=?
(1 + + ) 2
=
Y
= 1,
Integrandot(podintegralnata funkcija) e:
= 1
(1+ +) 2
= 1 + ( ) 2 + ( ) 2 = 1 + 1 + 1 = 3;
1
(1++1 ) 2
1
(2) 2
=
(1 + + ) 2
(2 ) 2
Yxy
Sl.44
218
Spored sl.44 granicite na integracija ]e bidat: 0,1 , [0, + 1], a soodvetniot integral ]e bide:
1
= 3
+1
= 3
(2 ) 2
1
1
=
+1 2
= 3 ln + 1
Zad.PI- 3:
Da se presmeta PI1V:
=
3 =?
Y
= 2,
= 2, pa integralot ]e bide:
2 2
3 = 3
Y
1 + ( )2 +
preslikav vo oblast:
=
= , 0,2 , 0, 2 ; vo polarni koordinati ,
=
2 2
=3
1 + 4 2 =
=6
Y*
3 1 + 4 2 =
Y*
219
Zad.PI- 4:
Da se presmeta povr[inata na pomaliot del od sferata 2 + 2 + 2 = 2 koj go isekuva
povr[inata 2+ 2 = za > 0;
R:
So Y go ozna~uvam delot od sferata Y1 ~ija povr[ina treba da ja najdam. Povr[inataY2 ima izvodnici so
u- oskata, a direktrisata i e :
2 + ( + ) 2 =
Sl. 45
Za Y2 va`i : 2 = 2 " " = 2 0 a so toa sledi deka va`i i za povr[inata Y, a toa
zna~i deka Y2 isekuva na sferata Y1 dva dela simetri~ni dela vo odnos na ramninata so ednakvi
povr[ini.(Ovaa ne mora da go pi[uvate na ispit:Stavete = 0 za Y1e: 2 + 2 = 2 za Y2 2 =
2 = 2 = + 2 pa go razgleduvam samo delot 0 t.e. so predznak( +)pred kvadratniot
koren). Zna~i imam 3 povr[ini Y1 (sferata) i Y2Y3 . Delot Y3 (za 0)ima povr[ina :
=
Dzx
Delot Y3 se preslikuva vo ramninata (u=0)vo kru`nica (sl.45) ograni~ena so konturata S, pa za
Y3 = , =
2 2 2 , , Dzx
2 2 2
2 2 2
: 1 + ( )2 + ( )2 =
220
=
2
2 2 2
Preminuvam
vo
=
POKS =
=
[0, ]
3
[ ,
2
Povr[inata ]e bide :
3/2
2 2
, , =
Y
, , =
Y
, , ,
Yxy
, , =
Y
, , =
, , ,
221
=
, . =
Y
, , =
, , ,
Site tri pogore navedeni povr[inski integrali po koordinati (PI2V), kako [to naglasiv vo samiot voved
na ova celina (markiranoto so sino), vo glavno se re[avat kako PI1V, so samo dve razliki :
a.)Zadadenata povr[ina ne se proektira na bilo koja ramnina, tuku samo na onaa koja e nazna~ena vo
integralot.
b.)Vrednosta na kosinusot na nasokata na normalna na povr[inata ne se presmetuva, tuku se zema vo predvid
samo nasokata od toj kosinus.
Ako PI2V e daden kako zbir od pogorenavedenite tri PI zemeni od tri razli~ni funkcii
, , , , , , (, , )toga[ POTPOLNIOT PI se presmetuva so izrazot :
=
, , + , , + , , =
Y
, , + , , + , ,
Y
pri [to pri presmetkata na prviot del od gorniot integral zadadenata povr[ina se proektira samo na
ramninata , vtoriot del samo vo i tretiot del samo vo ramninata.
ZNA^I DOBRO ZAPOMNETE!! : KAKO I KAJ KI I KAJ PI IZBRANATA POVR{INA VO DVATA
SLU^AI SE TRETIRA PREKU PODELBENITE KELII ( ), SAMO {TO KAJ PI1V
IZBRANATA POVR{INA SE TRETIRA DIREKTNO, A KAJ PI2V TAA IZBRANA POVR{INA SE
TRETIRA INDIREKTNO ( POSREDNO ) PREKU NEJZINITE PROEKCII NA NEKOJA OD
KOORDINATNITE RAMNINI T.E. SO POMO{ NA SOODVETNITE KOORDINATI NA
NEJZINITE TO^KI, OD KADE DOA|A I VTOROTO IME NA PI2V- POVR{INSKI INTEGRALI
PO KOORDINATI.
Zad.PI2V-1 :
Da se presmeta PI2V:
2 2 =?
=
Y
222
=+
2 2 2 2 2
2 2 2 2 2 2 =
Yxy *
isto taka pretpostavuvam deka vi e sosem jasno koj se granicite na integracija vo Yxy * pa preminuvam
direktno na integralot :
1
=
4
(2)2 5
2 2
1
=
4
2 2
0
5 2 2 =
0
vtoriot integral se re[ava so smenata 2 2 = , koj sekako bez problem bi trebalo da go re[ite,pa
dobivam kako kone~no re[enie
Zad.PI2V-2 :
Da se presmeta PI2V:
=
=?
Y
223
Sl. 46
Na sl.46 so Y e ozna~ena ortogonalnata proekcija na povr[inata Y vo ramninata. Da vi napomenam
deka ova slika 46, na ispit, NE MORA ZADOL@ITELNO DA JA SKICIRATE, no onaa [to e najva`no e
deka VO GLAVATA TREBA DA JA IMATE PROSTORNATA PREDSTAVA (inaku mo`ete slobodno da
rabotite i so proekciite, osobeno ako prostornata kriva ne e ednostavna sfera, kako vo slu~ajov, tuku
nekoja proizvolna prostorna povr[ina = (, ),koja mnogu pote[ko mo`e prostorno da se svati, toga[
praktikuvajte rabota so proekcii vo dadenata so integralot ramnina !), barem za ovie poednostavni slu~ai,
kako sferata vo konkretniov primer.ZNA^I SO OVOJ PRIMER SAKAM DA VI NAGLASAM DEKA
VRZ OSNOVA NA SKICITE VO EDNA (ili pove]e) OD PROEKCIONITE RAMNINI TREBA VO
GLAVATA DA SI STVORITE BAREM PRIBLI@NA PROSTORNA PRETSTAVA ZA IZGLEDOT NA
PROSTORNO ZADADENATA POVR{INA. Sega da se vratam na zada~ata. Od 2 = 1 2 2 =
1 2 2 pa od uslovot na zada~ata 0 0 = + 1 2 2 . Od sl.46 se gleda agolot
0,90 pa > 0 [to zna~i dadeniot integral ]e bide :
=
=
Y
1 2 2 =
jasno, ovoj integral ]e go re[avam so premin vo POKS, koj kako i vo prethodnata zada~a, pretpostavuvam
deka znaete da go re[ite, no sepak, bidej]i POVTORUVAWETO E MAJKA NA ZNAEWETO, nakratko ]e
ve potsetam kako se rabote[e :
=
0 1
= o 2 = 1 2 2 2 = 1 2
0 /2
=
______________
224
1 2 =
3 1 2 =
/2
3 1 2 =
3 1 2 =
2 =
0
voveduvam smena : 1 2 = =
bide :
1
2 = 1 1
2
1 1
= 0 2 2 = 3/2
2
1
0
5/2
1
0
15
= =
pa za integralot dobivam :
/2 2
15 0
2
2
1 /2
2
15 0
1
30
/2
0
1
30
1 1 =
Zad.PI2V-3 :
Da se presmeta PI2V :
=
=?
-Y
kade Y e povr[inata na tetraedarot ograni~en so ramninata + + = 1 i = 0, = 0 = 0;
R:
Ova e isto PI2V pa negovoto presmetuvawe e sli~no na presmetuvaweto od prethodnite dva primera, samo
[to vo ovoj slu~aj proekcijata na povr[inata Y ]e ja izvr[am na ramninata, [to zna~i ]e imam
225
proekcija i ]e treba da go opredelam predznakot na , kade e agolot [to vektorot na normalata na
povr[inata Y go sklopuva so u- oskata. Sli~no kako i vo prethodniot primer, bidej]i se raboti za relativno
ednostaven primer (tetraedar=pravilna ~etiristrana piramida) ]e vi objasnam kako prostorno da go
, oskite se 1 na sekoja od oskite, pa spored toa tetraedarot prostorno predstaven e kako na sl. 47 :
Sl. 47
Kako vo zada~ata e dadena oblasta (- Y ) toa zna~i deka ]e gi razgleduvam vektorite na normalite koj
soodvetstvuvaat na vnatre[nite povr[ini na tetraedarot, koj na sl.47 se ozna~eni so , ,,
Kako integralot e po zatvorena povr[ina, zna~i : = toa zna~i deka
bidej]i imam zadadeno povr[ina =( ), a od svojstvoto deka unijata vo
integralen oblik se sveduva na zbir od integrali po navedenite povr[ini vo unijata, dobivam :
=
-Y
-
Za triagolnikot AOV vektorot na normala na e na u- oskata pa = 0
226
Ostanuva da vidam [to e so triagolnikot AVS ? Vektorot na normalata na triagolnikot spored sl.47 e:
i toj so u- oskata zaklopuva agol koj e pome\u 90 0 i 1800 . Mo`ebi se pra[uvate zo[to? Pa poglednete ja
sl.47 dobro u[te edna[. Agolot na normalata na triagolnikot AVS e i e orientiran kon vnatre[nosta
na triagolnikot, [to ako za moment gi odstranatam site drugi povr[ini ]e mi ostane samo triagolnikot
AVS ~ija normala mo`e da bide najmalku 900 =/2 ili najmnogu 180 0 = , zna~i orientiran e vo
sprotivna nasoka od dvi`eweto na strelkite na ~asovnikot, za da se poklopi so u- oskata, no ne e nitu 900
nitu 1800 , tuku vo zaviznost od polo`bata na triagolnikot AVS zafa]a so u- oskata nekoj agol , od kade go
opredeluvam predznakot na i toj e < 0. Ostanuva da go izrazam u t.e. = 1 pa za dobivam :
+1
1 = = ;
Zad.PI2V-4 :
Da se presmeta PI2V :
=
+ + =?
Y
Sl. 48
227
Dadeniot integral po uslovot na zada~ata e :
=
+ + =?
Y
[to zna~i deka zadadeniot integral ]e mora da go re[avam posebno, pri toa ras~lenuvaj]i go na 1 , 2 3,
pri [to za integralot 1 ]e imam :
1 =
=?
Y
AOV
AOV
1 =
+1
1 =
0
ovoj integral e mnogu lesen za re[avawe i bi vi go ostavil samite da go re[ite, no za da se potsetite sepak,
se odlu~iv da vi go re[am celosno (POVTORUVAWETO E MAJKA NA ZNAEWETO!) :
+1
+1
2 =
1 =
0
+ 1
+ 1
+ 1
2
2
=
0
0
2
0
1
1
= 1 2 1 (1 ) 2 = 3 2 +
2
2
2
1 =
0
1 3
1
1
1
1
1
1
1
1 1 1
1
2 + = 4
3
+ 2
= + =
;
2
2
8
0
3
0
4
0
8 3 4 24
Za integralot 2 ]e imam :
228
2 =
=?
Y
+1
2 =
1 =
0
AOS
2 = =
1
24
AOS
Ostanuva u[te :
3 =
=?
Y
3 =
1 =
+1
( 1 ) = oe c a a paae = =
0
= 1 + 2 + 3 =
1
24
1
24
1
24
=3
1
24
= ;
Zad.PI2V-5 :
Da se presmeta PI2V:
=
+ + =?
Y
kade [to Y e gornata strana na ramninata 2 + = 4,0 < < 4 vo prviot oktant.
R:
1
;
24
229
I ovoj PI2V e potpoln. Ramninata, dadena so izrazot 2 + = 4,ja doveduvam vo segmenten oblik:
2 + = 4 : 4 + + = 1 pa odse~okot
ockaa = 2
na ockaa e = 0 ja skiciram vo 3D-ramninata,pri [to skicata e kako na sl.49 :
ockaa e = 4
Sl.49
So na sl. 49 e odbele`an vektorot na normalata na povr[inata(ramninata) Y . No toa e samo grafi~koto
odbele`uvawe na normalata na povr[inata Y . Mene pove]e me interesira analiti~kiot izraz za . Ama eve
vo momentov ne mi teknuva kako da go najdam? Me\utoa, od analiti~ka geometrija vo prostor, znam kako glasi
op[tiot vid na ravenka na ramnina vo prostor, a toj e :
+ + =
[to sekako bi trebalo i vie da go znaete ako imate polo`eno Matematika1 i 2 (odnosno Kalkulus 1 i 2). Za
ovoj op[t oblik na ravenka na ramnina vo prostor, znam deka = (, , ), pa ako ovoj op[t izraz go
primenam na konkretno dadenata ramnina 2 + = 4 dobivam:2 + 0 + = 4 = (2,0,1), pa edine~niot
vektor na normalata na povr[inata(ramninata)Y ]e bide:
=
230
kade = 22 + 02 + 12 = 5 =
2 +0 +1
5
2 5
5
5
5
2 5
5
, 0,
5
5
= , , ;
=?
Y
Sl. 50
u[te stavam = 4 2, a kako =
5
5
> 0 1 = + 4 2 = 0 0 4 2 =
Yxy
=?
Y
kako = 0 2 = 0; i kone~no:
Tretiot e :
3 =
=?
Y
4
4
04
3 = 0 0 = 32 = 32 +
04
231
Zad.PI2V-6 :
Da se presmeta PI2V:
2 + 2 =?
=
Y
, , ,
kade predznakot pred integralot se zema so znak + ako e > 0, a so ako e < 0, a = (, ) e
ravenkata [to ja opi[uva povr[inata Y . Vo konkretniov slu~aj imam :
2 + 2 =
=
Y
2 +
Y
2 = 1 + 2 + 3
Sega po red, odvoeno, gi re[avam 1 , 2 3. No pred da pominam na re[avaweto na integralite sakam ne[to da
vi doobjasnam. Imeno, vo skoro celoto dosega[no izlagawe (teorija+zada~i+dopolnitelni ve`bi)VI
NAGLASUVAV: IZBEGNUVAJTE SKICIRAWE VO 3D RAMNINA . No od ova VA@NA zabele[ka napraviv
odstapka vo prethodnite nekolku primeri, koga bea vo pra[awe relativno poednostavni povr[ini(tela),
kako [to se piramidata i sferata. No ova zabele[ka :IZBEGNUVAJTE SKICIRAWE VO 3D RAMNINA va`i
vo slu~ai dodeka ne steknete dovolno znaewe i rutina vo rabotata. Bidej]i, sega smetam deka imate dovolno
znaewe no i potrebnata rutina pri re[avaweto na integralite, mo`am da vi ka`am deka ovaa konstatacija e
samo od PREODEN KARAKTER (do steknuvaweto na potrebnoto znaewe i ve[tini pri integralnoto
smetawe) A NE NEKOE OP{TO PRAVILO ! Onie studenti koj seu[te go nemaat potrebniot kvantum na
znaewe i rutina pri rabotata neka prodol`at so rabota so IZBEGNUVAWE SKICIRAWE VO 3D RAMNINA
no onie koj se ponapred so performansite na integralnoto smetawe(a so samoto toa baraat i povisoki ili
maksimalna ocena) bi trebalo da se zapoznaat i so skiciraweto na pokomplicirani povr[ini kako [to e
dadenata povr[ina tokmu vo ova zada~a, a taa be[e opi[ana so ravenkata: 4 2 + 2 + 4 2 = 4 , koja se nao\a
vo prviot oktant. Ovaa ravenka vo mnogu potsetuva na ravenka na sfera, no ne e sfera, zatoa [to smetaat
~etvorkite pred ~lenovite 2 2 . Zna~i, imam slu~aj sli~en kako onoj ako se se]avate na ravenkata na
kru`nica, no ne be[e kru`nica, tuku elipsa. Tokmu istiot rezon na razmisluvawe ]e go primenam i za ovoj
slu~aj. Zna~i, ako ne e sfera, toga[ e ELIPSOID. A eve i zo[to :
232
4 2 + 2 + 4 2 = 4 (: 4)
2 2 2
+ + =1
1
4
1
[to vo mnogu li~i na ravenka na sfera, no ne e, bidej]i smeta onoj ~len so u poto~no ~lenot
2
4
, pa zna~i e
ELIPSOID, a ne sfera. Kako da go skiciram ovoj elipsoid? }e trgnam od onaa [to mi e najednostavno da go
opredelam, a toa se sekako prese~nite to~ki na elipsoidot :
(, , )
so : (, , )
(, , )
pa vrz osnova na gornite vrski mo`am da go skiciram izgledot na elipsoidot kako na sl.51:
Sl. 51
Zna~i, pokraj piramidata i sferata eve sega nau~ivte kako prostorno se skicira i elipsoid. So sli~no
rezonirawe mo`e da se skicira i bilo koja prostorna povr[ina.
Sega da se vratam na presmetuvawe na zadadenite integrali.
Po~nuvam so :
1 =
2 =?
Y
233
Sl.52
Analiti~kiot izraz za elipsata od sl.52, vo DKS ]e bide :
01
0 2 1 2
_________________________
Kako imam kvadratni ~lenovi logi~no,prirodno i poednostavno e da preminam vo POKS :
=
=
=
______________
pritoa , kade e slikata na vo POKS i e :
4 2 2 + 2 2 = 4 2 4 2 + 1 2 = 4 2 =
4
1+3 2
pa za vo POKS dobivam :
[0, ]
2
2
[0,
]
1 + 3 2
____________________
/2
1 =
2 = 2
= 2
=
0
2
1+3 2
234
2
1+3 2
:
0
2
1
4
2
2
1 + 3 2 =
0 =
0 =
2
2
2 1 + 3
1 + 3
1 + 3 2
0
1
= 2
2
2
1+3 2
=
0
2
1 + 3 2
Sega se vra]am vo 1 :
/2
1 = 2 2
0
Voveduvm smena : =
=4
1 + 3 2
1 2
2
1+ 2
=
1 + 3 2
1
1
1+ 2
1+3
= 4 0
= 2 =
1+ 2
/2
1+3 2
1 = 4 0
= 2 2 =
/2
1 = 2 2 0
/2
1+3 2
1+ 2
, = 0, = pa :
1+ 2
= 4 0
2+4
1+ 2
=4
0
= 4
= 2
0 = =
2 + 22
2
2 0
2
Prodol`uvam so :
2 =
=?
Y
Vektorot na normalata na povr[inata Y so u-oskata sklopuva agol od 00 do 900 (vo prviot oktant!)pa
> 0. Neka e ortogonalnata proekcija na povr[inata Y vo ramninata(u=0), analiti~ki opi[ana
vo DKS so izrazot :
4 2 + 4 2 = 4 : 4 2 + 2 = 1 CRK so = 1
01
0 1 2
__________________
a grafi~ki e kru`nica dadena na slikata 53, kade so e izdvoena [rafiranata oblast na integracija :
235
Sl.53
Kako i vo ovoj integral imam kvadratni ~lenovi ([to e sosem normalno ,bidej]i imam elipsoid)preminuvam
vo POKS :
=
=
=
_______________
od kade sledi deka , kade
granici vo POKS i =
2 =
4 4 2
=2
0
= 2 1 2 2 dobivam :
/2
1 2 = 2
0
/2
/2
2 = 2
1 2 2 2 2 =
1 2 2 = 2
= 2
Y
/2
4 2
[0,1]
, pa za integralot 2 koga ]e gi vmetnam integracionite
[0, ]
3 0
2
[ ]
=
3 1
3
2 /2
=
= =
3
0
3
3 =
Y
Vektorot na normalata na povr[inata Y so -oskata sklopuva agol od 00 do 900 (vo prviot oktant!)pa
> 0. Ortogonalnata proekcija na Y vo ramninata ( = 0) ]e ja odbele`am so i e :
2 + 4 2 = 4 : 4
2
4
2
1
Sl. 54
236
Go izrazuvam 2 od ravenkata na elipsoidot :
1
2 = 1 2 2
4
Analiti~kiot izraz vo DKS za e spored sl.54:
01
0 2 1 2
______________________
Spored toa za 3 podobro ]e bide da rabotam vo DKS , pa ]e imam, spored sl. 54 i gorniot izraz:
2 =
3 =
1
1 2 2 =
4
2 1 2
1
4
1 2 2 = = ;
4
15
= /
15
= 1 + 2 + 3 = +
20 4
15
; =
= = 1 + ( )2 + ( ) 2 ..................................................................................(PPI-1)
Y
pritoa
= ,
Y xy
Zad.PPI-1 :
Da se presmeta povr[inata na delot od povr[inata 2 + 2 + 2 = 3 2 koj se noo\a pod povr[inata
2 + 2 = 2 a nad ramninata.
R:
Vo ovoj slu~aj e navistina mnogu te[ko da se zamisli (vo na[ite glavi!) kako barem pribli`no izgleda
teloto dobieno so presekot na povr[inata 2 + 2 + 2 = 3 2 (koja znaeme deka e ravenka na sfera)so
povr[inata 2 + 2 = 2 , koja ne znaeme [to pretstavuva i delot od ramninata nad ramninata. No
kako [to naglasiv i vo posledniot prethoden primer, ako ne znaeme ili ne mo`eme da go svatime
prostorniot izgleda na teloto dobieno so presek na dve(ili pove]e)povr[ini i nekoja(edna ili pove]e)
ramnini, toga[ ZADOL@ITELNO RABOTIME SO PROEKCIITE NA ZADADENITE POVR{INI
237
VO EDNA ( po potreba i dve ili site tri ) ILI POVE}E RAMNINI, pa vrz osnova na skicite od
proekciite vo ramninite ]e mo`eme da svatime za kakvo telo se raboti.
Tokmu takov e slu~ajot so zadadenoto telo,~ija povr[ina treba da ja presmetam. Zadadenite povr[ini ]e gi
proektiram vo :
ramninata = 02 + 2 + 2 = 3 2 + = 02 + 2 = 2 =
=
2 + 2 = 3 2
2 = 2
____________________
2 4 2 +12 2
2
= ,, = (ovaa
Sl.55
* ramninata ( = ) 2 + 02 + 2 = 3 2 + = 2 + 02 = 2 =
2
2
2
= +2 = 3
= 2
_____________________
Od dadeniot sistem ravenki dobivam: 2 + 2 3 2 = 0 1,2 =
2 4 2 +12 2
2
= 1 = e edinstveno
238
treba da se nao\aat vo vnatre[nosta na kru`nicata 2 + 2 = 3 2, za da e > 0(uslov za da se nad
ramninata, a pod povr[inata 2 + 2 = 2 ).
Sl. 56
Gi nao\am parcijalnite izvodi na po t.e. :
2
2
3 2 2 2
2
2
3 2 2 2
1 + ( ) 2 + ( ) 2 =
1+
2
2
+
=
3 2 2 2 3 2 2 2
i po sreduvaweto na gorniot integralen izraz dobivam :
= 3
3 2
2 2
239
kade e proekcija na povr[inata Y vo ramninata i taa e dadena na slikata 57 i toa [rafiraniot del
so `olto, koja voedno e i oblast na integracija. Kako e dobiena ovaa sl.57?Ednostavno,ako vo + + =
,zamenam = 0,(bidej]i ja proektiram ovaa povr[ina vo ramninata) ja dobivam kru`nicata :
+ = , [to e CRK so = 3;Povr[inata + = ,iako ja proektiram vo ramninata
ne mo`am mehani~ki da zamenam = 0 , bidej]i po uslovot na zada~ata mora da e > 0 ( imeno povr[inata
2 + 2 = 2 se nao\a pod 2 + 2 + 2 = 3 2,no nad ramninata, [to zna~i, mora da e > 0 ). Zna~i ]e
treba da go opredelam ,no ]e ja zemam najmalata mo`na vrednost na , a taa be[e = , pa za dobivam
( zna~i izgleda kako vo proekcijata da ja gledam istata taa proekcija dadena na slikata 57od t.n. pti~ja
perspektiva , pogled od oskata pa nadolu kon ramninata):
=
2
2
2
2
Sl. 57
Kako vo izrazot za RY imam kvadratni ~lenovi preminuvam vo POKS, so ve]e dobro poznatite smeni :
=
=
=
pri [to oblasta :
2 3
0 2
pa so zamena na integracionite granici od POKS , zna~i, od gorniot izraz dobivam :
= 3
3 2 2
240
Ovoj integral e mnogu lesen za re[avawe i bi vi go ostavil sami da go re[ite, no ovoj pat ]e vi go re[am na
po eleganten na~in(bez izdvojuvawe na vtoriot integral) kako [to obi~no bi trebalo da go re[avate na
ispit( ne e ova nekoe pravilo kako treba da rabotite na ispit! !, ne e pogre[no i ako go izdvoite):
2
= 3 0 [ea 3 2 2 = 2 = , = , = 0] = 3 0
2
3 0
= 2 3
2
0
= 3 []
= [];
Zad.PPI-2 :
Da se presmeta povr[inata na delot od povr[inata zadadena so ravenkata Y : 2 = 2, koj se nao\a vo
prviot oktant, ograni~en so povr[inite = 0, = 0 + = 1;
R:
Povr[inata Y e opi[ana so 2 = 2 = 2 , a se nao\a vo prviot oktant pome\u pravite = 0, =
0 = + 1. Zna~i, vo ramninata proekcijata na povr[inata i ramninite ]e bide kako na sl. 58:
Sl. 58
Povr[inata RY ]e bide :
=
1 + ( ) 2 + ( ) 2
=
Y
241
2
2
=
,
=
2
2
kako i na izrazot :
1 + ( )2 + ( ) 2= 1 +
+
1
2
2
2
( + 2
se dobiva :
2
=
2
+1
2
2
+1
0 [0
]=
2
2
+1 1/2
1 +1 1/2
+ 0
]
0 [ 0
2 1 1/2
[ 2 1/2 1
0
2 0
+12323/210]
1
= [0 2
2
2
1 2 1 1
1 + 0
]
3
= 2 0 1 +
2
3
1 1
2 1
0
1 =
21=2=2,=1,=0+23[1=2=2,=1,=0]=2210212223102
12=22[ ==,==1=2,=0 223 =,=2,=0=
[] ;
Zad.PPI-3 :
Da se presmeta povr[inata na delot od povr[inata :
2 = 2 + 2
koj go isekuva povr[inata :
2 + 2 = 1
R:
Kakvo e teloto dadeno so ravenkata =
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
da ste go
242
proektirale vo ramninata, pa ]e ja dobiete ravenkata =
2
2
parabola.
Vrz osnova na pretpostavenite (vo mislite) proekcii,vo i ramninate i
pretpostavenata(povtorno vo mislite) proekcija vo ramninata(toa e samo to~kata so koordinati =
0, = 0, = 0) jasno deka vo site tri proekcioni ramnini imam nekoj paraboli, a vo ramninata
proekcijata e samo to~kata O(0,0,0) koja e del parabolite, sledi deka prostorniot izgleda na povr[inata
=
2
2
2
2
ramninata i e CRK so radius 1. Zna~i, logi~ki e sosem razbirlivo , deka, 2 + 2 = 1 ]e bide i oblast
na integracija na povr[inata dobiena so presekot na povr[inite =
2
2
2
2
(paraboloidot) i 2 + 2 = 1.
Sl. 59
Povr[inata na teloto formirano od povr[inata 2 = 2 + 2 (paraboloidot)prese~ena so povr[inata
2 + 2 = 1 neka ja ozna~am so R ]e bide:
=
1 + ( ) 2 + ( )2 =
= ,
= 1 + ( )2 + ( ) 2= 1 + 2 + 2 pa gi
kako imam kvadratni ~lenovi vo integrandot preminuvam vo POKS :
243
=
=
=
_______________
pri [to jasno za da bide opfatena celata kru`nica treba 0,2 , 0,1 , a = , pa za R dobivam :
2
1 + 2 =
0
2
=
0
1 + 2 = 2 = , = 1, = 2 =
0
1 3
2
=
1
1
2 2 1
3
=
0
2 =
1
(2 2 1) =
3
1
2
2 21
=
( )[];
3
0
Zad.PPI-4 :
Da se presmeta povr[inata na delot od povr[inata :
2 = 2 + 2
ise~en od povr[inata 2 + 2 = 2;
R:
Koe telo e dadeno so ravenkata: 2 = 2 + 2 zasega ne zna(e)m(e). No so ista analiza kako i vo prethodniot
primer mo`am lesno da utvrdam za koe telo stanuva zbor. Neka vo ramninata( = 0) (vo mislite !)
stvorite predstava za toa telo. Izleguva deka va`i 2 + 2 = ( = 0) 2 2 + 2 = 0 a toa e edinstveno
mo`nata to~ka O(0,0,0)(koordinatniot po~etok). Neka sega za mig vo (mislite) si ja pretstavite vo
ramninata ( = 0),povr[inata 2 = 2 + 2,proektirana vo ova ramnina ]e bide dadena so
ravenkata 2 = 2 = , a za da ne bide se taka ( vo mislite!) grafi~ki ova ravenka e dadena na sl.60:
Sl. 60
Istoto napravete go i so toa [to dadenata povr[ina 2 = 2 + 2 ]e ja proektirate (vo mislite) vo
ramninata(u=0), pa ja dobivate ravenkata 2 = 2 = , a za da ne vi bide se taka apstraktno (vo
mislite) ]e vi ja prika`am ova ravenka( = ) grafi~ki kako na sl.61(ovie grafi~ki skici na ispit ne
mora da gi skicirate,jas vi gi pretstavuvam grafi~ki za polesno da ja svatite povr[inata 2 = 2 + 2 vo 3D).
244
Sl. 61
Vrz osnova na zamislenite ( no i skicite na sl. 60 i 61) proekcii na dadenata povr[ina 2 = 2 + 2 vo
, ramninite jasno e deka so ravenkata 2 = 2 + 2 e vsu[nost opi[an KONUS. Ovoj konus e
prese~en so kru`nicata 2 + 2 = 2 ( 1) 2 + 2 = 1 so centar vo S1 (1,0)i radius = 1; Toa zna~i deka
ova kru`nica ]e bide i integraciono podra~je dadeno na sl. 62 is[rafirano so sino:
Sl.62
Povr[inata ]e bide :
1 + ( ) 2 + ( )2 =
Integracionoto podra~je na sl. 62 e vo DKS , a bidej]i imam kvadratni ~lenovi preminuvam vo POKS :
245
=
=
=
______________
2 2 + 2 2 = 2 2 = 2 = 2
gi nao\am parcijalnite izvodi :
2+ 2
2 + 2
/2
/2
2 = 2
0
/2
/2
= 2
0
/2
2
2
2
= 2;
0
Bidej]i imam dve takvi povr[ini vkupnata povr[ina ]e bide Rvk. =2R t.e. Rvk. =2 [];
Zo[to ima dve povr[ini pa e Rvk.=2R ? Da se obidam da gi sklopam proekcionite skici dadeni na
graficite od sl. 60,61 i 62 vo edna 3D skica. Toga[, jasno vo 3Dkoordinatniot sistem ( prostorot) bi
ja dobil skicata od sl. 63, koja e 3D skica na teloto dobieno od delot na povr[inata 2 = 2 + 2 (za koja ve]e
utvrdiv deka e konus) ise~en od povr[inata 2 + 2 = 1(koja prostorno e cilinder):
Sl. 63
Zna~i na sl.63 o~igledno e deka ima dve povr[ini R , edna nad i edna pod oskata, pa zatoa Rvk. =2R .
246
, , + , , + , ,
S
kade S e nekoja prostorna konturna kriva(PROSTORNA KONTURA).
{toksovata formula, koja e formula za vrska ( vtora ili treata, definirana vo predavawata,ne znam kako
tamu to~no sum ja definiral, kako vtora ili treta, no toa ne e va`no, IME SI E IME!) pome \u
krivoliniskiot i povr[inskiot integral glasi :
VRSKA-ta POME|U KI2V I PI1V e dadena so izrazot :
, , + , , + , , =
, , + , , + , , =
247
Zad.{T-1 :
Da se presmeta KI2V :
=
2 + 2 + 2 =?
S
pri [to S e kontura od triagolnikot AVS ~ii to~ki se : A(a,0,0), V(0,, 0) i S(0,0,s) ,, , > 0,so {T.
R:
Prostorno, sega ve]e (pretpostavuvam i vie dobro znaete) znam deka triagolnikot AVS e vsu[nost piramida
(tetraedar) koja na koordinatnite oski otsekuva odse~oci so dol`ini , , , a e daden na sl. 64 :
Sl.64
Da go presmetam KI2V daden so vrskata , ako znam deka , , = 2 , , , = 2 , , , = 2 . Za da go
presmetam KI2V treba da gi najdam najprvo parcijalnite derivacii :
248
= 0,
= 2,
= 0,
= 2,
= 2,
=0
pa za integralot dobivam :
2 + 2 + 2 = 2
+ +
Y
=?
so toa [to , ja proektiram povr[inata Y vo ramninata( = 0) , pa ja imam proekcijata od sl.65:
Sl.65
249
2
2
+
2
= =
6
0
Na sosem ist na~in gi nao\am integralite :
=
2
,
6
pa vkupniot integral e : =
2
6
Zad.{T-2 :
Da se presmeta KI2V:
=
+ 2 + 2
2 + 2 + 3 =?
S
kade S e nekoja zakrivena linija dobiena so presek na povr[inita 2 = 2 + 2 i ramninite: = 0, = 2, =
0 i = 1 so primena na {toksovata teorema(formula).
R:
So ravenkata 2 = 2 + 2 sega znam deka vsu[nost e opi[an nekoj konus, (vidi primer od Zad.PPI-4 ) vo
3D- prostorot, koj e nad ramninata i ramninite: = 0, = 2, koja e nekoja ramnina paralelna so
ramninata i ramninata = 0, = 1, koja e nekoja ramnina paralelna so ramninata,[to
prostorno e prika`ana na skicata na slikata 66.
Sl.66
250
so [to e dobiena nekoja prostorna kriva linija koja na sl.66 e prika`ana is[rafirano so zeleni
kosi crti.
Najprvo treba da gi izdvojam , i , od podintegralnata funkcija na dadeniot KI2V:
, , = , , , = 2 + 2 , , , = 3
pa da gi opredelam soodvetnite parcijalni izvodi :
= 0,
=0
= ( 2 + 2 ) 1/2 2 = 3( 2 + 2 ) 1/2 ,
= ( 2 + 2 ) 3/2
= 0,
= 3
2
2 2 + 2
2 + 2
2
2 2 + 2
2 + 2
pa spored i go opredeluvam :
2
2
1 + ( ) 2 + ( )2 = 1 + 2
+
= 2
+ 2 2 + 2
sega za da ja najdam vrskata pome\u KI2V i PI1V ( odnosno PI2V) treba da gi opredelam aglite , :
, < 0
2
Aglite i imam potreba da gi opredeluvam. Zo[to? Zatoa [to od sl. 66 ubavo se gleda deka normalata na
povr[inata Y , a toa e i agolot [to go zafa]a so oskata e tap(zatoa i <0) pa KI2V ]e bide :
+ 2 + 2
2 + 2 + 3 =
=
Y
251
=
{[ 3 ( 2 + 2 ) 3/2 ] 0 0 + 3 2 + 2 )2 0 =
Y
[ 3 ( 2 + 2 ) 3/2 + 3 2 + 2 ) 2 =
=
Y
2 +
2( 2
+ 2 )
i na , koj ]e bide :
= 1 + ( ) 2 + ( ) 2 = 2
2( 2+ 2)
( 2 + 2 ) 3/2
2(2+ 2 )
3
2
( 2 + 2 )2 ] 2 =
ako go sredam gorniot izraz dobivam :
= [( 2 + 2 ) 2 + 2
2 2+ 2
( 2 + 2 ) 2 + 2
2 2+ 2
3
2
2 + 2 2 + 2 ] 2 =
[to sosem ednostavno posle site skratuvawa dava :
= 3
2 + 2 =
02
01
= 3 0 0 3 + 2 = 3 0 [ 3 + 3 ]
3
Zad.{T-3 :
1
0
= 3 0 3 + = 4
2 1 2 2
- 0
0 2
= ;
252
Da se presmeta KI2V :
=
2 + 2 + 2 =?
S
kade S e kriva [to se dobiva kako presek na povr[inite:
= 2 + 2 , = 2
pri [to S e negativno orientirana gledano od pozitivniot del na oskata.
R:
Povr[inata Y1 sega vi e sosem jasno e paraboloid, a Y2 e ramnina, koja minuva niz oskata i ja se~e
ramninata vdol` pravata = 2, = 0. Neka so Y go ozna~am delot od ramninata Y2 ograni~en so
prese~nata kriva S , toga[ na orientacijata na krivata S odgovara(soodvetstvuva)stranata od povr[inata Y
na koj e postaven vektorot na normalata , taka da vo 3D- prostorot skicata ]e bide kako na slikata 67 :
Sl. 67
Za povr[inata Y mo`ev da ja zemam i proekcijata vo ramninata, bilo kako del od paraboloidot Y1 ili
kako del od ramninata Y2 . Vo toj slu~aj proekcijata vo ramninata, kako [to mo`e da se vidi i od 3D
skicata, ]e bide, jasno, elipsa i voedno ]e bide i oblast na integracija na dvojniot integral, koj mo`e da se
re[i i na ovoj na~in, no re[avaweto na dvojniot integral so ova proekcija(vo ramninata)]e bide
ne[to pote`ok, od pri~ini [to pri premin od DKS vo POKS ]e imam elipti~ni koordinati za premin, a
ako se se]avate, toa vi go voo~iv i vo predavawata, celta e so [to pomalku trud da go postignam istiot
efekt.Isto taka za povr[inata Y mo`am da go zemam i delot od paraboloidot Y1 , koj e ograni~en so krivata
S, no i vo toj slu~aj povtorno soodvetniot dvoen integral ]e bide pote`ok za re[avawe. Zna~i,
GENERALNO VA@I :
253
NAJEDNOSTAVEN NA^IN NA RE{AVAWE NA DVOJNIOT INTEGRAL E ONOJ KOJ SE DOBIVA
SO IZBOR NA DEL OD RAMNINATA ZA OBLAST NA INTEGRACIJA, a toa e tokmu na~inot [to vi
go objasniv vo samiot po~etok na re[avawe na ovaa zada~a. Zna~i, se re[avam ponatamu zada~ata da ja
rabotam po onoj na~in koj e najednostaven(objasnet na samiot po~etok na re[avawe na ova zada~a), pa spored
{T imam:
= 2 2
2
2
2
pa dobivam :
= 2
+
Y
2 + =
Y
Ako za stavam :
= 1 + ( ) 2 + ( )2
Pa kako e
= 0,
= 2 = 2 (2 0 ) = 2 ,pa vo POKS :
=
1 =
=
_______________
0 1
254
Pa kone~no se dobivm:
1
=2
1 + = = ;
++ ++
,,,,
++,,,,
++,,,,
==
DD
YY
Zad.TGO-1 :
Da se presmeta PI2V so pomo[ na TGO :
4 3 + 4 3 6 4 =?
=
Y
R:
Iako skiciraweto vo 3D ne e (sekoga[) zadol`itelno, sepak zaradi va[e polesno sva]awe na toa kako
izgleda teloto vo prostor dobieno so 2 + 2 = 9 , = 0 = 2 ]e vi go skiciram kako na sl.68:
Sl. 68
255
So CRK 2 + 2 = 9 prostorno e zadadena nekoja cilindri~na povr[ina(CILINDER),vidi sl.68, prese~ena
so ramninite = 0 = 2, pa prostorno teloto e kako na sl. 68. Da vi napomenam deka na onie koj im e
pote[ko prostornoto skicirawe neka rabotat so proekciite vo nekoja od ramninite.
Spored TGO ]e imam :
+
+
, , + , , + , , =
D
Y
, , = 4 3
= 12 2 , , , = 4 3
= 12 2 , , , = 6 4
= 24 3
( 12 3 + 12 2 6 4 ) =
D
Za da go re[am ovoj troen integral o~igledno od DKS ]e moram da go transformiram. Pra[aweto e koja
transformacija da ja koristam? Vo glavno na raspolagawe imam tri mo`ni(naj~esto koristeni) premini i
toa:
10 . DKS POKS
2 0. DKS CKS
3 0. DKS SKS
1 0. Ako go koristam ovoj premin o~igledno zaradi = , = ]e mi nedostasuva koordinatata ,
koja ]e moram da iznajdam na~in da ja izrazam posredno, a voedno ]e mi se javat i problem so elementaeniot
del , pri [to ]e se pojavat komplikacii pri opredeluvaweto na granicite na integracija vo trojniot
integral. Zna~i, transformacijata od DKS POKS na~elno e mo`na, no zaradi navedenite mo`ni
komplikacii (koj se mnogu verojatni) ja otfrlam.
2 0. So preminot(transformacijata) od DKS CKS ]e imam :
=
=
=
=
__________________
[to o~igledno so ova transformacija ja imam neposredno-direktno vrskata so koordinatata i elementot
t.e. elementarniot volumen , [to me naveduva na zaklu~ok deka ovoj premin(transformacija) ja
prifa]am kako pogodna za re[avawe na trojniot integral, pa sledstveno dobivam :
4 3 + 4 3 6 4 =
=
Y
12 2 + 12 2 24 3 =
D
256
2 2 + 2 2 = 9 2 ( 2 + 2 ) = 9 = 3 [0,3]
0 3
0 2
02
=
_________________________
pa za integralot dobivam :
2 2 3 =
= 12
= 12
3
0
2 3
= 12
2 3 8 = 12
[ 3
= 12
2
4 2
]
0
2 0
1 4 3
3
4 2
= 12
2
0
0
9
= 54
2
= 54
0
2
0
= ;
Zad.TGO-2 :
Da se transformira PI1V :
2 + 2 + 2 [ , + , + , ]
=
Y
257
Vo ovoj slu~aj ne e daden direktno PI2V, tuku PI1V, [to pomalku mo`ebi vi deluva zbunuva~ki. No bilo
koja zada~a da e dadena ne treba da me obeshrabruva ( ni vas). Treba da se potsetam na onaa [to ve]e go znam. A
[to znam ? Znam deka spored {T va`at slednive relacii :
=
=
=
__________________
Ako od gornite relacii gi izrazam kosinusite od soodvetnite agli, dobivam:
____________________
i ako gi zamenam vo po~etniot integral ]e imam :
= 2 + 2 + 2
= 2 + 2 + 2
+ +
, , + , , + , ,
Y
+
+
+ + =
D
sega imam :
pa go sostavuvam zbirot:
2
2 2+ 2 + 2
2+ 2+ 2
++
2+ 2 + 2
2 + 2+ 2
2+ 2+ 2
++
2 + 2 + 2
258
Zad.TGO-3 :
Da se presmeta PI2V :
2 + 2 + 2 =?
=
Y
Sl.69
Spored TGO imam :
=
+
+
=
D
, , = 2
= 2, , , = 2
= 2, , , = 2
= 2
pa za integralot dobivam :
= 2 + 2 + 2 = 2 + + = 2 0 0 0 + + = 2 0 0 + +
+220=200++22=200+1220+120=20+22+22=220+=220
+230=220+30=;
Zad.TGO-4 :
Da se presmeta :
=
3 + 3 + 3 =?
259
Y
kade Y e nadvore[niot del od sferata: 2 + 2 + 2 = 2;
R: I vo ova zada~a isto taka vo tekstot na samata zada~ata ne e naglaseno so koj metod da se raboti, pa se
koristi najednostavniot, a toa e so primena na TGO.
Prostornata skica na sferata e dadena na sl. 70 :
Sl.70
= 3 + 3 + 3 = (
) ; = 3
= 3 2 , = 3
= 3 2 , = 3
= 3 2
2 + 2 + 2 =
po [to oblasta D D*
= 2
__________________________________________
= 3 ( 2 2 cos2 + 2 2 2 + 2 2)2 = 3 0 4 0 0 =
D*
= 3 0 4 0 []
= 6 0 4 0 = 6 0 4
2
0
= 12
5
5 0
260
Zad.TGO-5 :
Da se presmeta PI2V :
2 + 2 + 2 =?
=
Y
( + ) 2 + ( + ) 2 = ( + + ) 2, + + = 1, , > 0;
Integracijata se vr[i po nadvore[nata strana na Y.
R:
= 2,
= 2, = 2
=2
= 2, = 2
+ + = 2
kade D e prostorna oblast ograni~ena so Y. Dosega, zadadenata zada~a izgleda deka e prili~no ednostavna.
No za moment da ja poglednam povr[inata Y1.Ovakva povr[ina Y1 e APSOLUTNO NEPREPOZNATLIVA
ne samo za BILO KOJ STUDENT TUKU I ZA PROFESORI(so tituli Dr.Sci. ete zo[to ima !!). Zo[to go
velam ovaa ? Za da go re[avam dadeniot integral kako PI2V, pa duri i so primena na TGO e PRAKTI^NO
NEVOZMO@NO ! Ako go re[avam kako PI2V mora integralot da se razdvoi po povr[inite Y1 i Y2.
Integralot po povr[inata Y2 se re[ava lesno, bidej]i Y2 e ramnina. Me\utoa problemot se javuva koga
integralot ]e treba da go re[avam po povr[inata Y1 , zatoa [to prethodno mora da se izvr[i soodvetna
parametrizacija na povr[inata, pri [to mora da se vodi smetka i za oblasta na definiranost na samata
povr[ina , [to e mnogu komplicirano, so ogled na neprepoznatlivosta na povr[inata vo prostorot(a
da ne zboruvam ako se obidam so proekciite!). Ako na site ovie komplikacii go pridodadam i samoto
re[avawe na na PI2V ( koj ne e taka ednostaven!) problemot e prakti~no gledano NEUPOTREBLIV. No
kako [to mnogu pati rekov vo matemati~ko-tehni~kite nauki SEKOGA{ POSTOI POEDNOSTAVEN I
pred se poefikasen na~in na re[avawe na bilo koj problem. Zna~i, ]e treba da iznajdam nekoj drug metod na
priod pri re[avaweto na ovaa zada~a. Eden od tie be[e METODOT SO VOVEDUVAWE SMENI ( kako [to
bea preminot od DKS vo POKS, ili DKS vo CKS ili da re~am od DKS vo SKS )koj vo predavawata be[e
podetalno razraboten na strana 42, kade be[e objasnet principielno i VOOP{TENIOT METOD NA
VOVEDUVAWE NA SMENITE,pa od tie pri~ini, vi sugeriram da go razrabotite u[te edna[ dobro
teoretskiot del od predavawata.
So ovoj metod dadeniot integral ]e mo`am da go re[am na poednostaven i korekten na~in. Za taa cel neka gi
vovedam zamenite:
= , = = =
261
od = + + = + + = + = ( ) ;
()
= + + = =
()
= + + od kade sledi :
= +
Jakobijanot ]e bide :
= 0,
= ,
= ,
= ,
= 0,
= ,
= 1,
= 1,
dobivam:
0
= 0
= (Jakobijanot eso znak minus,no toj se zema sekoga[ po apsolutna vrednost!)
1
1 1
Na ovoj na~in povr[inite Y1 i Y2 gi transformirav vo :
2 + 2 = 2 = 1
Vo novodobieniot koordinaten sistem( toa e prostorniot koordinatniot sistem), e konus,a e
ramnina paralelna so ramninata, dodeka oblasta D * e ograni~ena so i . Kako imam kvadratni
~lenovi (2 , 2 , 2 ) voveduvam cilindri~ni koordinati, odnosno CKS,so smenite :
=
=
=
_________________
pri [to Jakobijanot e(ovoj nema da vi go izvedam, no se raboti na potpolno ist na~in, kako i pogorniot) :
= (vie za ve`bawe izvedete go kompletno)
a povr[inite i se transformiraat vo :
= , = 1
Proekcijata na oblasta D * vo ramninata e kru`nicata 2 + 2 1 pa novata oblast ]e bide :
[0,1]
[0,2]
[, 1]
262
____________________
Kone~no za integralot , zadaden so zada~ata se dobiva:
2
= 2 2 2
= 2 2 2
= 2 2 2
= =
Vas vi prepora~uvam celosno da go dore[ite posledniov trikraten integral, a jas zaradi prostorni pri~ini
go izostaviv kompletnoto dore[uvawe na i onaka mnogu ednostavniot trikraten integral.
X
. . .
marijanmk@yahoo.com
ili na negoviot facebook profil,
ili na telefon:
070300285
(Onie zainteresirani koj prvpat sakaat da vospostavat kontakt so avtorot, zaradi negovata ~esta odsutnost
od R.Makedonija,po`elno e prviot kontakt da go ostvarat so SMS, so koja nakratko ]e go zapoznaat so
pri~inite zaradi koj baraat kontakt so avtorot.)