Маријан Николов-Интеграли Signed

1
Ovoj trud e moja :
POSVETA
Vo ~est i ve~no se}avawe na moite prerano po~inati roditeli, tatko mi

Nikola (68) i majka mi Stojna (76) Nikolovi , koj za celo vreme na moeto
obrazovanie mi davaa POTPOLNA I BEZREZERVNA MORALNA I
MATERIJALNA PODDR[KA , se do steknuvaweto na akademskata titula ,
za koj avtorot im e bezkrajno blagodaren. Neka im e ve~na slavata !
Posebno se zablagodaruvam na soprugata

Jadranka Nikolova(rod.Stankova) za celosnata
logisti~ka poddr[ka
1.INTEGRALNO SMETAWE
By at 2:35 pm, Dec 30, 2015
1.1. EDNOKRATNI OPREDELENI INTEGRALI

1.1.1.Voved vo integralnoto smetawe
Vo ovoj trud ]e razgleduvam opredelen integral od od skalarna funkcija od edna , dve i tri promenlivi
(varijabli), na nekoj zatvoren interval , koj e podmnoèstvo od DOMENOT (oblasta na opredelenost), na
podintegralnata funkcija(integrandot).
Najprvo ]e razgleduvam skalarna funkcija od edna(dve i tri)promenliva(i)i ]e gi definiram,
EDNOKRATNITE i POVE}EKRATNITE (dvojni i trojni )integrali od ovie funkcii , pritoa zemaj]i
deka domenot na integrirawe e podmnoèstvo od domenot na razgleduvanata funkcija(so edna , dve ili tri
promenlivi). Ponatamu , ]e definiram i integral od skalarna i vektorska funkcija so pove]e
promenlivi(najmalku dve)pritoa zemaj]i go za domen na integrirawe nekoja funkcija - (kriva)- koja e
podmnoèstvo od razgleduvanata funkcija. Na toj na~in ]e dojdam do poimot KRIVOLINISKI
INTEGRAL od nekoja zadadena skalarna ili vektorska funkcija. Nekade pri krajot na ova izlagawe , ]e gi
definiram i integralite od skalarni i vektorski funkcii so pove]e promenlivi ~ii domen na
integrirawe e nekoja povr[ina koja e podmnoèstvo od domenot na razgleduvanite funkcii , so [to
vsu[nost ]e gi definiram t.n. POVR{INSKI INTEGRALI.
Sekako od osnovno zna~ewe za celoto ponatamo[no izlagawe e poimot , na~inot na definirawe i sekako
najva`noto. na~inot na presmetuvawe na integralite, kako i:
1.1.3. Poim , definicija i presmetuvawe na ednokratnite opredeleni integrali

Mnogu e va`no da se razbere su[tinata i zna~eweto na ednokratnite integrali . Vo princip opredeleniot
integral vodi poteklo od neopredeleniot ednokraten integral. No pred da vidite [to vo su[tina
pretstavuva NEOPREDELENIOT EDNOKRATEN INTEGRAL moram da ve zapoznaam so poimot
PRIMITIVNA FUNKCIJA ? Funkcijata () se vika primitivna (prvobitna) vo odnos na svojot izvod
() ako vaì slednava :
DEFINICIJA1.1.3.
Funkcijta () se vika primitivna funkcija na funkcijata () na intervalot , ako vo sekoja (bilo
koja )to~ka od toj interval () e diferencijabilna (ima izvod) funkcija i go zadovoluva ravenstvoto :
= . . (1.1.3.1. )
Jasno od izrazot ( 1.1.3.1.) i od samata definicija i vrskata pome\u izvod i diferencijal od dadena
funkcija proizleguva deka mora da vaì :
= . . . . . . (1.1.3.2. )
Primer 1.1.3.1.
Da se najde primitivnata funkcija za funkcijata : = 3,
Re[avawe:
Od definicijata za primitivna funkcija (izraz 1.1.3.1. ) sledi:
4
= ( 4) = 3
Vo integralna forma posledniot izraz ( gore ) moè da se zapi[e i vo oblik:

= =
3 =
4
+ . . ()
4
Vo posledniot izraz (gore) gledam deka figurira S, koja se vika konstanta na integracija. Taa moè da
bide bilo koj broj ( ili bilo koja konstanta , , , , ) , no zaedni~ko e deka izvod (diferencijal)od
konstanta e nula , pa ako krajniot (deseno), izraz (A), go diferenciram , se dobiva to~no zadadenata vo
primer-ot 1.1.3.1. baranata podintegralna funkcija = .
Znaejki gi ovie najosnovni elementi za neopredeleniot ednokraten integral mo` am da go dadam i naj
op[tiot oblik na definirawe na opredeleniot ednokraten integral.
Neka e dadena funkcijata = () , pri [to : i podelbata = 0 ,1 , na nekoj kone~en
interval [a, b] opredelena so to~kite , pri = 1,2, , , no takvi da :
= 0 < 1 < < 1 < =
Opredelen EDNOKRATEN INTEGRAL od zadadenata funkcija na intervalot [, ] se definira so

izrazot (1. 1. 3.3.):
( ) . . . . . 1.1.3.3.
=1
pri [to = 1 i [1 , ] , pod uslov da grani~nata vrednost (1. 1. 3. 3.) postoi bez ogled na
izborot na podelbata , odnosno nezavisno od izborot na to~kite i .
Sl.1.-Geometriska interpretacija na opredeleniot ednokraten integral preku Rimanovata integralna suma kako zbir
na povr[ini na pravoagolnici
Sumata :
, =
. . . . (1.1.3.4. )
=1
se vika integralna (ili ~esto se koristi i terminot Rimanova) suma na funkcijata , koja grafi~ki e
prikaàna na sl.1. Spored izrazot (1.1.3.4.) i geometriskata interpretacija na Rimanovata suma ,
proizleguva , deka , ednokratniot opredelen integral od dadena funkcija , e vsu[nost grani~nata vrednost
na nizata od integralni sumi na taa funkcija( vidi izraz 1.1.3.3. i slikata 1.). Osobeno e VA`NO da se
voo~i ovaa konstatacija , od pri~ina , [to pokasno tokmu ovoj fakt ]e bide MNOGU VAÈN pri definiraweto
na site drugi , vo vovedot , pogore navedeni integrali. Isto taka e od esencijalno zna~ewe i faktot deka
opredeleniot ednokraten integral (1.1. 3. 4.) postoi samo ako podintegralnata funkcija () e neprekinata
funkcija na celiot zatvoren interval na integrirawe = , .
~esto pati, u~enicite i studentite se zapra[uvaat:

[TO E VSU[NOST SU[TINATA NA INTEGRIRAWETO ?
Odgovorot, NAJNEDVOSMISLENO I NAJSLIKOVITO, leì ako se dade geometriska
interpretacija na opredeleniot ( ednokraten) integral. Geometriski gledano, opredeleniot integral od
funkcijata : = () na intervalot [, ] , pod uslov () 0 za [, ], e ednakov na POVR{INATA
{TO JA OGRANIÛVA grafikot na funkcijata = () i oskata , zna~i , pome\u pravite: = ^
= . Dokolku funkcijata e negativna na razgleduvaniot interval [, ] , toga[ povr[inata pome\u
4
krivata = () i oskata , e negativna , a so
opredeleniot(ednokraten)integral, [to e ilustrirano na slikata 2.
samoto
toa
vrednosta
na
Sl.2.- Aproksimacija na povr[inata pome\u grafikot na funkcijata = () i -oskata

Od sl 2. jasno se gleda deka presmetuvaweto na povr[inata od podintegralnata funkcija = () (na sl.2.
odbeleàna so crveno) se sveduva na odreduvawe na zbirot na povr[inite na pravoagolnici ~ii strani se
i ( ) , za = 1,2, , . Ovie pravoagolnici ja aproksimiraat(pribli`no opredeluvaat)razgleduvanata
povr[ina [pome\u = () i oskata] i intuitivno ~uvstvuvame deka dokolku se [to pomali , a so
samoto toa imame i pove]e pravoagolnici , aproksimacijata e se poto~na . Vo slu~aj koga ,
(t.n. grani~ni procesi) sumata , pa povtorno doa\ame do definicijata za opredelen (ednokraten)
integral.
Primer 1.1.3.2.
Da se opredeli so pomo[ na opredelen integral povr[inata [to ja zafa]a krivata:
= 2 + 4
so apscisnata oska.
Re[avawe:
Dadenata funkcija = 2 + 4 e vsu[nost ravenka na kvadratnata funkcija od op[t oblik:
= 2 + +
pri [to koeficientite se: = 1, = 0 = 4;Zna~i , moàm da ja re[avam sredno[kolski , no ovoj pat
]e se zadràm na ispituvawe na grafikot na dadenata funkcija so pomo[ na vi[ata matematika.
1. NULI: = 0 2 + 4 = 0 2 = 4 = 2; Zna~i
funkcijata ima dve nuli : 01 = 1
02 = 2;
2. PRESEK SO oskata: za = 0 0 = 4;
3. STACIONARNI TO^KI: =0 > = 2 = 0 = 0; stacionarna to~ka e 0,4 ;
4. OPREDELUVAWE NA 0,4 dali e MIN. ili MAH. : 0 0; = 1 < 0 e to~ka na MAH.
Vrz baza na dobienite podatoci go crtam grafikot na funkcijata i toj e kako na sl. 3.:
Sl.3-Grafik na funkcijata = 2 + 4
Zna~i vo zada~ata se bara da se opredeli povr[inata [to ja zafa]a funkcijata od = 2 do = 2
Spored definicijat za opredelen (ednokraten) integral ]e imame:
= 2 2 + 4 = 3
3
+2
2
+ 4
+2
2
16
3
+ 4 4 = 16
16
3
; [];
Primer 1.1.3.3.
Da se opredeli povr[inata na krivata ograni~ena so kubnata funkcija = 3 i pravata = 2;
Re[avawe:
Kubnata parabola = 3 ima grafik lesen za crtawe(toj e ve]e dobro poznat od sredno[kolskoto
obrazovanie)isto kako i za pravata = 2 i tie se dadeni na sl.4.
Sl.4.-Grafik na funkciite = 3 i 2 , so prese~nite to~ki A i V i povr[initeR1 i R2

Kako [to se gleda od sl.4. povr[inite R1 i R2 se isti pa vkupnata povr[ina ]e bide zbir od dvete
povr[ini: R=R1 +R2 =2R2 :
= 2 0
2 3 = 4
2
2
2
0
4
4
2
0
= [];
Primer 1.1.3.4.
Opredeli ja povr[inata zafatena pome\u krivite: = 2 i = , vo prviot kvadrant.
Re[avawe:
Gi crtam graficite na funkciite = 2 i = ; Prese~nata to~ka M pome\u = 2 i = , jasno e :

2 = 2 4 = 0 , 3 1 = 0 0(1) = 0 , 0(2,3) = 1; To~kata e M(1,1). Na slikata 5. e
ozna~ena to~kata M , kako i povr[inata R pome\u zadadenite krivi.
Sl.5.- Grafik na povr[inata R zafatena od krivite = 2 i =

1
Povr[inata R ]e bide : = 0
2 = 3/2
3
1
0
3
3
1
0
= [];
Mnogu ~esto vo matematikata (i voop[to vo tehni~kite nauki) ima potreba od preminuvawe od eden vo
drug koordinaten sistem. Postojat , osven pravoagolniot (Dekartov iot) koordinaten sistem i drugi , kako ,
polarniot , cilindri~niot , sferniot i dr. Zasega ]e go objasnam samo preminot od Dekartov vo polaren
koordinaten sistem i obratno.Toj po~iva na faktot deka vo matemati~ko-tehni~kite nauki SEKOGA{
postoi i poednostaven na~in na prikaùvawe na na~inite i metodite na re[avawe na zadadenite
problemi(zada~ite). Eden od tie NAJEDNOSTAVNI , NO NAJÊSTO PRIMENUVANI METODI e :
1.1.4. Premin od Dekartov vo POlaren Koordinaten Sistem(POKS) i obratno
Sekoja to~ka vo ramninata (prostorot) e ednozna~no opredelena so nejzinite koordinati. Ako so : Ad (xd
,y d) gi ozna~am koordinatite na to~kata A vo Dekartov koordinaten sistem , a so Ap(,r) koordinatite na
istata to~ka A , no vo polaren koordinaten sistem i ako pri toa rastojanieto OA (od koordinatniot
po~etok do nekoja proizvolno izbrana to~ka A) go ozna~am so kako [to e prikaàno na sl.6. , a agolot [to
radius vektorot = go zafa]a so polarnata oska , toga[ , spored sl.6. gi imam slednive relacii:
= , = , 2 = 2 + 2 , = . (1.1.4.1)
Sl.6.-Grafi~ko prikaùvawe pri premin od Dekartov vo polaren koord inaten sistem i obratno
Od sl.6. o~igledno e deka agolot e vsu[nost agol na rotacija , t.e. agol pome\u pozitivniot del na
oskata , odnosno polarnata oska (pri polo`ba = 0) i polo`bata na to~kata Ad odnosno Ar . Sega da
vidim kako se vr[i preminot od Dekartov vo polaren koordinaten sistem i obratno.
Primer 1.1.4.1.
Dadena e to~kata A (3, 3) vo Dekartov koordinaten sistem. Da se opredelat koordinatite na dadenata to~ka
vo polaren koordinaten sistem.
Re[avawe:
Vrz osnova na relaciite (1.1.4.1.) = =

=
3
300
3
(
3
3
= 30 = ; Kako e = 3 = 3 = 300
6
=2 3; Zna~i to~kata A(3, 3) vo polarni koordinati ]e bide: A(2 , );
3
)
2
Primer 1.1.4.2.
Dadena e to~kata A (4, 2) vo polarni koordinati. Da se opredelat koordinatite na istata to~ka vo
pravoagolni (Dekartovi) koordinati.
Re[avawe:
Kako i vo prethodniot primer gi koristam istite izrazi: 22 = 4 = 2 + 2 2 + 2 = 4 , = =
4;Spored toa vo Dekartov koord.sistem ]e ja imam to~kata . , . ; Zabele[ka: Namesto

agolot vo matemati~ko-tehni~kata literatura voobi~aeno e da se koristat simbolite ili .
9
Primer 1.1.4.3.
Dadena e krivata : 2 + 2 = (1 + 2 + 2 ), pri > 0 ; Da se presmeta povr[inata [to ovaa funkcija ja
zafa]a.
Re[avawe:
Re[avaweto , odnosno , integriraweto na ovakva IMPLICITNO ZADADENA funkcija , so cel da se
najde povr[inata [to dadenata(vo slu~ajov implicitna) f-ja ja zafa]a e dosta te[ka (no ne i
nevozmo`na)rabota. No kako [to kaàv ve]e i na str.6, SEKOGA{ postoi poednostaven na~in na
razre[uvawe na dadenata zada~a(problem). Tokmu eden od tie na~ini e preminuvaweto od Dekartov vo
polaren sistem , a se so cel poednostavno da se najde povr[inata [to ja zafa]a dadenata kriva 2 + 2 =
(1 + 2 + 2 ); Zna~i trgnuvam od ve]e poznatite izrazi ( 1.1.4.1.), samo [to ]e usvojam namesto
agolot , odbeleùvawe . Zna~i imam :
= , = ,
so
zamena
na
gornite
,dobivam:[ ) 2 +
ravenki
= +
vo
dadenata
2+
2 = 2 + 2 ;
imlicitna
2
ravenka 2 + 2 = ( + 2 + 2 )
2 2 + 2 = + 2 =
...
1 + /() = + ;
Zna~i so izrazot :
() = +
go dobivm polarniot oblik na eksplicitno zadaenata ravenka : 2 + 2 = (1 + 2 + 2 ); Se postavuva

pra[awe: Kako ]e ja opredelam povr[inata na ova kriva:
() = 1 + 2 + 2 = ( + 2 + 2 )
Sekako , bidej]i , e mnogu polesno, bi rabotel vo polarni koordinati. Teoretskite postavki za nao\awe
na povr[ina so primena na opredelen integral vo polaren oblik se slednive: Ako () e funkcija koja e
integrabilna na intervalot [, ] pri [to [, ], toga[ povr[inata na podra~jeto [to se protega od
, od polot do zadadenata kriva , pome\u = i = e dadena so izrazot:
1
=
2
()
Se pra[uvate: Kakva e po oblik(forma) ova kriva?Najednostavno , ovaa kriva moème da ja skiciram so

zadavawe na karakteristi~ni vrednosti za . Bidej]i se menuva od [0,2] odnosno od 00 do 3600 ,
najprakti~no eda gi zemam karakteristi~nite vrednost dadeni vo tabela-ta1.:
0
0
2a
30
1,9a
60
1,5a
90
a
150
180
0,1a
A
Tabela 1.
270
a
330
1,9a
360
a
Ovoj na~in na pretstavuvawe na polarno zadadenite funkcii obi~no se praktikuva na ispiti

(kolokviumi), kade ne e dozvolena primena na grafi~ki crta~i(ploteri),no dava odli~ni skici , no sepak
potrebni se dopolnitelni ispituvawa za polarno zadadenata funkcija , pred se , ispituvawe na
parnosta(neparnosta)na zadadenata funkcija. Konkretno vo zadadeniot primer ]e imame : =
1 + = 1 + = = () [to zna~i deka zadadenata funkcija e PARNA
FUNKCIJA , [to zna~i taa e simetri~na vo odnos na koordinatnata oska. Bidej]i e parna funkcija
i e simetri~na vo odnos na koordinatnata oska, odnosno , na koordinatniot sistem ,
10
proizleguva deka Tabelata1. ne e sosema vo red !! Vo [to e toga[ problemot? Problemot e vo toa [to
MORA da se VNIMAVA pred da se sostavi Tabelata1. da se ispita NAJPRVO dali polarno zadadenata
funkcija e neparna (simetri~na vo odnos na polot) ili parna (simetri~na vo odnos na polarnata oska!!).
Zna~i , konkretno , vo Tabela-ta1. mora da zemam vrednosti za pome\u 0 i , a potoa vrednostite
pogolemi od ednostavno da gi preslikam pod polarnata oska. Ete ja pri~inata zaradi koja vo Tabela1. ,
za vrednosti pogolemi od = 1800 ne se pojavuvaat negativnite vrednosti za polarno zadadenata
funkcija!! Zna~i:
Koristej]i ja Tabelata1.(za vrednosti od 0 do ) i pritoa vodej]i smetka za parnosta(neparnosta) na

zadadenata funkcija , moàm lesno da go nacrtam grafikot na funkcijata: = ( + ) i istiot e
prikaàn na slika 6. , kade e zemeno deka = 2 so [to e ispo~ituvan uslovot na zada~ata ( > 0).
Sl.7.-Oblik na funkcijata = 2(1 + )

Sledna i.t. mnogu va`na rabota e: OPREDELUVAWE NA GRANICITE NA INTEGRIRAWE . Od
samata dadena funkcija (koja ja dovedov vo polaren oblik)se gleda deka se menuva od 0 do 2 , pa trgnuvam
od toj fakt. Za = 0 0 = 1 + = 1 2 = ; za = 2 2 = 1 + / =
2 1 = 1 1 = 0; Od sl.7.se gleda povr[inite nad i pod oskata(t.e. nad i pod polarnata oska) se
sosem ednakvi pa vkupnata povr[ina ]e bide :
= 2 0 2 (1 + ) 2 = 2 0 + 22 0 + 2 0 2 = 2
=
+ 22
2
2
0 1 + 2 = =
[] ;
Ovoj vid na kriva ima posebno ime i sevika KARDIOIDA ili na makedonski SRCELINIKA !
OSOBENO
NA NAPO
OSOBENO VA
NA VA
NAPOMENA
!!
SEKOGA{ KOGA IMATE ~LENOVI OD OBLIK : + BEZ RAZLIKA DALI SE SAMO TAKVI , ILI , KAKO
OSOBENO VA
NA NAPOMENA !!
PODKORENI GOLEMINI , ILI SE NAO\AAT VO DEFINICIONATA OBLAST2 NA F-JATA
, PRAKTIKUVAJTE PREMINUVAWE VO
2 BEZ RAZLIKA RE{AVAWADA
SEKOGA{ KOGA IMATE LENOVIPOLARNI
OD OBLIK
:
KOORDINATI.
11
Ednokratniot opredelen integral i.t. ima va`na uloga i pri opredeluvaweto na volumenot na edno telo ,
koe se dobiva , koga povr[inata (ili del od nea)formirana od podintegralnata funkcija rotira okolu
ili oskata. Pri toa, bez da navleguvam podlaboko vo teoretskite apstrakcii ]e gi navedam slednive
slu~ai:
VOLUMEN-ot NA TELO DOBIENO SO ROTACIJA OKOLU OSKATA NA KRIVATA
= () ILI NA NEKOJ DEL (SEGMENT) OD NEA E DADEN SO :
= [() 2
= [
=
]
[() 2 ........................................................................................(1.1.4.2.)
VOLUMEN-ot NA TELO DOBIENO SO ROTACIJA OKOLU OSKATA NA KRIVATA

= () ILI NA NEKOJ DEL (SEGMENT) OD NEA E DADEN SO :
= [ ] 2
.................................................................................................................(1.1.4.3.)
Zaradi poprakti~nata primenata na DVOJNITE i TROJNITE INTEGRALI pri presmetkata na

volumeni na dadeni tela , vo toj oddel ]e bide posveteno pogolemo vnimanie na ovoj tip na integrali.
Sega samo ]e navedam eden primer , ne so cel da se svati PODETALNO su[tinata na
PROBLEMATIKATA , tuku da se ima osnova ponatamu da se nadovrzam a vie da go nadgradite ,
dotoga[ ve]e steknatoto znaewe za opredeleniot ednokraten integral i negovata primena pri
presmetuvawe na volumen na telo.
.Primer1.1.4.4.
Funkcijata 2 + 2 = 2 rotira okolu oskata. Da se opredeli volumenot na teloto dobieno so
rotacija na zadadenata funkcija.
Re[avawe:
Dadenata funkcija e Centralna Ravenka na Krug(CRK) so centar vo to~kata S (0,0) i radius = .
Volumenot na teloto ( sfera , topka) ]e bide:
2 = 2 2

=
2 2 = 2
3
= 3 3 =
[];
0
3
0
3
0
Bidej]i imam 2 takvi polusferi dobieniot rezultat treba da go pomnoàm so 2 za da go dobijam
volumenot na celata sfera t.e. = ;
2.Integrirawe na skalarni funkcii so pove]e promenlivi

2.1.Voved vo integralnoto smetawe na skalarni funkcii so
pove]e od edna promenliva(varijabla)
Vo ova poglavje ]e izvr[am voop[tuvawe na poimot opredelen integral za realni funkcii so
pove]e od edna promenliva(2,3,...,n). Ponatamu ]e pokaàm deka presmetuvaweto t.e. integriraweto
na skalarni funkcii so pove]e od edna varijabla , se sveduva na presmetuvawe na kone~no mnogu ,
ednokratni integrali. Isto taka ]e dadam , teoremi , definicii i zabele[ki (posledici) , sli~ni na
onie od prethodnoto poglavje, samo [to ]e bidat voop[teni i prilagodeni za skalarni funkcii so
pove]e promenlivi. Na krajot ]e dadam i konkretni primeri za primenata na ovie integrali , zna~i ,
vo princip ]e se trudam da go zadràm Va[eto vnimanie so ilustrirawe na konkretni primeri
(zada~i),zatoa [to sum primetil deka najgolemiot broj studenti ne se voodoo[eveni od
12
teoretskite apstrahirawa , tuku naprotiv sakaat konkretni primeri , so koj ]e se potvrdi ili negira
, nekoja teorema , definicija ili posledica.
2.1.1.Pove]ekratni integrali od skalarni funkcii

Skalarnata funkcija e realna funkcija so najmalku dve promenlivi , koja ima samo intenzitet ,
pa zatoa i se vika realna funkcija.Poprecizen opis na skalarna(realna)funkcija e daden so slednava
DEFINICIJA 2.1.1.
Skalarna (realna)funkcija so promenlivi e preslikuvawe na mnoèstvoto , , >
1 vo mnoèstvoto , t.e. podmnoèstvo na Dekartoviot proizvod vo koe sekoj element od
se pojavuva kako prva komponenta to~no edna[.
Mnoèstvoto se vika DOMEN na funkcijata , a vrednosta na funkcijata vo to~kata
(1 , 2 , . , ) se ozna~uva sli~no kako i vo prethodnoto poglavje so: (1 , , ). Za proizvolno
izbrano , so ravenkata (1 , , )= e zadadena t.n. NIVO POVR{INA na funkcijata .
Ako = 2, toga[ nivo povr[inata se vika NIVO KRIVA , koja se crta ramninski(vo edna
ramnina).
Primer 2.1.1.
IZOHIPSI(st.mk.1 =ednakov,ist; =visina)se linii koj na geografskite karti
povrzuvaat mesta so ista nadmorska visina.
IZOBATI(st.mk.1 =dlabina)se krivi koj na geografskite karti spojuvat mesta na ezera,
moriwa ,...., so ista dlabo~ina.
IZOBARI(st.mk.1 =teìna,pritisok)se krivi koj na geografskite karti spojuvaat mesta so
ist vozdu[en pritisok.
Celta na ovoj primer mi be[e ~itatelot (studentot)da stekne predstava za zna~eweto na
matematikata i vo drugite prirodni nauki , koj se indirektno povrzani so matematikata.
st.mk.1 = staro makedonski
__________________________________________________________________________________
2.1.2Karakteristi~ni to~ki i mnoèstva vo
Neka e .
Karakteristi~ni to~ki se :
1 ( ) e VNATRE{NA TO~KA na mnoèstvoto , ako postoi okolina na to~kata 1 koja

celata e sodràna vo .
2 ( ) e NADVORE{NA TO~KA na mnoèstvoto ako postoi okolina na to~kata 2 koja ne

sodrì nitu edna to~ka od .
3 e RABNA TO~KA na mnoèstvoto ako sekoja okolina na to~kata 3 barem edna to~ka od i
barem edna to~ka [to ne e od .
4 e TO~KA NA NATRUPUVAWE vo mnoèstvoto ako sekoja okolina na to~kata 5 ima
\ 4 }.
Karakteristi~ni mnoèstva se :
so
VNATRE{NOST NA MNOÈSTVOTO e mnoèstvoto od site vnatre[ni to~ki.

NADVORE{NOST NA NA MNOÈSTVOTO e mn-vo na site nadvore[ni to~ki.
Mnoèstvoto e OTVORENO MNO@ESTVO ako za sekoja to~ka od postoi okolina na taa
to~ka koja e sodràna vo .
13
Sekoe neotvoreno mnoèstvo se vika ZATVORENO . i kone~no
Mnoèstvoto eOGRANI~ENO ako e sodràn vo nekoja svoja okolina.
Poslednoto, pogore navedeno poglavje, iako moèbi izgleda (na prv pogled) mnogu apstraktno sepak e od
vitalno zna~ewe za ponatamo[nite izlagawa vo vrska so definiraweto na dvojnite , trojnite ,
krivoliniskite od prv i vtor vid integrali , kako i za povr[inskite integrali od prv i vtor vid. Sepak , jas
, avtorot na ovoj trud , se obidov da go izvadam sièto od teorijata na pove]e dimenzionalni to~ki i
mnoèstva , koe moram da Vi priznaam ceneti ~itateli ne e nimalku ednostavno , osobeno ako se zemat vo
predvid i dokazite (koj se sostaven del) koj vo sekoj slu~aj se apstraktni , a vo su[tina ne pridonesuvaat
mnogu za inìwerskoto rabotewe , a so samoto toa go nadminuva potrebniot kvantum na inìwerskoto
poznavawe, na apstraktnite teoremi , definicii, posledici , kako i u[te po apstraktnite nivni dokazi , pa
kako takvi se re[iv da gi izostavam , kako odvi[ni i nepotrebni za eden iden diplomiran inìwer po
elektrotehnika(TK i Elektronika), kako i za idnite IT inìweri.
2.1.3Dvojni integrali
Dvojniot integral , tokmu kako opredeleniot(ednokraten)integral ]e go definiram, kako grani~na

vrednost od integralnata Rimanova suma. Dvojniot integral kako [to kaùva i negovoto ime ]e go
razgleduvam i re[avam kako opredelen integral od funkcija so dve promenlivi , naj~esto zadaena so
izrazot : = , .
2.1.4.Definicija,osobini i geometriska interpretacija

DEFINICIJA 2.1.4.1.
Neka e dadena realna skalarna funkcija = (, ) definirana spored definicijata (2.1.4.1.) , [to zna~i
deka funkcijata = (, ) , e definirana nad mnoèstvoto i sli~no kako kaj ednokratniot
opredelen integral ]e, ja izvr[am podelbata :
= { , , . , }
na disjunktni (koj me\usebno se isklu~uvaat) podmnoèstva , = , , , na mnoèstvoto , takvi
da :
i pri toa na sekoe podmnoèstvo izberam to~ka ( , ) = . Ovaa grafi~ki e prikaàno na sl.8. :
Sl.8.- Pravoagolnata oblast i nejzinata podelba na podoblasti .Podoblastite vo ovoj slu~aj se
kvadrati , a vo sekoja podoblast se izbira edna to~ka ( , ) =
14
Sli~no kako kaj ednokratnite opredeleni integrali ja formiram povr[inata od mnoèstvoto
oblasti . Potoa , ja formiram sumata :
, =
( )
=1
sega ja razgleduvam , tokmu kako kaj ednokratnite opredeleni integrali , grani~nata vrednost na
poslednata suma , dadena so posledniot izraz pogore. Dokolku postoi grani~nata vrednost , na suma ta
, , za bilo koja podelba R , nezavisno od izborot na to~kite , = i izborot na mnoèstvata
, pri [to , toga[ so sumata , e definiran DVOJNIOT INTEGRAL za funkcijata
= (, ) nad oblasta so izrazot :
, = 0 =1 ( ) = 0 =1 ( , ) .........
, = lim
( ) = lim
( , )
0
0
Na ovoj na~in go definiravme dvojniot
integral nad=1
nekoja oblast .
=1
......... ..(2.1.4.1.)
Formulata (2.1.4.1.) e vsu[nost definicionen izraz za dvojniot integral.

Goleminata [to se pojavuva vo definicioniot izraz (2.1.4.1) za dvojniot integral se vika elementarna
povr[ina i ~esto se koristi vo angliskoto govorno podra~je(eng.Area soodvetstvuva na makedonski jazik
na oblast, povr[ina), no vo na[ata literatura ovoj tip na ozna~uvawe na elementarna povr[ina ne se
praktikuva , tuku , naj~esto .
Geometriskata smisla na dvojniot integral e mnogu sli~en na edokratniot opredelen integral , se
razbira so nekoj voop[tuvawa. Kaj dvojniot integral proizvodot , e ednakov , za funkcijata
koja e nenegativna nad mnoèstvoto , na zafatninata (volumenot) na cilindri~noto mnoèstvo to~ki
~ija osnova e oblasta , povr[inata na bazata e , izvodnicata e paralelna so oskata , a visinata e
ednakva na , . Sumata na ovie zafatnini t.e. (elementarni volumeni) za = 1,2, , , go
aproksimira(pribli`no go odreduva) volumenot na cilindri~na 3 D (trodimenzionalna) oblast pome\u
grafikot na funkcijata = (, ) i ramninata , za , . Celata ova so zborovi kaàna rabota
grafi~ki e prikaàna na sl. 9.
Sl. 9.-Aproksimacija na zafatnina(volumenot) so integralna suma

Dokolku aproksimacijata se pro[iri do bezkone~no mali golemini , t.e. i , i 0 toga[ jasno deka
ve]e ne se raboti za aproksimacija tuku za to~no utvrduvawe na vrednosta na dvojniot integral pri [to
integralnata suma:
lim
( , )
(, )

=1 ( , ) (, )

0 0
=1
15
Zna~i , dvojniot integral vo najop[t slu~aj se definira preku elementarnata povr[ina , koja pak od
druga strana e proizvod od elementarnite delovi vo ramninata a tie se i , [to zna~i deka
= , pa vo najop[t slu~j dvojniot integral e daden so izrazot:
,
=
,

, =

,
D D
Sega da vidime na konkreten primer kako izgleda celoto ova teoretizirawe:
Primer 2.1.4.1
So koristewe na dvojniot integral da se presmeta zafatninata (volumenot) na oblasta pod grafikot na
funkcijata = 2
1
2
+ i nad edini~en kvadrat vo Oy - ramninata.
Re[avawe :
Ravenkata na ramninata e: 2 = 4 . Ako ja dovedam vo kanoni~en oblik ]e imam:

+ + 2 = 4 + + = 1
4 4 2
od kanoni~niot oblik se gleda deka otse~ocite [to ramninata gi otsekuva na , i oskite se: =
4, = 4 , = 2. Edine~niot kvadrat vo O ramninata moè matemati~ki da se opi[e kako mnoèstvo
to~ki :
= , 2 0 1,0 1}
Povr[inata i mnoèstvoto to~ki od go davaat volumenot na teloto , pri [to sekako mora da se vodi
smetka deka , bidej]i e vo O ramninata , a e funkcijata , toga[ za dvojniot integral oblasta na
integracija ]e bide tokmu K pa ]e imame :
=
,
K
Re[avaweto i metodite na presmetuvawe na ovoj integral e predmet na slednava tema :
2.1.5.Presmetuvawe na dvojniot integral,nao\awe na granicite na integrirawe
Pod dvoen integral od neprekinatata funkcija so dve promenlivi = ( , ) preku ograni~ena i

zatvorena oblast D (vidi str.12) go podrazbirame limesot od dvojnata integralna suma dadena so izrazot:
, =
0
0
( , )
D
pri [to = +1 , = +1 , a to~kite ( , ) pripa\aat na podra~jeto D.
Kaj dvojniot integral e MNOGU E VA@NO PRAVILNO DA SE OPREDELAT GRANICITE NA
INTEGRACIJA.
Postojat dva osnovni tipa na podra~ja na integrirawe i toa:
1. Podra~jeto na integrirawe D e ograni~eno od levo i od desno so pravite = = <

,..(2<9) a odozdola i odozgora so neprekinatite krivi =1=2, 12() (vidi sl.10):
16
Sl.10-Podra~jeto D, kade se menuva od =2 do =9, a za fiksno x se menuva od 1 do 2 ()

Vo ovoj slu~aj prvo se praktikuva integriraweto da se sprovede najprvo po koordinatata , a
potoa po koordinatata.
2. Podra~jeto na integrirawe D e ograni~eno odozgora i odozdola so pravite = = <

..(1<4) , a od levo i od desno so neprekinatite krivi =1=2 , kako [to e
prikaàno,na,slikata11.
Vo toj slu~aj obi~no, se praktikuva integriraweto da se sprovede prvo po koordinatata, a potoa
po - koordinatata.
Koj od ovie dva , osnovni , tipa na integrirawe ]e se sprovede ostanuva da proceni samiot ~itatel ,
odnosno , studentot , a toa sekako zavisi od negovoto iskustvo i pred se poznavaweto na samoto
integralno smetawe ( integriraweto).
Naj~esto studentite gre[at tokmu na ovie FINTI, pa ~esto se slu~uva studentite da ne poloàt ,
tokmu , zaradi, pogre[no izvr[enata procenka na tipot na integrirawe.
VO SEKOJ SLUÂJ MO@NA

E T
A KVA GRE [
K A NO I
T
A A LESNO SE IS P
R A VA
AKO SE IZVR [
I
INVERZIJA NA
DADENA T
A FUNKCIJA !!
17
Sl.11.-Podra~jeto D, kade se menuva od =1 do =4 , a za fiksno se menuva od 1 () do 2 ()

Sekoe podra~je na integracija nastojuvame da go razdelime na ovie dva pogorenavedeni tipovi na
integrirawe.
Za podra~jeto na integrirawe od tipot1 (sl.10) dvojniot integral po oblasta D ]e bide:
, =
2 ()
1( )
(, )
D
Za podra~jeto na integracija od tipot 2 (sl.11) dvojniot integral po oblasta D ]e bide :
, =
D
Primer 2.1.5.1 .
2 ()
1()
18
Da se presmeta dvojniot integral
2
1+ 2
=? ako podra~jeto na integrirawe e:
D
0 1, 0 1
Re[avawe:
Ovde bidej]i podra~jeto na integrirawe D e pravoagolnata oblast = { , , 0 1, 0 1} ne e
potrebno crtawe na skica (zna~i e mnogu ednostavna oblast , pa zatoa i ne ja navedov vo tipovite1. i 2.,
kako poseben tip!!-inaku moè da se smeta kako poseben tip, no na ispit retko-skoro nikojpat ne
pa\aat ovakov tip zada~i!!
{TO E GLAVNIOT PROBLEM KAJ STUDENTITE ?
VOGLAVNO , IMAM PRIMETENO , DEKA STUDENTITE GI MA~I
PROBLEMOT OD KADE DA ZAPO~NAT SO INTEGRACIJA , DALI PO
ILI PO ILI OBRATNO ? GENERALNO PRAVILO OD KADE DA SE
ZAPO~NE SO INTEGRACIJA NEPOSTOI !OP{TO ZEMENO VAÌ:
ZAPO~NI OD ONAMU KADE SMETA{ DEKA E

NAJEDNOSTAVNO !!
Bidej]i pravoagolnoto podra~je e mnogu ednostavno SE ISTO e od kade ]e ja po~neme integracijata (
[to ne e slu~aj za tip1.ili tip 2.). Neka zadadeniot integral go re[avam najprvo po :
2
1+
1 2
= 0 0
2
1+
1 2
= (no mnogumina profesori go praktikuvaat i zapisot)=0 (0

2
1+ 2
) = (Vie
rabotete VO SEKOJ SLUÂJ kako vi bara profesorot)

integralot vo malata zagrada. Toj e po "" pa "" go tretiram kako
Zna~i , najprvo go re[avam

konstanta:
1
1 2
= 0 (0
1+ 2
) = 0
1
1+ 2
(0 2 ) =(Zasega , za po~etok da go re[am nastrana)=

1
2 =
3 1
1
=
3 0
3
Ako sega ova re[enie go vmetnam vo dvojniot integral (kade [to zastanav) :
1
3
1
0
1
1
1
1
=
= 1 =
;
2
1 +
3
0
3
Do istiot rezultat ke dojdev ako go re[avav , prvo po "" , pa posle po x , zna~i:

1
0
1
=
1 + 2
1
0
=
0
4
1
0
2 =
3 1
=
;
12
0
19
Primer 2.1.5.2
Da se presmeta dvojniot integral:
=?
kade e triagolnata oblast ~ii vrvovi se to~kite O(0,0), A(1,1) i V(0,2).

Re[avawe :
Najprvo vo Oramninata gi nanesuvam to~kite O(0,0), A(1,1) i V(0,2). Niz to~kite A i V povlekuvam
ravenka na prava niz 2 to~ki , a istoto go pravam i za pravata niz to~kite O i A. Na toj na~in gi
dobivam pravite:
niz A(1,1) i V (0,2) 1 =
2 1
2 1
1 1 =
21
01
1 = + 2
niz O(0,0) i A(1,1) pravata e = ; i to~kite OAV ja opredeluvaat oblasta , kako na sl.12. :
Sl.12-Grafik na oblasta ,opredelen so pravite = = + 2
Kako ]e gi opredelam granicite na integracija? To~kata odbeleàna kako VLEZ(taa e na pravata = ),

e dolnata granica na oblasta na integracija , dodeka to~kata odbeleàna na sl.11 kako IZLEZ(taa e na
pravata = + 2) e gornata granica na oblasta . Spored toa dvojniot integral , ako se znae , deka se
menuva od 0 do 1 , ]e bide :
20
1
=
=
=
+2
1
0
1
0
1
0
=2
=
+ 2
=
+ 2 =
2 2 =
1
= =
1
2
0
= = =
= 2 1 1 2{[
1
1
2
1
1
]
} = + 2 2 0 + 2 1 = , ;
0
0
Primer 2.1.5.3.
Da sepresmeta dvojniot integral:
2 =?
Ako oblasta na integracija D e ograni~ena so krivata 2 = i pravata = ;

2
Re[avawe :
1
Najprvo , treba da se opredeli presekot na krivata 2 = 2 i pravata = ; Toa go pravam na sledniov

2
na~in :
2 = 2
=
2 = 2 = 1 = 1 1 ( ,-1) 2
,1 ;
_________
Grafi~ki toa e prikaàno na sl.13. Integriraweto ]e go sprovedam po .
Slikata 13. mi pomaga da ja opredelam oblasta D :
=
1 1
2
1 (vidi sl.13.)
Sega koga gi imam i grafi~ki i matemati~ki site potrebni elementi ,preminuvam na re[avawe na
dvojniot integral :
21
Sl.13.-Grafi~ki prikaz na funkcijata 2 = 2 i presekot so = 1/2 , to~kiteM1 i M2 i oblasta D

1
2 = 1 22 2 = 1(22 2 ) = (Prvo go re[avam interalot vozagradata.)

2
D
1
2
2
1
2
2 = 2
= 2
1
2
2
2
2
2
= 2
2
1 2
2 2
2
2
1 8
1
= ( 2 6 )
8
Pa se vra]am vo dvojniot integral :

1
1
8
2 6 =
1 3
8 3
7
7
1
1
8 21
Primer 2.1.5.4.
Da se presmeta dvojniot integral :
=?
D
kade oblasta D e ograni~ena so oskata i graficite na funkciite = + 1 za < 0 i = 2 + 1 za
0;
Re[avawe :
22
Graficite na dadenite funkcii (relativno)lesno se crtaat , bidej]i , = + 1, e ravenka na prava
(dobro poznata od srednoto obrazovanie), a = 2 + 1, e nepolna kvadratna ravenka (i.t. dobro poznata
od sredno u~ili[te). Grafikot ]e bide kako na sl.14. :
NO VO VA{ INTERES E DA SE POTRUDITE GRAFICITE DA GI SKICIRATE SAMOSTOJNO
, KAKO
DA STE
NA ISPITBRZOPLETI
. NE PRAKTIKUVAJTE AD HOK SKICIRAWE , BEZ RAZLIKA KOLKU
-NE
BIDETE
I DA STE SIGURNI VO SEBE I VO SVOETO (PRED)ZNAEWE.
-VNIMAVAJTE
NA
SEKOJ DETAL
SEKOGA{ SKICATA PROVERETE JA 2 - 3 PATI ( POSEBNO NA ISPIT) . SEKOGA{ POSTOI

VEROJATNOST NEKADE DA STE POGRE{ILE ILI DA STE NAPRAVILE PREVID !!
-SKICITE
GRAFICITE
PROVERETE
GO PREPORA ~UVAM , BIDEJ}I E
GO PO~NETE INTEGRIRAWETO
EDINSTVENA CEL USPE{NO DA GO POMINETE
OVAA VI
GI
VO
2-3 PATI
PRED DA
VA{ INTERES , SO KRAJNA I
ISPITOT (KOLOKVIUMOT) !!
Sl.14- Grafici na funkciite = + 1 , = 2 + 1

Grafikot od sl.14.moè da se kaè deka e nepotpoln , bidej]i , ne se zemeni vo predvid ograni~uvawata
< 0 , za = + 1i 0 , za = 2 + 1. Ako gi zemam vo predvid i ovie ograni~uvawa grafikot ]e bide
kako na sl.15. :
23
Sl.15-Koregiran grafik na grafikot od sl.14.
{to e karakteristi~no za grafikot od sl.15. , vo odnos na site prethodni primeri? PRVO ,

primetuvate deka oblasta odozgora e ograni~ena so graficite na dve razli~ni funkcii : funkcijata
= + 1 na intervalot [-1,0] i funkcijata = 2 + 1na intervalot[1,0]. VTORO , oblasta ozdola e
ograni~ena so oskata , odnosno , so pravata = 0.Ovaa zna~i deka oblasta treba da ja PODELAM so
vertikalna prava , vo ovoj slu~aj , so pravata = 0, za da moàm oblasta na integracija da ja razgleduvam
kako unija od dve oblasti 1 i 2 t.e. da e :
= = [ , 2 1 < < 0,0 < < + 1] [(, )2 0 < < 1,0 < < 2 + 1]}
Spored toa baraniot dvoen integral ]e bide :
0
2+1
= 1(1 ) + 0 (0
0 2 +1
0
2
) = 1[
1 2 2
0
2
] + 0 [
] =i.t.n.
D
Ovoj e dobar primer da vi voo~am i edna druga VA`NA OSOBINA na dvojniot integral. Imeno, vo
dvojniot integral moème da vr[ime PROMENA NA REDOT NA INTEGRIRAWE. Kako ]e go izvedam
toa ? Ako voo~am deka oblasta , moè mnogu poednostavno , da se prikaè kako :
= {(, ) 1 < < 1 , 0 < < 1}
toga[ baraniot dvoen integral ]e bide :
1
1 2
= 0 (1 ) = 0
1
1
=i.t.n.
Vo posledniot izraz go promeniv redosledot na integrirawe , vo odnos , na prethodniot na~in , so toa

[to prvo integriram po , pa potoa po . Sepak na krajot rezultatot , normalno , mora da e ist i vo
dvata redosleda na integrirawe!!
Primer 2.1.5.5.
2 + =
R
Ako podra~jeto na integrirawe e dadeno na sl.16.
2 + =?
R
24
Sl.16.
Re[avawe:
Sega koga znam edna tolku va`na osobina na dvojniot integral moàm da ja primenam i vo konkretniov
primer. Zna~i :
1 0. Prvo , integriraweto go sproveduvam po , a potoa po .
2
0
3 2 3
[ +
]
=
2
1
0 3
52
=
+ 8 ==
;
3
( 2 + )] =
27 9 1
+
=
3
2 3 2
2
0
26
26
+ 4 =
+ 2 2
3
3
2
0
2 0. Vtoro , integriraweto go sproveduvam po , a potoa po .

3
1
2
0
2 + ] =
=
;
[ 2 +
2 2
]
=
2
0
3
1
2 2 +
4 2
2 3
=
+ 2
2
3
3
2
2
== 18 + +9 1 = 26
1
3
3
Rezultatot ot~ekuvano i vo dvata redosleda na integrirawe e ist.

Primer 2.1.5.6.
4 6 =?
D
kade D e podra~jeto opredeleno so krivata = i pravcite = 1 = 1;
Re[avawe:
Podra~jeto D e prikaàno na sl. 17. :

Celiot proces na opredeluvawe na oblasta na integrirawe , a i samoto integrirawe ]e go sprovedam so
pomo[ na ovoj grafik , pridrùvaj]i se za nego.
25
Sl.17.-Grafik na funkcijata = , = 1 = 1 i podra~jeto D

Rabotam spored sl.17. i toa prvo po , a potoa po , poredok na integrirawe: po ]e imam integrirawe od
1 do e ( za da ja opfatam celata oblast ), a po za da ja opfatam celata oblast , spored sl.16. ]e imam od
VLEZ(od sl.17. se gleda dekatoa e funkcijata = )do IZLEZ(izlezot od sl.17. se gleda deka e 1):
2
2
4 3 4 + 32 = [2 2 3 4(
2
4
1
+ 3 2 2 + 2
= ;
1
(4 6)] =
Sega , kako vtoro , ]e integriram prvo po , a potoa po , redosled na integrirawe. Za da bide opfatena
celata oblast , ]e integriram po i toa od (spored sl.17.) 0 do 1, a po , ]e integriram od 1 do .
Mnogumina SIGURNO ]e se zapra[aat zo[to ?Odgovorot e mnogu ednostaven , ako se znae deka , , e
INVERZNA f-ja za = Eve zo[to : Od osobinite na logaritamot poznato e ( u[te od sredno
u~ili[te ) deka: ozna~uva priroden logaritam ( od tuka i oznakata = ) a
logaritam od , za osnova , e = = , od kade sledi deka = e inverzna funkcija za = .
Vo toj slu~aj dvojniot integral ]e bide:
1
0
(4 6 )] =
2 2 6
=
1
1
0
2 2 6 2 + 6 = ;
2.1.6. Dvoen integral vo polarni koordinati

Ve]e porano naglasiv (vidi str.10) deka sekojpat koga vo (bilo koj integral)dvojniot integral se
pojavuvaat ~lenovi od oblik ( 2 , 2 ), bilo kako takvi , ili kako podkoreni golemini , ili kako sostavni
delovi od nekoja funkcija , pa i vo oblasta na integrirawe sekoga[ da se praktikuva PREMIN VO
POLARNI KOORDINATI !!
Polarnite koordinati bea definirani so izrazite:
= , = , = 2 + 2 , = . . (2.1.6.1)
No kaj dvojniot integral postoi edna posebna formula so koja se vr[i transformacijata na oblasta od
Dekartov vo polaren koordinaten sistem i taa e dadena so izrazot(2.1.6.2):
=

= 2 + 2 = 2 + 2 = (2.1.6.2.)
26
i se vika JAKOBIJAN (ili Jakobijanova determinanta). Taa e od krucijalno zna~ewe pri preminot od
Dekartov vo polaren koordinaten sistem. Ako znam deka elementarnata povr[ina e ,toga[ doa\am do
izrazot , koj ja dava vrskata pome\u elementarnite povr[ini vo dvata sistema :
= . . . (2.1.6.3. )
Vo toj slu~al dvojniot integral po oblasta D ]e glasi :
, =
=
, =
( , ) . . . . (2.1.6.4)
Sega da vidime na konkretni primeri kako odi re[avaweto na dvojnite integrali pri premin od
Dekartovi vo polarni koordinati.
Primer 2.1.6.1.
Presmetaj go dvojniot integral :
2 + 2 =?
D
kade oblasta D e ravenkata na kru`nicata 2 + 2 = 1 vo prviot kvadrant ;
Re[avawe :
Zadadenata kru`nica 2 + 2 = 1 e CRK so centar vo S(0,0) i radius = 1 i e lesna za crtawe a e
prikaàna na sl.18.
Sl.18.- Grafik na CRK
27
1 0. Prvo , da probam da integriram vo pravoagolni koordinati :
1
2 + 2 = 0 (0
1 2
1
(
2 0
1
2 + 2 ) =
1 2 2
1
2
1+ 1 2
0 [0
12
2 + 2 + 2 + 2 + 2
= 1 2
=0
==
) = = /; (DOSTA TE{KO)
Zna~i integriraweto vo pravoagolni koordinati e dosta komplicirano !!

2 0. Vtoro , preminuvam vo polarni koordinati :
Sl.19.-Preminuvawe vo polarni koordinati
2 + 2 =
2 + 2 =
=
= = 02 [ 0 2 ] = 02
3
3
1
0
/2
= 0
3
= ; (LESNO)
D
MNOGU POLESNO SE DOA|A DO ISTIOT REZULTAT KAKO I VO DEKARTOV KOORDINATEN SISTEM!! (NE
ZABORAVAJTE:SEKOJPAT BIRAJTE GO POLESNIOT NAÎN DA DOJDETE DO POSAKUVANOTO RE{ENIE-NE KOMPLICIRAJTE ,
VREMETO E MNOGU BITEN FAKTOR NA ISPIT ILI KOLOKVIUM!!)
Primer 2.1.6.2.
+ 2
=?
D
ako integracionata oblast D e opredelena so :
2 + 2 = 1, ( 1) 2 + 2 = 1, vo prviot kvadrant;
Re[avawe :
Podra~jeto na integracija ]e bide kako na sl. 20. , bidej]i 2 + 2 = 1 e CRK so centar vo to~kata S(0,0) i
radius = 1, dodeka ( 1) 2 + 2 = 1 e i.t. ravenka na kru`nica , so centar vo S 1 (1,0) i radius = 1, pa
grafikot ]e bide kako na sl.20. :
28
Sl.20.-Grafik na funkciite 2 + 2 = 1 i ( 1) 2 + 2 = 1, so prese~nata to~ka R(1/2, /)i oblasta na

integracija D vo Dekartov koordinaten sistem
Integriraweto ]e go sprovedam vo polaren koordinaten sistem( bidej]i ima ~lenovi od oblik 2 + 2 i vo
podintegralnata funkcija i vo oblasta ). Grafikot na funkciite ]e go prefrlam vo polaren oblik ,
kako na sl.21. :
Sl.21.- Grafik na funkciite vo polaren oblik

Preminot e na sledniov na~in :
u=0;
2 + 2 = 1, ( 1) 2 + 2 = 1,
t.e.
2 + 2 = 2 = 0, = 1, 2 = 2, = 0, = 1do
= 2; Presekot na kruìncite : = 1 i = 2 dava = 1/2, = /3, kako [to e prikaàno
i na sl.21. Sega dvojniot integral ]e bide :
=
2 + 2
=
=
2 + 2
=
=
Sega moèm da gi vmetnam granicite na integracija vo posledniot integral gore :
= 03 [1
] = 03 [ ]
2
=2
=1
= 03 2 2 = 3 + +
29
Navistina mnogu polesno odkolku ako rabotev vo Dekartovi koordinati !!
Na studentot OSTAVAM da proba SAMOSTOJNO da ja re[i vo Dekartovi koordinati!!
Sega koga gi znam poimite , pravilata i metodite na re[avawe na dvojnite integrali mo` am da
preminam na :
2.1.7. Primena na dvojnite integrali

Dvojnite integrali nao\aat golema primena vo site matemati~ko-tehni~ki nauki , kako na primer ,
vo ma[instvoto ( opredeluvawe , teì[te , masa , gustina i.t.n. na telo), vo elektrotehnikata , posebno , vo
telekomunikaciite ( Gausov zakon,BioSavarov zakon,propagacija na branovi i.t.n. ), vo IT-tehnologijata
(prostirawe i odnesuvawe na binarni , oktalni ,dekadni i.t.n. signali), kako i vo drugite prirodni nauki ,
kaj koj , matemati~koto predznaewe , e od sekundaren karakter , kako na primer , geodezijata , arhitekturata ,
geografijata , hemisko-biolo[kite nauki i.t.n. Zna~i , op[to zemeno NE POSTOI SOVREMENA
NAU^NA DISCIPLINA , kade matemati~koto predznaewe ne nao\a direktna ili indirektna primena.
2..1.7.1. Presmetuvawe povr[ina so primena na dvojniot integral

Presmetuvawe na povr[ina vo pravoagolni koordinati
Povr[inata na podra~jeto , e dadena so izrazot :
=
. . . (2.1.7.1.1)
pri [to e definirano so neravenkite :

, 1 2 . . . (2.1.7.1.2. )
i pritoa se sveduva na dvojniot integral:
2( )
1( )
. . . (2.1.7.1.3. )
Primetuvate deka integralot (2.1.7.1.3.) posle site operacii ]e se svede na :
[1 () 2 ()]
[to e potpolno identi~en so izrazot za presmetuvawe povr[ina so ednokraten integral !!(vidi

str.2). Zna~i , dojdovme do logi~ka i konkretna konstatacija , deka ne moète da re[avate dvoen
integral , ako prethodno , ne ste gi sovladale ednokratnite integrali. !!
Presmetuvawe povr[ina vo polarni koordinati
Povr[inata na podra~jeto D vo polarni koordinati e dadena so izrazot :
=
. (2.1.7.1.4. )
pri [to podra~jeto e definirano so izrazite :

, 1 2 . . (2.1.7.1.5)
a povr[inata vo polarni koordinati se sveduva na izrazot:
30
2()
1()
. (2.1.7.1.6. )
koj izraz e ist so (2.1.6.4.) , na str.24.

Ostanuva da VISI pra[aweto kako izgleda PROSTORNO povr[inata ?Toa e dadeno na slikata
22. :
Pri toa so = (, ) e ozna~ena , vo op[t slu~aj , funkcijata = (, ) , koja zasega ne ni e posebno
zna~ewe , no pokasno , koga ]e definirame volumen (zafatnina)nad zadadena povr[ina , povtorno ]e
ja koristime ovaa sl.22. Zasega od zna~ewe ni e samo oblasta , koja na sl.22.e odbeleàna so crveno
i e pretstavena vo ramninata (zaradi podobra preglednost):
SLIKATA22. DAVA PEFEKTNA TRIDIMENZIONALNA VIZUALIZACIJA,
NA, ZADENATA KRIVA = , I NEJZINATA OBLAST
NAINTEGRIRAWE
. PROSTO,
OVAA, SLIKA JA DAVA VRSKATA
POME\U = , I OBLASTA NA
INTEGRIRAWE !!!
Sl.22.-Prostorna vizualizacija pome\u krivata = (, )i integracionata oblast R

Primer 2.1.7.1
Da se opredeli povr[inata ograni~ena so krivite: 2 = 10 + 25 2 = 9 6 ;
Re[avawe :
Zadadenite krivi ne se ba[ mnogu ednostavni za skicirawe. Za da gi nacrtam (skiciram) potrebno e :
A0.) Da gi opredelam definicionite oblasti :

5
1. Za krivata 2 = 10 + 25 = 10 + 25 10 + 25 0
2. Za
krivata 2
= 9 6 9 6 0 6 9
5 3
3. . . {[ , ]}
2 2
B0 .) Se opredeluvaat prese~nite to~ki na zadadenite krivi : So re[avawe na ravenkata:
31
10 + 25 = 9 6 1 1, 15 2 (1, 15)
Vrz osnova na sprovedenata (kratka)analiza na zadadenite funkcii go crtam grafikot kako na sl. 23.
Vedna[ da napomenam deka ova kratka analiza MORA da se izvr[i za da se skiciraat graficite na
dadenite funkcii .
Sl.23.- Grafici na dadenite funkcii i nivnite prese~ni to~ki R1 i R2

Od sl. 23. se gleda deka za podobro da ja najdam sakanata povr[ina , prvo, treba da gi opredelam prese~nite
to~ki R1 i R2 , pa potoa najprvo da integriram po u , pa posle po , bidej]i , na toj na~in , go izbegnuvam
razbivaweto na integracionoto podra~je na 2 dela. No MORA da VNIMAVATE , dadenite funkcii da gi
DOVEDETE VO INVERZEN OBLIK (forma) , od kade sledi nivnata inverzija:
=
Baranata povr[ina ]e bide :
15
15
2 25
10
9 2
6
2 25
19
i =
= =
9 2
6

[] ;
Posledniot integral ne go dadov vo kompletno re[ena forma , tuku samo , kone~noto re[enie (a e mnogu
lesen) za da moè ~itatelot , odnosno , studentot , SAMOSTOJNO DA SE OBIDE DA GO RE{I !!
Primer 2.7.1.2.
32
Da se presmeta povr[inata odrani~ena so krivite:
2 + 2 4, 1
Re[avawe :
Bidej]i krivata 2 + 2 4, sodrì vo definicionata oblast ( D.O. ) ~len od oblik 2 + 2 , jasno deka
treba da preminam vo polaren koordinaten sistem. No prethodno poèlno e, a i prepora~uvam na site, da
skiciraat vo Dekartov koordinaten sistem , kako na sl. 24. :
Sl.24.- Grafik na 2 + 2 4 i 1 so prese~nite to~ki i R2

Ova go pravam od pri~ina zo[to preminuvaweto vo polaren sistem e mnogu poednostavno , ako ve]e go
imam grafikot vo Dekartov sistem. Vo 2 + 2 4 stavam x = 1 , pa sledi :
1+ 2 = 4 2 = 3 = 3
znaej]i gi = 1 i = 3 vo polaren sistem imam :
1 =
1
= , =
=
3 = = 3 = i
3
3 =
; Na toj na~in polarnogi odrediv granicite na . Zna~i :
za
= 3 =
3
3
Za da go opredelam treba , agolot , da go fiksiram , pa za pomalata vrednost na se dobiva:
1
= , = 1 1 = =
dodeka pogolemata ( gornata ) vrednost za o~igledno ]e bide 2 , pa za kone~no sledi :

1
2
Sega povr[inata ]e bide :
2
3
3 2
2
1 3
1
1
1 2
3
= 1 =
4
= 4
= (4
3)
1 ==
2
2

2
2
3
3
3
, [] ;
33
2.1.7.2. Presmetuvawe volumen (zafatnina) so primena na dvojniot integral

Rekov , u[te na po~etokot , (kaj ednokratniteintegrali), deka integralite moè da se koristat i pri
presmetuvawe na volumen. So primena na ednokratnite integrali (vidi gi izrazite) na str.10 , toa e dosta
komplicirano [ imame podintegralna funkcija 2 () ] koja ne sekoga[ e ednostavna za integrirawe.
Kaj dvojnite integrali situacijata e ne[to poednostavna, a edinstven problem , koj moè da se pojavi
(eventualno ) e opredeluvaweto na granicite na integrirawe.
Bez mnogu da teoretiziram ( studentite ne se premnogu nakloneti )na teoretski apstrahirawa ]e gi
iskoristam sl. 24 i 25. , na koj e dadena geometriskata interpretacija na dvojniot integral , pri
opredeluvaweto na volumenot na teloto.
Sl.25.- Geometriska interpretacija na dvojniot integral od dve funkcii
Na sl.25. se zadadeni dve integrabilni funkcii so dve promenlivi (x , y ) , = , i = , .

Proekcijata R na dvete funkcii na - ramninata e edna ista povr[ina R za dvete dadeni funkcii , kako
[to e prikaàno na slikata 25. Od slikata 25. primetuvate deka funkcijata = , vsu[nost e
matemati~ki opi[uvawe na nekoja konusna povr[ina poto~no konus ( kako telo ) , dodeka , = , ,
opi[uva nekoja sfera , poto~no polusfera. Ovaa ne zna~i deka so funkciite = , i = ,
sekojpat se opi[ani tokmu ovie tela. Naprotiv , so dve funkcii , ili, edna, moè matemati~ki da se opi[e
bilo koe telo ili povr[ina , [to vo primerite [to ponatamu ]e sleduvaat , sekako ]e vi stane pojasno. Tie
dve funkcii pravat nekoj presek , ~ij volumen V e prikaàn na sl. 26. , ozna~en na sl26. , so sina boja V. Toa e
34
vsu[nost nekoe konusno telo , koe zavr[uva so polusfera , ili t.n. polusferen konus , koj e prikaàn na sl.
26.
Sl.26. - Geometriski kako izgleda volumenot na baranoto telo zadadeno so presek na 2 funkcii
{to e NAJVA`NO DA SE RAZBERE I SVATI OVDE ?
PRVO :
NIKOGA[
RABOTITE
SISTEM.
NE
VO
SE
ZD
OBIDUVAJTE DA
KOORDINATEN
VTORO :
SEKOGA[ GLEDAJTE JA PROEKCIJATA
OD DADENITE POVR[INI VO EDNA
RAMNINA ,(, ili ).
35
Ovaa se samo GENERALNI PRAVILA , no postojat i mnogu drugi FINTI koj ]e gi svatite i razberete
vo primerite [to sleduvaat. Spored sl.25. , sledi , deka , volumenot V na teloto od sl.25. , ]e bide daden so
izrazot :
=
,
R
, =
R
[ , , ] . . (2.1.7.2.1. )
R
Primer 2.1.7.2.1.
Da se presmeta volumenot na tristrana piramida koja e ograni~ena so ramninite :

= 0, = 0 , = 0 + + = 1
1 2 3
Re[avawe :
Da se pridrùvam do generalnoto pravilo ( iako piramidata [to e dadena vo kanoni~~en oblik ) e
relativno lesno da se nacrta i vo tridimenzionalen oblik. Za da go zapazam PRVOTO generalno pravilo
zemam deka = 0 , pa ravenkata na ramninata + + = 1 ]e bide : + + = 1 = + 1 = 2 +

1
2; Ovaa ravenka ja skiciram kako na sl.27.:
Sl.27.- Grafik na funkcijata = 2 + 2 so oblasta na integrirawe R

Rabotam vo pravoagolni koordinati, pa od sl.27. , se gleda deka : 0 1 a 0 2 + 2 . Ako go izrazam
od kanoni~niot oblik ]e go dobijam eksplicitno : = 3 3
se dobiva :
=
=
R
3 3
R
3
2
; So zamena na vo izrazot (2.1.7.2.1)
36
Ako znaeme deka = , sledi , volumenot ]e bide :
1
2 +2
1
3
=
3 3 = 3
2 2 + 1 = = [];
2
0
0
0
Primer 2.1.7.2 .2.

Da se presmeta volumenot zfaten od povr[inite ( t.n. rotacioni paraboloidi-ne se trudete da gi znaete
imiwata na telata ili povr[inite, toa ne e va`no-IME SI E IME !):
8
= 2 + 2 = ( 2 + 2 )
9
Re[avawe :
Ne odstapuvaj]i od generalnite pravila , kako , prvo , go baram presekot na 2-te krivi t.e.
8
4
2 + 2 = 2 + 2 2 + 2 =
9
9
Zna~i dobiv deka presekot na dvete krivi , koj ja ODBELE@UVA oblasta na integrirawe R e vsu[nost
2
CRK so centar vo S(0,0) i radius = ;, pa volumenot ]e bide:

3
= = [(
8
9
2 2 2 2 )] =
ea o oa kooa
= , =
R
8
Vtoro, vo polarni koordinati (ima ~lenovi 2 + 2 ): = 2 , = 2 = 2 = 2 2 2 =

2
= =
;Zna~i 0 ; a ]e se menuva jasno od 0 do 2, pa za sledi

3
2
3
0
2 3 = =
, [];
9
Zabele[ka:
Mnogumina sigurno ]e se zapra[aat : Zo[to vo podintegralnata funkcija vo dvojniot integral zemav
, a ne na primer ? Objasnuvaweto e slednovo : Od definiranosta na i sleduva deka :
8
= ( 2 + 2 ) , a bidej]i = 2 + 2 = ;
Jasno e deka od ja odzemam , a moè da se odzeme samo od ne[to [to e pogolemo , pa sega mislam deka e
sosem jasno zo[to zemav , a ne ;
Primer 2.1.7.2 .3.
Da se presmeta volumenot na telo ograni~eno so krivata : 2 = 2 + 2 i 0 1;
Re[avawe :
37
O~igledno granicata e 0 1, a toa zna~i deka sekoja druga golemina e pod ova granica = 1, a so samoto
toa sledi deka od 1 ]e treba da ja izvadime krivata (konus e, no ne e va`no toa) 2 = 2 + 2, [to zna~i
podintegralnata funkcija vo dvojniot integral ]e bide = 1 . Sega treba , da se korenuva , pa , sledi :
= 2 + 2 , pa normalnodeka :
, = 1 2 + 2
Se pridrùvam do generalnite pravila.Toa da povtoram, zna~i, IZBEGNUVAJTE 3 D-prikaùvawe na
dadenata funkcija. Za = 0, krivata nema smisla. Zo[to ? Zatoa [to od :
2 + 2 = 0 2 = 2
pa ako posledniot izraz se korenuva se dobiva : = 2 , [to e apsurdno , bidej]i 2 0 R
pa od tuka sledi apsurdot. Ostanuva = 1 2 + 2 = 1 , a ova e CRK so centar vo S(0,0) i radius = 1.
Bidej]i oblasta na integracija e kru`nicata K dadena na sl.28. , a imame ~lenovi od oblik 2 + 2 ,
podobro e da preminam vo polarni koordinati.
Sl 28.-Grafik na oblasta na integracija K

So premin vo polarni koordinati sledi : 0 1 , a za sledi : 0 2; pa volumenot e:
= 1
K
Ako gorniot integral se napi[e vo razviena forma ]e imame :
2
= 0 0 2 = 0
2
2
3
3
1
0
2 1
21
= 0 [ ] = 0 =
2
0
= [] ;
38
3.Trojni integrali
Trojnite integrali se i.t. mnogu va`ni vo matemati~ko-tehni~kite nauki. Tie se od posebno zna~ewe pri
presmetuvawe na volumen na tela formiran od zadadeni krivi , so tri promenlivi ( varijabli ).
3.1.Poim za troen integral i negovo presmetuvawe
Troen integral posti samo ako e definirana integrabilna funkcija so 3 promenlivi od oblik:
= , , . (3.1.1. )
pa
vo
toj
slu~aj
so
izrazot
(3.1.1.)
se definira
= (, , )
trojniot
integral
od
funkcijata:
na sledniov na~in :
, , = , , . . (3.1.2. )
V
Ovaa definicija za troen integral e samo kone~na forma , a doa\aweto do nea namerno go izostaviv , od
edostavna pri~ina [to e mnogu sli~na so dvojniot integral , no nejzinoto celosno izveduvawe , smetam deka
go nadminuva obemot i namenata na ovaj trud.
Primer 3.1.1.
Da se presmeta trojniot integral :
dxdydz
(x+y+z+1) 3
=?
V
Ako V e oblasta na integrirawe ograni~eno so koordinatnite ramnini i ramninata:
++ = 1
Re[avawe :
Re[avaweto na trojnite integrali , vo princip , e mnogu sli~no so re[avaweto na dvojnite integrali.
Vo oblasta na ramninata :
++ = 1
za zemam deka e 0 t.e. = 0 + + 0 = 1 = + 1 , dodeka , za (kako funkcija) zemam deka e :
= 1
Vo toj slu~aj trojniot integral po oblasta V, ako vo - ramninata, skicata, na = + 1 e kako na sl.
29.
39
Sl. 29.- Grafi~ko prikaùvawe na oblasta V i pravata = +
Re[avaweto na dadeniot troen integral ]e bide na sledniov na~in :
(+++1) 3
+1
= 0 0
+++1
+1
== 0 0
1
2 +++1 2
1
0
a ova e ve]e
dvoen integral , pa studentot treba ( a ako saka da poloì MORA) sam da go re[i ponatamu dvojniot
integral , samo VNIMAVAJ , vo posledniot integralen izraz samo e promenliva , dodeka , i se
konstanti !! Da napomenam zaradi kontrola na to~nosta , krajniot rezultat , od re[avaweto na ovoj
troen integral e :
Primer 3.1.2.
Da se presmeta trojniot integral od funkcijata : = , , = 2 + 2 + 1 , nad oblasta , koja e
ograni~ena so krivite 2 + 2 = 1 i = 1 + 2 + 2 i ramninata .
Re[avawe :
Ovoj primer za razlika od prethodniot e dosta posloèn . Oblasta na integrirawe e :
= { , ,
, , 0 1 + 2 + 2 }
kade so e odbeleàna proekcijata na celata oblast vo ramninata , pa za trojniot integral ]e ja

imame slednava presmetka :
1+ 2+ 2
2 + 2 + 1 = [0
( 2 + 2 + 1) ]=
Vo prodolènie gorniot integral , posle re[avaweto na integralot vo srednata zagrada , ]e se svede na

re[avawe na integralot od oblasta :
= 2 + 2 + 1 1 + 2 + 2 =
40
zna~i , kako i vo prethodniot primer dobiv dvoen integral , no za razlika od prethodniot , koj be[e
dosta ednostaven , pa ne go re[iv celosno , ovoj bidej]i e pokompliciran ]e vi go re[am celosno. Imeno , vo
posledniot izraz (gore), vo dvojniot integral , figuriraat kvadra tni ~lenovi , odnosno , ~lenovi od
oblik 2 + 2 , pa zatoa , ]e vovedam polarni koordinati , so [to re[avaweto na posledniot dobien dvoen
integral (gore), se re[ava mnogu polesno,pobrzo i poto~no :
= , = ,
kako 2 + 2 = 1 e CRK za nea vaì istata slika od sl.27. , pa zatoa nema povtorno da ja skiciram , tuku ,
]e ja iskoristam sl. 27. Spored toa ]e vaì :
0,1
0 , 2
Ako go primenam polarniot oblik , sledi , :

2
2 + 2 + 1
1 + 2 + 2 =
2 + 1 1 + =
ponatamu e sosem jasno :

2
3.2.Primena na trojniot
5 4 3 2
[ + + + ]
5
4
3
2
1
77
=
0
60
2
0
77
60
=
;
0
integral za presmetuvawena volumen
Presmetuvaweto na volumen na edno telo , dobieno kako presek na dve ( ili pove]e funkcii) so troen
integral e prili~no ednostavno , od pri~ini [to , vo trojniot integral ne figurira nikakva funkcija , tuku
, toj ednostavno , kako , podintegralna funkcija go ima elementarniot volumen , na nekoj elementaren
paralelopiped ~ii elementaren volumeni se : = , pa vkupniot volumen ]e bide tokmu trojniot
integral , to~no od toj elementaren volumen :
=
. . (3.2.1)
V
So primena na troen integral , zna~i se izbegnuvaat komplikaciite [to moè da nastanat ako
podintegralnata funkcija se kvadrira ( kaj ednokratniot opredelen integral), ili se vmetne kako linearna
funkcija ( mislam linearna vo smisla deka ne se kvadrira)vo dvojniot integral.
Primer 3.2.1.
Da se opredeli volumenot na telo ograni~eno so krivite:
= 2 2 , = 2 , = 0 = 0
Re[avawe :
Kako i kaj dvojnite integrali i ovde vaàt istite pravila. Zna~i , NIKOGA{ ,ne rabotete vo 3Dramninite , tuku , svedete go trojniot integral , vo nekoja od proekcionite ramnini : Oxy , Oxz, ili vo Oyz .
41
Taka , vo = 0 ramninata ravenkata na = 2 2 , ]e bide : 0 = 2 2 = + 1 i e

dadena na sl. 30. , a na istata slika e prikaàna i ravenkata = /2, so oblasta D :
SAKAM U{TE EDNA{ DA NAGLASAM :
PRIDR@UVAJ TE SE DO PORANO
NAVEDENITE PRAVILA.....
Sl. 30- Grafik na funkciite = + 1 i = , so oblasta vo ramninata

Vo toj slu~aj baraniot volume nad oblasta ]e bide dadena so trojniot integral :
=
Ako prodolàm da go re[avam gorniot troen integral ]e imam :
2 2
Oxy
So re[avawe na integralot vo srednata zagrada se dobiva :
42
=
2 2
[]
+1
2
/2
+1
2
2
1
1
2 1
1
+ + 1 = 3
+
+
= . = [] ;
12
0
2 0
0
2 2
2
4
O~igledno presmetuvaweto na volumen so troen integral e poednostavno, odkolku, so ednokratniot

opredelen ili dvokratniot integral, no problemot e vo to~noto opredeluvawe na granicite na
integracija.
Za poednostavno re[avawe na trojnite integrali se javuva potreba od :
3.3.Voveduvawe na zamena kaj trojnite integrali

Od istite pri~ini zaradi koj , kaj dvojnite integrali , vovedovme smena Dekartovi vo polarni koordinati
i kaj trojnite integrali se javuva potreba , od voveduvawe na dopolnitelni smeni , a se so cel ,
POEDNOSTAVUVAWE , na na~inot na prikaùvawe na podintegralnata funkcija , ili , oblasta na
integracija ili i ednoto i drugoto. So ogled deka kaj trojniot integral rabotam so funkcii od tri
promenlivi (, , ) , ot~ekuvam , deka smenata [to ]e ja vovedam , da sodrì tri novi promenlivi , koj na
soodveten na~in bi go definirale preslikuvaweto i neka tie novi promenlivi gi ozna~am so :
, ,
definirani so izrazite :
= , , , = , , = (, , )
pri [to , , , a , , i pritoa preslikuvaweto e definirano so izrazot :
, , { , , , , , , , , }
e dvostrano ednozna~no od , a voedno pretpostavuvam deka site tri funkcii se neprekinati i
diferencijabilni , [to zna~i i integrabilni , a uslov za toa be[e , da egzistiraat nivnite parcijalni
izvodi. So ovaka ( i pod ovie uslovi) definiranoto preslikuvawe DIREKTNO ja preslikuvam
podintegralnata funkcija ili oblasta na integrirawe. Onaa [to preostanuva e da vi go prikaàm na~inot
kako da go transformirate elementarniot paralelopiped , so volumen . Znaete deka , vo Dekartov
koordinaten sistem , elementarniot paralelopiped , odnosno , kvadar , ima rabovi , , . Pri nekoja
mala promena na promenlivite od (, , ) do ( + , + , + ) ]e imam nekoja elementarna promena na
volumenot na kvadarot ( paralelopipedot) od = , [to vo grani~en slu~aj ( koga 0) ,
]e premine vo = , a ova e sosem jasno , bidej]i vo oddelot (3.2.) , ve]e go dadov izrazot za volume n na
telo so izrazot (3.2.1.). Sega potrebno e da se opredeli volumenot na oblasta koja se dobiva so
transformacija na vo koordinatniot sistem. Ovaa telo e ograni~eno so tri para povr[ini koj
me\usebno se se~at vdol` nekoj krivi. Za mnogu mali promeni na promenlivite moàm da smetam deka
izgeneriranite novi povr[ini se pribli`no paralelni me\usebno. Rabovite na aproksimativniot
paralelopiped , matemati~ki , moàm da gi pretstavam so pomo[ na vektorite : PQ,PR, PS , koj pak
moàt da se pretstavat ( pribli`no ) so izrazite :
( , , , )
43
( , , , )
( , , , )
Volumenot na na paralelopipedot , so rabovi , PQ,PR , PS , ]e bide , spored teorijata na analiti~kata
geometrija vo prostor , ednakva , na me[aniot proizvod , odnosno :

( ) .

Vo posledniot izraz prepoznavam Jakobijan transformacija ( pogledni ja determinantata od parcijalnite

izvodi !! ) vo posledniot izraz gore i razgleduvaj]i ja istata , no vo grani~en slu~aj , kone~no imam :
= = .
, ,
. . . . . (3.3.1. )
, ,
So izrazot (3.3.1), vsu[nost , ja najdov vrskata pome\u elementarnite volumeni vo dva razli~ni koordinatni
sistema , [to ponatamu , vo mnogu slu~ai , vo mnogu ]e mi ja olesnuva rabotata so trojnite integrali ,
osobeno , pri opredeluvaweto na granicite na integrirawe , pri [to kako [to vidovte vo prethodnite
primeri , e dosta komplicirana postapka , duri i ako rabotam so linearni ravenki ( vidi primer 3.1. 1. ) , a
da ne zboruvam za ravenki od kvadraten ( ili bikvadraten ) oblik.
Verojatno mnogumina ]e se zapra[aat : Zo[to e potrebna celata ova teoretska apstrakcija ? Odgovorot
ve]e go dadov vo pogorniot paragraf , no sega , ]e go konkretiziram so :
3.4.Voveduvawe na cilindri~ni koordinati vo trojnite integrali

Cilindri~niot koordinaten sistem , ne ni[to drugo , tuku , voop[tuvawe na polarniot koordinaten
sistem ( natamu POKS) , no vo tridimenzionalniot prostor. Za precizno definirawe na cilindri~niot
koordinaten sistem ( ponatamu CKS) , neka zemam , vo pravoagolniot koordinaten sistem (natamu PKS ili
DKS ) deka e dadena nekoja to~ka T(x, y, z) vo DKS . Ovaa to~ka i.t. moè ednozna~no da se opi[e , ako vovedam
tri novi promenlivi : , so koj ]e go opi[am rastojanieto na to~kata T od oskata na simetrija ; , so koja ]e
go opi[am agolot na rotacija na to~kata T okolu oskata na simetrija ; i z , so koj ]e go opi[am rastojanieto
na to~kata T od nulata , vdol` oskata na simetrija . Na toj na~in ]e ja opredelam vrskata pome\u DKS i CKS
, koja ]e bide dadena so izrazite :
= , = , = . . . (3.4.1. )
Pri toa MORA da e : 0 , [0,2] i ; Ako gi koristam transformaciite dadeni so izrazot (3.3.1.)
(za onie student koj sakaat podlaboko da navlezat vo teoretskite dokaùvawa toa im go prepora~uvam !) na
krajot ]e dobijam deka e :
= = (3.4.2. )
Ostana u[te da vidam grafi~ki kako izgleda CKS , a toa e prika`no na slikata 31. Na istata slika se
ozna~eni i prostorno prikaàni promenlivite , i .
No VNIMAVAJTE :
IZBEGNUVAJTE DA SE TRUDITE, BEZ RAZLIKA, DALI VE@BATE, ILI STE NA ISPIT (KOLOKVIUM) DA GI
SKICIRATE DADENITE KRIVI VO TRIDIMENZIONALEN OBLIK , (toa e re~isi prakti~no,za vas,
NEVOZMO `NO!! osven ako nemate perfektno matemati~ko znaewe kako i ~uvstvo za prostorna
orientacija)......tuku ednostavno rabotete so skicirawe vo ramnina. DOBRO ZAPOMNETE GO OVAA ,
ZATOA I POVE}E PATI GO NAGLASUVAM !!
44
OVAAEEVO
VOVA{
VA{ INTERES
INTERES I
I PRIDR
PRIDR`
ÙVAJTE
UVAJTE SE
SE DO
ZA NEGO
OVAA
NEGO ,, SEKOGA{
SEKOGA{
SAMO
SAMONA
NAOVOJ
OVOJNAÎN
NA~IN}E
}EDOJDETE
DOJDETEDO
DOPOSAKUVANOTO
POSAKUVANOTO RE{ENIE
RE{ENIE
Sl.31.-Grafi~ki izgled na CKS

Primer 3.3.1.
Da se presmeta volumenot na teloto (konusot) : z = 1 x 2 + y 2 , nad ramninata.
Re[avawe :
Od dadenata ravenka = 1 2 + 2 lesno voo~uvam deka ako = = 0, toga[ =1 , [to zna~i deka
vrvot na teloto (konusot- [to ne e va`no vo zada~ite) e vo to~kata (0,0,1), a presekot na dadenata
kriva so ramninata ( =0) e CRK , pa re[avaweto na problemot , e tokmu vo voveduvaweto na
cilindri~ni koordinati , bidej]i , teloto e simetri~no vo odnos na oskata . Toa moè da se vidi i bez
3 D. Imeno , oblasta definirana pri = 0 , 2 + 2 = 1 , a taa e simetri~na vo odnos na
oskata. Kako centarot na CRK e vo (0,0) a visinata = 1 , se izdiga tokmu od taa to~ka , a
izvodnicata na teloto (konusot) e do kraevite na kru`nicata , toa zna~i deka ednata
izvodnica ]e odi od = 1, do = 1, a drugata izvodnica od = 1 do = 1, [to zna~i , deka
45
teloto e simetri~no vo odnos na oskata. Sega da go prezentiram na~inot na premin od DKS vo

CKS. Kako e spored (3.4.1.) :
= , = , = so zamena vo = 1 2 + 2 = 1 () 2 + () 2 = 1 ;
agolot [0,2] toga[ oblasta ]e bide : = {(, , )0 1 , 0 2 , 0 1} ; Vo toj
slu~aj:
=
. . . ()
bidej]i ve]e vidov deka :

= =
[to go iskoristiv i go vmetnav vo trojniot integral so koj izraz (3.2.1.) definirav volumen na zadadeno
telo , vo slu~ajov , = 1 2 + 2 , nad ramninata. Ponatamo[noto re[avawe na integralot (V)
1
e lesen : = 0 0 0
2 2
= 0 0
1
0
= = [] ;
Vo oddelot (3.3.) na str,42 , ve]e spomenav deka pri re[avaweto na dvojnite i trojnite integrali
~esto se javuva potreba za premin od DKS vo POKS ili CKS. No , vo dadeni slu~ai , nitu eden od ve]e
navedenite premini ili prelikuvawa , vo potpolnost ne gi ispolnuva , ili gi ispolnuva , no so mnogu
pove]e trud i gubewe od dragocenoto vreme , barawata na konkretno zadadenite zada~i . Eden takov
karakteristi~en slu~aj , koga obi~no vo dadena podintegralna ili integraciona oblast , se javuvaat
~lenovi od oblik 2 + 2 + 2 , koj obi~no se narekuvaat sferni ili sferoidni ( elipsoidni ) ~lenovi. Vo
takvi slu~ai , koj moram da priznaam , retko pa\aat na pismen (i) ispit(i), [to ne vaì i za usniot
ispit, na dodiplomskite studii na tehni~kite fakulteti , se javuva potreba od voveduvawe na novi
vidovi , na premin od DKS , koj se poznati kako :
3.5.Premin od DKS vo sferen koordinaten sistem (SKS) kaj trojnite integrali

Ovaa e, kako [to ]e vidite ponatamu , mnogu efikasen na~in na re[avawe na zada~i vo koj se pojavuvaat
~lenovi od ve]e spomenatiot oblik 2 + 2 + 2 .SKS se voveduva koristej]i parametri koj soodvetstvuvaat
, odnosno korespondiraat i se analogni na onie, so koj, koordinati polo`bata na nekoja to~ka , ja opi[uvam
polo`bata na taa to~ka na Zemjata ( a taa e sferno , poto~no elipsoidno telo ) , pri [to (geografski ) ne
matemati~ki kaàno gi razgleduvam geografskite dolìni i [irini . Kako ]e go napravam toa ? Prvo ,
znam deka tridimenzionalniot prostor , ima svoj po~etok , koj obi~no go ozna~uvame so O (0,0,0). Neka
rastojanieto na taa to~ka od O (0,0,0) go ozna~am so ( na MK. se ~ita ro ) i ]e go razlikuvam od koj vo
CKS go definirav kako rastojanie na taa to~ka od oskata z (vidi sl. 31.). Zna~i , ako , po definicija be[e,
= 2 + 2 , toga[ za ]e bide, = 2 + 2 + 2 . Agolot ja opi[uva rotacijata na razgleduvanata
to~ka vo ramninata , to~no isto kako i kaj CKS i POKS . Toga[ e sosem jasno deka [0,2] . Nov
element t.e. nova koordinata koja se voveduva vo SKS e agolot , koj se definira kako agol na vektorot na
polo`ba na razgleduvanata to~ka i pozitivniot del na z oskata , od kade sosem logi~ki sledi deka ]e se
dviì od 0 do , t.e. 0, , kako [to e prikaàno na sl. 32. :
46
Sl.32.- Grafi~ki prikaz na SKS

Kako [to se gleda od sl.32. ako vo ramninata zemam nekoja proizvolna to~ka T vo DKS so koordinati
(, , ) moè relativno lesno da se pronajde vrskata pome\u koordinatite vo DKS i SKS . Za taa cel neka
gi razgledam proekciite na to~kata T vo ramninata , a potoa rastojanieto na tie proekcii od
koordinatniot po~etok , koe kako i vo CKS go ozna~uvam so . Vo ramninata , za to~kata T primetuvate
i od sl.31. deka taa proizvolno izbrana to~ka e opredelena so , intenzitetot na radius vektorot i so agolot
pa ]e vaì :
= , = (3.5.1. )
Vo ramninata koristejki go POKS , moàm da zapi[am , deka ]e vaàt relaciite :
= , = . (3.5.2. )
Kombiniraj]i gi relaciite (3.3.1.) i (3.3.2.) , kone~no ja dobivam vrskata za to~kata T vo DKS i SKS :
= , = , = . (3.5.3)
Pri toa kako [to ve]e kaàv vaì :
0 , 0,2 ,, 0, , , , . . . . (3.5.4)
So relaciite (3.5.3.) i (3.5.4.) e dadena vrskata pome\u DKS i SKS za edna ista to~ka T, koja vo DKS ima
koordinati T(x, y, z) a vo SKS ima koordinati , , . Jasno ovde e ramninski, a prostoren agol.
Bez da navleguvam podlaboko vo teoretskoto izveduvawe kako bi glasela krajnata formula za elementaren
volumen vo SKS ]e go iskoristam ve]e poznatiot izraz :
= . . . . (3.5.5. )
koj so primena na op[tiot Jakobijanskiot transformacionen izraz (3.3.1) na str.43 , vo konkretniov slu~aj
]e glasi :
=
(, , )
(, , )
koj posle site izvr[eni parcijalni diferencirawa vo determinatata kako krajno re[enie dava :
=
(,,)
(,,)
= 2 .....................................................(3.5.6.)
47
Primetuvate deka dobiv Jakobijan koj e so negativen predznak , pa zatoa Jakobijanot SEKOGA{ se zema po
apsolutna vrednost t.e. :
=
pa so zamena na (3.5.6.) vo izrazot (3.5.5.) se dobiva vrskata pome\u dV vo DKS i SKS :
= = 2 . . . . (3.5.7. )
Sega da vidime na konkreten primer kako izgleda se [to be[e kaàno vo ovaa teoretsko izlagawe:
Primer 3.5.1.
Da se presmeta volumenot na teloto 2 + 2 + 2 = 1 ( se vika edine~na sfera-ne e va`no imeto!!IME SI
2
IME!) koe se nao\a nad ramninata z =
Re[avawe :
BBaraniot volumen jasno ]e se obidam da go presmetam najprvo vo DKS i vo toj slu~aj ]e vaì :
=
D
kade oblasta D e delot od ravenkata na prostornata kriva 2 + 2 + 2 = 1 , nad ramninata =
2
2
. Ako
prodolàm spored gorniot izraz ( zna~i vo DKS) bi imal :
=
D
pa o~igledno ]e se soo~am so dosta golemi problem ako prodolàm vo DKS, od o~igledni pri~ini [to
2
re[avaweto na (relativno) lesnata ravenka: 2 + 2 + ( ) 2 = 1 ]e mi sozdade golemi pote[kotii ,

2
osobeno , pri re[avaweto na dvojniot integral , a u[te pove]e i pri re[avaweto na obi~niot
(ednokratniot) opredelen integral , bidej]i rabotata e dosta dolgotrajna a so samoto toa i
verojatnosta da naprav(i)am(e) gre[ka, mnogukratno se zgolemuva!! Zna~i, duri i za ovakvi , na prv pogled
ednostavni trojni integrali , DKS , koga e vo pra[awe oblast na integrirawe [to sodrì ~lenovi od
oblik 2 + 2 + 2 e KRAJNO NEPOGODNA . Zatoa primenuvam, re[avawe , so preminuvawe vo SKS. Vrz
osnova na prethodno izvedenite izrazi za premin od DKS vo SKS ]e imam:
=
=
D
kade e oblasta vo SKS (, , ) koordinaten sistem , koj celosno i nedvosmisleno soodvetstvuva na

DKS koordinaten sistem.
Sledno pra[awe e kako ]e gi opredelam granicite na integrirawe ? PRVO , spored (3.5.4) jasno e deka
[0,2] , VTORO , ramninata =
vo SKS ima ravenka daena so izrazot (3.5.3) pa spored nea sledi :

= =
2
2
=
2
2
48
od posledniot izraz (gore) zaklu~uvam deka i polupravata [to poa\a od koordinatniot po~etok ja
proboduva ramninara =
tokmu na rastojanie =
i toga[ vleguva vo oblasta , a od nea
izleguva odkako ]e pomine niz krivata 2 + 2 + 2 = 1 (inaku edini~na sfera= sfera so radius = 1 i
centar vo O(0,0,0);) Zna~i , gi opredeliv granicite na varijablata , za bilo koj agol i tie se :
[
2
, 1]
2
TRETO , [to treba da se opredeli e agolot . Nego ]e go opredelam , ako ja razgledam sl.31. Toj se nao\a vo
ramninata ( a moè i vo ramninata ) , a za da dojdam od vo (preku oskata) moram
da se izvrtam ( izrotiram) za agol od 0 0 do najve]e 1800 , [to zna~i deka 0, . No, jas ne sakam da dojdam
od vo , tuku , od koordinatniot po~etok , do to~kata kade se se~at 2 + 2 + 2 = 1 ( sferata) i
= 2/2 (ramninata) . Kako moè da e najmnogu 1, ja zemam to~no negovata najgolema vrednost pa sledi :
1 =
2
2
=
= 45 =
2
2
4
Zna~i ja dobiv i vrednosta za t.e. 0, . Kone~no za volumenot gi imam site granici na integrirawe
4
vo trojniot integral , pa moàm da pominam na negovoto presmetuvawe:

2
/4
= 0 0
2
2
2 = (sega celata postapka se sveduva na re[avawe na ovie tri ednokratni
opredeleni integrali , [to bi trebalo da e rutinska rabota i ja ostavam na vas da ja dovr[ite...) !?!
BIDETE AMBICIOZNI , DURI I AKO IMATE TALENT , pa zatoa slavniot
TALENT
BEZ
AMBICIJA
E KAKO
PTICA
BEZ
Salvador Dali
rekol :
KRILA !
4.Krivoliniski integrali(KI)
Pokraj navedenite , vo prethodnite poglavja , ednokratnite opredeleni integrali , kako i dvojnite i
trojnite integrali , koj vo matemati~kata i tehni~kata literatura se smetaat za t.n. klasi~ni integrali,
postoi u[te eden vid integrali , koj vo princip , se voop[tuvawe , na klasi~nite integrali , no imaat svoe
posebno ime i se poznati kako , KRIVOLINISKI INTEGRALI. Znaeme, deka kaj ednokratnite
opredeleni integrali , integriraweto se vr[i nad opredelen interval , dodeka , kaj dvojnite,
integriraweto se vr[i nad opredelena dvodimenzionalna oblast , a kaj trojnite integrali vidovme ,
integriraweto se vr[i nad opredelena prostorna ( zna~i tridimenzionalna) oblast , koja so opredeleni
transformacii se sveduva na dvodimenzionalna oblast (t.n. Jakobijanski transformacii) , pa re[avaweto
na trojnite integrali , vo su[tina , se sveduva na re[avawe na dvojnite integrali, koj kako [to vidovme ,
povtorno , so opredeleni , vo princip , Jakobijanski transformacii , se sveduvaa na re[avawe na ednokratni
opredeleni integrali nad daden interval.
4.1. Poim za krivoliniski integral od prv vid

Vo krivoliniskite integrali , integriraweto se vr[i nad kriva , vo ramnina ili prostor. Vo zavisnost
pak, od toa dali integriraweto se vr[i nad kriva vo ramnina ili prostor , postojat dva osnovni tipa
49
krivoliniski integrali i toa , krivoliniski integral od prv vid i krivoliniski integral od vtor vid. Vo
natamo[noto izlagawe , zaradi za[teda na prostor i vreme , ]e gi vovedeme kratenkite KI1V - za
krivoliniski integral od prv vid i KI2V - za krivoliniski integral od vtor vid. Kaj KI1V integriraweto
se vr[i nad realna funkcija so najmalku dve (ili tri ) promenlivi , dodeka kaj KI2V integriraweto se
vr[i nad vektorska funkcija , so koja e opi[ano nekoe vektorsko pole . Zasega edinstveno ne[to novo so
koe prvpat se sre]avate e poimot vektorska funkcija i vektorsko pole.
Za da go objasnam podobro poimot vektorska funkcija ( pole ) ]e treba najprvo podetalno da go objasnam
poimot :
4.2. Kriva vo prostorot

Za da definirame nekoja dadena kriva , treba , da se zapoznaeme so poimot , PARAMETRIZACIJA na
dadena kriva. So ovoj poim , parametrizacija na kriva , ve]e se sretnavme ! Setete se samo na poimot
voveduvawe na polarni koordinati ( vidi str.6 oddel 1.1.4. ). Vsu[nost , voveduvaweto na polarnite
koordinati ne e ni[to drugo , tuku parametrizirawe na kriva dadena vo DKS , koja so pomo[ na izrazite
(1.1.4.1.) od DKS ja dovedov vo POKS. Toa e vo su[tina PARAMETRIZACIJA na krivata dadena vo DKS ,
so cel polesno doa\awe do re[enie na dadeniot problem ( zada~a ) , ja prefrlame vo POKS.
Sega ]e izvr[am samo voop[tuvawe na poimot PARAMETRIZACIJA na dadena kriva , bidej]i se
nadevam deka dobro razbravte [to e celta na parametriziraweto , a toa e ]e povtoram so cel uprostuvawe na
krivata dadena vo DKS, zaradi ponatamo[mite mnogu posloèni operacii , ja prefrlame po pat na
parametrizacija , vo nekoj drug koordinaten sistem , vo slu~ajot [to go spomenav vo POKS ! No da bidam
celosno jasen ]e vi spomenam deka POKS e SAMO EDEN SPECIJALEN SLU~AJ OD BEZKRAJNO
(teoretski ) MNOGUTE KOORDINATNI SISTEMI ! Deka stanuva zbor za voop[tuvawe na poimot ]e ja
razgledam krivata , odnosno funkcijata () , definirana na intervalot [, ] vo prostorot , koe
matemati~ki se zapi[uva vo sledniov oblik :
, na intervalot , , < so izrazot :
= [ 1 , 2 , , , . ]
kade [to , , = 1,2, , se realni funkcii so edna promenliva () , koj se PARAMETARSKI
ZADADENI FUNKCII ( krivi ) VO PROSTOROT . Ova e op[t oblik , a za da nema zabuna ]e go
konkretiziram za n = 2 , funkcijata f [, ] e dadena so izrazot :
= , (4.2.1. )
e funkcija na KRIVA VO RAMNINA , a za = 3 , funkcijata : [, ] e dadena so izrazot :
= , , . . . . (4.2.2. )
e funkcija na KRIVA VO PROSTOR. Parametrizacijata vo najop[ta forma se vr[i so promenlivata t
koja vo princip ozna~uva vreme. Se razbira ovaa ne e nekoe pravilo , tuku , samo dogov or.
Bidej]i [, ] e
definirana edna to~ka
od
krivata
vo prostorot
so koordinati
[ 1 , 2 , , , . ] velime deka krivata LEÌ vo otvorenoto mnoèstvo ako site

to~ki na na razgleduvanata kriva (funkcija) pripa\aat na mnoèstvoto .
Isto taka za krivata (f-jata ) velime deka e DIFERIJANCIBILNA ako koordinatite xi , i = 1, . . n , se

diferencijabilni i u[te ako izvodite na koordinatite na funkcijata se neprekinati , odnosno postojat
izvodite po koordinatite , = 1, . . t.e vaì :
= [1 , 2 , . , ]
50
koj isto taka se neprekinati toga[ za krivata
velime deka e NEPREKINATO
DIFERENCIJABILNA funkcija. Neprekinatite i diferencijabilni funkcii ~inat edna posebna klasa
funkcii t.n. klasa S1 . Za krivite od klasa S1 velime deka se MAZNI funkcii ako za niv vaì ( ) . E,
ovde, ZA PRVPAT se soo~uvate so NABLA-ili t.n. Hamiltonov diferencijalen operator. Toa ne
nekoja posebna POSEBNA FILOZOFIJA. Operatorot ne e vsu[nost ni[to drugo tuku skraten oblik
od parcijalnite izvodi ( parcijalnite diferencijali ) na vo nekoj daden pravec. Ako e dadena f-ja so
izrazot (4.2.1.) , zna~i realna funkcija so 2 promenlivi = (, ) toga[ parcijalniot izvod na funkcijata
po vo nekoja to~ka 0 = 0 ,0 , zna~i deka razgleduvame presek na povr[inata = (, ) i ramninata
y = y0 , a parcijalniot izvod e :
0 + , 0 (0 , 0 )
(0 )
= =
0
e koeficient na pravecot na tangentata na krivata S1 to~no vo spomenatiot presek ( = 0) , kako na sl.32. :
Sl.33.- Koeficient na pravec na tangentata na krivata S1 vo to~kata(x0 , y 0 ,z0 )

Od sl.33.se gleda deka pravata = 0 e paralelna so ortot (edine~niot vektor) i tokmu zatoa velime deka
parcijalniot izvod po e vo pravec na edine~niot vektor . Na sosema ist na~in se definira i .
Zna~i izvod vo daden pravec od nekoja funkcija e vsu[nost izvod t.e. parcijalen izvod vo pravec na eden od
ortovite ( ili ) , pa soodvetno se beleàt kako : =
ili =
. Sega sosem logi~no se nametnuva
pra[aweto : Dali postoi izvod vo pravec na nekoj proizvolen vektor = + vo nekoja proizvolna
to~ka 0 = 0 , 0 i ako postoi kako izgleda toj ? Bidejki odgovorot intuitivno nasetuvame deka e
potvrden , zna~i postoi takov izvod vo pravec na nekoj proizvolen vektor, vo nekoja proizvolna to~ka ,
pra[aweto moàm da go preformuliram : Kako da go opredelam koeficientot na pravecot na tangentata na
krivata koja e presek pome\u povr[inata = (, ) i ramninata koja ja sodrì taa proizvolna to~ka
X 0 = x0 , y 0 ? Odgovorot ]e sledi od slednava :
DEFINICIJA 4.2.1
51
Neka e = (, ) realna funkcija so 2 promenlivi i neka e = + nekoj proizvolen edini~en vektor .

Velime deka funkcijata ima izvod vo pravec na vektorot vo to~kata 0 = 0 ,0 ako :
0 + , 0 + (0 ,0 )
0
0 =
i
ako grani~nata vrednost na posledno dobieniot izraz postoi i velime deka f-jata e
diferencijabilna,a izvodot e koeficient na pravecot na tangentata vo to~kata 0 = 0, 0 ;
Vo vrska so diferencijabilnosta na edna funkcija i izvodot vo daden proizvolen pravec ( po vektorot)
, velime deka taa e vo tesna vrska so nejzinite parcijalni izvodi , pa od ovoj fakt sledi slednava :
TEOREMA 4.2.1.
Neka e = (, ) realna funkcija so 2 promenlivi i neka e = + edini~en vektor . Ako e
= (, ) diferencijabilna funkcija toga[ nejziniot izvod vo pravec na vo 0 = 0 ,0 go ima
sledniov oblik:
=
()
()
+
(4.2.1. )
ili vo po voop[tena forma glasi :

, =
(, )
(, )
+
. . . (4.2.2. )
Kone~no zaradi skrateno zapi[uvawe moème da vovedeme pomo[en operator nabla, ili t.n.
Hamiltonov operator ( toj prv go upotrebil) , kako :
=

+
=( , )
Spored vovedeniot operator nabla () izrazot (4.2.2.) moè kratko da se zapi[e kako :
= . . . (4.2.3. )
kade vo posledniot izraz proizvodot ( ) ne e obi~en proizvod tuku skalaren proizvod , a od
definicijata za skalaren proizvod na dva vektora = , = + i = , = + sledat
osobinite na skalarniot proizvod.Kako skalarniot proizvod e: = + = , .
Od tuka , ako posledniot izraz ( levo vo sredinata) se sporedi so ( 4.2.3.), sledi deka ( se ~ita nabla ef
) e vsu[nost vektor , koj se vika GRADIENT i e po priroda izvod na dadena funkcija ( vo slu~ajov so dve
promenlivi) vo pravec na vektorot . SEGA MISLAM VI E SOSEM JASNO zo[to na str. 49 izrazot
vookviren so òlto , a da ne prebaruvate ( ) 0 , vi go davam u[te edna[ , a ]e vi dadam i tolkuvawe
[to vsu[nost zna~i toa. Imeno, uslovot 0 , zna~i deka funkcijata () , a toa e parametriziranata
kriva ( povr[ina) MORA DA GI IMA PARCIJALNITE IZVODI.
Sega moàm da prodolàm onamu kade [to zastanav (me), a toa be[e objasnuvaweto za toa [to
podrazbiram(e) pod poimot MAZNA funkcija ( vrati se na str.49). Zna~i , edna funkcija e mazna ako za nea
vaì 0 na intervalot , [ , ]. Ako krivata e unija od kone~no mnogu mazni krivi
toga[ e PO DELOVI MAZNA KRIVA . Zna~i edna kriva na pr. S e po delovi mazna ako za nea vaì :
= . .
Primer 4.2.1.
52
Dadena e krivata = 2 + 1 , 1,2 , vo DKS. Da se izvr[i parametrizacija na ovaa dadena kriva .
Re[avawe :
Krivata dadena vo DKS ]e ja parametriziram ako vovedam , spored teoretskite izlagawa , soodvetni
parametri za na sledniov na~in :
= = 2 + 1
a voedno go parametriziram i intervalot 1,2 pri [to sledi deka [1,2] , pa za parametriziranata
kriva imam : = , 2 + 1 . Grafikot na parametriziranata kriva e daden na sl. 34 .
Sl.34- Grafik na parametriziranata kriva = 2 + 1 , 1,2

Primer 4.2.2.
Da se parametrizira kru`nicata 2 + 2 = 2 ;
Re[avawe :
Na sl.35. e dadena parametriziranata CRK .
53
Sl.35.-Parametrizirana CRK
Ako dvièweto po CRK e sprotivno od strelkite na ~asovnikot parametriziranata CRK e :
= , = , [0,2]
Ako pak go parametrizirame samo delot nad oskata vo istata nasoka , parametrizacijata e ista za
i , samo [to 0, , a ako go parametriziravme delot pod oskata , i bi bile isti, no [,0];
Parametrizacijata na nekoja kriva S NE MORA DA BIDE EDINSTVENA . Taka , sekoe injektivno
preslikuvawe na intervalot , vo intervalot [, ] takvo da () za elementite od [, ],
definira REPARAMETRIZIRAWE na krivata S. Zna~i ako e :
() = [ , , ] ,
toga[ e :
() = {[ , [ , }
reparametrizirawe na krivata S. {to e va`no ovde? :
SO REPARAMETRIZIRAWETO ne se menuva oblikot t.e.

grafi~kiot prikaz na krivata S
PATEKATA NA opi[anata to~ka vdol` S e po izgled i oblik

sosem ista , no se menuva brzinata na dvièwe vdol` ,taa pateka
Takov e slu~ajot od primerot 4.2. 2. Imeno ako vo toj primer zemam = 1
2 + 2 = 1 , parametrizacijata e :
54
= , = , = 0, [0,2]
No istata CRK ( 2 + 2 = 1) moè da ja reparametriziram i so preslikuvaweto:
=
, 0,
2
a soodvetnite parametarski ravenki ]e bidat:

= 2 , = 2
Jasno e deka krivata t.e. CRK vo dvata slu~ai e ista , no to~kata [to se dviì vdol` CRK ]e se dviì
dvapati pobrzo i ]e ja opi[e CRK za parametarot y za dvapati pokratok , vremenski , interval, odkolku
[to be[e slu~ajot za parametarot .
4.3.Krivoliniski integral od prv vid(KI1V)
Pred da pominam na definiraweto na KI1V , da kaàm u[te zbor , dva, za orientacijata na krivata S. Od
prethodnoto poglavje , ako vnimatelno i so razbirawe ~itavte , pret~uvstvuvame empiriski(iskustveno)
deka se mo`ni dve orientacii na nasokite na maznata kriva S i toa , vo nasoka na rastewe na parametarot i
vo nasoka na opa\awe na parametarot . Orientacijata na krivata S vo nasoka na rastewe na parametarot ,
moè za nekoja druga parametrizacija da bide vo nasoka na opa\awe na parametarot . Po delovi mazna
povr[ina se orientira taka da maznite delovi da bidat soglasno naso~eni (orientirani) taka da na kraevite
na eden mazen del se nadovrzuva po~etokot na sledniot. Konvencionalno (dogovorno) e usvoeno nasokata na
orientacija na krivata SPROTIVNO OD DVI ÈWETO NA STRELKITE NA
~ASOVNIKOT DA E
POZITIVEN , [to ne zna~i deka mora taka i da bide, pa zatoa velime e dogovorno , zna~i, ne po nekoe
pravilo usvoeno , orientiraweto na krivata.
Najprvo , ]e go definiram KI1V, za realna funkcija so dve promenlivi. Vo ovoj slu~aj , jasno ,
integriraweto se vr[i , nad kriva vo ramnina.
Neka e S , e parametarski zadadena mazna kriva vo xOy ramninata. Ponatamu , neka e so

ozna~ena podelbata na krivata S , odnosno mnoèstvo od to~ki Ri za i=1,2,,n , koj leàt na krivata S , so toa
[to R0 e po~etna a Rn krajna to~ka na krivata ( sl.36.).
55
Sl.36.-Podelba na krivata C
Vo slu~aj na podelba kako na sl. 36.ja imame za KI1V so slednava :
DEFINICIJA 4.3.1.
Krivoliniski integral od funkcijata vdol` krivata S e :
. . (4.3.1. )
, =
=1
S
ako grani~nata vrednost postoi nezavisno od izborot na podelbata i od izborot na to~kata *.
Vo definicijata 4.3.1. so e ozna~ena dolìnata na najdolgiot del na krivata S . Ako 0 ,
podelbata stanuva se pofina ,odnosno S ,e podelena na se pove]e delovi , koj se se pomali i pomali , taka
[to vo grani~en slu~aj , desnata strana na izrazot (4.3.1.) preminuva od , koj e to~no baranata
definicija za KI1V.Zna~eweto na KI1V e slednovo :
AKO E NENEGATIVNA REALNA FUNKCIJA SO DVE PROMENLIVI, VREDNOSTA NA
KRIVILINISKIOT INTEGRAL OD FUNKCIJATA VDOL@ KRIVATA S SOODVETSVUVA SO
POVR{INATA NA CILINDRI^NATA POVR{INA Y, KOJA SE NAO|A POME|U
RAMNINATA, A DIREKTRISA E TO^NO KRIVATA S.
4.4. Presmetuvawe Krivoliniski integral od prv vid

Bez da navleguvam vo na~inot na koj se doa\a do izrazot za presmetuvawe na KI1V ]e go navedam kone~niot
izraz za negovo presmetuvawe , zatoa [to smetam deka , studentite gi interesira , konkretnoto re[avawe na
KI1V, odkolku teoretskite aspekti , so koj se doa\a do nego. Zna~i , primetuvate , teoretski pra[awa
razgleduvam samo onamu kade smetam deka se NAJNEOPHODNI za natamo[noto nadgraduvawe na znaewata,
a gi izbegnuvam onie koj nao\aat prakti~na primena , vo ispitni zada~i!! Zna~i KI1V se presmetuva so :
56
, =
[ , ] [ ()]2 + [ ()]2 . (4.4.1. )
S
kade [to e = [ ()]2 + [ ()]2 e dolìnata na lakot od krivata (elementaren del) , a celiot integral
desno vo izrazot (4.4.1.) e Rimanov integral.
Primer 4.4.1.
Dadena e funkcijata = , =
3
43
; Da se presmeta KI1V od taa funkcija , ako krivata S e = 2 + 1na
intervalot = 1,2 ;
Re[avawe:vo DKS
PRVO, mora da izvr[am parametrizacija na dadenata kriva vo DKS, sleduva , postapkata za
parametrizacija :
= , = 2 + 1, [1,2]
VTORO, gi baram () (), pa dobivam: = 1 = 2 ;( - ozna~uva izvod na po promenlivata ,
-ozna~uva izvod na - po promenlivata ) .
TRETO, go re[avam KI1V spored izrazot (4.4.1.):
2
, =
, 2
+1
+ 4 2 =
4( 2
+ 1) 3
1+
4 2 =
3 = 3
3
= 2
2
1
2
=
1
4 1 = ;
2
Sli~no se raboti ako imame KI1V od funkcija so tri promenlivi : = , , , samo [to treba
dopolnitelno da se parametrizira i , na ist na~in kako . No sepak da vidime na konkreten primer
kako izgleda toa.
Primer 4.4.2.
Da se parametrizira dolìnata na lakot opredelen so to~kite A(2,3,0) i V(3,2,5) i da se opredeli negovata
dolìna.
Re[avawe:
Dolìnata na lakot od nekoja kriva pome\u to~kite A(2,3,0) i V(3,2,5) e daden vedna[ pod izrazot (4.4.1)
i e : = [ ()]2 + [ ()]2 , a vo prostor ]e bide: = [ ()]2 + [ ()]2 + [ ()]2 ;
To~kite A i V moàt da se spojat i so pravoliniski segment , a toj e opredelen so vektorot :
= (1 1 , 2 2 , 3 3)
[to vo konkretniov slu~aj go dava vektorot : = 3 2,2 3,5 0 = 1, 1,5 ; Vo toj slu~aj edna od
mo`nite ,kako [to porano naglasiv, parametrizacii i reparametrizacii ( vidi str.53)moè da bide
dadena so:
= 1 + 1 1 , = 2 + 2 2 , = 3 + 3 3 , [0,1]
[to ne zna~i deka e i edinstvenata mo`na! No {TOSOT e vo toa da se izbere tokmu onaa koja za dadeno t
dava najpovolen oblik za natamo[nite matemati~ki manipulacii. Za da go parametrizirame vektorot
57
= 1, 1,5 tokmu poslednata relacija (posledniot izraz gore)dava najpogodni mo`nosti za
natamo[nite matemati~ki operacii.Spored toj izraz sledi deka parametriziraniot vektor glasi:
= 2 + 3 2 = 2 + , = 3 , = 5, [0,1]
(ZA DA SE UVERITE VO TO NOSTA , vo gorniot -posleden izraz, stavete za t=0,]e ja dobiete to~kata
A, a potoa stavete t=1 , ]e ja dobiete to~kata V);
Dolìnata na lakot pome\u to~kite A i V e: = [ ()]2 + [ ()]2 + [ ()]2 ;Ako go integrirame
od 0 do 1 sledi deka:
[ ()]2 + [ ()]2 + [ ()]2 =
(1) 2 + (1) 2 + 52 =
27 = 27
= 27;
0
Ako 0,1 = ; Nokako [to kaàv i vo teoretskite izlagawa moèvme da odbereme i druga
parametrizacija t.n. reparametrizacija , na primer =

;vo toj slu~aj 0, 27 ; pa ]e go zamenite t so
27
s pa za x(s), y(s) i z(s), pa]e dobiete drugi vrednosti(vidi str.53- vtorata so zeleno zaramkmovena va`na
konstatacija!!); No toa go ostavam na vas za ve`bawe;
Primer 4.4.3.
Dadena e funkcijata = , , = . Za ovaa funkcija da se opredeli :
8
a.) KI1V od dadenata f-ja po krivata S opredelena so 2 + 2 + 2 = 1od to~kata A(1,0,0) do V(1,0,12)
9
b.) Da se opredeli dolìnata na krivata od A do V

Re[avawe :
a.)
PRVO,dadenata kriva treba da ja parametriziram, bidej]i e dadena vo ekspliciten oblik;gledam deka
krivata sodrì ~lenovi 2 + 2 ,[to direktno me naveduva deka na nekoj na~in treba da go dobijam
OTI 1. Toa jasno, veke, go znaeme pa treba da se zeme: = = ;
VTORO, go gledame tretiot ~len vo S, a toj e
8 2
. {to
9
e toa [to vi SMETA? O~igledno 9-kata.Kako
da ja eliminirate?Logi~no, bidej]i e na kvadrat ]e treba ednostavno da vmetnete = 3; Na toj

na~in se SE OSLOBODUVATE od dropkata, t.e.od 9- kata, vo dropkata.
TRETO,sakame da gi opredelime granicite po promenlivata ;Kako ]e go storite toa? Poglednete gi Ai
V, a voedno izrazete go preku pa ]e dobiete = /3;Sega povtorno FRLETE OKO na to~kiteAi V. Za
12
A o~igledno = 0, no za V ( = 12), pa ako go izrazam preku = =
= 4 0,4 ; Zna~i,
parametriziranata S]e glasi : = , = , = 3, 0,4 ; Sega sleden ~ekor , normalno ,bi bil da
ja izrazam = , , = , preku parametarot , pa sledi : = 3 = 3;Zna~i i toj
problem go re[iv(me), t.e. = 3 ,ja parametrizirav; Ponatamu ostanuva nao\aweto na
, = , = , = 3;Natamu se e ednostavno integrirawe :
2
=
=
3 10
2
4
0
0 2 =
2 + 2 +
1
3 10
2
32 =
4
3 0
10 = 3 10
{ parcijalna integracija = 2 = } =
3 10
2
4 2
0
2
( 2 2)
0
b.)
Dolìnata na krivata ]e bide:
=
S
10 = ;
10
4
0
58
Voo~uvame deka dolìnata na krivata MORA da e SEKOGA{ pozitivna.
Primer 4.4.4.
Dadena e krivata S so izrazot : = 2 , = 3 , do = 24. Da se presmeta : =?
Re[avawe
S
Kako i vo prethodniot primer, gledam, deka krivata ( = 2 ) e dadena vo ekspliciten oblik, pa istata
mora najprvo da ja parametriziram. Najlesno ke go izvedam ako stavam:
= , = 2 , 3,24 ;
= 1 + [( )]2
24
1+
= 1 + = 3 2
24
= 2 3
+ 1
S
24
= 2
+ 1 = ;
S
Primer 4.4.5.
Da se presmeta =? Ako S e rabot na oblasta ograni~ena so oskata i graficite = + 1, za < 0 i
= 2 + 1, 0.
Re[avawe :
Oblasta na integrirawe ~ii rab e krivata S e daden na slikata 14. ; Krivata S e unija od tri krivi:
=
kade e delot od pravata = 0 , za 1,1 ; 2 e delot od krivata = 2 + 1, [0,1] i 3 e delot od
pravata = + 1, 1,0 , pa celiot integral = moè da se podeli na :
=
S
+
S1
+
S2
S3
VA`NO E DA SE ZABELE Ì DEKA OZNAKATA OZNA UVA DEKA KRIVATA (S) E

ZATVORENA. Ovaa e i.t. e konvencionalno usvoeno, no e voobi~aena upotreba sekoga[ koga stanuva zbor
za zatvoreni krivi(vidi str.12,definicija za zatvoreno mnoèstvo). Sleden ~ekor e parametrizirawe na
sekoja od definiranite krivi S1 , S2 i S3 .Parametrizacijta moè da se izvr[i skalarno (kako vo
primerite do sega ) no moè i vektorski ( vidi go primerot 4.4.2.) , kako so navedeniot primer. Zna~i
parametriziram preku vektorot () t.n.VEKTOR NA POLO@BA:
() = , 0 , 1,1 , = 1,0 , = () = 1 + 0 = ;
() = , 2 + 1 , 0.1 , = 1, 2 , = = 1 + 4 2 ;
() = , + 1 , 1,0 , = 1,1 , = 1 + 1 = 2;
Ponatamo[nata postapka e sosem identi~na na ve]e opi[aniot na~in , vo , prethodnite primeri :
=
S
S1
S2
S3
So vmetnuvawe na dobienite izrazi za S1,S2 i S3 vo poslednata integralna ravenka se dobiva :
1
1
0
1 0 + 0 1 2 + 1 + 1 = (a ovaa se obi~ni elementarni integrali)DORE{ETE GI!!
59
4.5. Poim za krivoliniski integral od vtor vid

Kako [to ve]e napomenav na str.48 , poglavje 4.1., pod poimot KI2V podrazbiram krivoliniski integral
od vektorsko pole. Zatoa vo posledniot primer i malku podetalno ja definirav vektorskata funkcija
: () , so cel , polesno da se svati poimot VEKTORSKO POLE.
{to vo princip pretstavuva vektorsko pole ? Za da postoi razlika pome\u poimot skalarna funkcija ,
koja ja odbeleùvavme so , ]e definiram nekoja vektorska funkcija : , koja e diferencijabilna vo
mnoèstvoto A i neka e S parametarski zadadena mazna kriva koja leì vo A. Tokmu ovaka definiranata
vektorska funkcija e vsu[nost VEKTORSKO POLE. Krivoliniski integral od vektorskoto pole vdol`
krivata S [matemati~ki se beleì so ] se ozna~uva so oznakata :
S
i se definira so izrazot :
= ...............................................................................................(4.5.1.)
S
kade proizvodot[ () ()] ne e obi~en proizvod tuku SKALAREN PROIZVOD , (ve]e go definirav ,
vidi strana 51) , a integralot od desnata strana na izrazot (4.5.1.) Rimanov integral.
Ovde, iako toa e sosem o~igledno, pa duri i intuitivno moè da se naseti, sepak
]e vi potenciram deka :
...............................................................................................................................................................(4.5.2)
S
t . e. integralot (4.5.2) ne zavisi od izborot na parametrizacijata na krivata .
Posle ovoj najkratko moèn voved vo KI2V , ]e se potrudam ( bez podlaboka teoretska analiza , koja ve]e
delumno vi ja dadov vo prethodnite poglavja, a smetam deka u[te podetalna teoretska apstrakcija , ]e vi
vnese nepotrebna konfuzija) svojstvata i osobinite na KI2V da vi gi prezentiram preku konkretni primeri
, so [to smetam deka efektot, za PRAKTI ~NO RE{AVAWE NA KI2V BI BIL POGOLEM.
Primer 4.5.1.
Dadena e krivata 2 + 2 + 2 = 1(sfera, no kako [to rekov i pove]epati dosega imiwata ne mora da gi
znaete) i ramninata + = 1. Da se opredeli integralot od vektorskoto pole 2, 3, + nad krivata
koja se dobiva kako presek na sferata i ramninata, ako pritoa dvièweto po taka dobienata kriva e
sprotivno od dvièweto na strelkite na ~asovnikot (pozitivnata nasoka na dvièwe po krivata koja e
presek na sferata i ramninata).
Re[avawe :
Kako ]e rabotam?
PRVO, [to treba da napravam e da ja opredelam koja e taa kriva , [to e presek pome\u sferata i
ramninata i neka ja odbeleàm taa prese~na kriva na primer so (). Zna~i, odbeleùvaweto ne mora da e
sekojpat so . Ovde usvojuvam () od pri~ina [to vo teoretskiot voved za KI2V, usvoiv odbeleùvawe
so () . Od ravenkata na pravata sledi : = + 1 , koja ja zamenuvame vo ravenkata na sferata , pa sledi :
2 + 2 + (1 ) 2 = 1 2 + 2 + 1 2 + 2 = 1 2 2 + 2 = 2;
O~igledno presekot ]e bide nekoja kriva koja ]e se nao\a vo ramninata.Ako posledniot izraz (gore)
go napi[eme vo oblik 2 2 + 2 = 0 2 2 + 2 = 0 2
1
2
1 2
2
2
1
2
=1
1
( )2
2
1/4
1/2
1 2
2
1
4
+ 2 = 0 2
1 2
2
+ 2 =
=1; O~igledno li~i na ravenka na kru`nica, no smetaat onie 1/4i 1/2
[to zna~i ne e kru`nica, pa toga[, najblizu do kru`nica e elipsa,kako [to e prikaàna na sl.37.
60
Sl.37 - Ravenka na elipsata
1
2
( ) 2
1/4
1/2
=1 vo ramninata
VTORO , dobienata ravenka na elipsata treba da ja parametriziram.Kako?^lenot [to e vo imenitelot

1
e : ( ) 2 ]e treba da go dovedam vo oblik pogoden za ponatamo[nite operacii. Toj e na kvadrat , a isto i
2
1/2
, pa ]e treba da go korenuvam , pa po korenuvaweto sledi : = . Sosem istoto se pravi i so
po korenuvaweto ]e bide : =
2
2
, koj
;Ostanuva da go parametrizirame u[te . Toa ]e go napravam

1
ednostavno so zamena na vo = 1 = 1 = = ; Zada go opredelam

intervalot na , ednostavno od sl.37 gledam deka : 0 1, pa ako vo parametriziraniot , stavam
1
1
1
1
1
1
: = 0 0 = = = 0; = 1 1 = = 1 = 0, ;
2
Ovaa zna~i deka ravenkata na prese~nata kriva vo parametarski oblik glasi :

1 1
2
1 1
=
+ , , , 0,2 ;
2 2
2
2 2
TRETO, bidej]i vektorskoto pole mi e zadadeno vo zada~ata i e :
= 2, 3, + = 2 + 3 + ( + )
posle mala modifikacija na gornoto vektorsko pole ]e sledi :
3 2
[ ] = 2 , 3 , + = (1 + ,
, 1)
2
a kako skalarniot proizvod e: =
1
2
+ ,
,
2
2
2
, = :
2

=
toga[ jasno od izrazot (4.5.1)sledi deka KI2V od vektorskoto pole ]e bide :
2
1 2
1
2
, , =
=
2 = 2
= ;
2 0
2
0
0
Pome\u KI1V, za funkcii so dve promenlivi, so krivoliniskiot integral od vektorskoto pole = , ,
zna~i , pome\u KI2V , postoi slednava vrska :
= , + , ....................................................(4.5.3.)
S
S
kade [to i se aglite [to tangentata na patekata (krivata) , orientirana vo nasoka na
rastewe na parametarot , gi sklopuva so koordinatnite oski.
Istoto vaì i za krivoliniskite integrali vo prostor.
61
KI2V u[te se vika i krivoliniski integral po koordinati zatoa [to toj moè da se zapi[e kako :
= + (vo ramnina)............................................................(4.5.4.)
S
S
odnosno kako :
= + + (vo prostor).........................................(4.5.5.)
S
Vrz osnova na posledniot iskaz daden pogore moàm da ja dadam slednava:

TEOREMA4. 5. 1.
Velime deka KI2V po koordinati ne zavisi od izborot na patekata, tuku samo, od izborot na krajnite
to~ki AiV na taa pateka ako, vaàt slednive tvrdewa :
a.)Krivoliniskiot integral , , ne zavisi od izborot na S , tuku samo od izborot na A i V.
S\AB
b.)Postoi realna ( skalarna ) funkcija () , takva da za nea vaì : = ().
v.) x = 0, t.e. = 0 za bilo koja zatvorena kriva S .(ovde oznakata x ozna~uva vektorski
proizvod.)
Ovde e prilika da vi napomenam deka vo na[ata makedonska literatura ([to e prevzemeno od

porane[nata YU - matemati~ka [kola ) namesto oznakite vo izrazite (4.5.4.) i (4.5.5.) se koristat
oznakite , . Pa taka na primer izrazot , (4.5.5.) spored , na[eto vaè~ko skriptirawe(pi[uvawe) i
terminologija , bi glasel :
= + + ...............................................................(4.5.6)
(AV)
(AV)
pri [to se A i V krajnite to~ki od izbranata pateka (kriva ) na integrirawe.
Zaradi va[e polesno snao\awe , ponatamu , ]e ja koristam , vaè~kata skriptologija i terminologija vo
makedonskata literatura , a izrazite (4.5.4.) i (4.5.5.) gi dadov vo takov oblik za da ovoj trud dobie
poveke i podolgotrajno vremensko zna~ewe. Vrz baza na izrazot (4.5.6.) moàm prilagodeno na
makedonskoto zapi[uvawe da ja definiram slednava :
TEOREMA 4.5.2.
Neka vo ednokratnata povrzana oblast se dadeni neprekinatite funkcii :
= , , , = , , = (, , )
koj imaat neprekinati parcijalni izvodi : , , , , . Potreben i dovolen uslov za da
integralot (4.5.6.) ne zavisi od patekata ( krivata ) na integracija , tuku , samo od krajnite to~ki AiV e
da vaàt ravenkite dadeni so sledniov izraz :
= , = , = . (4.5.7. )
Jasno ako toga[ izrazot (4.5.7.) ]e se svede na : = . . (4.5.8. )
Isto taka ne e odvi[no , iako , toa e o~igledno , deka na str.58 vo oddelot 4.5. pri definiraweto na
poimot vektorsko pole , ja vovedov oznakata . Imeno , vo taa definicija (koja vo zapadnata literatura
se po~esto se praktikuva ) kaj nas vo Makedonija prete`no se koristi klasi~niot na~in na definirawe na
poimot vektorsko pole , [to vo princip i ne e tolku bitno , no za da ne vi se me[aat poimite ]e vi
objasnam , malku podetalno za [to stanuva zbor , odnosno , vo [to e razlikata. Imeno , dodeka vo novata
zapadna literatura , koja poleka se usvojuva i vo porane[nite YU republiki (sega nezavisni dràvi) osobeno Slovenija i Hrvatska , zaradi skratenost vo izlagawata se koristi oznakata , dodeka kaj nas vo
62
Makedonija seu[te se koristi oznakata so koja pod vektorsko pole se podrazbira = (, , ) i
orientirana mazna kriva dadena so izrazot () = [ , , ] . Ako e
e nekoja
integrabilna funkcija na intervalot [, ] ,toga[ e seedno dali ]e go primenime novoto skriptirawe ,

dadeno so (4.5.1.) ili klasi~noto , koe e vo primena vo Makedonija , a se zadava so izrazot :
( ) =

. . (4.5.8)
S
[to vo su[tina e sosem identi~en izraz so (4.5.1.) , samo [to kaj nas KI2V od ( zna~i KI od vektorsko
pole) po krivata S se zadava naj~esto preku radius vektorot na po~etnata to~ka A t.e. () i radius
vektorot na krajnata to~ka V t.e. .
4.6 Presmetka na KI2V

Sega koga, smetam , deka vi se jasni najva`nite definicii i osobini na KI2V , moàm da preminam na
definirawe na na~inot na presmetuvawe na KI2V, koj patem re~eno vo primerot od prethodnoto poglavje
be[e i prikaàn na sosem razbirliv i korekten na~in.
Neka e dadena krivata S so koordinatite na radius vektorot :
= , = + , [, ]
Vo toj slu~aj sledi: = , , pa se dobiva :
(4.6.1)
S
[to e napolno identi~en so izrazot (4.5.1.) samo [to ovde ne figurira skalarniot proizvod vo , tuku, kako
skalaren proizvod od , so . Ponatamu, izveduvaweto e dosta ednostavno, no sepak nema
celosno da vi go prikaàm, tuku, samo kone~niot izraz:
=
, , =
, + (, ) (4.6.2. )
S
S
S
Sega , kako [to vetiv , ovaa kratko teoretizirawe ]e go konkretiziram so slednive primeri :
Primer 4.6.1.
Da se presmeta:
+ 2 =? od to~kata A(0,0) do V(1,1) vdol` pravata = ;
Re[avawe :
Ovde jasno = , = , 2 ; Parametrizacijata na krivata ( vo slu~ajov prava) od to~kata A do V ]e
bide : = , = , , 0,1 , = , = 1,1 ; pa soodvetniot KI2V ]e bide :
1
+ 2 =
(, 2 ) (1,1) =
1
0
+ 2 = ;
Primer 4.6.2
Da se presmeta : =?, kade [to , , = 8 2 + 5 4 : = + 2 + 3 , 0,1 ;
Re[avawe :
Vo ovoj primer o~igledno e deka : = , = 2 , = 3 , [to zna~i stanuva zbor za prostorna
kriva. Ponatamu e = , , = , , = (8 2 , 5, 4) , pri [to za parametriziranoto vektorsko
pole () se dobiva: = 8 7 ,5 3 ,4 3 , = , , = (1,2, 3 2 ) , pa soodvetniot KI2V e :
63
1
8 7 , 5 3 , 4 3 1,2, 3 2 =
8 7 + 10 6 12 5 = = ;
S
Primer 4.6.3.
Da se pokaè deka vrednosta na integralot :
x 4 + 4xy 3 dx + 6x 2 y 2 5y 4 dy
ne zavisi od krivata [to gi spojuva to~kite O (0,0) i A(a,b). Potoa da se presmeta vrednosta na integralot.
Re[avawe :
Spored izrazot (4.6.2.) sledi : , = 4 + 4 3 5 4 , = 6 2 2 5 4 ; Za da proverime , odnosno ,
dokaème deka vrednosta na ne zavisi od patot na integrirawe t.e. deka ne zavisi po koja kriva ( ili
prava) se vr[i integriraweto treba da vidime dali se ispolneti uslovite za toa , a tie bea dadeni so
izrazot (4.5.8.). Zna~i treba da gi opredelime :
(, )
=
i
(, )
=
od kade so diferencirawe na po promenlivata dava :
6 2 2 5 4 = 12 2
i soodvetno so diferencirawe na po promenlivata dava :

4
=
x + 4xy 3 = 12 2
pa so direktna sporedba na desnite i levite straini na gorniot izraz sledi deka : = = 12 2 ;

=
Bidej]i zaklu~ivm deka :

=
sleduva deka totalniot diferencijal od funkcijata ]e bide :
= , + ,
pa zada ja dobijam vrednosta na ]e treba posledniot izraz ( gore ) da go integriram :
(,)
5
.
= =
4 + 4 3 + 6 2 2 5 4 =
+ 2 2 3
+ 2 2 3 5
5
0,0
(0,0)
=
+ 2 2 3 + 2 2 3 5 =
+ ;
5
Primer 4.6.4.
Da se presmeta vrednosta na KI2V :
=
vdol` prese~nata kriva na povr[inite :
+ 2 + = ?
,
=
0,0
64
2 2
2 2
+
+
= +
2 2
2 2
orientirani vo pozitivna nasoka ako se gleda od oskata za vrednosti > 2 0 < ;
=
Re[avawe:
Presekot na dvete povr[ini e :
+
2
= +
i = 0 e elipsata :
( 2)2
( 2)2
+
=1
2 /2
2 /2
a nejzinata ravenka ve]e edna[ detalno vi ja pokaàv vo primerot 4.5.1. , kako i nejzinata
parametrizacija , a vas vi prepora~uvam , celata postapka da ja povtorite , za podobro
utvrduvawe na va[eto steknato znaewe. Taa glasi (parametrizirano):
= +
, = +
, [0,2]
2
2
2
2
2
2
ponatamu od = 2 + 2 sledi :
= 1+
1
2
1
2
Soodvetnite diferencijali se :
=
, =
, =
1
2
Vrz osnova na izvr[enata parametrizacija za integralot se dobiva :

2
= 0 [
+ (DOVR{ETE JA !!-I POLOÙVATE!!)...=
( )
Primer 4.6.5.
Daden e KI2V so izrazot :
+ +
S
vdol` zatvorenata kriva S koja se dobiva kako presek na povr[inite :
2 + 2 = 2 , , 2 = , ( > 0)
Da se presmeta vrednosta na dadeniot KI2V , ako S e pozitivno orientirana kriva , ako se gleda od
oskata za > .
Re[avawe :
Vo ramninata, CRK e spored ve]e poznatiot na~in na premin od DKS vo POKS, e dadena so :
= = ,, = = ,, = = 2 , 0,2 ;
Sevkupno gledano vrz osnova na parametrizacijata na krivata S ]e imam :
2
+ + =0 2 2 + 2 3 2 2 2 = 4 2 = = ;
Bidej]i posledniot integralen izraz gore se sveduva na obi~en integral na studentot ostavam sam da go
dore[i, a jas samo go davam krajniot odgovor , za kontrola na rezultatot !!
4.7.GRINOVA TEOREMA(GT)
Neka pretpostavime deka e dadena zatvorena , prosta i pozitivno orientirana kriva S . Toa
zna~i deka po~etnata i krajnata to~ka na taa kriva se poklopuvaat , deka krivata vo nitu edna to~ka ne se
se~e samata sebe , deka site to~ki od taa kriva leàt vo ista ramnina ( da re~eme vo ramninata ) i deka
vdol` taa kriva razgleduvam dvièwe vo nasoka sprotivna od strelkite na ~asovnikot i deka krivata S e
65
mazna ili po delovi mazna kriva . Pod vnatre[na oblast na taa kriva S ]e go podrazbiram rabot na
zatvorenata ramna kriva S koj e i rab na prostata povrzana oblast- podmno`stvo vo istata ramnina i taa
oblast se vika VNATRE{NA OBLAST NA KRIVATA S OD LEVATA STRANA i po oblik moè da e
kako na sl. 38. :
Sl. 38- Izgled na prosta , zatvorena , pozitivno orientirana kriva S i nejzinata ograni~ena oblast
{to e su[tinata na Grinovata teorema ? GRINOVATA TEOREMA GI POVRZUVA KI2V VDOL@
KRIVATA S I DVOJNIOT INTEGRAL OD SKALARNA FUNKCIJA NAD OBLASTA .
Ova e samo , taka da re~eme , so obi~ni zborovi , definirawe na Grinovata formula. No vo matemati~kotehni~kite nauki nema i ne bi trebalo da ima improvizacii , tuku jasni , precizni i koncizni definicii za
site fundamentalni teoremi i definicii , pa vo taa smisla ]e go pre ciziram pra[aweto za egzistencijana
Grinovata teorema so slednava precizna :
TEOREMA 4.7.1.
Popoznata kako teorema na Grin ili Grinova teorema.
Neka e S zatvorena , prosta , mazna ili po delovi mazna , ramna , pozitivno orientirana kriva i neka e
vnatre[nosta na krivata S . Ponatamu, neka so , = , + (, ) e definirano i diferencijabilnoto
VEKTORSKO POLE na celata oblast . Toga[ vaì teoremata na Grin :
(,
(,
)) , ,

]
. (4.7.1.1.

= = , ,
++
, ,
== [ [
]

. (4.7.1.1.
) )
S S
SS
Ovaa e PRVA od TRI - te TEOREMI ZA VRSKA.

Teoremata na Grin gi ima slednive mnogu bitni osobini :
10 . Ovaa teorema e formulirana isklu~ivo za ZATVORENA kriva i nejzinata VNATRE{NOST .
Ako krivata NE E ZATVORENA MOÈME DA JA ZATVORIME , pa potoa da ja primenime
Grinovata teorema na soodveten na~in( ]e ima primer-i).
2 0. Teoremata na Grin e formulirana i primenliva ISKLU ~ITELNO ZA PROSTI KRIVI i
EDNOSTRANI (ednokratno) POVRZANI OBLASTI.Ako oblasta e opredelena so pove]e krivi
(pove]e od edna , zna~i , najmalku dve)toga[ povtorno moè da se primeni ovaa teorema , ako prethodno
ja prilagodime , na soodveten na~in.Kako? Na sl. 39. e dadena oblast so dve zatvoreni krivi . Jasno,
ovaa oblast ne e ednostrano povrzana, pa Grinovata teorema, bez soodvetno prilagoduvawe, e
66
neprimenliva ( mislam neprimenliva) direktno. Zna~i, potrebni se nekoj modifikacii, so koj ]e
moème da ja primenime Grinovata teorema. Na sl.39. oblasta e opredelena so dve krivi S1 i S2 .
Modifikacijata se sostoi vo slednovo. Krivite S1 i S2 gi orientirame pozitivno , a toa zna~i
deka ako se dviìme po krivite vo pozitivna nasoka, toga[ nadvore[nosta na oblasta D vi doa\a od
desnata strana , a vnatre[nosta na istata, od levata strana. Sega, vo ovoj slu~aj, moàm da ja
primenam Grinovata teorema, bidej]i za nea vaì izrazot :
, + , +
, + , =
S1
S2
D
3 0. So pogoden izbor na f-ciite , i , , moè relativno lesno, da se napravi izrazite :
=
(, )
(, )
& =
odnosno, nivnata razlika da bide 1t.e. :

= 1
so [to moè da se dobie formulata(izrazot) za presmetuvawe na povr[inata na oblasta D so
koristewe na krivoliniskiot integral po rabot na navedenata oblast so pomo[ na izrazot (4.7.1.2.)
=
=
D
1
; (4.7.1.2. )
2
C
Sl.39.- Slikovit prikaz na oblasta D opredelena so dve krivi C1 i C2 koj se pozitivno orientirani
Od dosega kaànoto jasno e deka krivoliniskiot integral bez razlika dali e KI1V ili KI2V moè da
se koristi i za presmetuvawe na povr[ina na dadena oblast , opredelena so dve ( ili pove]e) krivi.
Primer 4.7.1
Da se presmeta krivoliniskiot integral:
2 2 + 2 + ( + ) 2 =?
S
ako S e pozitivno orientiraniot rab na triagolnikot D so temiwa vo A(1,1),B(2,2) i C(1,3) ;
Re[avawe:
Jasno e deka integralot moè da se re[i po klasi~en na~in odnosno kako KI2V ( so parametrizacija),no
vo ovoj slu~aj sakam da vi go pokaàm , na~inot na re[avawe, so primena na Grinovata teorema. Da odam po
red, spored, pogore prezentiranata teorija, za Grinovata teorema. Redosledno ke imam:
67
PRVO, proveruvam dali se ispolneti uslovite za primena na Grinovata teorema. Krivata S koja ja
opredeluva oblasta D na triagolnikot e mazna, prosta i pozitivno orientirana kriva, a
funkciite , = 2 2 + 2 & , = ( + ) 2 se diferencijabilni funkcii nad oblasta D . Zna~i
uslovite za primena na Grinovata teorema se ispolneti. Na sl.40. e prikaàn triagolnikot i oblasta
D kako i pozitivno orientiranata kriva S.
VTORO, gi baram =
(,)
= 2 + 2 , =
( ,)
2 2 = 4 ;
TRETO, ja sostavuvam razlikata :
,
(, )
pri [to dobivam :
= 2 + 2 4 = 2 2
Na krajot go presmetuvam integralot spored izrazot (4.7.1.1.), koj e vsu[nost definicionen integral za
PREMIN od KI2V vo DVOEN INTEGRAL. (eden od trite integrali za vrska-vidi str65.)
So negova pomo[ i pri toa imaj]i ja vo predvid oblasta na intergrirawe od sl.40. dobivam :
Sl.40. - Oblasta D e vnatre[nosta na triagolnikot AVS a krivataS e pozitivno orientirana
68
+4
S
= 1 2 2
= 2
2 2 + 2 + ( + ) 2 =
+4
= 1 2 + 4 + 4
2 + 2
= 1 o o ! (obi~en integral ! );
ZABELE{KA:Zaradi proverka na rezultatot , (a voedno i za ve`ba) na ~itatelot(studentot), MU

PREPORAÛVAM ISTIOT INTEGRAL DA GO RE{I PO DEFINICIJA ZA KI2V !!
Primer 4.7.2.
Da se re[i KI2V :
+
1 2
=?
2
S
kade S e pozitivno orientirana kru`nica so centar vo to~kata (2,0) i radius 1.
Re[avawe:
I ovoj kako i integralot od prethodniot primer bi moèle da se obideme da go re[ime po definicija za
KI2V, no jas li~no mislam deka toa, kako [to mi izgleda, nema da bide sosem ednostavno(jas ovaa go
pred~uvstvuvam, od iskustvo, a se somnevam deka i studentite go imaat toa empirisko pred~uvstvo, pa
zatoa,NAJTOPLO IM PREPORAÛVAM DA GO RE{AT I PO DEFINICIONEN PAT,so [to ]e
postignat dvoen efekt,zna~i,]e go proverat rezultatot a voedno ]e steknat i rutina vo re[avaweto.
Jas ]e vi go re[am so primena na Grinovata teorema. Odam po red.
PRVO, gledam dali se ispolneti uslovite da ja primenam Grinovata teorema.Krivata S koja ja
opredeluva oblasta D na kru`nicata (sl.41) e mazna, prosta i pozitivno orientirana kriva. Kako ]e ja
najdeme ravenka ( koja ne e nitu eksplicitno nitu implicitno dadena po uslovot na zada~ata) na
kru`nicata, ako znaeme deka centarot e vo to~kata (2,0) a rdiusot i e 1. Me\utoa, u[te od sredno [kolo
znaeme deka OP{T VID NA RAVENKA NA KRU`NICA E OD OBLIK :
( ) 2 + ( ) 2 = 2
kade i se koordinati na centarot, po i oskite, respektivno, a e radiusot na kru`nicata. Vo
konkretniov slu~aj = 2 , = 0 & = 1, pa ravenkata na kru`nicata ]e glasi:
( 2) 2 + 2 = 1
Ako posledniot izraz malku se podsredi se dobiva: 2 + 2 4 + 3 = 0, [to e IMPLICITEN OBLIK
na ravenka na kru`nicata,koja grafi~ki e prikaàna na sl.41.
69
Sl.41.- Izgled na kru`nicata ( 2) 2 + 2 = 1
Ponatamu gledam deka: , = , =
1 2
se diferencijabilni funkcii nad oblasta D
, [to zna~i se ispolneti uslovite za primena na teoremata na Grin.

VTORO , gi baram =
( ,)
i =
( ,)
, pri [todobivam :
(, )
(, )
= + , =
=
TRETO, ja sostavuvam razlikata :

=
,
(, )
pri [to dobivam :

= + =
Na krajot go presmetuvam integralot spored izrazot (4.7.1.1.), pa dobivam :

+
S
1 2
=
2
=
D
Preminuvam vo polarni koordinati : 2 = , = . Sega od sl.41 gledam deka:

1 3
70
ako stavam = 1 = 1 = , a za = 3 = 1 = 0 0, ; pa soodvetniot dvoen
integral ]e bide :
3
/2
= 1 1 = ( preminuvam vo POKS)= 0 2 + /2 = 0 2 +
= 0 2 + 2 = 4 0 + 2 0 = 4
+ 2
/2
/2
= ;
Primer 4.7.3.
Da se presmeta:
=
+ 2 =?
S
ako S e patekata koja poa\a od to~kata O(0,0) vdol` prava linija do to~kata V(1,0),a potoa vdol` prava
linija [to zavr[uva vo to~kata S(1,1).
Re[avawe:
Dokolku ovde sakame da ja primenime Grinovata teorema, na dadeniot integral, treba najprvo grafi~ki
da ja prikaàm polo`bata na dadenite to~ki, a taa situacija e dadena na sl.42.
Sl.42.- Grafi~ki prikaz na OAV (segment S) i OAVO (segment S1)

Od sl.41.se gleda eden mnogu biten fakt, a toj e [to vo ovoj slu~aj NEMAME ZATVORENA KRIVA, od
[to sledi konstatacijata deka Grinovata teorema NE MO@E DIREKTNO DA SE PRIMENI.{toda
napravam za da moàm da ja primenam Grinovata teorema?}e se povikam na osobinata 10 .od str.65i ]e ja
ZATVORAM krivata OAV so nekoj proizvplno no pogodno izbran segment na najednostaven na~in,a toa e
da ja zatvoram patekata Sso pravoliniskiot segment S1 koj kako [to se gleda i od grafi~kiot prikaz na
sl.42.e pravoliniski. Na ovoj na~in postignav da dobijam zatvorena kontura , koja e prosta,
zatvorena i pozitivno orientirana, [to zna~i sega se ispolneti uslovite da ja primenam Grinovata
teorema, pa imam:
71
( ) =
+ 2 =

Kako e , = , , , = 2 = 2 , , = 1 so zamena na = 2 , , = 1vo posledniot

integralen izraz (gore) se dobiva:
1
2 1 =
2 1
2 1
=
0
1
0
2 2 =
D
a dobieniot integral e obi~en ednokraten opredelen integral koj mnogu lesno(bi trebalo i za vas da e)se
re[ava, no sepak, ]e vi go dore[am (ovoj pat celosno, od pri~ina, koja ]e vi se razjasni, malku pokasno):
2
1
1
2 1 1
= 3 2
= = ; . . . ()
3
2
0
3 2 6
Bidejki e (od sobina 20 . na str.65):
+ 2 =

+ 2 +
S
+ 2 ()
S1
za da se dobie integralot zadaden po uslovot na zada~ata, odnosno, to~no, integralot:

= + 2
S
treba da se izvr[at korekcii na rezultatot dobien so izrazot(V) :Imeno,od izrazot (S)jasno sledi:
+ 2 =
S
+ 2
+ 2
+ 2
S1
a kako
= ( ) = [sporde izrazot (V)]=1/6

za integralot koj po uslovot na zada~ata i se bara[e, treba:
+ 2 ()
S1
zna~i, treba da se odzeme integralot: + 2 . No ova ne e obi~no ODZEMAWE, tuku vsu[nost
S1
potrebno e da se SMENI ORIENTACIJATA na S1 ,[to zna~i nasokata sega e od O konV, pa ]e vaì :
72
+ 2 =
+ 2
S1
pa vo toj slu~aj integralot daden so izrazot () ]e bide :
1
+
6
+ 2

Integralot za krivata ke go re[avam kako obi~en KI2V , so parametrizacija :

= , = , 2 , = (, ) za 0,1 , = , = 1,1
pa vo toj slu~aj ]e bide :
1
+ 2 =
, 2
1,1 =
+ 2 =
2 3
+
2
3
1
1 1 5
= + =
0
2 3 6
ako kone~no dobienite 5/6 od integralot po , gi soberam so 1/6 kone~noto re[enie e 1. !

RAZBRAVTE LI SEGA ZO {TO CELOSNO VI GO RE{IV CELIOT INTEGRAL?
Na str.65 navedov tri mnogu bitni osobini, od koj 30 .- ta be[e deka so pogoden izbor na funkciite
=
(, )
(, )
& =
moè da se napravi :
= 1
a ovoj izraz dava mo`nost za presmetuvawe na povr[inata na oblasta D so koristewe na krivoliniskiot
integral po rabot na navedenata oblast, so pomo[ na izrazot 4.7.1.2. . Kako izgleda toa ]e vi go
demonstriram na sledniov konkreten :
Primer 4.7.4.
Da se presmeta povr[inata na oblasta vo ramninata ( = 0) ograni~ena so zatvorenata kriva (t.n.
srcelinka ili kardioida ) dadena so ravenkite :
= = 1 , = = 1 , = 0; [0,2]
Re[avawe:
73
Neka e oblasta , ~ija povr[ina sakame da ja presmetame. Za = 0, = , = , =
od parametarski
zadadenata kriva po red se dobivaat prese~nite to~ki 0,0 , 0, , 2, 0 , (0. ) na krivata so

koordinatnite oski, kako [to e prikaàno na sl.43.Oblasta , e prosto povrzana, no ne e elementarna, a
toa nagledno e dobro vidlivo i od sl.43.
Sl.43.-Grafika na SRCELINKA-ta (kardioida-ta) so prese~nite to~ki 0,0 , 0, , 2, 0 , (0, )

Povr[inata , ]e ja opredelam spored izrazot :
=
1
2
Od sl. 43., gledam deka krivata Se pozitivno orientirana, [to zna~i promena na parametarot , od 0 do
2. Ponatamu imam :
= 2 1 , = ( 2 + 2 )
[to po celosnoto sreduvawe na goredadeniot izraz dava:
() () = 2 (1 ) 2
i sprema izrazot (4.5.6.) na str.60, pri (. , ) 0, se dobiva :
1
= 2
2
2
0
1 2 2
1
(1
1 2 + 2 = 2 [ 2
2
2
0
2
1 + 2

+
= =
;
2
0
) 2 =
2
0
SO OVOJ PRIMER VSU{NOST POKA@AV KAKO OSOBINATA 30 .(navedena na str.65)NAO|A

PRAKTI^NA PRIMENA VO KONKRETNI ZADAÎ.
NAPOMENA:
Istata zada~a moè[e da se re[i i so dvoen integral, duri i ako srcelinkata(kardioidata) ne be[e kako
vo ovoj primer, direktno dadena vo parametarski oblik, tuku da re~eme vo t.n.impliciten oblik so
izrazot: ( 2 + 2 + ) 2 = 2 2 + 2 . Razlikata e samo vo toa [to IMLICITNO ZADADEANATA
SRCELINKA(kardioida)]e treba[e da ja PREFRLIME od DKS vo POKS, so premin vo polarni
koordinati : = , = , = , pa krivata i oblasta , ograni~ena so nea , ]e se preslikaa vo :
= (1 )
74
odnosno vo:
{0 1 , 0,2 }
pa so primena na dvoen integral ]e imam :
2
=
D
(1 )
(1 ) 2 = =

[] ;
Jasno dobieniot rezultat e sosem ist kako i onoj koj go dobiv so primena na KI2V. Toga[ vo [to e
razlikata ?Razlikata e edinstveno vo PRIODOT KON RE{AVAWETO !! Primetuvate, so pomo[ na
dvoen integral, se izbegnuva baraweto na izvodite, kako i sreduvaweto na podintegralniot izraz, [to
go imavme so primena na krivoliniskiot integral.Zna~i vo princip ZAPOMNETE DOBRO:
AKO IMATE DA PRESMETUVATE POVR[INA PO NEKOE NEPI[ANO PRAVILO(i zatoa ovaa FINTA ne vi ja
kaùvaat profesorite i asistentite!) E MNOGU POEDNOSTAVNO, POBRZO I POMALA E VEROJATNOSTA DA
NAPRAVITE GRE[KA, AKO PRIMENITE DVOEN INTEGRAL.
Na krajot od ovaa zada~a ostanuva da vi napomenam deka pri premin od DKS vo POKS so primena na
= , = , vsu[nost ja dobivme parametarskata ravenka dadena po uslovot na zada~ata od
primerot 4.7.4., za = , od [to proizleguva deka parametarot , e vsu[nost polarniot agol .
Primer 4.7.5.
Da se presmeta KI2V :
+
=?
2 + 2
=
L
kade L e proizvolna pozitivno orientirana nadvore[na kontura na dvokratno povrzanata oblast D vo

ramninata ( = 0) ako vnatre[nata kontura e : 2 + 2 = 1, = 0;
Re[avawe:
Dvokratno povrzanata oblast D e ozna~ena na sl.44. , pri [to vnatre[nata kontura e negativno(vo
nasoka na strelkite na ~asovnikot) orientirana kriva,koja vsu[nost e CRK so radius 1 i e dadena na
sl.44,; Konturata L na istata slika e bilo koja proizvolno izbrana kontura.
75
Sl.44.- Grafi~ki prikaz na oblasta D konturata L i vnatre[nata kontura L1 so soodvetnite orientacii

Soodvetnite funkii se :
, =
ako od niv gi pobaram : =
=
( ,)
& =
( ,)
, , = 2
2
+
+ 2
dobivam:
2 2
2 2
,
,
2 2
=
=
=
=
;
( 2 + 2 )2
( 2 + 2 ) 2
2 + 2 2
se neprekinati vo oblasta D bidejki to~kata O(0,0) . Zna~i uslovite za primena na Grinovata

teorema se ispolneti, pa sledi deka vaì:
=
L
+
2+ 2
+
2+ 2
= ..........................................................(E)
Posledniot integralen izraz daden so (E) normalno se sveduva na:

= = 0
Parametarskite ravenki na kru`nicata se: : = , = , = 0, [0,2];Sega za moment da ja
poglednam integralnata ravenka dadena so izrazot (E); Za nea vaì:
+
=
2 + 2
=
L
+
=
2 + 2
+
=
2 + 2
2
0
= 2;
76
pri [to e usvoeno deka e negativna orientacija na kru`nicata(t.e. na CRK), a so + e usvoena
pozitivnata orientacija na kru`nicata ( t.e. na CRK).Od tuka sleduva deka KI2V ima ista vrednost
vdol` bilo koja(proizvolno izbrana)ZATVORENA KONTURA vo ramninata, za koja to~kata
(0,0) , no dokolku (0,0) , toga[ jasno integralot zadaden vo zada~ata ]e bide 0(nula).;
ZAKLU~OKOT E NEDVOSMISLEN !!
VREDNOSTA NA INTEGRALOT NE ZAVISI OD OBLIKOT NA KONTURATA L TUKU SAMO
OD NEGOVATA POLO@BA VO KOORDINATNATA RAMNINA, ODNOSNO OD POGORE
NAVEDENIOT USLOV, [to e sosem vo sklad so osobinata 20 ., na strana 65.
ZADA~A ZA SAMOKONTROLA ;
DA SE PRESMETA POVR{INATA NA DELOT KOJ SE NAO|A VO RAMNINATA,
OGRANI~EN SO KRIVATA :
( 2 + 2 ) 2 = 2 3 2 , = 0, > 0
(Odgovorot treba da bide
[] )
4.8. Prakti~na primena na pove]ekratnite i krivoliniskite integrali

Pove]ekratnite i krivoliniskite integrali nao\aat i imaat svoja primena vo sekojdnevnite i realni
prirodno - tehni~ki nauki, po~nuvajki od:
A. FIZIKATA - kinematika i dinamika na to~ka i kruto telo;
B. ELEKTROTEHNIKATA - elektrostatika , elektrodinamika,elektromagnetika....;
C. MA{INSTVOTO - opredeluvawe na,volumen, masa i teì[te na telo vo funkcija od
gustinata;
D. VO OP{TATA I SPECIJALNATA TEORIJA NA RELATIVNOST ;
JAS OVDE }E DADAM SAMO NEKOJ OD PRIMERITE KADE NAVEDENITE INTEGRALI
NAO|AAT SOODVETNA PRIMENA, NE SAMO, KAKO APSTRAKTNA, TUKU I PRAKTI~NO
PRIMENLIVA MATEMATIKA, VO NEKOJA PRIRODO - NAU^NA DISCIPLINA.
Na primer, vo MA{INSTVOTO kako i vo GRADE`NO - ARHITEKTONSKITE NAUKI. Kade e tuka
primenata na ovie integrali?Na primer, vo ma[instvoto, mnogu ~esto se slu~uva da treba da se presmeta
masata na telo ili da re~eme masata na dadena plo~a so proizvolen oblik i forma. Tuka neminovna e
primenata na integralnoto smetawe. Neka imame nekoja plo~a so proizvolen oblik, za koja ja znaeme samo
specifi~nata gustina na materijalot od koj taa e napravena. Vo tehni~kite nauki obi~no taa se beleì so
(na MK se ~ita ro). Na sl.45.,e prikaàna gustinata = (x, y), zna~i, kako funkcija od dve promenlivi i
neka e dadena nekoja to~ka, da re~eme to~kata (, ) i neka gustinata tokmu vo taa to~ka e = , . Vo
to~kata (, ) neka elementarnata masa e , tokmu kako na sl.45.
77
Sl.45.- Presmetuvawe na masa na dadena plo~a ~ii elementaren del e so elementarna masa
Toga[ masata na celata plo~a ]e bide:
= , .............................................................................................(4.8.1)
R
Ako plo~ata e homogena ( a obi~no e, od prakti~ni pri~ini) toga[ vo gorniot izraz = const. , pa kako
konstanta go vadime pred integralot, pa posledniot integralen izraz, moème da go zapi[eme kako :
= ......................................................................................................(4.8.2)
R
Ovaa e samo eden primer za primena na pove]ekratnite integrali.Vo brodograde`ni[tvoto, kako i vo
avioindustrijata (se razbira tuka spa\a i avtomobilskata), od osobena va`nost e iznao\aweto n a teì[teto
na telo ( no zaradi poednostavuvawe ]e tretirame plo~a-za da rabotime vo ramninata,a ne vo prostor),
koe e opredeleno so koordinatite i . Vo ramninata, e prikaàna to~ka (, ) so gustina vo taa
to~ka : = (, ), tokmu kako na sl.46.;
Koordinatite na teì[teto (, ), znaej]i deka, masata na teloto e opredelena so (4.8.2.) ]e bidat:
, =
( ,)
....................................................................(4.8.3.)
78
Sl.46. Nao\awe na teì[te na dadena plo~a kade so ( ) se odbeleàni koordinatite na teì[teto T

Vo izrazot (4.8.3.) masata e opredelena so izrazot (4.8.1.) odnosno (4.8.2.).
Vo Elektrotehnikata isto taka pove]ekratnite i krivoliniskite integrali nao\aat ogromna primena,
bilo za elektrostatika, bilo za elektrodinamika ili vo elektromagnetizamot, pa se do samata su[tina na
Gausoviot i voop[teniot Gausov zakon i se osnova na Maksvelovite postulati, koj vo su[tina vr[at
obedinuvawe na elektri~nite i magnetni pojavi vo edna edinstvena teorija na ELEKTROMAGNETIZMOT.
Maksvelovite ravenki vo su[tina predstavuvaat matemati~ka formulacija na osnovnite postulati na
elektromagnetnata teorija, koja pak gledano od aspekt na klasi~nata mehanika, imaat ista uloga kako i
Wutnovite zakoni vo mehanikata ( kinematika i dinamika).{kotskiot matemati~ar i fizi~ar Xems Klerk
Maksvel, prv, u[te vo 1864 godina, go objavil svojot trud, so ravenkite koj gi objasnuvaat elektromagnetnite
pojavi. Nakratko kaàno, kompletniot sistem na Maksvelovite ravenki se sveduva, na ~etiri ravenki, so koj
se povrzuvaat ~etirite vektori na elektromagnetnoto pole, a tie se : , , i . Prvata, ravenka e poznata
pod imeto Gausov zakon ( ili zakon za elektri~niot fluks - protek )i vo integralen oblik glasi:
79
= =
.........................................................................(4.8.4.)
Vtorata, e po poznata pod imeto Gausov zakon za magnetizam, ili zakon za odrùvawe na magnetniot fluks(protek) i vo integralen oblik glasi :
= 0 .............................................................................................(4.8.5.)
Y
Tretata ravenka, koja e poznata pod imeto Faradeev zakon za elektromagnetna indukcija, glasi :
=
S
................................................................................(4.8.6.)
I ~etvrtata, koja e poznata vo elektrotehnikata, kako voop[ten Amperov zakon, glasi :

= ( +
S
) ...................................................................(4.8.7.)
Na ovie ~etiri osnovni Maksvelovi ravenki treba u[te da se nadovrze i t.n. ravenka na kontinuitet:
=
Y
...................................................................................(4.8.8.)
Gledame deka vo site ~etiri (odnosno pet) ravenki, figurira ( od levata nivna strana ) ~lenot , a toa e
vsu[nost krivoliniski integral niz nekoja povr[ina ( vektorizirana so normalata na taa povr[ina), a
istata taa povr[ina e ograni~ena so nekoja kontura S, a znaej]i gi osobinite na krivoliniskiot integral,
lesno moè da se pronikne vo su[tinata na elektromagnetnata teorija. Ponatamu, od (4.8.5.), mnogu jasno
proizleguva deka fluksot na vektorot niz nekoja zatvorena povr[ina Y e ednakov na nula, koj fakt vo
teorijata na elektromagnetizmot e poznat kako ZAKON ZA KONZERVACIJA, a ni go kaùva principot
deka vektorsko pole ~ii integral niz nekoja zatvorena povr[ina ( opredelena so nekoja kontura) e ednakov
na nula, vo su[tina zna~i deka, takvoto vektorsko pole e neprekinato, t.e. liniite na takvoto vektorsko
pole se neprekinati, a toa pak od druga strana zna~i deka, tie ( liniite na takvoto pole) nikade nemaat nitu
po~etok nitu kraj, tuku se zatvoraat samite vo sebe. Ovakvite vektorski poliwa se poznati kako
konzervativni poliwa. Takvo e i elektri~noto pole , (kako i gravitacionoto), samo [to za razlika od ,
toa ima izvor ( vo + polneòt a ponor vo - polneòt ). Glavna osobina na ovakvite(KONZERVATIVNI)
poliwa e :
RABOTATA NA SILITE VO KONZERVATIVNO POLE PO ZATVORENA PATEKA

E SEKOGA{ EDNAKVA NA NULA
Za da nema nedorazbirawe da naglasam samo u[te deka izrazot(4.8.5.) zna~i deka ne POSTOJAT
MAGNETNI MONOPOLI ( za razlika od elektri~noto pole, kade ima elektri~ni monopoli, pozitivni i
negativni elektri~ni polneì, protoni i elektroni). Prakti~na primena na integralnata teorija vo
pove]e dimenzionalni sredini, ( ramnina=dolìna+[irina,prostor=dol`na+[irina+visina i vreme)
nao\a posebno silna TEORETSKA OSNOVA,vo objasnuvawe na Wutnovata teorija(silata e proizvod od
masata po zabrzuvaweto, inercija,impuls na sila i.t.n.), Keplerovite zakoni(za dvièwe na planetite),
80
prostiraweto na elektromagnetnite branovi, a so samoto toa zaradi dvojnata priroda na svetlinata (
branova i korposkularna), vo optikata (od elementarnata, pa se do kvantnata-Doplerov efekt, Ajn[tajnovi
relativisti~ki postulati i.t.n.,i.t.n......), vo nuklearnata fizika kade so pomo[ na ovie matemati~ki
pove]edimenzionalni integrali, se objasnuvaat, teoretski no i prakti~no procesite na fisija i fuzija( vo
atomskoto jadro), pa se do den denes koga vo elektronikata i telekomunikaciite sme svedoci na ekspanzija na
sovremenite telekomunikaciski vrski za dale~inska me\u~ove~ka interakcija i korespondencija po audio i
vizuelen pat ( fiksna i mobilna telefonija, ì~en i bezì~en internet, pove]ekanalna televizija....), pa se
do astronomijata i astrofizikata, a kako tendencija vo sovremeniot nau~en svet se nametnuva i pra[aweto
za sozdavawe na edna edinstvena GRAVITACIONO-ELEKTROMAGNETNA TEORIJA, a za toa postojat
odli~ni preduslovi, imaj]i ja vo predvid Ajn[tajnovata(op[ta i specijalna) teorija na relativnost,
potkrepena so sovremenite nau~ni(pred se digitalni)sistemi i uredi, mislam deka ne e tolku dale~en denot
koga ]e ja doznaeme vistinata za nekoi pojavi (sozdavaweto na univerzumot , kako globalen problem na
sovremenata nauka, preku,levitacija,telepatija,telekineza,teleportacija...)koj od dene[en aspekt ni
izgledaat taka dale~ni i neobjasnivi, isto kako [to pred 5-6 decenii nanazad ni be[e sosem nesvatliv i
samiot poim prenos na govor (ednonaso~en=radio i dvo ili pove]enaso~en razgovor=telefonija ), a u[te
ako se vratime 8-9 decenii nanazad, im bilo,na na[ite tatkovci i dedovci, ~udo od tehnikata i obi~en
telegraf ili teleprinter ili obi~no fotografirawe(koga se odelo so najsve~eni obleki na slikar da se
kadrosaat !). No tehnikata, potkrepena so sovremenite matemati~ki dostignuvawa, kako odli~en teoretski
izvor, odi neumolivo i so eksponencijalen rast napred, a zgora na toa ve]e postojat instrumenti i celi
digitalni sistemi so to~nost do piko (10 12 ) pa i pove]e sekundi. Zna~i, da zaklu~am, mo`nostite za razvoj
se bezkrajni, isto kako i mo`nostite za kone~en kraj na ~ove~kiot rod, od samiot sebe! Koj pat ]e go
izbereme ( kako homo sapiensi-mudri lu\e!!) zavisi isklu~ivo od nas. Opciite, za sestran napredok se
bezkrajni, za ~ovekot kako bitie, a edna i samo edna e opcijata za destrukcija. Se nadevam deka idnite
pokolenija ]e go svatat toa i ]e ja izberat opcijata za bezkraen i sestran razvoj na ~ove~kiot rod.
5. Povr[inski inegrali
5.1. Voved, definicija i poim za prostorna povr[ina i nejzina parametrizacija
Povr[inski integral moè da se definira ako i samo ako imame dadeno nekoja funkcija od TRI
promenlivi nad nekoja povr[ina vo prostor. Povr[inski integral definirame nad nekoja dadena
povr[ina Y. Taa povr[ina Y se zadava kako vektorska funkcija od dve skalarni promenlivi i t.e. so
preslikuvaweto na mnoèstvoto vo mnoèstvoto . Zna~i, moàm da kaàm deka, funkcijata Y e
definirana kako vektorska funkcija: , = , + , + (, ) ,za (, ) .
Povr[inata Y parametarski se opi[uva so koristewe na dva parametra, analogno na na~inot na koj ja
opi[uvav (ja definirav) krivata ( vo ramnina), no toga[ koristev samo eden parameter ( toa da ve potsetam
be[e parametarot ). Zna~i, funkciite = , , = , , = , , se tri skalarni funkii, so dve
promenlivi, koj se vikaat PARAMETARSKI RAVENKI NA POVR{INATA Y.
Me\utoa, vo celoto dosega[no izlagawe, pod poimot povr[ina podrazbiravme, grafik na nekoja skalarna
funkcija so dve promenlivi, koja obi~no ja ozna~uvav so = (, ),pa ]e se obidam da vi ja definiram Y , na
na~in [to ve]e vi e relativno polesno prifatliv. Za taa cel, na na~in na koj ja definirav vektorskata
funkcija Y, kako mnoèstvoto to~ki od , ]e ja prikaàm preku nejzinite vektori na polo`ba :
, = + + , , [ , ] = [, , (, )], (, )
ili istata ravenka, no zadrùvaj]i se na po~etnite oznaki za promenlivite, kone~no sledi:
, = + + , , (, ) ..............................................................(5.1.1.)
81
So izrazot (5.1.1.) e dadena t.n. PARAMETARSKATA PREZENTACIJA na povr[inata Y , koja e grafik na
eksplicitno zadadenata funkcija so dve promenlivi. Vo taa smisla, za pokasno da ne vi se pojavi me[awe na
poimite, ]e vi akcentiram, deka, istoto ozna~uvawe ]e go zadràm i vo slu~aj ako povr[inata e definirana
so = (, )koja parametarski moè da ja prikaàm kako:
, = + , + , (, )
odnosno, zadrùvaj]i gi po~enite oznaki za promenlivite, ravenkata(5.1.2) ]e ja pi[uvam vo oblik:
, = + , + , (, ) ...............................................................(5.1.3.)
Istoto ]e vaì i ako e = , .
Primer 5.1.1c
Da se napi[at vektorskite ravenki na slednive povr[ini:
. ) + + = 1
. ) 2 + 2 = 4
. ) = 5 2 + 2 2 2
Re[avawe:
. )
Dadenata ravenka moàm da ja zapi[am vo oblik:
= 1
pa odtuka so pomo[ na izrazot (5.1.1)moàm da ja parametriziram:
, = , , 1 = + + (1 ), (, )
ili so po~etnite oznaki:
, = + + 1 = , , 1 , (, ) ;
. )
Parametrizacijata bidej]i imame ~len od oblik 2 + 2 o~igledno ]e treba da jasprovedam uslovno
re~eno,polarno,odnosno,cilindri~no,imaj]i vo predvid deka radiusot na CRK e = 2, pa
parametriziraweto ]e bide:
, = 2 +2 + , , 0,2 ,
Proverka:
bidej]i = 2, = 2 2 + 2 = 4 = , = 1
=2
4 2
2
2 + 2 = 4;
. )
Vo ovoj slu~aj e: , = 52 + 2 2 2, , = 52 + 2 2 + + , , ;
5.2. Povr[inski integral od prv vid (PI1V)
82
Pod povr[inski integral od prv vid se podrazbira integral od realna funkcija so tri promenlivi i toj
e vo tesna vrska so dvojnite, trojnite i krivoliniskite integrali.
Bidej]i ve]e ja definirav dadena povr[ina Y , zadadena kako skalarna funkcija od tri promenlivi, vo
vektorski oblik,kako parametrizirana funkcija od dve skalarni golemini (, ) toa zna~i deka so nea sega
moàm slobodno da manipuliram, t.e. da izveduvam odredeni matemati~ki operacii i aproksimacii vrz nea
so cel da dobijam, pogoden izraz za da moàm da go definiram poimot , POVR{INA NAD DADENA
POVR{INA Y , KOJA E VSU{NOST PI1V. Zna~i, vo princip ,treba da go dobijam Rimanoviot integral ,
vo konkretniov slu~aj za PI1V. Prostorno, povr[ina nad dadena povr[ina izgleda kako na sl.21. No za da
matemati~ki precizno i to~no go definiram PI1V, najprvo ]e zemam edna to~ka A na taa povr[ina Y , so
koordinati [ , , , , , ] , a potoa i to~ki + , , + , , + , , + , +
,+,+,+,+,,+,,+,+, koj zaedno so A go obrazuvaat temeto na
krivoliniskiot ~etiriagolnik AVS (vidi sl.21., kade krivoliniskiot ~etiriagolnik e ozna~en so temno
sina boja) na povr[inata Y , a se dobivaat za mala promena na parametarot u odnosno v vo odnos na to~kata A.
Bidej]i tie promeni ( na u t.e. v ) se mnogu mali, ~etiriagolnikot AVS moàm da go aproksimiram so
parallelogram. Zo[to go pravam ovaa? Zatoa [to sakam da ja presmetam povr[inata na krivoliniskiot
~etiriagolnik (a toa e prakti~no nevozmo`no) , pa zatoa go aproksimiram so parallelogram, za kogo e
mnogu lesno da se opredeli taa . Vektorite koj gi opredeluvaat stranite na toj parallelogram se :
= = ;
Koj posle celosnoto sreduvawe davaat: , , = & , , =

pa povr[inata na paralelogramot ]e bide VEKTORSKI PROIZVOD od tie vektori :

= =

Ako 0 i 0 aproksimacijata na ~etiriagolnikot(t.e. na segmentotod povr[inata Y na sl.21.) e se
poto~na i poto~na, taka [to vo grani~en slu~aj vektorite AB t.e. AD se stremat kon tangentnite vektori vo
to~kata A na krivata [to gi opredeluva stranite na krivoliniskiot ~etiriagolnik. Taka, doa\am do t.n.
ELEMENTAREN DEL NA POVR{INATA na zadadenata POVR{INA ,pri [to S dS, odnosno, sledi:
= . . (5.2.1. )
Da vi voo~am deka vektorski proizvod na dva vektora dava tret vektor,normalen () , na drugite dva. No vo
izrazot (5.2.1.) gledame deka dS ne e vektorska, tuku skalarna golemina. Zna~i, se javuva mal problem. Kako da
go razre[am?Ednostavno povr[inkata(elementarnata) dS ]e ja dovedam vo vektorski oblik, na toj na~in
[to ]e postavam normala na taa povr[inka i ]e ja ozna~am so , a nasokata ]e bide po praviloto taa sekoga[
da bide orientirana od povr[inata kon nadvore[nosta. No ovaa e slu~aj ako imame zatvorena povr[ina, so
jasno definirani vnatre[ni i nadvore[ni to~ki. Vo toj slu~aj izrazot (5.2.1) go poprima sledniov oblik:
= . . . (5.2.2. )
pri [to jasno = e vektorizirana skalarna golemina;
pri toa modulot od t.e. = 1. Po definicija vektorski proizvod od dva vektora e :
[ ] = (, )
83
Ako vo specijalen slu~aj , = = 90 0 imame [ ] = = ( ,) a toj e 00 , bidej]i ,
ako a, b = = 900 (sin = 1) toga[ vektorskiot proizvod leì na dS [to zna~i e komplanaren na
ramninata(povr[inkata) dS. Za vektorot na normala na povr[ina od definicijata za vektorski proizvod
=
sledi :
[ ]

..........................................................................................(5.2.3.)
a tokmu ovoj posleden izraz ni dava mo`nost da go opredelime vo slu~aj ako nemame zatvorena kriva, pa vo
toj slu~aj ]e rabotam spored izrazite [to ]e gi dadam gotovi t.e.vo kone~en oblik, no ]e vi naglasam deka
ako e dadena nekoja funkcija = (, ) - proizvolna no ne i zatvorena povr[ina(ili kriva) toga[ vektorot
na ovaa povr[ina ]e bide, posle site operacii so vektorskiot proizvod i po sreduvawe na istite se dobiva :
= = , , 1 ............................................................................(5.2.4.)
[to zna~i deka ovaka opredeleniot vektor na normalata na povr[inata , formira so pozitivniot del na
z oskata oster agol,ili agolot, pome\u i -edine~ni vektori, na pozitivniot del na oskata e oster,
dodeka, vektorot ( , , 1) e vektor na normalata na dolnata strana od povr[inata = , .
OVOJ IZRAZ DOBRO ZAPOMNETE GO , BIDEJ}I VO
ZADA ~ITE PONATAMU MNOGU SE KORISTI
5.3. Presmetuvawe na PI1V

Na strana 80 vi ja definirav vektorskata funkcija Y so izrazot vookvirena so sina boja, pa istiot izraz
]e go iskoristam i za presmetka na PI1V za funkcijata = (, , ) po povr[inata Y (str.80-sina boja) :
[ , , , , , ] . . (5.3.0. )
, , =
Y
Ako e definirana eksplicitno so funkcijata = (, ) se koristi poednostaven oblik daden so izrazot:
, , = , , ,
Y
1 + ( )2 + ( )2 (5.3.1. )
POVR{INATA NA ZADADENA POVR{INA OD OBLIK: , = [, , , ],KOJA E

PARAMETRIZIRANA POVR{INA, {TO E GRAFIK NA EKSPLICITNO ZADADENATA
FUNKCIJA =NA
, ZADADENA
= (, ) , SE POVR{INA
PRESMETUVA
SOOBLIK:
IZRAZOT:
POVR{INATA
OD
, = [, , , ],KOJA E
PARAMETRIZIRANA POVR{INA, {TO E GRAFIK NA EKSPLICITNO ZADADENATA
2
FUNKCIJA = , =
= (,
SO IZRAZOT:
1 +)( , )SE
+ PRESMETUVA
( ) 2 ...............................................................(5.3.2.)
=
Y 1 + ( ) 2 + ( ) 2 ..............................................................(5.3.2.)
Y
84
Ako gi sporedite izrazite (5.3.1.) i (5.3.2.) o~igledno e deka povr[inata PS , dadena so izrazot (5.3.2.), na
povr[inata zadadena eksplicitno, e vsu[nost specijalen slu~aj na (5.3.1.) koga e , , 1;
Primer 5.3.1.
Da se presmeta PI1V :
( 2 + 2 ) =?
=
Y
kade [to Y e povr[tnata dadena so izrazot :
2 + 2 + 2 = 36......................................................................................(F)
Re[avawe:
Zada~ata moàm da ja re[am so pomo[ na izrazot (5.3.1.), no najprvo treba da ja prilagodam dadenata
ravenka za Y vo pogoden,ekspliciten oblik,a za da go napravam toa, treba zadadenataY, po uslovot na
zada~ata,t.e.:
2 + 2 + 2 = 36
na nekoj na~in da ja dovedam, vo takov ekspliciten oblik,odnosno da go izrazam z kako funkcija od x i y .
Za taa cel go izrazuvam: 2 = 36 2 2 , pa ovoj izraz go korenuvam, pri [to gi dobivam ravenkite:
= 36 2 2 & = 36 2 2
i pritoa gi definiram: Y1 = 36 2 2 i Y2 = 36 2 2;pri [to zemam: = ,a
bidej]i za unija na dve mnoèstva,odnosno, krivi, vaì deka intedralite se sobirat dobivam:
( 2 + 2 ) =
Y
( 2 + 2 ) +
Y1
( 2 + 2 )
Y2
Poslednata integralna ravenka ]e ja re[avam odvoeno za Y1 :

( 2 + 2 )............................................................................................(G)
Y1
i odvoeno za Y2 :
( 2 + 2 )............................................................................................(H)
Y2
Se razbira kako i kaj prethodnite tipovi integrali,NE RABOTAM VO PROSTOR , TUKU RAVENKATA
(dadena so izrazot - F ) JA PROEKTIRAM VO EDNA OD RAMNINITE(vo slu~ajov vo ramninata):
pri [to proekciite na Y1 i Y2 se prikaàni na sl.47. , za koja zemam = 0, dobivam CRK( 2 + 2 = 36)
85
Sl.47. -Izgled na proekcijata na 2 + 2 + 2 = 36 na ramninata, koja e CRK so radius = 6
Spored sl.47.go presmetuvam izrazot (G), spored formulata (5.3.1.):

2 + 2 1 =
Y1xy
( 2 + 2 ) 1 + ( ) 2 + ( ) 2
Y1xy
=
,
=
1+
2
2
2
2
36
36
2 + 2 1 =
=
1+
6( 2 + 2 )
( 2 + 2 ) 1 + ( ) 2 + ( ) 2 =
36 2 2
Y1xy
Y1xy
Y1xy
O~igledno, pretpostavuvam deka ovaa go znaete, preminuvam vo POKS(ima ~lenovi 2 + 2 ) so smenite:

= , = , 0,6 , [0,2]
pa posledniot integral(gore naj desno) ]e bide:
86
2
6( 2 + 2 )
36 2 2
6 2
6 2
Y1xy
6 6 2
Integralot 0
6 2
]e go re[avam odvoeno. Voveduvam smena 2 = 6 2 2 = 2 =
2 = 6 0 = 6 = 6, 2 = 6 6 = 0 = 0 integralot ]e bide (po voveduvawe na

smenata ):
0
6 6 6 2 = 6
0
6
36
2
2
0
6
= (36)36 6 = 54 +216=162;
2
Kone~no, za integralot dobivam :

2
= 162
= 162
2
= 324; =
0
Sli~no ]e go presmetam i izrazot (H), spored (5.3.1.):

=
( 2 + 2 )2

Od sl.46.se gleda deka oblastite na proekciite vo ramninata se identi~ni t.e. Y1 xy 2 sledi:

=
Pa ako gi sobereme dvata rezultata za se dobiva : = 2 324 = ;
Primer 5.3.2.
Da se presmeta PI1V : =?
Y
Ako Y e delot od povr[inata ograni~ena so krivite:
2 + 2 = 3, = 0 = 6
Re[avawe:
Vo ovoj primer, za razlika od prethodniot, ne ni e dadena eksplicitno(nitu implicitno) funkcijata ,
[to zna~i deka nema da moàm da go koristam izrazot ( 5.3.1.), tuku, izrazot (5.3.0.).No za da moàm da go
koristam nego treba, najprvo, povr[inata Y [to e zadadena po uslovot na zada~ata da ja
parametriziram.
Parametrizacijata na nekoja kriva Y ve]e vi ja pokaàv vo oddelot 5.1.Sega samo ]e vi naglasam deka treba
da se vratite malku nazad ( na str.80). No sepak, za da zada~ata vi ja re[am celosno, ]e izvr[am
parametrizacija na krivata(povr[inata) dadena po uslovot na zada~ata. Parametrizacijata, bidej]i
imam
~len
od
oblik
( 2 + 2 ) o~igledno,]e
treba
da
ja
sprovedam
takare~eno
,polarno,odnosno,cilindri~no,imaj]i vo predvid deka radiusot na CRK e = 3, pa parametriziraweto,
na zadadenata kriva(povr[inata),]e bide: , = , , , , , = , + , +
, , = , = 3, = , = 3 , = , = , = 3 + 3 + ,
0,2 , 0,6 . Ovaka sprovedenata parametrizacija, e tipi~no cilindri~na,bidej]i go koristam
preminot od DKS vo CKS.Ponatamu spored teoretskite izlagawa treba da gi opredelam :
87
, =
,
,
= 3 + 3 + 0 , , =
=
Sleden ~ekor e da se opredeli vektorskiot proizvod na vektorite i ,koj ]e bide :
x =
3
0
0 = 3 + 3 + 0 = ( 3 , 3, 0)
1
Ponatamu sledi :
= [ ] = 3 2 + 32 = 3 2 + 2 = 3
za kone~no da dobijam deka PI1V, zadaden so zada~ata e:

6
= 3 3 = 3 0 0 = 3 0
2
0
= ;
Y
Primer 5.3.3. OVOJ PRIMER VI
GO OSTAVAM ZA SAMOSTOJNO DA GO RE{ITE ZADADENIOT PI1V !!
Da se presmeta PI1V: 6 =? ako povr[inata Y e del od ramninata + + = 1;

RE{ENIETO TREBA DA VI IZLEZE /;
Primer 5.3.4.
Da se presmeta povr[inata na delot od prostornata kriva = 4 2 2 nad ramninata.
Re[avawe :
}e go iskoristam izrazot (5.3.2.) za da ja najdam povr[inata na onoj del od prostornata kriva koj se nao\a
nad ramninata.
= = 1 + ( )2 + ( )2 ......................................................................................(I)
Y
Kako [to mnogupati dosega vi napomenav RABOTAM SAMO SO PROEKCII VO EDNA OD

RAMNINITE. NIKAKO NEMOJTE DA SE OBIDUVATE PROSTORNO DA JA SKICIRATE
dadenata prostorna kriva. ZNAÎ I KAJ PI1V POÎTUVAJ TE GO TOA GENERALNO PRAVILO.
Zemam, za = 0,zna~i, prostornata kriva ja proektiram na ramninata,pa dobivam:
2 + 2 4
zna~i dobiv CRK so radius2.Na toj na~in ja dobiv oblasta na integrirawe D { , 2 + 2 4};
Natamu se e rutinska rabota:
= 2,
= 2 1 + 4 2 + 4 2
pa so zamena na gorniot izraz vo (I) dobivam: = 1 + 4 2 + 4 2

D
88
O~igledna e potrebata od voveduvawe na POKS, pa redosledno dobivam:
= , = , 0,2 , [0,2]
Za ovakviot premin posledniot integralen izraz za ]e bide:
= 0 0 1 + 4 2 = 0 1 + 4 2 = 2 8 = 2 = dore[i ja...!
ZAKLUÔK:
Re[avaweto na PI1V se sveduva, vo princip, na slednovo:
AKO PODINTEGRALNATA FUNKCIJA , , E NEPREKINATA NAD DADENA PROSTORNA
KRIVA, Y , TOGA{ , PI1V , SE SVEDUVA NA SLEDNIVE DVA OBLIKA :
5.4. Poim i definicija za povr[inski integral od vtor vid (PI2V)
1 0.) AKO POVR{INATA Y MOÈ DA SE IZRAZI KAKO FUNKCIJA OD ZNA~I

EKSPLICITNO, VO OBLIK = , , PRI {TO POSTOJAT PARCIJALNITE IZVODI
OD I ISTITE SE NEPREKINATI I AKO SO Y xy JA OZNA~IME PROEKCIJATA NA
Y VO RAMNINATA, TOGA{ , PI1V , SE PRESMETUVA SO :
, , =
Y
, (, )
[, , , ] + [
] +[
]
Y xy
20.) AKO POVR{INATA Y E ZADADENA PARAMETARSKI SO = , , = , , =

(, ) za (, ) PRI {TO R E OBLAST VO TOGA{ PI1V SE PRESMETUVA SO:
[ , , , , , ] [ ]
, , =
Y
5.4. Poim i definicija za povr[inski integral od vtor vid-( PI2V)

Vo ovaa poglavje ]e razgleduvam t.n. PI2V . Za da se razbere su[tinski [to pretstavuva PI2V, treba,
najprvo da se zapoznaeme so poimot ORIENTIRAWE NA PROSTORNA POVR{INA. Za taa cel neka
razgleduvam orientirana prostorna povr[ina Y vo mnoèstvoto . Toa zna~i deka kaj orientiranata
povr[ina ODNAPRED ZNAEME {TO E VNATRE{NOST A {TO NADVORE{NOST NA TAA KRIVA
Y . Bidej]i ve]e definirav ( vo prethodnoto poglavje) vektor na normala na dadena povr[ina, ]e zapo~nam od
onaa [to dosega go znam, a toa e tokmu poimot normala na povr[ina. Kako [to ve]e kaàv, kaj bilo koja
kriva povr[ina,moème da definirame [to e vnatre[nost a [to nadvore[nost na taa kriva, so pomo[ na
vektorot na normala na taa zadadena povr[ina. Za zatvorena kriva povr[ina toa e kako [to vidovme mnogu
polesno da se opredeli, [to ne be[e slu~aj i so otvorenite povr[ini, pa morav da go definiram to~no
poimot vektor na normala, na taa povr[ina so pomo[ na izrazot (5.2.3.). Kako,za bilo koja povr[ina Y
moàm slobodno da zemam nekoja proizvolno izbrana to~ka(i), taka, vo taa to~ka moàm da izberam dva
vektora na normala, so ist pravec, no sprotivna orientacija i spored na~inot na izbor na toj vektor moàm
da zaklu~am dali povr[inata e orientirana od ili kon vnatre[nosta(nadvore[nosta) na zadadenata
povr[ina, kako na sl.48. :
89
Sl.48.-Povr[ina orientirana kon nadvore[nosta( so celi linii)i kon vnatre[nosta(so isprekinati linii)
NAPOMENA : Kaj nekoi povr[ini ne moème da opredelime [to e vnatre[nost a [to nadvore[nost,
Takva povr[ina e t.n. Mebijusova lenta, no toa e mnogu specifi~en slu~aj, kaj koj vektorot orientiran
kon nadvore[nosta vo odredena to~ka ja menuva nasokata i stanuva vektor orientiran kon
vnatre[nosta. No toa e izoliran slu~aj koj nema, barem za dodiplomskoto studirawe, nekoe pogolemo
zna~ewe.
Rekovme PI2V se definira od nekoja vektorska funkcija. Neka ta vektorska funkcija ja krstam, t.e. ja
ozna~am so . Po definicija vektorska funkcija ( vidi strani 49,59 i 62) ja definirav kako : = (P, Q, R)
definirana i ograni~ena nad oblasta i soodvetnata mazna i orientirana povr[ina Y , koja moè[e da bide
zadadena eksplicitno ili NAJÊSTO kako parametrizirana povr[ina koja obi~no se zadava vo najop[t
oblik, kako [to (pretpostavuvam!) znaete vo forma :
(, ) = , , , , ,
= , + , + , , (, )
kade e oblasta nad koja se vr[i integriraweto. Ako u[te ja usvojam (ve]e definiranata) i normalata na so
gorniot posleden izraz definiranata Y i go ozna~am edine~niot vektor ( vo nekoj literaturi se koristi i
oznakata ) so : = (, , ), kade , , se aglite [to edine~niot vektor gi sklopuva so
pozitivnite delovi na , , oskite,respektivno, toga[ POVR{INSKIOT INTEGRAL OD
VEKTORSKOTO POLE PO POVR{INATA Y definiran so izrazot:
= , [
]...................................................(5.4.1.)
se vika u[te i POVR{INSKI INTEGRAL OD VTOR VID (PI2V).

Ako vo izrazot (5.4.1.) zemam deka = , toga[ za dobivam deka e :
90
= ......................................................................................(5.4.2.)
Y
Integralot od desnata strana na (5.4.2.) e vsu[nost PI1V, dodeka proizvodot e skalaren proizvod od
vektorskoto pole i edine~niot vektor na normalata na povr[inata Y.
Izrazite (5.4.1.) i (5.4.2.) se sosem identi~ni po svojata priroda, no razli~no zapi[ani. Na studentot
ostavam sam da ja izanalizira razlikata vo identi~nosta na dvata izraza, koja e sosem ednostavna, za da se
voo~i so sosem mala i ednostavna analiza.
Da vi voo~am deka na izrazite (5.4.1.) i (5.4.2.) moè da im se dade i podobro i ponagledno FIZI^KO
TOLKUVAWE. Za taa cel,neka ja razgleduvam orientiranata povr[ina Y (dadena na str.89):
(, ) = , , , , ,
= , + , + , , (, )
i protekot na nekoj fluid (matemati~ko-fizi~ki izraz za te~nost, ili te~na supstanca) niz nea, doa\am do
slednive rasuduvawa:
1. Protekot e definiran so pravec, nasoka i intenzitet vo sekoja to~ka od povr[inata Y.
2. Zna~i, protekot e vektorska golemina,odnosno,nekoe vektorsko pole, vo slu~ajov poleto .
3. Vkupniot protek na vektorskoto pole niz povr[inata Y se vika FLUKS na poleto niz
povr[inata Y.
Vrz osnova na ovie razmisluvawa, moàm da konstatiram, deka :
POVR{INSKIOT INTEGRAL OD
VEKTORSKO POLE NE E NI{TO
DRUGO TUKU FLUKS OD
VEKTORSKOTO POLE NAD DADENA
POVR{INA Y
Povr[inski integral od vektorskoto tridimenzionalno pole = (, , ) e:
= + + ..................................................(5.4.3.)
Y
5.4. Presmetuvawe na PI2V
91
Vo prethodnoto poglavje, ja dadov definicijata za PI2V, no pri toa inderektno, preku definirawe na
poimot PI2V, se nametna potrebata i od na~inot na negovoto presmetuvawe. Zatoa vo ovaa poglavje samo ]e
izvr[am sublimirawe i precizirawe na konstatiranite, na~ini i metodi na presmetuvawe na PI2V, kako i
nekoj karakteristi~ni, no za ~itatelot, malku pote[ko voo~livi, no mnogu bitni raboti, vo nekoj izrazi.
}e zapo~nam od faktot, [to go konstatirav vo prethodnite poglavja, a toa e deka, za elementarnata
povr[ina dS, vaì voop[teniot izraz, koj vo voop[tena forma glasi :
= = x ...........................................................................................................(5.4.1.)
{to e ovde mnogu bitna rabota? Pogledne te go izrazot (5.4.1.). Na prv pogled obi~na matemati~ka ravenka.
No vo nea, ako malku, podlaboko i rezonski ne se razmisli, se krie edna mnogu bitna mamka. Imeno, od
izrazot (5.4.1.) NIKAKO NE SLEDI DEKA : = i deka = . ZO{TO, BI STE SE
ZAPRA{ALE, KOGA VE}E (5.4.1.) e RAVENKA? DA , RAVENKA E , NO POGLEDNETE JA
PRIRODATA NA VEKTOROT . Toj e edini~en vektor, [to zna~i, deka modulot od nego MORA
DA E EDNAKOV NA 1, ili matemati~ki zapi[ano = 1 , dodeka vektorot ne e edini~en.
Zatoa kako I SEKOJPAT, U{TE EDNA{, VI NAGLASUVAM :
-NE
BIDETE
-VNIMAVAJTE
BRZOPLETI
NA
SEKOJ DETAL
-SEKOJ IZRAZ, KOLKU I DA STE SIGURNI, SEPAK PROVERETE GO

BAREM
U[TE
EDNA[,
SEKOJPAT
POSTOI
POTENCIJALNA
MAMKA(kako ovaa {to vi ja voo~iv ! )
Tokmu za toa na strana 83 vi ja dadov formulata za edine~niot vektor si izrazot (5.2.3.),za da ja voo~ite
razlikata. Za onie koj ne ja primetile, im go dadov pojasnuvaweto.
Najop[tiot izraz za presmetuvawe na PI2V go dadov so formulata (5.4.1.) na strana 89, koj sega ]e vi go
dadam vo oblik kako [to obi~no se koristi pri re[avawe na zada~i. Ako Y e definirana kako :
(, ) = , , , , ,
= , + , + , , (, )
toga[ PI2V se presmetuva so izrazot :

(, , ) =
Y
[ , , , , , ] x . . . (5.4.2. )
, , =
Y
Dokolku povr[inata e dadena vo ekspliciten oblik, so nekoja zadadena funkcija z = z x, y , moè da se

koristi poednostavniot izraz za re[avawe na PI2V:
{[(, , (, )], [, , (, )] + [, , (, )]} ( , , 1) (5.4.3. )
(, , ) =
Y
Sega so konkretni primeri da vi gi ilustriram celokupnive teoretski formulacii.
92
Da sponenam deka PI2V u[te se vika i povr[inski integral po koordinati.
Primer 5.4.1.
Da se presmeta PI2V od :
=
+ + =?
Y
Kade Y e ograni~en del od tamninata : + = 1, [to ovaa ramnina gi otsekuva na koordinatnite

ramnini , a pri toa integracijata se vr[i po stranata na povr[inata Y vidliva od pozitivniot del na z
oskata.
Re[avawe :
PRVO, da vi naglasam ODSTAPUVAWE OD GENERALNITE PRAVILA NE SMEE DA IMA.Toa zna~i,
]e rabotam so proekciite ,NIKAKO NE SE OBIDUVAJTE PROSTORNO DA JA PRIKA@ETE(iako
ramninata e relativno lesno da se prikaè i prostorno)DADENATA KRIVA Y1 .Prvo Y1 ja proektiram vo
ramninata( = 0) i ]e ja prikaàm na sl.49. i ]e ja ozna~am so S1 a oblasta na integracija so :
+ 0 = 1 = 1
Sl. 49.- Krivata Y1 proektirana vo ramninataso oblasta na integracija

Sega iststata kriva Y1 ja proektiram vo ramninata(u=0) i ]e ja ozna~am so S2 a oblasta na
integracija so , kako [to e prikaànon a sl.49. : 0 + = 1 = + 1, odnosno:
= + 1
93
Sl.50.-Krivata Y1 proektirana vo ramninata so oblasta na integracija

Istata postapka ja povtoruvam i za proekcijata vo ramninata( = 0) pa se dobiva:
= + 1
~ii grafik e daden na sl.51.
Sl.51.- Krivata Y1 proektirana vo ramninata so oblasta na integracija

Povr[inskiot integral go razdvojuvame kako zbir na tri povr[inski integrali t.e. :
= + +
94
kade [to,
=
, =
, =
Sekoj od gornite integrali go re[avam posebno. Taka e povr[inski integral po i u, pa Y ja

proektiram vo ramninata, za [to ]e ja iskoristam sl.48., pri [to preminuva vo dvoen integral
kade oblast na integracija e to~no oblasta pa dobivam :
= = , = 1 + =
Y
1
(1 ) =
2
2
0
==
1
1
0
{(0 + 1 0 + 1
1 2
0 1
2
=
1
=
=
[ 1 1 +
0
1
0
[ 1 1 +
1
1 2 =
2
1
1
1 2 ] =
2
1
3
[(1 ) 2 + ( 1) 2 ] =
2
2
1
0
1
( 1) 2 = ;
2
Na sli~en na~in go re[avam i ,koj go pretvoram vo dvoen integral .Pritoa,vodam smetka deka , e PI2V
po koordinatite i pri [to proekcijata na ramninata + = 1, vo ramninata e
pravata:
= + 1
Zna~i, proekcijata na povr[inata Y vo ramninata, e oblasta , kojamoè matemati~ki da se
opi[e kako:
0 + 1 , 0 1
tokmu kako na sl. 49.Soodvetniot oblik na ravenkata na povr[inata Y vo toj slu~aj e :
= , = + 1, (, )
Integracijata se vr[i od negativniot del na u-oskata, pa dvojniot integral ,]e bide negativen vo
odnos na oblasta , odnosno , ]e vaì:
=
Spored sl.49.]e imam:

1
+1
1
= ;
6
1
=
0
1
0
1 0 =
1
1
1
1
2 = 2
3
=
2
0
3
0
Na sosem ist na~in go re[avam i .Integralot e PI2V po koordinatite u i , [to zna~i deka Y1 treba
da ja proektiram na ramninata, pri [to spored sl.50., ja dobivam pravata :
= + 1
95
a ]e bide: 1 0, 0 + 1 , pri [to soodvetnata ravenka na Y ]e glasi :
= , = + 1, (, )
Sega integracijata se sproveduva od pozitivniot del na u - oskata, pa dvojniot integral ]e bide:
=
Y
ili,
+1
+1
=
0
0
1
+ 1 0 =
1
0
1
0
1
2 + = 3
+ 2
= ;
3
1
2
1
6
Ako gi soberam = , = i = sledi

= + + = = ;

Primer 5.4.2.
Da se presmeta povr[inskiot integral od vektorskoto pole = (3, 3, 2)nad povr[inata Y koja se
sostoi od delot na povr[inata = 2 2 + 2 i delot od povr[inata = 2 , ako povr[inata Y e orientirana
kon nadvore[nosta.
Re[avawe:
Vo ovoj slu~aj o~igledno imame deka povr[inata Y se sostoi od dva dela. Edniot, e delot od
povr[inata = 2 i neka nego go ozna~am so Y1, a vtoriot e delot pod Y1, a e del od povr[inata =
2 2 + 2 i neka nego go ozna~am so Y2 .Zna~i, imam = , [to zna~i deka PI2V ]e bide zbir od
povr[inskite integrali nad tie oblasti, odnosno, ]e vaì:
= + ....................................................................(J)
Y
Y1
Y2
Da ja razgledam najprvo povr[inata Y1. Rekov ]e go IZBEGNUVAM 3D- skiciraweto.Povr[inata = 2 e

o~igledno paralelna so ramninata, a ja se~e oskata to~no na 2 edinici od koordinatniot
po~etok, [to zna~i deka, edine~niot vektor na normalta na Y1 ]e bide to~no ortot = 0,0,1 , pa
spored izrazot (5.4.3.) ]e imam: = 3, 3, 2 0,0,1 = 2
Y1
Y1
Y1
Od presekot na ramninata = 2 i povr[inata = 2 2 + 2 , = 2, 2 + 2 = 1 CRK so = 1, [to

zna~i deka proekcijata na povr[inata Y1 na ramninata t. e : , e tokmu navedenata CRK so = 1.
Ponatamu, od = 2, gledam deka moè eksplicitno da se izrazi kako = (, )=2 pa od :
2 direktno sleduva:
Y1
96
2 1 + ( ) 2 + ( ) 2 =
2 =
Y1
S 1xy
Y1xy
Kako Y1xy ima ~lenovi ( 2 + 2 )preo\am vo polarni koordinati : = , = , , 1 , [0,2] :

2
2 2
2
0
2 = 2 = 2 2 =20 0 2 = 0 =
S 1xy
=0
pa prviot sobirok vo izrazot (J) e zna~i nula.

Da ja razgledam sega povr[inata Y2 dadena so izrazot = 2 2 + 2 . Istata ravenka, moàm, implicitno
da ja zapi[am vo oblik: 2 2 + 2 = 0. Vo [to e sega problemot ovde ? Problem e kako da go opredelam
vektorot na normala na ovaa povr[ina. No za toa ]e se povikam od definicijata za Hamiltonoviot
operator (NABLA-vidi strana 51) i definicijata za GRADIENT(na istata strana 51)kako i za
izrazot za vektor na normala (izraz 5.2.3, na strana 83), koj posle celosnoto sreduvawe go poprima
oblikot :

= ( ,
, )

pri [to , , = 2
2 + 2 i
2+ 2
2+ 2
= 1 = (
2
2+ 2
2
2 + 2
, 1) ;No vo ovoj
slu~aj se pojavuva u[te edno PROBLEMÊ, a toa e [to od definicijata za vektorot na normalata na
edna povr[ina ( izrazot 5.2.3.) imame dvoen predznak , a toa zna~i deka za ista povr[ina ( vo slu~ajov Y2 )
kako da imame dva vektora na normala, [to e apsurdno i nelogi~no. Zna~i, spored taa logika izleguva kako
da imam dva , od koj edniot e =
2+ 2
2 + 2
, 1 , a drugiot =
2+ 2
2+ 2
, 1 , [to vo
su[tina zna~i deka dvata imaat ist pravec, no se sprotivno naso~eni(sprotivna orientacija).}e
treba da se odlu~am koj e onoj vistinskiot , koj soodvetstvuva so povr[inata Y2 .Za toa razmisluvam
ovaka: Povr[inata Y2 e orientirana kon nadvore[nosta( zna~i od = 2 2 + 2 kon nadvore[nosta)pa
toga[ jasno t.e. vektorot na normalata na Y2 ]e vle~ekon nadvore[nosta na Y2 , odnosno, kon
negativnata nasoka na oskata, [to me naveduva do nedvosmislen zaklu~ok deka PRAVIOT t.e.
VISTINSKIOT
e tokmu onoj koj ima negative predznak t.e. =
kone~no go razre[iv pra[aweto koj e VISTINSKIOT
2+ 2
2 + 2
, 1 .Koga
, ostanuva da go najdam negoviot
intenzitet. Toj ]e go najdam od izrazot za , odnosno =?Od CRK gledam deka za = = 1, gi imam
prese~nite to~ki so odnosno so oskata, pa za ]e imam:
= 1 +
4 2
4 2
+
= 1+2 +2 = 5
2 + 2 2 + 2
Spored toa edine~niot vektor na normalata na Y2 neka go ozna~am so ]e bide :

=
Za vtoriot sobirok vo (J)]e imam :
1
5
2
2 + 2
2
2 + 2
, 1
97
=
Y2
(3, 3, 2) 2 =
Y2xy
4 2 + 2
2 + 2
2)
Y2xy
Kako vo oblasta Y2xy imam imam ~lenovi od oblik 2 + 2 preminuvam vo POKS, pa dobivam:
2
4 2 = 2
(2 2 ) =
2
3
2
0
2 = 0;
Y2xy
Bidej]i i vtoriot sobirok vo (J) e nula sledi deka kone~noto re[enie e: = ;
Y
5.5. Vrskata pome\u PI1V i PI2V

Kako i kaj drugite vidovi pove]ekratni integrali, taka i kaj povr[inskite MORA da postoi vrska pome\u
niv, bidej]i i dvata vida se po svojata priroda isti, odnosno se povr[inski integrali. Za da ja najdam taa
vrska ]e trgnam od nekoj, pojdoven fakt, [to ve]e mi e poznat. Bidej]i ve]e zna(eme)m [to e orientirana t.e.
naso~ena povr[ina ]e trgnam tokmu od nego. Zna~i, imam dadeno nekoja naso~ena - orientirana povr[ina Y,
zadadena so ravenkite:
= , , (, ) ...........................................................................(5.5.1.)
i neka e vektor [to e normalen na Y i aglite , , [0, ] e pomaliot od aglite [to go sklopuva so
, , oskite, respektivno. Pritoa vektorot vo nekoja proizvolna to~ka, (, , ) , vo koja moàm da
postavam tangenta na taa povr[ina(vidi sl.32.),moè da zeme edna od vrednostite( koj se isti po pravec, no
sprotivni po nasoka) vo ovaa ramnina :
= 1,
, = 1,
Ovde imam mo`nost zaradi skratenost(i podobra preglednost) da gi vovedam oznakite: =
so [to
gornite ravenki bi glasele:

= 1 . , = , , = .....................................................(5.5.1.-1.)
O~igledno e deka intenzitetite(modulate) na i MORA da se isti t.e. = = = 1 + 2 + 2;
pa edine~niot vektor(ortot) ]e bide :

=
(1, , ).............................................................(5.5.1. 0)
Od druga strana (vidi strana 89) ve]e go definirav ortot kako :

= (, , )
[to mi dava za pravo da gi najdam aglite , , , koj ortot(edine~niot vektor) gi zaklpuva so pozitivnite
delovi na , i oskite :
98
=
=
=
1
1+ 2+ 2
1
1+ 2+ 2
1
1+ 2+ 2
............................................................................(5.5.1. 1)
...........................................................................(5.5.1. 2.)
......................... .................................................(5.5.1. 3.)
DEFINICIJA 5.5.1
Stranata na nekoja povr[ina Y e POZITIVNO ORIENTIRANA ako so nea soodvetniot vektor na
normala zaklopuva oster agol so soodvetnata oska.
Bidej]i [0, ], a soy > 0, jasno e deka agolot e oster, [to zna~i deka vektorot e postaven na
pozitivno orientiranata strana na Y vo odnos na preslkuvaweto dadeno so izrazot (5.5.1.).
Znaej]i go izrazot (5.4.3.)-( na str.91) vo specijalen slu~aj (kako ovoj) moàm da ja dadam slednava :
TEOREMA 5.5.1.
Ako Y e orientirana povr{ina dadena so ravenkata :

= , , (, )
toga{ :
, , = , , , (5.5.2.)
kade pod Y se podrazbira pozitivnata strana na povr{inata vo odnos na preslikuvaweto ;

Analogno, se raboti i ako Y e definirana so :
= , , (, )
toga{ e :
, , = , , , ....(5.5.3.)
kade pod Y se podrazbira pozitivnata strana na povr{inata vo odnos na preslikuvaweto ;

Istata postapka se povtoruva na sosem ist na~in i ako dadenata Y e definirana so :
= , , (, )
toga{ e:
, , = , , , (5.5.4.)
PI2V se re{ava so razdvojuvawe na integralite po koordinati, koj potoa nezavisno eden od drug se
re{avaat so eden od izrazite (5.5.2.),(5.5.3.) ili (5.5.4.);
99
Sega moàm da se vratam onamu kade {to zastanav, a toa be{e kaj definicijata (5.5.1.), koga gi opredeliv
aglite , , , odnosno, kosinusite od niv so izrazite (5.5.1. 1.),(5.5.1.2.) i (5.5.1. 3.).
Koristej}i gi izrazite od (5.5.2.) i imaj}i gi vo predvid izrazite (5.3.0.) i (5.3.1.) (za PI1V) i zaklu~okot
od strana 88 i ako pritoa ja vovedam oznakata , , = , , dobivam:
, , = , , , =
Y
koj vo prodolènie dava:
=
, , ,
1
1 + 2 + 2
1 + 2 + 2 =
, , , =
, , ,
1 + 2 + 2 =
= , , = , , ;
Do istiot zaklu~ok doa|am i ako rabotam so bidej}i so izrazot(5.5.1.-1.) konstatirav deka = ;
Zna~i ZAKLU~okot e NEDVOSMISLEN:
POSLEDNIOT INTEGRALEN IZRAZ (GORE) JA DAVA VRSKATA POME|U PI1V I PI2V
TAA VRSKA IZRAZENA PREKU FORMULA GLASI :

, , =
Y
, , . . (5.5.5. )
Y
Na sosem ist na~in se izveduva i izrazot za slu~aj koga Y e definiran kako :

= , , (, ) ...........................................................................(5.5.6.)
pri [to kako kone~en izraz se dobiva :
, , = , , .....................................................(5.5.7.)
Y
Potpolno istata procedura se sproveduva i za : = , , (, ) , pri [to se dobiva:

, , = , , ......................................................(5.5.8.)
Y
100
So sobirawe na ravenkite (5.5.5.) , (5.5.7.) i (5.5.8.) se dobiva VRSKATA POME|U
POTPOLN(povr[inskiot integral e POTPOLN koga gi ima , , i ) POVR{INSKI INTEGRAL OD
VTOR VID (PI2V) I POVR{INSKI INTEGRAL OD PRV VID(PI1V):
, , + , , + , , =
, , + , , + , , =
Y
Y
, , + , , + , ,
, , + , , + , ,
Primer 5.5.1.da
Da se presmeta potpolniot PI2V :
=
+ +
Y
ako Y e delot od povr[inata : z = x 2 + y 2 ,z 4; Integriraweto se vr[i po onaa strana na povr[inata Y

koja se gleda od negativniot del na z oskata;
Re[avawe :
Ovaa e konkreten(po elementaren)primer, kako, PI2V moè da se re[i preku PI1V.}e go koristam
izrazot(posledniot vookviren so sina boja izraz) za premin od potpoln PI2V vo PI1V.Sprema toj izraz
]e imam:
+ +
Y
kade , , se pomalite agli [to vektorot na normala na stranata na intergrirawe gi sklopuva so
pozitivnite delovi na , i oskata, respektivno( so , so i so oskata). Kako e 4 so zamena
vo 2 + 2 na = 4 : 2 + 2 4 CRK so radius 2, so [to ja opredeliv proekcijata vo
ramninata.Ostanuva da ja opredelam ravenkata na Y vo potrebniot oblik, a toa e to~no ravenkata
so koja e zadadena povr[inata Y, zna~i = 2 + 2 = , , i zatoa kaàv deka ovoj e poednostaven(po
elementaren)primer,bidej]i Y mi e zadadena po uslovot na zada~ata.Isto taka po uslovot na zada~ata mi
e kaàno deka integriraweto se vr[i po onaa strana na povr[inata Y koja se gleda od negativniot del na
oskata, [to ima isto zna~ewe,kako da normalniot vektor na stranata na integrirawe, zaklopuva
tap agol so pozitivniot del na oskata, [to zna~i deka i proekcijata vo ramninata , a taa(
mislam na ) so povr[inata Y (po koja se vr[i integriraweto) zaklopuva tap agol so pozitivniot del
na oskata. Zaradi toa soodvetnite agli ]e bidat :
=
1 + 2 + 2
Soodvetnite i ]e bidat : =
=
, =
= 2, =
+ (,)
1+ 2+ 2
1 + 2 + 2
, =
1
1 + 2 + 2
= 2.Sprema toa potpolniot PI2V ]e bide:
1 + 2 + 2 = + , =
ako vo posledniot izraz gi vmetnam i dobivam :
101
2 2 + 2 2 2 =
2 2 + 2 =
Ovoj dvoen integral,bidej]i ima ~lenovi 2i 2 , najlesno se re[ava so premin vo POKS :

= , = , 0,2 , , ;
pri [to oblasta se preslikuva vo oblast : ( 0 2, );

Soodvetniot dvoen integral ]e bide:
3 2 2 + 2 =

posledniov integral se re[ava lesno :
2
2 1
= 0 3 2 + 2 = 0 [ 2
2
2
2
] 3 = ;
Vo ovoj primer moàm da vi poso~am EDNA EDNOSTAVNA, NO MNOGU KORISNA, ZA VO

POSLO@ENITE PRIMERI, ZABELE{KA.Imeno, vo izrazite koj vi gi izveduvav, no i od ovoj
konkreten primer jasno segleda deka izrazot + + SEKOGA{ SE SKRATUVA PRI PREMINOT
OD PI1V VO DVOEN INTEGRAL,pa vo posloènite tipovi PI2VPI1V, obi~no ovoj me\u~ekor, se
IZOSTAVA.
Primer 5.5.2.
= + + =?..........................................................(K)
Y
kade Y=Y1 e tetraedar sostaven od delovite Si (i = 1,2,3,4) koj na koordinatnite ramnini gi
isekuva ramninata definirana so izrazot :
+ + = 1
za x, y, z 0 i ograni~eniot del Y4 od ramninata Y5 pome\u koordinatnite oski. Integracijata se vr[i po
nadvore[nosta na tetraedarot Y .
Re[avawe :\
Ovakov tip zada~i e NESPOREDLIVO MNOGU POKOMPLICIRAN i retko se davaat na pismen
ispit, a za usten ispit obi~no se praktikuva onamu koga studentot bara maksimalna ocenka.
Sprema tekstot na zada~ata tetraedarot se nao\a vo prviot oktant ( uslovot , , 0). Delovite
( = 1,2,3,4) neka se delovi od , koordinatnite ramnini, redosledno, t.e. Y1 e del od
102
ramninata i.t.n. redosledno.Ramninata Y5 gi se~e koordinatnite oski vo to~kite (1,0,0),(0,1,0) i (0,0,1), a
koordinatnite ramnini vdol` pravite :
= + 1, = 0, = + 1, = 0,, = + 1, = 0;
PI2V go razdvojuvame ( primetuvate i od prethodnite primeri, toa e,standardna procedura)na
integrali po koordinati, pa soodvetno, sledi :
=
Bidej]i povr[inata Y se sostoi od delovi Yi (i=1,2,3,4) so razli~na parametrizacija, sekoj od

integralite , , i gi raz~lenuvam na integrali po delovi, pri [to dobivam :
4
1
=1
4
2
=1
4
3
=1
kade [to , i soodvetno se :

=
Yi
Yi
Yi
Povr[inata Y1 moè da se tretira na dva na~ina i toa, kako povr[ina so direktrisa na oskata i
izvodnici paralelni so u- oskata, ili , kako povr[ina, so direktrisa na u- oskata a izvodnici paralelni
so oskata. Zatoa, PI2V, po koordinatite , , odnosno, , ,po povr[inata Y1 , za bilo koja, proizvolno
izbrana podintegralna funkcija e SEKOGA{ EDNAKOV NA NULA, [to konkretno zna~i deka :
103
= = 0
So sosem analogno rasuduvawe se zaklu~uva deka i za povr[inite Y2 i Y3 vaì istiot zaklu~ok t.e. :
= = , = = 0
Povr[inite Yi (i=1,2,3) se poklopuvaat so proekciite na soodvetnite koordinatni ramnini,a
soodvetnite povr[ini se :
= 0, = 0, = 0
pa neposredno dobivam:
= = = 0
Ostanuva da se presmetaat u[te integralite: I14, I24 i
koordinatni ramnini, pa bi imal:
I34
po povr[inataY4. Taa se proektira na site
0 1,0 + 1
0 1,0 + 1
0 1.0 + 1
Na nadvore[nata strana na tetraedarot soodvetstvuva povr[inata(stranata) Y4 koja od site
koordinatni oski se gleda od pozitivnite nivni delovi, [to zna~i,deka e pozitivno orientirana vo
odnos na site proekcii, koj se :
: = 1 , (, )
: = 1 , (, )
: = 1 , (, )
Za integralite dobivam:
1
=
Y4
, =
1 =
1 =
1
;
24
analogno imam:
= =
Kone~noto re[enie e : = + + = ; NE
1
24
E BA[ EDNOSTAVNO !!??! ili e !!?
Primer 5.5.3.
Da se opredeli fluksot na vektorskoto pole = niz pozitivno orientiranata povr[ina Y koja e
sostavena od povr[inata = 2 + 2 za 0 1 i delot od ramninata u=1, za 2 + 2 1;
Re[avawe:
O~igledno e spored toa kako e definirana povr[inata Y, taa se sostoi od dva dela i toa prviot e
povr[inata = 2 + 2 i ]e ja ozna~am so Y2 , dodeka vtorata povr[ina, od koja e sostavena celata
104
povr[ina Y, e vsu[nost delot od ramninata u=1 za 2 + 2 1, koj ]e go ozna~am so Y1 .Pred da preminam na
opredeluvawe na fluksot na poleto niz povr[inata Y, jasno e deka moram najprvo da izvr[am
parametrizacija na povr[inata Y1, no kako najosnovno, [to treba da napravam e da go opredelam
vektorot na normalata na povr[inata Y. Kako razmisluvam?Se pridrùvam do GENERALNOTO
PRAVILO, [to zna~i vr[am proektirawe na Y2 na ramninata pri [to ( = 0) ja imam skicata
dadena na sl.52. :
Sl.52.-Proekcija na oblasta Y2 -vo ramninata e ( = 0)

Na ist na~in ja proektiram, kako na sl.53.i 2 + 2 1, pri [to dobivam CRK so radius 1 :
Sl.53.- Grafik na funkcijata 2 + 2 1 so radius = 1 proektirana vo ramninata(u= 0)
Ako gi zemam vo predvid dvata grafika od sl.52 i sl.53 i uslovot na zada~ata, zaklu~uvam deka vo
3 ramninata, vsu[nost imam nekoja parabola( = 2 ) ograni~ena so nekoja ravenka ,~ija proekcija na
ramninata e tokmu CRK( 2 + 2 1 ) so radius 1. Zna~i, imam dve povr[ini Y1 i Y2 koj ja so~inuvaat
povr[inata Y. Y1 e delot od povr[inata ograni~en so ramninata Y2 , od u=1( stavam vo = 2 + 2 , = 1)
]e go dobijam to~no krugot(kru`nicata) 2 + 2 = 1, do koordinatniot po~etok ( stavam u=0 vo
2 + 2 = 0) O(0,0,0), zatoa [to po uslovot na zada~ata e 0 1, a 2 + 2 = 0 e zadovoleno samo ako
= = 0 , a u=0. Sega, koga bez prostorno skicirawe(koe mnogu avtori go praktikuvaat, no za studentite
e MNOGU NERAZBIRLIV)dojdov do zaklu~ok deka Y se sostoi od dve povr[ini Y1 i Y2 , od koj treba da ja
opredelam normalata na povr[inata Y.Zatoa na sl.53. ja vmetnav u- oskata, kako pomo[ pri opredeluvawe
na normalata na povr[inata Y. Normalata na Y1 e orientirana vo pozitivnata nasoka na oskata, a
toa e o~igledno i od sl.53. Normalata na povr[inata Y1 ( 2 + 2 = ) e orientirana kon nadvore[nosta(
vo nasoka na pozitivniot del na oskata), od kade sledi, deka,normalata na Y1 e naso~ena kon
nadvore[nosta na Y1 , no treba da se izrotira vo nasoka na pomaliot agol pome\u i oskata, a toa e
zna~i po ve]e, usvoenoto, negativna nasoka,za agolot ; a za da agolot bide oster,treba,nasokata na
105
rotacijata, da se poklopuva so pomaliot agol me\u u i oskata, a vo ovoj slu~aj toj ne se poklopuva, [to
zna~i agolot e tap) ,[to pak naveduva na zaklu~ok, deka, normalata na povr[inata Y1 e orientirana kon
nadvore[nosta na povr[inata Y1 (no vo nasoka na negativniot del na u oskata, [to sekako ]e bara
dopolnitelni doobjasnuvawa).Vtoro [to treba da napravam e da ja parametriziram Y1 pa imam , znaej]i
deka Y1 e zadadena so eksplicitnata ravenka : = , = 2 + 2 ,soodvetnata parametrizacija mi dava :
, = , 2 + 2 , , (, )
{to e karakteristi~no ovde? Ako zemam vo predvid deka u= , , u - ovde go razgleduvam na intervalot
0,1 , za ,]e dobijam : =
, 1,
= 2 , =
= 2
= 2. 1. 2 ;
Zna~i so gorniot izraz dobiv deka : = 2. 1. 2 ,pa od definicijata za sledi :
= 1 = 2, 1, 2 =
2, 1, 2
1 + 4 2 + 4 2
pa toga[ skalarniot proizvod od normalata i ortot (t.e. edine~niot vektor vdol` u-oskata)]e bide :
=
2, 1, 2
1 + 4 2
+ 4 2
0,1,0 =
1
1 + 4 2 + 4 2
a ovaa zna~i deka (,) 0,[to zna~i deka agolot ( , ) e oster.

No bidej]i treba da se opredeli fluksot niz pozitivno orientiranata strana na povr[inata Y,zna~i,
treba da ja izberam povr[inata Y1 , so soodvetnata normala , koja spored pogore sprovedenata analiza,
direktno me naveduva na zaklu~ok, deka normalata na Y1 e vo negativna nasoka, [to direktno
implicira[e deka agolot e tap vo odnos na u-oskata. Zna~i dojdov do soznanie deka tie dopolnitelni
doobjasnuvawa ne se ni[to drugo tuku, koristewe na svojstvoto :
= 1 = (2, 1,2) ........................................................................( L )

So koristewe na ovaa svojstvo, normalata i u-oskata (pretstavena so ortot ) zafa]aat pozitiven
agol, bidej]i zaklu~iv deka, agolot pome\u i e oster,t.e. sprotivno orientiran od nasokata na uoskata(pretstavena preku nejziniot ort), pa ovaa negativna nasoka so koristewe na svojstvoto( L ) od
negativna ja pretvoriv vo pozitivna nasoka na , iako vo su[tina vistinskata nasoka so u- oskata
zafa]a tap agol, so [to matemati~ki go zadovoliv uslovot deka fluksot treba da se opredeli niz
pozitivnata strana na normalata na povr[inata Y.Ponatamu vektorskoto pole koe po uslovot na
zada~ata e zadadeno so izrazot :
= = , , , = 0, , = (0, 2 + 2 , )
mi dava mo`nost da go opredelam fluksot niz povr[inata Y1 so izrazot :
106
(0, 2 + 2 , ) (2, 1,2) =
Y1
2 + 3 2 =
Re[avaweto na ovoj integral NAJEDNOSTAVNO E SO PREMIN VO POKS(ima kvadratni ~lenovi):

= , = , 0,1 , [0,2]
2
3 2 + 32 = =
No so ova zada~ata seu[te ne e celosno dore[ena.Za da bide celosno re[ena treba da vidam [to e so
fluksot po povr[inataY2 .Poleto e : , , = 0,1, , vo ramninata u=1, na koja soodvetstvuva
vektor na normalata = = (0,1,0), pa sledstveno presmetuvam :
2 = 2 = 0,1 0,1,0 =

Y2
koj integral posle mnoèweto na podintegralniot skalaren proizvod dava :

=
Kako vo , imam vo samata integraciona oblast CRK so radius 1, preminuvam vo POKS:

= , =
kako za CRK so radius1 imam 0,1 , 0,2 :
2
2
[ ]
2
1
1
2
=
=
0
2
0
Pa vkupniot fluks niz celata Y ]e bide : = 1 + 2 = + = ;

Y1
Y2
5.6. Teorema na Gaus - Ostrogradski (T G-O)

5.6.1.Voved,zna~ewe i osnovni poimi za (T G- O)
Kako [to ve]e spomenav, kaj krivoliniskiot integral postoi vrska pome\u zadadeniot (krivoliniski)i
dvojniot integral. Imeno, vo oddelot 4.7. na strana 67, ja dadov vrskata pome\u krivoliniskiot i dvojniot
integral i tamu napomenav deka taa e edna od trite t.n. teoremi za vrska. Vtorata, od tie tri teoremi za
vrska, e tokmu, Teoremata na Gaus-Ostrogradski(ponatamu T G-O). Zna~eweto na ovaa teorema e vo toa [to
taa ni ja dava vrskata pome\u povr[inskiot integral po zatvorena povr[ina i trojniot integral po
prostorna oblast ograni~ena od taa povr[ina. Bidej]i, principielno gledano, trojniot intrgral mnogu
polesno se re[ava, od povr[inskiot, T G-O, e osobeno pogodna koga se vo pra[awe zada~i, kade povr[inata e
otvorena ( ako e zatvorena povr[inata trojniot integral u[te poednostavno se re[ava). Vo primerite [to
107
gi navedov vo prethodnite poglavja, osobeno za PI2V(od vektorski poliwa), vidovte, deka tie ne se sekoga[
tolku ednostavni za re[avawe, a kako [to spomenav u[te na samiot po~etok, tendencijata vo matematikata i
vo site prirodni nauki e da se baraat pati[ta so koj SEKOJPAT }E MO@EME DADENIOT PROBLEM
(ZADA ~A) DA GO RE{IME NA {TO E MO@NO POEDNOSTAVEN NA ~IN. Da se navratam.nakratko,
vo vid na kratko rezime, na Grinovata trorema. So taa teorema ja iznajdov vrskata pome\u krivoliniskiot
integral od dadeno vektorsko pole i dvojniot integral i pritoa dojdov do zaklu~ok deka vo mnogu slu~ai e
mnogu poednostavno da se re[ava dvojniot integral, odkolku krivoliniskiot(od zadadenoto vektorsko pole)
integral. Vo su[tina, TG-O , NE E NI{TO DRUGO TUKU GENERALIZIRAWE, NA GRINOVATA
TEOREMA, KOGA OD DVODIMENZIONALEN SE PREMINE NA TRIDIMENZIONALEN SLUÂJ.
Posle ovoj kratok voved, so koj, na nekoj na~in vi go pokaàv na najednostaven na~in zna~eweto na T G-O i
pri~inite za negovo voveduvawe moàm da pominam na :
5.6.2. Definicija, teoremi i osnovni osobini na T G-O; Poim za gradient, divergencija i rotor
TEOREMA 5.6.2.1.
Neka e D e nekoja, zatvorena, prosto povrzana prostorna oblast vo , ograni~ena so mazna povr[ina Y ,
koja e pozitivno orientirana kon nadvore[nosta ( zna~i Y e grani~na povr[ina na oblasta D). Ako
vektorskata funkcija (, , ), odnosno, vektorsko pole definirano so dadenata vektorska funkcija, e
opredeleno na otvorenoto mnoèstvo koe ja sodrì oblasta D i povr[inata Y i ako koordinatite ,
i na dadenata vektorska funkcija imaat neprekinati parcijalni izvodi :
=
(, , )
(, , )
(, , )
, =
, =
odnosno se neprekinati funkii vo prosto povrzanata oblast D so grani~na povr[ina Y toga[ vaì :
= , , + , , + , , =
Y
.....(5.6.2.1)
Kade so + e odbeleàna pozitivnata orientacija na povr[inataY, a so D e ozna~ena prostornata ,zatvorena

i prosto povrzana oblast vo , ograni~ena od Y . Formulata vookvirena so zeleno e poznata pod imeto
TEOREMA NA GAUS-OSTROGRADSKI(T G-O).
Obi~no vo matemati~ko-tehni~kite nauki sekoja teorema(pa i definicija)treba I MORA VO PRINCIP,
da bide potkrepena so soodveten dokaz na istata, no kako [to primetivte vo celoto izlagawe dosega, jas gi
izbegnuvav dokazite, od prakti~ni pri~ini:
PRVO, tie se dosta apstraktni, glomazni i pred se nerazbirlivi za studentite;
VTORO, dokazite, barem za idnite diplomirani inìweri, smetam deka se
PREMNOGU, za i onaka sloènite dodiplomski studii, pred se na FEIT i FINKI (za
koj pred se e namenet ovoj trud);
TRETO, a voedno i najbitno e [to vo princip dokazite na teoremite i definiciite,
gi izveduvav vrz baza na PRAKTI^NI PRIMERI, koj se mnogu posvatlivi za
~itatelot, a voedno doprinesuvaat za pobrzo i polesno usvojuvawe na steknatoto
znaewe, so [to samiot proces na usvojuvawe na materijalot go pravat pointeresen i
pred se PORAZBIRLIV za studentot-idniot diplomiran inìwer ! ;
108
Na strana 51 vi definirav [to e gradient od dadena funkcija . Sega e mislam moment da vi gi definiram i
drugite poimi ( osven gradient) koj nao\aat prakti~na primena pri pove]ekratnoto integrirawe. No za onie
koi ne miluvaat skokawe od strana na strana ]e im povtoram: Ako e dadena kriva ili povr[ina so
skalarnata funkcija = (, ) i ako postojat parcijalnite izvodi na po t.e . =
(,)
i =
toga[ vektorot ( , ) se vika GRADIENT() na funkcijata , ili ako u[te go vovedam

diferencijalniot operator nabla t.e. , toga[ gradientot go definirav so izrazot :
=

,
=
,
= , = +

Ovde moàm da go voop[tam poimot gradient za skalarnata funkcija so tri promenlivi : = (, , ) pa

sledi:
=
, ,
=
+ +

Zna~i dobiv deka GRADIENT-ot OD SKALARNA FUNKCIJA (SKALARNO POLE) E VEKTORSKO-to

POLE = ; Gradientnoto pole ( pole [to ima gradient t.e. parcijalni izvodi od skalarna funkcija )
u[te se vika i KONZERVATIVNO POLE. Zo[to? Na strana 61, od teoremata 4.5.1. v.) konstatirav deka :
= 0 ako krivata S e ZATVORENA KRIVA([to e voobi~aena oznaka za zatvoreni krivi vo
krivoliniskite integrali) , [to e fizi~ki gledano, sosem vo sklad so zakonot za odrùvawe na energijata.
Imeno,op[ta karakteristika na site konzervativni poliwa e deka bez dopolnitelno vloùvawe na
energija, NE MO@E DA SE PREDIZVIKA KONSTANTNO DVI@EWE- odnosno toa zna~i, deka bez da se
vloì dopolnitelna energija, ne moè da se izvr[i rabota, vo takvite poliwa. Najkonkreten primer za
konzervativno pole e gravitacionoto pole. Probajte da se iska~ite na nekoe rid~e. }e mora dobro da se
ispotite za da se iska~ite i na nekoja najmala viso~inka, zna~i, ]e treba da vloìte dopolnitelna,
mehani~ka energija za da postignete odredena rabota. Isto taka konzervativno e i elektri~noto pole. No
MAGNETNOTO POLE NE E KONZERVATIVNO. Vo nego e mo`no da postojat zatvoreni pateki vdol`
koj e vozmo`no da se ostvari pozitivna rabota. So drugi zborovi kaàno, so vloùvawe na najminimalna
energija ( samo za odrùvawe na magnetnoto pole) , da se ostvari pozitivna rabota ! Ova teoretski e mo` no
iako e vo sprotivnost so zakonot za odrùvawe na energijata( eden vid perpetum mobile!!), zatoa [to pri
analiza na magnetnoto pole, ne se zemaat, barem od teoretski aspekt, site drugi protivdejstvija, kako
trieweto so sredinata, otporot na vozduhot(ili provodnikot) i.t.n., no kako [to kaàv ovaa osobina na
magnetnoto pole, e vo idealiziran slu~aj, koga site drugi protivsili, se zanemaruvaat. Onaa [to od
matemati~ki aspekt ne interesira e : KAKO DA UTVRDIME DALI NEKOE POLE E
KONZERVATIVNO, ODNOSNO GRADIENTNO? Za taa cel neka go razgleduvame dvodimenzionalniot
slu~aj i neka pretpostavime deka poleto e konzervativno(gradientno), [to zna~i deka vaì:
= , , ,
= =
= ( , ) =
= , , =
= (, )
Ako za me[anite parcijalni izvodi, od vtor red, za funkcijata vaì:

2
2
=
, = =

toa zna~i deka poleto = , , ,
e gradientno, odnosno, konzervativno vektorsko pole. Vaì i
obratnoto tvrdewe : ako od me[anite parcijalni izvodi se isti ,odnosno, od = sledi deka e
konzervativno. Istata analiza vaì i vo tridimenzionalen slu~aj. îtatelot(studentot) moè lesno SAM
da go uvidi toa.
Na strana 108 vi gi dadov osnovnite poimi za GRADIENT, kako i svojstvoto na konzervativnost, no osven
gradient vo pove]ekratnite integrali se sre]avame i so poimot DIVERGENCIJA. {to vsu[nost zna~i
109
samiot poim DIVERGENCIJA? Za da go definiram poimot divergencija ]e zapo~nam to~no od onaa [to
(dosega) go znam. A znam deka vektorskoto pole vo najop[t ( mislam vo tridimenzionalen) oblik e daden so :
, , = [ , , , , , , , , ] i e opredeleno vo
(,,) (,,) ( ,,)
Ako pritoa ako postojat parcijalnite izvodi :
DIVERGENCIJATA() na
vektorskoto pole ja definiram kako skalaren proizvod od nabla so vektorskoto pole, na sledniov na~in :
= =
, , = (
) ........................(5.6.2.2.)
Zna~i od gornata definicija za divergencija na vektorskoto pole dobiv deka: e nekoja skalarna
funkcija. {to mi pokaùva dobienata skalarna funkcija od ? Taa skalarna funkcija,dobiena od ,
[to vo svojata su[tina e FIZI^KO TOLKUVAWE na poimot divergencija na vektorsko pole, mi kaùva ,
kolkav protek generira(producira) vektorskoto pole po edinica volumen , vo sekoja to~ka od toj volumen.
Spored ovaa fizi~ka interpretacija na poimot divergencija na vektorskoto pole moàm slobodno poimot
divergencija na vektorsko pole da go preformuliram kako :
VKUPNIOT PROTEK,(NA NEKOJ FLUID), NA VEKTORSKOTO POLE, NIZ RABNATA
POVR{INA NA RAZGLEDUVANATA OBLAST E EDNAKOV NA VKUPNATA KOLIÎNA NA
FLUID {TO IZVIRA VNATRE VO TAA OBLAST.
Ostanuva u[te da go definiram poimot ROTOR() na vektorskoto pole . Toj se ozna~uva kako , no
ostanuva otvoreno pra[aweto kako toj se definira. Povtorno ja razgleduvam vektorskata funkcija
definirana so izrazot :
, , = [ , , , , , , , , ] i e opredelena vo
kaj koja egzistiraat parcijalnite izvodi :
; rotorot od vektorskata funkcija e :
= x ...............................................................................................................(5.6.2.3.)
Kade [to oznakata x ozna~uva vektorski proizvod od diferencijalniot operator i vektorskoto pole:
= x =
Primetuvate deka e vektorsko pole.

Od definiciite za gradient,divergencija i rotor od vektorsko pole ,gledam, deka vaàt slednive BITNI
OSOBINI:
1) KONZERVATIVNOTO(gradientnoto) pole po definicija e: = , a za skalarnata funkcijata
se veli deka e POTENCIJAL na vektorskoto pole ; Zna~i za u[te se veli deka e
POTENCIJALNO POLE;
2) Vektorskoto pole e SOLENOIDALNO ako za nego vaì : = =0, kade = e
definicija za divergencija na vektorskoto pole;
110
3) Vektorskoto pole e BEZVRTLO@NO ako za nego vaì: x = kade = e definicija za
rotor od vektorsko pole, pa sledi uslov za poleto da e bezvrtlo`no e : = ;
Sega koga gi znam definiciite za gradient, divergencija i rotor od dadeno vektorsko pole moàm da se
vratam na strana 107, na izrazot (5.6.2.1) na T G-O. Znaej]i deka = za T G-O moàm da dadam i malku
podrugo tolkuvawe:
=

...................
.........(5.6.2.4.)
Bidej]i, izrazot od levata strana na poslednata gornata ravenka, vookvirena vo zeleno, znaej]i deka e :
, , = , , , , , , , , = (, , )
moàm da go napi[am kako :
, , ..........................................................................................................................,,,,,,,,.......(5.6.2.5.)
Y
a imaj]i ja vo predvid definicijata za divergencija dadena so izrazot (5.6.2.2.) koj ]e go vmetnam vo (5.6.2.4.)
dobivam ekvivalenten izraz za T G-O so onoj daden so izrazot (5.6.2.1.). Me\utoa, izrazot (5.6.2.4.) mi dava za
pravo, da izvle~am drugi mnogu va`ni zaklu~oci, vo vrska so T G-O a toa se slednive :
i.
T G-O moè da se primeni isklu~ivo samo na zatvorena povr[ina;
ii.
T G-O vo svojata su[tina e samo voop[tuvawe na teoremata na Grin, kade integralot po
rabot na oblasta (krivoliniski kaj Grinovata teorema, povr[inski kaj T G-O) se doveduva
vo vrska so integralot po vnatre[nata oblast(dvoen integral za teoremata na Grin i
troen za T G-O);
Imaj]i gi vo predvid, izrazot (5.6.2.5.) i (5.6.2.2.) i ako negovata leva strana(definicijata za divergencija)
se vmetne vo izrazot (5.6.2.4.) se dobiva to~no izrazot (5.6.2.1.). Zna~i, doa\am do konstatacija deka, T G- O,
ima dve formi (dva oblika) na predstavuvawe i toa :
A.) SKALAREN OBLIK NA T G- O , pri [to povr[inskiot integral po povr[inata Y se pretstavuva,
[ , , + , , + (, , )] =
..........(5.6.2.6.)
+
D
+
kade e pozitivnata orientacija na povr[inata Y , a so D e ozna~ena prostornata ,zatvorena i prosto
povrzana oblast vo , ograni~ena od Y .
B.) VEKTORSKI OBLIK NA T G- O , pri [to povr[inskiot integral po povr[inata Y se pretstavuva,
= = ......................................................(5.6.2.7.)
Y
Y
Y*
Y
*
kade Y e nekoja zatvorena oblast , (oznakata ozna~uva podmnoèstvo), ograni~ena so po delovi

mazna povr[ina Y koja samata sebe si nikade ne se se~e i e pozitivno orientirana kon nadvore[nosta, [to
zna~i Y e grani~na povr[ina na oblasta Y* ;
Primer 5.6.2.1.
Da se presmeta povr[inskiot integral od vektorskoto pole = (3, 3, 2)nad povr[inata Y koja se
sostoi od delot na povr[inata = 2 2 + 2 i delot od povr[inata = 2 , ako povr[inata Y e orientirana
kon nadvore[nosta. Integralot da se re[i so primena na T G-O.
Re[avawe :
Najprvo vr[am ANALIZA na zada~ata:
111
U[te vedna[ da vi voo~am deka ,istiot integral na strana 95, ve]e vi go re[iv, no bez primena na T G-O
( primer 5.4.2.1.). Vo toj slu~aj (bez primena na T G-O) , vi go re[iv PI2V, no so prili~no mnogu
razmisluvawe i mnogu skici. Sega ]e se obidam da vi go re[am PI2V so primenam T G-O. Povr[inata Y se
sostoi od dva dela( dve povr[ini) i toa delot Y1 koj se leì na povr[inata = 2 i delot Y2 koj pripa\a na
povr[inata = 2 2 + 2 , pa kako e: = sledi deka integralot ]e bide zbir od
integralite po soodvetnite povr[ini:
Y
Y
Y1
Y2
Da vidam dali se ispolneti uslovite na T G-O ? = 3, = , = 2. Za da moàm da ja primenam T G-O
(dadena, so izrazot: 5.6.2.1.) treba da postojat :
= 0,
=0
= 0 : =
0 = ;
Y
So ovoj primer pokaàv deka so primena na T G-O dojdov do istiot rezultat, kako i vo primerot 5.4.2.1.,
samo ,na mnogu poednostaven i pobrz na~in do vistinskoto re[enie.
Primer 5.6.2.2.
= + 2 + =?
Y
Kade Y e zatvorena povr[ina sostavena od delovite na povr[inite :
2 1 = 2 2 + 2 2 4 = 2 + 2
koj se vo vnatre[nosta na povr[inita :
2 + 2 = 1
i delot od povr[inata pome\u i . Integracijata se vr[i po nadvore[nata strana na povr[inata Y.
Re[avawe :
Kako i vo prethodniot primer najprvo dadenata zada~a ja ANALIZIRAM :
Vo oddelot 5.5.(strana 97)vi go objasniv na~inot na preminuvawe od PI2V voPI1V. }e se obidam
dadeniot integral(zada~a) da vi go re[am po ovoj, takare~eno, uslovno kaànoklasi~en na~in. Od kade da
zapo~nam, so analizata na zadadenata zada~a, e naj~esto postavuvanoto pra[awe na studentite.
PRAKTIKUVAJTE, ANALIZATA DA JA SPROVEDUVATE, OD OP{TOTO KON POSEBNOTO. {to e
NAJOP{TOvo konkretniov primer?Najop[to e onaa vrz koe se sproveduva integriraweto, a toa e
povr[inata Y. Zna~i ]e zapo~nam tokmu od nea.Povr[inata Y se sostoi od delovite Y1,Y2 i Y3 kako i od
delot od povr[inata od Y3 pome\u Y1 i Y2 , [to me naveduva na zaklu~ok, deka re[avaweto na dadeniot
integral so preminuvawe na dadeniot integral (koj e POTPOLN PI2V)vo PI1V, bi mi baral
re[avawe na najmalku ~etiri povr[inski integrali(od prv vid),namesto eden troen integral,(ako
rabotam so T G-O), zatoa [to celata povr[ina Y se sostoi od delovi so razli~na parametrizacija.Da
bidam u[te poprecizen vo ovaa moja argumentacija: Imeno,delovite Y1 i Y2 ]e treba da gi proektiram vo
ramninata, a delot Y3 vo ramninata ili pak [to e sosem seedno vo ramninata, so toa
[to za Y3 pritoa treba da vodam smetka deka treba da se podeli na u[te dva dela , [to zna~i deka nema da
re[avam najmalku ~etiri, tuku pet ili eventualno [est, vo zavisnost od toa kakvi ]e ispadnat
delovite od Y3 ,PI1V.Zna~i, ako SE ODLUÂM ZA KLASI^NIOT NAÎN, rabotata vo mnogu ]e mi
112
se iskomplicira. Zatoa SE ODLUÛVAM DA JA PRIMENAM T G-O, so koja pove]e od o~igledno,]e
dobijam samo eden troen integral.
Sega koga po izvr[enata analiza dojdov do nedvosmislen i rezonski zaklu~ok deka ]e rabotam so T G-O,
prvo , [to treba da utvrdam, e da vidam dali se ispolneti uslovite da ja primenam T G-O?Od
podintegralnata vrednost na dobivam : = , , = , = , , = 2, = , , =
= 1, =
= 2, =
= 1 uslovite za primena na T G-O se ISPOLNETI; vtoro
, ja
sostavuvam podintegralnata funkcija vo trojniot integral, koja o~igledno MORA DA POSTOI,

bidej]i uslovite za nejzina egzistencija se ispolneti, a taa e dadena so ve]e poznatiot izraz(5.6.2.1.):

+
+
= 1+ 2+1 = 4

treto , ja primenuvam formulata (5.6.2.1.)vo celokupniot integralen oblik, pa dobivam :
=
+ 2 + = 4
Y
D
~etvrto , a voedno i najva`no kaj primenata na T G-O e kako da ja opredelam oblasta D? Gledam kako se
definirani povr[inite Y1,Y2 i Y3 a tie bea dadeni so uslovot na zada~ata:
2 1 = 2 2 + 2 2 = 2( 2 + 2 )
4 = 2 + 2
i
2 + 2 = 1
i pri toa e kaàno po uslovot na zada~ata deka Y1 i Y2 se vo vnatre[nosta na povr[inata Y3 ,a delot od
povr[inata Y3 e pome\u Y1 i Y2 .Teoretski gledano, oblasta na integrirawe D,moè da bide vo bilo koja od
ramninite(, ili ), no dali e ba[ se taka ednostavno? Probajte da primer da integrirate vo
ramninata( = 0). Skicirajte gi Y1, Y2 i Y3 pa sprovedete ja integracijata( za ve`bawe ovaa PROBAJ
TE GO) pa ]e vidite kakvi integrali ]e dobiete!?!. No za da dobijam logi~en redosled( a so toa i to~en
rezultat) na intergrirawe treba SOSEM MALKU DA SE PODRAZMISLAM. Poglednete gi desnite
strani od definicite za Y1, Y2 i Y3 . Vo site tri ravenki figurira 2 + 2. Vo Y3 e duri i 2 + 2 = 1, a Y1, Y2
se vo negovata vnatre[nost( po uslovot na zada~ata), [to zna~i deka Y1, Y2 mora da bidat pomali ili
ednakvi na Y3 , no pritoa delot od povr[inata Y3 treba da e pome\u Y1 i Y2 .Toa pak logi~ki zna~i deka site
koordinati(, , )treba da se pomali ili ednakvi na 1.Zatoa i ne mo`(ete)am da vr[am proekcija vo bilo
koja ramnina, tuku isklu~ivo vo ramninata,bidej]i vo taa ramnina e kru`nicata 2 + 2 = 1. Taa
proekcija ( vo ramninata) e prikaàna na sl. 54.i e ozna~ena so :
Sl.54.- Oblasta na integrirawe koja e proekcija na oblasta vo ramninata
113
Taa oblast e CRK so radius 1, zna~i, ima ~lenovi od oblik( 2 , 2 ) odnosno konkretno( 2 , 2 ), a rekov
sekoga[ koga ima kvadratni ~lenovi se preminuva vo POKS, no vo ovoj, konkreten slu~aj,kako vo Y1, Y2 i Y3
ima u- koordinata, ne preminuvam vo POKS, tuku vo CKS:
= , = , =
Za koj Jakobijanot e:
=
pa oblasta se preslikuva vo , odnosno (proekcijata na vo ramninata) vo :
{0 1,0 2}
a soodvetnite oblasti Y1 i Y2 vo 1 odnosno vo :
1 =
2 1
+ , = 2 + 4
2 2
Vo toj slu~aj za trojniot integral imam :

1
=4
= 4
= 4
2+4
=
2 +1/2
[to e relativno mnogu lesen za re[avawe:

1
= = 4 0 7 4 3 = = ;
Od ovoj primer, ako dobro zapazivte, primenata na T G-O, e daleku poednostavna,pobrza i mnogu
poprecizna, vo smisla da se napravi gre[ka, vo odnos na direktniot premin od PI2V vo PI1V.Zada~ata
na prv pogled vi izgleda mnogu dolga, no toa e zatoa [to se trudev da vi gi objasnam detalno site ~ekori i
me\u~ekori, koj na ispit ili kolokvium, NE TREBA da gi objasnuvate, so site detali [to vi gi pokaàv.
Primer 5.6.2.3.
Da se opredeli fluksot na vektorskoto pole dadeno so ravenkata : , , = (, , ) niz nadvore[nata
strana na povr[inata : 2 + 2 + 2 = 2 (t.n. centralna sfera so radius ).
Re[avawe:
Kako i vo prethodnite dva primera moram da izvr[am ANALIZA na zada~ata. Vas vi NAPOMENUVAM:
OVAKVI OBEMNI ANALIZI NA ZADAÎTE , NE GI PRAKTIKUVAJTE NA ISPIT (KOLOKVIUM), NO VI PREPORAÛVAM,
KOGA VE@BATE, PI{UVAJTE GO I TEKSTOT NA SPROVEDENATA ANALIZA , TOKMU KAKO {TO I JAS VI GO PI{UVAM VO
NAVEDENITE I SLEDNITE PRIMERI; SO TOA POBRZO GO APSORBIRATE I GO ZAPAMETUVATE STEKNATOTO ZNAEWE, A NA
ISPIT E DOVOLNO CELATA ANALIZA DA JA SPROVEDETE VO OD TRI DO PET REDA !
114
Zada~ata, o~igledno moè da se re[i DIREKTNO so premin od od PI2V vo PI1V.Da vidam dali moè i
so T G-O? Od zadadenata , , = , , = , = , =
= 1 uslvite za primena
T G-O se ispolneti, zna~i moàm da ja re[avam i so T G-O. Za da uvidite razlikata pome\u ovie dva
metoda na rabota ]e vi ja re[am, najprvo po klasi~niot na~in, so direkten premin od PI2V vo PI1V.
Po klasi~niot na~in(BEZ T G-O) imam :
Ravenkata na povr[inata (t.n. centralna sfera-ne mora da go znaete imeto IME SI E IME) e:
2 + 2 + 2 = 2
Onaa [to go voo~uvam e deka sekoja to~ka, od ovaa povr[ina(lesno se zapametuva deka e Centralna
Ravenka na Sfera (CRS)- ako se sporedi so (CRK)koja be[e : 2 + 2 = 2, samo [to CRS e vo prostor,
zna~i, ima + ~len 2 )e ednozna~no opredelena so vektorot na polo`ba = (, , ), a pravecot na ovoj
vektor e vsu[nost radiusot na CRS vo razgleduvanata(bilo koja)to~ka, istovremeno e i pravec na
normalata na Y .Toga[ jasno edine~niot vektor na normalata(spored 5.5.1.0.) ]e bide :
(, , )
(, , ) (, , )
=
=
=
=
2
2
2
+ +
Bidej]i , , = , , = , = | | 1 0 = ;
1
Pa kone~no dobivam :
= = = = 4 2
= 4 3 ;.....................................(M)
Y
Y
Y
Y
Za ve`bawe probajte da integrirate vo ramninata( = 0),pa ]e vidite [to se dobiva!?!
Po T G-O imam :
Moàm da go koristam skalarniot (5.6.2.6.) ili vektorskiot (5.6.2.7.) oblik. Jas se odlu~uvam za
vektorskiot ; Po definicija , spored izrazot (5.6.2.2.) e : = = 1 + 1 + 1 = 3 =
4
= = = = 3 3 = ;
3
Zna~i dobivm potpolno ist rezultat, kako, [to i vpro~em treba samo [to so T G-O mnogu pobrgu se
doa\a do to~niot rezultat.
Primer 5.6.2.4.
Da se opredeli fluksot na vektorskoto pole : , , = 0,0, = niz povr[inata 2 + 2 + 2 = 2 niz
nejzinata nadvore[na strana.
Re[avawe :
Zada~ata ]e vi ja re[avam onaka kako {TO TREBA DA JA RE{AVATE NA ISPIT.
BEZ T G-O
Ravenkata na povr[inata e:
2 + 2 + 2 = 2
Onaa [to go voo~uvam e deka sekoja to~ka, od ovaa povr[ina e ednozna~no opredelena so vektorot na
polo`ba = (, , ), a pravecot na ovoj vektor e vsu[nost radiusot na CRS vo razgleduvanata to~ka,
istovremeno e i pravec na normalata na Y . Edine~niot vektor ]e bide:
=
(, , )
(, , ) (, , )
=
=
=
2 + 2 + 2
115
Ja parametriziram Y(vo SKS): , = , , , 0, , [0,2] , a potoa go
baram :
= [ ] = = 2
pa sledi :
1
=
1
2 =
4 2 = 2 3
2 =
1
4 3
3
1 2 = (voveduvam smena = = ).....u[te ~ekor,dva do kone~niot rezultat,

vie dovr[ete gi tie ~ekor dva!!
SO
sfera=
G-
= 0 + 0 + 1 = 1 = = =volumen
[] ;
na
KOLKU E SAMO POKRATKO I POEDNOSTAVNO SO T G-O !!(ovaa ne go pi[uvajte na ispit!)

Primer 5.6.2.5.
Da se presmeta povr[inskiot integral :
=
1,1,1 =?
Y
kade Y e nadvore[nata strana na rabot na oblasta :
{(, , ) : 1 4 , 1,0 5}
a.) Direktno
b.) So T G-O
Re[avawe :
a.) Oblasta moàm da ja razbijam na slednive pod oblasti, D1 , D2 , D3 , D4 i D5 , ako gi zemam
karakteristi~nite to~ki ( = , = , = , = , = )i gi proektiram vo soodvetnite
ramnini t.e. vo ramninite(, , ), pri [to za sekoja soodvetna proekcija imam:
(=) { , , 0 : 1 + 4, 1}
(=) { , , 5 : 1 + 4, 1}
=+ { , 4 , : 1 3,0 5}
(=) { 1, , : = 1,1 3,0 5}
(=) { , 1, : = 1,1 3,0 5}
Ako e : = { = = =+ = = } ;
Toga[ soodvetnite povr[inski integrali ]e bidat zbir od integralite od soodvetnite unii:
= + + + +
=
=
1,1,1 =
D1
1,1,1 1 = [ = 0 , = (0,0 1)] =

D1
1,1,1 0,0, 1 1 =
D1
= 0
Moèbi se pra[uvate kako go re[iv ovoj integral? Zatoa poglednete ja sl.55. :
= 0
D1
116
Sl.55.-Proekcija na povr[inataY vo ramninata ( = 0)

e opredelena,od = 1 do = 3, pri = 0, pa zatoa integralot, bidej]i e = 0 e:
= 0;
Oblasta (=)
Sega de go opredelam integralot :

=
1,1,1 =
1,1,1 2 = = 5, = 0,0,1 =
5 = 5
= 5
1
3
= 5
1
1,1,1 0,0,1 2 =
3
2 = 10 = 20;
1
= 20;
Oblasta e dadena na sl.55.i taa e sosem ista so samo [to normalata e naso~ena vo nasoka
na pozitivniot del na oskata, pa zatoa e = 0,0,1 , odnosno so predznak +, za razlika od
,kade predznakot na be[e . Za integralot ]e imam :
=
1,1,1 =
D3
=
1,1,1 3 = = + 4, = 1,1,0 =
D3
1,1,1 1,1,0 3 =
( + ) =
+ 4 = 4
D3
D3
=4
1
= 4
0
D3
3
5 = 20 = 40;
1
= 40;
Oblasta vo ramninata(u=0) e proektirana i ozna~ena so : na sl.56. :
5
=
0
117
Sl.56.-Proekcija na povr[inata Y vo ramninata (u=0)

Istoto go pravam i so integralot: = 1,1,1 = 1,1,1 4 =
Y4
= (1,1,1) 1,0,0 4 = =
Y4
3
5
1 (4 ) 0
= 1, =
=
1,0,0
Y4
3
3
3
= 1 4 50 = 20 1 + 5 1 =
= 20 31 + 2 31 = 40 + 8 = 20 :
= 20;
Potpolno e ista i postapkata za :

=
=
1,1,1
1,1,1 0, 1,0 =
4
=
4
=
0
4 = (4 )
0
=
0
5
4
0
4 5
4
5 4 = 20 + 2 = 80 + 40 = 40 :
0 2
0
= 40;
Kone~no vkupniot integral e:

= + + + +
= 0 + 20 + 40 20 40 = 0;
= ;
b.) Kako = 1, = 1, = 1
= 0 1,1,1 = (
) = ;
118
Y
Od ovoj primer moète da ja vidite NAJOÎGLEDNO OGROMNATA PREDNOST na T G-O, nad
direktniot premin od PI2V vo PI1V.
Primer 5.6.2.6.
Da se presmeta :
2 , 2 , 2 =?
=
Y
kade Y e povr[inata definirana so :
{(, , ) , 2 + 2 + 2 = 9, 0}
za koj agolot vektorot pome\u normalata na dadenata povr[ina Y i pozitivniot del na oskata e tap.
Re[avawe :
Vo primerot (5.6.2.3.) vi objasniv deka stanuva zbor za CRS so radius a=3(vo ovoj primer), odnosno od
uslovot na toa kako e definirana Y ( 0) , stanuva zbor ne za sfera , tuku za polusfera ( ne se zema vo
predvid dolniot del od sferata za 0). Neka e : {(, , ) , = 0, 2 + 2 = 9} e proekcija na Y na
ramninata i pritoa zememe deka e . Ako zememe deka : {(, , ) , 2 + 2 + 2 9,
0} , toga[ o~igledno = kade [to e rab na oblasta . Sledno, utvrduvam dali se ispolneti
uslovite na T G-O : , , = 2 , , , = 2 , , , = 2
= 2 ,
= 2,
= 2 uslovite na
T G-O se ispolneti. Zna~i vaì:

2 , 2 , 2 =
( 2 + 2 + 2 )
Y1
Vektorot na normalata ( po uslovot na zada~ata) e : 1 = (0,0, 1)( so pozitivniot del na oskata

zaklopuva tap agol,pa zatoa e toj predznak " "). Kako votrojniot integral imame ~lenovi( 2 , 2 , 2 )
preminuvame vo SKS :
=
=
=
0,3 , 0,
, [0.2]
2
pri [to integralot ]e bide :
/2
2 , 2 , 2 =
4 =
5
5
/2
=
0
5
5
/2
=
;
0
Ovoj integral be[e tipi~en primer od ispit(ili po~esto na kolokvium) ako dadat PI2V.
OVAA T G-O E VTORATA OD TRITE TEOREMI ZA PREMIN!!(Prvata be[e Teoremata na Grin!)
119
Zna~i, postoi u[te edna koja e poznata kako :
5.6.2. Teorema na {toks ({T)-{toksova Teorema

Ovaa teorema e iso taka poznata i pod imeto treta teorema za premin i gi povrzuva krivoliniskiot
integral i povr[inskiot integral, od zadadeno vektorsko pole. I ovaa {T vo svojata su[tina e
voop[tuvawe na Teoremata na Grin ( isto kako [to T G-O be[e voop[tuvawe na Grinovata za povr[inskite
integrali), samo [to ovde se dava vrskata pome\u krivoliniskiot i povr[inskiot integral.
5.6.3. Vovedni poimi povrzani so {toksovata teorema

Za da moàm da ja dadam definicijata za ovaa teorema, moram, najprvo da se nadovrzam na onaa [to dosega
go zna(e)m(e). Za taa cel neka vo tridimenzionalniot prostor razgleduvam nekoja povr[ina Y koja e
dvostrana, mazna ili po delovi mazna, koja e ograni~ena so zatvorena kriva S , taka [to Y i S se soglasno
orientirani.
Pod soglasna orientacija na povr[ina Y i nejzinata rabna kriva S go podrazbiram slednovo :
ZAMISLETE DEKA STE LI^NOST {TO SE DVI@I VO POZITIVNATA NASOKA VDOL@
KRIVATA S , NO TAKA {TO STE VO ISPRAVENA POLO@BA VO NASOKA NA NORMALATA
NA POVR{INATA, TAKA DA POVR{INATA OSTANUVA SEKOGA{ OD VA{ATA LEVA
STRANA(bidej]i vie ste tie [to se dviìte). Ovaa e objasnuvawe, za da moète da go svatite poimot
SOGLASNA ORIENTACIJA , no matemati~ki gledano , ovakvoto objasnuvawe e nedosledno i prili~no
lai~ki kaàno. Za toa, za da moè da se dade korektna matemati~ko-inìwerska interpretacija na poimot
SOGLASNA ORIENTIRANOST (na povr[ina i kriva) se voveduva poimot PRAVILO NA DESNA-ta
RAKA. {to e toa pravilo na desnata raka, [to mnogu~esto se koristi, kako vo matematikata, taka i vo
elektrotehnikata, arhitektonsko-grade`nite nauki,apstraktnata geografija, astronomijata i voop[to vo
fizikata, kako multidisciplinarna nauka? PRAVILOTO NA DESNA RAKA veli :
POSTAVETE JA DLANKATA OD DESNATA
RAKA NA POVR{INATA Y , NO SEKOGA{
TAKA DA PALECOT JA POKA@UVA
NASOKATA NA NORMALATA NA Y , TOGA{
PRSTITE OD DLANKATA (ostanatite ~etiri) JA
POKA@UVAAT POZITIVNATA(soglasnata)
NASOKA NA KRIVATA S (po koja zamisleno se
dviìte).
Za da toa da vi izgleda u[te i vizuelno po jasno, na slikata 57., e prikaàn primer, za soglasna orientacija
na povr[ina Y i krivata S .
120
Za da bide ovaa pravilo celosno treba da ja definiram i funkcijata na vektorskoto pole = (, , ) koja e
i diferencijabilna nad , pri [to S i Y se soglasno orientirani, po praviloto na desna raka.
Sl.57.- Soglasno orientiranana povr[ina Y i zatvorenata krivata koja e rab na povr[inata Y

Sega, koga gi znam ovie vovedni poimi, moàm da preminam na :
5.6.4.Definirawe na {T i vospostavuvawe na vrskata pome\u krivoliniski i povr[inski integral

{toksovata Teorema ({T) kako [to ve]e kaàv vo oddelot 5.6.2. ja dava vrskata pome\u krivoliniskiot
i povr[inskiot integral od vektorsko pole nad soglasno orientirani povr[ina i zatvorena kontura [to ja
ograni~uvaa taa povr[ina. Bidej]i po definicija integriraweto se sproveduva od dadena vektorska
funkcija, o~igledno, {T ]e ima dva oblika na predstavuvawe, bidej]i, postoi vrska pome\u vektorskoto
pole i negoviot soodveten skalaren oblik na predstavuvawe, pa odtuka sledi deka {T ima dva oblika i toa:
o
SKALAREN OBLIK
Za taa cel neka se zadadeni skalarnite funkcii , , , , , , , , , koj imaat neprekinati
prvi parcijalni vo nekoja okolina od povr[inata Y . Toga[ vaì sledniov izraz :

. . (5.6.4.1)

+ + =
Ako vo gorniot izraz go vmetneme izrazot so koj se zadava vrskata pome\u aglite [to gi zafa]a
normalata na povr[inata, parcijalnite izvodi (izrazeni so operatorot), toga[ izrazot (5.6.4.1.) moàm
da go zapi[am vo t.n. zbiena forma :
121

. . (5.6.4.2. )

+ + =
koj e potpolno ekvivalenten so (5.6.4.1.), no namesto vo razvien oblik kako so izrazot (5.6.4.1.), ja dava
vrskata pome\u krivoliniskiot i povr[inskiot integral vo skalaren oblik.
o
VEKTORSKI OBLIK
Za da moàm da ja dadam vrskata pome\u dadena vektorska funkcija (, , ) koja e neprekinata i
diferencijabilna na Y , no izrazena preku definicijata za rotor, so izrazot (5.6.2.3.),toga[, istiot
skalaren oblik, koj pogore vi go definirav, ja poprima svojata vektorska forma :
= = = . . (5.6.4.3. )
Iako toa e o~igledno, sepak, ]e vi naglasam deka site tri izrazi, navedeni pogore, vo ovoj oddel se potpolno
ramnopravni, vo svojata prakti~na primena; Bidej]i ve]e vi go definirav, poimot vektorski proizvod (vidi
strana 82.), ]e preminam na :
5.6.4. Analiza na {T vo skalaren i vektorski oblik

So ovaa analiza ]e izvr[am sublimacija na nekolku va`ni konstatacii koj se nametnuvaat kako nepobitni
fakti od celokupnata materija za povr[inski,krivoliniski, dvojni i trojni integrali, kako i od teorijata
na nekoj elementi od vektorskata analiza, pred se definiciite za gradient, divergencija i rotor.
Od definicijata za rotor od vektorsko pole, koja be[e dadena so izrazot (5.6.2.3.), a koja glase[e :
= [ ]
dobiv deka , e povtorno vektorsko pole, koe PREDSTAVUVA MERKA ZA ROTACIONOTO

DVI@EWE NA POLETO . Dosega go koristevme faktot deka = 0 e POTREBEN I DOVOLEN
USLOV ZA POLETO DA BIDE KONZERVATIVNO(da ima gradient t.e. da e gradientno), pri [to,
krivoliniskiot integral od nego po zatvorena pateka e ednakov na nula. Sega so t.n. treta formula za
premin definirana so (5.6.4.3.), ja imam vrskata so koja se vospostavuva presmetuvaweto na krivoliniskiot
integral po zatvorena pateka so rotorot od poleto, duri i vo slu~aj koga poleto ne e konzervativno,odnosno,
ne e gradientno, [to sekako, vo elektrotehnikata, no i vo drugite, matemati~ko-tehni~ki nauki e mnogu
vaèn fakt.
1.-Prvo, [to mi pa\a vo o~i, e konstatacijata deka, Grinovata formula(izraz 4.7.1.1. na strana 64) e
vo svojata su[tina specijalen slu~aj na {T, onoj koga povr[inata Y i nejzinata ivica(rab) S se
podmnoèstva vo ramninata.
2.-Ako sakam da ja primenam {T na daden krivoliniski integral po zatvorena i orientirana kriva
S, potrebno e da odberam povr[ina Y po koja ]e go presmetuvam soodvetniot povr[inski integral,
sekako, vo sklad so {T. Onie [to malku podetalno i so pogolemo vnimanie ja razgledale
celokupnata izu~ena materija dosega, verojatno im e jasno deka :IZBOROT NA POVR{INATA Y
NE E MNOGU VA@EN ! Toa zna~i deka Y MO@E DA BIDE BILO KOJA POVR{INA NA
KOJA RAB E KRIVATA S PRI {TO JASNO Y I S MORAAT DA BIDAT SOGLASNO
ORIENTIRANI. Dokolku Se ramna kriva, normalno i logi~ki e, NO NE I ZADOL@ITELNO,
122
za Y da se izbere delot od ramninata koj ja sodrì S i predstavuva nejzina vnatre[nost. (]e ima
konkreten primer, za da ja uvidite ovaa konstatacija).
Sega posle ovoj kratok teoretski sublimat, moàm da vi ilustriram na nekolku primeri za prakti~nata
primena na {T, kako i od analizata [to vi ja sprovedov vo prethodnoto poglavje, za da moète na konkretni
primeri da go uvidite zna~eweto na {toksovata teorema, odnosno na {toksovata formula.
Primer 5.6.4.1.
Da se presmeta :
=
Ako =
( 2
2, 2
2, 2
2 ) , kade
=?
S
S e lakot od rabot na oblasta Y definirana so izrazot :
{(, , ) : + + = 9,0 , , 6}
koja e pozitivno orientirana vo odnos na vektorot na normalata koj so oskata (zna~i edine~niot vektor
) zaklopuva oster agol.
Re[avawe :
PRVO, go parametriziram vektorot na polo`ba(vidi strana 58), , = , , 9 , (, ) ,
kako i vektorskiot proizvod od parcijalnite izvodi na po t.e. po u, odnosno =
, =
x = (1,1,1);VTORO ja koristam {T(izraz (5.6.4.2.)) pa dobivam :
2
2
2 2
2
2
S
Y
Odkako ]e gi opredelam soodvetnite parcijalni izvodi vo gornata integralna ravenka, dobivam :
=
2 2, 2 2, 2 2 =
Y
kako znam deka = = 1,1,1 pa so zamena na ovoj izraz vo posledno dobienata integralna ravenka,
= 2
[( + 9 , 9 + , + ] (1,1,1) = 2
[ 9 , 9 , + ] 1,1,1 =
Y
Y
koja odkako ]e go izvr[am skalarniot proizvod vo poslednata podintegralna funkcija dobivam,
= 2
9 + 9 + + = 2
18 = 36
Yxy
Yxy
Y xy
a ovoj e ve]e najednostaven dvoen integral, koj ostavam vie da go re[ite, a odgovorot e : -972;
Primer 5.6.4.2.
Da se presmeta rabotata na silata = ( 2 , 2 , ) vdol` pozitivno orientiraniot rab na triagolnikot so
temiwa A(1,0,0), V(0,1,0) i S (0.0,1).
123
Re[avawe :
Silata, kako [to znaete e vektorska golemina, odnosno ima,pravec,nasoka i intenzitet.Spored
dadeniot izraz silata moàm da ja pretstavam i vo oblik: = 2 , 2 , = 2 + 2 + ; Neka rabotata
na silata ja odbeleàm so A(kako [to naj~esto se odbeleùva vo fizikata). Taa rabota, poznata i od
fizika i od elektrotehnika a vo integralen oblik, e dadena so izrazot :
=
no pritoa, nitu vo fizikata(1i2) nitu vo elektrotehnikata(1i2), ne vi be[e spomnato deka stanuva

zbor za krivoliniski integral, od ednostavna pri~ina [to toga[ seu[te nemavte ni najelementarni
poznavawa od pove]edimenzionalnoto diferencirawe i integrirawe.No sega e momentot da vi kaàm deka
ne stanuva zbor za ednokraten (obi~en) integral tuku za KRIVOLINISKI INTEGRAL PO NEKOJA
ZATVORENA KONTURA(vo konkretniov primer,konturata e triagolnikot AVS) DADENA SO
izrazot :
=
S
Ovde kako [to kaàv konturata S e pozitivno orientiraniot rab na triagolnikot AVS. Zada~ata
moàm da ja re[am DIREKTNO, no pritoa celiot proces na integrirawe vo mnogu ]e mi se usloì,
bidej]i ]e treba da ja parametriziram sekoja strana od dadeniot triagolnik, pri [to bi dobil tri
krivoliniski integrali i ]e treba da go re[avam posebno sekoj integral za sekoja strana od
triagolnikot, [to sekako e mnogu po sloèno, a celta e sekoga[ da se OBIDEME SEKOJ PROBLEM
(zada~a)DA GO RE{IME NA {TO E MO@NO POEDNOSTAVEN NAÎN.Zatoa ]e ja primenam {T.No
za da ja primenam {T treba(spored teoretskite izlagawa)da izberam povr[ina Y takva da S e rabot na
taka izbranata povr[ina a voedno Y da e soglasno orientirana so orientacijata na S. Ponatamu
voo~uvam deka S e ramna kriva, sostavena od tri to~ki, koj voedno go opredeluvaat triagolnikot AVS,
[to zna~i deka site tri to~ki pripa\aat na edna ista ramnina. Zna~i, konstatiram deka ravenkata :
++ = 1
predstavuva ravenka na ramnina [to minuva niz tri to~ki A, V i S, a edna ramnina e opredelena so
najmalku tri to~ki.Spored faktot 2.- od 5.6.4.izborot na povr[inata Y ne e vaèn, no najprirodno e a
voedno i najlogi~ki (a pred se najednostavno)Y da ja izberam kako del od ramninata :
+ + = 1, koja vo trodimenzionalen oblik e dadena na sl. 58. Sega mnogumina bi se zapra[ale: Pa neli
spored GENERALNITE PRAVILA treba da izbegnuvame 3D prikaùvawe. Da , toga[ vi napomenav, da go
izbegnuvate 3D prikaùvaweto, no kako ramninata e najednostaven oblik na kriva, moè relativno mnogu
lesno da se prikaè vo 3D prostorot, a voedno ~itatelot da stekne barem najelementarno iskustvo, za
3D prostorot, zatoa se re[iv da vi go prikaàm, a nejziniot oblik e kako na sl.58. :
124
Sl.58.-Prostoren izgleda na povr[inata Y + + = 1 i rabnata kriva S

Sega vr[am parametrizacija na povr[inata Y :
, = , , 1 , 0,1 , [0, + 1]
Ja baram elementarnata povr[ina: = = =
, 1 = 1,1,1 ;Potrebno e u[te da
go opredelam rotorot od poleto .Nego ]e go opredelam spored izrazot (5.6.2.3.):
= x
= 2 1 = (0,2 1,0)
Na konkretno izbranata povr[ina Y rotorot od poleto ]e bide :

= 0,2 1 1,0 = (0,1 2 2, 0)
Toga[ vrz osnova na {T , a spored izrazot (5.6.4.3.)]e imam :
=
0,1 2 2, 0 1,1,1 =
1 2 2 =
S
Y
Yxy
S xy
kade Yxy e proekcijata na Y na ramninata( = 0)(vas vi prepora~uvam da ja skicirate za polesno da gi
opredelite granicite na integracija),po [to go re[avam posledno dobieniot dvoen integral :
1
+1
1 2 2 =
0
Primer 5.6.4.3.3
Presmetaj go povr[inskiot integral :
1
2 2 2
2
+ 1
= = ;
0
125
=
=?
Y
kade vektorskoto pole e dadeno so izrazot , , = (, , ) pri [to povr[inata Y e del od sferata :
2 + 2 + 2 = 4
a se nao\a vo vnatre[nosta na povr[inata :
2 + 2 = 1
nad ramninata i pritoa povr[inata Y e orientirana kon nadvore[nosta.
Re[avawe :
Zada~ata se sveduva na primena na{T. Za da moàm da ja primenam {T, najprvo treba da ja opredelam
krivata S[to ja ograni~uva povr[inata Y. Neka analiti~kiot izraz za krivata S go ozna~am so s (iako
moèv da vovedam i druga oznaka,kako , , , i.t.n., NO IME SI E IME,neli?). Onaa [to e va`no e da go
opredelam analiti~kiot izraz za(sega ve]e ozna~enata) s .Toj izraz ]e go opredelam kako presek na
zadadenite povr[ini: 2 + 2 + 2 = 4 2 + 2 = 1 2 = 3 = 3. Zna~i dobiv deka krivata s
leì na ramninata = 3. No so = 3 ne e opi[ana edna tuku dve ramnini i toa = 3 i = 3 , no
po uslovot na zada~ata (Y da e nad ramninata) ramninata = 3 ja eliminiram , [to zna~i deka
krivata s ]e leì na ramninata = 3. Proekcijata na krivata s vo ramninata e CRK so radius 1,
pa s ja parametriziram so premin od DKSCKS, pa dobivam :
= = , = = , = = 3, [0,2]
pa spored (5.6.4.3.)dobivam :
=
=
Y
koj be[e vektorski oblik na {T, no kako [to naglasiv i na strana 121, site tri oblici(5.6.4.1.),(5.6.4.2.)i
(5.6.4.3.) se potpolno ramnopravni pri re[avaweto na konkretni zada~i, a so ogled deka :
, , = , , . , = . , , = , , , =
so nivna kombinacija,imaj]i ja vo predvid parametrizacijata, dobivam deka vaì :
2
2 2 = 3
3, 3, ,, 0 = 3
0
= 0; = ;
Primer 5.6.4.4.3
Da se presmeta krivoliniskiot integral :
2 =
0
3
2
2
=
2
0
126
+ 2 + =?
=
S
vdol` presekot na krivite povr[ini :
=
2 2 2 2
+
+
= +
2 2 2 2
orientirani vo pozitivna nasoka ako se gleda od oskata, za > 2, 0 < .

Re[avawe :
Vo ovoj primer povtorno ]e ja koristam {T, no vo oblik daden so izrazot(5.6.4.1.),zatoa [to e zadaden vo
skalaren oblik, pa koristeweto na vektorskiot oblik, bi mi odzemal pove]e vreme.
Za da ja primenam {T treba da ja opredelam konturata S, ~ija ravenka s vo analiti~ki oblik ]e ja dobijam
kako presek na zadadenite povr[ini, odnosno :
=
2
2
2
2
2
2
2
2
= + .........................................................................(N)
Ponatamu od uslovot na zada~ata gledam: = , , = , = , , = 2 , = , , = , pa ]e gi

pobaram parcijalnite izvodi :
= 0,
= 0,
= 0,
= 0,
= 2,
= 1; Zna~i,egzistiraat , i , kako
i parcijalnite izvodi, pri [to site se neprekinati i diferencijabilni funkcii. Za Y moàm da ja

izberam bilo koja povr[ina vo sklad so faktot 2.- od strana 121, no i na strana 121 naglasiv, a i sega ]e vi
potenciram :SEKOJPAT ZA Y IZBIRAJTE POVR{INA {TO E VE}E ZADADENA I PRIRODNO
LE@I NA KONTURATA S, a taa vo ovoj slu~aj e tokmu povr[inata: =
+
2
,koja leì na konturata
S, koja kako [to pogore kaàv e presek na povr[inite dadeni so izrazot (N), a proekcija na Y vo xOyramninata Yxy (z=0) ]e bide :
2 2
2 2

+
=
+
+ 2 =0
1 +
1 = 0
+
=0
2
2
2
2
2
ako posledniot izraz malku se podsredi se dobiva :
( )2
2
2 /2
( )2
2
2/2
= 1......................................................................................(R)
[to o~igledno e ravenka na elipsa so fokusi vo
.O~igledno, dobienata proekcija Yxy ima kvadratni
~lenovi, pa za da ja parametriziram voveduvam POKS, pa soodvetnite ravenki vo POKS ]e bidat :

2
2
=
, =
, 0,1 , [0,2]
2
2
2
2
Jakobijanot spored (2.1.6.2.)]e bide :
2
= 2
1 + 2 1 2
2
=
+
=
+
=
2
2
2
2
2
2
2
127
Zna~i,Jakobijanot,e: =
Krivoliniskiot integral spored toa ]e se svede, na opredeluvawe na vrednosta na na proekcijata na Y vo

xOy-ramninata ( = 0),Yxy , na dvoen integral, odnosno, stavaj]i gi vrednostite za parcijalnite izvodi
[to gi dobiv prethodno,vo izrazot (5.6.4.1.), ]e go imam izrazot :
=
+ 2 + =
2 1 =
S
Yxy
koj so premin vo POKS( ima kvadratni ~lenovi vo Yxy ) go poprima oblikot :

[2( +
2 cos ) 1] =
2 2
YPOKS
kade so YPOKS ja ozna~iv preslikanata oblast od DKS, atoa e oblasta Yxy ,vo POKS, pa posledniot
integral ]e bide :
= ( + 2 1)
0 0 1 2 2 =
YPOKS
a ovaa e ve]e najelementaren dvoen integral, koj mnogu lesno se re[ava:
=
2
2 1
2 3
1

=
1
2 0
3
0
4
2 2
3
2
0
2

2
6
=
0
1
2
NAPOMENA :
0
AKO NA ISPIT VI OSTANE VREME NE E LO{O DA NAPRAVITE PROVERKA NA DOBIENIOT
REZULTAT, SO TOA {TO ZADAÂTA }E JA RE{ITE I PO DIREKTEN NAÎN :
Imeno, izrazot (R)-ravenkata na elipsata vo DKS parametrizirajte ja:
2
2
= = +
, = = +
, [0,2]
2
2
2
2
2
2
pa zamenete gi vo = 2 + 2 pa ]e ja dobiete i parametriziranata koordinata :
2
2
+
, [0,2]
2
2
Taka ja dobivate parametriziranata kriva S, koja vo DKS e : = + ; Zamenete gi ve]e dobienite

= = 1+
vrednosti za parametriziranite i ,]e go dobiete to~no izrazot :

= = 1+
2
2
+
, [0,2]
2
2
Soodvetnite diferencijali se :
=
2
2
2
=
=
2
2
2
Pa kone~no se dobiva:
=
0
2
+
2
2
2
2
2
2
2
+
+
)2
+ 1 +
+
2
2
2
2
2
2
2
=
2
128
==
()
OVOJ NAÎN OSOBENO PRAKTIKUVAJTE GO KOGA VE@BATE,a na ispit isklu~ivo ako vi ostane
vreme, pove]e od predvidenoto za ispitot!!
Sega koga vo princip smetam deka imate dovolno poznavawe od pove]edimenzionalnoto integralno smetawe
moàm da vi vmetnam i DOPOLNITELNI VE@BI so koj ]e go obnovite no i ]e ja steknete potrebnata
rutina za uspe[no sovladuvawe (poloùvawe) na ispitite Matematika2,3 i 4 (na FEIT) ili Kalkulus 2,3 i
4 ( na FINKI), no i na drugite tehni~ki fakulteti(ma[inski,gradeèn,tehnolo[ki...).
DOPOLNITELNI VE @BI
(ZADAÎ)
OD PO VE]EDIMENZIONALNOTO
INTEGRIRAWE
DVOJNI INTEGRALI (DI)

= (, )
:
,
na integracija.
( 1 2 ):
1o
x = a
x = b (a b), e e e y=g1 (x) y=g2 (x),
.1.
, dvojniot e ormulata :
2
,
1
. 1
2o
y = d y = c
(cd) x==g1 (y) x=g2 (y) [x=g1 (y) x=g2 (y)], . 2.
129
, dvojniot se izrazot:
2
,
1
x=g1(y)
x=g2(y)
. 2
:
.
t t
tipovte10 ili 20
Zad.DI 1:
at e i:
P:
3
3 2 4 + 2 =
=
3
3
{
3
2
+ 2
2
1
25 ( 2 4)2 + 2 5 2 4
2
5
=
2 4
(12,5 0,5 4 + 16 2 8 + 10 2 3 + 4 ] =
=
3
3
4,5 + 14 + 16 2 2 3 0,5 4 = 4,5
=
3
3
3
16 3
3
+ 7 2
+
3
3
3
3
130
0,5 4
3
3
0,1 5
= 27 + 288 48,6 = 266,4;
3
3
)
3
+9
unkci f(x,y) , a a o
x=1, a x=3, g1 (x)=y=x 2 , y=g2 (x)=x+9 i e .3.
Od sl.3 se gleda deka v , 1 3, , 2 +9;
Ovaa zada~a vi ja re[iv so cel da go po~uvstvuvate dvojniot integral. Zna~i, ne sekoga[ mora da e
analiti~ki zadadena funkcijata = (, ) , pa sepak dvojniot integral da ima svoja geometriska
prezentacija, prikaàna na sl.3.
Sl.3
Zad.DI 2:
(10 i 2 0 ) :
: (0,0); (1,0); (1,1)

P: go m , a (. 4).
131
Sl.4
rvo a po od 1 .
0 1.
a , m aventa .
=
0 .. g 1 (x) = 0 , g2 (x) = x :
1
, =
,
0
am go am .. 2 .
. 4 0 1. o a o , mi avenkata
, v = , g 1 (y) = y.
, g 1 (y)=y, 1, :
1
, =
Zad.DI 3:
, ,
= + = ;
R:
go m p . 5
= 1 + 2 , aventa e 2 + 2 = 9 i se kako na sl. 5;
132
Sl.5
gi m :
= 2
2 2 = 1
2 = 1 + 2
= 2
2 = 1 + 2
=>
=>
=>
=>
2
=5
= 5
2 + 2 = 9
2 2 = 8/2
1 + 2 + 2 = 9
:
(2, 5) ; (-2, 5) ; (-2,- 5) ; D(2,- 5)

, , tri (vidi sl.5.)pod (1 ).
1 , 2 , 3 , e . S e unija od
podpodra~jata, pa integralite, a toa e jasno i od predavawata MORA DA SE ZBIR od site integrali oddelno
po sekoe podpodra~je:
, =
, +
1
9 2
a (2 ):
9 2
, +
1+ 2
, =
3
1+ 2
, +
9 2
, +
,
9 2
133
pet so toa [to krivite gi pretstavuvam vo INVERZNA
FORMA(oblik)(vidi . 5 i vidi vo predavawata ,dobivawe na inverzna funkcija od dadena eksplicitna ili
implicitna funkcija), , o pet
, bidej]i Y e unija od site pet podoblasti, pa normalno integralite se zbir:
, =
, +
1
, +
2
, +
3
+ , + ,
4
5
2 1
, +
9 2
9 2
, +
2 1
2 1
, +
9 2
,
9 2
9 2
,
2 1
Zad.DI 4:
:
1
,
2
3 2
,
2
2
P:
) .
x 0 1, x, y 2x 3x. a ,
y, x., s.6 mi S
2.
, =
2
, +
, =
, +
134
) . 7 .
Sl.6
a S ja 4 S1 , S2, S3 S4 .
. 7
135
3 2
, =
2
, =
, +
1
2
, +
, =
, +
3 2
1
2
, +
, +
2
3 2
, +
3 2
Zad.DI 5:
:
=?
S A(2,0) B(0,2) 2 +
1 2 = 1.
P:
A B :
2
. 8:
= 1 => = + 2
S. 8
136
(1 ).
:
= + 2
2 + 1
=> 2 + + 2 1
=1
2 + 1 2 1
2 + 1 2 + 2 = 1
2
2 2 = 0 => 1 = 0
1 = 0 ; 2 = 1
, (0,2) (1,1);
Za da gi opredelam granicite na intergrirawe, ]e ja koristam sl.8. Od opredelenite prese~ni to~ki gledam
deka se menuva od 0 do 1, a u ]e se menuva od = + 2 do ( 1) 2 = 1 2 / = 1 + 1 2 pa moàm
da preminam na re[avawe na integralot:
1+ 1 2
=
+2
1 + 1 2
=
+ 2
1 + 1 2 + 2 =
0
S
1
( 2
=
0
1 2
) =
0
+
0
2 =
1 3 1
1
1
3
0
2
0
kade vo posledniot integral vovedov smena 1 2 = 2 = 1, = 0 = :

1 1 1
0
1 1
1 1
= 3
= 0 1 = + = ;
3 2 3
1
6 3
6 3
Zad.DI 6:
2 =
1
2
=?
1 + 2
a :
, 2 0 x 1 ; 0 y 1
R:
Prvo ja skiciram oblasta,Y koja spored toa kako e definirana, o~igledno e kvadrat i e dadena na sl.9 :
Sl.9
137
Sega go re[avam dvojniot integral :
2
=
1 + 2
0
1
2
=
1 + 2
2 =
0
1

=
0
1
2
1 0 =
0
2 =
4
3 1
=
;
12
0
Zad.DI 7:

+ =?
Y :
, 2 , 0 ;
R:
Kako i vo prethodnite primeri, najprvo ja skiciram oblasta na integracija Y i taa ]e bide kako na sl.10:
Sl.10
0 ( = 0 = ) (
= ) , ( = ).
(.10), 0 , a u od do , :
+ =
cos + =
sin + 2 =
0
sin +
2 =
0
1
= 0 + 0 = 1 1 = ;
2
+ 2
=
0
2
0
138
Zad.DI 8:
:
2 + =?
k = 2 2 = .
R:
Procedurata e jasna, najprvo MORA da se skicira oblasta na integriraweY i taa e kako na sl.11.
Sl.11
2 = .. =
=
. 11.
= = 2.
. = + = ,
= 2 :
2 = => 2 = 0 => 1 = 0 2 = 1
2 = ,
=
=>
= ,
=> 1 = 0 2 = 1
: (0,0) (1,1);
(. 11) :
0 1, , , 2 +
vi go re[am celosno, [to se podrazbira so site ~ekori i me\u~ekori, koj ]e vi gi prikaàm detalno i
kompletno se do kone~niot rezultat, [to vo ponatamo[nite primeri, ovie elementarni ~ekori i
me\u~ekori, naj~esto \e gi izostavam, kako i vo primerite od teoretskiot del.
139
2 + =
0
1
1
2 + 2
2
=
0
1
1
+
2
Zad.DI 9:
=
0
1
[ 2 ( 2 ) + ( 4 )] =
2
2
0
2 +
1
2
0
1
4 =
0
2 7/2 1
1
1
1
1
1 5 1
2 1 1 1
5
+ 2
= +
=
7
0
5
0
4
0
10
0
7 5 4 10
40 28 + 35 14
=
=
, ;
140
So premin vo polarni koordinati da se presmeta dvojniot integral :

+ 2 =?
ako podra~jeto na integracija R e dadeno na sl.12:
R:
Sl.12
Vo ovoj slu~aj podra~jeto na integracija ne e zadadeno so nekoj analiti~ki izraz ( ekspliciten ili
impliciten ) tuku e grafi~ki zadaden ([to e mnogu ~est slu~aj na ispit ili kolokvium). Zato moram,
najprvo, od grafi~kata skica da gi opredelam analiti~kite izrazi za kakva kriva ili krivi stanuva
zbor? Od sl.12 , o~igledno e deka po & oskata soodvetnite koordinati se dviàt od 0 do 2, pa
stanuva zbor za CRK so radius 2. Zna~i, ravenkata na CRK e : 2 + 2 = 4 i toa vo prviot kvadrant(vidi
sl.12). Od istata slika se gleda deka niz koordinatniot po~etok minuva nekoja prava. Op[t oblik na
prava e : = + , no bidej]i go opredeluva otse~okot [to pravata go isekuva na u- oskata, a na sl.12
nema ise~ok na u- oskata, jasno e deka = 0. Pravata e = , pa ja zamenuvam vo CRK pri [to dobivam :
2 + 22 = 4 2 2 + 1 = 4
140
Od sl.12 gledam deka za = 1 imam na CRK nekoj presek po u. Za da go opredelam toa u vo poslednata
ravenka ( gore) stavam za = 1 padobivam : 2 + 1 = 4 2 = 3 = 3 = 3 pa ravenkata na
pravata glasi : = 3; Sega koga gi imam analiti~kite izrazi za CRK ( 2 + 2 = 4) i za pravata
= 3 , gi nanesuvam na grafikot, a voedno moàm da ja opredelam i oblasta na integracija R , vo
DKSi vo POKS :
2 + 2 = 4, = 3, = 0, = , = , = 2, 0,2 , = 3 = ,
3
0,
+ 2 = + 2 grafi~ki polarniot oblik ]e bide kako na sl. 13,[to go
3
poednostaviv preminot od DKS vo POKS za samiot proces na integracija,pri [to oblasta R ja
preslikav polarno vo oblast R * { 0,2 , 0, /3 }, kako na sl.13:
Sl.13
Soodvetniot integral od Dekartov vo polaren koordinaten sistem sega ]e go dobijam mnogu lesno :
/3
+ 2 =
+ 2 =
+ 2 =
0
R
R*
pa posle sreduvaweto na vnatre[niot od posledniot dvoen integral se dobiva:
=
0
3
[
+ 2
3
Zad.DI 10:
2
8
] =
0
3
/3
8
/3
+ 2 = [
2 3 ] =
3
0
0
= ( + ) ;
Da se presmeta :
=?
P
Kade R e oblasta ograni~ena od pravata = = 1
a) Vo DKS
b) Vo POKS
R:
a) Ovaa zada~a ima za cel da vi napravi jasna dinstinkcija pome\u DKS i POKS , voedno ]e ja uvidite
i razlikata pome\u DKS i POKS, odnosno, prednostite i nedostatocite na ednata vo odnos na
drugata, so [to ]e dobiete ~uvstvo koga i kade se koristi DKS a koga POKS, iako u[te vo
predavawata vi uka`v: POKS primenuvajte go SEKOGA{ koga vo podintegralnata funkcija
ili vo oblasta na integracija imate KVADRATNI ^LENOVI.
Vo DKS gi skiciram pravite = = 1 pri [to go dobivam grafikot kako na sl. 14 i 15 :
141
Sl.14
Sl.15
Integriraweto vo pravoagolni koordinati, imaj]i ja vo predvid sl.14 i 15 e :
1
=
0
=
0
1
1
2 = 3
= ;
3
0
b) Sega da probam da integriram vo polarni koordinati(POKS):

= , = , = 0, = , = 1 = 0, = 0 , = = 1
1
1
= , = 1 =
0,
, 0, , { 0,
, 0, }
4
Pritoa oblasta R ]e se preslika vo R * kako analiti~ki, dadena so izrazot gore (vookviren so

srebrenkasta boja) taka i grafi~ki, kako na sl.16 :
Sl.16
Spored sl.16 pri premin vo POKS ]e ja imam slednava integracija na dadeniot dvoen integral:
=
R
=
R*
142
ili ako vo posledniot izraz gi vmetnam soodvetnite granici za i koj ja opredeluvaat obladta R * :
/4
1/
2 =
/4
3 1/
=
3
0
/4
1
=
3
3
3
/4
1
/4
=
= ;
2
3
0
[to sekako e ne[to pote[ko odkolku ako rabotam vo DKS.
PRIMENA NA DVOJNITE INTEGRALI (PDI)

GEOMETRISKI (PDI)
I.
1.
1 2
[ gorniot :
2( )
1 ( )
2 ( )
=
1
[]
=
1 ( )
[2 1 ()]
[ ormul presmetuvawe na so (ednokraten) .

, po iot(ednokraten) jiot ,
( figur).
2.
143
()
= = 2()
1
Ovie izrazi se dadeni vo kone~niot oblik, a poprecizni objasnuvawa ima vo predavawata( vidi strana 7).
Zad. PDI 1:
Da se presmeta povr[inata na likot ograni~en so :
2 2 + 2 2 2 2........................................................................................(PDI 1-0)
R:
Najprvo da vidam za kakva figura (lik) se raboti ? Ako izrazot so koj e daden likot go podelam so
2 2
22
~lenot 2 2 2 2 + 2 2 1 2 + 2 1 a ovaa e ravenka na elipsa (vidi strana 60 od predavawata ).

Poslednata ravenka moàm da ja zapi[am vo oblik :

2
+ 2 = ( ) 2 + ( ) 2 1 ( ) 2 + ( ) 2 1( ), definirana so oblasta na integracija dadena so
analiti~kiot izraz:
2
= {(, ) , ( ) 2 + ( ) 2 1}.....................................................................(PDI 1-1)

Presmetuvaweto na povr[inata na ovaa elipsa vo DKS ne e sosem ednostavna rabota (probajte pa ]e se
uverite!) iako ne i nevozmo`no, no sepak , kako [to kaàv i vo predavawata SEKOGA{ TREBA VO
MATEMATI^KO - TEHNI^KITE NAUKI DA SE BARAAT {TO E MO@NO POEDNOSTAVNI
NAÎNI DA SE DOJDE DO KONE^NOTO I PRAVILNO RE{ENIE.Zatoa,ako vo izrazot ( )
vovedam smeni: = = ( ) ( ) 2 + ( ) 2 = 2 + 2 1 dobivam CRK vo koordinatniot
sistem, koja e prikaàna na sl.17 :
Sl.17
Sega moàm novata oblast na integracija da ja uprostam i ]e ja ozna~am so koja e prikaàna i na sl.17, a
analiti~ki ]e bide opredelena so izrazot :
= , , 2 + 2 1} ....................................................................(PDI 1-2)
Zna~i oblasta na integracija ja preslikav od vo odnosno matemati~ki zapi[ano ;
Sega moàm da ja presmetam povr[inata na likot zadaden po uslovot na zada~ata ozna~uvaj]i go so RD :
=
144
kako oblastite i se potpolno ekvivalentni edna so druga, samo [to , pa posle diferenciraweto
na izrazot ( ), dobivam : = , = , pa povr[inata ]e bide :
=
Od (PDI 1-2) gledam deka vo integracionata oblast imam kvadratni ~lenovi, pa polesno e za
presmetuvawe na , da preminam vo POKS: = , = ,

= ,
= , = ,
=
=

= = , 0,1 , [0,2] pa kone~no moàm da go

presmetam so zamena na soodvetnite granici za i vo posledno dobieniot integralen izraz(gore) za :

1
=
0
2
2 1
= 2
= []
0
2 0
Ovaa be[e primer za ramninski lik (elipsa) koga podintegralnata funkcija leì vo ramninata. No
da vi NAPOMENAM deka, dvojniot integral od bilo koja funkcija = (, ) pomnoèn so elementarna
povr[ina po svojata GEOMETRISKA I FIZI^KA INTERPRETACIJA GO DAVA
VOLUMENOT(zafatninata) NA TELO FORMIRANO OD BILO KOJA = (, , ), koja vo princip
obi~no e nad ramninata, ili e del od taa funkcija kako oblast D , I NEKOJA VISINA ,
NORMALNA NA BAZISITE D, od koj edniot leì vo ramninata, a drugiot LE@I NA SAMATA
FUNKCIJA = (, , ). Zna~i matemati~ki zapi[ano seto ovaa e: = , , ;
D
Ako (, , ) pri [to (, ) (a = , vo najop[t slu~aj) toga[ jasno deka so dvojniot integral
moè lesno da se presmeta povr[inata na oblasta , ( ja ozna~iv so ) bidej]i pogore navedeniot integral
( vookviren so sino) e ednakov na volumenot na teloto so osnova(bazis) i visina = [] , pa kako e
= = = = = = ;
Zad. PDI 2:
Da se presmeta povr[inata na figurata ograni~ena so krivata:
4( 2) 2 + 9( + 1) 2 36, 0
R:
Povtorno imam nekoj lik opredelen so izrazot : 4( 2) 2 + 9( + 1) 2 36 i so pravata 0; Zatoa

prvta ravenka ja delam so 36, pa dobivam :
( 2)2
9
(+1) 2
4
1 i u[te dopolnitelniot uslov 0
Prvata od poslednata ravenka gore o~igledno e elipsa :

( 2)2
(+1) 2
+ 2 1, 0.............................................................................................................(PDI 2- 0)
32
2
(sporedi ja so izrazot PDI 1- 0), no so dopolnitelen uslov 0, koj mi kaùva deka vo predvid da gi zemam
samo pozitivnite vrednosti za u. Ovaa elipsa ima oska a=3 (po oskata) i = 2(po u - oskata), no so fokusi
vo = 2 = 1; Sega koga gi znam oskite i fokusnite rastojanija lesno moàm da ja skiciram zadadenata
elipsa( se u~i vo 3-ta godina od sredno obrazovanie) so ravenkata PDI 1- 0 i taa ]e bide kako na slikata 18,
kade se vneseni i karakteristi~nite to~ki za elipsata koj na istata slika se ozna~eni so , , i , koj
pokasno ]e mi posluàt za opredeluvawe na nivnite koordinati kako vo pravoagolniot, taka i vo polarniot
koordinaten sistem, a voedno, ]e mi pomognat pri preminot od DKS vo POKS, koj o~igledno, ]e mi bide
potreben, pri presmetuvaweto na povr[inata (zadadena so PDI 1-0), (koja ]e ja najdam so pomo[ na dvoen
integral) bidej]i imam vo samata elipsa kvadratni ~lenovi .
145
Sl.18
Zna~i, treba da se opredeli povr[inata na oblasta koja ]e ja ozna~am so i ]e bide :
=
kade oblasta e opredelena, vo DKS, po uslovot na zada~ata so izrazot :

{(, ) 4 2 2 + 9 + 1 2 36, 0}
Ovaa oblast moàm malku da ja transformiram ako gi iskoristam karakteristi~nite to~ki od sl.18,
za u=0 od PDI 2- 0sledi:
3
2
2 =
3 3
2
2 2
9
3 3
= 2
2 2
9
3 3
+ =1
= 2
2 2
9
3 3
=1 =
0,6; = 2 +
4,6;
3 3
3 3 .............(PDI 2- 1)
0,6 = 2 +
4,6
2
2
== da
sli~no ]e ja koristam ravenkata PDI 2- 0 , za eksplicitno
go opredelam u, od kade dobivam deka :
2
( + 1) 2
2
= 1
4
9
+1 2 9 2 2
+ 1 9 ( 2) 2
=
" "
=
4
9
2
3
2
2
+1 =
9 ( 2) 2 = 1
9 ( 2) 2
3
3
2
= 1 +
9 ( 2) 2
3
dvojniot predznak "" vo poslednata vookvirena ravenka(gore) ja iskoristiv samo so predznakot "+" , zatoa
2
[to ako go zemam u so predznak "" , bidej]i vo = 1
9 ( 2) 2 "1(edinicata) mi e so predznak " , ]e
3
dobijam deka < 0 [to e vo sprotivnost so uslovot na zada~ata 0 . Zna~i, za u sli~no kako i za dobivam :
146
0 1 +
2
9 ...............................(PDI
2 2
2- 2)
3
Oblasta sega, so kombinirawe na (PDI 2- 1) i (PDI 2- 2) ]e glasi :

2
3 3
3 3
2 +
4,6 =
3
3
....(PDI 2-3)
2
0 1 +
9 ( 2) 2
3
O~igledno povr[inata moè da se opredeli so oblasta na integrirawe dadena so (PDI 2-3), no na~inot
do koj ]e dojdam do toa re[enie, vidlivo e, ]e bide mnogu teòk, zatoa [to integralite [to ]e se dobijat ]e
bidat prili~no te[ki (iako se integrira samo po odnosno po ), NO VAS VI PREPORAÛVAM DA
PROBATE I PO OVOJ NAÎN,ZNAÎ, VO DKS , duri i da pogre[ite sepak, ja steknuvate neophodnata
rutina za re[avawe na integralite,{TO NA ISPIT VI E NAJNEOPOHODNA! Jas ]e vi ja najdam so
premin od DKS vo POKS. Za da preminam vo POKS potrebno e oblasta na integracija da ja
transformiram vo nekoja druga oblast, da ja nare~am , koja ]e bide potpolno identi~na so , no pritoa
]e bide opredelena so polarni koordinati; Vo primerite dosega od dopolnitelnite ve`bi(vo predavawata
vi re[avav sli~en problem na strana 60i 64) dosega nemavme ovakov problem. Poglednete go izrazot (PDI 20). Vo nego postojat ~lenovite:( 2) 2 & ( + 1) 2. Jasno za da preminam vo POKS ]e treba da ja vovedam
smenata:
2 =? ! , + 1 =? ! , no problem mi pravat ~lenovite 32 i 22 , pa ]e se potrudam i ovie ~lenovi
(mislam na 32 i 22 ) nekako da gi vmetnam vo ve]e definiranite 2 =? ! , + 1 =? ! . Zatoa i vo
ovie ~lenovi vi gi staviv oznakite ? ! . Kako trojkata mi smeta vo ~lenot
( 2)2
32
nea ]e ja odstranam taka [to

(+1)2
na mestoto na oznakata ? ! ,]e stavam 3(tri), vo ~lenot 2 =? ! = 3, a vo ~lenot 2 mi smeta

2
dvojkata, pa nea ]e ja odstranam ako vo ~lenot + 1 =? ! na mestoto na oznakata? ! , stavam 2 (dva), pa
~lenot ]e glasi: + 1 = 2.Zna~i izrazite za premin od DKS vo POKS glasat :
2 = 3, + 1 = 2................................................................................................(PDI 2-4)
Ako (PDI 2-4) go zamenam vo (PDI 2- 0) dobivam :
9 2 2
9
4 2 2
4
1 2 2 + 2 1 =
od 0 + 1 = 2 0 + 1 = 2 =
, ] ...............................(PDI 2-5)
Sega se pra[uvam : Kako da go dobijam ? Naj~esto se dobiva od od ve]e opredelenata oblast (vo DKS).
Od izrazot (PDI 2-3)gledam deka se menuva od 2 +
za = 2 +
3 3
2
2 = 3 2 +
pa dobivam: =
za = 2
3 3
2
3
2
3
2
3 3
2
3 3
2
do 2
3 3
2
, pa stavam :
2 = 3 1 (ja zemam najgolemata vrednost za ,a taa e 1)
= 300 = = ;
2 = 3 2
3 3
2
2 = 3 1 =
3
2
= arccos
3
2
= 150 0 =
147
Jakobijanot e: =
3 3
= 6 2 + 2 = 6 = ;Pritoa vo Jakobijanot
2 2
parcijalnite izvodi se:

= 3, = 3, = 2, = 2;
Kone~no izrazot za ]e bide :

= = = 6 = 6 =
So vnesuvawe na vrednostite za , , i vo posledniot integral sleduva:

5/6
=6
=
1
2
/6
5/6
5/6
2
2
1
1
5/6
3
5/6
=6
= 3
1
= 3
+
=
1
2
4
/6
4
/6
2
/6
/6
5
3
5
3

=3
= 2 + 3 3 =
, ;
6 6
4
6
6
4
Zad. PDI 3:
Da se presmeta povr[inata na likot vo ramninata ograni~en so oskata i krivata :
za 0;
( + ) 2 = ...............................................................................................................(PDI 3- 0)
R:
Najprvo treba do go skiciram izgledot na krivata . Za taa cel ]e zapo~nam od toa [to mi e zadadeno, t.e. od
9
ravenkata na krivata ; Jasno ~lenot ( + ) 2 0 (, ) od kade sledi deka i 0 . Kako
4
po uslovot na zada~ata treba 0 0 0 0; Za da ja skiciram ( ne da go nacrtam

4
4
grafikot na krivata ! 1 ) grafikot vo DKS, potrebni mi se i prese~nite to~ki so oskata(u =0) koj se
:( )2 =
1 = 0 = 0 = 4 nuli na , kako i prese~nite to~ki so uoskata( = 0),koj se
4
4
4 4

:( )2 =
9
9
9 9
+ 1 = 0 0 = 0 0 = 9 presek so uoskata na . Zna~i oblasta vo

9
DKS ]e bide vo prviot kvadrant, pome\u oskata i pravata = 4, a pod pravata = ; Taa oblast
4
grafi~ki e dadena na sl. 19, na koja ne e prikaàn presekot so uoskata za 0 = 9 (zaradi podobra
preglednost, no se podrazbira deka taa to~ka e vo9) :
Sl.19
148
(Da vi napomenam deka to~niot izgled na krivata bi trebalo da znaete da go NACRTATE -, zna~i, ne
da go skicirate, ako DOBRO STE NAUÎLE ISPITUVAWE TEK I GRAFIK NA FUNKCIJA od
Matematika 1- za FEIT odnosno Kalkulus 1- za FINKI !)
Oblasta na integracija na sl.19 e odbeleàna so zeleno i e . Nejziniot analiti~ki izraz ]e go najdam od
izrazot (PDI 3- 0);Najprvo ]e go sredam izrazot daden so (PDI 3- 0):
1
16
( + )2 =
2
4
81
( )+
+( ) = 0
malku go sreduvam posledniot izraz, po [to dobivam :
2
( )2 +
+1 +
=0
9
9
2
16 4
voveduvam smena =
9
+1 +
16
= 0 1,2 =
+1
2
1
++4 2+4
4
16
4
posledniot izraz posle izvedenite skratuvawa preminuva vo oblik:
( + 1) 2 + 1
1
1
1,2 = 2
= ( + 1)
2 + 1
2
2 2
2
1
1
ako dobienoto 1,2 go vmetnam vo smenata = dobivam :
=
+ 1 2 + 1
9
2 2
9
9
+1
2 + 1
2 2
2
od poslednata ravenka gledam deka imam dve vrednosti za u, vo predznakot " " [to zna~i ]e imam 1,2 t.e. :
=
9
9
+1
2 + 1
2 2
2
i
9
9
2 =
+1 +
2 + 1
2 2
2
9
9
Sega se povikuvam na uslovot zadaden vo zada~ata 0 1 =
+ 1 2 + 1 koj ako go napi[am vo
1 =
2 2
oblik : 1 = [ + 1 + 2 + 1 ] gledam deka ne go zadovoluva uslovot na zada~ata, koj be[e, 0 i 0,

2 2
[to zna~i deka ovaa re[enieto 1 so predznak " " go otfrlam, zatoa, [to ne soodvetstvuva na uslovite
zadadeni so zada~ata. Ostanuva u 2 koj ima predznak +. Zna~i, 2 =
2 2
+1 +
9
2
treba da go ispitam. Kako e po uslov na zada~ata 0 2 0 2 =
delam so 9/2 pa 2 + 1 + 1 go kvadriram pa 2 + 1
+ +1
2
4
2 + 1. No i nego vo princip
2 2
+1 +
0 4
9
0
2 2
+1 +
9
2
2 + 1
0
9
0 1 0 4 0 4 go zadovoluva uslovot 0,4 2 = =

4
2
So toa ja opredeliv oblasta .
2 + 1 0 go
1 0
+1 +
9
2
2 + 1 ;
.........................................................................................(PDI 3-1)
Integracijata moàm da ja sprovedam po oblasta , no sepak, bidej]i toa e vidlivo i od uslovot na zada~ata,
imam kvadratni ~lenovi, jas ]e se dràm do principelnite na~ela, pa ]e ja re[am so premin vo POKS, no vas
VI PREPORAÛVAM RE{ETE JA I VO DKS ( ne e te[ko samo ima 3,4 ednokratni opredeleni
integrali). Zna~i,preminuvam vo POKS :
= 4 2 , = 92 ..............................................................................................................(PDI 3-2)
pritoa vnimavam na definicioniot izraz za krivata daden so (PDI 3-0), vo koj ~lenovite i imaat vo
4
9
broitelot 4-ka, odnosno,9-ka, koj mi smetaat, pa so izrazot za POKS daden so (PDI 3-2) sakam da gi
eliminiram, a toa go pravam tokmu so izrazot(PDI 3-2) i ovoj POKS e poznat pod imeto VOOP{TEN
POKS (no vie ne mora da go znaete imeto , no treba DA ZNAETE KOGA I KADE DA GO PRIMENITE !!-
149
TOA E VA@NO, inaku IME SI E IME-i jas gi zaboravam imiwata...!). Za da proveram dali to~no sum go
izbral POKS - ot vo(PDI 3-0) go zamenuvam (PDI 3-2) so [to dobivam :
4 2
( + )2 = (
9 2 2
)
9
4 2
4
9 2
9
2 = 2 2 =
posle sreduvaweto na gorniot izraz dobivam : = ;So ovoj izraz fakti~ki krivata ja transformirav
vo POKS vo kriva * . Voedno taka opredelenoto , pretstavuva i gorna granica( = ). Dolnata
granica( ) ]e ja opredelam od uslovot 0 92 0 0 = ,zatoa [to 2 e sekoga[
pozitivno,a toa pak zna~i deka [, ]. Za da moàm da ja presmetam povr[inata vo POKS potreben
mi e i Jakobijanot:
parcijalnite derivacii se :
gorniot izraz dobivam :
= 4 2 ,
= 8,
= 92 ,
= 18 pa so zamena vo
2
= 4 2 8 = 72 3 + 723 = 72 2 + 2 = 72
9 18
=
Kako Jakobijanot mora da e pozitiven, toa zna~i:

= = 72 0
Mi ostanuva da gi opredelam granicite na . Kako i vo prethodniot primer( no i kako PRINCIP NA
RABOTA) praktikuvam da go opredeluvam od dolnata i gornata granica na . Dolna granica na e nula pa
imam: 0 = 4 2 (za ja zemam najgolemata mo`na vrednost na intervalot na koj pripa\a , a toa e
= 2): 4 2 2 = 0 2 2 2 = 0 2 1 + 2 2 = 0 2 2 2
1=02=0=2 & 221=02=12=22;=4; No po~nuva od 0 ( vidi sl.19), pa
1 = 0, a 2 = ; Moèbi malku ve zbunuva toa [to go dobiv , no toa [to go dobiv od dolnata granica e
4
vsu[nost maksimalniot moèn raspon (vo prviot kvadrant) na 2 = , [to ne mora ( kako vo ovoj slu~aj) da
4
zna~i deka zadolìtelno mora da e tokmu toj maksimalen raspon, kako vo ovoj slu~aj koga 2 = , no nikoga[
4
ne smee da se dobie pogolem od . Ako dobijam takvov pogolem od maksimalniot raspon, koj e opredelen (
2
ne mora sekoga[ da e od 0 do ) ,toa zna~i deka nekade sum pogre[il !- pa ]e moram da ja koregiram gre[kata (
2
ovaa vi go kaùvam za da moète da si pravite samite avtokorekcija na eventualnata gre[ka).Zna~i da
rezimiram : , ; Sega kone~no moàm da kaàm deka oblasta i e :
{ , 0 , 0 2}
4
pa povr[inata ]e bide :
=
D
i so zamena na granicite od D dobivam :
=
D*
72 =
D*
/4
= 72
= 72
0
/4
2 2
=
2
0
/4
2 2= 18
= 36
0
voveduvam smena 2 2
/4
2 22 =
0
= 422 = 22 =
, = 1, = 0
150
0
= 18 1
2 3 0
1
3
= 1 1/2 = 2
2
= ;
Zad. PDI 4:
Da se presmeta povr[inata na delot ograni~en so krivata :
( + ) 4 = 4......................................................................................................................(PDI 4- 0)
2
3
vo ramninata.
R:
Kakva figura(lik) e ovaa ne znam !? Znam deka so definicijata so koja mi e zadadena krivata(PDI 4- 0) vo
DKS mnogu te[ko(moàm da kaàm duri i nevozmo`no e da se vidi za kakva kriva stanuva zbor) bi go
opredelil implicitniot ( za ekasplicitniot, ne moè da stane zbor)oblik na krivata.Edinstveno ne[to
[to mi e poznato e deka mi e dadena krivata , a znam, od uslovot na zada~ata deka treba da jaopredelam
povr[inata na oblasta D vo ramninata [to e opredelena od dadenata kriva . }e zapo~nam od onaa
[to mi e poznato, odnosno, ve]e dadeno. A dadeno mi e so izrazot(PDI 4- 0):( + ) 4 0 (, ) . Jasno vi
e zo[to e ( + ) 4 0 ? (Za bilo koj vrednosti na , na ~etvrti stepen izrazot ( + ) 4 MORA da e

2
3
2
3
pozitiven). Od ovoj uslov i od desnata strana na (PDI 4- 0)sledi deka i 0, od [to pak sledi deka mora da
e 0 0 , , 0 0 [to zna~i deka od ovie neravenki sledi deka krivata MORA da se nao\a vo
prviot i tretiot kvadrant. Ovoaa konstatacija me naveduva na logi~ki zaklu~ok deka krivata se sostoi od
dve zatvoreni krivi .Zo[to zatvoreni ?Go poglednuvam(PDI 4- 0). Gledam deka to~kata O(0,0) a
taa pripa\a i na prviot i na tretiot kvadrant(i na vtoriot i na ~etvrtiot) kade pripa\aat i krivite
. Krivata e vo prviot, a vo tretiot kvadrant pa to~kata O(0,0) e zaedni~ka to~ka za , &[to
zna~i deka krivite se zatvoraat vo to~kata O(0,0) i se simetri~ni vo odnos na nea(mislam na O(0,0)),
[to pak normalno i sosem logi~ki e deka = .Toa zna~i deka krivata ne e prosta(ednostavna)
zatvorena kriva, tuku e kriva koja se sostoi od dva dela( ), [to pak implicira deka i oblasta D na ]e
bide unija od oblastite opredeleni so t.e. = . Kako O(0,0) e zaedni~ka to~ka za site tri
krivi, a se simetri~ni vo odnos na O(0,0), toa zna~i deka i oblastite i se me\usebno simetri~ni
,a nivnite povr[ini ]e bidat sosem ednakvi i ]e bidat simetri~ni vo odnos na O(0,0). Zatoa dovolno e da se
presmeta povr[inata na oblasta . Taa se nao\a vo prviot kvadrant a nejzinata povr[ina e opredelena so
krivata , za koja vaì , 0 pri [to O(0,0) . Od (PDI 4- 0), go zaklu~iv toa i prethodno, prakti~no e
nevozmo`no da se skicira(ni pribli`niot izgledot na krivata) a kamoli da se nacrta to~niot nejzin
grafik vo DKS. Zatoa ]e se obidam po alternativen na~in da dojdam do izgledot na taa kriva. Eden od tie
alternativni na~ini ve]e e dobro poznat, so premin od DKS vo POKS. Na~inot na premin vi go objasniv
podetalno vo prethodniot primer. Zna~i za premin vo POKS gi koristam izrazite:
= 2 2 , = 32 ..............................................................................................................(PDI 4-1)
so zamena na (PDI 4-1) vo vo (PDI 4-0) dobivam :
2 2
3 2
(
+
) 4 = 4 2 2 3 2 = 24 2 2 2
2
3
so sreduvawe na posledniot izraz(posle skratuvawata ozna~eni so sino)dobivam :
4
4 ( 2 + 2 ) = 4 14 = 4 = 24 2 2 2
ako i ovoj izraz go sredam dobivam :

2 = 242 2 " " = = ...............................................................(PDI 4-2)
So izrazot (PDI 4-2) gi opredeliv granicite na [, ] , a voedno ja definirav i S* :
= 24, [0, ]...................................................................................................(PDI 4-3)

2
151
jasno se dviì od 0 do bidej]i e vo prviot kvadrant. Inaku da vi napomenam deka moèv da go dobijam i
2
od uslovot : = 0 2 2 2 = 0(za > 0 t.e. za maksimalnoto = 24) 48 3 0
0 1 = 0 3 0 2 = ; Oblasta , pri [to jasno e deka :

2
{0 /2,0 24}
Povr[inata preku dvoen integral ]e bide :
=
= 2
Jakobijanot ]e bide :
=
2
= 2 2 4 = 12 0 = 12 0 so zamena na :
3 6
= 2
12 = 24

12=

So zamena za soodvetnite vrednosti na i od vo integralnata ravenka vo posledniot red gore, dobivam :

/2
/2 2
24
= 24 0 0
= 24 0
ili posle malo sreduvawe na gorniot izraz sledi :
24
0
/2
/2
242 2 = 288
= 12
3 3 =
0
voveduvam smena 3 = 32 = , = 0, = 1 = 3 , 2 = 1 2 , pa za gorniot

integral, odkako ]e go prilagodam na vovedenata smena, go dobivam, vo oblik:
/2
(32 ) 2 =
= 96
pa otkako ]e ja vmetnam smenata dobivam :

1
3
= 96
2 = = ;
Zad. PDI 5:
Da se opredeli povr[inata ograni~ena so krivata :
{(, ) 2 : 1 2/3 + 2/3 4
R:
Zada~ata ]e vi ja re[am, onaka kako treba da se re[ava na ispit,zna~i tekst od 3 do 5 reda,dovolni se!
Ravenkata na krivata, onaka kako [to e dadena, te[ko deka ]e moè da ja re[am vo DKS. Preminuvam vo
2
POKS
2
= 3 , = 3 1 3 3 + 3
2
3
4 "2/3" 1 3 2 + 3 2 4
1 3 4 "3" 1 2 64 " " 1 8 [1,8] go nao\am Jakobijanot :
152
= 3 3 2 = 32 4 + 3 2 2 = 32 2
3 32
= 3 , = 32, = 3, = 32
Agolot , bidej]i e opfatena celata povr[ina e : 0,2 [1,8] povr[inata ]e bide :

2
=
2 1
3 0
3
0
Y
Y*
64 1 22 =
2 2
= 3
1
2
201 2 12 1+2
201 2
201
201 2 1+4
=
1 2 2 = 8 2
0
2 0
2
2
8 0
8 0
2
201 2
201
201
201
4 = 4 8 + 32 4 0 = ;
8 0
201
8
2 8
2 1
201
16
2
0
0
(Vo ovoj stil bi trebalo,odprilika da vi izgleda re[avaweto na zada~ite,od pismeniot del po
Matematika, zna~i,bez premnogu ni premalku tekst, od tri do pet tekstualni re~enici, no tie
re~enici vi PREPORAÛVAM, zadolìtelno napi[ete gi ,duri i da znaete to~no kako se raboti! )
II.
PRESMETKA NA VOLUMEN SO DVOEN INTEGRAL (VDI)
1.
Volumen vo pravoagolni koordinati
Volumenot na geometrisko telo vo pravoagolni koordinati se presmetuva so izrazot :
==
kade [to , 0, i (, )
,,
YY
Y
, a oblasta nad koja se bara volumenot e dadena so :
{ , , , , , 0 , }
ako e pak vo oblasta , (, ) 0 toga[ vaì istiot izraz za samo [to predznakot pred dvojniot
integral e negativen (-).
Ako teloto e zadadeno so pove]e od edna funkcija, kako presek od najmalku dve funkcii, na primer :
1 = , & 2 = (, ) i ako 1 > 2toga[ volumenot na teloto dobieno so presek na ovie dve krivi (1 i 2 )
koj imaat zaedni~ka oblast na integracija ]e bide vo DKS daden so izrazot :
= 1 2
=
1
2
2.
Volumen vo POKS
Ako se dadeni,t.e. e izvr[en premin od DKS vo POKS ,toga[ volumenot se presmetuva so :

,

== ,
Gornite izrazi se dadeni vo kone~na forma, a vo predavawata bea delumno i izvedeni.
153
Zad.VDI 1: 2
Da se presmeta volumenot na geometriskoto telo t.e. prostornata oblast ograni~ena so povr[inite:
, , : 2 =
; { , , : = 4 2 + 2 }
3
R:
Kako izgleda vo prostor,geometriskoto telo ograni~eno so povr[inite Y1 i Y2 e navistina te[ko da se dobie
predstava. No vo matemati~ko-tehni~kite nauki, kako [to pove]epati dosega naglasiv, se vr[i najprvo
ANALIZA na zada~ata (problemot) [to e zadaden. Neka ravenkata na povr[inata Y1 ja ozna~am so 1 , a na Y2
so 2 . U[te vo predavawata ( vidi strana 33 i zabele[kata od primerot 2.1.7.2.2. na strana 36 ) vi napomenav
deka pri re[avawe na zada~i vo koj se bara da se opredeli volumen na telo so pomo[ na dvoen integral
potrebno e najprvo da se opredeli koja od dadenite povr[ini e pogolema. Razmisluvam ovaka : povr[inata
Y1 koja ja ozna~iv so 1 ima ravenka, koja glasi : 1 = 3 2, a kako 2 0 1 0, a ovoj zaklu~ok 2 &1 0
ako go primenam na 2 zna~i deka 2 = 4 2 1; Ovoj izraz vaì za bilo koe , a toa zna~i deka ako e
3
proizvolno ( na primer = , 5, 3, 2, 6, ) toga[ izrazot 2 = 4 2

kako 2 = 4 2
1
3
1
3
e sigurno negativen t.e. 2 < 0 , a
< 0 2 + 1 /3 < 0, 2 < 0 (zatoa [to sigurno e 1 > 0). Zna~i, logi~ki sledi
zaklu~okot deka 2 < 1 ; Zna~i za da ja dobijam podintegralnata funkcija vo dvojniot integral, so koj go
baram volumenot zafaten od dvete povr[ini Y1 i Y2 ( matemati~ki opi[ani so 1 odnosno 2 ), a glasi :
= ...........................................................................................................................( VDI 1- 0)
]e treba za da ja zemam funkcijata = 1 2 = 3 2 4 + 2 + 2 = 2 + 4 2 4 = 2 + 4 2 4; pa so

zamena na ovaka dobienoto vo gorniot integral za dobivam :
( 2 + 4 2 4) =
kako vo posledniot integral imam ~lenovi na kvadrat, preminuvam vo POKS :
= , =
Vo ovaa ravenka treba da gi opredelam koordinatite i , kako i vo funkcija od i . Rekov, rabotam
spored ,generalnite pravila, so proekcii. Pa taka ako Y1 i Y2 gi proektiram vo ramninata, kade = 0
dobivam : 4 2 + 2 = 0 2 + 2 = 4 2 = 4 0 2 0,2 ; Kako 2 + 2 = 4 e CRK so
radius 2, za da bide opfatena celata kru`nica vo proekcijata treba da se menuva od 0 do 2 0,2
pa ostanuva u[te da go opredelam vo funkcija od i = 2 + 4 2 4 = 2 2 + 4 2 2 4 = 2
4 + 32 = 2 4 + 32 , [to zna~i deka oblasta na integracija vo POKS ]e glasi :
{ , : 0,2 , 0,2 } .......................................................................................(VDI 1 -1)
Sega moàm da ja sprovedam integracijata spored izrazot (VDI 1- 0) :
154
= =( 2 4 + 32 ) =
xy
vo posledniot integral, gore, u[te treba da gi vmetnam granicite na integracija dadeni so(VDI 1 -1):
2
= =( 2 4 + 32 ) =0 0 3 4 + 3 3 2 =
xy
koj integral e relativno mnogu ednostaven za re[avawe :

2 4
= 0 [
2
0
2
0
4
2
2
2
+12 0 = 4 2
0
+12 = ;
3 4
2 1
2
] == 0
16 2 4 + 2
0
4
4
2 12
12 0
= 8 + 12 2
32
0
2
+ (2 )
16 == 4 0 +
4
2
0
== 8 + 2 = 8 +
8
0
2
Istava zada~a koga ]e vi re[avam primeri od primena na trojnite integrali ]e ja re[am i so troen
integral,so [to ]e postignam trikraten efekt. }e vidite kako se re[ava volumen so troen integral,
voedno ]e izvr[am i proverka na to~nosta na dobieniot rezultat od opredeluvaweto na volumenot so
dvojniot integral, a onaa [to smetam deka e najva`no ]e ja uvidite razlikata pome \u opredeluvawe na
volumen so dvoen i troen integral !
Zad.VDI 2:
Da se opredeli volumenot na teloto (prostornata oblast)ograni~eno so povr[inite :
{(, , ) : = 2 + 2 } {(, , ) : = + }
R:
To~na predstava za prostornata oblast(teloto) ograni~ena so povr[inite Y 1 i Y 2 definirani po uslovot na
zada~ata ne e ednostavno da se dobie, no tuka se proekciite na povr[inite vo ramninata. Neka
povr[inata Y 1 analiti~ki e opi[ana so povr[inata 1 = 2 + 2 , a Y 2 so 2 = + ; Tie vo prostorot
o~igledno se se~at koga e 1 = 2 2 + 2 = + 2 + 2 = 0
1 2
2
1 2
2
1 2
2
1 2
2
= 0 :
2
= .......................................................................................................................(VDI 2- 0)
2
[to o~igledno ravenka na kru`nica koja e pomestena po & oskite za 1/2t.e. = = , =

2
2
2
; Ovaa
pomestena kru`nica e vsu[nost i oblast na integracija, koja e proekcija na dvete povr[ini vo

ramninata, odnosno e oblasta i e dadena na slikata 20 . Skiciraweto na ovaa kru`nica e lesno ( se u~i vo
treti klas od sredno obrazovanie), pa nema da vi objasnuvam kako se pravi. Sega za ovaa kru`nica go imam
i analiti~kiot izraz(VDI 2- 0) kako i grafi~kata skica.
Sledniot ~ekor, jasno, e da ja preslikam ovaa oblast od DKS vo POKS. Preminot, t.e. preslikuvaweto na
oblasta vo POKS, vo oblast , mislam i za vas (sega)ne e problem, pa nema mnogu da vi go objasnuvam,
zatoa[to vo prethodnite primeri i predavawata, toa go napraviv pove]epati, pa direktno ]e priminam na
opredeluvawe koja od dadenite povr[ini e pogolema vo oblasta , za da moàm da ja opredelam
funkcijata . O~igledno 2 > 1 ( ) = 2 1 :
155
Sl.20
Zna~i = 2 1 = + 2 2 = + 2 2 = = + 2 2 =
imam kvadratni ~lenovi vo podintegralnata funkcija(i vo oblasta ) pa preminuvam vo POKS :

1
1
= , = ;
2
2
Jakobijanot(bez da go izveduvam) o~igledno e = , { , 2 0,2 , [0,
pa za dvojniot integral = = + 2 2 =
1
2
2
2
], = 2 }
2
2 = gi vmetnuvam
grani~nite vrednosti za i :
2
= 0 02
1
2
2 2
2 = 0 [
2
2
4
4
2
2
] =
1 2

16 0
1
16
2 =
Zad.VDI 3:
Da se opredeli volumenot na telo ograni~eno so povr[inite:
2 = , 2 = 4, + = 4, = 0
R:
Za razlika od prethodnite dve zada~i, funkciite koj go opredeluvaat teloto, se poednostavni za skicirawe,
bidej]i se poznati od sredno u~ili[te i nivniot grafik e daden na slikata 21. Prese~ni to~ki se :
O(0,0) dobiena od 1 2 = 2 2 = 4 3 = 0 = 0 0 = 0 0,0 ; a vtorata i tretata gi
dobivam od + = 4, = 0 ,(bidej]i baram proekcija vo ramninata) = 4 1 4 = 4 = 2
4,2 , 2 4 = 2 4 = 4 (4,4) i se ozna~eni na slikata 21 :
156
Sl.21
Oblasta ]e ja opredelam od ulovot 2 0 0 2 , ,0 4 oblasta ]e bide :
{(, ) : 2 , ,0 4},.......................................................(VDI 3- 0)
funkcijata ]e bide : = 4 pa volumenot so dvojniot integral ]e se presmeta so izrazot :

=
4 =
ostanuva da gi vmetnam granicite na integralot, koj se dobivaat, od izrazot (VDI 3- 0) pa volumenot e :

2
4 =
[4
0
2
2

] =
8 3 4
2 5 4
4 = 2
2
=
3
0
5
0
4
4
2
4
8
2
64 64
=
2
= 4 2 16 2 =
=
[]
3
0
5
0
3
5
3
5
Zad.VDI 4: 3
So koristewe na dvoen integral da se presmeta volumenot na teloto, dadeno na slikata 22 :
Sl.22
3
Ovaa zada~a e od pismen ispit po Kalkulus 2 od Januari2014g.na FINKI-nasoka- IKI
R: (Zada~ata ]e vi ja re[am onaka kako treba da ja re[avate na ispit,so tekst od 3 do 5 reda!)
157
Volumenot na teloto e: = ,kade e oblasta na integracija,koja se dobiva so proekcija na
zadadenata ramnina vo ramninata( = 0). 3 + 6 = 18 : 6 = + 3; Ja skiciram,sl.23.:

2
Sl.23
Spored skicata i izrazot za volumen so dvoen integral dobivam :
1
3
1
2
3
2
6
0
1
3
+ 3
3
6
0
2
2
==
1
36
+3
= 2 = 0 0
6
12
== 0 6 + 2 +
1
+3
2
0
2 = 0 2 2
6
2 3 = 0
1
12
== 0 2 3
2 + 3 ) =
63 36 + 3 6 = 6 18 + 18 = ; Volumenot na teloto e =
2
6
0
[]
36
TROJNI INTEGRALI (TI)

Na strana 38 od predavawata vo oddelot 3.1.,vi ja dadov definicijata za troen integral,so
izrazot(3.1.2.),dodeka na strana 40 so izrazot (3.2.1.), vi ja pokaàv primenata na trojniot integral za
presmetuvawe na volumen na telo vo DKS. Isto taka vo oddelot 3.3. na strana 42, vi go pokaàv najop[tiot
model t.n. generalen model na voveduvawe zamena pri re[avaweto na trojnite integrali, kako i naj~esto
koristenite zameni pri re[avaweto na trojniot integral, kako CKS vo oddelot 3.4. i SKS vo oddelot 3.5.,
koj se tretiraat kako specijalni slu~ai na generalniot model na voveduvawe zamena. Istite izrazi ]e gi
koristam i vo ovie dopolnitelni ve`bi, vo princip,zna~i, ]e bidat kontinuitet, na konkretno ve]e
re[enite primeri od predavawata taka [to primerite [to sledat ]e pretstavuvaat samo nadogradba,
pojasnuvawe,prodlabo~uvawe ili voop[tuvawe na dosega steknatoto znaewe. Sepak, bidej]i ovie
dopolnitelni ve`bi se eden vid posebna celina, zaradi zapazuvawe na celovitosta na ovie ve`bi, ]e dadam
eden vid sublimirani konstatacii vo vrska so trojniot integral, koj vo glavno, se ve]e poznati, no vo ovie
dopolnitelni ve`bi, sepak ]e gi akcentiram u[te edna[, zaradi zapazuvawe na celovitosta na ovaa celina,a
voedno ]e go osveàt i utvrdat va[eto poimawe za zna~eweto na trojnite integrali.
158
Neka e dadena funkcija = , , : koja e definirana i neprekinata na podra~jeto i pritoa
postoi biektivnata S1 transformacija definirana so (, , ) za koja egzistira Jakobijanot :
=
(, , )
(, , )
toga[ e so izrazot :
, , =
[ , , , , , , , , ]
(, , )
(, , )
daden najop[tiot oblik na troen integral od DKS za premin vo bilo koj koordinaten sistem , pri [to
za koordinatite , , vaì:
, , { , , , , , , , , }
a za samoto preslikuvawe vaì:
(, , ) (, , )
Kako i kaj dvojniot, taka i kaj trojniot integral postojat dva, odnosno tri osnovni tipovi na integracija:
10 . Ako e oblast na nekoj kvadar opi[an so :

, , toga[ e :
, , = .......................................................................................( TI -1)
2 .Ako e prosto povrzana oblast definirana so :

0
, 1 2 , 1 (, ) 2 (, ) toga[ e :
, , = 1
2(,)
1(,) .( TI -2)
30 .Ako e prosto povrzana oblast definirana so :

1 2 , , 1 (, ) 2 (, )toga[ e :
, , = 1
2(,)
1(,) ..( TI -3)
Dokolku oblasta ne pripa\a na nitu eden od pogore navedenite tipovi, treba taa oblast da se podeli
na podoblasti koj ]e pripa\aat na nekoj od tipovite 10 .,20 .,ili 3 0. i posebno za sekoja podoblast da se
presmeta trojniot integral a dobienite vrednosti da se soberat.
Ako vnimatelno i so razbirawe ste ~itale, od teoretskiot del, no i od ovaa skratena prezentacija,
verojatno ste primetile deka oblasta na kvadarot(tip 10 .) e specijalen slu~aj na tipovite 2 0. i 3 0. Pa
159
zatoa i izrazot( TI -1) e specijalen slu~aj na ( TI -2) i ( TI -3),(koj kaj dvojniot integral ne go
navedov kako poseben slu~aj, no sepak, vi napomenav, deka oblasta e kvadrat i e ednostavno
presmetuvaweto, no kaj trojnite integrali vi go naveduvam kako poseben tip 1 0 ., zatoa [to kvadarot e
sepak geometrisko telo i negovoto presmetuvawe bara malku pogolema ume[nost) pa trojniot
integral moàm da go zapi[am kako :
2( ,)
, , =
, ,
1( ,)
kade xy e proekcijata na oblasta vo ramninata.

Zad.TI 1:
=?
(1 + + + ) 3
kade e ograni~ena so koordinatnite oski i so ramninata : + + = 1;

R:
Osnovna cel pri presmetka na trojnite integrali e to~noto opredeluvawe na granicite na integracija.
Zna~i, glavniot problem e da se opi[e analiti~ki i da se skicira grafi~ki oblasta , kako i nejzinite
proekcii vo nekoja od ramninite i toa vo :
= 0 ( = )
= 0 ( = ).........................................................................................................( TI 1- 0)
= 0 ( = )
Ramninata + + = 1 moàm da ja predstavam kako : = 1 i spored( TI 1- 0) oblasta ]e bide :
{(, , ) ,(, ) ,0 1 }
Ako sakam oblasta da ja proektiram vo ramninata, = 0 0 = 1 = + 1
analiti~ki oblasta xy ]e glasi : {(, ) , 0 1,0 + 1} ,a grafi~ki xy kako na sl. 24 :
Sl. 24
160
Spored sl.24 sledi deka trojniot integral ]e bide :
1
+1
1
= 0 0
0
==
(1+++)3
(1+++)3
1
+1
1
+1
+1 1
1
1
1
1
1
1 1
1
0 0
== 0 0
== 0 0
2
2
2
0
2 1+ +
2
1+++1
1+ ++0
2
22
1
1 1 1
1
1 1 1
1
1
1 1 1
+1
= = 0 +
== 0
+ 1 + 0 +
== 0

0
1+ + 2
2
4
1+ +
2
4
1+ +1
1+ +0
2
4
1 1
1 1
1
1
1
1
1
1
1
1
+ 0
= 10 + 2 10 10 + ln + 1 10 == + + 2 = + ,
4 0
2
+4
8
16
4
2
18
16
4
2
Ovaa e voedno i re[enie na primerot 3.1.1.od strana 38,koj vi go ostaviv sami da go re[ite celosno !
Zad.TI 2:
3 + 3 2 =?
D
ako oblasta D e ograni~ena so povr[inite: Y1= {(, , ) , = 2 2 + 2 2 } i Y2= {(, , ) , = 8};
R:
Vo ovoj primer o~igledno deka presekot na ovie dve povr[ini Y t.e. = , od koj Y1 e analiti~ki
opredelena so izrazot 1 = 2 2 + 2 2 , a Y2 (analiti~ki) so izrazot 2 = 8, ]e ja opredelat povr[inata Y ,
odnosno,krivata, kade u koordinatite na dvete povr[ini se ednakvi, odnosno :1 = 2 2 2 + 2 2 = 8 (: 2)
od kade sledi : 2 + 2 = 4 [to e dobro poznatata CRK so radius = 2 . Zna~i,anliti~kiot izraz za Y glasi :
{(, , ) ,(, ) , 2 + 2 4} ....................................................................(TI 2- 0)
kade e proekcija na oblasta D vo ramninata(u = 0) i analiti~ki e dadena so (TI 2- 0), agrafi~ki na

slikata 25 ;
Od sl.25 se gleda dekaoblasta e ozna~ena so vo ramninata(u = 0)i vo nea imam kvadratni ~lenovi pa
]e moram od DKS da preminam vo POKS so ve]e dobro poznatite izrazi = , = , kade
= =
161
Sl.25
Na sl.25 e daden grafi~kiot prikaz na koj vo POKS e { , , 0,2 , 0,2 } , od kade gi
nao\am granicite na trojniot integral 0,2 , 0,2 vo POKS, kako i podintegralnata funkcija vo
POKS : 3 + 3 2 = 3 pa za trojniot integral dobivam :
= 3 2 + 3 2 = 3 2 + 3 2 =...........................................................................(TI 2-1)
po preminuvawe vo oblasta na proekcijata izrazot (TI 2-1) glasi :

8
3 2 + 3 2 =
3 2 + 3 2
2 2+2 2
2 2
8
=
+ 2 2
posledniot integralen izraz go sreduvam,so vnesuvawe na granicite na integracija,pa dobivam :

3 2 + 3 2 (8 2 2 + 2 2 ) =
posle [to preminuvam od proekcionata ramnina vo polarnata proekciona ramnina,t.e., vo oblasta :

2
3 8 2 2 = 2 3
e re[enieto na baraniot troen integral.

Zad.TI 3:
Dase presmeta trojniot integral :
4
2
5 2
[ 3
] = 2 3
3
0
5 0
32 32

=
;
3
5
162
2 =?
=
D
kade D e prostorna oblast ograni~ena so ramninite :

Y1 : = 1 , Y2 : = 1, Y3 : + + = 1, Y4 : = 0;
R:
Ramninite Y1 i Y2 se paralelni so i ramninite, Y3 e ramnina opredelena so izrazot + + = 1, a
so Y4 e opredelena u - oskata. Ramninata Y3 gi se~e koordinatnite oski vo to~kite (1,0,0),(0,1,0) i (0,0,1)
proizleguva deka edinstvena ograni~ena i zatvorena oblast pome\u ovie ramnini (mislam na koordinatnite
ramnini) e oblasta D koja e oblast na nekoja piramida, za koja 0, bidej]i od = 1 i = 1 proizleguva
deka + 1 + 1 = 1 = 1 0. Proekcijata na ovaa oblast D vo ramninata ( = 0) e oblasta
koja se dobiva od = 0 0 + + = 1 = + 1, pa ravenkite na pravite r1 , r2 i vo ramninata
analiti~ki ]e bidat dadeni so izrazite :
= 1, = 1,, = + 1
a grafi~ki se skicirani na slikata 26 pravite, i , kakoi oblasta :
Sl. 26
Spored toa analiti~kiot izraz za oblasta ]e bide :
{0 1,1 1}
Imaj]i go vo predvid ve]e konstatiranoto 0 za delot od ramninata Y3 koj ja ograni~uva oblasta D ,
ravenkite na Y3 i Y4 moàm da gi zapi[am i kako :
Y3 1 , = = 1 ; 2 , = = 0
so [to go dobivam analiti~kiot izraz so koj e opi[ana oblasta :
{1 0,0 1,1 1}
Spored toa trojniot integral ]e bide :
163
1
2 =
+1
2 =
+1
1
0
2 2
=
2
1
2
1 2 =
2
a ovaa e ve]e mnogu ednostaven dvoen integral, koj vi go ostavam vie da go dore[ite,a rezultatot e -1/36 .
Zad.TI 4:
=
2 =?
D
kade oblasta na integracija e ograni~ena so : = 2 + 2 = 2 + 2 ;

R:
Prese~na to~ka na funkciite = 2 + 2 = 2 + 2 e onaa to~ka kade [to desnite strani od dadenite
ravenki se ednakvi, bidej]i levite se isti (koordinatite po se ednakvi za dvete dadeni povr[ini) pa sledi :
2 + 2 = 2 + 2 "2" 2 + 2
= 2 + 2 2 + 2 2 + 2 1 = 0
ovoj izraz e ednakov na nula ako i samo ako () 2 + 2 1 = 0,zatoa [to 2 + 2 > 0 ,
2 + 2 = 1, a ovaa e ve]e dobro poznatata CRK so radius 1. Zna~i, dobiv deka presekot na dvete
povr[ini(1 = = 2 + 2 2 = = 2 + 2 ) , koj go dobiv koga gi izedna~iv 1 i 2 e kru`nica vo
ramninata. Na toj na~in vsu[nost sum ja proektiral oblasta D vo oblast ~ii analiti~ki izraz e :
{(, ) ,1 1, 1 2 1 2 }
mi ostanuva da vidam koja od povr[inite 1 = = 2 + 2 ili 2 = = 2 + 2 e pogolema na intervalot :
1 1
ako zemam na primer = 1/2 o~igledno e deka 1 > 2 pa sledi deka : 2 + 2 2 + 2 so [to e ispolnet
uslovot 1 > 2 ; pa vo dadeniot troen nintegral koj treba da se presmeta ]e bide :
2 =
2+ 2
1 2
1 2
=
2+ 2
D
Re[avaweto na ovoj integral vo DKS o~igledno ]e mi zadade mnogu problemi ( vie probajte da go re[ite)
osobeno koga ]e treba da go re[avam integralot samo po promenlivata . Zatoa ]e baram poednostaven na~in
na re[avawe, a toj be[e so premin vo drug koordinaten sistem. Ako go izberam preminot od DKS vo POKS,
zaradi koordinatata t.e. promenlivata o~igledno ne bi postignal ni[to, bidej]i, ovde stanuva zbor za
prostorni povr[ini i troen integral. Na raspolagawe od dosega izu~enite premini mi ostanuvaat CKS i
164
SKS. Koj bi go izbral? Kako se zadadeni ravenkite na povr[inite, po uslovot na zada~ata, jasno e
deka oskata e oska na simetrija i za dvete povr[ini, pa bi go odbral CKS, iako moè da se raboti i vo
SKS, no spored generalnite pravila ne sakam da go izberam SKS, zo[to e relativno posloèn za rabota i se
primenuva samo vo slu~ai koga DKS, POKS ili CKS ne davaat konkretno zadovolitelni rezultati.
Preminot od DKS vo CKS be[e definiran so izrazite :
=
= ........................................................................................................................ .......(TI 4- 0 )
=
pa vo toj slu~aj dadeniot integral ]e bide :
= 2 = 2 =
D
zna~i, potreben mi e Jakobijanot, a toj be[e :
......................................................................................................................(TI 4- 1)
ako na izrazite (TI 4- 0) gi najdam parcijalnite derivacii(izvodi) :
= ,
= , = 0,
= ,
= ,
= 0, =
= 0, = 1
i gi zamenam vo (TI 4- 1)dobivam deka Jakobijanot e = ;

pa integralot ]e bide :
= 2 = 2=
Sega treba da ja opredelam oblasta koja e slika na D no vo CKS ; Za da bide opfatena celata kru`nica
treba 0,2 . Kako da go opredelam ? od 2 + 2 = 1 = 1 [0,1]. Promenlivata ]e bide: od
= 2 + 2 = , & = 2 + 2 = 2 2 ( 0,1 ), pa oblasta analiti~ki glasi :
{ , , 0,2 , 0,1 , 2 }
Kone~no, za trojniot integral vo CKS, gi imam site potrebni elementi so koj gi opredeliv negovite
granici, pa trojniot integral ]e bide :
165
2
2 =
2
= ;
=
2
( 3 5 )
4 6 1
[ ]
=
4
6 0
Zad.TI 5:
2 + 2 + 2 =?
=
D
kade D e prostornata oblast ograni~ena so povr[inata : 2 + 2 + 2 = ;....................................(TI 5-0)

R:
Gledaj]i go izrazot(TI 5-0) mnogu te[ko bi dobil predstava za kakvo geometrisko telo stanuva zbor,
zatoa[to ima i kvadratni, no i linearen ~len(od desnata strana na (TI 5-0)). Zna~i, ]e moram (TI 5-0), so
pogodni transformacii da go dovedam vo oblik pogoden i prepoznatliv od ve]e izu~enite povr[ini :
2 + 2 + 2 = 0 2 + 2 +
1
2
1
1
= 0 2 + 2 +
4
2
1
4
posledniot izraz ve]e mi zali~uva na sfera ! No ne e CRS (Centralna Ravenka na Sfera) tuku nekoja sfera
pomestena za 1/2 vdol` oskata,so radius 1/2. O~igledno, vo ovoj slu~aj, najcelishodno ]e bide ako
preminam od DKS vo SKS, koj premin be[e teoretski razraboten i vo predavawata ( vidi strana 45, oddel
3.5., a be[e definiran so izrazite 3.5.3 i 3.5.4., kako i vo primerot 3.5.1. na str.47). Spored izrazite (3.5.3.)i
(3.5.4.) preminot od DKS vo SKS be[e definiran so :
= , = , = , 0, 0,2 , [0, ]
Za da gi najdam granicite na zamenuvam vo (TI 5-0)-koja be[e ravenka na sfera: 2 + 2 + 2 =
2 2 2 + 2 2 2 + 2 2 = 2 = = , zna~i so = e opi[ana
ravenka na sfera vo SKS, odnosno e :
= .....................................................................................................................(TI 5- 1)
[to zna~i deka oblasta Y so izrazot(TI 5-1) sum ja preslikal vo SKS vo . Oblasta D vo SKS ]e se preslika
vo oblast vo sferniot koordinaten sistem kade [to [0, ], no ovaa e maksimalniot moèn raspon na
menuvawe na koordinatata , [to ne zna~i deka mora da e tokmu toj. Za da go opredelam to~niot, a ne
maksimalniot raspon na menuvawe na koordinatata ]e ja zemam koordinatata (vo DKS) , koja e = .
Ako = 0 pri minimalno = 1 :0 = 1 1 = 0, a ako = 1 pri minimalno = 1 : 1 = 1
= 1 2 = [0, ];So toa ja opredeliv oblasta vo SKS, koja e slika na oblasta D (vo
2
DKS) i ~ii analiti~ki izraz vo SKS ]e glasi :
{0 , 0 /2,0 2}
Podintegralnata funkcija vo trojniot integral glasi : 2 + 2 + 2 koja vo SKS ]e bide :
166
2 + 2 + 2 = 2 (2 2 + 2 2 + 2 ) = = 2 + 2 + 2
Ostanuva da go najdam Jakobijanot,koj ]e mi treba za trojniot integral go prefrlam vo SKS :

=

parcijalnite izvodi se :
,
= ,
= ,
= 0,
= ,
= ,
= ,
= ,
= , pa so nivna zamena vo Jakobijanot (gore) dobivam :
= 2 = 2
Kone~no trojniot integral ]e bide :
2 + 2 + 2 =
2 =
koj posle vmetnuvaweto na granicite na integracija ]e bide :

/2
3 =
/2
4
4
= =
;
0
Zad.TI 6:
2 + 2 + 2 =?
Kade e oblast ograni~ena so povr[inata : 3 2 + 3 2 + 2 = 3;.......................................................(TI 6-0)

R:
Kako i vo prethodnite primeri,na prv pogled,za oblasta zadadena so(TI 6-0),[to e i osnovna karakteristika
na site prostorni povr[ini,(zna~i za dvojnite i trojnite integrali)mnogu te[ko,moàm da dobijam
slikovita prostorna predstava. Za toa ]e treba izrazot (TI 6-0) malku da go transformiram, za da go dobijam
vo prepoznatliv oblik. Za taa cel neka izrazot (TI 6-0) go podelam so 3(tri), po [to dobivam :
167
2 + 2 +
2
3
= 1...............................................................................................................................( TI 6-1)
a ovaa ve]e mi zali~uva na ravenka na elipsa (vo prostor-se vika elipsoid,no IME SI E IME,ne mora da go
znaete). Sega treba da donesam odluka vo koj koordinaten sistem bi rabotel. Gledaj]i go dadeniot integral,
odnosno, negovata podintegralna funkcija(koja e 2 + 2 + 2 ), kako i izrazot (TI 6-0) prvo [to mi pa\a na
pamet e da rabotam vo SKS pa gi voveduvam smenite: = , = , = 3,pa za bi
dobil: = 3 i ako go zemam vo predvid i Jakobijanot, koj ]e treba da go vmetnam kako
podintegralna funkcija vo trojniot integral,pove]e od o~igledno e deka ]e treba da vloàm golem napor za
da go re[am dadeniot integral, a kako [to kaàv mnogupati dosega, celta e da se re[i zada~ata so
najminimalen vloèn trud, a sepak re[enieto da bide to~no. Zna~i, SKS go otfrlam kako mo`na opcija da
dojdom do posakuvanoto re[enie. Bidej]i DKS u[te vo start go otfrliv, kako moèn na~in da dojdam do
re[enie (vie ako sakate moète da probate da go re[avate, pa ]e se uverite kolku e te[ko da se dojde do
re[enieto) mi ostanuva da go izanaliziram na~inot so primena na CKS. Gi voveduvam smenite so koj se vr[i
premin od DKS vo CKS : = , = , = ; Toga[ za bi dobil: = , a za
podintegralnata funkcija bi dobil: 2 + 2 + 2 = 2 + 2 ; Pritoa, jasno 0,2 , 0, . Pritoa,
= 0 e najmalata (dolnata granica) vo koja se menuva . Gornata ]e ja opredelam ako elipsoidot daden so
(TI 6-1)go proektiram vo ramninata, pri [to dobivam edine~na CRK, od koja od = za u=1, a
toa e pri = /2 dobivam deka = 1 0,1 ;Kako ]e se menuva koordinatata ?Povtorno ]e ja
iskoristam(TI 6-1) od koja dobivam deka taa vo DKS se menuva vo granicite: 3 3( 2 + 2 )
3 3( 2 + 2 ) pa so zamena na = , = vo ovoj izraz dobivam: 3 3 2 3 3 2 ; Kako gi
imam site parametri koj ja opredeluvaat oblasta vo DKS, a gi opredeliv i parametrite , i , koj ja
opredeluvaat istata oblast no vo CKS, kone~no izrazot za oblasta , so koja oblasta ja preslikav vo
vo CKS glasi :
{ , , , 0,2 , 0,1 , 3 3 2 3 3 2 }
Spored toa trojniot integral ]e bide :
2 + 2 + 2 =
( 2 + 2 ) =
koj posle vmetnuvaweto na granicite na integracija ]e bide :
33 2
2 + 2 =
33 2
2
0
2
Zad.TI 7:
3
3
3 3 2
=
3 3 2
1
+ 2(3 2 ) 3/2 ] =
3
[2 3 2 1 2 +
2 +
[ 2 2 3 3 2
2
[2 2 3 3 2 + ( 3 2 ) 3 3 2 ] =
3
2 3

(3 2 ) 1 2 ] = =
;
3
168
=
=?
kade e oblasta : = 2, = 2 + 2 ;
R:
Za da dobijam prostorna predstava za oblikot i formata na teloto [to se dobiva,a voedno da gi dobijam i
granicite na integracija, kako i vo site prethodni primeri rabotam so proekciite. Spored toa kako e
zadadena oblasta (gi ima site tri koordinati) moàm da proektiram vo bilo koja ramnina. Taka ako ja
skiciram oblasta vo ramninata( = 0) gi dobivam analiti~kite izrazi: = 2 = 2 = , a
soodvetnata grafi~ka skica ]e bide kako na slikata 27.
Sl. 27
,
0
zna~i ima dve vrednosti od kade so izedna~uvawe po u koordinatata
,
0
na pravata u=2 se dobivaat dve prese~ni to~ki po oskata i toa 1 = 2,, 2 = 2,od koj na sl.27 e prikaàna
samo 1 = 2 (so isprekinata zelena linija). Proekcijata vo ramninata(u=0) ]e mi ja dade to~kata O(0,0)
[to zna~i i to~kata (0,0) pripa\a na oblasta . Kako levite strni na analiti~kiot izraz so koj e opi[ana
oblasta se ednakvi sledi deka i desnite strani na istata oblast mora da se isti pa dobivam :
Pravata = 2 = =
2 = 2 + 2 ja kvadriram pa 2 + 2 = 4 dobro poznatata CRK so radius 1

koja smetam nema potreba da ja skiciram(ovojpat) bidej]i e ve]e dobro poznata. Zna~i, oblasta analiti~ki
vo DKS ]e glasi :
2 2
2
2 + 2
4 2
..................................................................................(TI 7-0)
Sega probajte dadeniot integral da go re[ite vo pravoagolni (DKS) koordinati. Jas ne bi ja re[aval vo
DKS, zatoa [to o~igledno bi zaglavil ili bi pogre[il pri integriraweto. Zatoa ]e baram alternativa.
Edna od mo`nite e SKS , no so ogled deka teloto ~ii analiti~ki izraz e daden so(TI 7-0), o~igledno e
simetri~no vo odnos na u oskata, bi se odlu~il za CKS :
=
=
=
169
podintegralniot faktor (elementarniot volumen) ]e bide: = . Sledno [to treba da
opredelam e da ja najdam slikata na vo CKS , koja neka e . Koordinatata spored (TI 7-0) se menuva od -2
do +2, a proekcijata na vo ramninata e kru`nica (CRK so = 1), pa za da bide opfatena celata
kru`nica o~igledno agolot mora da se menuva od 0 do 2(od 0 0 do 3600 ). Ako vo = gi vnesam granicite
vo koj se menuva , t.e. od -2 do +2, dobivam, pri = 0 i = 360 0 , deka 2 = 1 = 2. Ako = 2 toga[ =
2 , no ovoj slu~aj otpa\a zatoa [to mora 0 pa [0,2] , a [0,2].Ostanuva da vidam kako ]e se menuva u?
Od (TI 7-0) gledam deka : 2 + 2 2 a toa zna~i deka vo CKS u ]e se menuva od do 2. Zna~i, [, 2].
Sega gi imam site parametri na oblasta , koja e slika na oblasta vo CKS i analiti~ki glasi:
{ , , , 0,2 , 0,2 , , 2 }......................................................................(TI 7- 1)
Preminuvam na re[avawe na trojniot integral :
=
ako gi vmetnam granicite opredeleni so izrazot (TI 7- 1) za gorniot integral dobivam :
2
2
2
=
1
1
4 2 =
2
2
1
2
[2 2 4 ]
= = ;
4
0
PRIMENA NA TROJNITE INTEGRALI (PTI)

PRESMETKA NA VOLUMEN SO TrOEN INTEGRAL (PVTI)
Trojnite integrali naj~esto se koristat za presmetuvawe na volumen na zadadeno geometrisko telo.
Tie se osobeno pogodni za presmetuvawe na volumen od pri~ina [to podintegralnata funkcija vo op[tiot
vid na troen integral dadena so izrazot ( TI -1) e (, , ) 1 pa volumenot ednostavno e :
=
Edinstven problem e opredeluvawe na granicite na oblasta na integracija , no metodite na opredeluvawe

se sosem isti so onie koj vi gi objasniv vo prethodnite primeri za re[avawe na trojniot integral. No na
strana 76 vi poso~iv deka trojnite integrali (istoto vaì i za dvojnite) se koristat i za opredeluvawe na
teì[te, masa(na telo), moment na inercija i.t.n., a nao\aat primena i vo mnogu drugi nauki,[to vi go
obrazloìv na strana 76.
Zad.PVTI 1:
Da se presmeta volumenot na telo ograni~eno so povr[inite:
= 3 2 , = 4 ( 2 + 2 )
R:
170
Istata zada~a vi ja re[iv na strana 153, no so primena na dvoen integral, a voedno vi vetiv deka istata ]e vi
ja re[am i so primena na troen integral, za presmetuvawe na volumenot na telo ograni~eno so prostornite
oblasti Y1 i Y2 . Za kakvo telo stanuva zbor, gledano na prv pogled, e navistina dosta te[ko da se opredeli.
No kako [to verojatno dosega zabeleàvte, sekoga[ vo ovakvi slu~ai pravam analiza na zada~ata, so koja se
obiduvam, so relativno ednostavni matemati~ki transformacii, da gi dovedam zadadenite povr[ini(ili
krivi) vo oblik so koj bi go prepoznal teloto [to zadadenite povr[ini go formiraat. Najprvo [to
primetuvam, e deka od oblikot vo koj se zadadeni povr[inite i , sledi deka nivnite levi strani se
ednakvi. Kako levite strani im se ednakvi, sosem normalno e i nivnite desni strani da se ednakvi, pa sledi :
3 2 = 4 2 + 2 4 2 + 2 = 4 : 4 2 /4 + 2 = 1
ovaa e ravenka na ve]e dobro poznatata elipsa, koja ]e ja ozna~am so S . Ovaa ravenka na elipsa(S) e vo
ramninata,a kako, ravenkata na elipsata ja dobiv kako presek na Y1 i Y2,toa sekako zna~i deka taa
prese~na kriva S e vsu[nost proekcija na prostornata kriva S vo ramninata i neka ja ozna~am so
.Zna~i ja ozna~uvam ovaa kriva t.e. nejzinata proekcija , analiti~ki, so izrazot :

2
4
+ 2 = 1, = 0 ...........................................................................................................( PVTI 1-0)
Ovaa kriva(elipsata) S,ograni~uva nekoja oblast, ~ija proekcija na ramninata e oblasta , koja
jasno mora dabide ograni~ena tokmu od . Jasno ]e ja parametriziram ( za da preminam od DKS vo POKS)
po ve]e dobro poznatiot premin od DKS vo POKS so voveduvawe na polarni koordinati. No ovde, mislam,
pri presmetuvawe na volumen na telo, koe prostoren objekt(a ne ramninska, geometriska figura-lik), kako
[to ve]e kaàv i vo predavawata( vidi strana 43,poglavje 4.3., izraz 3.4.1.), ]e vovedam cilindri~ni
koordinati :
= 2, = , =

........................................................................................................................( PVTI 1-1)
soodvetnite parcijalni izvodi se :
= 2,
= 2,
= 0,
= ,
= ,
= 0,
= 0,
= 0,
= 1, pa so nivna zamena vo
(PVTI 1-1) za Jakobijanot dobivam deka e : = 2 0; Soodvetnite povr[ini Y1 i Y2 vo CKS ]e bidat :
{ = 3 2 2 } , = 4 2 , { = 1, = 0}
Krivata edefinirana za sekoe 0,2 ;Oblasta vo DKSe: { , , , = 3 2 , = 4 2 + 2 }
ako analiti~kiot izraz za go odbeleàm so 1 , = = 3 2a na so 2 , = = 4 ( 2 + 2 ) sakam da
vidam koja povr[ina e pogolema vo oblasta . Od 2 = 4 ( 2 + 2 ) 2 = 4 2 1 ; Kako e 0 2 vo

3
oblasta jasno e deka 2 > 1 od kade sledi 1 ]e bide dolna a 2 gorna granica na oblasta od kade sledi deka
i vo proekcijata na vo ramninata, a toa e ]e vaì deka 2 > 1 .Za da ja opredelam treba da gi
opredelam u[te 1 (, ) i 2 , 1 , = 3 2 2 , 2 , = 4 2 ; Spored toa vo CKS imam :
171
{ , : 0,2 , 0,1 }
{( , : 0,2 , 0,1 , 3 2 2 4 2 }
Kone~no volumenot ]e bide :
=
i so vmetnuvawe na granicite na se dobiva :
=2
4 2
= = []
3 2 2
[to e potpolno identi~en rezultat od onoj dobien na strana 154.

Zad.PVTI 2: 4
Da se presmeta volumenot na prostornata oblast ograni~ena so povr[inite :
= , = 2 , = 0, + = 4
R:
Neka prostornata oblast koja ja ograni~uvaat dadenite povr[ini ja ozna~am so , a so neka go ozna~am
volumenot [to oblasta go zafa]a. Povr[inite definirani so Y1 i Y2 (od uslovot na zada~ata) se dobro
poznatite paraboli, ~ii grafi~ki skici se dadeni na slikata 28, ozna~eni so : = ,, : = 2 , koj
o~igledno se nao\aat vo ramninata( = 0) i se simetri~ni vo odnos na oskata. Povr[inata Y3 = 0
e vsu[nost samata ramnina, dodeka, povr[inata Y4 + = 4 e nekoja ramnina paralelna so u- oskata,
zatoa [to u = 0, odnosno vo + = 4 ne figurira u t.e. u = 0. Ako vo Y4 stavam = 0 (u e sekako nula, t.e. u= 0)
]e ja dobijam to~kata A(4,0,0), vo koja Y4 ja se~e oskata, a ako vo Y4 stavam = 0(u= 0 vo sekoj slu~aj) ]e ja
dobijam to~kata V(0,0,4) Y4 ja se~e oskata, a samata ramnina vdol` pravata , [to grafi~ki e
prikaàno na slikata 29.
Sl.28
Sl.29
Od slika 28 i 29 gledam deka imam dve ograni~eni oblasti pome\u povr[inite Y1 , Y2 , Y3 i Y4 . Koja od ovie e
oblasta ? O~igledno, od toa kako se definirani Y1 i Y2 , proizleguva deka 0 od kade sledi 0, od [to e
172
sosem jasno deka oblasta , odnosno nejzinata proekcija vo ramninata, ]e bide onaa prikaàna na
slikata 28,a ozna~ena so , koja e zadadena analiti~ki so izrazot :
{0 4, 2 }
No seu[te go nemam analiti~kiot izraz za prostornata oblast , bidej]i vo definicioniot izraz za , gi
zemav vo predvid samo povr[inite Y1 , Y2 i Y3 , no ne i povr[inata Y4 , a za da ja definiram prostornata
oblast , moram da ja vmetnam (na nekoj na~in i nea) i Y4. Toa ]e go napravam ako Y4 ja zapi[am vo oblik :
{(, , ) , = + 4}
so [to prostornata oblast moàm da ja zapi[am vo analiti~ki oblik kako :
{(. , ) ,0 4, 2 , 0 + 4}
Sega kone~no moàm da preminam na premetuvawe na volumenot na oblasta ( gi imam nejzinite granici) :
2
0
4
=
0
0
4
4 2 =
0
4
=
0
4
0
4 =
4
0
2
=
8
4
2
4
=
2
=
[]
3
0
5
0
Ovaa zada~a e potpolno ista so onaa od strana 155, samo [to tamu ja re[avav so dvoen, a sega so troen
integral za da ja uvidite razlikata pome\u presmetuvawe na volumen so dvoen i troen integral.
Zad.PVTI 3:
Dadeniot troen integral : (, , ) da se transformira vo trikraten vo cilindri~ni koordiD
nati ako oblasta D e vo prviot oktant ograni~ena so povr[inite: 2 + 2 = 2 , = 0, = 1, = = 3;
R:
Da se potsetam na predavawata(str.43 oddel3.4.), zatoa [to ovaa e pove]e teretska zada~a ( za na usniot
del),odkoklku zada~a za pismeniot del od ispitot. Od DKS vo CKS preminuvav so voveduvawe na zamenite :
=
=
=
=
Presekot na zadadenite povr[ini vo ramninata( = 0) e skiciran na slikata 30. Na istata slika se
skicirani graficite na krivita: 2 + 2 = 2 , kako i na pravite = = 3 . Rastojanieto od
koordinatniot po~etok do to~kata V(, 3) , po Pitagorinata teorema e : 2 = 2 + 3 2 = 4 2 = 2. Od
triagolnikot OAV = =
= = 2 = 600 = ;Agolot1 ]e go opredelam od uslovot
= vo vovedenite zameni za premin od DKS vo CKS pa : = = 1 1 = 450 = ;

4
173
Zna~i, dobiv deka se menuva od
4 3
do t.e.
; Za koordinatata znam deka, od uslovot na zada~ata, se
menuva od 0 do 1 t.e. [0,1] . Od sl.30 gledam deka oblasta D e (vo ramninata) vo prviot kvadrant, a vo
nego se menuva od 0 do , [to zna~i ]e mi se menuva od 0 do . 0, .
Spored toa, sega koga gi imam site potrebni parametri (, , ) za premin od DKS vo CKS , moàm da go
napi[am i analiti~kiot izraz za toa kako oblasta D se preslikuva vo oblast vo CKS i toj ]e glasi :
Sl. 30
0
/4 /3
01
Spored toa izrazot za trojniot integral, presmetan vo CKS ]e glasi :
/3
, . = 0 ( , , ) /4 0 ;
Zad.PVTI 4:
Da se presmeta volumenot na telo ograni~eno so povr[inite :
2 + 2 = 2, 2 + 2 +2 = 4, 0
R:
Zaradi uslovot 0 o~igledno deka,oblastaD,opredelena od povr[inite i ,]e bide nad ramninata
i sekako ]e bide pomala od povr[inite [to ja ograni~uvaat. Neka so S ja ozna~am prese~nata kriva pome\u Y1
i Y2 , a so nejzinata proekcija vo ramninata( = 0). No od ovaa analiza seu[te nemam steknato
prostorna predstava za toa [to vsu[nost pretstavuvaat povr[inite i , odnosno kakvo telo formiraat
ovie dve povr[ini ?No kako [to mnogupati dosega naglasiv, ne mora da go znam prostorniot oblik(forma)
na teloto za da moàm zada~ata da ja re[am to~no, ako rabotam so proekciite vo edna od ramninite. Treba da
izberam edna ramnina vo koja ]e gi proektiram povr[inite i ,aso ogled na toa kako se
definirani i , vo konkretniov slu~aj najpogoden e izborot na ramninata( = 0). Najpogoden e
izborot na ramninata ( = 0) zatoa [to od Y1 moàm da go izrazam kako funkcija od i u t.e. =
i da go zamenam vo Y2 pri [to
2 + 2
=
2+4
42 20
2
dobivam: 2
+ 2
( 2+ 2 ) 2
=4 4
+ 4 2
4 + 2 2 2
2 + 2 = 16 voveduvam smena 2 + 2 = 2 + 4 16 = 0 1,2 =
+ 4
4 16+64
2
= 16
4 80
2
= 2 20 = 2 2 5 1 = 2 2 5 < 0, 2 = 2 + 2 5 > 0 2 + 2 0(, ) 1
otpa\a kako mo`no re[enie, pa ostanuva = 2 = 2

2 = 2
4 2
2 + 2
5 1 2 + 2 = 2
5 1 , a ovaa e CRK so radius
5 1 ; Kako imam kvadratni ~lenovi, no i -koordinata, voveduvam CKS : = , = , = .
174
Agolot [0,2] . Kako ]e go opredelam ? Prvo znam deka mora da e pogolemo ili ednakvo na nula t.e. 0
a toa e dolnata granica vo koe treba da se dviì . Gornata granica ]e ja opredelam od uslovot 2 = 2 5 1
ako 2 go korenuvam,sledi = 1,5723 [0; 1,5723] . Ostanuva da gi opredelam granicite vo koj ]e se
dviì . Za taa cel treba da utvrdam koja od povr[inite Y1 ili Y2 e pogolema na intervalite [0,2]
2+ 2
i [0; 1,5723]. Za Y1 vo CKS go dobivam izrazot: =
2
2
dodeka za Y2 vo CKS 2 = 4 2 2 =
4 2 2 = 4 2 " " = 4 2 . Za = 0 o~igledno = 1 =

1 ,a za = 1,5723 = 1 =
2
2
1,57232
2
2
2
= 0, = 2 = 4 2 = 2 2 >
= 1,236; = 2 = 4 2 = 4 1,57232 = 1,236 2 1 od kade
sledi deka povr[inata Y1 e pomala od Y2 na dadeniot interval za , pa zna~i 1 ]e bide dolna a 2 gorna
granica. Soodvetniot baran volumen ]e bide :
=
D*
Jakobijanot ]e bide: =
= 0 pa so zamena na Jakobijanot vo posledniot izraz gore se dobiva :
4 2
1,5723
=
2
2
D*
a ovoj integral e mnogu lesen za presmetuvawe:
1,5723
4 2
=
2/2
[]
0
1,5723
2
4 2
=
2
1,5723
[ 4 2
3
] = ;
2
Zad.PVTI 5:
Da se presmeta volumenot na telo ograni~eno so del od povr[inata :
( 2 + 2 + 2 ) 3 =
64 2
2+ 2
.....................................................................................................(PVTI 5- 0)
koj se nao\a vo prviot oktant.

R:
Ovaa oblast t.e. del od povr[inata Y koj se nao\a vo prviot oktant vo DKS e najslikovit dokaz deka e
prakti~no nevozmo`no da se zamisli kako prostorno izgleda teloto dobieno od ovaa povr[ina. No vo
matematikata(kako i voop[to vo ìvotot!), kako [to pove]epati naglasiv, postojat alternativni pati[ta
da se dojde do re[enie na problemot(zada~ata). Taka ako ovaa zadadena povr[ina Y ja transformiram vo
nekoj drug koordinaten sistem, so koj poednostavno i pred se ponagledno ]e ja opi[am zadadenata povr[ina,
]e dojdam do re[enieto na zada~ata. Na raspolagawe mi stojat POKS,CKS i SKS . Koj premin (od DKS) da
go upotrebam? Odam po red. Ako go zemam preminot od DKS vo POKS, o~igledno, nema da go postignam
175
posakuvaniot efekt, zatoa [to vo izrazot kako [to e zadadena Y mi figurira ~lenot 2 koj ]e mi sozdade
problem. Zatoa ovoj premin(od DKS vo POKS) go otfrlam. Odam na vtorata alternativa, odnosno preminot
od DKS vo CKS . Ovoj premin naj~esto se praktikuva ako sum (sme) siguren (sigurni) deka teloto dobieno od
povr[inata Y e simetri~no vo odnos na oskata. So ogled na izrazot (PVTI 5- 0) so koj e definirana Y ne
moàm da zaklu~am dali teloto e ili ne e simetri~no vo odnos na oskata. Zna~i i preminot od DKS vo
CKS go otfrlam kako nesoodveten. Mi ostanuva preminot od DKS vo SKS
, koj se praktikuva ako imam
2
2
2
~lenovi od oblik( , , ), zna~i, eden vid prostoren premin(vidi str.45,izraz 3.5.3. i sl.32). Voveduvam
smeni :
= , = , = ( 0, 0,2 , 0, )..........................(PVTI 5- 1)
kade, jasno e agol vo ramninata ( = 0) ramninski agol, a e agol vo prostorot prostoren
agol, vidi sl. 31 :
Sl. 31
Vrz osnova na izrazot (PVTI 5- 1) ]e se obidam definicionata ravenka za Y dadena so (PVTI 5- 0) da ja
transformiram vo SKS :
( 2 + 2 + 2 )3 =
64 2
2 2 2 + 2 2 2 + 2 2
2 + 2
[ 2 2 2 + 2 + 2 2 ]3 =
=
6 =
64 2
2
64 2 2
2 2 2 + 2 2 2
64 2 2
2 2 ( 2+ 2 )
642 = 2 6 2 = 2 3 = 2 3 [0,2 3 ]
kako po uslovot na zada~ata znam deka teloto e vo prviot oktant, toga[ jasno i ]e se menuvaat od 0 do , pa
2
oblasta D [to povr[inata Y ja opredeluva vo ramninata vo DKS]e se preslika vo oblast D vo SKS :

*
0 /2
0 /2
.....................................................................................................(PVTI 5-2)
0 2 3
Volumenot na teloto so primena na troen integral e :
176
=
D
=
D*
Jakobijanot e :
parcijalnite izvodi vo Jakobijanot se :
= ,
0,
= ,
= ,
= ,
= ,
= ,
= ,
= koj posle zamenata vo izrazot za determinantata na Jakobijanot i sreduvaweto na istata dava :

= 2 = 2
pa so zamena na = 2 vo integralniot izraz za volumenot na teloto dava :

2 =
=
D*
ili so zamena na granicite na integracija vo gorniot integral, opredeleni so (PVTI 5-2), dava :
/2
= 0
/2
2 3
/2
2 = 0
/2
/2
8 /2
0 == 0
3 0
3
8
/2
2 3
0
/2
8
= /2
0
3 0
3
1
[ 3 ]
/2
0
3
8
/2
= 0
/2 8
= =
KRIVOLINISKI INTEGRALI (KI)

Krivoliniskite integrali(KI), kako [to vi poso~iv i vo predavawata, se eden vid voop[tuvawe na
klasi~nite integrali, vo koj pokraj ednokratnite, spa\aat i dvojnite i trojnite integrali. Krivoliniskite
integrali, vo zavisnost od toa kako i nad kakov vid kriva ( ramninska ili povr[inska) se vr[i
integracijata se delat na dva osnovni tipa :
1. Krivoliniski integral od prv vid (KI1V) i
2. Krivoliniski integral od vtor vid ( KI2V)
Onaa [to e najbitno da se svati kaj KI e deka pred da se sprovede integriraweto vo podintegralnata
funkcija kako i vo oblasta na integrirawe, najprvo :
MORA DA SE IZVR{I PARAMETRIZIRAWE NA KRIVITE I INTERVALOT VO KOJ SE VR{I
INTEGRIRAWETO
177
So poimot parametrizirawe se sretnavme i vo ovie dopolnitelni ve`bi, no i vo predavawata ! Imeno,
voveduvaweto na zamenite, so koj preminuvavme od eden vo drug koordinaten sistem (primer od DKS vo
POKS ili CKS ili SKS) ne e ni[to drugo, tuku PARAMETRIZIRAWE na dadenite funkcii (bez
razlika dali se so edna,dve ,tri ili pove]e - od tri promenlivi). Su[tinskoto zna~ewe na
parametriziraweto e isto, odnosno moàm da kaàm celta na :
PARAMETRIZIRAWETO E DA SE IZNAJDE NAÎN DADENATA KRIVA ILI POVR{INA SO
POGODEN IZBOR NA VOVEDENATA SMENA DA SE DOVEDE VO POEDNOSTAVEN OBLIK
POGODEN ZA PONATAMO{NITE MATEMATI^KI OPERACII A SO CEL NA {TO E MO@NO
POEDNOSTAVEN NAÎN DA SE DOJDE DO SAKANOTO(po uslovot na zada~ata)RE{ENIE.
1. KRIVOLINISKI INTEGRALI OD PRV VID (KI1V)

Vo predavawata na strana 48 ve zapoznav so poimot krivoliniski integral, dodeka na strana 56 so
izrazot (4.4.1.) vi go prikaàv na~inot na koj se presmetuva KI1V. Pritoa, vo izrazot (4.4.1.), vo
podintegralniot izraz vi naglasiv deka so ja ozna~iv dolìnata na lakot od zadadenata kriva, no vo
mnogu literaturi namesto se koristi i oznakata , [to su[tinski ne menuva apsolutno ni[to, pa neli
IME SI E IME !
Zad.KI1V- 1:
Da se presmeta KI1V = 4 3 3 =? Pome\u to~kite A(-1,0) i V(0,1) po pravata AV.
S
R:
Ovaa e KI1V. Da ve potsetam, vo kratki crti: Ako e S kriva vo ramnina opi[ana so ravenkata = ,
toga[ vaì:
, = [, ] 1 + [ ()]2 ...........................................................................(KI1V 1-0)

S
To~kite A i V zaedno so nivnite koordinati gi vnesuvam vo koordinatniot sistem, kako [to e
prikaàno n a sl.32. Ravenkata na pravata na istata slika najprvo od segmenten, ja doveduvam vo ekspliciten
oblik, bidej]i mi se zadadeni otse~ocite na oskata( = 1) i u- oskata ( = 1);
Sl.32
Vo segmenten oblik pravata niz to~kite A i V glasi :
+ =1
Zna~i = = + 1
+ = 1 = + 1 ekspliciten oblik na pravata niz Ai V.

1
= 1 = 4 3 3 = 1 4 3 3 + 1
S
1 + 12 = presmetkata na
178
ovoj integral e lesna rabota i sega nema celosno da ja izvedam(VIE DA !), a kone~noto re[enie e ;
Zad.KI1V- 2:
2 + 2 =?
=
S
ako S e kru`nicata 2 + 2 = ( > 0);
R:
Najprvo moram dadenata kru`nica da ja parametriziram,no prethodno sakam da ja skiciram :
2 + 2 = 0 ( ) 2 + 2 =
dobiv ravenka na krug so centar vo S1 ( , 0) = , kako na sl.33.:
Sl. 33
Parametrizacijara na dadanata kru`nica se izvr[uva po ve]e poznatata procedura :
=
=
ako ovie parametarski ravenki gi zamenam vo kru`nicata 2 + 2 = dobivam :
2 =
od kade direktno sledi: =
pa pa so zamena na vo parametarskite ravenki za i u dobivam :

=
==
22
= =
Za da go najdam treba da gi opredelam :
= =
2
2
2
2
= 2 = 2, = 2 = ( )2 + ( )2 = 2 =
179
parametarot od sl.33 se gleda deka ]e se dviì od /2 do /2 t .e. [/2 , /2].Spored toa KI1V ]e bide :
/2
/2
= 2 + 2 == /2 2 4 + 2 (1 2) 2 == /2 2 4 + 2 2 2 4 =
/2
/2 2 = 2
/2
/2
= ;
Zad.KI1V- 3:
Da se presmeta krivoliniskiot integral :
2+ 2
=?
AV
kade AV e odse~ka od pravata 2 = 4 od to~kata A(0,- 2) do V(4,0);
R:
Pravata e zadadena vo impliciten oblik, [to zna~i treba da ja dovedam vo ekspliciten oblik:
2 = 4 2 = 4 : 2 = 2
2
pa ovaa ravenka ja skiciram od zadadenite to~ki A(0, -2) do V(4,0), kako na sl.34:
Sl.34
So izrazot (KI1V 1-0) vi pokaàv kako se presmetuva KI1V ako ravenkata na krivata e dadena eksplicitno
so izrazot, [to vo konkretniov slu~aj glasi: = 2. KI1V se re[ava :

2
2+ 2
1
2 + 2
1 + [ ()]2 =
AV
spored gorniot izraz vo podintegralnata funkcija go zamenuvam = 1i go nao\am () = =

pri [to sleduva, so pomo[ na sl. 34, da gi opredelam granicite na integracija :
5
2
180
4
= 0
2 +( 2) 2
2
= 0
2+ 2 +4
= 0
5 2 8 +16
Ako go podsredam posledniot integralen izraz dobivam :

4
= 5
0
5 2
8 + 16
a ovaa e ve]e obi~en ednokraten integral, koj bi trebalo bez problem i samite da go re[ite, a re[eniete ]e
vi go dadam vo kone~en oblik, za da imate orientacija, dali integralot ste go re[ile to~no i e:
Zad.KI1V- 4:
2
Da se presmeta KI1V od =?, kade S e ~etvrtinka od elipsata
2
2
= 1, vo prviot kvadrant.
S
R:
Ovoj KI1V moàm da go re[avam na dva na~ina:
I.-NAÎN DIREKTNO vo DKS :
Elipsata od impliciten(kako [to e zadadena)]e ja dovedam vo ekspliciten oblik:
(Implicitniot oblik e mnogu po prikladen za skicirawe na elipsata,~ii oblik e daden grafi~ki na
sl.35,dodeka , eksplicitniot mi e potreben za nao\awe na () i zatoa ]e moram da go najdam i nego.)
Sl. 35
2
2
= 1
2
2
2 = 2
2 2
2
2 2 ,(ovde bi trebalo da go zemam znakot" "pred korenot, no kako
po uslovot na zada~ata, elipsata da e vo prviot kvadrant go zemam samo znakot" + "pred korenot !) pa zatoa
eksplicitniot oblik na elipsata na nejziniot del vo prviot kvadrant (na sl.35 [rafiran so zeleno) e:
=
2 2 . Oskite na elipsata se: po oskata e a , a po u oskata e , pa od uslovot 0 i od
izrazot za u ja dobivam krivata S vo DKS:
2
2
=
0
181
Kako e: =
2 2 2
= 1 +
2 =
1+
2 2 2
= 0
2 2
2 2 2 +2 2
2 2
S
ovoj integral e obi~en ednokraten integral i mnogu lesno se re[ava, no ima mnoguargatska rabota koja
odzema(na ispit) mnogu dragoceno vreme, a vie za ve`ba dore[ete g o i po ovoj na~in, no na ispit
PRAKTIKUVAJTE PREMIN vo POKS (elipsata ima ~lenovi od oblik 2 , 2 !) I NE OTSTAPUVAJTE
OD GENERALNITE PRAVILA: premin vo POKS sekoga[ koga imate kvadratni ~lenovi. Zna~i, rabotam
I I.-NAÎN so premin vo POKS, odnosno parametrizirawe na elipsata, preku op[tiot parametar :
2 2 2 2 2 2
+
= 1 2 = 1 = 1 = , = , 0, ;
2
2
=
2
sega, za da go opredelam potrebni mi se parcijalnite izvodi od po
2
2 + 2 2 =
= ,
2 1 2 + 2 2 = 2 + 2 ( 2 2 ) ;
sega ovaa ]e go zamenam vo dadeniot integral( zaedno so parametriziranite i u), pa dobivam :

/2
/2
2 + 2( 2 2 ) =
=
0
2 + 2( 2 2 ) =
0
S
ovoj integral se re[ava so voveduvawe na zamenata :
2 + 2 2 2 = = 2 2 2 ; = 0 = 2 , =
2 2
++
+
2 2
2 3
2 2
2
2
3 +
= 2 , =
3 3 = =
2+ +2
3 +
e kone~noto re[enie, koe treba da isto so onaa [to ]e go dobite ako go re[ite integralot vo DKS.
Zad.KI1V- 5:
Da se re[i KI1V :
=
2 + 2 + 2 2 =?
S
ako krivata S e zadadena parametarski so ravenkite: =
, =
, = , 0, ;
R:
Ako krivata S e opi[ana parametarski so ravenkite(vo op[t slu~aj) :
= ()
= () , za 1 2
= ()
toga[ KI1V(zna~i vo prostor) se re[ava (kako [to be[e kaàno i vo predavawata) spored :
182
2
, , = 1 [ , , ] [ ()]2 + [ ()]2 + [ ()]2
Spored ovoj izraz, jasno, treba da gi izrazam zadadenata funkcija , , = 2 + 2 + 2 2 , vo funkcija od

parametarot , kako i vo funkcija od , , , ~ii izvodi se: =
= =
, =
pa, so nivna zamena vo :

=
2 2
2
2 + 2 2 = , =
2 2 + 22 = 2 2 + 2 2 2
sledi: = , = 2 2 2 pa dobienite i gi zamenuvam vo integralot :

2 + 2 + 2 2 =
=
S
pri [to dobivam :
2 + 2 + 2 2 =
2 2 2 = 3
0
2 2
0
S
poslednodobieniot integral go re[avam so zamenata :
= = = 1, = 1
pa posledniot integralen izraz( dobien pogore) se sveduva na :
1
2 2
1
a ovoj e tabli~en integral, no ne e Elementaren Tabli~en Integral(ETI),( a dozvoleno e na ispit da se

koristat-ETI) i e lesen za re[avawe i bi vi go ostavil samostojno da go re[ite, no bidej]i dosega ne sum vi
re[aval ovakov tip(tabli~ni integrali),za da znaete deka i tabli~nite integrali,imaat svoe poteklo, ]e vi
go re[am kompletno; Go deracionaliziram posledniot integral, pri [to dobivam :
1
= 3
2 2
2
= 2 3
2
1
3
2
2 2
a 1 i 2se ETI(moè da se koristat na ispit ili asistentot t.e. profesorot bez problem ]e vi gi kaè) imam:
1 = (op[t oblik e :)=

1
1 = 1
2 2
2 =(op[t oblik e :)=

1 2
2 = 1
=
2
2 2
2
2 2
( 2) 2 2
2
= ili vo konkretno dadeniot primer e :
=
1
1
1
1
2 2
2
=
+
2
2
1
2
arcsin
1
2
= 2
2
2
=2 =
1 =
ili vo konkretniot primer e :
1
1
1
2
1 + 1 + 2
2
2
= 1 + 2 = 1 2 = 1
183
So zamena na 1 = i 2 = 1 vo kone~no se dobiva re[enieto na baraniot integral, koj ]e bide :
= 2 3 3
1 =
3
2
+ 3 =
; (MNOGU LESNO !)
vo odnos ako go rabotev vo DKS(a moè[e no ]e ima[e mnogu nepotrebno gubewe vreme !!).
Zad.KI1V- 5:
=
2+ 2 + 4
=?
vdol` pravata = 2 koja gi spojuva to~kite O(0,0) i A(1,2);

Ovaa zada~a vi ja ostavam za samostojno ve`bawe bidej]i e ( ne potpolno ista, vo detaili)mnogu sli~na na
Zad.KI1V- 1: i Zad.KI1V- 3:, a re[enieto treba da e : ( + );
Zad.KI1V- 6:
=
2 2 + 2 =?
L
ako L e kriva dobiena so presek na povr[inata 2 + 2 + = 9 i ramninata = ;
R:
Ovaa e zada~a kade prese~nata kriva L se dobiva kako presek na dve povr[ini :
odnosno
2 + 2 + 2 = 9
2 2 + 2 = 9
2 + 2 + 2 = 32
(KI1V-6-0)
=
=
=
______________________
___________________
______________
Kako se raboti za prostorni funkcii od, prese~nata kriva(L) i povr[initeY1 i Y2, od koj Y1 ima
koordinata , kako i prostorna podintegralna funkcija , , = 2 2 + 2 jasno, ]e moram da vovedam
SKS (vidi str.46):
=
=
; 0, 0,2 , 0, ;
=
__________________
Vo SKS od povr[inata Y1 , ]e bide (spored pogore vovedenite koordinati vo SKS):
2 + 2 + 2 = 9 2 22 + 2 2 2 + 2 2 = 9 2 2 (2 + 2 ) + 2 2 = 9 :
2 (2 + 2) = 9 2 = 9 = 3 ;
Spored toa ako dobienoto = 3 go zamenam vo op[tite za SKS- koordinati dobivam :
184
= 3
= 3.........................................................................................................................( KI1V- 6-1)
= 3
Ako vo (KI1V-6-0)(so koja ja definirav prese~nata kriva ) i toa vo Y2 povr[inata = (Y1 ve]e ja
iskoristiv za opredeluvawe na ) gi zamenam soodvetnite koordinati od SKS dobivam :
3 = 3 = 1 = 450 =
pa dobienoto go vmetnam vo ( KI1V- 6-1), dobivam :

= 3
= 3
2
2
2
2
= =
= =
3 2
2
3 2
2
; 0,2 ; 0,2 ;
= 3 = = 3
kade namesto go voveduvam op[tiot parametar , pri [to jasno 0,2 ; Pa vo toj slu~aj integralot [to
se bara vo op[t oblik e :
2
(, , ) =
[ , ,
[ ()]2 +
+ [ ]2
L
Gi nao\am parcijalnite derivacii(izvodite): = =
bide : = 2
92
4
2 + 92 = 3, , = 2 2 + 2= 2
92
4
3 2
2
, =
= 3 ]e
2 + 9 2 = 3, gi imam site
potrebni parametri za presmetuvawe na integralot vo parametarski oblik,pa zamenuvam, vo integralot :

2
3 3 = 9
0
= 9
0
2
= ;
0
2. KRIVOLINISKI INTEGRALI OD VTOR VID (KI2V)

Pod poimotKI2V se podrazbira KI od vektorsko pole. Na strana 59 od predavawata be[e podetalno
objasnet poimot vektorska funkcija odnosno vektorsko pole. Ponatamu na str.62 vi gi dadov osnovnite
na~ela i principi na presmetuvawe na KI2V , a na str.61 vi objasniv zo[to za KI2V ~esto se koristi i
izrazot KI po koordinati.
Sega vo kratki crti ]e vi dadam eden vid skratena verzija na predavawata, so poseben a kcent, na
na~inot na presmetuvawe na KI2V. Pritoa ]e zapo~nam so razgleduvawe na slu~ajot ako e zadadena nekoja
ramninska kriva = , , koja moàm da ja ozna~am bilo kako, na primer so S , po koja se vr[i
integracijata. Ako e zadaden integralot :
= ............................................................................(KI2V-1)
, + ,
S
toga[ toj se narekuva KI2V vo RAMNINA i se presmetuva po formulata :
185
.......................................................................(KI2V-2)
,
+ ,
()
Potpolno analogni se e i izrazite ako vo (KI2V)se zeme prostorna kriva i toa be[e objasneto vo
predavawata( a ]e ima i vo ovie dopolnitelni ve`bi takvi primeri) i e sosem jasno, logi~no i lesno za
pomnewe. NAJVA@NO E DA SE ZAPOMNI :
KI2V ZAVISI OD PATOT NA INTEGRACIJA , {TO ZNAÎ, KAJ KI2V VA@NA E

NASOKATA PO KOJ E ORIENTIRAN LAKOT PO KOJ SE VR{I INTEGRACIJATA,
A TAA E POZITIVNA, AKO E SPROTIVNO ORIENTIRANA OD NASOKATA NA
STRELKITE NA ÂSOVNIKOT
OVAA ZAPAMETETE GO DOBRO !

Ako krivata e opi[ana parametarski, so ravenkite : = , = () na intervalot 1 2 toga[ e :
2
= , + , = 1 ,
() + , ()
.
...
.................(KI2V-3)
Zad.KI2V- 1:
Da se presmeta KI2V: =
=? ako konturata S e formirana od pravata + = 1 i
S
koordinatnite oski.
R:
PRVO , go skiciram grafikot na konturata, sostaven od pravata = + 1 i koordinatnite oski, koj e daden
na sl.35, na koj se odbeleàni i to~kite O(0,0),A(1,0) i V(0,1):
Sl.36
VTORO ,bidej]i KI2V zavisi od patot na integracija, moram da rabotam vo pozitivna nasoka (sprotivno od
strelkite na ~asovnikot=pozitivna nasoka), kakva [to nasoka e usvoena i na sl.36. Od istata slika voo~uvam
tri karakteristi~ni dela(koj ja formiraat konturata S ) i toa delot :
186
OA - Od to~kata O(0,0) do to~kata A(1,0);
Vo ovoj del stanuva zbor za pravata u=0 (samata oska), pa vrednosta na samiot integral o~igledno e nula.
AV - Od to~kata A(1,0) do to~kata V(0,1);
Ovoj del moàm da go re[avam po ili po u . Jas ]e vi gi pokaàm i dvete situacii, bidej]i formulite ne se
isti !
AKO GO RE{AVAM PO
Ako krivata S e zadadena vo ramnina, so ravenkata = spored (KI2V-2) sledi :
, + , =
+ ,
()
S
Vo konkretno dadenata zada~a vaì :
1 0(vidi sl.35- nasokata e od A kon V, po oskata, t.e. od 1 kon 0, pa zatoa e 1 0) i = + 1
() = 1 pa za integralot na delot AV ]e vaì:

AV
+1
+1
+1
1 =
AV
posle sreduvaweto na gorniot izraz imam :

0
= 1 1 = 1 =
0
1
= 0 1 = 1;
AKO GO RE{AVAM PO u :
Ako krivata S e zadadena vo ramnina, so ravenkata = :
, + ,
, + , =
S
[to vo konkretniov slu~aj,gledam deka vaì:0 1(vidi sl.35-nasokata e od V kon A, po oskata, t.e. od
0 kon 1, zatoa e 0 1) i = 1 = 1pa za integralot na delot od AV(no po u) ]e vaì :

= 0
1+
1 +
1
1+
AV
koj integral posle malo sreduvawe dava:
1
[() 1 + 1 ] =
0
+ 1 =
0
=
0
1
=1
0
Zna~i, bez razlika dali integriram po ili po u rezultatot mora da e ist,[to e i sosem logi~no.
187
VO
Na ovoj del ja imam pravata = 0(u - oskata), pa vrednosta na integralot, na ovoj del od e nula, taka [to
kone~noto re[enie na zadadeniot integral e = ;
Zad.KI2V- 2:
Da se presmeta KI2V : = 2 2 + , po krivata S , kade krivata S e triagolnik, ~ii vrvovi
-S
se vo to~kite A(-1,0),V(0,2) i S(2,0);
R:
PRVO : go skiciram triagolnikot AVS daden so pravite 1 2 [to minuvaat niz to~kite A,V i S(najprvo gi
nanesuvam to~kite A,V i S vo ramninata). Pravata 1 analiti~ki e dadena vo segmenten vid(vidi sl.37)
1 prava niz to~kite V i S 1 + = 1 1 = + 2 = 1;

2 prava niz to~kiteA i V2
+ = 1 2 = 2 + 2 = 2;
2
, kako i pravata 2 , pri [to od segmenten se prefrleni vo ekspliciten vid (vramkovenite izrazi za 1 i 2 ),
a grafi~ki se skicirani na sl. 37. :
Sl.37
VTORO:
Kako orientacijata na S e so znak - t.e. -C , toa zna~i deka vo integralot: = 2 2 + , ]e treba
-S
integracijata da ja sprovedam vo negativna nasoka,odnosno,sprotivno od strelkite na ~asovnikot (vidi sl.37)
, a toa so zborovi kaàno, e deka integriraweto po krivata S ]e treba da ja zapo~nam od to~kata V do S, pa od
S do A i krivata da ja zatvoram so segmentot od A do V, ili matemati~ki, dadeniot integral ]e glasi :
(2,0)
2 2 + =
(1,0)
2 2 + +
(0,2)
(0,2)
2 2 + +
(2,0)
2 2 + =
(1,0)
-S
Sekoj od ovie integrali go re[avam odvoeno, pa taka,zapo~nuvam so delot od V do S :
188
(2,0)
2 2 + =
(0,2)
]e imam:
(2,0)
(0,2)
(2,0)
= + 2
2 2 + = [
] =
=
(2,0)
{2 2 + 2 + } =
(0,2)
2 + 2 + 2 + =
(0,2)
(2,0)
= (0,2) 2 2 + 4 + = 0 4 + =
2
= 4 0 + 0 = 4
2
0
+ 2
2
2
0
= 4 2 + 4 = 10; = ;
2
Preminuvam na delot od S do A :
(1,0)
(2,0
2 2 + =
=0
1
1
= 2 2 = 2 2
= 0
2
1
2
= 1 4 = 3 = ;
Posleden e delot od A do V:
= 2 + 2
0
0
] = 1 2 2 2 + 2 + 2 = 1 2 8 8 2 =
= 2
1088==42 018 01=40180+1=4= ;
(0.2)
(1,0) 2 2 + == [
Vkupnot integral = + + = 10 3 4 = 3 = ;
Zad.KI2V-3 :5
=
+ =?
S
kade S e pozitivno orientirana triagolna kontura obrazuvana od temiwata na triagolnikot vo to~kite :

A(-1,0),V((0,2) i S(2,0);
R:
PRVO:
Go skiciram triagolnikot AVS. Postapkata na skicirawe e potpolno ista, kako vo prethodnata zada~a,pa ne
bi vi ja povtoruval, a ]e ja koristam i istata sl.37.
VTORO:
Vo ovoj slu~aj orientacijata e vo pozitivna nasoka, a toa zna~i deka integracijata po krivata S, ]e ja
zapo~nam od to~kata A do (kon) to~kataS, za da prodolàm od S do V i da ja zavr[am so segmentot,od to~kata
V do to~kata A,ili vo integralen oblik,izrazot bi glasel :
=
S
+ =
AS
+ +
SV
+ +
VA
189
Sekoj od ovie integrali go re[avam odvoeno, pa taka,zapo~nuvam so delot od AS, pa imam integral:
(2,0)
= + = (1,0) + = [
=0
] = 0 = ;
= 0
AS
pa odam na delot SV,kade za soodvetniot integral imam :
(0,2)
+ =
+ = [
(2,0)
= + 2
]=
=
+ 2 + =
2
0
+ 2 =
2
+ 2
2
=
2
Integralot :
0
2
+ 2 = ( + 2)
= 0 +
2
=
2
0
= ( )
2
se re[ava so parcijalna integracija,zna~i,sledi:

+ 2 =
= =
=
=
a vtoriot integral e najelementaren(obi~en,ednokraten)integral, koj e :

0
2 =
0
2
pa za se dobiva : = + = =
Za segmentot od V do A, na potpolno ist na~in, dobivam :
(1,0)
+ =
(0,2)
= 2 + 2
+ = [
]=
= 2
2 + 2 + 2 =
0
Na sosem ist na~in, kako i na segmentot SV se dobiva = (vie za ve`ba re[ete go celosno!), pa vkupniot
integral ]e bide = ;
5
(Istata zada~a moè da se re[i mnogu poednostavno i pobrzo so primena na Grinovata teorema!-]e vi ja
re[am pokasno, koga ]e vi re[avam primeri so GT!).
Zad.KI2V- 4 :
190
= 3 3 =?
S
kade S e kontura od kru`nicata 2 + 2 = 16;

R:
PRVO : Za da ja skiciram dadenata kontura S , konstatiram : S e CRK so radius = 4[] i nejzinata
grafi~ka skica e dadena na sl.37, so usvoena pozitivna nasoka na obikolka na S po uslovot na zada~ata :
Sl.37
VTORO : Ja parametriziram dadenata CRK, so (ve]e dobro poznatite) smeni :
= 4 = 4
= 4 = 4
[0,2](za da bide opfatena celata kru`nica)
TRETO : Spored(KI2V-3),kade jasno e = = 4,, = = 4,so soodvetnite , ja
pi[uvam integralnata formula za presmetuvawe na KI2V,prilagodena na smenite , a glasi :
2
3 3 =
, + ,
1
S
So zamena vo po~etniot integral dobivam :
2
[ 4
4 ) 3 4 = 256
4 + 4 =
0
ovoj integral moè da se re[ava na pove]e na~ini, no po moe (li~no) mislewe najednostavno e ovaka :
2 + 2 = 1 "2 " 4 + 22 2 + 4 = 1 4 + 4 = 1 22 2 4 + 4 =
= 1
4 2 2
2
= 1 2 2 + =
191
2
= 256
0
2 2
(1
) = 256
2
2
1 1 4
1
=
2
2
3 1
3
+ 4 = 256
4 4
4
= 256
0
64 1
2
3 2
4
= 256
= ;
4 4
0
4 0
Zad.KI2V- 5 :
2 + 2 =?
=
S
kade Se pozitivno orientirana kontura formirana od ~etiriagolnikot ~ii to~kite se : O(0,0),A(2,0),V(4,4)

i S(0,4);
R:
PRVO : Ja skiciram konturata OAVS so nanesuvawe na to~kite vo DKS pri [to ja dobivam sl.38 :
Sl.38
VTORO:
Niz to~kite A i V ja definiram pravata niz dve to~ki(kako ravenka na prava niz dve to~ki) i taa glasi:
prava niz to~kite A i V: = 2 4
TRETO:
Konturata S po koja ja vr[am integracijata, na integralot ,po uslovot na zada~ata e pozitivno orientirana
(vidi sl.38), [to zna~i deka dadeniot integral moàm, sli~no kako vo Zad.KI2V- 1 i Zad.KI2V- 2 , da go
razdvojam na ~etiri dela i toa :
=
2 + 2 +
OA
AV
2 + 2 +
VS
2 + 2 +
2 + 2
SO
OA
Vo ovoj del stanuva zbor za pravata u=0 (samata oska), pa vrednosta na samiot integral o~igledno e nula,
bidej]i = 0 = 0;
AV
192
Vo ovoj del stanuva zbor za integracija po pravata = 2 4 ; Za dadeniot integral integracijata
moàm da ja sprovedam ili po ili po u . Jas, ]e go napravam i po i po u i pritoa rezultatot, jasno, mora da e
ist.
Ako integriram po , ]e imam :
= 2 4
=
= 2
2 + 2 =
(4,4)
2 + 2 4
(2,0)
4
2 + 4 2 16 + 16 = 2
=2
2
5 2 16 + 16 =
2
10 3 4
4
4
16 2
+ 32
=
3
2
2
2
10 3
560
=
4 23 16 42 22 + 32 4 2 =
16 12 + 32 2 =
;
3
3
Ako integriram po u , ]e imam :

= 0,5 + 2
2 + 2 = (
)=
2 =
4,4
2,0
1
[ + 2) 2 + 2 =
2
1 2
+ 2 + 4 + 2 =
4
5 2
+ 2 + 4
4
AV
vo posledniot integral od gorniot red go vr[am nazna~enoto integrirawe, po [to dobivam:
=
5
12
4
0
+ 2
4
0
+ 4
4
0
5
12
64 + 16 + 16 =
80
3
+ 32 =
[to e sosem isto kako koga integrirav i po , a duri e i pobrzo i poednostavno(po moe mislewe).Zna~i, na
delot AV integralot =
VS
Vo ovoj segment u=4,a = 0 2 + 2 = 2 + 2 0 = 0 = 0;
VS
SO
0,0
0,4
Na ovoj segment = 0 2 + 2 =
2 = 3
3
0
4
1
3
0 43 =
S
Kone~no, = + + + = 0 +
176
3
+0+
64
3
112
3
Zad.KI2V- 6 :
=
3 + 3 2 2 =?
S
kade S e delot od pravata od to~kata A(3,2,1) do O(0,0,0).
64
3
64
3
193
R:
Ravenka na prava niz dve to~ki A( , , ) ( , , ) vo prostor se definira so izrazot :

=
=

i ovoj izraz bi trebalo da go znaete (ili barem da vi e poznat) od Matematika1(ili ev.2 vo zavisnost na koj
tehni~ki fakultet ste!) vo delot kade se u~i analiti~ka geometrija vo prostor, no zaradi va[e potsetuvawe
sepak vi go dadov vo t.n.kanoni~en oblik(imeto kako se vika ne e va`no, moète da go nare~ete i ekspliciten
oblik,(NO TREBA DA GO ZNAETE KAKO POIM; I KADE I KOGA SE KORISTI ! TOA E VA@NOTO!
inaku, neli IME SI E IME!) na ravenka na prava niz dve to~ki vo prostor. Vo konkretniov primer [to e
pred mene i vas ]e imam :
0 0 0

=
=
= =
3 0 2 0 1 0
3 2 1
kako i sekoja druga ravenka, koga re[avam KI(ili drugi tipovi pove]ekratni integrali) , jasno ]e moram da
ja parametriziram so voveduvawe na parametarot , po na~in koj i.t. bi trebalo ve]e da vi e poznat:
= 3 = 3

= = = = 2 = 2
3 2 1
= 1 = 1
= 3 = 3 : = 1, = 0 : = 0
a i.t. vaì: = 2 = 2 : = 1, = 0 : = 0 od kade sledi:1 0,[to zna~i deka 1 = 1 e
= 1 = : = 1, = 0 : = 0
dolna, a 2 = 0 gorna granica na intervalot vo koj se menuva . Sega da ve potsetam malku na teoretskiot del;
= ()
Ako krivata S e zadadena so parametarskite ravenki: = () kade1 2 toga[ vaì izrazot(KI2V-3),
= ()
koj prilagoden na parametarskite ravenki za , i , kako i za nivnite parcijalni po izvodi po , ]e glasi :
, , + , , + , , =
2
, , + , , + , ,
=
1
Ako vo gorniot izraz gi vmetnam parametriziranite , i , kako i za nivnite parcijalni po izvodi po go

dobivam sledniov izraz :
0
3 + 3 2 2 = [(3) 3 3 + 3 2
2 3
2 2
87 3 =
1} =
S
Zad.KI2V- 7 :
=
+ + + + + =?
S
87 4 0
=
;
4
1
194
kade S e rastojanieto pome\u to~kite O(0,0,0) i M(1,2,3), koj pripa\aat na presekot na ramninite :
= 2, = 3, 0 1
R:
Kako e 0 1 0 2,0 3 , pa spored toa dadeniot integral ]e bide :
1
+ + + + + =
2 + 3 + + 3 2 + + 2 3 =
0
22 = 22
0
=
0
S
a od ovoj poednostaven integral ZDRAVJE! Dovr[ete go , a re[enieto e 11;
Zad.KI2V- 8 :
= 2 2 + 4 2 + + + =?
S
kade S e zadadena kako presek na povr[inite :
2 + 2 = 4 = 2
R:
Krivata S o~igledno ]e bide nekoja prostorna kriva, bidej]i, = { }
2 + 2 = 4 ( )
= 2 ( )
__________________
[to so zborovi kaàno,zna~i, krivata S e prostorna kriva, koja e presek na prostornite povr[ini i .
Ovoj primer, o~igledno, e ne[to posloèn od prethodnite primeri(zada~i). Velam posloèn, zatoa [to ne
mi e poznat prostorniot izgled nitu na povr[inata Y1 , a u[te pomalku na prostornata kriva S , dodeka,
povr[inata Y2 moàm relativno polesno da ja prepoznaam(se nadevam i vie)-taa e parabola vo
ramninata. Kako [to pove]epati kaàv i vo predavawata, vo ovakvi slu~ai rabotam (a vi
prepora~uvam i vas da go praktikuvate ovoj na~in)ISKLUÎVO SO PROEKCIITE. Od povr[inite i
]e ja eliminiram promenlivata ,odnosno,toa fakti~ki zna~i deka ]e ja pobaram proekcijata vo
ramninata, so [to vo DKS ]e dobijam nekoja ramninska kriva, koja mnogu polesno ]e moàm da ja
parametriziram. Ovaa e vo su[tina ANALIZA na zada~ata, koja, vie na ispit NE MORA A I NEMA
POTREBA DA PI{UVATE OVOLKU DOLG TEKST (svedete go od 3 do najmnogu 5-6 re~enici). Spored
izvr[enata analiza na zada~ata ]e imam :
2
2
2 + 2 = 4
= 4 2 2
2 = 4 2 2 2 + 2 2 = 4 : 4 + = 1 ve]e dobro
4
2
= 2
= 2
poznatata ravenka na elipsa,
____________
____________
koja lesno ]e ja parametriziram, po ve]e poznatiot na~in :

= = 2
= = 2 = 22 = 2 , = 2 , = 22
= = 2
195
Za da bide opfatena celata elipsa, poznato e deka parametarot mora da e vo intervalot od 0 do 2
[0,2];
Potrebni mi se u[te parcijalnite izvodi na , o = 2 , = 2 , = 4
Integralot [to e zadaden vo zada~ata ]e bide :
2
2 2 + 4 2 + + + =
{[2(2)2 + 4
2 ] (2) + (2 + 22 ) ( 2)

+ 2(4)} =

S
Ovoj integral e obi~en ednokrten integral, koj lesno se sreduva , so mali trigonometriski transformacii
vo oblik :
0
2
2
2
= 16 0 +2 2 0 2 + 2 2 0 2 =
pa ostanuva samo integralot [to e vookviren :

2
=2 2
0
1 2
2
2
2
= 2
2
= 2 2 = ;
2
0
2
0
Zad.KI2V- 9:
Da se presmeta KI2V:
=
+ + =?
S
kade S e presek na krivite 2 + 2 = 2 , =
R:
Ovaa e mnogu sli~na na prethodnata zada~a. Vo ovoj primer ]e vi pokaàm deka e mo`no parametrizacijata
da se izvede i po voop[teno. Od DKS preminuvam vo CKS, so ve]e dobro poznatite transformacii :
, =
, =
=
________________
Vo izrazot za gi zamenuvam , , a oa: 2 = 2 = , a ovaa = go zamenuvam vo
op[tite ravenki za premin vo CKS pa za , , dobivam:
=
= , 0,2 ;
=
_______________
namesto vo gorniot izraz moàm slobodno da go vovedam op[tiot parametar ,pa istite ravenki od gorniot
red ]e glasat:
196
= =
= = , 0,2 ;
= ()
_____________________
ostanuva da go izrazam = () . Toa ]e go napravam ako vo koja e dadena po uslovot na zada~ata a glasi :
=
= = , a = =
=
parametriziranite , koj glasat: = , 0,2 ;
= 2
go
vmetnam
parametriziranoto
2 2
= 2 ; Sega
gi
imam
Ostanuva da gi najdam parcijalnite izvodi t.e. diferencijalite od , po ,koj se : = , =

, = , = , = , = 2 i dagi zamenam vo dadeniot integral:
2
[ + 2 + ( )(2)] =
+ + =
0
S
posle mnoèweto gorniot integral ja dobiva slednava forma :
2
2 2 + 2 3 2 2 2 =
=
0
koj ednostavno se re[ava:

2
= 2
0
1 2
+ 2
2
2 2 2
0
ako se izvr[i integracijata vo integralot, levo gore, sledi:

=
2
2
2
0
2
4
2 =
2
0
2
2
2 = 2 ;
ako se izvr[i integracijata vo integralot, vo sredinata gore, sledi :

2
2
0
1 2
2
=
2
2
=
2

2
2
2
2
2
0
2
2 =
0
1 4
2
2
2
2
=
+ 4
=0
2
4
0
16
0
sli~no(ne sli~no tuku na potpolno ist na~in se dobiva i integralot desno), koj e isto taka nula, pa
kone~noto re[enie na dadeniot integral e = ;
(Rekov ovoj metod, na premin od DKS vo CKS ili SKS e po voop[ten,no toa ne zna~i deka e i po
avtomatizam sekoga[ i vo sekoja zada~a da mora da e primenliv. Za da e primenliv treba da se ispolneti
preduslovite od str.10.Ima slu~ai koga prvo treba da ja najdam proekcijata, pa potoa,preminot,kako vo):
197
Zad.KI2V- 10 :
Da se re[i KI2V:
=
+ ( ) + =?
S
kade S e prese~nata kriva pome\u povr[inata 2 + 2 2 + = 4 i pravata + 2 + = 1;
R:
Ovaa zada~a e tipi~en primer deka ne moàm sekojpat i vo site zada~i po default attribute da gi re[avam site
zada~i. Imeno, vo povr[inata 2 + 2 2 + = 4 ,gledam deka ima kvadratni ~lenovi,[to spored voop[teniot
princip(objasnet vo prethodniot primer) bi me navelo zada~ata da ja re[avam so direkten premin od DKS
vo CKS ili SKS(moè,no patot do koj ]e dojdam e mnogu posloèn, a celta e, so minimalen vloèn t rud da
postignam maksimalen efekt). No ako malku povnimatelno gi razgledam povr[inata Y 2 + 2 2 + = 4 i
ramninata + 2 + = 1 gledam deka i vo Y no i vo figurira linearniot ~len t.e.
koordinatata(promenlivata) , [to me naveduva na pomisla deka zada~ata bi moèl mnogu poednostavno da
ja re[am, ako ja eliminiram promenlivata od dadenite Y i , so [to vsu[nost bi ja dobil proekcijata na
dvete prostorni ravenki vo ramninata :
= 4 2 2 2
4 2 2 2 = 1 2 2 + 2 2 2 = 3 ako ovoj izraz go sredam vo oblik:
= 1 2
1
( ) 2 + 2
1 2
2
1
4
=3
i ako se oslobodam od srednata zagrada, dobivam :

1
1
( ) 2 + 2
2
2
1 1 15
1
= 3+ + =

4 2
4
2
+2
1
2
15
15
:
4
4
a vo ovaa ravenka ve]e prepoznavam elipsa so poluoska i pomestuvawe po od

pomestuvawe po u od
15
2 2
1
2
15
4
15
2
1
2
15
8
=1
i 1/2 i poluoska i
i 1/2. Ovaa ravenka na elipsa, kako [to kaàv, e vo DKS , pa za ponatamo[nite
matemati~ki operacii pozgodno e da ja prefrlam vo POKS, odnosno da ja parametriziram po parametarot :

1
15
1
15
=
=
, 0,2 ;
2
2
2 2 2
Ako od poslednata formula (gore) gi izrazam i vo funkcija od parametarot dobivam :
1
15
1
15
= = +
,, = = +
, 0,2 ;
2
2
2 2 2
Soodvetnite izvodi na o se : =
1
15
= 1 2 = 1
15
2
15
2 2
2 2
15
2 2
15
; od kade moàm da go izrazam:
1
15
15
= =

2
2
2
15
2
198
i ako go najdam izvodot na o =
15
2
15
2
; Sega ostanuva da go re[am KI2V po :
= + ( ) + =
S
[to dava:
2
=
0
1
15
1
15
15
15
[( +
+ +
+
)
2 2 2
2
2
2
2
1
15
15
1
15
+

2
2
2
2
2
15
15
15
)(

)] =
2
2 2
2
15
1
15
1
+ ( +

2
2
2
2 2
koj GO OSTAVAM NA VAS SAMI DA GO DORE{ITE ZA VE@BAWE,bidej]i e ednostaven, a re[enieto

e ;
Zad.KI2V- 11 :
Da se re[i KI2V :
=
2 + 2 2 =?
S
kade S e krivata koja e presek na povr[inata 2 + 2 + 2 = 45 i ramninata2 + = 0 , koja gi spojuva
to~kite od A(3,-6,0) do V(-2,4,5).
R:
Kako i vo prethodniot primer imam presek na povr[inata Y1 2 + + = 45 i ramninata 2 + = 0 ;
Iako vo prethodniot primer vi napomenav deka site zada~i ne moè da se re[avaat po nekoj [ablon, sepak vo
ovaa zada~a ]e se obidam, da ja re[am po default attribute t.e. po standardnata postapka. Kako vo Y1 imam
kvadraten ~len od promenlivata , . . 2 , spored standardnata postapka, treba da preminam od DKS vo SKS
spored izrazite za premin od pravoagolen vo sferen koordinaten sistem :
=
=
=
_______________
Za da moàm da preminam od DKS vo SKS treba vo Y1 (koj e vo DKS)da gi vmetnam parametrite za premin
navedeni vo gorniot red :
2 + + = 45 2 2 2 + 2 2 2 + 2 2 = 45 2 2 + 2 2 = 45 = 45
i ako ovaka dobienoto = 45 = 3 5 go zamenam vo ravenkite za premin od DKS vo SKS po [to dobivam :
= 3 5
= 3 5
= 3 5
199
Sega ja koristam vtorata ravenka dadena po uslovot na zada~ata, a taa e Y2 2 + = 0 = 2
3 5 = 2 3 5 : = 2 ,
= 2 =
0
63,435 . o a e ooj o ao? e e , aoa o , a a 2 eo,a oaa e: 1800
63,4350 = 116,5650 oj e o 2 =
1
1+ 2
2 =
2
1+ 2
5
5
, =
2 5
5
= 3
= 6
= 3 5
o~igledno, za ne dobiv nekoja dobra vrednost (nap r. 300 ,450 i.t.n.) so koja ]e moàm da gi fiksiram
vo SKS, pa ako prodolàm na ovoj na~in, presmetuvaweto na baraniot integral bi mi se iskompliciral ( vas
vi prepora~uvam, sepak, probaj te i na ovoj na~in,re[enie ima no patot do nego e prili~no kompliciran).
Zatoa baram alternativen, pobrz i polesen, na~in da dojdam do re[enieto. Sekako, parametrizacijata na
krivata S po koja se vr[i integracijata, moram da ja sprovedam. Isto taka moram da vnimavam deka po
uslovot na zada~ata integracijata e od to~kata A do to~kata V. Parametrizacijata na krivataS ]e bide:
2 + = 0
= 2
2
2
2
2
+ + = 45
= 45 2 2
=
= 2
= 45
4 2
= 45
; a 3 t 2
5 2
Sega mnogumina bi se zapra[ale zo[to parametarot go zemav od 3 do -2, a ne od -2 do 3, kako [to izgleda na
prv pogled po logi~no. No poglednete go uslovot na zada~ata. Integracijata treba da se sprovede po krivata
S od to~kata A(3,-6,0) do to~kata V(-2,4,5). Toa zna~i deka se dviì vo intervalot od 3 do -2, bidej]i
orientacijata e vo pozitivna nasoka, a vo prostor to~kite A i V se kako na sl.39, [to zna~i ako sakam od
to~kata A da stignam vo to~kata V, moram da se dviàm po pozitvnata orientacija(vidi sl.39),zna~i od 3 kon
2. Vo 3D ramninata gi nanesuvam samo dadenite to~ki, kako na sl.39,bez da ja skiciram krivata S i pravata od
A do V(na sl.39 povle~ena so sina linija i pozitivnata orientacija+):
Sl.39
Soodvetnite diferencijali se: = , = 2, =
1
2 455 2
10
Spored toa dadeniot integral ]e bide:

2
= 2 + 2 2 = 3
S
4 2 + 2 (45 5 2 ) 2 2 45 2
10
2 455 2
200
[to posle skratuvaweto i mnoèweto dava :

2
= 3 (4 3 + 180 20 3 + 5 3 ) = 3
180 11 3 = 180
1
2
4 9
11
4
16 81 =
Zad.KI2V- 12 :
(3,4)
+ =?
(0,1)
R:
Na strana 61, vi gi definirav uslovite pod koj KI2V ne zavisi od patekata na integracija, a seto toa be[e
potkrepeno i so primerot 4.6.3.od str.63. No sepak, bidej]i ovie dopolnitelni ve`bi se eden vid posebno
poglavje, vo najkratki mo`ni crti ]e gi sumiram ve]e konstatiranite zaklu~oci od predavawata. Ako e
daden integralot :
, + ,
S
i ako za nego vaì :
( ,)
(,)
........................................................................................................................(KI2V-12-1-0)
toga[ velime deka vrednosta na dadeniot integral ne zavisi od izborot na patekata na integracija S, kako
nitu od oblikot na istata, pa integralot daden so :
, + ,
S
kade krivata S moè da bide opi[ana vo ramnina so proizvolno dadena ravenka:u= , [, ]toga[ e:
[(, + ,
, + , =
S
Vo konkretno zadadenata zada~a, primenet ovoj skraten voved, bi zna~el deka krivata S , po koja ]e go
izvr[am integriraweto ne zavisi od izborot na patekata(krivata ili pravata) [to gi spojuva to~kite(0,1) i
(3,-4). Postojat dva na~ina na re[avawe na ovoj tip KI2V :
I.
NAÎN
Vo ramninata gi ozna~uvam to~kite : A(0,1) i V(3,-4)kako na slikata 40, so nanesuvawe
na konkretnite koordinati na sekoja od to~kite AiV,pa niz ovie to~ki povlekuvam ravenka na
prava(najednostavniot oblik na kriva) niz dve to~ki,~ii op[t oblik e :
2 1
1 =
( 1 )
2 1
pa so vnesuvawe na konkretnite koordinati ja dobivam pravata :
201
4 1
5
5
0 = + 1 = ;
3 0
3
3
i ovaa prava ja povlekuvam niz ve]e vnesenite to~ki A i V na sl.40:
1 =
Sl.40
Soodvetniot integral ]e bide :
(3,4)
+
(0,1)
3
[
0
3
=
0
II.
5
5
+1
3
3
25
5
34
+ =
9
3
9
5

3
=
0
17 2 3
5 3

= ;
9
0
3 0
NAÎN
Podintegralniot izraz moè da se zapi[e vo oblik na diferencijalna ravenka(DR)kako :
, + , = 0
( ,)
(,)
a ovoj izraz e poznat pod imeto parcijalna
diferencijalna ravenka(PDR)ili vo nekoj literaturi moè da go sretnete i kako egzaktna

DR,vo zavisnost kakva literatura i od koj avtor koristite, a kaj nas, vo Makedonija,
voobi~ajno se upotrebuva terminot PDR. No IME SI IME , va`no e da znaete da go koristite
i da gi izveduvate potrebnite operacii nad(vrz) nego. Kako se re[ava DR:
, + , = 0.........................................................................(KI2V-12-1-1)
Ako = (, ) e nekoja funkcija t.n. PRIMITIVNA(prvobitna)FUNKCIJA so dve
promenlivi, za koja vaì
,toga[ nejziniot potpoln diferencijal kako [to se nadevam
dobro znaete e :
(, )
(, )
+
Vo konkretniov primer op[tiot izraz(KI2V-12-1-1) e :

=
+ = 0
202
pa zna~i,treba da proveram dali e ispolnet uslovot
od kade sledi deka uslovot
Imam,
= ; Od
e ispolnet t.e.
= 0
=0
=0; Pristapuvam na re[avawe na DR.
= = ovoj izraz go integriram pa sledi:

1
, = 2 + ()
2
Ako sega ovoj izraz go diferenciram po promenlivata u dobivam :
= i ako go sporedam so
= dobivam deka: = od kade sledi so negovo integrirawe :

=
1
od kade kone~no sledi deka . = 2 +
2
2
=
= + ,pa ako go
integriram :
(3,4)
(3,4)
+ =
(0,1)
(0,1)
1
(3, 4)
1
(3, 4)
1
1
24
= 2
+ 2
= 32 + [(4) 2 12 ] =
= ;
2
(0,1)
2
(0,1)
2
2
2
Rezultatot po dvata na~ina logi~ki mora da e ist.

Zad.KI2V- 13 :
=
2 22 =?
S
kade S e nekoja kriva koja gi spojuva to~kite A(1, ) i V(2, ).

R:
Bidej]i krivata S ne mi e zadadena, toa me naveduva na zaklu~ok deka stanuva zbor za KI koj ne zavisi od
izborot na patekata na intergrirawe. No vo matematikata nema samo naveduvawe(ili pretpostavka)tuku
treba i konkreten dokaz dali pretpostavkata mi e to~na.Zatoa proveruvam dali e ispolnet uslovot za
dadeniot integral dali ne zavisi od izborot na patekata, a toj be[e daden so izrazot(KI2V-12-1-0):
, = 2 =
(,)
2 = 22, , = 22 =
22 = 22
= 22 uslovot za egzistencija na PDR e ispolnet , a toa zna~i postoi potpolniot
diferencijal od funkcijata , oj e =
2,
= , = 22, , =
;Od podintegralnata funkcija , =
= 22
= 22;Od
= 2 = 2 go
integriram i dobivam: , = 2 + (), pa ako ovaka dobieniot , go diferenciram po
promenlivata u dobivam:
= 22 + () i ako ovoj parcijalen diferencijal go izedna~am so
parcijalniot diferencijal(vramkoven so òlto) dobivam :22 = 22 + () = 0

= = . Zna~i dobiv , = 2 + ; Integralot ]e bide:
203
(2, /4)
= 2 22 = =(1, )
6
= 2
2,/4
1,/6
= ;
Zad.KI2V- 14 :
(1,2)
=
(2,1)

=?
2
vdol` pateka koja ne ja se~e u oskata.

R:
O~igledno, primetuvate, vo ovie posledni nekolku primeri, deka krivata po koja se vr[i integracijata ne e
dadena, tuku samo krajnite to~ki na integrirawe. Kako zaklu~ok se nametnuva faktot deka stanuva zbor za
KI2V, kaj koj izborot na patekata ne e vaèn, tuku va`ni se samo krajnite to~ki na integracijata. Za da vaì
ovaa treba da e zadovolen uslovot za toa, a toj e:
(PDR); Isto taka e va`no da se najde primitivnata
funkcija = , , za koja postoi totalniot(potpolniot) diferencijal od prv red =
; Ovaa
se [to go kaàv vo ovaa zada~a e samo voop[teno rezime za ovoj tip KI2V. No ima ne[to karakteristi~no vo
ovaa zada~a, a toa e dopolnitelniot uslov: vdol` pateka koja ne ja se~e u oskata. Sigurno,(ne velam
sekoj)mnogumina ]e se zapra[aat [to e celta na ovoj dopolnitelen uslov?Ovoj uslov ne e daden da ve zbuni
ili da vi vnese nesigurnost ili nedoverba vo va[eto znaewe. Poglednete ja dobro podintegralnata
funkcija. Taa vo broitelot go ima ~lenot (. e. 2 ), a za = 0,taa podintegralna funkcija ja se~e u oskata,
no voedno, podintegralnata funkcija, e i nedefinirana za = . Zatoa e daden toj dopolnitelen uslov. Od
zadadeniot integral gledam :
1
, , , =
2
Uslovot za da dadeniot integral ne zavisi od patot na integracija (zna~i od vidot i oblikot na krivata S ) e
da postoi egzaktnata DR(PDR)(vo ovaa zada~a malku pogore markiran so òlto i so boldirani crveni
oznaki). Primitivnata funkcija = (, ) ja opredeluvam od uslovot :
, =
, + , =
i pri toa da postoi prviot diferencijal od taa funkcija,odnosno, da vaì :
=
Gi baram:
1
2
, ,
(,)
(,)
+
1
2
egzaktnata DR postoi, [to zna~i sigurno ]e
postoi i = (, ) , no treba da go najdam. Kako e : , =

imam: , =
go integriram ovoj izraz pa
, = + () sega dobienoto , go diferenciram po u pa imam:
= + =
= 0 = = ; pa za , dobivam: , = + , pa za ]e imam:
1
= 2
pa kone~no za integralot dobivam:

od kade sledi
204
(1,2)
(2,1)
(1,2)

=
2
(2,1)
(2,1)
2 1
1
=
+ =
= 2 + = ;
(1,2)
(1,2)
1 2
2
(2,1)
Zad.KI2V- 15 :
1 + + + 2 2 =?

Kade to~kite od lakot se A(1,1,1) i V(1,2,3).

R:
Ako integrandot(podintegralnata funkcija) na dadeniot KI2V e totalen(potpoln)diferencijal od
funkcijata so tri promenlivi(varijabli) t.e. = , , i ako e ispolnet uslovot za integrabilnost na
funkcija so tri promenlivi, koj glasi :
(,,)
(,,) (,,)
(,,) (,,)
(,,)
................................................(KI2V- 15- 0)
toa zna~i deka postoi primitivnata funkcija = (, , ) , koj se opredeluva od uslovot :

, , + , , + , , = .................................................................(KI2V- 15-1)
i pri toa da postoi prviot diferencijal od taa funkcija( zna~i postoi = (, , )) ,odnosno, da vaì :
=
(,,)
(,,)
(,,)
.....................................................................(KI2V- 15-2)
Kako vo konkretniov primer e :
= , , = 1 + , = , , = + 2 , = , , = 2

Da gi opredelam parcijalnite izvodi na , , po ,
= +
1
2
+ ,
e ispolnet;
Ostanuva da go vidam posledniot uslov:
e ispolnet;
e ispolnet, [to zna~i site
uslovi se ispolneti, a od tuka sledi deka postoi totalniot diferencijal (KI2V- 15-2),a toa zna~i deka vaì:
= (1 1/ + /) +
pri [to
...................................................................( KI2V- 15-3)
= 1 + = 1 +
pa go diferenciram po u :
za
= 1 +
go integriram:
(, ) = +
od (KI2V- 15-3) sledi :
dobivam : , = +
+ (, ) ...............................................( KI2V- 15- 4)
+ + (, ) i od ednakvosta na levite strani na dobieniot izraz i izrazot
+ + , = +
, = + () i ako go zamenam vo (KI2V- 15- 4)
+ + () , pa ako ovoj izraz za : , go diferenciram po promenlivata
205
dobivam:
+ ()i ako go sporedam so
= pa kone~no imam: , = +
= 1 +
od (KI2V- 15-3) dobivam:
+ =
= 0
+ ; Dadeniot integral ]e bide :
= =
(1,2,3)
(1,1,1)
= +
((1,2,3)
= ;
(1,1,1)
Zad.KI2V- 16 : 6
Neka e :
=
+ [ 1 + 3 2 + 2 + 1 + 2 + 3 2
S
potpoln KI2V, vo koj S e proizvolna kontura vo ramninata( = 0) i () realna diferencijabilna
funkcija takva da 1 = 4 . Da se opredeli :
a.) () taka da dadeniot KI2V ne zavisi od patekata na integracija
b.) Da se opredeli vrednosta na dadeniot ako = od A(-1,-1) do V(1,1), pri 0,0 = 0;
6
( Ovaa e zada~a od vtoriot kolokvium poMatematika 3,na FEIT,Dekemvri 2013)
R: ( Zada~ata ]e vi ja re[avam so onolku tekst kolku [to e potreben na ispit t.e.kolokvium)
a.)
= + 1 + 3 2 + 2 , = ( + ) 1 + 2 + 3 2 .Uslovot za da ne zavisi od patot na integracija e :
= ( + ) 1 + 2 + 3 2 + + 2 ,
= + 1 + 3 2 + 2 + ( + )(2) :
( + ) 1 + 2 + 3 2 + 2 + = + 1 + 3 2 + 2 + 2( + )
+ 1 + 2 + 3 2 1 3 2 2 + 2 + = 0
+ 2 2 + 2 2 + 2 + = 0
2 + ( + ) 2 + ( ) = 0 (: 2)
+ ( + ) = + [: ]
+ + = ( + )
voveduvam smena: + = =
= + = + =
od kade sledi: = , e integraciona konstanta pa :1 = = 1 .

Kako e po uslov na zada~ata e :
1 = 4 4 = 1 1 1 = 4 = 4 + = 4 + = 4 + 1 + 3 2 + 2 ,
= 4 + (1 + 2 + 3 2
b.)
Dadeno,e: 0,0 = 0 , = 0 , + 0 0, = 4 0 + 3 3 + 2 + + 3 2 + 3 +
40+33+1,=+232+322+2+1pri
[to
1=0,=+232+322+2 ; pa vrednosta na ]e bide :
od
uslovot
0,0=0
= = 1, 1 1,1 = 24 24 = ;
GRINOVA TEOREMA (GT)

Ovaa teorema e poznata i pod imeto PRVA TEOREMA ZA PREMIN. Malku teoretsko potsetuvawe:
206
Ako krivata S e po delovi mazna kriva koj ja ograni~uva oblasta t.e. e rab na oblasta Y , pri [to oblasta Y ,
sekoga[ ostanuva od levata strana pri obikolkata na krivata S i pri toa vaì deka , se neprekinati
funkcii zaedno so svoite prvi parcijalni izvodi od prv red vo zatvorenata oblast Y i nejziniot rab, toga[
vaì Grinovata formula za ramnina (GT-1):
...........................................................................................................(GT
+ =
-1)
S
kade S e zatvorenata kontura, a Y oblasta ograni~ena so taa kontura.

So GT moè i.t. da se presmeta i povr[inata RY na oblasta Y spored izrazot (GT-2):
1
2
...................................................(
GT-2)
S
Pove]e teoretski priod za Grinovata teorema imate na strana 64 i jas vi prepora~uvam u[te edna[ ubav o da
go prepro~itate i proanalizirate, za da moète pobrzo i polesno da go utvrdite va[eto steknato znaewe, a
voedno polesno da se vklopite vo ovie dopolnitelni ve`bi:
Zad.GT- 1 :
=
2 2 + 2 + + 2 =?
S
kade S e triagolna kontura ~ii temiwa se vo to~kite A(1,1),V(2,2) i S(1,3);
R:
PRVO, na koordinatnata ramnina gi nanesuvam to~kite, kako na sl.41:
Sl.41
207
Pravata niz A i V glasi: = ;
Pravata niz V i S glasi: = + 4
Pravata niz S i A glasi: = 1
VTORO, od dadeniot integral gi odvojuvam funkciite: , = 2 2 + 2 , = +
2 + ,
= 4
= 2 + 2 4 = 2 2 = 2 ;
TRETO, granicite na oblasta Y gi nao\am od sl.41:

12
.............................................................................................................(GT 1- 0 )
+ 4
ÊTVRTO, spored GT KI2V]e bide :

2 2 + 2 + + 2 =
=
S
2 =
Y
gi vnesuvam granicite za Y opredeleni so (GT 1- 0 ) :

2
+4
2 2
2 =
+ 4
=
[2 + 4 + 4) 2 + 2 =
1
go sreduvam gorniot integralen izraz, pri [to dobivam :

2
= 1 4 2 + 16 16 == 4 1 2 4 + 4 = 3
3
2
1
2
1
+ 8 2
16
2
1
4
3
23 1 +
8221161==;
Zad.GT- 2 :
=
+ + + + =?
S
kade S e krivata: 2 + 2 = 3;
R:
Zada~ata moè da se re[i na dva na~ina :
I.
NAÎN ; DIREKTNO BEZ PRIMENA NA GT :
2 + 2 = 3 2 + 2 = 0
3 2
2
3 2
+ 2 = 0
+ 2 = ovaa e dobro poznatata CRK

4
so radius = 3/2. Ja parametriziram ravenkata na kru`nicata so premin vo POKS :

=
2 = 3 = 3
=
= 3 2
= 3 2
3
, a 0 2
, a 0 2
= 3
= 2
2
208
= 6
= 32
Vo op[t slu~aj ako e dadena = , , KI2V se presmetuva po dobro poznatiot izraz:
+ =
+ ,
Vo konkretniov slu~aj ]e imam :

2
[(3 2 3 + 3 2 + 3 )
+ + + + =
0
3 2
3+ 3 2 3 (32)] =
S
Re[avaweto na ovoj integral e dosta kompliciran i treba golema koncetracija pri rabotata , no e re[liv,
no sepak jas ne bi vi go prepora~al (NA ISPIT)ovoj na~in na re[avawe na gorniot integral, zatoa [to ima
mnogu rabota za da se dobie krajniot rezultat( a taa mnogu rabota zna~i nepotrebno gubewe od dragocenoto
vreme na ispit), no za ve`bawe i steknuvawe rutina vo rabotata vi prepora~uvam da go re[ite, iako e dosta
dolgotrajno negovoto re[avawe, sepak BAREM OBIDETE SE DA GO RE{ITE, NE GUBITE
NI{TO,AKO GO POGRE{ITE, NE E NI{TO STRA{NO, A AKO GO DOBIETE TO^NIOT
REZULTAT,ZNAÎ,INTEGRALITE(obi~nite,ednokratnite),gi vladeete bezprekorno ODLI^NO!
Jas,sepak,se odlu~uvam da vi go re[am dadeniot integral so primena na Grinovata teorema:
=
+ + + + =
S
[to zna~i po :
II.
NAÎN ; SO PRIMENA NA GT :
Za da go napravam toa potrebni mi se :
pa gi baram, odkako prethodno utvrduvam :
, = + + , , = +
= + 1,
= + 1 pa po GT dobivam :
= + + + + = + 1 1 =
S
ili po sreduvaweto :
=
=
Y
vo dvojniot integral vo integrandot nemam kvadratni ~lenovi no vo oblast Y imam,pa preminuvam vo POKS :
3
29
3
3
=
= 0, , [0,2]
2
4
2
2
=
[to zna~i oblasta Y od DKS ja preslikav vo oblast :
0 3/2
vo POKS ;
0 2
209
pa soodvetniot dvoen integral ]e bide :
3/2
3
( ) =
2
kade od porano ve]e e jasno deka Jakobijanot = :

3/2
3
2 2 =
2
3
3
1 3 3/2
3 1 2
1 3
2
[

+ 2 ] =
3
0
2 2
3
0
0
Prviot i tretiot integral vo granicite na integracija se nula, a vtoriot e :

27
=
16
=
0
27
2
27
= 2 = ;
16
0
16
Mnogu polesno do re[enieto so GT odkolku so direktniot na~in na re[avawe!

Zad.GT- 3 :
=
+ =?
S
kade S e pozitivno orientirana triagolna kontura obrazuvana od temiwata na triagolnikot vo to~kite :
A(-1,0),V((0,2) i S(2,0);
R:
Ovaa e potpolno istata zada~a od strana 188 (Zad.KI2V-3) koja vetiv deka ]e vi ja re[am i so GT.
= , =
= ,
= = 0
Spored toa dadeniot KI2V so GT ]e bide: = 0 = ;

EPTEN KRATKO I EDNOSTAVNO !
Zad.GT- 4 :
Da se presmeta KI2V so primena na GT :

= ( ) + ( ) =?
S
kade S e gorniot del od kru`nicata : 2 + 2 = ;
210
R:
Go skiciram grafikot na kru`nicata, daden na sl.42, odkako prethodno kru`nicata ja doveduvam vo oblik :
2 + 2 =
2
2
+ 2 =
2
4
; ravenka na kru`nica so centar 1
, 0 i radius = ; Ovaa kru`nica

2
na sl.42 e odbeleàna so K. Taa e orientirana od to~kata V(a,0) kon A (0,0). Od sl.42 i.t. gledam deka K ne
e zatvorena kontura, a za da ja primenam GT mora da imam zatvorena kontura( vidi osobina 1 0.na str.65), pa
zatoa konturata K ja zatvoram so otse~kata , orientirana pozitivno, od A kon V kako na sl.42:
Sl.42
Na ovoj na~in formirav zatvorena kontura K1 = AS1 VA, so [to postignuvam za integralot da vaì:
=
K1
+ ( )
Sega moàm da ja primenam GT : , = , , =
= ,
= +
Na ovoj na~in postignuvam KI2V da se svede na dvoen integral :

=
( ) + ( ) =
=
Y
=
Y
1
Povr[inata na oblasta Y e vsu[nost povr[inata na polovinata kru`nica so radius = /2, pa e : = 2

od kade sledi: =
2
( ) 2 =
, odnosno baranoto re[enie
2
2
8
1
=
Zad.GT- 5 :
e:
= =
211
Da se presmeta KI2V od :
=
2 2 + + 2 =?
S
kade S e konturata ograni~ena so = 2 2 = ;

R:
BEZ GT :
Najprvo, kako po obi~aj, go skiciram grafikot na konturata S. Toj e daden na sl.43. Mnogupati dosega vi
objasnuvav kako se skicira grafikot na dadenata kontura, sega nema mnogu da vi objasnuvam, bidej]i smetam
znaeate kako se skicira grafikot na = 2 2 = . Samo ]e vi naglasam deka prese~nite to~ki R i O se
dobieni kako presek na krivite = 2 2 = od kade sledi : 4 = 0 3 1 = 0 O(0,0) i R(1,1),
koj se prikaàni na skicata na sl. 43.
Sl.43
Krivata = 2 ]e ja ozna~am kako = 2 a 2 = ; Kako [to se gleda od sl.43 = so
pozitivna orientacija, pa spored toa za integralot ]e vaì:
=
( ) =
S1
+ ( )
S2
Sega e potrebno da gi parametriziram krivite S1 i S2 . Toa ]e go napravam ako vovedam : = pa sledi :

=
= 2 a [0,1]

Pa za soodvetnite integrali dobivam :
=
a [1,0]
=
212
=
( ) =
+ ( ) =
S1
S2
Poedine~no ]e gi rabotam integralite :

1
( )=0 [ 2 2 2 + ( + 4 )2] =
S1
ovoj integral e lesen za re[avawe:
1
=
0
1
1
1
1
1
1
7
2 5 + 2 3 + 2 = 6
+ 4
+ 3
= ;
3
0
2
0
3
0
6
i istoto go rabotam i so integralot po vtorata kontura S2 :

0
( ) = 1
2 2 +
1
2
= 1 2 2 + 2 = 2 5/2
5
0
1
+ 3/2
3
0
1
= ;
S2
Vkupniot integral ]e bide :
=7/6-4/5-2/3=1/30;
SO GT :
= 2 2 , = + 2 ,
1

= 2,
= 1 + 2,
= 1 2 = 2
Pa za KI2V imam : = 1 2 = 0 1 2 2 = =
Y
(Vo primerite Zad.GT- 1 i Zad.GT- 2 vi pokaàv najdirektno, so re[avawe na KI2V, koj se prednostite od
primenata na GT, so toa [to vi gi re[iv zadadenite zada~i po klasi~niot na~in, a paralelno so toj
klasi~en metod vi gi re[iv i so GT,od [to se nadevam i samite izvlekovte zaklu~ok deka so primena na GT
postapkata za dobivawe na krajnioot i pred se to~niot rezultat zna~itelno se poednostavuva. Vo
primerot Zad.GT- 4 vidovte kako od osobinite na KI2V moè so vnimatelno i racionalno razmisluvawe
moè da se dojde do posakuvanoto re[enie a vo Zad.GT- 5 moèvte u[te edna[ da ja vidite
najeksplicitno prednosta na GTnad klasi~niot priod pri re[avaweto na zadadeni problem. Vo sledniov
primer ]e vi pokaàm deka edna naizgledte[ka zada~a moè so pravilno i pred se racionalno rasuduvawe
moè relativno ednostavno a sepak korektno i to~no da se re[i;).
Zad.GT- 6:
=
+ + =?
2
2
213
kade S e kru`nicata : 2 + 2 = 2 .
R:
Vie za ve`ba moète da ja re[avate po klasi~niot na~in, t.e. DIREKTNO, a jas ]e vi ja re[am so primena na
GT i pritoa ]e imate mo`nost, vrz osnova na rezultatot [to ]e go dobijam, da izvr[ite kontrola na
to~nosta na rezultatot dobien so re[avawe na zada~ata so GT metodot i klasi~niot metod, so koj ]e ja
re[avate vie zada~ata.
Prvo [to primetuvam(vaì i za dvata metoda na re[avawe) ? Primetuvam deka podintegralnite
funkcii , (, ) ne se dadeni vo konkretnava zada~a vo onakov oblik kako [to bea vo site prethodni
primeri, odnosno, ne se dadeni vo oblik od koj ]e moàm najdirektno da gi voo~am, t.e. da gi pro~itam od
prva funkciite , , . Zatoa vo dadeniot integral, podintegralnata funkcija ]e mora malku da ja
sredam, poto~no da ja dovedam vo oblik od koj ]e moàm direktno da gi pro~itam , , . Po~nuvam so
sreduvaweto na podintegralnata funkcija vo zadadeniot integral:
=
+ + =
2
2
2
2
+ 2 2 +
=
2
2
Ako gi zamenam mestata vo podintegralnata funkcija dobivam :

2
2
2
+
+ 2 =
2
2
S
od kade moàm direktno da gi pro~itam vrednostite za , , . Od gorniot izraz gledam deka :
, = 2 +
, = 2
pa ja sostavuvam razlikata
= 2
2
= 2
2
pri [to dobivam :
= 2 + 2 + = 2 + 2
pa dadeniot KI2Vpreminuva vo :
+ + =
2
2
( 2 + 2 ) =
Y
kade oblasta Y e samata dadena kru`nica 2 + 2 = 2 , koja o~igledno e CRK, pa preminuvam vo POKS :
=
, ae [0,2]
=
_________________________
so zamena vo dadenata kru`nica vo DKS 2 + 2 = 2 na koordinatite po POKS dobivam :
2 = 2 =
214
=
, [0,2], [0, ]
=
__________________________
Jakobijanot ]e bide : = , pa KI2V e :
+ + =
2
2
( 2 + 2 ) =
Y
2 =
Y
so zamena na Jakobijanot i granicite na integracija gorniot integralen izraz go poprima oblikot :

2
3
0
=
0
4
1
= 4
4 0
4
=
0
4
2
4
= 2 =
;
4
0
4
POVR[INISKI INTEGRALI (PI)

Pred da preminam na kratko prezentirawe na PI vo ovie dopolnitelni ve`bi, sakam da vi naglasam,
deka ako sakate pobrzo i polesno da se vklopite vo ovie ve`bi, ZADOL@ITELNO, pogledne te gi
teoretskite predavawa od strana 80, kako i re[enite primeri vo tie predavawa , koj zaedno so teoretskite
predavawa pretstavuvaat edna naraskinliva celina.
Povr[inskite integrali se delea na dva osnovni tipa i toa:
i.
ii.
povr[inski integrali od prv vid (PI1V)-po povr[ina

povr[inski integrali od vtor vid (PI2V)-po koordinati
{TO E ZAEDNI^KA KARAKTERISTIKA NA OVIE DVA TIPA POVR{INSKI INTEGRALI ?

I kaj (PI1V) i kaj (PI2V) karakteristi~no e toa [to i vo dvata vida oblasta na integracija e nekoja
prostorno orientirana povr[ina Y .
Ako vnimatelno ste gi pro~itale predavawata, verojatno zabeleàvte deka pod poimot prostorno
orientirana povr[ina se podrazbira povr[ina Y ako na nea e izbrana strana so soodvetna
odnapred zadadena orientacija. Ovaa zna~i, deka bilo koja povr[ina( na primer obi~en list
hartija) ima dve povr[ini. Ako ovaa povr[ina Y ( listot hartija) ja zamislime vo 3D
prostorot( ramninata), toga[ za nea, zna~i, za Y (t.e. listot hartija) moème da izbereme dve
mo`ni orientacii na vektorot na normala na Y, edna, od povr[inata Y kon nejzinata nadvore[nost,
pri [to pod nadvore[nost se podrazbira vektor na normalata na povr[inata Y orientiran od
koordinatniot po~etok O(0,0,0) do nekoja proizvolno izbrana to~ka ( 0, 0 , 0 ) na Y koj prodolùva
vo nasoka na vektorot i vtorata mo`na orientacija, kon vnatre[nosta na Y , pri [to
orientacijata na vektorot na normalata na Y e sprotivno orientiran od nasokata na vektorot t.e.
e naso~en od to~kata T kon O , zna~i vektorot .
Povr[inata Y e pozitivno orientirana ako na nea soodvetniot vektor na normala na Y zaklopuva
oster agol so pozitivniot del na oskata. Pozitivno orientiranata povr[ina Y obi~no se
ozna~uva samo so Y ( mnogu retko so Y +), a negativno orientiranata povr[ina se ozna~uva so i toa
zadolìtelno se naglasuva. Postojat i ednostrani orientirani povr[ini(Mebijusova lenta).
215
POVR[INISKI INTEGRALI OD PRV VID (PI1V)

Na strana 83 (od predavawata) vi gi dadov podetalnite izveduvawa za op[tite izrazi za presmetuvawe
na PI1V. Vo ovie dopolnitelni ve`bi ]e izvr[am samo rekapitulacija na ve]e dadenite formuli vo
predavawata.
A.) Neka Y e nekoja prostorna povr[ina, analiti~ki zadadena so izrazot = , , a nejzinata proekcija
vo ramninata neka e ,toga[ PI1V se presmetuva so izrazot :
, , = [, , ,
1+
= [, , , ]
Dxy
....(PI1V-1)
Dxy
kade e agolot [to normalata na go zatvora so pozitivniot del na oskata;

B.) Neka Y e nekoja prostorna povr[ina,analiti~ki zadadena so izrazot = , , a nejzinata proekcija
, , = , , ,
1+
= [, , , ]
Dxz
..( 1-2 )
Dxz

V.) Neka Y e nekoja prostorna povr[ina,analiti~ki zadadena so izrazot = , , a nejzinata proekcija
, , = , , ,
1+
+ ( ) 2 = [ , , , ]
...(PI1V-3)

PRI TOA PRI PRESMETKATA NA kosinusot na normalata na povr[inata TREBA DA SE ZEME
VO PREDVID PREDZNAKOT.
POVR{INATA Y SE PROEKTIRA NA EDNA BILO KOJA KOORDINATNA RAMNINA,
dokolku taa proekcija e ograni~en del od taa ramnina, a ne kriva ili prava, pa se presmetuva
kosinusot od onoj agol,[to go zatvora normalata na zadadenata povr[ina so ona ramnina na koja sme
ja proektirale zadadenata povr[ina.
Vrednosta na povr[inskiot integral NE ZAVISI OD IZBOROT od proekcionata ramnina.
Sekako celiot ovoj rekapitular za PI ]e bide potkrepen so soodvetni primeri.
Zad.PI- 1:
216
=
=?
Y
kade Y e del od sferata 2 + 2 + 2 = 2, koj se nao\a vo prviot oktant.

R:
Za da ja re[am zada~ata ]e go koristam izrazot (PI1V-1) . Spored nego treba da gi najdam(opredelam) prvite
parcijalni derivacii na po :
2 + 2
=0
= , 2 + 2
=0
= ;
integrandot ]e bide:
1
2 2
2 + 2 + 2
= 1 + ( ) 2 + ( ) 2 = 1 + 2 + 2 =
= =
2
+ 2 2
vo posledniot izraz pred kvadratniot koren go zemav znakot + , zatoa [to normalata na sferata vo prviot
oktant zatvora so pozitivniot del na oskata agol < 900 = a cos > 0 , a soodvetniot PI1V ]e bide :
2
+ 2 + 2
za da go re[am ovoj integral, jasno, preminuvam vo POKS :
=
=
=
______________
pa soodvetniot integral ]e bide:

2 2
ili so zamena na granicite na integracija 0,
, [0, ] dobivam :
/2
integralot0
2 2
2
2 2
go re[avam nastrana ( za polesno da go svatite vie):
217
2 2
voveduvam smena : = = 2 = 2 2 = 0, = pa so zamena na vovedenata smena

2
vo gorniot integral sledi:

/2
=
0
( 2 2 )
= 3
/2
1 2
3 3
= =
2
2 2
4
pa kone~no za integralot dobivam :

3
=
4
/2
=
0
3
/2

=
;
4
0
Zad.PI- 2:
=?
(1 + + ) 2
=
Y
kade Y e delot od ramninata: + + = 1 vo prviot oktant.

R:
Prvo go izrazuvam : = 1
= 1,
Integrandot(podintegralnata funkcija) e:
= 1
(1+ +) 2
= 1 + ( ) 2 + ( ) 2 = 1 + 1 + 1 = 3;
1
(1++1 ) 2
1
(2) 2
Soodvetniot integral ]e bide:

=
Y
=
(1 + + ) 2
(2 ) 2
Yxy
kade Yxy e proekcijata na Y vo ramninata i e dadena na sl. 44:
Sl.44
218
Spored sl.44 granicite na integracija ]e bidat: 0,1 , [0, + 1], a soodvetniot integral ]e bide:
1
= 3
+1
= 3
(2 ) 2
1
1
=
+1 2
kade vo vtoriot integral ja vovedov zamenata 2 = = = 2, = + 1, pa so re[avawe na

posledniot integral se dobiva:
1
1 1

0
2 0
= 3 ln + 1
Zad.PI- 3:
Da se presmeta PI1V:
=
3 =?
Y
kade Y e povr[inata = 2 2 2 nad ramninata.

R:
Proekcijata na povr[inata = 2 2 2 vo ramninata( = 0) e: 2 + 2 = 2, zna~i e CRK so radius
= 2 . Ponatamu sledi :
= 2,
= 2, pa integralot ]e bide:
2 2
3 = 3
Y
1 + ( )2 +
kade Y e proekcijata na Y vo ramninata. Preminuvam vo POKS :

=
= , 0,2 , 0, 2 ;
=
Zna~i oblasta ja
preslikav vo oblast:
=
= , 0,2 , 0, 2 ; vo polarni koordinati ,
=
2 2
=3
1 + 4 2 =
ponatamu, ovoj integral e relativno dosta ednostaven, pa dobivam:

1 + 4 2 3
=6
Y*
3 1 + 4 2 =
Y*
i so zamena na granicite vo POKS (za Y*) dobivam kone~no re[enie:
219
Zad.PI- 4:
Da se presmeta povr[inata na pomaliot del od sferata 2 + 2 + 2 = 2 koj go isekuva
povr[inata 2+ 2 = za > 0;
R:
So Y go ozna~uvam delot od sferata Y1 ~ija povr[ina treba da ja najdam. Povr[inataY2 ima izvodnici so
u- oskata, a direktrisata i e :
2 + ( + ) 2 =
, = 0[CRK so centar vo S1(0,-a/2)vo ramninata]i e dadena na sl. 45:
Sl. 45
Za Y2 vaì : 2 = 2 " " = 2 0 a so toa sledi deka vaì i za povr[inata Y, a toa
zna~i deka Y2 isekuva na sferata Y1 dva dela simetri~ni dela vo odnos na ramninata so ednakvi
povr[ini.(Ovaa ne mora da go pi[uvate na ispit:Stavete = 0 za Y1e: 2 + 2 = 2 za Y2 2 =
2 = 2 = + 2 pa go razgleduvam samo delot 0 t.e. so predznak( +)pred kvadratniot
koren). Zna~i imam 3 povr[ini Y1 (sferata) i Y2Y3 . Delot Y3 (za 0)ima povr[ina :
=
Dzx
Delot Y3 se preslikuva vo ramninata (u=0)vo kru`nica (sl.45) ograni~ena so konturata S, pa za
Y3 = , =
2 2 2 , , Dzx
2 2 2
2 2 2
: 1 + ( )2 + ( )2 =
220
=
2
2 2 2
Preminuvam
vo
=
POKS =
=
[0, ]
3
[ ,
2
Povr[inata ]e bide :

3/2
so zamena na granicite sledi: = /2 0
2 2
=(Ovoj e ETI)=...=2( ) [];
POVR[INISKI INTEGRALI OD VTOR VID (PI2V)

Ovoj tip integrali u[te se poznati i pod imeto povr[inski integrali po koordinati. Vi
napomenuvam deka pred da zapo~nete so ovie dopolnitelni ve`bi ZA VAS E PODOBRO da go razgledate
teoretskiot del na strana 88. Re[avaweto na ovie tipovi integrali e mnogu sli~no so PI1V. Vo ovie
dopolnitelni ve`bi ]e dadam samo zbirni zaklu~oci i fakti,zna~ajni za PI2V . Kaj ovie integrali ( PI2V)
oblasta na integracija e orientiranata prostorna povr[ina Y koja se deli na kelii = ( = , , . . , ) i
vo sekoja od tie kelii se izbira to~ka ( , , ) . Ovie integrali (PI1V i PI2V)me\usebno se razlikuvat
samo vo na~inot na izbor na podelbenite kelii ( ). Neka so , () , () gi ozna~am proekciite na
bilo koja kelija i redosledno na , i ramninite i neka so , (),()gi ozna~am
povr[inite na ovie proekcii, pritoa zemaj]i gi so znak + ako I e pozitivno orientirana, a so znak - ako
e I negativno orientirana vo odnos na soodvetnoto (biektivno-dvostrano,dvozna~no)preslikuvawe. Kaj
PI2V za karakteristika na podelbata na keliite se izbira edno od tie preslikuvawa ( za razlika od PI1V):
a.) ( )=
b.) ( )= ()
c.) ( )= ()
Spored toa mo`ni se slednive tri slu~ai AKO E DADENA POVR{INATA Y :
1 0.Nejzinata proekcija vo ramninata neka ja ozna~am so . Toga[ elementarniot orientiran
del od taa proekcija ]e bide: = = a soodvetniot integral ]e se premetuva so :
=
, , =
Y
, , =
Y
, , ,
Yxy
2 0. Nejzinata proekcija vo ramninata neka ja ozna~am so . Toga[ elementarniot orientiran element

od taa proekcija vo ramninata e i ]e bide: = = a integralot ]e se presmetuva so :
=
, , =
Y
, , =
, , ,

3 0. Nejzinata proekcija vo ramninata neka ja ozna~am so . Elementarniot orientiran element na

povr[inata Y proektiran vo ramninata e: = = , a integralot se presmetuva so izrazot:
221
=
, . =
Y
, , =
, , ,

Site tri pogore navedeni povr[inski integrali po koordinati (PI2V), kako [to naglasiv vo samiot voved
na ova celina (markiranoto so sino), vo glavno se re[avat kako PI1V, so samo dve razliki :
a.)Zadadenata povr[ina ne se proektira na bilo koja ramnina, tuku samo na onaa koja e nazna~ena vo
integralot.
b.)Vrednosta na kosinusot na nasokata na normalna na povr[inata ne se presmetuva, tuku se zema vo predvid
samo nasokata od toj kosinus.
Ako PI2V e daden kako zbir od pogorenavedenite tri PI zemeni od tri razli~ni funkcii
, , , , , , (, , )toga[ POTPOLNIOT PI se presmetuva so izrazot :
=
, , + , , + , , =
Y
, , + , , + , ,
Y
pri [to pri presmetkata na prviot del od gorniot integral zadadenata povr[ina se proektira samo na
ramninata , vtoriot del samo vo i tretiot del samo vo ramninata.
ZNAÎ DOBRO ZAPOMNETE!! : KAKO I KAJ KI I KAJ PI IZBRANATA POVR{INA VO DVATA
SLUÂI SE TRETIRA PREKU PODELBENITE KELII ( ), SAMO {TO KAJ PI1V
IZBRANATA POVR{INA SE TRETIRA DIREKTNO, A KAJ PI2V TAA IZBRANA POVR{INA SE
TRETIRA INDIREKTNO ( POSREDNO ) PREKU NEJZINITE PROEKCII NA NEKOJA OD
KOORDINATNITE RAMNINI T.E. SO POMO{ NA SOODVETNITE KOORDINATI NA
NEJZINITE TO^KI, OD KADE DOA|A I VTOROTO IME NA PI2V- POVR{INSKI INTEGRALI
PO KOORDINATI.
Zad.PI2V-1 :
2 2 =?
=
Y
kade Y e nadvore[nata strana na dolnata polovina od sferata: 2 + 2 + 2 = 2.

R:
Bidej]i se raboti za dolnata polusfera o~igledno deka agolot [to normalata na taa polusfera go zafa]a so
oskata, a toa e agolot ]e bide pogolem od 900 , t.e. > /2 < 0(agolot na normalata se orientira
od povr[inata kon nadvore[nosta za da e pozitivna nasokata, a pozitivna nasoka be[e da ve potsetam
sprotivna nasoka od dvièweto na strelkite na ~asovnikot!), a proekcijata o~igledno e dadena so samiot
integral po uslovot na zada~ata i ]e bide vo ramninata. Sega go izrazuvam
222
= 2 2 2 . Kako se raboti za dolnata polusfera ]e mora da go zemam predznakot od

izrazot za t.e. = 2 2 2 . Spored toa dadeniot integral ]e bide :
=+
2 2 2 2 2

Spored generalnite pravila imam kvadratni ~lenovi,kako vo integrandot taka i vo proekcijata na Y vo

ramninata, pa ]e preminam vo POKS (na~inot na preminuvawe pretpostavuvam treba da vi e ve]e
dobro poznat, pa nema da go izveduvam) , pa za dadeniot integral ]e dobijam :
2 2 2 2 2 2 =
Yxy *
isto taka pretpostavuvam deka vi e sosem jasno koj se granicite na integracija vo Yxy * pa preminuvam
direktno na integralot :
1
=
4
(2)2 5
2 2
1
=
4
2 2
0
5 2 2 =
0
vtoriot integral se re[ava so smenata 2 2 = , koj sekako bez problem bi trebalo da go re[ite,pa
dobivam kako kone~no re[enie
Zad.PI2V-2 :
=
=?
Y
kade Y e nadvore[nata strana na sferata 2 + 2 + 2 = 1, 0, 0;

R:
Ovaa zada~a ]e vi ja re[am, so cel, da napravite razlika pome\u prethodnata i ova zada~a, bidej]i, vo
princip se mnogu sli~ni, no sepak razli~ni.
Da po~nam od onaa [to ve]e prethodno dobro go znam, a toa e faktot deka 2 + 2 + 2 = 1e CRS so radius 1,
~ija ravenka mnogu lesno se dobiva[e od CRK so radius 1, samo [to vo CRS ima ~len u[te eden ~len( + 2 ), pa
prostorno CRS moàm mnogu lesno da ja nacrtam, znaej]i deka CRS ima samo dopolnitelna koordinata i
u[te treba da vodam smetka za uslovot na zada~ata 0, 0. Zna~i, CRS bi imala izgleda kako na sl.46 :
223
Sl. 46
Na sl.46 so Y e ozna~ena ortogonalnata proekcija na povr[inata Y vo ramninata. Da vi napomenam
deka ova slika 46, na ispit, NE MORA ZADOL@ITELNO DA JA SKICIRATE, no onaa [to e najva`no e
deka VO GLAVATA TREBA DA JA IMATE PROSTORNATA PREDSTAVA (inaku moète slobodno da
rabotite i so proekciite, osobeno ako prostornata kriva ne e ednostavna sfera, kako vo slu~ajov, tuku
nekoja proizvolna prostorna povr[ina = (, ),koja mnogu pote[ko moè prostorno da se svati, toga[
praktikuvajte rabota so proekcii vo dadenata so integralot ramnina !), barem za ovie poednostavni slu~ai,
kako sferata vo konkretniov primer.ZNAÎ SO OVOJ PRIMER SAKAM DA VI NAGLASAM DEKA
VRZ OSNOVA NA SKICITE VO EDNA (ili pove]e) OD PROEKCIONITE RAMNINI TREBA VO
GLAVATA DA SI STVORITE BAREM PRIBLI@NA PROSTORNA PRETSTAVA ZA IZGLEDOT NA
PROSTORNO ZADADENATA POVR{INA. Sega da se vratam na zada~ata. Od 2 = 1 2 2 =
1 2 2 pa od uslovot na zada~ata 0 0 = + 1 2 2 . Od sl.46 se gleda agolot
0,90 pa > 0 [to zna~i dadeniot integral ]e bide :
=
=
Y
1 2 2 =

jasno, ovoj integral ]e go re[avam so premin vo POKS, koj kako i vo prethodnata zada~a, pretpostavuvam
deka znaete da go re[ite, no sepak, bidej]i POVTORUVAWETO E MAJKA NA ZNAEWETO, nakratko ]e
ve potsetam kako se rabote[e :
=
0 1
= o 2 = 1 2 2 2 = 1 2
0 /2
=
______________
pa integralot od DKS ]e go preslikam vo POKS pri [to dobivam :
224
1 2 =
3 1 2 =
ako gi vnesam vo gorniot integral granicite na integracija za od 0 do /2 i za od 0 do 1, dobivam :
/2
3 1 2 =
integralot 0 3 1 2 go re[avam odvoeno-nastrana,(a ako znaete i moète,u[te podobro i

direktno) jas sepak ]e vi go re[am (celosno) odvoeno-nastrana :
3 1 2 =
2 =
0
voveduvam smena : 1 2 = =
, 2 = 1 , = 1, = 0 , pa so zamena na vovedenite smeni 2 ]e
bide :
1
2 = 1 1
2
1 1
= 0 2 2 = 3/2
2
1
0
5/2
1
0
15
= =
pa za integralot dobivam :
/2 2
15 0
2
2
1 /2
2
15 0
1
30
/2
0
1
30
1 1 =
Zad.PI2V-3 :
=
=?
-Y
kade Y e povr[inata na tetraedarot ograni~en so ramninata + + = 1 i = 0, = 0 = 0;
R:
Ova e isto PI2V pa negovoto presmetuvawe e sli~no na presmetuvaweto od prethodnite dva primera, samo
[to vo ovoj slu~aj proekcijata na povr[inata Y ]e ja izvr[am na ramninata, [to zna~i ]e imam
225
proekcija i ]e treba da go opredelam predznakot na , kade e agolot [to vektorot na normalata na
povr[inata Y go sklopuva so u- oskata. Sli~no kako i vo prethodniot primer, bidej]i se raboti za relativno
ednostaven primer (tetraedar=pravilna ~etiristrana piramida) ]e vi objasnam kako prostorno da go
skicirate. Ravenkata na tetraedarot vo kanoni~en oblik e: + + = 1, od kade se gleda deka ise~ocite na

1
, oskite se 1 na sekoja od oskite, pa spored toa tetraedarot prostorno predstaven e kako na sl. 47 :
Sl. 47
Kako vo zada~ata e dadena oblasta (- Y ) toa zna~i deka ]e gi razgleduvam vektorite na normalite koj
soodvetstvuvaat na vnatre[nite povr[ini na tetraedarot, koj na sl.47 se ozna~eni so , ,,
Kako integralot e po zatvorena povr[ina, zna~i : = toa zna~i deka
bidej]i imam zadadeno povr[ina =( ), a od svojstvoto deka unijata vo
integralen oblik se sveduva na zbir od integrali po navedenite povr[ini vo unijata, dobivam :
=
-Y
Za triagolnikot AOS u=0 pa = 0 = 0
-
Za triagolnikot AOV vektorot na normala na e na u- oskata pa = 0
Za triagolnikot VOS vektorot na normala na e na u- oskata pa = 0
226
Ostanuva da vidam [to e so triagolnikot AVS ? Vektorot na normalata na triagolnikot spored sl.47 e:
i toj so u- oskata zaklopuva agol koj e pome\u 90 0 i 1800 . Moèbi se pra[uvate zo[to? Pa poglednete ja
sl.47 dobro u[te edna[. Agolot na normalata na triagolnikot AVS e i e orientiran kon vnatre[nosta
na triagolnikot, [to ako za moment gi odstranatam site drugi povr[ini ]e mi ostane samo triagolnikot
AVS ~ija normala moè da bide najmalku 900 =/2 ili najmnogu 180 0 = , zna~i orientiran e vo
sprotivna nasoka od dvièweto na strelkite na ~asovnikot, za da se poklopi so u- oskata, no ne e nitu 900
nitu 1800 , tuku vo zaviznost od polo`bata na triagolnikot AVS zafa]a so u- oskata nekoj agol , od kade go
opredeluvam predznakot na i toj e < 0. Ostanuva da go izrazam u t.e. = 1 pa za dobivam :
+1
1 = = ;
Zad.PI2V-4 :
=
+ + =?
Y
kade Y e nadvore[nata strana na piramidata koja se sostoi od = 0, = 0, = 0 + + = 1.

R:
Ovoj e potpoln PI2V, bidej]i gi ima site tri funkcii , .
Vo prethodniot primer vi pokaàv kako nekoj relativno ednostavni povr[ini ( sfera,piramida) moàt da
se prikaàt vo 3 D prostorot ( tridimenzionalno). Ne[to sli~no e i so ovoj primer, kade Y e nadvore[niot
del na piramidata = 0, = 0, = 0 + + = 1. Za da moàm prostorno ( vo 3 D- ramninata) da ja
prikaàm piramidata treba ravenkata na prava vo ramnina da ja dovedam vo segmenten oblik:

+ + =1
1 1 1
od kade zaklu~uvam deka odse~ocite na , oskite respektivno se po 1 i se dadeni na sl.48 kako to~ki
A,V i S :
Sl. 48
227
Dadeniot integral po uslovot na zada~ata e :
=
+ + =?
Y
[to zna~i deka zadadeniot integral ]e mora da go re[avam posebno, pri toa ras~lenuvaj]i go na 1 , 2 3,
pri [to za integralot 1 ]e imam :
1 =
=?
Y
Za da go re[am integralot 1 ]e mora site povr[ini na piramidata da gi proektiram vo ramninata

( bidej]i 1 se nao\a vo ramninata - toa go gledam od od ). Sprema sl.48 gledam deka proekciite na
povr[inite AOS( se nao\a vo ramninata) i VOS (se nao\a vo ramninata) se nuli. Zo[to ? Zatoa
[to normalata na triagolnikot AOS , , so u-oskata zafa]a agol od 900 pa 900 = 0, a normalata na
triagolnikot VOS, , so u- oskata zafa]a agol od -900 pa (900 ) = 0(podetalno vidi str.90-skalaren
proizvod ). Proekcijata na triagolnikot AVS vo ramninata e triagolnikot AOV pri [to > 0, a
za ]e imam = 1 . Ostanuva u[ted a vidam [to e so poslednata strana od ~etiristranata piramida?
Toa e stranata od triagolnikot AOV koja e vsu[nost istiot triagolnik AOV , za koj vaì = 0 < 0 pa
dobivam :
1 =
AOV
AOV
pa ako vo posledniot integralen izraz(gore) gi vmetnam granicite na integracija, dobivam :
1 =
+1
1 =
0
ovoj integral e mnogu lesen za re[avawe i bi vi go ostavil samite da go re[ite, no za da se potsetite sepak,
se odlu~iv da vi go re[am celosno (POVTORUVAWETO E MAJKA NA ZNAEWETO!) :
+1
+1
2 =
1 =
0
+ 1
+ 1
+ 1
2
2
=
0
0
2
0
1
1
= 1 2 1 (1 ) 2 = 3 2 +
2
2
2
ako rezultatot od gorniot red go zamenam vo posledniot integralen izraz za 1 dobivam :
1 =
0
1 3
1
1
1
1
1
1
1
1 1 1
1
2 + = 4
3
+ 2
= + =
;
2
2
8
0
3
0
4
0
8 3 4 24
Za integralot 2 ]e imam :
228
2 =
=?
Y
Za da go re[am integralot 2 ]e mora site povr[ini na piramidata da gi proektiram vo ramninata

( bidej]i 2 se nao\a vo ramninata - toa go gledam od od ). Proekciite na triagolnicite AOS i
VOS se nula (od istite pri~ini kako i za integralot 1 , samo proektirani vo drugi ramnini-objasni koj?!?),
a za triagolnikot AOS, = 0,dodeka triagolnikot AOSe voedno i proekcija na triagolnikot AVS,pri [to
e = 1 , a > 0, pa za 2 dobivam :
+1
2 =
1 =
0
AOS
2 = =
1
24
AOS
Ostanuva u[te :
3 =
=?
Y
Proektiraweto na povr[inite od koj e sostavena piramidata vo ramninata dava:triagolnicite AOS i

VOS se nula ( od istite pri~ini kako za 1 ), dodeka triagolnikot VOS e proekcija na triagolnikot AVS,pri
[to e = 1 , > 0 pa za integralot 3 ]e bide :
3 =
1 =
+1
( 1 ) = oe c a a paae = =
0
Polniot PI2V ]e bide zbir od site tri integrali t.e. :
= 1 + 2 + 3 =
1
24
1
24
1
24
=3
1
24
= ;
Zad.PI2V-5 :
=
+ + =?
Y
kade [to Y e gornata strana na ramninata 2 + = 4,0 < < 4 vo prviot oktant.
R:
1
;
24
229
I ovoj PI2V e potpoln. Ramninata, dadena so izrazot 2 + = 4,ja doveduvam vo segmenten oblik:
2 + = 4 : 4 + + = 1 pa odse~okot
ockaa = 2
na ockaa e = 0 ja skiciram vo 3D-ramninata,pri [to skicata e kako na sl.49 :
ockaa e = 4
Sl.49
So na sl. 49 e odbeleàn vektorot na normalata na povr[inata(ramninata) Y . No toa e samo grafi~koto
odbeleùvawe na normalata na povr[inata Y . Mene pove]e me interesira analiti~kiot izraz za . Ama eve
vo momentov ne mi teknuva kako da go najdam? Me\utoa, od analiti~ka geometrija vo prostor, znam kako glasi
op[tiot vid na ravenka na ramnina vo prostor, a toj e :
+ + =
[to sekako bi trebalo i vie da go znaete ako imate poloèno Matematika1 i 2 (odnosno Kalkulus 1 i 2). Za
ovoj op[t oblik na ravenka na ramnina vo prostor, znam deka = (, , ), pa ako ovoj op[t izraz go
primenam na konkretno dadenata ramnina 2 + = 4 dobivam:2 + 0 + = 4 = (2,0,1), pa edine~niot
vektor na normalata na povr[inata(ramninata)Y ]e bide:
=
230
kade = 22 + 02 + 12 = 5 =
2 +0 +1
5
2 5
5
5
5
2 5
5
, 0,
5
5
= , , ;
Potpolniot PI2V go ras~lenuvam na tri integrali.

Prviot e :
1 =
=?
Y
Go re[avam so proektirawe na Y vo ramninata( = 0) 2 = 4 : 2 = 2 od uslovot

ramninata da e vo prviot oktant 0 2 , , 0 < < 4 skicata kako na sl.50 :
Sl. 50
u[te stavam = 4 2, a kako =
5
5
> 0 1 = + 4 2 = 0 0 4 2 =
Yxy
pa po celosnoto re[avawe na posledniot integral se dobiva := = 16;

Vtoriot e :
2 =
=?
Y
kako = 0 2 = 0; i kone~no:
Tretiot e :
3 =
=?
Y
Go proektiram vo ramninata, a kako > 0

+16 = 48 = ;
4
4
04
3 = 0 0 = 32 = 32 +
04
231
Zad.PI2V-6 :
2 + 2 =?
=
Y
kade Y e nadvore[nata strana na povr[inata4 2 + 2 + 4 2 = 4, koj se nao\a vo prviot oktant.

R:
Ova e i.t. potpoln PI2V. Nakratko, da se potsetam(POVTORUVAWETO E MAJKA NA ZNAEWETO!)kako
se presmetuva[e PI2V . Neka e na primer :
, ,
Y
i neka e vektor na normalata na zadadenata povr[ina Y koja so , oskite sklopuva agli,
respektivno. Ako so ja odbeleàm ortogonalnata proekcija na povr[inata Y vo ramninata(toa go
gledam od ) toga[ integralot :
, , =
, , ,

kade predznakot pred integralot se zema so znak + ako e > 0, a so ako e < 0, a = (, ) e
ravenkata [to ja opi[uva povr[inata Y . Vo konkretniov slu~aj imam :
2 + 2 =
=
Y
2 +
Y
2 = 1 + 2 + 3
Sega po red, odvoeno, gi re[avam 1 , 2 3. No pred da pominam na re[avaweto na integralite sakam ne[to da
vi doobjasnam. Imeno, vo skoro celoto dosega[no izlagawe (teorija+zada~i+dopolnitelni ve`bi)VI
NAGLASUVAV: IZBEGNUVAJTE SKICIRAWE VO 3D RAMNINA . No od ova VA@NA zabele[ka napraviv
odstapka vo prethodnite nekolku primeri, koga bea vo pra[awe relativno poednostavni povr[ini(tela),
kako [to se piramidata i sferata. No ova zabele[ka :IZBEGNUVAJTE SKICIRAWE VO 3D RAMNINA vaì
vo slu~ai dodeka ne steknete dovolno znaewe i rutina vo rabotata. Bidej]i, sega smetam deka imate dovolno
znaewe no i potrebnata rutina pri re[avaweto na integralite, moàm da vi kaàm deka ovaa konstatacija e
samo od PREODEN KARAKTER (do steknuvaweto na potrebnoto znaewe i ve[tini pri integralnoto
smetawe) A NE NEKOE OP{TO PRAVILO ! Onie studenti koj seu[te go nemaat potrebniot kvantum na
znaewe i rutina pri rabotata neka prodolàt so rabota so IZBEGNUVAWE SKICIRAWE VO 3D RAMNINA
no onie koj se ponapred so performansite na integralnoto smetawe(a so samoto toa baraat i povisoki ili
maksimalna ocena) bi trebalo da se zapoznaat i so skiciraweto na pokomplicirani povr[ini kako [to e
dadenata povr[ina tokmu vo ova zada~a, a taa be[e opi[ana so ravenkata: 4 2 + 2 + 4 2 = 4 , koja se nao\a
vo prviot oktant. Ovaa ravenka vo mnogu potsetuva na ravenka na sfera, no ne e sfera, zatoa [to smetaat
~etvorkite pred ~lenovite 2 2 . Zna~i, imam slu~aj sli~en kako onoj ako se se]avate na ravenkata na
kru`nica, no ne be[e kru`nica, tuku elipsa. Tokmu istiot rezon na razmisluvawe ]e go primenam i za ovoj
slu~aj. Zna~i, ako ne e sfera, toga[ e ELIPSOID. A eve i zo[to :
232
4 2 + 2 + 4 2 = 4 (: 4)
2 2 2
+ + =1
1
4
1
[to vo mnogu li~i na ravenka na sfera, no ne e, bidej]i smeta onoj ~len so u poto~no ~lenot
2
4
, pa zna~i e
ELIPSOID, a ne sfera. Kako da go skiciram ovoj elipsoid? }e trgnam od onaa [to mi e najednostavno da go
opredelam, a toa se sekako prese~nite to~ki na elipsoidot :
(, , )
so : (, , )
(, , )
pa vrz osnova na gornite vrski moàm da go skiciram izgledot na elipsoidot kako na sl.51:
Sl. 51
Zna~i, pokraj piramidata i sferata eve sega nau~ivte kako prostorno se skicira i elipsoid. So sli~no
rezonirawe moè da se skicira i bilo koja prostorna povr[ina.
Sega da se vratam na presmetuvawe na zadadenite integrali.
Po~nuvam so :
1 =
2 =?
Y
Vektorot na normalata na Y so oskata sklopuva agol 0,
. . > 0. Kako rabotam vo
ramninata, = 0, pa vo DKS ja imam ravenkata :

4 2 + 2 + 4 ( = 0) 2 = 4 4 2 + 2 = 4
[to pretpostavuvam mnogu dobro znaete e ravenka na elipsa i grafi~ki mnogu lesno moè da se prikaè
kako na slikata 52, pritoa vodej]i smetka deka povr[inata se nao\a vo prviot oktant, [to zna~i deka treba
da se zeme : 0 0 ,pa kompletniot izgleda zaedno so oblasta na integracija e daden na slikata 52,
[to sekako e rabota vo ramnina,koja moè[e da se sprovede i bez 3Dskiciraweto :
233
Sl.52
Analiti~kiot izraz za elipsata od sl.52, vo DKS ]e bide :
01
0 2 1 2
_________________________
Kako imam kvadratni ~lenovi logi~no,prirodno i poednostavno e da preminam vo POKS :
=
=
=
______________
pritoa , kade e slikata na vo POKS i e :
4 2 2 + 2 2 = 4 2 4 2 + 1 2 = 4 2 =
4
1+3 2
pa za vo POKS dobivam :

[0, ]
2
2
[0,
]
1 + 3 2
____________________
sega integralot 1 ]e bide, ako gi vovedam granicite na integracija opredeleni so :

2
1+3 2
/2
1 =
2 = 2
= 2
zaradi podobra preglednost integralot :
=
0
2
1+3 2
234
2
1+3 2
]e vi go re[am izdvoeno(vie ako moète rabotete go zaedno so 1 ):

2
1+3 2
:
0
2
1
4
2
2
1 + 3 2 =
0 =
0 =
2
2
2 1 + 3
1 + 3
1 + 3 2
0
1
= 2
2
2
1+3 2
=
0
2
1 + 3 2
Sega se vra]am vo 1 :
/2
1 = 2 2
0
Voveduvm smena : =
=4
1 + 3 2
1 2
2
1+ 2
=
1 + 3 2
1
1
1+ 2
1+3
= 4 0
= 2 =
1+ 2
/2
1+3 2
1 = 4 0
= 2 2 =
/2
1 = 2 2 0
/2
1+3 2
1+ 2
, = 0, = pa :
1+ 2
= 4 0
2+4
1+ 2
posle sreduvaweto na gorniot integralen izraz dobivam:
=4
0
= 4
= 2
0 = =
2 + 22
2
2 0
2
Prodolùvam so :
2 =
=?
Y
Vektorot na normalata na povr[inata Y so u-oskata sklopuva agol od 00 do 900 (vo prviot oktant!)pa
> 0. Neka e ortogonalnata proekcija na povr[inata Y vo ramninata(u=0), analiti~ki opi[ana
vo DKS so izrazot :
4 2 + 4 2 = 4 : 4 2 + 2 = 1 CRK so = 1
01
0 1 2
__________________
a grafi~ki e kru`nica dadena na slikata 53, kade so e izdvoena [rafiranata oblast na integracija :
235
Sl.53
Kako i vo ovoj integral imam kvadratni ~lenovi ([to e sosem normalno ,bidej]i imam elipsoid)preminuvam
vo POKS :
=
=
=
_______________
od kade sledi deka , kade
granici vo POKS i =
2 =
4 4 2
=2
0
= 2 1 2 2 dobivam :
/2
1 2 = 2
0
/2
/2
2 = 2
1 2 2 2 2 =

1 2 2 = 2
= 2
Y
/2
4 2
[0,1]
, pa za integralot 2 koga ]e gi vmetnam integracionite
[0, ]
3 0
2
[ ]
=
3 1
3
2 /2
=
= =
3
0
3
Vo posledniot integral ja upotrebiv smenata 11 2 = 2 = , = 1, = 0;

Na krajot zavr[uvam so
2 =?
3 =
Y
Vektorot na normalata na povr[inata Y so -oskata sklopuva agol od 00 do 900 (vo prviot oktant!)pa
> 0. Ortogonalnata proekcija na Y vo ramninata ( = 0) ]e ja odbeleàm so i e :
2 + 4 2 = 4 : 4
2
4
2
1
= 1 e ravenka na elipsa koja grafi~ki e dadena na slikata 54 so oblasta na
integracija ([rafiraniot del na sl.54):
Sl. 54
236
Go izrazuvam 2 od ravenkata na elipsoidot :
1
2 = 1 2 2
4
Analiti~kiot izraz vo DKS za e spored sl.54:
01
0 2 1 2
______________________
Spored toa za 3 podobro ]e bide da rabotam vo DKS , pa ]e imam, spored sl. 54 i gorniot izraz:
2 =
3 =
1
1 2 2 =
4
2 1 2
1
4
1 2 2 = = ;
4
15
= /
Kone~no vkupniot integral ]e bide :
15
= 1 + 2 + 3 = +
20 4
15
; =
PRIMENA NA POVR{INSKITE INTEGRALI (PPI)

Neka e Y povr[ina zadadena so ravenkata = , , kade (, ) , a e oblasta vo
ramninata vo koja se proektira povr[inata = , . Povr[inata R na delot od maznata povr[ina :

se presmetuva so izrazot :
= = 1 + ( )2 + ( ) 2 ..................................................................................(PPI-1)
Y
pritoa
= ,
Y xy
= ; se parcijalnite izvodi na po respektivno,a RY e PI1V.
Zad.PPI-1 :
Da se presmeta povr[inata na delot od povr[inata 2 + 2 + 2 = 3 2 koj se noo\a pod povr[inata
2 + 2 = 2 a nad ramninata.
R:
Vo ovoj slu~aj e navistina mnogu te[ko da se zamisli (vo na[ite glavi!) kako barem pribli`no izgleda
teloto dobieno so presekot na povr[inata 2 + 2 + 2 = 3 2 (koja znaeme deka e ravenka na sfera)so
povr[inata 2 + 2 = 2 , koja ne znaeme [to pretstavuva i delot od ramninata nad ramninata. No
kako [to naglasiv i vo posledniot prethoden primer, ako ne znaeme ili ne moème da go svatime
prostorniot izgleda na teloto dobieno so presek na dve(ili pove]e)povr[ini i nekoja(edna ili pove]e)
ramnini, toga[ ZADOL@ITELNO RABOTIME SO PROEKCIITE NA ZADADENITE POVR{INI
237
VO EDNA ( po potreba i dve ili site tri ) ILI POVE}E RAMNINI, pa vrz osnova na skicite od
proekciite vo ramninite ]e moème da svatime za kakvo telo se raboti.
Tokmu takov e slu~ajot so zadadenoto telo,~ija povr[ina treba da ja presmetam. Zadadenite povr[ini ]e gi
proektiram vo :
ramninata = 02 + 2 + 2 = 3 2 + = 02 + 2 = 2 =
=
2 + 2 = 3 2
2 = 2
____________________
Od dadeniot sistem ravenki dobivam: 2 + 2 3 2 = 0 1,2 =
2 4 2 +12 2
2
= ,, = (ovaa
re[enie otpa\a,zatoa [to mora od uslovot na zada~ata da e > 0) pa ostanuva = 1 = 2, 2 = 2;

pa gi imam prese~nite to~ki 1 ( 2,) i 2 ( 2, ), kako na slikata 55 :
Sl.55
* ramninata ( = ) 2 + 02 + 2 = 3 2 + = 2 + 02 = 2 =
2
2
2
= +2 = 3
= 2
_____________________
Od dadeniot sistem ravenki dobivam: 2 + 2 3 2 = 0 1,2 =
2 4 2 +12 2
2
= 1 = e edinstveno
re[enie, pa za 1 = 2, 2 = 2 gi imam prese~nite to~ki 1 2, 2 ( 2, ), kako na sl. 56;

Sega mi ostanuva da go izrazam vo funkcija od i t.e. :
2 = 3 2 2 2 = 3 2 2 2
Kako po uslovot na zada~ata 0 = + 3 2 2 2 i u[te treba da e ispolnet uslovot:3 2 2
2 0 2 + 2 3 2 site to~ki od ramninata treba da se pomali od 3, a ova zna~i deka tie
238
treba da se nao\aat vo vnatre[nosta na kru`nicata 2 + 2 = 3 2, za da e > 0(uslov za da se nad
ramninata, a pod povr[inata 2 + 2 = 2 ).
Sl. 56
Gi nao\am parcijalnite izvodi na po t.e. :
2
2
3 2 2 2
2
2
3 2 2 2
Spored (PPI-1)povr[inata na delot od povr[inata koj e pod 2 + 2 = 2 a nad ramninata ]e bide :

= (PI1V)
Y
koj spored istiot izraz (PP1V)e ednakov na :
1 + ( ) 2 + ( ) 2 =
ako vo gorniot izraz gi vmetnam parcijalnite izvodi dobivam :

=
1+
2
2
+
=
3 2 2 2 3 2 2 2

i po sreduvaweto na gorniot integralen izraz dobivam :
= 3
3 2

2 2
239
kade e proekcija na povr[inata Y vo ramninata i taa e dadena na slikata 57 i toa [rafiraniot del
so òlto, koja voedno e i oblast na integracija. Kako e dobiena ovaa sl.57?Ednostavno,ako vo + + =
,zamenam = 0,(bidej]i ja proektiram ovaa povr[ina vo ramninata) ja dobivam kru`nicata :
+ = , [to e CRK so = 3;Povr[inata + = ,iako ja proektiram vo ramninata
ne moàm mehani~ki da zamenam = 0 , bidej]i po uslovot na zada~ata mora da e > 0 ( imeno povr[inata
2 + 2 = 2 se nao\a pod 2 + 2 + 2 = 3 2,no nad ramninata, [to zna~i, mora da e > 0 ). Zna~i ]e
treba da go opredelam ,no ]e ja zemam najmalata mo`na vrednost na , a taa be[e = , pa za dobivam
( zna~i izgleda kako vo proekcijata da ja gledam istata taa proekcija dadena na slikata 57od t.n. pti~ja
perspektiva , pogled od oskata pa nadolu kon ramninata):
=
2
2
2
2
, a so zamena na minimalnoto = + = = 2 CRK so = 2
Sl. 57
Kako vo izrazot za RY imam kvadratni ~lenovi preminuvam vo POKS, so ve]e dobro poznatite smeni :
=
=
=
pri [to oblasta :
2 3
0 2
pa so zamena na integracionite granici od POKS , zna~i, od gorniot izraz dobivam :
= 3
3 2 2
240
Ovoj integral e mnogu lesen za re[avawe i bi vi go ostavil sami da go re[ite, no ovoj pat ]e vi go re[am na
po eleganten na~in(bez izdvojuvawe na vtoriot integral) kako [to obi~no bi trebalo da go re[avate na
ispit( ne e ova nekoe pravilo kako treba da rabotite na ispit! !, ne e pogre[no i ako go izdvoite):
2
= 3 0 [ea 3 2 2 = 2 = , = , = 0] = 3 0
2
3 0
= 2 3
2
0
= 3 []
= [];
Zad.PPI-2 :
Da se presmeta povr[inata na delot od povr[inata zadadena so ravenkata Y : 2 = 2, koj se nao\a vo
prviot oktant, ograni~en so povr[inite = 0, = 0 + = 1;
R:
Povr[inata Y e opi[ana so 2 = 2 = 2 , a se nao\a vo prviot oktant pome\u pravite = 0, =
0 = + 1. Zna~i, vo ramninata proekcijata na povr[inata i ramninite ]e bide kako na sl. 58:
Sl. 58
Povr[inata RY ]e bide :
=
1 + ( ) 2 + ( ) 2
=
Y
Pa so zamena na granicite na integracija opredeleni na sl. 58,dolnata od VLEZu=0,do IZLEZ = + 1

i so opredeluvawe na parcijalnite izvodi :
241
2
2
=
,
=
2
2
kako i na izrazot :
1 + ( )2 + ( ) 2= 1 +
+
1
2
2
2
( + 2
se dobiva :
2
=
2
+1
deka povr[inata na delot od povr[inata = 2 pome\u pravite = 0, = 0 = + 1 e :

=
2
2
+1
0 [0
]=
2
2
+1 1/2
1 +1 1/2
+ 0
]
0 [ 0
2 1 1/2
[ 2 1/2 1
0
2 0
+12323/210]
1
= [0 2
2
2
1 2 1 1
1 + 0
]
3
= 2 0 1 +
2
3
1 1
2 1
0
1 =
21=2=2,=1,=0+23[1=2=2,=1,=0]=2210212223102
12=22[ ==,==1=2,=0 223 =,=2,=0=
ili posle celosnoto sreduvawe na smenite se dobiva 2 , pa povr[inata kone~no e =
[] ;
Zad.PPI-3 :
Da se presmeta povr[inata na delot od povr[inata :
2 = 2 + 2
koj go isekuva povr[inata :
2 + 2 = 1
R:
Kakvo e teloto dadeno so ravenkata =
2
2
2
2
, zasega, ne zna(eme)m, bidej]i dosega za prostorniot izgled na
ovakvo telo vi nemam pokaàno kako se pretstavuva vo 3D prostorot. No za poednostavno da go zamislite

ovaa telo za moment pretpostavete deka = 0 pa ]e dobiete kako vo ramninata da ja imate proekcijata
na ova telo , a taa proekcija e dadena so izrazot =
parabola =
2
2
2
2
, zna~i vo proekcionata ramnina imam(e) nekoja
. Sega, za mig pretpostavete deka, = 0 , zna~i kako teloto dadeno so =
2
2
2
2
da ste go
242
proektirale vo ramninata, pa ]e ja dobiete ravenkata =
2
2
, zna~i , povtorno imam(e) nekoja
parabola.
Vrz osnova na pretpostavenite (vo mislite) proekcii,vo i ramninate i
pretpostavenata(povtorno vo mislite) proekcija vo ramninata(toa e samo to~kata so koordinati =
0, = 0, = 0) jasno deka vo site tri proekcioni ramnini imam nekoj paraboli, a vo ramninata
proekcijata e samo to~kata O(0,0,0) koja e del parabolite, sledi deka prostorniot izgleda na povr[inata
=
2
2
2
2
e nekoj PARABOLOID. Ovoj paraboloid e prese~en so nekoja povr[ina 2 + 2 = 1koja e vo
ramninata i e CRK so radius 1. Zna~i, logi~ki e sosem razbirlivo , deka, 2 + 2 = 1 ]e bide i oblast
na integracija na povr[inata dobiena so presekot na povr[inite =
2
2
2
2
(paraboloidot) i 2 + 2 = 1.
Oblasta na integracija grafi~ki e dadena na sl. 59 i taa e CRK so radius 1:
Sl. 59
Povr[inata na teloto formirano od povr[inata 2 = 2 + 2 (paraboloidot)prese~ena so povr[inata
2 + 2 = 1 neka ja ozna~am so R ]e bide:
=
1 + ( ) 2 + ( )2 =
Zna~i, treba da gi opredelam parcijalnite izvodi :
= ,
zamenuvam vo gorniot izraz, pri [to dobivam :

1 + 2 + 2 =
= 1 + ( )2 + ( ) 2= 1 + 2 + 2 pa gi

kako imam kvadratni ~lenovi vo integrandot preminuvam vo POKS :
243
=
=
=
_______________
pri [to jasno za da bide opfatena celata kru`nica treba 0,2 , 0,1 , a = , pa za R dobivam :
2
1 + 2 =
0
2
=
0
1 + 2 = 2 = , = 1, = 2 =
0
1 3
2
=
1
1
2 2 1
3
=
0
2 =
1
(2 2 1) =
3
1
2
2 21
=
( )[];
3
0
Zad.PPI-4 :
Da se presmeta povr[inata na delot od povr[inata :
2 = 2 + 2
ise~en od povr[inata 2 + 2 = 2;
R:
Koe telo e dadeno so ravenkata: 2 = 2 + 2 zasega ne zna(e)m(e). No so ista analiza kako i vo prethodniot
primer moàm lesno da utvrdam za koe telo stanuva zbor. Neka vo ramninata( = 0) (vo mislite !)
stvorite predstava za toa telo. Izleguva deka vaì 2 + 2 = ( = 0) 2 2 + 2 = 0 a toa e edinstveno
mo`nata to~ka O(0,0,0)(koordinatniot po~etok). Neka sega za mig vo (mislite) si ja pretstavite vo
ramninata ( = 0),povr[inata 2 = 2 + 2,proektirana vo ova ramnina ]e bide dadena so
ravenkata 2 = 2 = , a za da ne bide se taka ( vo mislite!) grafi~ki ova ravenka e dadena na sl.60:
Sl. 60
Istoto napravete go i so toa [to dadenata povr[ina 2 = 2 + 2 ]e ja proektirate (vo mislite) vo
ramninata(u=0), pa ja dobivate ravenkata 2 = 2 = , a za da ne vi bide se taka apstraktno (vo
mislite) ]e vi ja prikaàm ova ravenka( = ) grafi~ki kako na sl.61(ovie grafi~ki skici na ispit ne
mora da gi skicirate,jas vi gi pretstavuvam grafi~ki za polesno da ja svatite povr[inata 2 = 2 + 2 vo 3D).
244
Sl. 61
Vrz osnova na zamislenite ( no i skicite na sl. 60 i 61) proekcii na dadenata povr[ina 2 = 2 + 2 vo
, ramninite jasno e deka so ravenkata 2 = 2 + 2 e vsu[nost opi[an KONUS. Ovoj konus e
prese~en so kru`nicata 2 + 2 = 2 ( 1) 2 + 2 = 1 so centar vo S1 (1,0)i radius = 1; Toa zna~i deka
ova kru`nica ]e bide i integraciono podra~je dadeno na sl. 62 is[rafirano so sino:
Sl.62
Povr[inata ]e bide :
1 + ( ) 2 + ( )2 =
Integracionoto podra~je na sl. 62 e vo DKS , a bidej]i imam kvadratni ~lenovi preminuvam vo POKS :
245
=
=
=
______________

kade [ , ] , a za da go opredelam zemam :

2 2
2 2 + 2 2 = 2 2 = 2 = 2
gi nao\am parcijalnite izvodi :
2+ 2
2 + 2
i gi zamenuvam vo izrazot za R , zaedno so integracionite granici vo POKS :

/2
/2
/2
2 = 2
0
/2
/2
= 2
0
/2
2
2
2
= 2;
0
Bidej]i imam dve takvi povr[ini vkupnata povr[ina ]e bide Rvk. =2R t.e. Rvk. =2 [];
Zo[to ima dve povr[ini pa e Rvk.=2R ? Da se obidam da gi sklopam proekcionite skici dadeni na
graficite od sl. 60,61 i 62 vo edna 3D skica. Toga[, jasno vo 3Dkoordinatniot sistem ( prostorot) bi
ja dobil skicata od sl. 63, koja e 3D skica na teloto dobieno od delot na povr[inata 2 = 2 + 2 (za koja ve]e
utvrdiv deka e konus) ise~en od povr[inata 2 + 2 = 1(koja prostorno e cilinder):
Sl. 63
Zna~i na sl.63 o~igledno e deka ima dve povr[ini R , edna nad i edna pod oskata, pa zatoa Rvk. =2R .
246
{TOKSOVA TEOREMA ({T)

Pred da zapo~nam so re[avawe na zada~i so {toksovata teorema SAKAM DA VI NAPOMENAM DA
SE POTSETITE (str. 119) SO POIMOT, DEFINICIJATA,PRIMENATA I NAÎNOT NA
RE{AVAWE NA ZADAÎTE SO POMO{ NA {T.
Jas sega vo kratki crti ]e se obidam da vi dadam zbirni fakti i poimi, kako i metodi za re[avawe na
zada~i so primena na {T.
Neka e daden krivoliniskiot integral :
, , + , , + , ,
S
kade S e nekoja prostorna konturna kriva(PROSTORNA KONTURA).
{toksovata formula, koja e formula za vrska ( vtora ili treata, definirana vo predavawata,ne znam kako
tamu to~no sum ja definiral, kako vtora ili treta, no toa ne e va`no, IME SI E IME!) pome \u
krivoliniskiot i povr[inskiot integral glasi :
VRSKA-ta POME|U KI2V I PI1V e dadena so izrazot :
, , + , , + , , =
VRSKA-ta POME|U KI2V I PI2V e dadena so izrazot :
, , + , , + , , =
kade Y e povr[ina vo prostorot ograni~ena so konturata S , a = (, , ) e edine~niot vektor na

normalata na povr[inata Y . Iako vo predavawata be[e kaàno sepak ]e povtoram: {T e voop[tuvawe na
GrinovataTeorema(vo prostor).
247
Zad.{T-1 :
=
2 + 2 + 2 =?
S
pri [to S e kontura od triagolnikot AVS ~ii to~ki se : A(a,0,0), V(0,, 0) i S(0,0,s) ,, , > 0,so {T.
R:
Prostorno, sega ve]e (pretpostavuvam i vie dobro znaete) znam deka triagolnikot AVS e vsu[nost piramida
(tetraedar) koja na koordinatnite oski otsekuva odse~oci so dolìni , , , a e daden na sl. 64 :
Sl.64
Da go presmetam KI2V daden so vrskata , ako znam deka , , = 2 , , , = 2 , , , = 2 . Za da go
presmetam KI2V treba da gi najdam najprvo parcijalnite derivacii :
248
= 0,
= 2,
= 0,
= 2,
= 2,
=0
a isto taka da ja najdam i soodvetnata integrandna determinanta:

pa za integrandnata determinanta dobivam :

2 + 2 + 2 = 2
+ +
Y
Kako [to se raboti PI2V najprvo go presmetuvam :
=?
so toa [to , ja proektiram povr[inata Y vo ramninata( = 0) , pa ja imam proekcijata od sl.65:
Sl.65
Agolot [to go sklopuva so oskata e pome\o 0 i 900 (sl.64) > 0, a = + , pa
249
2
2
+
2
= =
6
0

Na sosem ist na~in gi nao\am integralite :
=
2
,
6

pa vkupniot integral e : =
2
6
Zad.{T-2 :
=
+ 2 + 2
2 + 2 + 3 =?
S
kade S e nekoja zakrivena linija dobiena so presek na povr[inita 2 = 2 + 2 i ramninite: = 0, = 2, =
0 i = 1 so primena na {toksovata teorema(formula).
R:
So ravenkata 2 = 2 + 2 sega znam deka vsu[nost e opi[an nekoj konus, (vidi primer od Zad.PPI-4 ) vo
3D- prostorot, koj e nad ramninata i ramninite: = 0, = 2, koja e nekoja ramnina paralelna so
ramninata i ramninata = 0, = 1, koja e nekoja ramnina paralelna so ramninata,[to
prostorno e prikaàna na skicata na slikata 66.
Sl.66
250
so [to e dobiena nekoja prostorna kriva linija koja na sl.66 e prikaàna is[rafirano so zeleni
kosi crti.
Najprvo treba da gi izdvojam , i , od podintegralnata funkcija na dadeniot KI2V:
, , = , , , = 2 + 2 , , , = 3
pa da gi opredelam soodvetnite parcijalni izvodi :
= 0,
=0
= ( 2 + 2 ) 1/2 2 = 3( 2 + 2 ) 1/2 ,
= ( 2 + 2 ) 3/2
= 0,
= 3
ponatamu, spored izrazite i mi trebaat parcijalnite izvodi na po :
2
2 2 + 2
2 + 2
2
2 2 + 2
2 + 2
pa spored i go opredeluvam :
2
2
1 + ( ) 2 + ( )2 = 1 + 2
+
= 2
+ 2 2 + 2
sega za da ja najdam vrskata pome\u KI2V i PI1V ( odnosno PI2V) treba da gi opredelam aglite , :

, < 0
2
Aglite i imam potreba da gi opredeluvam. Zo[to? Zatoa [to od sl. 66 ubavo se gleda deka normalata na
povr[inata Y , a toa e i agolot [to go zafa]a so oskata e tap(zatoa i <0) pa KI2V ]e bide :
+ 2 + 2
2 + 2 + 3 =
[to posle sreduvaweto na podintegralnata determinanta dava :

=
Y
pa so vnesuvawe na dobienite vrednosti vo podintegralnata funkcija dobivam :
251
=
{[ 3 ( 2 + 2 ) 3/2 ] 0 0 + 3 2 + 2 )2 0 =
Y
ako se sredi gorniot izraz dobivam :

1
[ 3 ( 2 + 2 ) 3/2 + 3 2 + 2 ) 2 =
=
Y
[to o~igledno zna~i deka imam potreba od opredeluvawe i na , koj ]e bide :
2 +
2( 2
+ 2 )
i na , koj ]e bide :
= 1 + ( ) 2 + ( ) 2 = 2
pa so zamena na i na vo posledniot integralen izraz dava :

= [ 3
2( 2+ 2)
( 2 + 2 ) 3/2
2(2+ 2 )
3
2
( 2 + 2 )2 ] 2 =

ako go sredam gorniot izraz dobivam :
= [( 2 + 2 ) 2 + 2
2 2+ 2
( 2 + 2 ) 2 + 2
2 2+ 2
3
2
2 + 2 2 + 2 ] 2 =

[to sosem ednostavno posle site skratuvawa dava :
= 3
2 + 2 =

kade e integracionata oblast,koja e proekcija na povr[inata Y vo ramninata i vo DKS e

opredelena so izrazot :

02
01
i so zamena na granicite na integracija(od gornata integraciona oblast ) za integralot dobivam :

2
= 3 0 0 3 + 2 = 3 0 [ 3 + 3 ]
3
Zad.{T-3 :
1
0
= 3 0 3 + = 4
2 1 2 2
- 0
0 2
= ;
252
=
2 + 2 + 2 =?
S
kade S e kriva [to se dobiva kako presek na povr[inite:
= 2 + 2 , = 2
pri [to S e negativno orientirana gledano od pozitivniot del na oskata.
R:
Povr[inata Y1 sega vi e sosem jasno e paraboloid, a Y2 e ramnina, koja minuva niz oskata i ja se~e
ramninata vdol` pravata = 2, = 0. Neka so Y go ozna~am delot od ramninata Y2 ograni~en so
prese~nata kriva S , toga[ na orientacijata na krivata S odgovara(soodvetstvuva)stranata od povr[inata Y
na koj e postaven vektorot na normalata , taka da vo 3D- prostorot skicata ]e bide kako na slikata 67 :
Sl. 67
Za povr[inata Y moèv da ja zemam i proekcijata vo ramninata, bilo kako del od paraboloidot Y1 ili
kako del od ramninata Y2 . Vo toj slu~aj proekcijata vo ramninata, kako [to moè da se vidi i od 3D
skicata, ]e bide, jasno, elipsa i voedno ]e bide i oblast na integracija na dvojniot integral, koj moè da se
re[i i na ovoj na~in, no re[avaweto na dvojniot integral so ova proekcija(vo ramninata)]e bide
ne[to poteòk, od pri~ini [to pri premin od DKS vo POKS ]e imam elipti~ni koordinati za premin, a
ako se se]avate, toa vi go voo~iv i vo predavawata, celta e so [to pomalku trud da go postignam istiot
efekt.Isto taka za povr[inata Y moàm da go zemam i delot od paraboloidot Y1 , koj e ograni~en so krivata
S, no i vo toj slu~aj povtorno soodvetniot dvoen integral ]e bide poteòk za re[avawe. Zna~i,
GENERALNO VA@I :
253
NAJEDNOSTAVEN NAÎN NA RE{AVAWE NA DVOJNIOT INTEGRAL E ONOJ KOJ SE DOBIVA
SO IZBOR NA DEL OD RAMNINATA ZA OBLAST NA INTEGRACIJA, a toa e tokmu na~inot [to vi
go objasniv vo samiot po~etok na re[avawe na ovaa zada~a. Zna~i, se re[avam ponatamu zada~ata da ja
rabotam po onoj na~in koj e najednostaven(objasnet na samiot po~etok na re[avawe na ova zada~a), pa spored
{T imam:

= 2 2
2
2
2
pa dobivam :
= 2
+
Y
So eliminirawe na od ravenkite na povr[inite Y1 i Y2 ja dobivam proekcijata na krivata S vo

ramninata koja ]e ja ozna~am so , a nejziniot analiti~ki izraz ]e glasi :
2 + 2 = 2 2 + ( 1) 2 = 1, = 0
[to e ravenka na kru`nica so centar vo S1(0,1) i radius 1. Ravenkata 2 + ( 1) 2 = 1, = 0 e voedno i
kontura na proekcijata na povr[inata Y vo ramninata( = 0) koja voobi~aeno ja ozna~uvam so .
Ravenkata na povr[inata Y e:
= 2, (, )
Vektorot na normalata na stranata na integracija zaklopuva tap agol so pozitivniot del na oskata, pa
sledi :
= 2
2 + =
Y
Ako za stavam :
= 1 + ( ) 2 + ( )2
Pa kako e
= 0,
= 2 = 2 (2 0 ) = 2 ,pa vo POKS :

=
1 =
=
_______________
pri [to dobivam :

0 1

254
Pa kone~no se dobivm:
1
=2
1 + = = ;
TEOREMA NA GAUS - OSTROGRADSKI(TGO)

Ovaa formula (teoorema) ja dava vrskata pome\u PI2V i trojniot integral. Taa glasi :

++ ++
,,,,
++,,,,
++,,,,
==
DD
YY
kade D e prostorno ograni~ena oblast so dadenata ZATVORENA povr[ina Y.
Zad.TGO-1 :
Da se presmeta PI2V so pomo[ na TGO :
4 3 + 4 3 6 4 =?
=
Y
kade Y e nadvore[nata strana na povr[inata 2 + 2 = 9 koja se nao\a pome\u ramninite = 0 = 2;
R:
Iako skiciraweto vo 3D ne e (sekoga[) zadolìtelno, sepak zaradi va[e polesno sva]awe na toa kako
izgleda teloto vo prostor dobieno so 2 + 2 = 9 , = 0 = 2 ]e vi go skiciram kako na sl.68:
Sl. 68
255
So CRK 2 + 2 = 9 prostorno e zadadena nekoja cilindri~na povr[ina(CILINDER),vidi sl.68, prese~ena
so ramninite = 0 = 2, pa prostorno teloto e kako na sl. 68. Da vi napomenam deka na onie koj im e
pote[ko prostornoto skicirawe neka rabotat so proekciite vo nekoja od ramninite.
Spored TGO ]e imam :

+
+
, , + , , + , , =
D
Y
, , = 4 3
= 12 2 , , , = 4 3
= 12 2 , , , = 6 4
= 24 3
pa PI2V ]e se transformira vo troen integral :

4 3 + 4 3 6 4 =
( 12 3 + 12 2 6 4 ) =
D
Za da go re[am ovoj troen integral o~igledno od DKS ]e moram da go transformiram. Pra[aweto e koja
transformacija da ja koristam? Vo glavno na raspolagawe imam tri mo`ni(naj~esto koristeni) premini i
toa:
10 . DKS POKS
2 0. DKS CKS
3 0. DKS SKS
1 0. Ako go koristam ovoj premin o~igledno zaradi = , = ]e mi nedostasuva koordinatata ,
koja ]e moram da iznajdam na~in da ja izrazam posredno, a voedno ]e mi se javat i problem so elementaeniot
del , pri [to ]e se pojavat komplikacii pri opredeluvaweto na granicite na integracija vo trojniot
integral. Zna~i, transformacijata od DKS POKS na~elno e mo`na, no zaradi navedenite mo`ni
komplikacii (koj se mnogu verojatni) ja otfrlam.
2 0. So preminot(transformacijata) od DKS CKS ]e imam :
=
=
=
=
__________________
[to o~igledno so ova transformacija ja imam neposredno-direktno vrskata so koordinatata i elementot
t.e. elementarniot volumen , [to me naveduva na zaklu~ok deka ovoj premin(transformacija) ja
prifa]am kako pogodna za re[avawe na trojniot integral, pa sledstveno dobivam :
4 3 + 4 3 6 4 =
=
Y
12 2 + 12 2 24 3 =
D
Ako vo 2 + 2 = 9 gi zamenam izrazite za premin, dobivam:
256
2 2 + 2 2 = 9 2 ( 2 + 2 ) = 9 = 3 [0,3]
za da e opfatena celata kru`nica mora [0,2]

i kone~no za imam [0,2]
kako so pogore navedenite, vookvireni, izrazi e definirana oblasta D, no vo CKS, ]e ja ozna~m so D*,]e bide:

0 3
0 2
02
=
_________________________
2 2 3 =
= 12
i so zamena na granicite na integracija opredeleni so D* dobivam :
= 12
3
0
2 3
= 12
2 3 8 = 12
[ 3
= 12
2
4 2
]
0
2 0
1 4 3
3
4 2
= 12
2
0
0
9
= 54
2
= 54
0
2
0
= ;
Zad.TGO-2 :
Da se transformira PI1V :
2 + 2 + 2 [ , + , + , ]
=
Y
po zatvorenata povr[ina Y so pomo[ na TGO vo troen integral po volumenot na telo ograni~eno so

povr[inata Y , kade e normalata na nadvore[nata strana na Y.
R:
Jasno, bez da vi spomenuvam, treba pred da zapo~nete so re[avawe na zada~i od ovoj vid, treba da se potsetite
na teoretskiot del. Za da nema ponatamu nejasnotii, sepak ]e vi preciziram :
, e kosinus od agolot pome\u normalata i oskata i da go ozna~am so
257
Vo ovoj slu~aj ne e daden direktno PI2V, tuku PI1V, [to pomalku moèbi vi deluva zbunuva~ki. No bilo
koja zada~a da e dadena ne treba da me obeshrabruva ( ni vas). Treba da se potsetam na onaa [to ve]e go znam. A
[to znam ? Znam deka spored {T vaàt slednive relacii :
=
=
=
__________________
Ako od gornite relacii gi izrazam kosinusite od soodvetnite agli, dobivam:
____________________
i ako gi zamenam vo po~etniot integral ]e imam :
= 2 + 2 + 2
= 2 + 2 + 2
+ +
[to zna~i go dobivam integralot :

2 + 2 + 2 + 2 + 2 + 2 + 2 + 2 + 2
, , + , , + , ,
Y
a ova e ve]e PI2V, pa na nego ja primenuvam TGO, pri [to dobivam :

=

+
+
+ + =
D
sega imam :
pa go sostavuvam zbirot:
2
2 2+ 2 + 2
2+ 2+ 2
++
2+ 2 + 2
2 + 2+ 2
2+ 2+ 2
koj go vmetnuvam vo integralot po oblasta D, pri kone~no ja
dobivam baranata transformacija:

=
++
2 + 2 + 2
258
Zad.TGO-3 :
2 + 2 + 2 =?
=
Y
kade Y e nadvore[nata strana na kockata: 0 , 0 , 0 .

R: Naj~esto ako vo tekstot na zada~ata ne e naglaseno so koj metod da se raboti, se koristi najednostavniot a
toa e so primena na TGO.
Kockata e prikaàna na sl. 69:
Sl.69
Spored TGO imam :
=

+
+
=

D
, , = 2
= 2, , , = 2
= 2, , , = 2
= 2
= 2 + 2 + 2 = 2 + + = 2 0 0 0 + + = 2 0 0 + +
+220=200++22=200+1220+120=20+22+22=220+=220
+230=220+30=;
Zad.TGO-4 :
Da se presmeta :
=
3 + 3 + 3 =?
259
Y
kade Y e nadvore[niot del od sferata: 2 + 2 + 2 = 2;
R: I vo ova zada~a isto taka vo tekstot na samata zada~ata ne e naglaseno so koj metod da se raboti, pa se
koristi najednostavniot, a toa e so primena na TGO.
Prostornata skica na sferata e dadena na sl. 70 :
Sl.70
= 3 + 3 + 3 = (
) ; = 3
= 3 2 , = 3
= 3 2 , = 3
= 3 2
= 3 2 + 3 2 + 3 2 pa go zamenuvam vo trojniot integral,po [to dobivam:

( 3 2 + 3 2 + 3 2 ) = 3
2 + 2 + 2 =
Voveduvam , sferni koordinati:

=
=
=
________________
[0, a]
[0,2]
[0, ]
po [to oblasta D D*
pa soodvetniot troen integral vo SKS ]e bide:
= 2
__________________________________________
= 3 ( 2 2 cos2 + 2 2 2 + 2 2)2 = 3 0 4 0 0 =
D*
= 3 0 4 0 []
= 6 0 4 0 = 6 0 4
2
0
= 12
5
5 0
260
Zad.TGO-5 :
2 + 2 + 2 =?
=
Y
kade Y e zatvorena povr[ina sostavena od delovi na povr[inite :

( + ) 2 + ( + ) 2 = ( + + ) 2, + + = 1, , > 0;

Integracijata se vr[i po nadvore[nata strana na Y.
R:
= 2,
= 2, = 2
=2
= 2, = 2
= 2, pa so primena na TGO integralot ]e bide:

+ + =

+ + = 2
kade D e prostorna oblast ograni~ena so Y. Dosega, zadadenata zada~a izgleda deka e prili~no ednostavna.
No za moment da ja poglednam povr[inata Y1.Ovakva povr[ina Y1 e APSOLUTNO NEPREPOZNATLIVA
ne samo za BILO KOJ STUDENT TUKU I ZA PROFESORI(so tituli Dr.Sci. ete zo[to ima !!). Zo[to go
velam ovaa ? Za da go re[avam dadeniot integral kako PI2V, pa duri i so primena na TGO e PRAKTI^NO
NEVOZMO@NO ! Ako go re[avam kako PI2V mora integralot da se razdvoi po povr[inite Y1 i Y2.
Integralot po povr[inata Y2 se re[ava lesno, bidej]i Y2 e ramnina. Me\utoa problemot se javuva koga
integralot ]e treba da go re[avam po povr[inata Y1 , zatoa [to prethodno mora da se izvr[i soodvetna
parametrizacija na povr[inata, pri [to mora da se vodi smetka i za oblasta na definiranost na samata
povr[ina , [to e mnogu komplicirano, so ogled na neprepoznatlivosta na povr[inata vo prostorot(a
da ne zboruvam ako se obidam so proekciite!). Ako na site ovie komplikacii go pridodadam i samoto
re[avawe na na PI2V ( koj ne e taka ednostaven!) problemot e prakti~no gledano NEUPOTREBLIV. No
kako [to mnogu pati rekov vo matemati~ko-tehni~kite nauki SEKOGA{ POSTOI POEDNOSTAVEN I
pred se poefikasen na~in na re[avawe na bilo koj problem. Zna~i, ]e treba da iznajdam nekoj drug metod na
priod pri re[avaweto na ovaa zada~a. Eden od tie be[e METODOT SO VOVEDUVAWE SMENI ( kako [to
bea preminot od DKS vo POKS, ili DKS vo CKS ili da re~am od DKS vo SKS )koj vo predavawata be[e
podetalno razraboten na strana 42, kade be[e objasnet principielno i VOOP{TENIOT METOD NA
VOVEDUVAWE NA SMENITE,pa od tie pri~ini, vi sugeriram da go razrabotite u[te edna[ dobro
teoretskiot del od predavawata.
So ovoj metod dadeniot integral ]e moàm da go re[am na poednostaven i korekten na~in. Za taa cel neka gi
vovedam zamenite:
= + , = + , = + + ( smenite voobi~aeno treba da se prilagodeni na povr[inite!)
Od ovie smeni sega treba da gi izrazam , vo funkcija od novovovedenite promenlivi , :
= , = = =
261
od = + + = + + = + = ( ) ;
Sega ovaka dobienoto u go zamenuvam vo = = =

+ = : = ( ); Ostanuva da go izrazam u[te vo funkcija
od , , a to go pravam na sledniov na~in:
()
= + + = =
()
= + + od kade sledi :
= +
= 0,
= ,
= ,
= ,
= 0,
= ,
= 1,

= 1,
= 1, pa gi zamenuvam vo gorniot Jakobijan i
dobivam:
0
= 0
= (Jakobijanot eso znak minus,no toj se zema sekoga[ po apsolutna vrednost!)
1
1 1
Na ovoj na~in povr[inite Y1 i Y2 gi transformirav vo :
2 + 2 = 2 = 1
Vo novodobieniot koordinaten sistem( toa e prostorniot koordinatniot sistem), e konus,a e
ramnina paralelna so ramninata, dodeka oblasta D * e ograni~ena so i . Kako imam kvadratni
~lenovi (2 , 2 , 2 ) voveduvam cilindri~ni koordinati, odnosno CKS,so smenite :
=
=
=
_________________
pri [to Jakobijanot e(ovoj nema da vi go izvedam, no se raboti na potpolno ist na~in, kako i pogorniot) :
= (vie za ve`bawe izvedete go kompletno)
a povr[inite i se transformiraat vo :
= , = 1
Proekcijata na oblasta D * vo ramninata e kru`nicata 2 + 2 1 pa novata oblast ]e bide :
[0,1]
[0,2]
[, 1]
262
____________________
Kone~no za integralot , zadaden so zada~ata se dobiva:
2
= 2 2 2
= 2 2 2
= 2 2 2
= =
Vas vi prepora~uvam celosno da go dore[ite posledniov trikraten integral, a jas zaradi prostorni pri~ini
go izostaviv kompletnoto dore[uvawe na i onaka mnogu ednostavniot trikraten integral.
X

. . .
Site zainteresirani moàt da go kontaktiraat avtorot na negoviot e-mail :
marijanmk@yahoo.com
ili na negoviot facebook profil,
ili na telefon:
070300285
(Onie zainteresirani koj prvpat sakaat da vospostavat kontakt so avtorot, zaradi negovata ~esta odsutnost
od R.Makedonija,poèlno e prviot kontakt da go ostvarat so SMS, so koja nakratko ]e go zapoznaat so
pri~inite zaradi koj baraat kontakt so avtorot.)
By at 2:35 pm, Dec 30, 2015

Маријан Николов-Интеграли Signed

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Маријан Николов-Интеграли Signed

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

1

Ovoj trud e moja :

Vo ~est i ve~no se}avawe na moite prerano po~inati roditeli, tatko mi

Posebno se zablagodaruvam na soprugata

1.1. EDNOKRATNI OPREDELENI INTEGRALI

1.1.3. Poim , definicija i presmetuvawe na ednokratnite opredeleni integrali

Vo integralna forma posledniot izraz ( gore ) mo`e da se zapi[e i vo oblik:

= 0 < 1 < < 1 < =

Opredelen EDNOKRATEN INTEGRAL od zadadenata funkcija na intervalot [, ] se definira so

~esto pati, u~enicite i studentite se zapra[uvaat:

Sl.2.- Aproksimacija na povr[inata pome\u grafikot na funkcijata = () i -oskata

funkcijata ima dve nuli : 01 = 1

Zna~i vo zada~ata se bara da se opredeli povr[inata [to ja zafa]a funkcijata od = 2 do = 2

Spored definicijat za opredelen (ednokraten) integral ]e imame:

Da se opredeli povr[inata na krivata ograni~ena so kubnata funkcija = 3 i pravata = 2;

Sl.4.-Grafik na funkciite = 3 i 2 , so prese~nite to~ki A i V i povr[initeR1 i R2

Opredeli ja povr[inata zafatena pome\u krivite: = 2 i = , vo prviot kvadrant.

Gi crtam graficite na funkciite = 2 i = ; Prese~nata to~ka M pome\u = 2 i = , jasno e :

Sl.5.- Grafik na povr[inata R zafatena od krivite = 2 i =

1.1.4. Premin od Dekartov vo POlaren Koordinaten Sistem(POKS) i obratno

Vrz osnova na relaciite (1.1.4.1.) = =

=2 3; Zna~i to~kata A(3, 3) vo polarni koordinati ]e bide: A(2 , );

Kako i vo prethodniot primer gi koristam istite izrazi: 22 = 4 = 2 + 2 2 + 2 = 4 , = =

4;Spored toa vo Dekartov koord.sistem ]e ja imam to~kata . , . ; Zabele[ka: Namesto

go dobivm polarniot oblik na eksplicitno zadaenata ravenka : 2 + 2 = (1 + 2 + 2 ); Se postavuva

Se pra[uvate: Kakva e po oblik(forma) ova kriva?Najednostavno , ovaa kriva mo`eme da ja skiciram so

Ovoj na~in na pretstavuvawe na polarno zadadenite funkcii obi~no se praktikuva na ispiti

Koristej]i ja Tabelata1.(za vrednosti od 0 do ) i pritoa vodej]i smetka za parnosta(neparnosta) na

Sl.7.-Oblik na funkcijata = 2(1 + )

VOLUMEN-ot NA TELO DOBIENO SO ROTACIJA OKOLU OSKATA NA KRIVATA

Zaradi poprakti~nata primenata na DVOJNITE i TROJNITE INTEGRALI pri presmetkata na

volumenot na celata sfera t.e. = ;

2.Integrirawe na skalarni funkcii so pove]e promenlivi

2.1.1.Pove]ekratni integrali od skalarni funkcii

2.1.2Karakteristi~ni to~ki i mno`estva vo

1 ( ) e VNATRE{NA TO~KA na mno`estvoto , ako postoi okolina na to~kata 1 koja

2 ( ) e NADVORE{NA TO~KA na mno`estvoto ako postoi okolina na to~kata 2 koja ne

VNATRE{NOST NA MNO`ESTVOTO e mno`estvoto od site vnatre[ni to~ki.

Dvojniot integral , tokmu kako opredeleniot(ednokraten)integral ]e go definiram, kako grani~na

2.1.4.Definicija,osobini i geometriska interpretacija

Sl.8.- Pravoagolnata oblast i nejzinata podelba na podoblasti .Podoblastite vo ovoj slu~aj se

kvadrati , a vo sekoja podoblast se izbira edna to~ka ( , ) =

Formulata (2.1.4.1.) e vsu[nost definicionen izraz za dvojniot integral.

Sl. 9.-Aproksimacija na zafatnina(volumenot) so integralna suma

+ i nad edini~en kvadrat vo Oy - ramninata.

Re[avaweto i metodite na presmetuvawe na ovoj integral e predmet na slednava tema :

2.1.5.Presmetuvawe na dvojniot integral,nao\awe na granicite na integrirawe

Pod dvoen integral od neprekinatata funkcija so dve promenlivi = ( , ) preku ograni~ena i

Postojat dva osnovni tipa na podra~ja na integrirawe i toa:

1. Podra~jeto na integrirawe D e ograni~eno od levo i od desno so pravite = = <

Sl.10-Podra~jeto D, kade se menuva od =2 do =9, a za fiksno x se menuva od 1 do 2 ()

2. Podra~jeto na integrirawe D e ograni~eno odozgora i odozdola so pravite = = <

VO SEKOJ SLU^AJ MO@NA

Sl.11.-Podra~jeto D, kade se menuva od =1 do =4 , a za fiksno se menuva od 1 () do 2 ()

=? ako podra~jeto na integrirawe e:

ZAPO~NI OD ONAMU KADE SMETA{ DEKA E

= (no mnogumina profesori go praktikuvaat i zapisot)=0 (0

rabotete VO SEKOJ SLU^AJ kako vi bara profesorot)

Zna~i , najprvo go re[avam

(0 2 ) =(Zasega , za po~etok da go re[am nastrana)=

Do istiot rezultat ke dojdev ako go re[avav , prvo po "" , pa posle po x , zna~i:

kade e triagolnata oblast ~ii vrvovi se to~kite O(0,0), A(1,1) i V(0,2).

Sl.12-Grafik na oblasta ,opredelen so pravite = = + 2

Kako ]e gi opredelam granicite na integracija? To~kata odbele`ana kako VLEZ(taa e na pravata = ),