Boris Sarafov i edno negovo intervju za britanskiot vesnik Tajms od 12 april 1901 godina

Boris Sarafov pretstavuva edna od najkontroverznite li~nosti vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe od ilindenskiot period. Istovremeno, toj e eden od onie revolucioneri koj, barem dosega, e mnogu malku prou~uvan vo na{ata istoriografija. Makedonskata istoriografija voglavno go tretira Sarafov kako del od desnoto, vrhovisti~ko i probugarsko krilo na Makedonskata Revolucionerna Organizacija. Kako takov, toj se smeta za eden od najgolemite vinovnici za predvremenoto krevawe na Ilindenskoto vostanie, a spored toa i za negoviot neuspe{en kraj. Sarafov bil slvoqubiv, se odlikuval so nemiren, nepostojan i avanturisti~ki karakter. ^esto pati prezemal aktivnosti na svoja raka, rabotel na sopstvena promocija i bez konsulticii so Organizacijata, a bil obvinuvan i za zloupotrebi na sredstvata na Organizacijata. Na toj na~in steknal golem broj neprijateli. Poradi seto ova, kako i faktot {to negovoto ubistvo bilo naredeno li~no od Jane Sandanski (koj bez somnenie pretstavuva edna od najzna~ajnite li~nosti vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe), Sarafov se do`ivuva prete`no vo negativno svetlo vo na{ata istoriografija1. Boris Sarafov e roden na 12 VI 1872 godina vo s. Libjahovo, Nevrokopsko (denes s. Ilinden Gocedel~evsko, R. Bugarija). Zavr{il VI klas vo solunskata ma{ka egzarhiska gimnazija, a potoa se zapi{al vo Voenoto u~ili{te vo Sofija. Tuka se {koluval zaedno so Goce Del~ev. Po zavr{uvaweto na Voenoto u~ili{te zapo~nal oficerska kariera vo Bugarija. Vo 1895 godina se vklu~il vo Vrhovniot Makedonski Komitet (VMK) od Sofija. Istata godina, so ~eta navlegol vo Makedonija i go napadnal gradot Melnik (Pirinska Makedonija). Toa e t.n Vrhovisti~ko ili Melni~ko vostanie. Vo 1899 godina, so pomo{ na zadgrani~nite pretstavnici na Makedonskata Revolucionerna Organizacija vo Sofija, Goce Del~ev i \or~e Petrov, bil izbran za Pretsedatel na VMK. Del~ev i Petrov smetale deka so postavuvaweto na Sarafov na ~elo na Vrhovniot Komitet postavile svoj ~ovek i deka na toj na~in }e go stavat ovoj komitet pod kontrola na Organizacijata2. Sarafov, vo prvo vreme, go stabiliziral VMK, a istovremeno ja pomagal i MRO, finansiski i snabduvaj}i ja so oru`je i municija. .3 Me|utoa, dobrite odnosi me|u dvata komiteti traele kratko. Naskoro, na razo~aruvawe na Del~ev i Petrov, Sarafov ja napu{til pro MRO-ovskata politika i povtorno se svrtel kon interesite na Vrhovniot komitet

Pove}e za B. Sarafov vo: Spomeni, I. H. Nikolov, D. Gruev, B. Sarafov, J. Sandanski, M. Gerxikov, d-r H. Tatar~ev, Kultura, Skopje 1995, str. 121-186; Manol D. Pandevski, Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija i Neovrhovizmot (1904-1908), Kultura, Skopje 1983; Dimitar Bechev, Historical Dictionary of the Republic of Macedonia, The Scarecrow Press, Inc. 2009; Makedonska Enciklopedija, MANU, Skopje 2009;
http://mk.wikipedia.org/wiki/_; http://mn.mk/istorija/451-boris-sarafov
2

Dankan Peri, Politikata na Teror. Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe vo periodot od 1893 do 1903 godina, Magor, Skopje 2001. 3 Isto, str 90.

Vo juli 1900 godina vo Bukure{t bil ubien Stefan Mihaileanu, profesor i izdava~ na romanskiot vesnik Peninsula Balcanica (Balkanski Poluostrov). Toj bil Vlav od Makedonija, no golem protivnik na MRO i na nejzinite aktivnosti. Kako nara~atel na ubistvoto bil obvinet Sarafov, po {to bil uapsen od bugarskata policija. Dodeka toj bil vo zatvor kontrolata vrz VMK ja prezel oficerskiot kadar tesno povrzan so bugarskiot dvor, na ~elo so generalot Ivan Con~ev. Po izleguvaweto od zatvor Sarafov bil prinuden da go napu{ti Vrhovniot Komitet. Svojata politi~ka aktivnost ja prodol`il vo vnatre{nosta na Makedonija i niz evropskite zemji. Toj razvil {iroka nadvore{no-politi~ka aktivnost. ^esto patuval po Evropa i Rusija, baraj}i politi~ka poddr{ka i finansiski sredstva za makedonskoto revolucionerno delo. Pri toa, dal golem broj intervjua vo razni evropski vesnici. Od ovoj period datira i negovoto intervju vo britanskiot vesnik Tajms, koe podolu go prenesuvame vo celost. Vo tekot na svoite patuvawa Sarafov ostvaril golem broj sredbi so evropskite politi~ki pretstavnici vo Pariz, Viena, Budimpe{ta, @eneva i drugi gradovi, a izdejstvuval i finansiski sredstva za revolucionernoto delo. So sobranite pari bilo pomognato izdavaweto na vesnicite Mouvement Macedonien i L Effort, vo @eneva i Pariz, a gi pomagal i Makedonskiot klub vo Belgrad i Makedonskoto nau~no-literaturno dru{tvo vo Sankt Peterburg. Makedonskata kolonija od Sankt Peterburg, predvodena od Dimitrija ^upovski, podocna, kako naslovna parola na svoite izdanija zela edna izjava na B. Sarafov, dadena vo 1902 godina, vo koja toj veli: Nie Makedoncite ne sme Srbi, ne sme Bugari, ami prosto Makedonci. Makedonskiot narod postoi nezavisno od bugarskiot i od srpskiot. Nie im so~uvstvuvame i na ednite i na drugite i na Bugarite i na Srbite; koj }e go pomogne na{eto osloboduvawe nemu }e mu re~eme blagodaram, no Srbite i Bugarite neka ne zaboravaat deka Makedonija e samo za Makedoncite.4 Del od sredstvata koi gi sobral, Sarafov gi dal za kupuvawe na dinamitot, koj podocna bil iskoristen za izveduvawe na Solunskite atentati. Toj bil obvinuvan i deka stoi zad kidnapiraweto na Mis Ston. Za vreme na Ilindenskoto vostanie, Sarafov bil izbran za ~len na Glavniot {tab na vostanieto, zaedno so Dame Gruev i Atanas Lozan~ev. Zaedno so Gruev go odredile to~niot datum za po~etokot na vostanieto. Po vostanieto, Sarafov po~nal da gi iskoristuva brojnite slabosti i te{kite okolnosti vo koi se na{la VMORO...., so cel nasekade vo Makedonija i Odrinsko da sozdade svoi privrzanici so ~ija pomo{ }e se stremi da gi zajakne svoite pozicii, pa i da ja prezeme Organizacijata vo svoi race5. Vo noemvri 1903 godina, pretstojuval vo Belgrad kade so pretstavnici na srpskata vlada pregovaral za pomo{ na makedonskoto delo. Ovie kontakti, koi gi ostvaril na svoja raka, go dovele Sarafov vo sudir so pretstavnicite na VMRO. Bil obvinuvan deka od strana na vladata dobil izvesna suma pari, vo zamena za dozvola za vleguvawe na srpski ~eti vo Makedonija.6 Od svoja
4 5

Makedonska Enciklopedija, MANU, Skopje 2009. Manol D. Pandevski, Vnatre{nata...., str. 125. 6 Dimitar Bechev, Historical Dictionary ..str. 198. Za kontaktite na B. Sarafov i negovata grupa so pretstavnicite na srpskata vlada mo`e da se vidi i kaj H. Siljanov, Osloboditelnite borbi na

strana, toj gi opravduval ovie kontakti so tvrdeweto deka bilo krajno vremeMakedoncite da prifatat pomo{ ne samo od Bugarija tuku i od Srbija.... Ako Organizacijata navistina e nezavisna i dr`i do principot Makedonija na Makedoncite taa treba da raboti i so Srbija.7 Na Rilskiot kongres vo 1905 godina, Sarafov `estoko bil napadnat od dvete strui na VMRO. Go obvinuvale za zemawe pari od srpskata vlada, za rasfrlawe so parite na Organizacijata, kako i za ispra}awe sopstveni sarafisti~ki ~eti vo Makedonija. Ovie negovi samovolni dejstva bile objasnuvani so namerata na Sarafov da go zasili li~noto vlijanie vo vnatre{nosta i da stane diktator vo vreme na op{t povik za demokratsko reorganizirawe.8 Najdaleku vo svoite obvinuvawa oti{le ~lenovite na Serskiot revolucioneren okrug na ~elo so Jane Sandanski. Tie gi obvinile Sarafov i Ivan Garvanov deka se najgolemi vinovnici za predvremenoto krevawe na vostanieto i za negoviot neuspe{en kraj. Podocna, od strana na Ser~ani, Sarafov i Garvanov bile osudeni na smrt. Smrtnata kazna ja izvr{il Todor Panica na 28 noemvri 1907 godina vo domot na Sarafov vo Sofija. Nivnoto ubistvo go ozna~ilo definitivniot rascep vo Makedonskata Revolucionerna Organizacija i po~etokot na bratoubistvata. Ironi~no, no najgolemi `rtvi na ovie bratoubistva i odmazdi podocna stanale tokmu pretstavnicite na levoto krilo vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vklu~uvaj}i go i samiot Sandanski. Ubistvoto na Sarafov predizvikalo golemo vnimanie vo me|unarodniot pe~at9. Poradi svojata harizmati~na figura, vrskite i kontaktite {to gi ostvaruval so evropskite pretstavnici, kako i poradi intervjuata {to gi dal vo razni evropski vesnici, B. Sarafov od strana na me|unarodnata javnost bil smetan za eden od glavnite voda~i na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe. I pokraj svojata kontroverznost, nepostojanost i samovolieto koe go poka`uval pri svoeto dejstvuvawe, Boris Sarafov imal svoe mesto i uloga vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe od ilindenskiot period. Prvo, kako neposreden u~esnik vo Ilindenskoto vostanie i eden od trojcata ~lenovi na negoviot Glaven {tab. Potoa, toj bil eden od retkite revolucioneri koj se stremel da go internacionalizira makedonskoto dvi`ewe i ne se vozdr`uval da pobara pomo{ i poddr{ka za istoto od razni evropski zemji i politi~ari, vo Avstro-Ungarija, Rusija, Francija, [vajcarija, pa duri i vo Srbija. Vo tesna vrska so ova e faktot {to toj bil i eden od retkite koj gi koristel evropskite mediumi i javnosta vo propagiraweto na makedonskoto delo. Poradi toa golem del od evropskoto javno mislewe (koe pak od svoja strana ne bilo detalno zapoznato so makedonskoto revolucionerno dvi`ewe), vo ovoj period tokmu Sarafov go smetalo za glaven voda~ na makedonskite buntovnici. Isto taka, eden zna~aen del od sredstvata i oru`jeto so koi raspolagala Revolucionernata Organizacija bile dobivani kako rezultat na aktivnostite i zalagaweto na Boris Sarafov.
Makedonija, tom II, Kultura, Skopje 2004, str. 305-315. 7 Manol D. Pandevski, cit. delo, str. 131. 8 H. Siljanov, Osloboditelnite borbi na Makedonija...., str. 401
9

http://www.kroraina.com/knigi/bugarash/usnewspapers/sarafov/index.html

Vo prodol`enie izvorno prenesuvame edno negovo intervju dadeno za ugledniot britanski dneven vesnik The Times, od 12 april 1901 godina. Vo ova intervju, Sarafov dava svoe gledawe na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, zboruva za nerazbiraweto na celite i interesite na toa dvi`ewe od strana na evropskata javnost i na sosednite balkanski dr`avi, kako i za politikata na golemite sili pred se na Rusija i Avstro-Ungarija vo odnos na makedonskoto pra{awe. Toj se osvrnuva i na etni~kata pripadnost na Makedoncite, pri {to jasno gi razlikuva kako poseben nacionalen element vo odnos na drugite balkanski narodi. Vo intervjuto, Sarafov zboruva vo imeto na Vrhovniot Makedonski Komitet, na koj, se u{te, bil pretsedatel. Sepak so iska`anite stavovi, mnogu pove}e se dobli`uva do stavovite i politikata na Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija. Toa e periodot koga Sarafov bil zatvoren od bugarskata policija poradi aferata Mihaileanu, po {to gi zagubil poziciite vo Vrhovniot Komitet, za smetka na oficerskoto krilo predvodeno od generalot Con~ev. Od ovoj period, zapo~nalo povtornoto pribli`uvaweto na Sarafov kon MRO, kako i negovata pozasilena me|unarodna aktivnost.

Makedonskata Agitacija10 (od na{iot izvestuva~) Viena 11 april Dopisnikot na rubrikata Informacii ima{e intervju so Gospodinot Sarafov, pretsedatelot na Bugarskiot Makedonski Komitet (se raboti za Vrhovniot Makedonski Komitet so sedi{te vo Sofija -zabele{ka Z. S), koj be{e uapsen pred nekolku dena vo Sofija. G. Sarafov dade edna pou~na izjava. Toj re~e deka celokupnoto dvi`ewe bilo pogre{no razbrano. Toa mora da bide podeleno na dva perioda. Vo tekot na prviot period toa be{e pod vodstvo na lu|e koi bea vo tesni vrski so bugarskiot dvor i bea vraboteni od strana na nekolku posledovatelni ministri. Poslednite go koristea Komitetot i negovoto vlijanie koe go ima{e vo dr`avata so cel da ja zacvrstat sopstvenata pozicija i da gi sprovedat programite na nivnite partii. G. Sarafov ponatamu prodol`i: Vo 1895 godina, nie mladi lu|e bevme isprateni vo Makedonija za da podgotvime ili na nekoj na~in da zapo~nime edno vostanie samo za da i poka`eme na Evropa deka Knezot Ferdinand pretstavuva mo}en faktor na Balkanskiot Poluostrov i deka negovoto otstranuvawe bi pretstavuvalo golema opasnost za mirot na kontinentot. Duri posle ovie nemiri golemite sili, edna po edna, go priznaa knezot Ferdinand za predvodnik na novata bugarska dinastija. Ovaa prva faza od makedonskoto dvi`ewe, imaj}i go vo predvid faktot deka be{e podredena na razli~nite partiski interesi ne ja dobi poddr{kata na mnozinstvoto od naselenieto vo Makedonija. Poradi toa, nie mladi lu|e nastojuvavme izminative nekolku godini da ja oddelime makedonskata kauza od bugarskata vnatre{na politika. Ako voda~ite na Kne`evstvoto sega objavat deka nemo`at da ne toleriraat nas, kako dr`ava
10

Prezemeno od: The Times, London, April 12, 1901, pp. 3-4.

vo dr`ava, toa poka`uva deka nie najposle uspeavme da se oslobodime samite sebesi od opasnoto vlijanie na bugarskata vlada. Toa e edinstveno zatoa {to nie ne sme pove}e raspolo`eni da se `rtvuvame sebesi za ovaa ili onaa partija i da go smetame osloboduvaweto na Makedonija kako pra{awe na ~est za celiot narod, za {to bugarskata vlada ne progonuva.... @alna gre{ka e da se pretpostavi deka nie barame da ja stekneme Makedonija vo korist na Bugarija. Nie Makedoncite se smetame sebesi za sosema oddelen nacionalen element i ni malku ne sme raspolo`eni da dozvolime na{ata zemja da bide osvoena od Bugarija, Srbija ili Grcija. Vsu{nost, nie }e se sprotivstavime so seta svoja sila na bilo koe takvo prisoedinuvawe. Makedonija mora da im pripa|a na Makedoncite. Nedorazbiraweto nastanuva poradi na{eto `iveewe vo Bugarija. Okolnostite vo koi nie podgotvuvame makedonsko vostanie, dodeka `iveeme vo ova zemja doveduva do zaklu~ok deka nie imame za cel sozdavawe na unija me|u dvete slovenski provincii. Toa e, me|utoa, celosna besmislica. Ako bevme isterani od Bugarija i se naselevme vo [vajcarija nikoj ne bi pretpostavil deka nie imame namera da ja oslobodime Makedonija vo korist na [vajcarija; nie samo odime tamu kade {to }e najdeme najpovolni uslovi za na{ata revolucionerna rabota.... No bilo kade i da bideme nie sakame da go dr`ime na{eto dvi`ewe posebno od nacionalnite aspiracii na nezavisnite balkanski dr`avi. Nie energi~no }e se sprotivstavime na sekoj obid od strana na ovie dr`avi da ja osiguraat Makedonija zasebe. Ne obvinuvaat deka sakame da go naru{ime mirot vo Evropa. Toa ne ostava ramnodu{ni. [to nas, nesre}ni Sloveni, ni e gri`a za mirot vo Evropa! Rusija ~esto ni vetuva deka naskoro }e se zazeme za na{ata kauza. Samo pred kratko vreme eden ruski dr`avnik mi re~e deka bi trebalo da bideme trpelivi, vo onoj moment koga Rusija nema pove}e da bide zafatena vo Isto~na Azija taa bi se zavzela za avtonomijata na Makedonija. Me|utoa moeto li~no ubeduvawe e deka ruskata diplomatija }e po~ne da misli na nas koga }e re{i da ja realizira nejzinata stara ideja, osvojuvawe na Konstantinopol. Nejzinata cel toga{ nema da bide osloboduvawe na Makedonija, tuku nejzino pot~inuvawe. Poradi toa, jas i moite drugari sme re{eni dvi`eweto koe go promovirame celosno da go oddelime od ruskata balkanska politika. Bez na bilo koj na~in da sakam da gi identifikuvam na{ite napori so politikata na Viena, jas sum sepak na mislewe deka aspiraciite na AvstroUngarija se beskrajno pomalku opasni za avtonomijata na Makedonija od tie na Rusija. Osvojuvaweto na Makedonija od strana na Avstro-Ungarija e nevozmo`no, ako se znae strukturata na toa Kralstvo i otporot na koj eden takov plan bi nai{ol od strana na site balkanski narodi.... Vo isto vreme, moram jasno da ka`am deka nie nitu barame nitu bi prifatile bilo kakva oficijalna poddr{ka za na{eto dvi`ewe od strana na Avstro-Ungarija. Nema da imame rabota so nitu edna strana, ni so oficijalna Bugarija ni so oficijalna Srbija, nitu seu{te so oficijalna Avstro-Ungarija. Nie sme revolucioneri i smetame samo na edna polovina od lu|eto vo Evropa. So cel da se stavi kraj na nerazbiraweto me|u slovenskite dr`avi na Balkanot vo odnos na dvi`eweto vo koe nie sme anga`irani, vo skoro vreme dvajca na{i prijateli }e zaminat vo Srbija, a potoa }e prodol`at ponatamu za da odr`at predavawa. Makedonija ne smee pove}e da bide izvor na
5

podelbi pome|u balkanskite dr`avi. Osloboduvaweto mora da gi postavi osnovite na koi mo`e da se sozdade federacija od ovie dr`avi. Zdravko Stojkoski

Koristena Literatura:

1. Dankan Peri, Politikata na Teror. Makedonskoto revolucionerno

dvi`ewe vo periodot od 1893 do 1903 godina, Magor, Skopje 2001.

2. Dimitar Bechev, Historical Dictionary of the Republic of Macedonia, The

Scarecrow Press, Inc. 2009. 3. Hristo Siljanov, Osloboditelnite borbi na Makedonija, tom vtori, Kultura, Skopje 2004.
4.

http://www.kroraina.com/knigi/bugarash/usnewspapers/sarafov/index.html

5. Makedonska Enciklopedija, MANU, Skopje 2009. 6. Manol D. Pandevski, Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija i Neovrhovizmot (1904-1908), Kultura, Skopje 1983
7. Spomeni, I. H. Nikolov, D. Gruev, B. Sarafov, J. Sandanski, M.

Gerxikov, d-r H. Tatar~ev, Kultura, Skopje 1995.

8. The Times, London, April 12, 1901.