SOU Gimnazija ,,Goce Delev-

() po predmetot istorija
na tema:

,,ivotot i deloto na Mahatma Gandi

Izrabotena od: Anastasija Mitkovska IV-3 Zafirovska April 2009

Mentor: prof. Anita

Sodrina:

Voved...........................................................................1 Detstvoto i mladosta na Mahatma Gandi.......2 Diskriminacija vo Juna Afrika.................3 Borba protiv nepravdata..............................5 Generalen trajk -...........7 Salz-marot....................................9 Nezavisnost ...................................................10 Smrtta na Mahatma Gandi..............................................11 Gandizam................................................12 Zakluok ...........................................13

Voved
Vo januari 1948god., pred trite kurumi od pitol da go zavrat negoviot ivot, Mahatma Gandi na politikata scena bil povee od pedeset godini. Za milioni svoi sonarodnici bil Mahatma-golemata dua . Negovite idei nekoga se smetale za ogromni, zabavni i utopijski bideji dodeka trajkuval i protestiral gi izgovaral citatite koi i deneska se del od mnogu govori na vrvni intelektualci..Ne veruvam deka povtorno ke se najde nekoj od krv i meso kako Gandi koj nekoga e ekori po zemjata.Iako negoviot ivot bil trajno odvojuvawe od beskrajnata drama, Gandi sebesi se smetal za najmalku dramatien ma. Toj bil ovek koj se nadminuval samiot sebesi , po ozbilnost, po odmerenost i kontrola.Ne poznaval religija koja e oddelena od sekojdnevnite aktivnosti na ovekot, spiritualniot

zakon ne funkcioniral vo vakuum no go izrazuval niz obinite postapki.Ovaa nastojuvawe za duhot ,a ne formata na religijata mu donelo i ednolinoto detstvo, borba protiv nepravdata vo Afrika i bitkata za nezavisnost na Indija koja bila pod negovo vodstvo i pretsvavuva kulminacija na vrven triumf. Bideji ovekot se ceni po sumiraweto na negovite dela,na toa to moe da go napravi ili go napravil ,po nito drugo. Gandi i negovoto delo za mene budat dlaboko voshituvawe , kako i motivacija za istrauvawe na negoviot ivot koj trajno e zabelean vo svetskata istorija i dava edna slika za minatoto.So sostavuvawe na mozaikot na istoriskite nastani koi go obeleale imeto na Mahatma Gandi ,minatoto go povrzuvame so denenicata i na toj nain pomneweto za vakvo delo mu dava identitet na poedinecot , a istorijata kako nauka za ,,pametewe na ovetvoto go garantira svoeto soodvetstvo so samata sebesi.Zatoa e vano da se znae istorijata za da odluime koi taktiki da gi prilagodime so idninata.Jas gi izbrav onie nenasilnite na Gandi koi mu ovozmoija od obien ovek da stane Mahatma.A deneska sme tuka da gi istrauvame negovite pogledi, da go nabquduvame kako agent za socijalnatransformacija, da zboruvame za negovata borba koja ponala pred okolu stotici godini i da odluime to treba da usvoime za vo idnina.

i mladosta na Mahatma Gandi

Mohandas Karamand Gandi bil roden na vtori oktomvri 1869 god. vo Porbander (grad vo dravata Zgujarat vo Istona Indija). Poteknuva od dobrostoeko semejstvo koe i pripaalo na kastata trgovci. Negoviot tatko Karamand bil mnogu poboen Hindus i izvesno vreme bil premier na kneestvoto Rajkat. Majkata na Gandi, Putlibai bila etvrta ena na Karamand.Toj svoite prvi tri eni gi zagubil za vreme na poroduvaweto. Rasteji vo vakvo semejstvo Gandi ute kako dete gi gradel osobinite koi podocna e se od golema vanost za negoviot ponatamoen ivot. Stanuva zbor za: vegeterijanstvoto, souvstvo

kon poslabite, postewe za samoproistuvawe kako i tolerancija meu individuite.Vo maj 1883 god. trinaeset godiniot Mahatma, kako to nalagale indiskite obiai sklopil brak so ednakvo starata Kasturbai, 1885 god. tie go dobile svojot prv sin koj nabrgu poinal. Kastubai kako i sekoja indiska ena vo toa vreme zavisela od svojot soprug. Toj sekoj moment imal pravo da ja isfrli na ulica so to i optestvoto bi ja otfrlilo. Vo edna prilika Gandi duri i priznal deka vo prvata godina od brakot loo se odnesuval so svojata sopruga. Za eden od najtekite periodi vo negoviot ivotot se smeta periodot koga go zagubil svojot prv sin, Mahatma i Kasturbai podocna imale ute 4 sina: Harilal (1888), Manilal (1892), Ramdas(1897) i Devdas (1900). Isto taka na Gandi mnogu teko mu padnala smrtta na tatka si, toj se uvstvuval vinoven bideji ne uspeal da ostane so nego do poslednite migovi od negoviot ivot. Iako postojano go uval bolniot tatko otkako reil da se odmori malku i da i se posveti na Kasturbai ja dobil loata vest.Tokmu od tuka poteknuva negovata teorija za vozdruvawe od fizikoto zadovolstvo i negovo ograniuvawe. Od svojata 36 godina vozrast toj prestanal so seksualnite odnosi smetaji deka na toj nain e dojde do duevno proistuvawe. Mahatma Gandi svoeto osnovno i sredno obrazovanie gi zavril so proseen uspeh. Negova golema elba bila da studira pravo vo Velika Britanija. Po dolgo sprotistavuvawe, negovoto semejstvo sepak ja prifatilo ovaa odluka. Kastata veruvala deka Gandi vo stranstvo nema da ivee ,,isto", i pokraj dadenata zakletva so koja se zakolnal deka e ivee kreposno bez upotreba na alkohol i meso, kastata mu go zabranila patuvaweto. Naskoro toj bil iskluen od istata kasta bideji ne se soglasuval so donesenata odluka. Na 4 septemvri 1888 god. otpatuval vo London, za da studira pravo na Londonskiot Univerzitet. I pokraj zaminuvaweto od Indija toj i ponatamu se pridruuval kon hindu

obiaite. Isto taka Gandi zemal asovi za tanc so cel da se prilagodi na angliskite obiai. Za vreme na svojot prestoj vo London, Mahatma Gandi stanal len na edno vegeterijansko drutvo, a podocna osnoval i svoe. Nekoi od vegetarijancite koi gi sretnal bile lenovi na

teolokoto drutvo. Tie go ohrabrile Gandi literaturata, itaji religiozni dela za

da i se posveti na Islamot i

Hinduizmot,

Hristijanstvoto. Taka Hinduistikata religija mu bila se povana. Sepak toj gi priznaval i drugite religii, a posebno im se voshituval na onie to go podruvale negovoto moto: na loo da se odgovori so dobro. Podocna za da go objasni svojot koncept satiagraha esto go koristel prethodno navedenoto moto. Po zavruvaweto na studiite Gandi se vratil vo Indija. Toj i ponatamu oficijalno bil iskluen od kastata i mnogu malku lue go prifaale i podruvale , bideji site onie koi bi go prifatile im se zakanuvale so iskluuvawe od kastata. Bez podrka na kastata mnogu teko bilo da otvori svoja advokatska kancelarija. Iako studiral vo London, britanskite vlasti voopto ne go smetale za ednakov na sebesi. Bideji Gandi nemal uslovi da zarabotuva, na negovoto negoviot postar brat se griel za egzistencijata

semejstvo. Nabrgu blizok sorabotnik na negoviot brat mu ponudil rabotno mesto kako sovetodaven advokat vo Juna Afrika. 1893 god. Gandi bez svoeto semejstvo otpatuval vo Juna Afrika.

Diskriminacija vo Juna Afrika

Vo Juna Afrika Gandi za prv pat se sretnal so diskriminacija koja ja vrelo beloto naselenie vrz Indijcite. Beloto naselenie voopto ne gi smetalo Indijcite ramnopravni na sebesi. Zaradi toa Gandi kako Indiec ne moel da odi na frizer, vo sudnica ne smeel da nosi turban, a po 21:00h ne smeel da ja naputa kuata bez dozvola od svojot rabotodavec. Toj samo vrz osnova na bojata na svojata koa i religija ne moel da ima isti prava kako i beloto naselenie. Golemata neednakvost meu lueto osobeno bila izrazena vo javniot soobraaen prevoz. Ottamu i poteknuva i najpoznatiot primer za

diskriminacija koj Gandi go pretrpel vo patniki voz za vreme na edno delovno patuvawe. Gandi lino ja opial ovaa situacija vo svojata avtobiografija veleji:
,,Vo kupeto vo koeto bev smesten vleze eden patnik i me odmeri od glava do petici. Otkako vide deka sum ,,oboen vidno se voznemiri i izleta nadvor. Nabrgu dojde so ute dva slubenika. Prvin nikoj nito ne govoree se dodeka eden od slubenicite ne mi se obrati i mi ree:,,

Dojdete so mene morate da odite vo oddelenieto za baga. ,,No jas imam karta za prva klasa-mu vozvrativ.,, Toa nema nikakva vrska izleguvajte! ,,No jas insistiram i ponatamu da ostanam vo svoeto kupe. ,,Toa e nevozmono- ree slubenikot.,, Mora da izlezete inaku e go povikam obezbeduvaweto da ve isfrli. ,,Da toa moete da go storite bideji odbivam dobrovolno da izlezam. ,,Obezbeduvaweto dojde, straarot me zgrapi pod raka i me isfrli nadvor.

Po nekolku delovni uspesi Gandi imal monost da se dokae vo Indiskata zaednica. Toj organiziral sostanoci, kade zaponal da gi dri svoite prvi govori pred publika. Negova glavna cel bila kraj na diskriminacijata vrz Indijcite. Poradi toa Gandi se obiduval da gi vrazumi svoite sonarodnici da obrnuvaat pogolemo vnimanie na higienata i pristojno da se oblekuvaat. Toj bil silno uveren deka slikata koja Britancite ja imale za negoviot narod sepak moe da se promeni.1896 god. se vratil vo Indija. Tamu vodel soodvetna evidencija za polobata na Indijcite vo Juna Afrika. Mahatma Gandi mnogu go kritikuval danokot od tri funti kako i Indijskite rabotnici na dogovor i nivnite rabotodavci.Za vreme na prestojot vo Indija toj so sretnal so nekolku vidni politiari ija podrka naskoro i ja dobil. Na krajot na godinata zaedno so svoeto semejstvo otpatuval povtorno vo Juna Afrika.Negoviot pogled za polobata na Indijcite vo Juna Afrika mnogumina go smetale kako povik za krevawe na vostanie.Postoel golem strav za revolucija. Gandi se zanimaval so advokatura i se borel za pravata na Indijcite.Duri i nadvor od sudot se zalagal za svoite sonarodnici.So osnovawe na spisanieto,, Indian Opinion 1904 god. im dal monost na Indijcite od Juna Afrika za prv pat da go iskaat svoeto mislewe.Toj ja osnoval Feniksovata farma vo Natal a podocna i Tolstoj farmata vo Transvaal. Slubata kon svojot narod bila ute eden negov princip.

Borba protiv nepravdata

1907god. bil donesen zakon so koj Indijcite bile obvrzani da se registriraat ostavaji gi svoite otpeatoci od prsti i po ovaa procedura

dobivale prijavi za prestoj. Bez vakvite prijavi im bil zabranet vlez vo Transvaal. Gandi ne sakal da se registrira. Mnogu negovi sograani go sledele negoviot primer. Bil osuden na dva meseci zatvor. Iako Gandi mu se obratil na toganiot general mutc i kako protiv usluga se registriral svoevolno, zakonot bil usvoen. Ovoj ekor ja pottiknal prvata satiagraha kampawa so koja bile zapaleni preku 2000 prijavi za prestoj. Generalot mutc ne go poituval ni dogovorot za ukinuvawe na danokot od tri funti i rabotnikot po dogovor. Situacijata ute povee se zaotrila 1913god. koga bile poniteni site nehristijanski brakovi koi bile sklueni pred matiarite vo Juna Afrika. Indijcite mnogu gi povredila ovaa odluka bideji nivnite soprugi sega go dobile statusot qubovnici. Isto taka decata od ponitenite brakovi go izgubile pravoto za nasledstvo.Gandi reil da gi podri ovie lue organiziraji trajk na koj mnogu lue se prikluile. Stanuvalo zbor za ute edna nenasilna kampawa ii podruvai trgnale od Tolstoj farmata preku Kasturbaija kon Natal i Transvaal kade trebalo da i se predadat na policijata. Kako to i pretpostavuval Gandi site onie to ja minale granicata meu Transvaal i Natal bile privedeni i prinudeni na rabota. Naskoro zatvorite bile prepolni. Vo Wu Kasl (Natal) od rudarite koi trajkuvale i nivnite semejstva ja osnoval t.n. armijata na mirot koja broela 5000 lena. Gandi odnapred i najavil na vladata deka so ovaa armija e ja mine granicata.Celta na ovoj mar bila Tolstoj farmata vo Transvaal. Za vreme na ovoj pat dolo do masovno apsewe. Zatvorite bile prepolni,troocite postojano rastele i dolo do ogromni zagubi bideji rabotnicite ne rabotele tuku bile zatvoreni. Naskoro se povee rabotnici od drugite kraevi mu se prikluile na trajkot.Od Indija doaala moralna i finansijska podrka, a Britancite prodolile da se sprotistavuvaat koristeji sila. Komisijata koja pristignala i imala za cel da ja proceni situacijata bila pro-britanski nastroena.Vo poetokot polobata na Indijcite voopto ne se promenila. Gandi seriozno planiral da go proiri trajkot i do ostanatite delovi sepak se otkaal od ovaa idea bideji vladata se nala vo dosta nezavidna situacija otkako na trajkot mu se prikluile

i elezniarite. Toj na vladata moel da i nanese ogromni teti so proiruvawe na trajkot, sepak toa ne bila negovata cel. Gandi na svojot neprijatel ne sakal da mu nanese teta tuku samo se borel za sopstvenite prava. 1914god. Gandi povtorno se vratil vo Indija, otkako vo Velika Britanija gi povikal site Indijci da se vkluat vo Prvata Svetska Vojna na strana na Britancite. Gandievo najgolemo dostignuvawe bilo vo 1918god. vo Champaran vo Severen Bihan na dnoto na Himalaite. Tamonite selani go zamolile za pomo bideji spored zakonot bile prinudeni trite dela od svojata zakupena zemja od vkupno dvaeset da gi poseat so indigo za svojot gospodar. Tie nemale pravo sami da odluuvaat za zakupenata zamja. Za vreme na svojot prestoj Gandi uvidel so kakvi maki tie gi odgleduvale ovie posevi. Od planiranata ednodnevna poseta toj svojot prestoj go prodolil na nekolku meseci. Sprovel istraga ija cel bila na zakupcite da im se vrati del od plateniot danok i celiot sistem da bide ukinat. Negovoto dejstvuvawe bilo i podlaboko, se zalagal za obrazovni merki kako i podobruvawe na zdravstvenite uslovi za selanite bideji samo na toj nain bi moele da go podobrat toganiot nain na ivot. Kako i vo Juna Afrika i tuka Gandi bil popreuvan za vreme na svojata rabota. Otkako bil uapsen i mu bilo naredeno da ja naputi provincijata stotici iljadi lue protestirale pred zatvorot za negovo osloboduvawe, sudot odluil Gandi da bide puten na sloboda. Mnogute apsewa i presudi za zatvorski kazni ne moele da go zaplaat. Dokolku svesno go prekruval zakonot toj ja prifaal kaznata bideji bil kriv vo smisla na zakonot no ne bil kriv i po svoe mislewe. Taka Gandi za Britancite pretstavuval golem problem. Dokolku bil nasilen i begal od presudite tie bi moele i postrogo da go kaznuvaat no na ovoj nain i meunarodnata javnost bila na negova strana ,a Britancite bile pod golem pritisok. Po osloboduvaweto prodolil so organizirawe na trajkovi i protesti protiv zemjosopstvenicite. Za vreme na ovaa dviewe od narodot bil narekuvan Bapu(tatko) i Mahatma(golemata dua). Vo Kheda ( Sardal Patel) gi zastapuval selanite vo pregovori so Britancite, koi go ukinale

zakonot i gi oslobodile site zatvorenici koi bile uapseni za vreme na protestite.Kako rezultat na prethodno kaanoto slavata na Mahatma Gandi se proirila niz celata nacija i go dobil epitetot ,,tatko na nacijata.

Generalen trajk reteno-kampawa

Spored Montford-reformite od 1918god. na Indijcite od provinciite trebalo da im bide dozvoleno uestvo vo vladata. Sproveduvaweto na ovie reformi se odogovleuvalo. Dolo do nemiri vo narodot. Britancite bile uplaeni deka dokolku dojde do poseriozni nemiri povee ne bi moele da gospodarat so milionskoto naselenie. Po nemirite vo Bengal se diskutiralo za Rovlet-zakonite koi svoeto ime go dobile po sudijata Rovlet koj gi izmislil. Ovie zakoni predviduvale da se uvede voeno pravo, spored koe osomnienite bi moele da bidat osudeni i staveni vo zatvor bez sudski proces. Pravnata drava vee ne postoela. Indijcite vrz osnova na donesenite zakoni zavisele od voljata na Britancite. 1919god. Gandi zaponal so ute edna satiagraha kampawa protiv zakonite. Za vreme na eden miren protest na plotadot vo Amritsar na 13 april 1919god. vo koj uestvuvale okolu 2000 Indijci, britanskata policija gi blokirala site izlezi na plotadot i ponala da puka vrz nasobranata masa lue. Bile ubieni okolu 400 lue,a imalo i mnogu raneti. Generalot koj gi predvodel trupite za vreme na istragata izjavil deka negova namera bila da gi ubie site uesnici na protestot. Ovoj general podocna ja naputil slubata,a za zlodeloto koe go storil nikoga ne bil kaznet. Indija bila zgrozena od ovoj in. Kako rezultat na nesorabotka na Britancite,Gandi organiziral generalen trajk koj trebalo da bide sproveden vo gradot Delhi na 6 april 1919god. so traewe od 24 asa. Do svoeto apsewe 1922god sprovel povee kampawi. I pokraj postignatiot dogovor za odbivawe na plaawe na danok toj sepak ovoj dogovor ne uspeal da go realizira zaradi novo nastanatite nemiri vo zemjata. Silata ne bila

upotrebuvana samo od britanskata strana i Indijcite povremeno prezemale nasilni otpori. Gandi gi spreuval ovie akcii, toj bil svesen deka negoviot narod ne bil dovolno zrel za nenasilen otpor, odnosno za satiagraha. Indijcite se sprotistavuvale na se to bilo britansko i so sila se zalagale za ostvaruvawe na odredeni celi. Gandi ovoe nemiri gi smetal za edna golema greka. Gladuvaweto go pretstavuvalo negovoto kaewe. Po izleguvaweto od zatvor 1924god. vospituvaweto na narodot pretstavuvalo negova glavna misija. est godini patuval niz Indija realiziraji ja svojata misija i napravil samo edna pauza od godina narodot dena. bilo Za vreme na ovaa so pauza negovo ja napial svojata od avtobiofrafija ,,Moi eksperimeniti so vistinata. tesno povrzano Prevospituvawe na osloboduvawe

siromatijata. Za vreme na svoite patuvawa gi sovetuval lueto da koristat vreteno za da doma sami proizveduvaat materijali i tkaenini. Angliskite materijali trebalo da bidat bojkotirani. Mahatma za ovaa kampawa pretstavuval najdobar primer. ovekot koj za vreme na svojata mladost nosel britanska obleka sega nosel samo pare od tradicionalna obleka sari(dhoti). Svoeto slobodno vreme go minuval tkaeji i predeji pokraj vretenoto. Vreteno-kampawata bila organizirana protiv angliskite materijali i im pomagala na siromanite Indijci. Dodeka Gandi prestojuval vo Velika Britanija se sretnal so indijskite rabotnici vo angliskite fabriki za tekstil. Iako ovaa kampawa ne bila od nivna korist tie sepak ja podruvale. Vretenoto nabrgu stanalo simbol za Indijskata nezavisnost.Za vreme na ovaa kampawa Gandi za svoj najgolem uspeh go smetal mirniot otpor po koj uspeal da go povede svojot narod. I den deneska vretenoto pretstavuva vaen simbol za Indijskiot narod i se naoa na dravnoto zname.

Salz-marot
Vo meuvreme borbata za samouprava vo Indija se zasilila, no sepak bila neuspena. Toga Gandi sprovel ute edna satiagraha kampawa. Toj najavil kampawa povrzana za edna sitnica-kampawa protiv danokot na solta. Britanskite vlasti koi oekuvale borba za

nezavisnost bile iznenadeni. Na indijskata sol moralo da se plaa danok. Ovoj danok najprvin bil voveden zatoa to brodovite koi od Indija za Anglija transportirale zaini, aevi i drugi luksuzni dobra, ne sakale prazni da se vraaat vo Indija tuku vo Anglija tovarele sol.Za da vo Indija bi moele da ja prodavaat angliskata sol, moralo da se vovede danok za indijskata sol, na toj nain taa poskapela. Iako se najavuval salz-marot angliskata sol se uvezuvala vo Indija, a domanata sol i ponatamu ostanuvala optovarena so danokot. Ovoj danok se pokaal kako dosta izdrliv no za Indijcite bil fatalen. Gandi se obidel da i objasni na vladata to ovoj danok znael za obiniot graanin.Eden rabotnik moral da raboti tri dena samo za da go isplati danokot na solta. Ukinuvaweto na ovoj danok bilo vozmono za Britancite i toa vo takva forma da ne bi go ,,izgubile obrazot. Finansijskite zagubi koi bi nastanale vladata lesno moela da gi pokrie. Mahatma Gandi i pial na vladata i najavil akcija dokolku ovoj danok ne bide ukinat. Reakcijata na vladata bila negativna. Na 11 mart 1930god. vo Ahmedabad Gandi go zaponal salz-marot. Praten od svoite uenici i prijateli, pod postojano vlimanie na meunarodnata javnost za 24 asa mariral 385km.Po patot mu se prikluuvale masi na lue.15 april 1930god. stasal do svojata cel do gradot Dandi na Arapskoto More. Sledniot den otkako na lueto im ja objasnil sutinata na ovaa akcija, se iskapel vo moreto, ja podignal solta koja bila nasobrana na bregot i objasnil deka na ovoj nain solta moe da se dobie besplatno. Slednite denovi na morskite bregovi vo Indija bilo razvieno ilegalno proizvodstvo i trgovija na sol. Angliskata sol bila bojkotirana, a ovoj bojkot se proiril i na drugite dobra za vreme na ovaa akcija Gandi i negovite sledbenici bile uapseni, sepak celoto dviewe ne prestanalo. 29 maj 1930god. mnogu lue marirale od Satjagrahija do Dharasan rudnikot za sol, da bi go zazele po miren pat. Rudnikot bil nadgleduvan i uvan od policijata. Grupata se podelila vo redovi so po nekolku mai vo sekoj red. Prviot red prodolil da marira nakaj uvarite. Tie ne znaele na koj nain da gi zadrat sledbenicite na satiagraha pa ponale da gi udiraat so palici,

nikoj na se branel na napadite. Maite bile teko povredeni, nekoi od niv im podlegnale na povredite. enite gi trgale na strana i im pruale pomo. Posle toa sledniot red povtorno se dviel nakaj uvarite i scenata sekoj pat se povtoruvala .Meunarodnata javnost bila okirana i ogorena, site go osuduvale odnesuvaweto na policajcite sprema lueto koi duri ne se ni branele. Ova bilo udarna vest vo celiot svet, meunarodniot pritisok bil tolku silen i vo januari 1931god. Gandi bil osloboden od zatvor. Vo mart istata godina prodabata na indiskata sol bila dozvolena. Gandi povtorno otpatuval vo Velika Britanija. Od strana na narodot uival ogromna podrka i poituvawe, toj bil popularna linost i se sretnuval so drugi javni linosti.Vo pregovorite so politiarite Gandi nitu edna ne go postavil praaweto za nezavisnost na Indija. Vo Indija toj povtorno se borel za onie koi ne bile lenovi na nitu edna kasta, ovie lue gi narekuval boji decaHarijat. Vo ovaa akcija bil podruvan od mnogu Hindusi,sepak Ortodoksnite Hindusi ne go podruvale, mnogu od niv stanale negovi neprijateli. Povee pati bil apsen i povtorno osloboduvan.

Nezavisnost
Otkako izbila Vtorata Svetska Vojna 1939god. Gandi javno se izjasnil protiv vojnata. Vo Juna Afrika toj go povikuval naselenieto da se vklui vo Prvata Svetska Vojna, sega Indijcite gi povikuval na bojkot.,,Quit India ili naputete ja Indija-taka od 1942god. glasela negovata parola. So ovaa akcija Indijcite odbile da gi podrat Britancite dokolku ne im bide zagarantirana nezavisnost.Bideji Japonskata armija 1942god. bila mnogu blisku do osvojuvawe na Indija, na Britancite im bila neophodna podrka od Indijcite i odluile da gi ispolnat site nivni barawa. Po zavruvaweto na vojnata i pod uprava na novata vlada 1947god. Indija ja dobila svojata nezavisnost, no sepak vo forma na dve razdeleni dravi: muslimanskiot Pakistan i hinduistika Indija. Iako Gandi so site sili se trudel da go obedini naselenieto vo toa ne uspeal, naskoro zaradi nesoglasuvawe dolo do

razni nasilni sudiri niz celata zemja. Toj se obidel povtorno da vospostavi mir, 1947/48god. se preselil vo Kalkuta kade sudirite vee zazele poiroki razmeri. Mirot bil nevozmoen. Gandi povtorno se odluil da gladuva do smrt. Negovoto zdravje bilo vidno narueno. Nitu edna religiska grupa ne sakala da gi snosi posledicite od negovata eventualna smrt.

Smrtta na Mahatma Gandi

30 1948. za vreme na edna nona proetka niz gradinite na Birla Bhavan (Birla kuata) vo Wu Delhi, Mohandas Karamand Gandi bil zastrelan i ubien od Nathuram Gotse, , . esnik bile osudeni i pogubeni na na 15 noemvri 1949god. Na spomenikot na golemata dua vo Wu Delgi stoi epigrafot to prevedeno znai ,,Oh boe, se veruva deka toa bile negovi posledni zborovi. Nehru (pretsedatel na kongresot) ja izvestil nacijata preku radio veleji deka svetloto si zaminalo od nivnite ivoti i deka sega temninata caruva nasekade, toj dodal deka e pretrpena ogromna zaguba i deka povee go nema ovekot koj bil spremen sekoga i sekogo da posovetuva.Spored Indiskite obiai negovoto telo bilo kremirano vo prisustvo na ogromna tolpa luge,a ostankite bile staveni po povee urni i prateni niz cela Indija za da sekoj moe da mu ja izrazi poslednata poit .Nekolku od ovie urni bile skrieni ili pak ukradeni. 30 januari 2008god. eden biznismen od Dubai na muzejot na Mumbai go predal ute edniot del od ostankite na Mahatma Gandi.

Gandizam
Mahatma Gandi svojot ivot go posvetil na otkrivawe na vistinata ili ,,Satya. Se trudel da go postigne ova ueji od sopstvenite greki.

Toj veruval deka negova najgolema borba bilo otstranuvaweto na vnatrenite: demoni, stravovi i nesigurnosti. Svojot koncept za nenasilstvo ,,ahimsa go objasnuval preku svojata filozofija:,,Oko za oko, celiot svet go pravi slep ,,Ima mnogu situacii za koi sum spremen da umram, no ne postoi ni edna edinstvena za koja sum spremen da ubijam i dr. Za vreme na svojot ivoten vek veruval vo duhovno proistuvawe koe bilo tesno povrzano so asketizmot. Smetal deka linostite koi se involvirani vo optestvenata sluba treba da iveat skromno. Kako pripadnik na hinduistikata religija mnogu od svoite principi gi crpel tokmu od ovaa religija. estopati znael da kae deka vo srta na site religii treba da bidat qubovta i vistinata. Gandi smetal deka site religii se isto, koga go praale dali e Hindus?, odgovoril: ,,Da sum. Isto taka sum i hristijanin i Muslimanim i Budist i Evrein. ivotot i deloto na Mahatma Gandi za mnogu lue kou se borele za graanskite prava, pretstavuvale inspiracija. 1955god. Martin Luter King izjavil:,,Hristos ni gi dade golovite ,a Mahatma Gandi taktikite.Negoviot rodenden e proglasen za nacionalen praznik vo Indija,a vo svetot kako internacionalen den na nenasilstvoto. 1930god. ,,Time magazinot go proglasil Gandi za ovek na godinata, a 1999god. go zazel vtoroto mesto na listata za ovek na vekot vedna zad Albert Ajntajn. Mahatma Gandi pet pati bil nominiran za Nobelovata nagrada za mir(vo periodot 1937 -1948god.) ,no nikoga ne ja dobil. Komitetot koj go izbiral pobednikot podocna izjavil deka ali to se vodel spored nacionalistiki stavovi, 1948god. bil mnogu blisku do ovaa nagrada sepak bil spreen, odnosno ubien. Birla kuata vo koja zgasnal ivotot na ovoj golem Indiec od 1973god. bila otvorena za javnosta, tamu seute stoi obeleano mestoto na koe zgasnal negoviot ivot.

Zakluok
Ima lue to se raaat i umiraat, lue to mu pripaaat na eden narod na edna nacija, na celiot svet i nivnoto delo nikoga ne

zgasnuva. Tokmu za takvi lue vredi da se zboruva. Seto ovaa e objasneto preku slikata na siten, slab, temen ma so malku obleka na sebesi koj nekoga vo svoeto vreme goverel i seute im govori na srcata na svetot i koj niz celiot svet e poznat kako Mahatma Gandi. Ovoj mal ovek uspeal da ja razdvii borbata protiv imperatorot.Toj se smeta za voda na Istokot, inspiracija na poslabite i pionir na nenasilstvoto. Smirenosta i istrajnosta, qubovta i vistinata, trpenieto, lojalnosta i verbata bile negovi glavni karakteristiki. Golema bila negovata hrabrost da go organizira svojot ivot za da nema mesto za privatnost i celosno da i se posveti na nacijata i mirot. Manite asovi minati vo temnite i ladni zatvorski elii za Gandi pretstavuvale pottik za ponatamona borba. Bolen e nainot na koj zgasnuva negoviot ivot ,vo vreme vo koe bil na vrvot na svojot uspeh , mudrost, iskustvo i energinost. ivotot i deloto na Mahatma Gandi za mnogu mladi generacii pretstavuvat inspiracija i najdobar primer za ideologijata na politikata struktura na idnoto optestvo. Lino za mene Gandi e slika na ivot bez nasilstvo i maltretirawa. Kade lueto meusebno se cenat i poituvaat. Toj za mene pretstavuva sinonim za enormen uspeh i istrajnost. Go poituvam negovoto delo bideji uspeal da gi ostvari svoite celi i celite na svojot narod i hrabro da gi preskokne site zamki koi ivotot mu gi postavuval. Formulata koja preku svoite dela ni ja otkril ovoj mal ovek so golema dua-Mahatma Gandi ja potvrduva tezata deka nenasilstvoto I vistinata ne se samo karakteristini za svetcite tuku i za obinite lue.Jas sum fascinirana od negovoto uewe, prouuvaji go negoviot ivot zakluiv deka za eden narod koj e potinet edinstven moralno praktien metod e nenasilstvoto. Preku Gandi se uveriv deka I vo borba bez oruje I vozmono da se izdvojuva pobeda.Toj najverojatno e prvata linost od istorijata koja Isusovata qubovna etika ja izdignal nad obinata interakcija pomeu individuate i ja napravil mona i delotvorna socijalnata sila.

Koristeni izvori:
Literatura:
Avtori:Borislav Blagoevi, Velibor Gligorovi, Radivoj Davidovi,delo:Opta enciklopedija-treto izdanie, izdava:Prosveta,grad:Belgrad,godina na izdavawe:1978 god. Avtor:Luis Fier, delo:GANDI-egov ivot i poruka svijetu,izdava:Globus, grad:Zagreb, godina na izdavawe:1999god. Avtor:Indira Gandi, delo:Moja istina, izdava:Nova kwiga, grad:Belgrad, Godina na izdavawe:1985god.

Film:
,,Gandi - reiser Riard Atenboro so Ben Kingsli vo glavnata uloga (osum osvoeni oskari meu koi za najdobar film, najdobar glumec i najdobar reiser)