Naš Glas December 2012

Ob 100-letnici olske gradbe v Leskovcu
Stran 2
ivljenje je pa takno, da se nenehno spreminja. Vsaka kriza, vsak teaven trenutek v ivljenju nosi v sebi tudi nekaj dobrega. Izkoristi ga! Sreno v novem letu! Obankam in obanom obine Videm elimo blagoslovljen boi, v novem letu 2013 pa veliko zdravja, osebnega zadovoljstva, medsebojnega razumevanja, spotovanja, strpnosti in sree. upan Friderik Brai Obinski svet Obinska uprava Urednitvo NA GLAS
NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012
Stran 3
Spotovane obanke, spotovani obani!

prispevek lokalne skupnosti ob 100-letnici olske zgradbe v Leskovcu. Dokonali smo sodoben portni objekt v Trcu, v Vidmu ob Dravinji smo uredili varovalni nasip pred poplavami. e ob zadnjih poplavah se je ta reitev pokazala kot smiselna in dobra odloitev. Marsikaj drugega smo e postorili v obini Videm, na kar smo lahko ponosni, zelo pomembno pa se mi zdi poudariti, da smo ves ta as delali na pripravi projektnih dokumentacij, legalizirali smo nekatere objekte, ki doslej niso imeli gradbenega dovoljenja. To se nanaa tudi na gradbeno dovoljenje v obrtni coni, kjer imamo zdaj dokumentacijo urejeno in v novem letu lahko tam dejansko zanemo gradnjo komunalne opreme. V teh dneh smo s Cestnim podjetjem Ptuj podpisali pomembno pogodbo za izgradnjo kroia pri videmskem pokopaliu. Nabavili smo sedem avtobusnih postaj, ki jih bomo postavili ob regionalni cesti od Velike Varnice skozi Videm do Dolene. Za mrliko veico v Leskovcu pridobivamo gradbeno dovoljenje, projekt D Videm se nadaljuje, pridobivamo gradbeno dovoljenje za istilno napravo v Vidmu in projektno dokumentacijo za izgradnjo kanalizacije v niinskem delu (Trec, Jurovci, Lancova vas in Sela). Vse to so projekti, ki smo jih zajeli v nov proraun za leto 2013 in v nart razvojnih programov za leti 2014 in 2015. Seveda pa imamo v nartu e ve pomembnih nalob, ki bodo v ospredju v novem letu: komasacije, agromelioracije, investicije v poarno varnost, energetska obnova ostreja in fasade na O Videm. V obinski upravi imamo skozi vse leto veliko dela in rad bi pohvalil celotno ekipo, ki dela z mano in se trudi za veji napredek obine. Moji sodelavci imajo prave vrednote in dovolj strokovnosti za delo, ki ga opravljajo. Sicer pa moram pohvaliti tudi dobro sodelovanje z obinskim svetom, odbori, komisijami, sveti krajevnih skupnosti in vsemi obani. Rad bi omenil podroje turizma in gospodarstva, od katerega si v naem okolju veliko obetamo in na tem tudi zavzeto delamo. Temu podroju elimo v prihodnje dati dodano vrednost, s povezovanjem med obinami na obmoju Haloz pa tudi Dravskega polja. Osebno sem si prizadeval za ustanovitev razvojnega sveta, kjer smo zdruili est obin, naloga tega sveta pa bo povezovanje, tudi ezmejno, predvsem z obinami v sosednji republiki Hrvaki na vseh podrojih turizma. Veliko prilonosti imamo za trenje, kar moramo v prihodnjih letih im bolj izkoristiti. Vidova klet je prava prilonost. Ponosen sem na vse nae odline tradicionalne prireditve, ki smo jim bili pria tudi v tem letu. V ospredje dajemo faenk v Vidmu, Vidove dneve in martinovanje ter e mnoge druge prireditve, ki jih pripravljajo naa drutva in prizadevni ljudje. Vsem hvala za to prizadevnost, ki daje lokalni skupnosti obvezo, da tudi v prihodnje podpira drutva, ki dobro in uspeno delajo, skrbijo za promocijo in ohranjanje naega bogastva iz preteklosti. Spotovani obani, pred nami je leto 2013, v katerem si elim, da bi bilo bolj mirno, da bi nam dalo ve monosti za ustvarjanje, da bi ljudje skupaj z naimi vplivnimi politiki spoznali, da e bomo stopili skupaj, bomo zmogli prebroditi tudi to finanno in loveko krizo. Zaupati bomo morali drug drugemu, vsak bo moral pokazati ve lovekih vrednot, stopiti morda korak nazaj, da lahko v prihodnosti naredi dva koraka naprej. Ob prihajajoih praznikih vam, spotovane obanke in obani, elim uspehov, sree, razumevanja, optimizma in obilo zdravja. Vesel boi in SRENO v letu 2013! Va upan Friderik Brai
Leto 2012 se poasi poslavlja. Bilo je zelo delavno, naporno, rekel bi tudi dinamino leto, ki ga v obini Videm zakljuujemo z rezultati, esar sem posebej vesel. Skozi leto se je veliko dogajalo in teko bi bilo samo v nekaj stavkih povedati, kaj vse smo delali, kje smo bili bolj in kje manj uspeni, kateri dogodki so za nami, pa vendarle bi bilo ob koncu leta, ko delamo analizo, dobro povedati, kaj je v letu 2012 e posebej izstopalo. Ob tej prilonosti se zahvaljujem vsem prostovoljcem, gasilcem in tabu civilne zaite, ki so nas ob novembrskih poplavah povezali. Tudi v nai obini smo znali stopiti skupaj in pomagati prizadetim v poplavah, spomin na vse te neprijetnosti skozi leto pa ima tudi zame grenak priokus. eprav so nam v tem letu izpadli nekateri zelo pomembni nartovani projekti, kot so Juna meja, Razvoj vasi, Regionalne razvojne spodbude in smo jih morali preloiti v prihodnje leto, seveda nismo obupali. Sredstva, ki jih ima obina v proraunu namenjena za investicije, smo uspeli z rebalansom prenesti na druge investicije in potem na drugih podrojih urediti prav tako nujne nalobe. Modernizirali smo kar osem kilometrov cest v nai obini, uredili parkirie in igrie za najmlaje pri O Leskovec, kar je bil tudi
Glasilo izdaja obina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pota: info@videm.si. Uredniki odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Andreja Zemljak, Maja Ratajc, Andrejka Gojkoek, Milena Traper, Urka Hercog, Marija ernila. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado krjanec, s. p., Ul. Lackove ete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS t.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plauje 8,5-odstoten davek. Glasilo NA GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno tevilko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 356. Glasilo je brezplano in ga prejmejo gospodinjstva v obini Videm. Fotografija na naslovnici: Rado Stropnik. Naklada 1900 kosov.
Stran 4
S sej obinskega sveta Obine Videm

lani obinskega sveta Obine Videm so na 14. in 15. redni seji sveta ter na 2. izredni seji sveta, ki jih je v skladu z 21. lenom Poslovnika o delu obinskega sveta sklical upan Friderik Brai, potrdili naslednje: 2012 z letnim programom pridobivanja in razpolaganja z nepreminim premoenjem letno poroilo ZRS Bistra o izvedbenih aktivnostih za leto 2012 in plan dela za leto 2013 z delei sofinanciranja bruto osebnega dohodka in materialnih strokov za zaposlene elektorja za potrebe izvedbe postopka izvolitve 22 lanov Dravnega sveta RS, in sicer Marjana Selinka in Darka Jerenca predlog Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti, programov in projektov, ki niso predmet drugih razpisov v obini Videm predlog prorauna Obine Videm za leto 2013 z letnim programom pridobivanja in razpolaganja z nepreminim premoenjem
15. REDNA SEJA SVETA OBINE VIDEM z dne 27. novembra 2012:
predlog prorauna Obine Videm za leto 2013 z letnim programom pridobivanja in razpolaganja z nepreminim premoenjem (predlog se da v 20-dnevno javno obravnavo) rebalans t. 3 Obine Videm za leto
14. REDNA SEJA SVETA OBINE VIDEM z dne 16. oktobra 2012:
obvezno razlago Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za obmoje Obine Videm Obinska uprava
2. IZREDNA SEJA SVETA OBINE VIDEM z dne 3. decembra 2012:
POSLANSKI KOTIEK
Spotovane obanke in obani!

va, poasi celi rane. V ljudeh in v naravi bodo brazgotine e dolgo vidne ali celo trajne. Mnogim ljudem, ki so se odzvali na pomo soloveku brez posebnega vabila, je treba rei hvala. Tega je bilo ob zadnjih poplavah veliko. Ponovno so svojo visoko profesionalnost pokazali pripadniki prostovoljnih gasilskih drutev, Civilne zaite, Slovenske vojske, Rdeega kria, slovenske Karitas in drugi. Zagotovo si bomo letonji december zapomnili tudi po protestih, ki se dogajajo in ponavljajo po slovenskih mestih. Ljudje obutijo stisko, dotaknila se jih je kriza, izraajo nezadovoljstvo aktualni politiki in kapitalu, tako na lokalni kot dravni ravni. Mirni nain protesta in izraanje nezadovoljstva ljudi je ustavna kategorija. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Ob teh protestih pa je veliko "rnih" madeev. Eden taknih je zagotovo ta, da se ne ve, kdo so organizatorji teh protestov, vendar to ni res. Znana so imena teh ljudi, institucij in celo nekaterih javnih podjetij, ki domnevno celo financirajo posameznike in skupine izgrednikov, ki s svojimi dejanji grobo krijo javni red in mir. Taknih izgrednikov je kar nekaj obravnavala policija
Zakljuujemo zadnji mesec leta 2012. Za nekatere veseli december, za nekatere mesec velikih sprememb, ki se ga bomo e dolgo spominjali. Ko je na adventnem venku je zagorela prva sveka smo Slovenke in Slovenci izvolili novega predsednika Republike Slovenije. Nizka volilna udeleba, ki ostaja stalnica razlinih volitev na naem vzhodnem delu Slovenije, je logina posledica realnega stanja. estdeset odstotkov razvojnih sredstev drave ostane v osrednji slovenski regiji okoli Ljubljane, tirideset odstotkov se deli v druge statistine regije. Ljubljana je na ravni razvitosti nemkih mest, Maribor pa na nivoju razvitosti Madarske. Tudi drugi kazalci socialne slike kaejo, da smo pod dravnim povprejem. Na obmoju naih obin se ne dogaja nekaj prav posebnega. Naravna katastrofa, ki jo je povzroila "pobesnela" Dra-
in ugotovila, da so stari znanci organov pregona. Ob pogledu na mnoice protestnikov skrbi dejstvo, da vidimo veliko mladih, ki s svojimi drznimi ravnanji ne razmiljajo o posledicah. Kot da jim je vseeno, e granitna kocka prileti v policista, izlobeno okno ali v hram demokracije. Vpraanje, ki zahteva odgovor ob taknem ravnanju mladih, starih 15, 18, 20 let, je treba nasloviti v sistem olstva zadnjih 15 oz. 20 let. Letonji december prinaa tudi nov pokojninski zakon (ZPIZ-2), ki je dobil veinsko podporo v DZ. Veljati bo zael 1. januarja 2013. Rezidenti, ki so doma v Sloveniji, v slubo pa se vozijo v Avstrijo, bodo tako kot do sedaj plaevali davek le v Avstriji. Prihaja pa tudi predlog sprememb politinega sistema, katerega vsebine med drugimi zahtevajo tudi mirni protestniki. Spremembe je po nedeljskih predsednikih volitvah napovedal predsednik vlade RS. elim vam lepe in doivete praznike, ki jih prinaa december. V novem letu prigite luko novega upanja. Branko Marini, poslanec DZ RS
Stran 5
Obvestilo
Na obmoju obine Videm se s 1. decembrom 2012 ukinja zbiranje odpadkov na ekolokih otokih in uvaja loeno zbiranje odpadkov po gospodinjstvih. V ta namen ste e dobili posode zelene barve z rdeim pokrovom za papir in vree za zbiranje odpadne meane embalae (plastenke pija, plastine vreke, lonki za jogurt, smetano, margarino, plastenke ivil, plastenke nenevarnih istil, plastina embalaa higienskih in kozmetinih sredstev, tetrapak, ploevinke pija in hrane, aluminijasta folija, pokrovi kozarcev za vlaganje). Izvajalec javne slube zbiranja in odvoza odpadkov je zabojnike za papir, plastiko in ploevine e odstranil s prostorov, ki so namenjeni ekolokim otokom. Kot ste e bili seznanjeni, bo zbiranje steklene embalae e naprej potekalo na ekolokih otokih. Po novem sistemu bodo za odlaganje steklene embalae na obmoju obine Videm ostali trije ekoloki otoki, ki bodo na naslednjih lokacijah: v Vidmu pri pokopaliu, v Leskovcu pri nogometnem igriu, v Doleni pri vakem domu Dolena. Z novim sistemom postavitve ekolokih otokov bomo
Ostanejo le trije ekoloki otoki, od teh tudi na lokaciji pokopalie Videm. Foto: TM
racionalizirali zbiranje steklene embalae in vas prosimo za sodelovanje. e vsak posameznik prispeva samo en delek k skrbi za oko-
lje, bomo vsi iveli v istejem in prijaznejem okolju. Hvala za razumevanje! Obina Videm
Kroie v Vidmu do konca maja

V prostorih obine Videm sta upan Friderik Brai in direktor Cestnega podjetja Ptuj (CPP) Martin Turk v ponedeljek, 3. decembra, podpisala pogodbo za izgradnjo kroia na dravni cesti pri videmskem pokopaliu, na katerega se bo navezovala tudi izgradnja hodnika za pece od pokopalia do kapele v smeri Trca v dolini 460 metrov. Z deli so cestarji zaeli v prvi polovici decembra.
V prostorih obine Videm sta upan Friderik Brai in izvrni direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk v ponedeljek, 3. decembra, podpisala pogodbo za izgradnjo kroia na dravni cesti pri videmskem pokopaliu.
Do konca maja konno torej kroie za vejo varnost udeleencev v prometu. V obini razmiljajo tudi e o konni podobi kroia in iejo pravi simbol, ki bi bil dovolj prepoznaven za to okolje in hkrati varen za promet.
Kot je povedal upan Brai, je naloba izgradnje kroia vredna dobrih 347.000 evrov, od tega je sofinancerski dele obine Videm 118.000 evrov, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direkcije za ceste,
pa preostalih 229.000 evrov. Obina Videm ima sredstva za to nalobo zagotovljena v proraunu; en del v letonjem, preostalo pa v proraunu za 2013, ki pa je tudi e sprejet.
Stran 6
Na razpis sta se tokrat prijavila Cestno podjetje Ptuj in podjetje Strabag, gradbene storitve, d. o. o., je pojasnil Brai, kot najugodnejega pa je komisija izbrala CPP, ki ima tudi dobre reference in je e opravilo kar nekaj pomembnih nalob v videmski obini. Izvrni direktor CPP Martin Turk, ki se je upanu zahvalil za vnovino zaupanje, je ob podpisu pogodbe e dejal, da je CPP na obmoju obine in tudi ire, kjer opravljajo redna cestna vzdrevalna dela, uspeno zakljuilo e kar nekaj vejih investicij. Tokratna po prvih ocenah ne bo tako zelo zahtevna, pa vendarle bodo izgradili klasini rondo s prestavitvijo infrastrukture, ki je e urejena v tem delu Vidma, veliko bo le zemeljskih del. Z izkopom in gradbenimi deli bodo zaeli takoj, ko bo CPP pridobilo dovoljenje za delno zaporo ceste. Ob tem je Turk e obljubil, da bodo naredili vse, da bo promet v asu gradnje kroia potekal nemoteno in brez zapletov, potrebna bo le delna zapora. Rok za dokonanje del je 30. maj 2013, vse pa je seveda odvisno od vremena v zimskih mesecih, je e dodal Turk. Besedilo in foto: TM
Novembrske
Petega novembra smo bili pria poplavam, ki so jih povzroili reka Drava in njeni pritoki. Poplave so naravna katastrofa kot posledica delovanja naravnega pojava, ki ga oznaujemo za naravno tveganje, ki ima izrazito negativne posledice za loveko skupnost. Na vodnem obmoju reke Drave so manje poplave zaznamovane vsako leto. Veje poplave do 1600 m/s so se pojavile na obdobje desetletnih voda, medtem ko doslej najveji izmerjeni pretok reke Drave beleimo leta 1965, in to 2600 m/s. V ponedeljek, 5. novembra, so upravljavci hidroenergetskih objektov v Avstriji posredovali obvestilo, da so pritoki Drave na avstrijskem Korokem dosegli neobiajno visoke pretoke. Pretok Drave v Avstriji, ki je reguliran z verigo hidroenergetskih objektov, se je zato poveal do mere, ko je upravljavec objektov napovedal pretoke Drave na meji s Slovenijo ve kot 2000 m 3 /s. ARSO je takoj po prejetju teh informacij zael aktivnosti obveanja pristojnih ustanov in slub za zaito, reevanje in pomo ter z rdeim alarmom razglasil najvejo stopnjo poplavne ogroenosti za obmoja ob reki Dravi. Pretok na reki Dravi v Sloveniji je zael naraati v dopoldanskih urah in je ez dan naraal tudi vzdol Drave proti meji s Hrvako. eprav so sporoali, da v popoldanskih urah vzdol reke Drave priakujejo med 2400 in 2700 m/s, se je pretok v nonem asu poveal na 3200 do 3500 m/s. Predvideni pretoki pomenijo veliko nevarnost poplavljanja irih, tudi naseljenih obmoij v celotnem toku reke Drave. Lokalne skupnosti so e v dopoldanskem asu preko medijev, ponekod pa tudi z neposrednim obveanjem na terenu obvestile obane o pretei nevarnosti. Poziv je bil izraen z namenom, da se opravita evakuacija in zaita vse potrebne opreme. Ker so napovedi o vikih vode nakazovale nepredvidene razsenosti poplav, je bilo mono zunanji obseg poplav le predvidevati, saj doslej znana praksa za petdesetletne vode govori o 1600 m/s, za stoletne vode pa za 2600 m/s. Preverjeno lahko ugotavljamo, da so mnogi obani reili veliko svojega premoenja, teave pa so se pojavile v primeru, ko nekdo ni vzel resno napovedi poplav, nekateri pa so e vedno upali, da so na varni strani Drave. Poplave stare struge reke Drave so sicer obiajna stvar, vendar se pri tem sreujemo s problemom izredne koliine vode pa tudi s trendi zaraanja. e bi vpliv na koliino pretoka voda lahko reevali z Avstrijci, imamo doma zahtevno nalogo, da skupaj z naravovarstveniki najdemo reitve, ki ne bodo dodatno ogroale varnosti ljudi. Vsekakor je zaraena stara struga reke Drave zmanjala hitrost in pretonost struge ter s tem poveala obseg poplav. Z veanjem razlivnih povrin vse bolj prizadenemo
Obvestilo o oddaji vlog za zniano plailo vrtca v 2013

Vse stare, ki imajo svoje otroke vkljuene v vrtec, ki se financira iz obinskega prorauna, obveamo, da oddajo vlogo za zniano plailo vrtca za leto 2013 na
Center za socialno delo Ptuj,

Trstenjakova 5 a, 2250 PTUJ. Vlogo lahko priporoeno poljete tudi po poti ali oddate v elektronski obliki, spletna stran csd-ptuj.si, od 1. decembra 2012 dalje. Vsi tisti, ki so v letonjem letu e prejeli odlobe za zniano plailo vrtca, vloge oddajo najkasneje do 31. 12. 2012. V nasprotnem primeru vam bo vrtec izstavil raun v viini najvijega dohodkovnega razreda. Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev je dostopna v knjigarni ali na spletu. Prosimo vas, da se ravnate po zgornjih navodilih in vlog ne oddajate na obine. Obinska uprava Obine Videm
Stran 7
poplave na Ptujskem
bi se zmanjevala transportna mo in udarni val, medtem ko bi bil uinek poplav nespremenjen. Poplave nas vedno in sproti opozarjajo, da jih je treba jemati resno, saj voda s svojimi viki vedno najde svojo staro podobo in tudi pot, ne glede na to, kar ji je lovek postavil v bran. e bi to vsi upotevali pri svojih odloitvah o gradnji in vrsti gospodarjenja s prostorom, bi kodo poplav vidno zmanjali ali se ji celo izognili. Poruitev nasipa odvodnega kanala v Forminu je samo vraanje Drave v svojo prastaro strugo, kjer elo vodnega toka na glavni transportni poti rui vse, kar je na poti. Voda po hidrolokih znailnostih tei k najkraji, na zunaj direktni vodni poti. Na to imajo vpliv tudi pad vodnega toka in ovire na poti. Najbolj zanesljive so naravne ovire, ki si jih je voda oblikovala skozi zgodovino. Pritoki reke Drave, v naem prostoru Pesnica, Dravinja s Polskavo, imajo vedno soodvisen uinek na terenu.
tiste obane, ki so do sedaj iveli glede poplav varno ivljenje. Izredna koliina vode s svojo transportno mojo lahko deluje tudi ruilno. S tem lahko rui vse na svoji direktni poti. Obok pri Mihelievi galeriji je le eden od tujkov, ki direktno posega v vodni tok, zato ni nakljuje, da ga je voda zaela majati in s tem vidno groziti staremu mestnemu jedru. Da so tokrat ukrepi zaite uspeli in da so gasilci svoje delo opravili odlino, je vsem znano, manj pa je jasno vsem, da obstoj pokodbe nakazuje bodoo ranljivost mesta Ptuj. Mnogi se verjetno vpraajo, kaj vse bi plavalo. Vsekakor bi plavala celotna spodnja terasa mesta, vsi poslovni in stanovanjski prostori v starem mestnem jedru, arhivi Mestne obine in UE Ptuj, ptujska klet, podvoz, garana hia, trgovski centri in mesto v smeri Spuhlje. Niso dale spomini na psiholoki uinek spremljanja najvejega vodostaja reke Drave. Po kresovanjih so tokratne poplave naslednji dogodek,
ko se je na nabreju reke Drave zbralo izredno tevilo obanov, ki so opazovali nevarni pohod reke Drave. Ob tem ne moremo mimo neodgovornih in nevarnih poetij tistih, ki so kljub zaporam li do reke, in e ve, li so tudi na zaprti most in opazovali ter slikali poetje reke. Drugi so temu pritegnili ali celo ponesli svoje otroke. Prav so imeli tisti, ki so se zgraali nad tako neodgovornim in tveganim dejanjem, saj je zraven posebnosti reke Drave ta predstavljala izredno tveganje za nao varnost. V primeru nenadnih ruenj ne bi bilo za najblije nobene ustrezne reitve. Mono buanje vodnega toka ni pustilo nikogar neodzivnega, e ve, premnogi so se zaeli zavedati nevarne igre vode, ki lahko v trenutku zamaje temelje naega bivanja in ivljenja. Voda je to dokazala tudi v najvejih mestih, kot sta Hamburg in Praga. V primeru poruitve nabreja bi voda v neposredni bliini podirala in ruila vse pred seboj. Z gostoto ovir na poti in daljino izlivnega mesta
Lahko ugotavljamo, da smo imeli tudi sreo, da omenjeni vodotoki niso narastli v nivo petdesetletnih voda, saj bi v tem primeru obseg poplav in kodo v prostoru bistveno poveali. Vsi ti vodotoki so o izrednem vodostaju reke Drave potisnjeni v svojo strugo. Globina potiska je odvisna od vodnatosti teh rek pa tudi od reliefnih znailnosti zemeljske povrine. Pritoki reke Drave bi bili tako prisiljeni, da se razlivajo v prostor pred reko Dravo, saj je glavni tok reke Drave tako moan, da ne dopua ibkejega toka pritoka. Ob reki Dravinji bi v primeru petdesetletnih voda prilo do zalitja celotne spodnje terase, torej bi bile zalite vse hie v Spodnjih in Zgornjih turmovcih in vse hie v Vidmu in Pobreju, ki so na spodnji terasi. Voda bi gorvodno zalila celo spodnjo teraso Dravinje in bi povratno tudi potisnila Polskavo v poveanje razlivnega obmoja v spodnjem toku Polskave. Verjetno se mnogi spraujejo, zakaj postavljamo takne ocene. Bistvo odnosa loveka je, da se pred vodo kot faktorjem ogroanja vedno umikamo, saj nikoli ne vemo, kdaj in kaj nam lahko prinese.
Stran 8
To naj bi veljalo tudi za vse tiste, ki e niso vtkali svojih poslovnih odloitev v vodni svet. Hkrati pa o tem govorimo zato, da bi tisti, ki jim je zaradi poplavne ogroenosti zmanjana kakovost ivljenja, naredili vse preventivne ukrepe za lastno varnost. Hkrati je to tudi poziv pristojnim slubam, da zagotovijo pretonost rek, da uredijo nasipe, da prepreijo poseljevanje tam, kjer je tveganje preveliko. e pa e ljudje ne morejo od svojega ognjia, potem je treba opredeliti kote za viino hie, se odpovedati kletnim prostorom in ustrezno urediti pot do taknega objekta. Poplave predstavljajo nesreo, na katero morajo biti tisti, ki so ogroeni, tudi pripravljeni. Pripravljenost pomeni preventivo, da se lahko pravoasno in dovolj umaknemo pred nevarnostmi. Tisti, ki e niso ogroeni, pa morajo biti toliko previdni, da pri svojih poslovnih in ivljenjskih odloitvah upotevajo mo narave in zakonitosti, ki jih ne smemo zanemariti. Tisti, ki se borijo za naravni prostor, ne smejo s tem ogroati ljudi. Zopet se sreamo z neodgovornimi posamezniki, ki gredo ali se celo zapeljejo v vodo in od tam kliejo na pomo. Vsem bi moralo biti jasno navodilo, da v poplavne vode ne vstopamo, razen reevalci, ki morajo imeti ustrezno opremo in dobro organizacijo zaite in reevanja. Vedno bo neka meja med vodo in kopnim, med naravnim in urbaniziranim, na meji pa veljajo posebna pravila. To so tokratne poplave jasno pokazale in upam, da ne odpravljamo le posledic prejnjih poplav, ampak da se tudi uimo. e se bomo uspeno nauili in v dejanjih to upotevali, bomo dosegli, da ne bodo poplave na gost. e pa bomo pri taknem uenju negativni, pa za kazen tako in tako vemo. Voda je bogastvo in voda je najbolj poten sodnik, saj se viek vedno prelije na najniji toki ali nam najde najibkeji len. To, kar je tokrat pokazala reka Drava, bi morali upotevati vsi kot najbolje une ure za varen jutri. Mag. Janez Merc Foto: Ale Gregorec
Kje je meja med nalogami gasilcev in nalogami drugih

Mnogokrat izreemo, da gasilci pri izvajanju svoje dejavnosti opravljajo operativne naloge gasilstva. Pri definiciji ugotovimo: Operativne naloge gasilstva so gaenje in reevanje ob poarih, prometnih, okoljskih oziroma ekolokih in industrijskih nesreah, zaita in reevanje oseb in premoenja ob naravnih in drugih nesreah, poarna straa ter druge splone reevalne naloge. Operativne naloge gasilstva so tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred poarom. Gasilci opravljajo naloge splone reevalne slube, ki pa niso povsem definirane. V gasilski organizaciji se sreujemo z vse vejim tevilom nalog pri izvajanju zaite in reevanja, za katere bi lahko rekli, da bi jih moral opraviti nekdo drug. Glede na zahtevnost teh nalog, glede na kompetence v drubi, glede na delitev dela in uslug na trgu dela in glede na odgovornost lastnikov ali upravljavcev se pojavlja mnogo vpraanj, kdaj so gasilci pristojni za doloene naloge in kdaj je za to pristojen kdo drug. Mnogo odprtih vpraanj je pri reevanju ivali. Pojavlja se vpraanje, kdaj so gasilci pristojni pri reevanju ivali. Ni dileme, e gre za sklop naravne ali druge nesree, al pa ne vsake nesree, e najmanj pri zanemarjanju ivali in malomarnosti lastnikov. Ker je dejavnost reevanja ivali specifina, pri emer ni posebnega programa izobraevanja, ampak je vsebina del splonih vsebin, to ne zadoa za uspeno opravljanje tovrstnih nalog. Najprej moramo izhajati iz odgovornosti lastnikov, ki tudi v primeru naravne ali druge ne preneha. Imamo kar nekaj primerov, ko ne gre za nobeno nesreo, ampak za malomarno oz. neodgovorno
Foto JL
ravnanje lastnikov. Lastnik ima odgovornost, da zagotovi za ivali predpisane pogoje in da tudi izvaja ustrezna ravnanja. Primeri pobega konj, krav, praiev so pogosti v prijavah nesree, ko se tudi gasilci vpraamo, za kakno nesreo gre. Mnogokrat se gasilska akcija opravi z lovom ivali. Ali je to gasilska intervencija in kdaj? Primeri pri poplavah, ko so lastniki pravoasno obveeni, da naj umaknejo ivali oz.
ivino, in ne opravijo naloge, ki jo naroijo pristojne slube ali gasilci. Ko pa voda tako naraste, da reevanje ni ve varno, kliejo na pomo. Pri tem zraven malomarnega odnosa do svojih ivali dodatno ogroajo reevalne slube gasilce, ki tako tvegajo svoja ivljenja. Primeri padanja ivali v razne jame, kanale in greznice so prav tako zelo zanimivi. Morda je ta primer e najblie neki nesrei, ki ne odvee
Stran 9
lastnikov za vso preventivo in operativo. Mnogi se ob tej prilonosti ne zavedajo, kaj vse lahko naredi prestraena, podivjana ival. e gre za reevanje v kanalih, so to posebni pogoji glede prostora, vsebine v kanalu. V teh pogojih gasilci pri intervenciji mnogokrat resno ogrozijo svoje ivljenje, a se tega zavedamo, ko je dogodek mimo, doslej e sreno, ni pa nujno, da bo vedno tako. Kot posebne imamo tudi intervencije z reevanjem muce na strehi ali drevesu, lov steklega ali podivjanega psa in podobno. Koliko je tu gasilskega dela, ali imamo primerna znanja in opremo, koliko smo tvegali lastno varnost, se obiajno nihe ne vpraa. Naj se ta razprava ne razume, da gasilci ne elijo opravljati svojega dela, prav nasprotno, zelo so pripravljeni pomagati pri vsaki nesrei, ni pa prav, da so izkoriani za malomarnost ali neodgovornost lastnikov ali pristojnosti drugih slub. Tudi gasilcem se pri takni intervenciji lahko kaj zgodi, niso za to posebej usposobljeni in prav hitro je lahko nekdo rtev nejasnih nalog na tem podroju. Ker so mnogokrat tveganja prevelika, pripravljenost lastnikov in pristojnih slub pa premala, se lahko tudi zgodi, da bo vodja intervencije ocenil, da naloge, ki niso intervencija in nesrea, al ne bodo opravili. Gasilci morajo pri svojem delu narediti vse za lastno varnost in za kakovostno, strokovno in zakonito opravljanje svojih nalog. Namen tega lanka je tudi poziv vsem, slubam in lastnikom, da naredijo vse potrebno, da se tovrstne napake in nesree ne bi dogajale. Mag. Janez Merc
Nove pridobitve v KS Dolena

Med vejimi pridobitvami v KS Dolena lahko v letu 2012 omenimo dve na novo asfaltirani cesti, ki so ju 27. oktobra predali namenu cestni odsek Glaarunec v skupni dolini 670 m, ocenjena vrednost investicije je priblino 48.000 evrov, in cestni odsek VildonBukovi v dolini 960 m, pribline vrednosti 69.000 evrov. V KS Dolena so vsi zelo veseli, da jim je uspelo asfaltirati zelo pomembna cesta odseka, ki sta na bolj hribovitem terenu. S tem so dosegli, da bodo vsi, ki se bodo vozili po njiju, laje prevozili pot, e posebej pozimi. Slavnostnega odprtja so se udeleili upan obine Videm Friderik Brai, podupan Marjan Selinek, predsednik KS Dolena Darko Jerenec ter lana sveta KS Dolena Duan Hebar in Joi Godec. Dogodek so obogatili Veseli Joeki in ljudski godci Stanislav Pulko s skupino. Zadovoljstvo nad novo pridobitvijo je izrazil tudi videmski upan Friderik Brai in dodal, da sta k temu veliko pripomogla tudi odbora, ki sta ju vodila Joe Godec iz Dolene in Angela Bukovi z Vildona. Vsem, ki so pomagali pri izvedbi del, se je zahvalil za pomo in potrpeljivost ter dodal, da naj bodo to ceste varnosti, prijateljstva in povezovanja. Darko Jerenec, predsednik KS Dolena in obinski svetnik, pa je ob koncu dejal: Vesel sem, da smo asfaltirali dolgo nartovana odseka. Tudi v prihodnje se bom zavzemal, da bo taknih pridobitev v nai KS e ve. Pri domu KS Dolena pa so v oktobru sanirali tudi betonsko ploo nad kurilnico. Besedilo in foto: DJ
V uporabo je predan tudi 670 metrov dolg cestni odsek Glaar unec.
Mojstri pri urejanju betonske ploe pri domu krajanov Dolena
Otvoritev ceste VildonBukovi
Stran 10
100 let leskovke olske lepotice

Ponedeljek, 5. november, ostaja v lepem spominu po enkratni slovesnosti v O Leskovec, zapomnili pa si ga bomo tudi kot dan katastrofalnih poplav v Sloveniji. Na sreo te niso prizadele Leskovca in okolice, zato je bilo vzduje na praznovanju 100- letnice olske zgradbe v Leskovcu dokaj sproeno in prijetno. Praznovali so uenci in delavci ole, tudi nekdanji, praznovalo je vodstvo obine Videm, prili so gostje iz hrvake obine Bednja in e mnogi drugi, ki so eleli biti del tega slavja. Lepotici, ki je e danes ponos Leskovca in irnih Haloz, so peli slavospev, posebej pa so jo predstavili v zborniku, ki je izel na dan slovesnosti. Uvodni pozdrav je imela ravnateljica O Videm Helena egula, ki je dejala, da so vsi, ki ustvarjajo zgodbo te ole v Leskovcu e od njene ustanovitve, ponosni nanjo in na vse generacije, ki so jo obiskovale. Dodala je, da je na oli najlepe, ko je radoivo, vrtec, ki so ga odprli pred leti, pa je samo e dodatno popestril dogajanje na oli. To daje upanje, da bo v prihodnje ve otrok obiskovalo olo v Leskovcu. olska zgradba je kljub letom lepega videza, uilnice v njej pa svetle in zanimive in kar vabijo, da te popeljejo v razline svetove. Vesela sem, da so uenci in uitelji na oli veliko raziskovali, da so s tem oiveli spomine na nekdanja olska leta in v zborniku na zanimiv nain predstavili, kako je bilo na oli neko. estitam za uspeen projekt, za lepo prireditev in zanimivo razstavo. Ponosna sem, da sem ravnateljica tako odlinemu kolektivu.
Uvodni nagovor na slovesnosti je imela Helena egula, ravnateljica O Videm.
V zgodovino leskovke ole je na prijeten nain popeljala vodja podrunice Marjana Srdinek, ki je najprej spomnila na leto 1769 in na zaetek olstva v zgradbi pri upniu, v dananjem toku. olo je takrat obiskovalo 380 otrok. V Leskovcu so potem leta 1912 zgradili novo olsko zgradbo, ki je bila in je e danes dale nao-
OLA DANES SREDIE DOGODKOV V KRAJU
koli prava lepotica. Prav 5. novembra 1912 je bila otvoritev nove ole v Leskovcu, in kot je dejala Srdnikova, je bil to e en veseli praznik Leskovanov. Zanimivo je bilo sliati, da je olo v Leskovcu po vojni obiskovalo 415 otrok, na oli je pouevalo od 6 do 9 uiteljev, danes pa je ta primerjava povsem drugana, saj je na oli le etrtina otrok, v vrtcu pa 33. Vsi imajo danes odline pogoje za delo. elimo si, da bi bila ola kraj, kamor otroci z veseljem prihajajo, in ponosni smo, da je ola v Leskovcu vzgojila in izobrazila veliko otrok, danes tudi uspenih
in znanih, ki se v kraj in na olo radi vraajo po spomine. Naa ola je sredie tevilnih kulturnih prireditev in ima pomembno mesto v kraju. To smo eleli pokazati tudi v zborniku, v katerem smo ujeli delke preteklosti in tudi sedanji utrip na oli. Uenec ole Leskovec je bil tudi videmski upan Friderik Brai, ki je v svojem nagovoru orisal nekaj spominov na olo, na peti razred, ki je v njegovem ivljenju pomenil neko prelomnico. Takrat je Brai, znan kot nogometni navduenec, prvi v roke dobil oguljeno usnjeno ogo in spomnil se je prve nogo-
Otroci so prikazali kako je neko potekal pouk na Leskovki oli.
upan, ki je bil tudi sam uenec leskovke ole, je predal Barbari Fridl njeno pesniko zbirko, katere izid sta omogoila Obina Videm in ola.
Stran 11
veselje ob jubileju olske zgradbe in poudaril, da je znanje danes vrednota, ki ti je nihe ne more vzeti. Mojca krinjar, dravna sekretarka na Ministrstvu za izobraevanje, znanost, kulturo, pa je v svojem nagovoru dejala, da so ljudje, ki so neko iveli v teh krajih, bili pametni. Spoznali so namre eljo po znanju. krinjarjeva je omenila, da za uspeh potrebuje veliko, najprej stare, potem odline uitelje, ki se zavzamejo za uence, ob vsem tem pa potrebuje e trdno delo. Imeti mora preprosto pogum in elje spraviti v ivljenje, je zakljuila. Za majhno preseneenje na slovesnosti je poskrbel predsednik sveta KS Leskovec Franc Kozel, ki je oli in vrtcu izroil vrednostni ek, darilo lanov sveta KS, ki so se odpovedali sejninam in elijo na tak nain pomagati otrokom. upan Brai je oli podaril priznanje in sliko klopotca, ki je delo Marka Kunnika, uitelja na leskovki oli. Sicer pa je prav klopotec simbol ole in Haloz, slika pa bo v prihodnje krasila hio uenosti v Leskovcu. Slovesnosti, ki so jo na izviren nain oblikovali uenci leskovke ole, so na koncu dodali e prijetno druenje z vsemi zbranimi, po oli pa so popeljali nekdanje uitelje in uence ole, ki so bili nad urejenostjo ole in opremljenostjo danes naravnost navdueni. Tatjana Mohorko Fotografije: Rado krjanec
Zbrane je pozdravil tudi poslanec DZRS Branko Marini
metne igre, ki so jo soolci izvedli kar v razredu. To so bili trdi, teki asi, a za nas lepi, nikoli pozabljeni. Kar smo neko imeli, je bilo za nas veliko, danes na vse to gledamo povsem drugae. Rad se vraam na to olo, rad delim spomine z drugimi in pravzaprav se iz tega okolja nisem nikoli oddaljil. Vesel sem, da imamo na leskovki oli danes motiviran kolektiv, ki ivi za to olo, za ta kraj. 100-letnica olske zgradbe je udovita prilonost, da se ozremo v prihodnost, da zartamo novo, trdno pot.
Posebno spominsko darilo so prinesli tudi iz obine Bednja na Hrvakem.
Tudi poslanec Branko Marini je ob tej prilonosti delil
POSEBNO DARILO SO OLI PRINESLI IZ KS LESKOVEC
V imenu obine Videm sta sliko klopotca vodji ole Leskovec, Marjani Srdinek predala upan in podupan.
Predsenik krajevne skupnosti Franc Kozel je oli in vrtcu predal finanna sredstva, ki so jih zbrali lani sveta KS.
Na hodnikih ole so bili razstavljeni spominki uencev in uiteljev.
Stran 12
Sto let "uilne zidane" v Leskovcu

olska stavba v Zgornjem Leskovcu je letos praznovala 100 let obstoja. 5. novembra 1912 so namre v Zgornjem Leskovcu zgradili stavbo, namenjeno olanju otrok. Tudi danes, po 100 letih, stavba e vedno slui prvotnemu namenu; ne samo to, vedno bolj postaja tudi kraj za zbiranje krajanov, obeleitev pomembnih dogodkov, sprejem znanih krajanov 100 let vsekakor ni kar tako, mar ne? Ko beseda nanese na olstvo, smo Leskovani ponosni, saj se ponaamo z dolgo tradicijo olstva in olske stavbe. olska stavba, temeljito prenovljena in dograjena pred skoraj 10 leti, je letos upihnila e 100. sveko na rojstnodnevni torti. Stavba, zgrajena leta 1912, e danes predstavlja ponos kraja ter lepe in prijetne spomine mnogih uencev in zaposlenih v tem asu. Skozi as je olska stavba postala stavba z duo, kraj veselih nasmekov, prijaznih besed in prvih simpatij ter nemi spremljevalec zgodovine. Res je, stavba je preivela ve vojn, drav in drubenih ureditev; danes se ponosno dviguje v srediu kraja in nam pripoveduje zgodbo, vsakemu svojo. K sodobnemu, a vseeno pristnemu podeelskemu videzu so pripomogle manje in veje prenove in dograditve, najveji leta 2002, ko je stavba dobila svojo sestro telovadnico, in leta 2004, to je leto temeljite prenove leskovke ole. V ponedeljek, 5. novembra, si v olski stavbi lahko kar zautil utrip prejnjih 100 let. Nekdanji uenci in zaposleni, krajani, predstavniki trenutne lokalne in dravne oblasti, sedanji uenci in zaposleni okrog 450 se jih je zbralo v olski telovadnici vsak je z lastnimi mislimi, pogovori ter spomini pripomogel k praznovanju velikega, astitljivega jubileja. Slovesnost se je zaela e s stiskom rok med nekdanjimi soolci, sodelavci ali krajani ob prihodu. Spominski obesek v obliki olske stavbe bo obiskovalcem e dolgo obujal spomine na sveano prireditev. Kulturni program s pridihom dogajanja v uilnici pred skoraj 100 leti je pri vseh prisotnih vzbudil prijetne spomine na resnost olanja neko. Marsikomu se je stoilo po tistih tekih, a vseeno veselih asih brez materialnih dobrin, polnih otroke igre in pristnih pogovorov ter sreanj. Voditelja prireditve, Monika in Alja, sta radovednost poteila s kratkimi intervjuji nekaterih prisotnih. Bolj vizualne gledalce pa je navduil ogled prenovljene ole z razstavo, ki je obiskovalce spomnila na mejnike v prejnjih 100 letih. Tudi ob jubileju izdani zbornik bo v sliki in besedi priaral topel in prijeten utrip prvih sto let olske stavbe v Leskovcu in bo hkrati primeren vir informacij naim zanamcem. Pa nasvidenje ob praznovanju 200-letnice olske stavbe v Leskovcu. Vabljeni! Iztok Rokar
Uenci in uitelji na O Leskovec ob letonjem jubileju

Foto: Langerholc
Stran 13
Praznina oktobrska nedelja v videmski upniji

Deevna in hladna nedelja, 28. oktobra, je bila v upniji sv. Vida odeta v praznovanje. Videmani so praznovali misijonsko nedeljo ptujske in zavrke dekanije ob prvi obletnici smrti rojaka, misijonarja v Zambiji, p. Miha Drevenka, ki je svoje ivljenje posvetil samo misijonom in oznanjevanju evangelija. Ob tej prilonosti je misijonska skupina postavila lepo razstavo naih misijonarjev po svetu, dogodek je spremljal prijeten kulturni program, zaelo pa se je e popoldan z molitveno uro in ogledom filma o p. Mihu. Deevna in hladna nedelja, 28. oktobra, je bila v upniji sv. Vida odeta v praznovanje. Videmani so praznovali misijonsko nedeljo ptujske in zavrke dekanije ob prvi obletnici smrti rojaka, misijonarja v Zambiji, p. Miha Drevenka, ki je svoje ivljenje posvetil samo misijonom in oznanjevanju evangelija. Ob tej prilonosti je misijonska skupina postavila lepo razstavo naih misijonarjev po svetu, dogodek je spremljal prijeten kulturni program, zaelo pa se je e popoldan z molitveno uro in ogledom filma o p. Mihu. Zbrani v Vidovi cerkvi so posluali tudi prievanje p. Emila Kriana, ki je dobro poznal p. Miha, in ob tem prisluhnili nekaj afrikim pesmim, slovesnost pa se je nadaljevala s sveto mao, ki jo je vodil provincial p. Milan Kos ob somaevanju naddekana Marijana Fesla, voditelja narodnega misijonskega sredia Slovenije Staneta Kerina in e 17 duhovnikov iz upnij ptujske in zavrke dekanije. Pri mai so bili prisotni tudi nekateri gostje, upan obine Videm Friderik Brai, poslanec Branko Marini, upan obine Bednja na Hrvakem Mirko Bistrovi, Zorislav afran, upnik iz Bednje, mano daritev pa so s petjem obogatili pevci meanega cerkvenega pevskega zbora sv. Vida pod vodstvom organista Sreka Zavca.
Po mai je sledilo slavje v upnijski cerkvi, saj je deevno vreme prepreilo sveani dogodek na prostem pred upnijskim domom, kjer je bil ob koncu le blagoslov novih pridobitev. Zbrani so lahko prisluhnili izbranemu kulturnemu programu, v katerem je nastopila Metka Hli s pesmijo Zeleni klobuk, ki je nastala kot plod razmiljanja na 1334. dializi p. Tarzicija Kolenka. Mladi iz upnije sv. Vida s p. Janezom Ferleem pa so v petju priarali veselje afrikih otrok in zapeli pesem z naslovom Sia Hamba, s tem pa so samo potrdili, kako rad je p. Miha imel afriko glasbo. V Slovenijo, v Videm, je namre pripeljal kar nekaj glasbenih skupin, veselih in nasmejanih afrikih otrok, s katerimi je prepeval in navdueval obinstvo. Slovesnost v Vidovi cerkvi so z izbranimi besedami obogatili e nekateri govorniki, med njimi tudi Stanislav Kerin, voditelj Misijonskega sredia Slovenije in osebni prijatelj p. Miha Drevenka.
PO MAI SE JE SLAVJE V VIDOVI CERKVI NADALJEVALO
Spregovoril je o njegovem delu, oznanjevanju, dobroti, tudi o njegovi majhnosti in njegovi odkriti in ostri kritiki dravnikov v Zambiji ter pri nas v Sloveniji. Za trud in uspeno zakljuen projekt ob postavitvi doprsnega kipa p. Mihu se je duhovnikom zahvalil videmski upan Friderik Brai, ob tem pa smo lahko sliali, da je postavitev doprsnega kipa in ureditev nove fasade na upnijskem domu nova in izjemno pomembna kulturna pridobitev za obino Videm.
investicijo, in vsem drugim sponzorjem, ki so darovali za fasado upnijskega doma p. Miha Drevenka. Zahvalil se je tudi izdelovalcu kipa, mojstru akademiku Viktorju Gojkoviu, ter Pobreanom, gospodinjam in kletarjem, ki so pripravili preseneenje in pogostitev v otoru pri obini.
Pater Miha se je zelo rad vraal med svoje domae v Pobreje. Zelo rad jih je imel. Zato je bil dogodek e posebej pomemben za Pobreane in v imenu njih je spregovoril Pobrean, poslanec DZ RS Branko Marini. Ob koncu je sledila e zahvala p. Tarzicija Kolenka, ki se je ob tej prilonosti zahvalil Veselim Joekom in Joetu Hrgi za njihov prispevek pri postavitvi doprsnega kipa. Zahvalil se je tudi vsem Pobreanom, ki so v celoti pokrili to
POBREANI SO SE S PONOSOM POKLONILI SVOJEMU ROJAKU
Njegova dobrota in srnost ne bosta nikoli pozabljeni. V naih srcih e ivi on, ki smo ga redko sreevali, on, ki je prihajal in odhajal v daljno Zambijo med ljudi, med mlade, ki so ga tako zelo potrebovali in spotovali. Ostaja na ponos in dober vzgled, ki mu sledimo. Pred letom dni smo se s solzami v oeh poslovili od njega, danes pa si elimo, da bi veno ostal z nami in bi imeli trajen spomin na naega velikana, Pobreana, Slovenca, misijonarja Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
PATER MIHA OSTAJA Z NAMI
Stran 14
Martinovanje Haloze 2012

Martinovanje je najveji praznik vinogradnika v Halozah, saj je njegov celoletni trud poplaan ele, ko se mot spremeni v vino. Martinovanje Haloze 2012 je letos potekalo v asu od 3. do 17. novembra. Za vas so organizatorji v Halozah pripravili 37 razlinih dogodkov, pri katerih je sodelovalo skoraj 50 razlinih organizacij. Za obiskovalce so svoja vrata odprle vinske kleti, vinotoi in zidanice, puelanki ter turistine kmetije. Obiskali ste lahko osrednje Martinove prireditve in tradicionalne blagoslove mota kot tudi krste mota na aljiv nain. Gostia in turistine kmetije so pripravile odlino Martinovo kulinariko, za vse pohodnike navduence pa so v asu martinovega organizirali tudi pohode med vinogradi. e posebej ponosni smo, da smo letos izvedli prvi ezmejni aljivi krst mota med obino Videm in pobrateno obino Bednja iz Hrvake. Aktivi kmekih ena so poskrbeli za kulinarine dobrote, vinogradniki za pokuino vina in mota. V Vidovi kleti so se s svojimi vini in motom predstavili naslednji vinogradniki: Vina
Za prijetno vzduje v videmski kleti je poskrbel tudi Martin Skela s svojo harmoniko.
Zavec, Vinogradnitvo Franci Plajnek, Vina Lubaj, Vinarstvo Turan in Vinogradnitvo Marjan Kramer. Gostje so lahko pokusili razline
vzorce mladega in starega vina, tudi mota. Druenje ob kapljici se je nadaljevalo pozno v no. Lea Cafuta Koussa
Veselo Martinovanje v Vidmu

Obine na obmoju Haloz in tevilni vinogradniki so tudi letos zdruili moi in se povezali v skupno prireditev Martinovanje Haloze 2012. Tretji november je bil otvoritveni dan v obini Videm in hkrati osrednje videmsko martinovanje, na katerem so se Videmanom pridruili tudi gostje iz prijateljske obine Bednja na Hrvakem. tevilni obiskovalci so v sobotnem popoldnevu pod otorom pred Vidovo kletjo lahko spremljali bogat kulturni program, prvi pa tudi mednarodni krst mota Haloanov in Zagorcev. Znotraj skupnega halokega martinovanja je bilo letos kar 37 tovrstnih dogodkov. Ob prazniku svetega Martina, ki pomeni simbolien zakljuek vsega vinogradnikovega prizadevanja in celoletnega truda, so se tevilni obiskovalci zbrali v obini Videm ob izbrani domai hrani in kapljici, bogata pa je bila tudi ponudba na stojnicah drutev in aktivov iz videmske obine. Veselo Martinovo druenje se je zaelo z nastopom Veselih Joekov in nadaljevalo z uenci O Videm, ki so tokrat zdruili moi z domaimi kulturniki: harmonikarji Veselimi Joeki in pevci Vinogradniki KD Videm. Skupaj so e sodelovali ob kulturnem dnevu na O Videm, na martinovanju v Vidmu pa dokazali, da so oboji dobri pevci ljudskih pesmi. Uvodni nagovor v martinovanje je imel videmski upan Friderik Brai, ki je izrazil veselje nad tradicionalno jesensko prireditvijo, v kate-
Pevci Vinogradniki in Veseli Joeki so zapeli in zaigrali skupaj z uenci O Videm.
ro so se letos vkljuili tudi mladi, kar je po upanovih besedah zagotovilo, da bo naa bogata kulturna dediina ivela naprej. Spomnil je, da je bil Martinov dan neko in je tudi danes dan zahvale vinogradnikov in vinarjev za uspeno letino, dober vin-
ski pridelek, zato je e kako pomembno, da se taka praznovanja ohranjajo skozi tradicijo. Zbrane je upan Brai povabil v Vidovo klet, kjer e nekaj asa ponujajo ve kot 30 razlinih vin halokih vinogradnikov, celotna zgradba upnijski dom,
Stran 15
Tudi letos se je na videmskem martinovanju zbralo veliko obiskovalcev, prili so tudi gostje iz Bednje.
pa je letos jeseni dobila tudi novo fasado in se imenuje po misijonarju, rojaku p. Mihu Drevenku, je e dodal Brai.
Naelnik hrvake obine Bednja Mirko Bistrovi je Videmane pozdravil v imenu gostov in nastopajoih iz Bednje, Lepoglave in Vrbnja, posebej pa se je zahvalil upanu Braiu za povabilo na skupno druenje in dobro veletno sodelovanje. Izpostavil je sodelovanje videmske in bednjanske obine, ki sta lahko vzor v obeh dravah, saj je sodelovanje v projek-
PRVI HALOKOZAGORSKI ALJIVI KRST MOTA
tih prineslo e veliko sadov. Bistrovi se je zahvalil tudi drutvom, gospodinjam in vinogradnikom za vse postreene dobrote in lep sprejem, ob koncu pa povedal rek iz Zagorja: Trta je edina rastlina, ki je podobna enski. Najbolj jo je treba ljubkovati, ko spi. Sledil je aljivi krst mota, predstavljen na zabaven in malo pouen nain. V tem kulturnem dogodku so moi zdruili pevci Mejai iz Repi in gostje iz Bednje, ki so s seboj pripeljali kofa in biskupa, na koncu obreda pa k sodelovanju povabili e oba upana, ki sta v skupen sodek zmeala vino, nato pa nazdravila in ga pokusila.
V haloko-zagorskem aljivem krstu mota sta sodelovala tudi videmski upan Friderik Brai in bednjanski Mirko Bistrovi. V skupen sodek sta zmeala vino, nato pa nazdravila in ga pokusila.
V kulturnem dogodku krsta mota so moi zdruili pevci Mejai iz Repi in gostje iz Bednje, ki so s seboj pripeljali kofa in biskupa. Obinstvo je ob spremljanju krsta mota zelo uivalo. Foto: SM
Ko je bilo veselega martinovanja na odru konec, pa se je praznovanje preselilo e pred in v Vidovo klet, povsod pa
domaih izbranih dobrot do jutra ni zmanjkalo. TM
Martinovali tudi v Skorinjaku

Na Martinovo soboto, 10. novembra, je bilo v naselju Skorinjak v KS Leskovec e posebej veselo, saj je potekalo e 12. martinovanje v organizaciji drutva za napredek in razvoj Kocil Skorinjak. Prireditev je potekala v udovitem okolju, na najviji toki v Skorinjaku, ob ve kot 300 let stari kapeli sv. Urbana, zavetnika vinogradov. Tono ob 14. uri je zazvonil zvon te kapele in naznanil zaetek martinovanja 2012. Lepo mnoico obiskovalcev od blizu in dale je naprej v imenu drutva pozdravil Andrej Kmetec, ki je v svojem govoru poudaril pomen vinogradnitva in pridelave vina, kar je odraz spotovanja do prednikov, tradicije in seveda velikega pomena za prihodnost teh krajev. Nato je sledil pozdrav in nagovor upana obine Videm Friderika Braia, ki se je vsem zahvalil za voljo in idejo, ki je potrebna, da v sodih dozori odlino vino, in poudaril, da je vino pomemben segment pri razpoznavnosti in promociji kraja izven naih meja. Sledila je sveta maa, ki jo je daroval farni upnik Edi Vajda, zapel pa je tudi cerkveni pevski zbor Leskovec pod vodstvom Sreka Zavca. V sklopu mae je bil tudi blagoslov mota, e prej pa poseben obred vlivanja mota v skupen sod, ki je bil postavljen na lepo okraenem vozu. Vsako leto je ve vinogradnikov, ki prinesejo svoj mot h krstu. Padla je tudi
Stran 16
akali okusen gola in mlado vino ter seveda prijetni zvoki domaih godcev. Brane se je izkazal tudi v vlogi animatorja, saj je mnoico v otoru vodil skozi veer s svojimi zanimivimi domislicami, ki so sproale salve smeha. V poznih veernih urah je sledilo e preseneenje, obisk domae skupine rci, ki je izvedla aljivi krst mota. Skratka, v Skorinjaku sta bila ta dan in ta veer nekaj posebnega. Bil je dan za druenje, zabavo, smeh, obogaten z odlino hrano in pijao. Martinovanje v Skorinjaku je tudi letos odlino uspelo, vsi pa smo si bili edini, da se drugo leto spet snidemo. Znova bo zabavno in veselo in naj e zdaj velja povabilo na martinovanje Skorinjak 2013. AK
Pri slovesni mai, ki jo je daroval farni upnik Edi Vajda, je potekal tudi blagoslov mota. Foto: R
hudomuna pripomba, da potrebujemo drugo leto veji sod. Dosedanji voz in sod sta last lana drutva Janka Banika. Po mai in krstu je vse navzoe pozdravil svetnik obine Videm in zagnan lan drutva Brane Orla, ki se je v svojem govoru zahvalil vsem,
ki so na kakren koli nain pomagali pri izvedbi letonjega martinovanja, posebej e domaim gospodinjam, ki so prinesle neteto dobrot od gibanic, narezkov do slanikov ... Vse zbrane je povabil na nadaljevanje martinovanja, v nekaj metrov oddaljeni prireditveni otor, kjer so e
Utrinek s prijetnega in dobro obiskanega martinovanja v Skorinjaku
Martinovanje v Majskem Vrhu

Lepo jesensko nedeljo v zaetku Martinovega tedna v obini Videm je bilo ivahno tudi v vakem domu v Majskem Vrhu, kjer smo se sreali krajani in prijatelji od blizu in dale. Vsem prisotnim je dobrodolico zaelela svetnica Marija Trafela, ki je k besedi povabila upana Friderika Braia. upan je v svojih besedah poudaril pomen druenja, sodelovanja na razlinih prireditvah ter projektov za razvoj kraja in obine. Obiskovalcem smo postregli z dobro domao malico s prilogami ter raznovrstnimi sladkimi priboljki domaih gospodinj. Sledila je pokuina mladega vina, ki je pridelano v obinskem vinogradu ob vakem domu. Zanj je skrbel in ga negoval gospodar Zvonko. Ta poseben obred pokuine je potekal v vinski kleti, ki je pravi prostor tudi za tiste, ki imajo radi petje. Pevcev tudi letos ni manjkalo, ugotavljamo, da jih je vsako leto ve s irokim repertoarjem, kar nas zelo veseli. Za posebno glasbeno popestritev je poskrbel na zvesti spremljevalec Joe Topolovec, ki je neutrudno raztegoval meh svoje harmonike, za kar smo mu zelo hvaleni. Veerni del dneva je bil namenjen pospravljanju klopotca, ki je konal svoje opravilo in ga je bilo tre-
ba pospraviti na suho. Za to delo je poskrbel svetnik Slavko Trafela s svojimi pomoniki. Tako se je zakljuilo nae
martinovanje, ki ga elimo ohraniti tudi v bodoe, zato na snidenje naslednje leto. Besedilo in foto: Danica Trafela
Stran 17
Martinovanje in priakovanje "veselega'' decembra v Leskovcu

Leskovani vsako leto nestrpno priakujemo zakljuek leta, martinovo in zaetek decembra. To je pa tisti as, ko ne samo da mot postane vino, ampak je to vedno znova tudi as, namenjen druenju krajanov, izmenjavi vinogradnikih izkuenj, dan, ko se ob aljivem krstu vsaj malce pozabi na skrbi vedno teavnejega vsakdana, ter as, ko ob izdelovanju adventnih venkov v vsak dom posveti vsaj luka svetlobe. Martinovanje v Leskovcu je osrednja martinova prireditev okolikih griev. V nedeljo, 4. novembra, se je pred prostori Turistinega drutva Klopotec v srediu kraja zbralo mnogo vinogradnikov pa tudi drugih obiskovalcev ni manjkalo. eprav je prireditev namenjena predvsem druenju, se lahko opazi, da vinogradniki s ponosom toijo doma pridelano lahtno kapljico vsakemu, ki eli pokusiti in primerjati razline okuse. S prireditve se nikomur prav ni ne mudi, saj se na mizah kmalu znajdejo e narezki in slano ter sladko pecivo, ki so ga spekle okolike gospoDobra volja in smeh sta se razlegala ob dinje. Seveda so spremljanju aljivega krsta mota. tudi one ponosne, e se, eprav je martinovanje ganja prvih adventnih svek. namenjeno predvsem vinu, Res da je to sodobna navada, sliijo pohvalne besede tudi a med ljudmi je sprejeta in za njihove izdelke. Ob zvokih spretne roke e komaj akajo, ansambla tajerski vihar so da bodo lahko spletle advenmarsikoga zasrbele tudi pete. tne venke razlinih oblik, Ni pa manjkalo dobre volje barv in iz razlinih materiain smeha, saj je e tradicio- lov. nalno ravno na tej prireditvi V organizaciji Turistinega kof krstil tistega vsakoletne- drutva Klopotec iz Leskovca ga nepridiprava "Mote- e nekaj let tukajnje spreka''. Da se bo pa iril dober tne roke izdelujejo adventne glas o okusni lahtni kapljici venke. V petek, 30. novemleskovkih vinogradnikov, bra, so se v prostorih turistibodo tudi letos poskrbeli nega drutva zbrali tisti, ki ob kletarji, ki bodo v upnijski prijetnem klepetu in obilici kleti bdeli nad vinom leskov- dobre volje s spretnimi rokakih hribov ter skrbeli, da bo mi izdelajo zanimive in lepe kapljica kar se da kvalitetna. adventne venke. Verjetno ni Prireditev ob martinovanju treba posebej omenjati, da seveda ne bi bila tako uspe- sta najpomembneji sestavini na, e se leto za letom ne bi ob naravnih materialih lepo angairali prostovoljci, pred- in estetsko narejenega advenvsem lani Turistinega dru- tnega venka prav ljubezen tva Klopotec iz Leskovca. do tega dela in dobra volja. Udeleenci so ob zakljuku zadovoljni ugotovili, da so se V LESKOVCU SPLEimeli lepo ter da bodo njihoTLI SVOJE ADVENvi venki v naslednjih tednih TNE VENKE Konec novembra e lepo dii resnino polepali marsikateri po decembru, prazninem dom, da bodo v domove vnemesecu. Vabljivi praznini sli potrebno toplino, mir ter popusti, s sneinkami posu- upanje v lepo in mirnejo ta pokrajina, prijazne besede prihodnost. Iztok Rokar soljudi Vse to pripomore Foto: Anja Potonik k prazninemu vzduju. Vse skupaj se seveda zares zane v zaetku decembra, asu prii-
4. novembra se je pred prostori Turistinega drutva Klopotec v srediu kraja zbralo mnogo vinogradnikov, pa tudi drugih obiskovalcev ni manjkalo.
Ob zvokih ansambla tajerski vihar je bilo vzduje v Leskovcu e bolj prijetno in veselo.
Stran 18
Martinovanje v turmovcih
turmovani in TD turmaa smo tudi letos sodelovali pri aktivnostih v sklopu martinovanja v obini Videm. V soboto, 10. novembra, smo organizirali martinovanje na Petrovi domaiji. Gostom smo postregli z dobro kapljico in domaimi dobrotami. Prireditve se je udeleilo veliko domainov, pridruili so se nam e prijatelji iz Haloz, Pobreja in okolice. Zahvaljujemo se vaanom turmovcev za vse dobrote, ki so martinovanje naredile e slaje, ter prijateljem iz Haloz za 70 litrov vina, ki so nam ga podarili za ta dogodek. Joe Topolovec in Joe Hrga sta skupaj s svojimi prijatelji muzikanti poskrbela za glasbo, kar je e popestrilo vzduje. Martinovanje v letonjem letu je bilo izjemno pestro, zanimivo in uspeno. elimo si, da bi tudi v prihodnjih letih obdrali to tradicijo in uivali ob skupnih druenjih. Laura Roman
Martinove prireditve v turmovcih se je udeleilo veliko domainov, pridruili so se jim e prijatelji iz Haloz, Pobreja in okolice. Foto: VH
Martinovanje in otvoritev koruznjaka na Djoanovi kmetiji

Tudi tokrat je odgovornim Etnografskega muzeja Trec uspelo zdruiti pouno z zabavnim. Na Martinovo soboto, 10. novembra, se je ob 15. uri na dvoriu Etnografskega muzeja Trec odvijalo martinovanje, katerega pomemben del je bila tudi otvoritev koruznjaka. Ker v muzeju skrbijo za ohranjanje kulturne dediine naih dedov, babic, pradedov in prababic, je ta nova pridobitev velikega pomena za celoten okoli.
Otvoritev koruznjaka nove pridobitve na Djoanovi kmetiji
Prikaz uporabe koruznjaka, v katerem se sui koruza. V koruznjak sta upan F. Brai in predsednik ED I. Boiko dala suit prvo koruzo.
Stran 19
Prireditev je povezovala Mateja Kirbi, ki je besedo najprej predala upanu Frideriku Braiu. upan je z uvodnimi besedami pozdravil vse navzoe in naredil prijeten uvod v zaetek kulturnozabavno obarvane prireditve. Sledil je govor mag. Ivana Boika, ki je zbrano drubo popeljal v vzduje martinovanja. Najprej je povedal nekaj anekdot o prazniku sv. Martina, v nadaljevanju pa je beseda tekla predvsem o novi pridobitvi. Po uradnem delu sta upan in Boiko v uporabo predala koruznjak in vanj dala simbolino suit prvo koruzo. Na koncu so se zbrani udeleili e pogostitve z dobrotami iz babiine kuhinje ter pokuanje mladega vina. Urka Hercog
Skupno druenje po zakljuku prireditve Foto: U. H.
Martinovi dogodki v Pobreju

Martinovo je praznik, ki sega dale v as pred Kristusom. Je dan, na katerega se evropske drave na raznolik nain spominjajo svetnika, ki je dal svoj pla berau, da bi lahko skril svojo revino, eprav ima videz cerkvenega. V jesenskih slavjih in pojedinah so se nai poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa naslavljali pripronje za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splone priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi ae-
Zgodovina martinovega
nim svetnikom, svetim Martinom, kranskim kofom, rojenim v zaetku etrtega stoletja na ozemlju dananje Madarske. V Sloveniji in na Hrvakem se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mot obravnava kot neisto in greno novo vino, ki se ob blagoslovu spremeni v pravo vino. V skladu s egami in navadami lahko blagoslov opravi nekdo, ki se preoblee v kofa. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi in mlinci.
Izbrani kletar s kljuem
Vsi dosedanji pobreki kletarji
Otvoritev na novo opremljenih prostorov Drutva ensk Pobreje

Stran 20
Zbiranje mladega mota in imenovanje kletarja
je bilo treba izbrati novega kletarja, ki bo v prihajajoem letu prevzel funkcijo vakega kletarja. Ta ast je letos pripadla Ivanu Fridauerju. Bolj skrivnosten je bil tokrat pomonik kletarja, ki je bil neznanka do same podelitve tega naslova. Kot je dejal novi kletar Fridauer, se bodo sedaj funkcije malo zamenjale, po navadi moramo mi posluati lokalno oblast, sedaj pa bo predsednik KS Pobreje moral posluati njega v kleti, kar pomeni, da je kletarjev pomonik za leto 2013 Danilo Drevenek. Spodbudno in motivacijsko obarvane besede je izbranemu kletarju zaelel upan obine Videm Friderik Brai in hkrati izrazil zadovolj-
Kot e tradicionalno je KS Pobreje skupaj z vakim kletarjem za leto 2012 Stankom Petrom in njegovim pomonikom Marjanom Selinkom organizirala tradicionalno prireditev v asu martinovanja v Pobreju, na kateri so zbirali mladi mot in imenovali novega kletarja. Na prireditvi podelijo naziv novemu vakemu kletarju in podkletarju, zberejo se vsi prejnji kletarji in podkletarji, zbira se mlado vino mot, ki ga neguje na novo izbrani kletar, in kar je najpomembneje, druenje krajanov in vseh obiskovalcev prireditve. Leto je naokoli, zato
Razstava jedi iz koruze
Ob zakljuku leta
e je slovenska domaija imela okrog sebe dovolj zemlje, je bila nekdaj malo samostojno kraljestvo. In kaj vse je pripadalo temu malemu kraljestvu? Hia, hlev, vodnjak, skedenj, kaa, koruznjak, lastovije gnezdo pod streho, bezeg ob hlevu in lipa pred pragom
stvo nad prireditvijo, ki jo je vodila Violeta Flajs. Ob tem dogodku je bila tudi sveana otvoritev na novo opremljenih prostorov Drutva ensk Pobreje. Za vse obiskovalce je bila organizirana pogostitev, na mizah pa ni manjkalo dobrot, ki so jih pripravile lanice Drutva ensk Pobreje.
Folklorno drutvo Pobreje je tokrat organiziralo prireditev v sklopu martinovanja malo drugae, in sicer v prostorih Koarjeve domaije v Pobre-
Martinovanje ob kvintonu na Koarjevi domaiji
ju, katere skrbnik je Bojan Trafela, lan FD Pobreje, ki skupaj z drugimi lani drutva skrbi za urejenost domaije. Druenje ob kvintonu, dobri pobreki kapljici, je bilo popestreno z odlino hrano, za katero je poskrbel bogra team. Tudi tradicionalnih Martinovih dobrot ni manjkalo, z rako na elu, za katero je poskrbel novoizvoljeni kletar Ivan Fridauer. Besedilo in foto: Andreja Gojkoek
vam eli vesele boine praznike in sreno novo leto.
Etnografsko drutvo Trec
Druenje na Koarjevi domaiji
Stran 21
Veseli Joeki z vami v letu 2012

Skozi leto smo se sreevali irom po nai obini in e kje, na mnogih prireditvah, kar nekaj je takih, ki so e stalnica in jih zaznamujejo vesele vie naih harmonik. Ne moremo si kaj, da ne omenimo e pete prireditve Veselo na joefovo, in z zadovoljstvom si upamo trditi, da je lepo uspela, zato e snujemo novo. e se bomo uskladili z obinskim vodstvom in eljami prijateljev iz Bednje, bo to prav gotovo poglobilo dobro sodelovanje med nami tudi na podroju kulture pozabljenih obiajev obrti in kulinarike. Prepriani smo, da si ta projekt zaslui, da ga umestimo med obinske prireditve, saj preraa meje in bo, ko bomo imeli prostorske zmonosti, velik turistini produkt nae obine. Obujen prastar praznik je obinstvo vzelo za svojega, mi pa se trudimo, da bi ga podajali asu primerno. Vsekakor je zelo pohvalno, da prihaja do vse vejega sodelovanja med naimi olami in vrtci, saj so stareje generacije prava zakladnica, ki lahko na preprost doma nain in tudi poceni prenaajo e pozabljena znanja obrti, petja, kulinarike, igranja ronih spre-
Letonja peta prireditev Veselo na joefovo je odlino uspela. Foto: Martin Ozmec
Veseli Joeki so v akciji skozi celo leto.
Foto: TM
tnosti Nekaj pa je le bilo posebnega, saj je ivljenje ubralo svojo pot, zato smo letonjo donacijo namenili za postavitev doprsnega kipa p. Mihu Drevenku. Verjamemo, da je to velik prispevek kulturnim dobrinam nae obine in fare. Radi bi se vam zahvalili za povabila in se vam opraviili, e kdaj nismo mogli uskladiti terminov. Prav gotovo bo treba za prireditev Veselo na joefovo v letu 2013 e bolj strniti moi, saj kljub ogromnemu ljubiteljskemu delu in neplaani zagnanosti lanstva tako velik projekt potrebuje tudi finanni vlo-
ek. Ta projekt, ki zdruuje generacije, pa nas povezuje tudi v humanitarnosti, zato je e veja vrednota, ki je ne bi smeli opustiti. Zato vam e sedaj kliemo dobrodoli na prireditvi Veselo na joefovo 2013. Vsem, ki obiskujete nao prireditev, vsem donatorjem in sponzorjem se iskreno zahvaljujemo za pomo. JH Leto 2013, ki je pred nami, naj vas v miru, zdravju, srei spremlja, naj vam drobce veselja natresejo tudi veseli zvoki pojoih harmonik. Vai Veseli Joeki
Zapojmo in zaigrajmo s prijatelji v Pobreju

Sekcija ljudskih pevcev FD Pobreje je v oktobru organizirala e 6. sreanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi z naslovom Zapojmo in zaigrajmo s prijatelji z namenom druenja in ohranjanja ljudskega petja in igranja ter lepe domae ljudske pesmi. Sreanja se je udeleilo 17 skupin oz. posameznikov, od tega je bilo 15 skupin ljudskih pevcev in godcev, hini ansambel iz Markovcev ter mlad harmonikar Rok Gojkoek iz Pobreja. Prireditve so se udeleili tudi povabljeni gostje z lokalne ravni. Ob 15. obletnici delovanja sekcije sta upan Friderik Brai in podupana Marjan Selinek sekciji ljudskih pevcev in godcev v FD Pobreje podelila priznanje za uspeno delovanje ter pohvalila njihovo ljudsko petje, ki ga irijo med vse nas. Voditeljica prireditve Tanja Fridauer Trafela je poudarila, da so ponosni, da jim je uspelo organizirati e 6. tradicionalno sreanje prijateljev ljudske pesmi. Tako kot vsi nastopajoi na prireditvi si elijo e veliko druenja, ljudskega petja in igranja, da ohranijo lepo domao ljudsko pesem, da bi e naprej segala globoko v njihova in vaa srca in da ne bi utonila v pozabo.
Stran 22
Pevci FD Pobreje
Podelitev priznanja ob 15. obletnici delovanja ljudskih pevcev
Pevci ljudskih pesmi Folklornega drutva Pobreje delujejo e polnih 15 let. Skupina je bila ustanovljena leta 1997 v Pobreju v oddaji radia Ptuj Rajamo iz kraja v kraj, ki jo je vodila Tatjana Mohorko, kot sekcija Folklornega drutva Pobreje. Ustanovne lanice so bile Terezija imenko, Tilika Pauman, Anica Sodec, Marija Topolovec, Marija Marini, Zinka Dominc, Marija Forstneri, Marija Rogina in Cilika Arnu. V 15-letnem obdobju so leta 2000 posneli kaseto z naslovom Pod lipico zeleno. ez osem let pa so svoje odpete pesmi zdruili e na zgoenki z naslovom Pozdrav jeseni. Ob vodji Tereziji imenko pa danes prepevajo e Marija Drevenek, Tilika Pauman, Marjana Sodec, Milena topfer in Vlado topfer. Pevci se poleg sreanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi redno udeleujejo tudi obmonih revij, zelo pa so ponosni na svoje doseke, saj se jim je doslej e dvakrat uspelo uvrstiti na regijsko sreanje. Skupina ljudskih pevcev letno opravi tudi do 30 nastopov.
ZGODOVINA DELOVANJA SEKCIJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV V FD POBREJE
Kje iete pesmi, ki jih pojete? Pesmi, ki jih pojemo, so stare ljudske pesmi, ki so se ohranile iz lastnega spomina, kakno pa tudi same napiemo. Ste vi e katero pesem tudi napisali oz. katera vam je najbolj ve? Sama sem napisala pesem Pod lipico zeleno, pod istim imenom smo izdale tudi kaseto. Kako poteka delo vae sekcije? Vaje imamo enkrat tedensko in po potrebi. To ni samo petje, je tudi druenje lanov drutva. Udeleujemo se pri-
KRATEK INTERVJU Z VODJO LJUDSKIH PEVCEV TEREZIJO IMENKO
reditev drugih drutev in tekmovanj iz ljudskega petja. Skupino vodite 15 let, od samega nastanka, kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin? Najbolj stresni trenutki so bili ob zamenjavi lanov, ko zaradi osebnih zadev ve niso mogli prepevati z nami. Sedanja zasedba je pomlajena in pripravljena na nove izzive. Je po vaem mnenju poskrbljen za prenos kulturne dediine, so mladi zainteresirani za domae ljudsko petje? al ni videti interesa mladine za ljudsko petje. Tudi na irem Ptujskem polju ni videti mladih lanov v skupinah. Kaj predlagate, na kak nain mlaje vkljuiti v ljud-
sko petje? V prvi meri bi morali obstojei ljudski pevci svoje druinske lane vkljuevati v ljudsko petje in jih motivirati za aktivno sodelovanje. Kakni so vai narti za leto 2013? elimo si im ve druenja z drugimi drutvi na sreanjih kot do sedaj in uspeno udejstvovanje na tekmovanjih. Do sedaj smo se e uvrstili na regijsko sreanje in podobne elje imamo tudi za prihodnje. Zdravo, sreno in uspeno leto 2013 ter obilo plesa in petja vam eli FD Pobreje. Besedilo in foto: Andreja Gojkoek
Zakljuna pesem vseh nastopajoih

Stran 23
V jesenski noi na Selih zazvenele domae pesmi

Zadnjo novembrsko soboto so lahko obiskovalci v kulturni dvorani na Selih uivali v e enem bogatem jesenskem veeru, posveenem ljudskim pesmim in viam. Pevke ljudskih pesmi KD Sela so v soorganizaciji tamkajnjega KD organizirale e 7. sreanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom V jesenski noi. Njihovemu vabilu se je letos odzvalo kar 15 skupin ljudskih pevcev in godcev, ki so skupaj z gostiteljicami poskrbeli za e eno nepozabno prireditev. Pevke ljudskih pesmi KD Sela delujejo od leta 1998; leta 2000 so izdale avdiokaseto z naslovom ivljenjska pot, pred dvema letoma pa e zgoenko Mili moj domai kraj, nam je povedala Antonija Kuevi, vodja selskih pevk. Danes v skupini poleg Kauevieve prepevajo e Marija Potonik, Danica Palijan, Lojzka Murko in Zofka Hebar. V 14 letih delovanja je skupina nastopila na tevilnih sreanjih ljudske glasbe in drugih prireditvah, tudi izven videmske obine, lani pa so imele kar 33 nastopov, e dodaja Kauevieva. V skoraj dve uri in pol trajajoem pevskem veeru, ki ga je doiveto povezoval domain Frenk Muzek, so se na selskem odru predstavili: ljudski pevci FD Pobreje, ljudski pevci KD Trnovska vas, pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas, ljudske pevke anjice Prosvetnega drutva Cirkovce, ljudske pevke DU Ptujska Gora, pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, ljudski pevci FD Romarin Dolena, ljudske pevke KUD Maksa Furjana Zavr, ljudske pevke KPD in DU Stane Petrovi Hajdina, ljudski pevci DU Videm, ljudski pevci DU Turnie, ljudski pevci in godci hini ansambel DU Markovci, ljudski pevci KPD in DU Stane Petrovi Hajdina, Mejai iz Repi in mladi muzikanti Veseli sosedje iz Podlehnika.
Najprej so se predstavile gostiteljice veera pevke ljudskih pesmi KD Sela. Foto: PK
Alojz Auer, predsednik KD Sela, in Antonija Kauevi
ZA SLOVO E SKUPNA PESEM "POJDEM NA TAJERSKO"
Med gosti veera je bil tudi upan Friderik Brai, ki se je selskim pevkam zahvalil, da e 14 let ohranjajo bogastvo kulturnega izroila. Foto: PK
Simboline zahvale vsem sodelujoim, sta podelila predsednik KD Sela Alojz Auer in vodja selskih pevk Antonija Kauevi. Foto: Matej Pal
v imenu pevk gostiteljic sta ob koncu veera vsem sodelujoim skupinam podelila prilonostne zahvale in simbolini opek cvetja. Jesenske noi na Selih sta se udeleila tudi videmski upan Friderik Brai in p. Joe Petek, oba pa izrazila zadovoljstvo in pohvalo nad e eno odlino izpeljano prireditvijo domaih selskih pevk. Zbrane je ob koncu nagovoril tudi Joe Dernikovi, znani dolgoletni vodja pevskih zborov, ki je vsem nastopajoim izre-
kel tudi nekaj dobronamerne pevske kritike. Prijetno pevsko druenje so na Selih zakljuili s skupno pesmijo Pojdem na tajersko in veselo druenje nadaljevali ob domaih dobrotah, ki so jih pripravile lanice selskega aktiva ena. PK
Stran 24
Gledalika skupina KD Franceta Preerna Videm

Videmska gledalika skupina z reiserko Metko Ostroko se je letos odloila za Partljievo pokopaliko komedijo Nasvidenje nad zvezdami. Komedija se godi na pokopaliu. Ciglarjevi pokopavajo eno in mamo Marijo. Veini lanov druine je zelo pomembno, koliko sve gori na grobu, gore ro, kakna bo hrana na sedmini, poziranje pred fotografom V sosednjem grobu je pokopan funkcionar Monik. Njegova mama Antonija Monik in snaha Amalija se ne marata. Na grobu pulita roe druga drugi in naroata zalivalkama Julki in Jelki, da jih ponovno sadita. Seveda je na pokopaliu tudi
Velika igralska ekipa (manjkata Nua in Matic)
Reiserka Metka Ostroko
grobar, ki zelo rad pogleda in potiplje kako ensko ali polno steklenico. Tu je e direktor pogrebnega zavoda, ki obasno ne zmore svoje funkcije. Zaplet za zapletom. Nastopa veliko oseb, ki popestrijo dogajanje na pokopaliu. V zgodbo se vkljuijo uporabniki pokopalia okostnjaki, ki popestrijo dogajanje in nas spravljajo v smeh. Reiserka Metka
Ostroko o predstavi pravi: Predstavo pripravlja velika ekipa starih makov in mladih perspektivnih novincev. Dobro nam gre! Predstavo si je vredno ogledati. Morate jo videti. Premiera bo 19. januarja 2013 v dvorani v Vidmu. Besedilo in foto: Marija ernila
Resnina pravljica
Neko sta ivela deek Dra in deklica Mimika. Vsak na svojem hribu sta bila doma, nista se sreevala, le hio drug drugega sta gledala od dale. Zaela sta hoditi v prvi razred osnovne ole, oba v enega, da sta si po poti delala kratek as in ju pozimi popoldan ni bilo strah. V dolini so bili vsepovsod prijazni ljudje. Tudi onadva sta bila pridna in prijazna otroka. Sosedom sta iz trgovine prinaala kruh, odnaala pisma na poto Konala sta olo v dolini in odla v svet naprej v ole. Izuila sta se za trgovko in mehanika. e vedno sta se sreevala. Vezala ju je neka mona naklonjenost, ki je postajala prijateljstvo in nazadnje ljubezen. Poroila sta se, ivela pri njenih, si postavila svojo hio, imela otroke in negovala ostarele stare. Stari so umrli, otroci so li v olo v dolino, ki je bila nova, sodobna, prijetna. Dra in Mimika sta hodila v slubo, olala otroke, jih poslala v veliko mesto tudirat. Po tudiju so ostali tam, ker so dobili dobro slubo. Prihajali so ob praznikih, prinesli darila, odhajali pa s polnimi torbami dobrot, ki sta jih stara pridelala. Mimika in Dra sta se drug za drugim upokojila. Veliko sta se druila s sosedi, obdelovala vinograd in zemljo okoli hie, bilo jima je lepo. Mladi so vse bolj redko prihajali domov. Niso imeli asa, bili so zasedeni. Zgodilo se je, da so pozabili na praznike, na dom, na stara. Morali so na smuanje, na izlete s prijaNA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012
telji. Draek in Mimika pa sta se starala. Vedno teje sta prila v dolino do trgovine ali zdravnika. e ne bi bilo soseda Blaa, bi jima huda predla. On je bil vedno pripravljen pomagati. Bliali so se prazniki. Prepriana sta bila, da tega boia ne bosta praznovala sama. Herka je klicala, da pridejo, e le ne bo prilo kaj vmes. Mimika je poistila hio, spekla beli kruh in orehovo potico. Dra je pripravil vino. Dal ga je pokusit Blau. Postavil je jaslice. Za veerjo sta pripravila hrustljavo peeno koko, praen krompir in solato. Lepo sta se oblekla, pogrnila mizo in akala. Dolgo jih ni, je rekla Mimika, da se jim ni kaj zgodilo.
Stran 25
Ob praznikih so ceste polne, potrpi e malo, je rekel Dra. Zazvonil je telefon. Bila je herka: Nekaj je prilo vmes, ne pridemo. Lepo bodita! Si bomo voili, ko se vidimo. Mimiki se je stemnilo pred omi. Tako zelo si je elela videti vnukinjo in na tihem je upala, da bo priel tudi sin z druino. Dra je videl, da je alostna. Ne eni si k srcu, saj bodo prili spomladi, ko ima rojstni dan, jo je tolail. Ona pa je tiho zajokala. Sedela sta pri mizi, prinesla je hrano, ki jima ni teknila. Pogovarjala sta se. Nenadoma je pri vratih zazvonilo. Zdrznila sta se. Dra je el odpret. Sosed Bla je priel voit. Sem si prisvetil, je rekel in postavil na mizo liter domaega. Voil jima je, poklepetali so in si nazdravili. Prila je pomlad. Otroci, vsi trije, so prili domov z druinami. Umrl je Dra, njihov oe, dedek, tast. Mimika je bila alostna. Ostala je sama. Leto je minevalo, bliali so se prazniki. Vedela je, da bo pri otrocih prilo kaj vmes. Da ne bodo prili. Le sosed Bla ji bo voil naslednji dan, ne na boini veer. Na sveti veer pa bo sama s svojimi spomini. Zazdelo se ji bo, da slii Draa, ki ji bo rekel: Ne eni si k srcu, saj bodo prili spomladi, ko bo Res so prili spomladi. Vsi z druinami! V dolino so pospremili Mimiko. Odla je k Drau. Marija ernila
Gledaliko-glasbeni spektakel druinski muzikal

Vem, da se spomnite filma z istim naslovom, svetovne uspenice, muzikala Moje pesmi, moje sanje. lani KGD Ptiica in KD Urka so se odloili, da ga predstavijo v svojem okolju. Razlog za uprizoritev ni le v armu tega anra, ampak v tematiki, ki jo skriva zgodba. Ta postaja vse bolj aktualna. Muzikal Moje pesmi, moje sanje nam spregovori oz. poje predvsem o temi, ki postaja v zadnjem asu vse bolj aktualna. Poje o pomenu druine in njenih venih vrednotah ter o glasbi, ki odpira naa srca k ljubezni. Ob tem e izpostavi tudi temo o narodni zavesti, lepotah domovine, grozei nevarnosti nacizma in neustavljivi elji po svobodi. Odrsko priredbo muzikala je napisal Joe Ekart, ki je tudi reiser zahtevnega projekta, v katerem sodeluje 54 igralcev, pevcev in plesalcev ter 16-lanska ekipa, ki skrbi za potek predstave. Posebnost sta velika scena in glasbena spremljava v ivo. Med 54 igralci in pevci so bile tri igralke in pevke iz videmske gledalike skupine in pevskega zbora: Metka Ostroko, Manja Vinko in Alexandra Ferli. Zelo suvereno in uspeno so zastopale KD Franceta Preerna iz Vidma. To mora videti, so bili komentar-
Med 54 igralci in pevci so bile tri igralke in pevke iz videmske gledalike skupine in pevskega zbora: Metka Ostroko, Alexandra Ferli in Manja Vinko. Odlino so se odrezale.
ji tistih, ki smo si predstavo ogledali. Kaj pravijo nae igralke pevke o delu v tej veliki skupini, predstavi in uspehu? Ko sem dobila povabilo za sodelovanje, sem se najprej ustraila, nisem bila prepriana, da bom zmogla. Res je, da e dolgo igram v gledaliki skupini, nekaj let e reiram, tudi solo vekrat pojem. Tukaj pa je treba vse to zdruiti. Sodelovanje me je mikalo zaradi zgodbe samega muzikala in zaradi nove izkunje. Ni mi al, da sem se odloila za sodelovanje.
METKA OSTROKO
Po mnoici dobrih kritik in razprodanih predstavah sem ponosna, da sem del te zgodbe. Z nastopajoimi iz drugih kulturnih skupin smo se hitro ujeli, postali prijatelji. V predstavi igram nuno. Zanimiva vloga. Uivam! Sam koncept zdruevanja kulturnih delavcev iz razlinih drutev mi je ve. Naj izkoristim prilonost in se zahvalim lanicam Drutva ensk Pobreje za posojene kostume nun. Reiser in dramaturg v slovenino prevedenega muzikala Moje pesmi, moje sanje
MANJA VINKO
Manja, Alexandra in Metka na potepanja po Salzburgu, kjer se je zgodba dogajala.
Stran 26
Joe Ekart je izpolnil svoje sanje. Z Joetom sva sodelovala v TV-oddaji Od kleti do kleti. Povabil me je k sodelovanju v svoji predstavi. Pojem v pevskem zboru in igram v gledaliki skupini, nisem pa pevska solistka. Morala sem dobro premisliti, preden sem se odloila. Z vajami sem bila zelo zadovoljna. Ve mi je, da smo delali po dejanjih. Nastopajoi so bili na vajah zelo disciplinirani. Nastop na tako veliki predstavi je nekaj veliastnega. Igrala sem nuno. Mala vloga, ki mi je dala veliko izkunjo. Predstava je vsestransko zelo organizirana. Nune v zaodrju poskrbimo za dobro vzduje. Navduena sem nad celotno predstavo in nastopajoimi, ki smo postali velika druina. e si elim takih nastopov. V predstavi sem Liza, najstareja hi stotnika von Trappa. udovito vlogo imam. Vasih se moram malo potruditi s svojimi odrskimi bratci in sestricami, ker so v zaodrju preglasni ali pa jim pade koncentracija in pozabijo, da so na vrsti. Zautila sem jih kot svoje, oni pa mene. Sem pevka e veliko let, tudi solo petje mi ni neznanka. Imam pa malo kilometrine v gledaliki igri. Kritiki pravijo, da se mi ne pozna. Uivam v predstavah v nabito polnih dvoranah z gledalci, ki sodelujejo z nami in uivajo. Zelo lepo izkunjo sem pridobila. Vesela sem! Marija ernila
ALEXSANDRA FERLI
Alexandra v drubi glavnega igralca Uroa Sagadina
Sandra kmalu tudi v operi

Mlada glasbenica, uiteljica violine in viole na Zasebni glasbeni oli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, Sandra Vidovi je naa obanka, doma iz Repi. e kot majhna deklica se je odloila, da bo igrala violino in bo uiteljica, kar se ji je z izjemno eljo, vztrajnostjo in trudom tudi uresniilo. Danes je odlina v vseh pogledih, predana svojemu delu in e pridna tudentka solopetja na Muziki akademiji v Zagrebu. doc. Mileta Kosija v juniju 2012 diplomirala na prvi stopnji bolonjskega tudija. Zdaj torej pouuje na Ptuju, v zasebni glasbeni oli v minoritskem samostanu. A Sandra eli v ivljenju dosei e ve, postati operna pevka, kar je njena velika elja e od nekdaj. Vidim se na opernem odru, obudujem izraanje skozi glasbo in prav v petju lahko to ponazorim. Na odru se v meni prebudijo posebni obutki, ki se jih ne da opisati. To je kot nekakna pripoved skozi glasbo. Solopetju sem dala prednost, saj se skozi pesem, besedila lahko bolje izrazim v glasbi. To je moja prilonost, ki jo elim izkoristiti. Zavedam pa se, da je konkurenca v svetu izjemna, a elim biti dobra in nastopati na velikih odrih, kjer bom imela to prilonost. Sandro je kot solopevko izoblikovala njena profesorica na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, ga. Leona Baovi Gerener. Ona ni bila zame samo profesorica, bila je veliko ve odkrila je moj talent in me povezala s tem, kar dejansko elim poeti vse ivljenje. Trenutno se Sandra izobrauje na Muziki akademiji v Zagrebu, kjer ji je med ve kot 40 kandidati uspelo kot edini tujki priti med osem izbranih. Zagrebko akademijo je izbrala predvsem zato, ker je znana po odlinih profesorjih solopetja. Sandrina profesorica je Cynthia Hansell Baki, ameriko-hrvaka primadona Splitske ter Ljubljanske opere, o njej pa ima Sandra same dobre besede. Hvalena ji je, ker jo iz ure v uro spodbuja, in delati z njo je nekaj posebnega. Sprva so me obravnavali kot sopran, s profesorico v Zagrebu pa sva odkrili, da mi dobro zvenijo tudi toni v nijem registru, tako da bova delali na tem, da postanem mezzosopran. Vsekakor sem pa e mlada, tako da se nekako pri meni pevski pedagogi e ne morejo opredeliti, v
Sandra je leta 1999 zaela obiskovati Glasbeno olo Karola Pahorja Ptuj, kjer se je leto po glasbeni pripravnici vpisala na smer violina v razredu prof. Metode Gregl Trop. Po uspeno zakljueni osnovni in glasbeni oli se je leta 2005 vpisala na Srednjo glasbeno in baletno olo Maribor, smer violina,
v razredu prof. Vesne obal. Skozi olanje se je izobraevala na seminarjih priznanih violinistov, kot sta prof. Tomas Tulaek in prof. Helfried Fister. Po uspeno zakljueni maturi na Srednji glasbeni in baletni oli se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, smer viola, kjer je pod vodstvom
Stran 27
katero smer se bom glasovno razvijala, doda Sandra, ki bo imela prvo pravo prilonost sodelovati v operi e v aprilu prihodnje leto. Odigrala bo vlogo Cherubina v znani Mozartovi operi Figarova svatba. je e iskala pravo, najboljo pot v pouevanju. Ogromno ji pri tem e vedno pomaga njena uiteljica violine iz nije glasbene ole. Da je izjemno lep obutek, ko tvoji uenci nastopajo, ko so uspeni, potrdi Sandra, ob tem pa doda, da so navsezadnje prav oni tvoje ogledalo. Vendarle pa Sandra na svoji glasbeni poti ni imela nekih vzornikov, le dobro podporo doma, v druini, kjer so imeli glasbo zmeraj radi. Njena druina ji e danes stoji ob strani, obiskuje njene nastope in je vedno ob njej, kadar sprejema pomembne odloitve. Na vpraanje, od kod ta glasbeni talent, Sandra odgovori, da stoodstotno iz srca, ele nato se vse odraa v delu, trudu Glasbo in to delo mora imeti preprosto rad,
Vendarle pa je Sandra predana tudi pouevanju na Ptuju, kjer neizmerno uiva v drubi mladih glasbenikov. Pouevanje mladih ji predstavlja izziv, saj, kot pravi, te nikjer ne nauijo prav tega, kako svoje znanje podajati naprej, kako pouevati. Sam mora v to veliko vlagati in Sandra pri tem nima ovir. Dela v odlinem kolektivu in e kako hvalena je kolegom za pomo v samem zaetku, ko
GLASBENI TALENT STOODSTOTNO IZ SRCA
se temu predajati in v tem uivati. Danes si ne predstavljam, da bi poela kaj drugega, saj mi glasba e od malega izpopolnjuje ivljenje, predvsem klasina, resna glasba, ki je e od nekdaj moja velika ljubezen, e pove Sandra. In tako bo prav gotovo ostalo, saj je odloena, da v prihodnosti eli delati v operi in o njej bomo zagotovo e veliko
sliali. Je izjemna oseba, kot sonce, ki se ves as smeje, razdaja pozitivno energijo, je prijazna, odprta in zelo prijetna sogovornica, takna, ki si jo v svoji drubi lahko samo eli. Pred njo je e lepa glasbena prihodnost, na kateri ji zaelimo veliko sree. Tatjana Mohorko Foto: Sandi Kolari
Aktivne Lancovljanke v jesenskih mesecih

lanice DPD Lancova vas so tudi jesenske mesece izkoristile za skupna druenja, odzvale so se povabilom na e tradicionalne prireditve sorodnih drutev v Zavru, Gereji vasi in Draencih, iztekajoe se leto pa zakljuile z veselim zakljukom v vakem domu Lancova vas. Jesenski meseci so bili delovni in druabni tudi za lanice Drutva podeelskih ena in deklet Lancova vas, njihove
Tudi letos so se udeleile gospodinjskega veera v Draencih in tekmovanja v izdelavi domaih rezancev. Foto: arhiv drutva
e tradicionalno so se lanice tudi letos podale na jesenski pohod po Halozah in ga zakljuile z domao malico pri unkovievih v Sp. Grukovju. Foto: Mira Flinec
Stran 28
sladke in slane dobrote pa so skorajda nepogreljive na dogodkih v videmski obini. Tako so tudi letos bogato obloile svojo stojnico na osrednjem martinovanju v Vidmu, 25. novembra pa so se podale e na leskovki konec in svoje dobrote ponudile obiskovalcem Andraeve nedelje. V drutvu se zavedajo tudi pomena rekreacije za lovekovo dobro poutje, zato so se konec oktobra podale na e tradicionalni pohod po Halozah. Pot so kot vedno zaele pri eraku v Podlehniku in se od tam odpravile do vikenda njihove lanice Jerice unkovi v Spodnjem Grukovju, kjer jih je e priakala gostiteljica in jim postregla z domao malico. Ta se je po naporni poti odlino prilegla. Lepo in toplo jesensko vreme pa je bilo kot nala tudi za skupna kolesarjenja.
Zavrke gospodinje so tudi letos organizirale zdaj e tradicionalni druabni gospodinjski veer. Obiskovalci so si lahko ogledali pestro in bogato razstavo jabolk in grozdja, tekmovalke pa so se pomerile na tekmovanju v lupljenju jabolk. Lancovljanke so se letos e posebej izka-
Z NAJDALJIM OLUPKOM DO ZMAGE V ZAVRU
Lancovljanke so se na tekmovanju v Zavru zares izkazale, njihov jabolni olupek je skupno meril kar 607 cm in jim tako prinesel zmago. Foto: Mira Flinec
Pred Vidovo kletjo so ob osrednjem martinovanju v obini Videm gospodinje iz Lancove vasi bogato obloile mize. Foto: Liljana irovnik
zale, saj je njihov olupek skupno meril v dolino kar 607 centimetrov in jim je tako prinesel zmagovalno mesto. Sicer pa so se lanice udeleile e 12. gospodinjskega veera v Draencih in se tudi letos pomerile v izdelavi domaih rezancev, drutvene kvartopirke pa so se udeleile e 10. jubilejnega turnirja v enskem paver nopsu v Gereji vasi, na katerem se je pomerilo kar 26 igralnih parov. Druga decembrska sobota pa je bila rezervirana e za veseli zakljuek leta, na katerem so lanice na kratko pregledale aktivnosti v tem letu, podale
kakno novo idejo, predvsem pa skupaj nazdravile letu, ki je pred nami. Petra Krajnc
Postani na prijatelj, Novo leto, daj nam roko in vodi nas naprej, popelji nas po najbolj varni poti in daj nam upanja in daj moi, da skupaj pridemo v sreneje ase miru, dobrote, sprave med ljudmi. (Svetlana Makarovi) elimo vam radosten boi v krogu vaih najdrajih, v novem letu pa predvsem zdravja in dobrih misli! DPD Lancova vas
SARA V.
Stran 29
Delavnica adventnih venkov v Pobreju

V dneh pred adventnim asom so lanice Drutva ensk Pobreje organizirale delavnico adventnih venkov in novoletnih aranmajev, ki je potekala tretji petek v novembru v vakem domu Pobreje. Tokrat je svetovala in s svojimi idejami bogatila izdelavo venkov naa priznana cvetliarka Marija Zaranek. V izdelke je ob upotevanju simbolike adventa poskuala vkljuiti nove modne smernice za to leto. Pri izdelavi so uporabljale naravne materiale in rono izdelane okraske. Izpod pridnih rok so nastale prave umetnine. Vsak venVenki, v katerih se prepletajo tradicija in sodobni trendi.
ek je prinaal svoje sporoilo adventa. Posebno vrednost pa ima druenje generacij, saj so se delavnice udeleili tudi mladi in otroci. V Pobreju elijo ohraniti tradicijo izdelave adventnih venkov, zato
si bodo lanice tudi v prihodnje prizadevale, da bodo pripravile uspene delavnice.
Besedilo in foto: Milena Traper
Drutvo ensk Pobreje eli vsem lanicam, obankam in obanom obine Videm mirne in doivete boine praznike ter zdravo, sreno in veselih trenutkov polno leto 2013.
Nov drutveni prostor v Pobreju

Veliko let so si lanice Drutva ensk Pobreje prizadevale za pridobitev svojega prostora v vakem domu Pobreje. V letonjem letu so skupaj z odgovornimi v krajevni skupnosti uredile drutveno sobo, ki bo lanicam sluila kot prostor za sestanke, razna predavanja, izobesile bodo lahko priznanja, pridobljena na raznih tekmovanjih, predvsem pa bo soba sluila za druenje ob dolgih zimskih veerih. Otvoritev prostora so zdruile z razstavo jedi iz koruze, ki so jo v letonjem letu pridelale in pospravile na star nain.
Prostor za e ve koristnega druenja
Polna miza koruznih dobrot
Ob tem pa so v vakem domu zbirali mot in razglasili novega kletarja in tako proslavili martinovo. Ob praznovanju pridobitve novega drutvenega prostora se je zbralo veliko vaanov Pobreja, upan obine Videm, svetniki, ki so druNA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012
tvu zaeleli veliko prijetnih trenutkov v novih prostorih. lanice pa so ob tem pomembnem dogodku zatrdile, da se bodo sreevale e pogosteje. Besedilo in foto: Milena Traper
Stran 30
Pobreanke v jesenskih mesecih

V drutvu ensk Pobreje se aktivnosti odvijajo tudi v jesenskih mesecih, saj prirejajo lanice razline delavnice ter sodelujejo na obinskih in krajevnih prireditvah. Konec oktobra so sodelovale tudi pri pripravi in pogostitvi ob praznovanju 15. obletnice ljudskih pevk FD Pobreje. Naslednjega dne, 28. oktobra, so na pobudo patra Tarzicija Kolenka sodelovale skupaj z vakimi kletarji in vaankami Pobreja pri pripravi dobrot in organizaciji pogostitve ob odkritju doprsnega kipa patra Mihe Drevenka. Pobreani so svojemu rojaku izkazali ast in se mu poskuali zahvaliti s postavitvijo doprsnega kipa ter ljudem pokazati, kako velik lovek je bil. lanice drutva ensk so prevzele skrb za pogostitev vseh prisotnih, ki so kljub zelo hladnemu in deevnemu vremenu prili od blizu in dale. S toplim ajem in prigrizkom so ogreli ljudi, ki so spotovali delo in prizadevanja patra Miha, to so s svojo prisotnostjo tudi pokazali. V zaetku novembra so lanice skupaj s pobrekimi kletar-
Polna miza Martinovih dobrot iz Pobreja
ji in lanicami vseh drutev obine Videm sodelovale s peko peciva in pogostitvijo na martinovanju obine
Videm. Udeleence martinovanja so tako priakale stojnice, polne domaih dobrot. Milena Traper
Tekmovale v lupljenju jabolk in paver nopsu

Drutvo gospodinj obine Zavr vsako leto prireja tekmovanje v lupljenju jabolk. Tudi letos sta se tekmovanja udeleili lanici Drutva ensk Pobreje, Nada in Albina. Lupljenje je potekalo v prijetnem vzduju in pod budnim oesom komisije, ki je svoje strokovno delo opravila odlino. Tekmovanje je bilo tudi tokrat namenjeno predvsem predstavitvi jedi in izdelkov iz jabolk ter izmenjavi izkuenj. Prijetno druenje so zakljuili s pogostitvijo udeleenk. Zadnjo soboto v novembru
Zadnjo soboto v novembru so se Pobreanke udeleile e tekmovanja v paver nopsu.
Razstava jabolk in dobrot narejenih iz tega sadea v Zavu.
so se Pobreanke udeleile e tekmovanja v paver nopsu, ki ga e deseto leto prireja Drutvo ena in deklet Gereja vas. Za igralnimi mizami je sedelo veliko tevilo ensk iz okolikih drutev. eprav je trilanska komisija budno spremljala kartanje, sta cilj tekmovanja predvsem dru-
enje lanic drutev in izmenjava izkuenj. Domainke so poskrbele za bogato pogostitev tekmovalk. Udeleenke se bodo tudi v prihodnje prav gotovo rade vraale za igralne mize. Milena Traper Foto: Joica Lenik, PK
Stran 31
V Leskovcu slovesno na Andraevo nedeljo

Na nedeljo Kristusa Kralja smo v Leskovcu obhajali nedeljo naega godovnega zavetnika sv. Andraa. Slovesnost je bila ob 10. uri pri sveti mai, ki jo je z domaim upnikom Edijem Vajdo vodil kof Joef Smej, diamantni manik, ki je dopolnil e astitljivih devetdeset let. kof Smej se e vedno rad vraa v na Leskovec in k nam pride z veseljem. Rad prisluhne nai Andraevi pesmi, ki poje, da v nizki dolini ena cerkev stoji. Tudi letos je pesem zapela vokalna skupina pod vodstvom Sreka Zavca. Po konani mai so se verniki ustavili pred cerkvijo, kjer so bile postavljene stojnice, na njih pa dobrote, ki so jih pripravili v TD Klopotec Leskovec v Halozah, v aktivu ena in Drutvu podeelskih ena in deklet Lancova vas. Za kuhano vino in aj pa so poskrbeli lani cerkvenega sveta. AZ
Slavje na Andraevo nedeljo se je nadaljevalo tudi pred cerkvijo. Foto: AZ
Na romanju v Mariji Bistrici

Na eljo lanov KD Leskovec smo se odpravili na romanje v znano hrvako svetie Marija Bistrica. Le kdo ne pozna tega preudovitega svetia, kjer se lovek umiri in razmilja. Ko smo prili na kraj dogodka, smo se povzpeli po hribku do krievega pota. Ob molitvi in pesmi smo se ustavljali pri postajah, nato pa obiskali sveto mao. Po mai nas je sprejel prijazen duhovnik, ki nam je pripovedoval o zgodovini tega svetia. Obljubili smo si izmenjave v pesmi, saj pesem zdruuje ljudi in ne pozna meja. AZ
Strmice zapele v ptujski Kolnkiti

Na martinovo smo Strmice tudi letos skupaj z Joijem zapele v Kolnkiti na Ptuju. Le kako se ne bi odzvale temu prisrnemu vabilu tudentov, ki se znajo poveseliti in zapeti pravo ljudsko pesem. In kjer je pesem, je tudi vino. Hvala vsem, mi pa se e veselimo naslednjega povabila na martinovo prihodnje leto. AZ
Utrinek z veselega Martinovega dogodka v Kolnkiti, kjer so se zabavali ptujski tudenti. Foto: AZ Leskovani so obiskali znano hrvako romarsko sredie. Foto: AZ
Stran 32
Novike iz DU Videm
Veliko alostnih in veselih dogodkov smo doiveli v asu od zadnjih novik. Pri vseh smo zraven, saj nam tako narekuje ivljenje. Urejali smo grobove in obiskali svojce ob dnevu spomina na mrtve. Nai posamezniki pa so zelo uspeno sodelovali tudi na veselem martinovanju Haloze 2012. no pri Palovih. estitali smo tudi naemu lanu Franeku Flajsu, ki je praznoval osemdeseti rojstni dan. Posladkali smo se z dobro torto, klepetali in se prijetno druili.
Oktobra se je 35 naih lanov udeleilo pohoda po Halozah z druenjem v vakem domu Majski Vrh. Bil je lep dan, pot pa udovita. Na poti je bilo veliko postankov: pri trulovi Angeli, pri Rozingerjevemu Janku in Treziki
POHOD PO HALOZAH
ter pri Merovima Lojzeku in Toneku, kjer nikoli ne smemo mimo. Bili smo vesela in pisana druina, na koncu smo se ustavili v Majskem Vrhu na malici, ki so nam jo pripravili v gostiu Pal, lahtno kapljico pa smo si prinesli od doma. Zveer smo se zadovoljni vrnili domov.
Z obiska pri Ciliki eliga Foto: Hli
V domu upokojencev na Ptuju smo obiskali nao lanico Ciliko eliga. Zelo je bila vesela uokvirjene estit-
VELIKA OBLETNICA
ke ob 90-letnici, ki sta ji jo izroila predsednik in tajnik. Dodali smo tudi skromno darilo. Vse najbolje v imenu vseh upokojencev! tezovi. Zbrane sta pozdravila podupan obine Videm Marjan Selinek in podpredsednik DU Videm Friderik imenko ter podelila priznanja v imenu obine in drutva upokojencev. Trije lani skupine so za petletno delovanje prejeli priznanje Javnega sklada RS za kulturne
Postanek pri Rozingerjevih
Foto: Hli
Novembra smo se odpravili na tradicionalni nakupovalni izlet na Madarsko. Po dveh
NA MADARSKO IN MARTINOVANJE
urah nakupa smo al doiveli alosten dogodek, saj je na poti umrl na lan Lojze Petrovi. Po vrnitvi v Videm smo imeli Martinovo pojedi-
Ljudski pevci DU Videm so 17. novembra pripravili koncert ob peti obletnici delovanja. V goste so povabili domae in okolike ljudske pevce in godce. Koncert je vodila mentorica Silva Kaj-
KONCERT LJUDSKIH PEVCEV DU VIDEM
Flajsov Franek s prijatelji
Foto: Hli
Utrinek s koncerta
Foto: Trafela
Stran 33
dejavnosti, OI Ptuj. Vodja skupine Milica Bedra je ob koncu koncerta povedala: Veseli smo, da nas ljudje podpirajo in spodbujajo pri naem petju. Zahvalila bi se vsem donatorjem, e posebej pa naim gospodinjam, ki so napekle veliko peciva. Hvala vsem naim prijateljem, ki so peli in igrali na naem koncertu. Seveda pa velika hvala vsem poslualcem, ki so nas prili posluat.
Obiskali so vas ali vas e bodo poverjeniki s koledarji in boinimi darilci za stareje od 80 let. lanarino in Vzajemno bomo pobirali v pisarni DU: ob sredah od 9. do 11. ure ter ob petkih od 9. do 12. ure (samo februarja in marca). lanarina je 10 EUR + Vzajemna 10 EUR. Poravnajte do konca aprila.
OBVESTILA
VOILO
Videmski upokojenci v Vrbi Foto Hli
Vasih se mi kaj zalomi in kaj pozabim, zato se opraviujem za napake. Najveja je bila v prejnji tevilki, ko nisem omenila Marohovih iz Lancove vasi, ki so nam na naem kolesarjenju postregli s pravo gostijo. Oprosti, Lojzek, in hvala.
Veliko veselih trenutkov v asu praznovanja boia in novega leta vam elimo. Preivite jih v drubi svojih najdrajih. V novem letu vam elimo zdravje, sreo, veselje in veliko miru. lani UO DU Videm Marija ernila
Iz Drutva kmetic obine Videm

ivljenje v naem drutvu tee med naimi polji in domovi, razpeto je med praznike in delo v nai obini ter med praznovanja in delo po domaijah. Nae gospodinje peejo domae, preproste dobrote in kruh. Z veseljem sodelujejo na vseh prireditvah v naih krajih pod Halozami. V juliju smo se odzvale povabilu iz Jurovskega Dola na kuhanje kisle juhe, domov pa prinesle pohvalo in priznanje za okusno juho in izvirni aranma. Konec avgusta smo se odzvale povabilu O Videm in v sodelovanju s olarji predstavile kuhanje starih jedi: zelenjavne juhe iz domae zelenjave, slivove juhe in slivovih knedljev v slastni omaki. V drugi polovici septembra nas je tetka jesen povabila v vrtec in skupaj z malki smo pekli jabolni zavitek, kupovali na njihovi trnici, skupaj zapeli in zaplesali. Uitek je sodelovati z najmlajimi. Bilo je nepozabno, udovito sodelovanje. Povabljene smo bile tudi na praenje krompirja v Dornavo, na lupljenje jabolk v Zavr, na kuhanje golaa v Jurince, na izdelavo domaih rezancev v Draence. Za udelebo se dogovarjamo sproti, tako da nae drutvo zastopa vedno nova ekipa. Vsak ponedeljek se lanice sreajo v zeleni hiki v Trcu in kujejo se novi narti, elje in cilji. Kaj bomo posadili na vrtu in na njivi, kaj bomo kuhali, da bodo nai otroci bolj zdravo iveli. Kako bomo ohranili domae kulinarine in druge posebnosti naega kraja. Kdo bo ree-
val krizo, ki se pozna tudi v naih vaseh. Vse to se dotika naega druenja. Med lanicami vladata materinska odgovornost in skrb za svojo druino pa tudi za druge. Zato e celo jesen skrbno pletejo nogavice, ale in kape. Izdelke bodo poskuale iztriti v sodelovanju z O Videm,
izkupiek pa v prazninem decembru pokloniti tistim otrokom, ki ga najbolj potrebujejo. Po dolgem asu smo se v septembru odpravili na izlet v smeri proti Vipavi. Povabili smo nae sodelujoe skupine, z nami so tako potovali pevci skupine Jurovski fantje
Stran 34
in harmonikarji iz skupine Veseli Joeki. Obiskali smo kmetijo Golob - Klannik v Vitovljah nad empasom. Ogledali smo si vzgojo in prodajo trajnic, ki so osnova lepo urejenih okrasnih vrtov tudi na naih domaijah. Trajnice so zanimive vse leto. Vodeni ogled nam je razkril veliko starih in novih sort. Barviti cvetovi so nas kljub sunemu obdobju veselo pozdravljali in vabili, da smo jih kar nekaj vzeli s seboj. Upano, cerkev in udovito knjinico z najstarejimi ohranjenimi knjigami. Popoldan smo obiskali e idrijski grad, razstavo kamenin z vsega sveta, zgodovino mesta Idrije in predstavitev multivizije o idrijski ipki. V poznih veernih urah smo se polni vtisov, lepih pesmi in prijetnih melodij naih harmonikarjev vrnili v domai kraj. V priakovanju decembrskih praznikov bo zadialo po naih domovih, izdelovati pa bomo zaeli tudi voilnice. elimo vam blagoslovljene in mirne boine praznike ter sreno, zdravo novo leto. Naredite si najbolji moen nart za prihodnje leto, zasadite svoj vrt z zdravimi rastlinami, specite svoj kruh in uivajte vsak dan posebej. Preproste stvari so najlepe. lanice drutva Marija Kolednik rnila
mo, da bodo okras na naih vrtovih. Najpomembneje pa je spoznanje, da s pridnim delom na visokoleeem kraju vzgoja rastlin dobro uspeva. Ogledali smo si tudi Vipavski Kri nad Ajdovi-
Selski upokojenci na skupnem druenju

Jesenske dni so v drutvu upokojencev Sela e po tradiciji izkoristili za skupno druenje. V soboto, 10. novembra, so se zbrali v domai gostilni Svenek, kjer jih je akala lepo pripravljena miza z izbranimi jedmi. Druenja se je udeleilo veliko lanov, ki so sobotni dan dodobra izkoristili in domov ponesli lepe spomine. Selski upokojenci pa so bili dejavni skozi celo leto, saj so se ob vsaki polni luni odpravili na kraji pohod, nekaj sonnih dni v letu so izkoristili za kolesarjenje, druenja v naravi in kopanja v termalnih kopaliih. Vse te dejavnosti loveka bogatijo na jesen ivljenja, povedo selski upokojenci, ki so si bogat program aktivnosti zastavili tudi za novo leto 2013. Besedilo in foto: TM
Lepo je bilo posedeti za skupno mizo, sreati stare, dobre prijatelje iz okolikih vasi.
Vesela druina selskih upokojencev, ki se je v gostilni Svenek zbrala na Martinovo soboto.
Karitasovo leto je naokoli

Zadnji teden v novembru je bil tradicionalno Teden Karitas in moto letonjega tedna je bil Veselje v soitju. Po Sloveniji se je zvrstilo veliko dobrodelnih akcij in dogodkov, v ospredje je prilo mnogo dobrih, medlovekih dejanj, velik dobrodelni koncert pa je 30. novembra v upnijski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju pripravila dekanijska Karitas Ptuj - Zavr. Vendarle pa so dobri ljudje po upnijskih Karitas aktivni skozi celo leto, tudi v videmski upniji, kjer trikrat na leto razdelijo evropsko hrano, pakete, v katerih so preteno ivila za preivetje. Ljudje, pomoi potrebni, so paketov veseli, pove Bernarda Galun iz upnijske Karitas Videm, in najve jih kar razvozijo po domovih, kjer pa se sreajo z alostnimi zgodbami ljudi. A vsi ne pridejo po pomo,
Stran 35
nekateri se tega preprosto sramujejo, pojasni Galunova, ki je srena, da ima ob sebi v upnijski Karitas mnoge dobre ljudi, prostovoljce, ki jim tako kot njej humanitarnost in prostovoljstvo veliko pomenita. A v upnijski Karitas ne poskrbijo samo za tiste, ki potrebujejo pomo v obliki hrane in oblail, obiskujejo jubilante, ostarele, invalide, organizirajo sreanja ostarelih in, zanimivo, tudi sreanja za zakonce jubilante. Letos se jih je v videmski upniji zbralo kar 34, pove Galunova, ki je presrena, ko lahko komu pomaga, mu z lepo besedo in dobrim dejanjem naredi dan sreneji, lepi. Tisti, ki bi se jim radi pridruili, lahko pridejo na sreanja vsak prvi torek v videmsko upnijo, posebno doivetje pa so tudi sreanja sodelavcev Karitas v dekaniji Ptuj - Zavr, kjer izmenjujejo izkunje in si pomagajo. Hvala vsem tem dobrim ljudem. TM
V videmski upniji so se tudi letos sreali zakonski jubilanti. Foto: Tonek Horvat
Na Karitasovem dobrodelnem koncertu na Ptuju je nastopil tudi meani pevski zbor upnije sv. Vida z zborovodjem Srekom Zavcem. Foto: Foto Tone
100 let Amalije Cafuta

9. junija je okroglih 100 praznovala Amalija Cafuta, rojena Lesjak, iz Sovi 9, ki jesen ivljenja preivlja v Domu upokojencev na Ptuju. Ob rojstnem dnevu so jo z obiskom poastili upan Friderik Brai, p. Tarzicij Kolenko in Bernarda Galun iz upnije sv. Vida ter Joe Merc, predsednik DU Videm. Ob tej prilonosti so ji zaeleli veliko dobrega in predvsem zdravja. Nenavadno je bila jubilantka pri visoki starosti zelo dobro razpoloena, saj je ob obisku gostov iz obine in upnije ter herke Ivanke veselo prepevala in se veselila svojega visokega praznika. Za gospo Amalijo je dolgo, teko in bogato ivljenje, ki ga je zaela 9. junija 1912. leta v Mali Varnici pri Leskovcu. Vse ivljenje je trdo delala in se selila iz kraja v kraj, ustalila pa se je v Soviah, kjer si je z moem Andrejem ustvarila druino in s pridnimi rokami veliko ustvarila. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dve herki in sin, ki so, potem ko so odrasli, li vsak po svoje. Po moevi smrti je gospa Amalija domaijo v Soviah prodala, s pomojo otrok in dobrih sosedov pa si je majhen domek ustvarila v drugem koncu Sovi, nad Dravci, kjer je ivela e veliko let. Pridno je zanjo skrbela herka Ivanka, njena soseda, a ko ji je zdravje zaelo pre-
Jubilantko Amalijo sta obiskala upan Brai in upnik p. Tarzicij Kolenko, pridruila pa se jim je tudi Bernarda Galun in herka Ivanka. Foto: BG
ve nagajati, se je odloila, da se preseli v ptujski dom upokojencev, kjer zanjo lepo skrbijo. Slavljenka Amalija je danes ponosna na svojih osem vnukov, trinajst prav-
nukov in pet prapravnukov. Jubilantki elimo veliko lepega na jesen ivljenja in najve zdravja. BG
Stran 36
Biserni poroni dan zakoncev Letonja

V Domu upokojencev na Ptuju je bila sobota, 24. novembra, sveano obarvana. V domski kapelici je bila namre slovesnost biserne poroke stanovalcev doma Jedert in Joeta Letonje, doma iz Barislovcev v obini Videm. Biserni poroni dan sta slavljenca praznovala v krogu svoje druine, sorodnikov in prijateljev, ki so jima prili z veseljem stisnit roko in estitat ob tako visokem jubileju.
Slavljenca v drubi upana Friderika Braia, obeh pri Joice Guek in Julijane Brai ter drugih gostov
Zakonca Letonja sta si po estdesetih letih skupnega ivljenja ponovno nadela zlata prstana.
Civilni obred biserne poroke je vodil upan obine Videm Friderik Brai, ki je slavljencema namenil poseben nagovor, v njem pa poudaril, da sta zakonca Letonja v 60 letih zakona spoznala, kaj pomeni trdnost vene ljubezni. Kaj vse sta uresniila v
estih desetletjih skupnega ivljenja, vesta zakonca najbolje sama, za seboj pa imata bogate in lepe spomine, je e dodal upan Brai. Zakonca je proglasil za biseroporoenca, ob tem pa jima estital v imenu obank in obanov ter izroil spominsko plaketo in
praktino darilo. Zakonsko zvezo sta Letonjeva sklenila 23. novembra leta 1952 na Destrniku, skupen dom pa sta si ustvarila v vasici Barislovci, kjer sta ivela velik del svojega ivljenja. Biserni enin Joe se je rodil leta 1933 v Doliu, biserna nevesta Jedert pa leta 1931 v Doleni. V zakonu sta srene trenutke delila z dvema otrokoma, danes pa sta ponosna dedek in babica trem vnukom ter pradedek in prababica petim pravnu-
kom. V ivljenju sta Letonjeva poela veliko zanimivega, mnogokrat smo ju lahko sreali tudi v drubi ebelarjev, domaih upokojencev in na mnogih druabnih sreanjih. Sosedje in ljudje naokoli njunega doma so danes ponosni nanju in jima privoijo e na mnoga skupna, zdrava leta. Biseroporoencema vse estitke tudi iz urednitva Na glas! Besedilo in foto: TM
90 let Cecilije eliga

V Domu upokojencev na Ptuju, kjer trenutno prebiva, je Cecilija eliga iz Lancove vasi praznovala astitljivih 90 let svojega ivljenja. Na rojstni dan, 23. oktobra, so jo obiskali tudi predstavniki videmske obine in upnije ter ji zaeleli vse dobro ob prazniku in zdravja za v prihodnje. Posebno estitko je slavljenki izrekel upan obine Videm Friderik Brai, pridruila pa sta se mu tudi pater Janez Ferle iz upnije sv. Vida in Bernarda Galun iz upnijske Karitas Videm s posebno estitko in majhno pozornostjo. Ob tej prilonosti so slavljenki prili estitat tudi njeni najdraji in prijatelji, posebne estitke pa je bila delena tudi v domu upokojencev, kjer si je gospa Cecilija e nala veliko novih prijateljev.
estitka slavljenki, 90-letni Ceciliji eliga
Foto: Hli
Stran 37
Tudi njena dolga ivljenjska pot je bila polna lepih trenutkov, kdaj tudi alostnih, a teh se danes raje ne spominja. Ohranila je dobro voljo in ivljenjski optimizem, prav to pa je gospo Cecilijo vodilo skozi ivljenje, ki ga je posvetila druini, vzgoji in domu. Mo je bil zaposlen, ona pa je ostala doma in gospodinjila ter skrbela za tri otroke, herki in sina. Danes je ponosna na devet vnukov in e dvanajst pravnukov, ki so zanjo pravi sonki ivljenja, in srena je, kadar jo obiejo. V videmski upniji se je mnogi radi spominjajo, saj ni bilo dneva, da ne bi obiskala svete mae in mnogih prazninih dogodkov, v Lancovi vasi, od koder je doma, pa gospo Cecilijo ohranjajo v najlepem spominu. Vse estitke slavljenki tudi iz naega urednitva! TM
Gasilski boj tretji v Leskovcu

Na tekmovalnem prostoru pred domom PGD Leskovec je 13. oktobra potekal e tretji tako imenovani gasilski boj, pri katerem gre za nadgradnjo podobne discipline Fire combat. Idejni vodja tega tekmovanja je poveljnik PGD Leskovec Peter Jagarinec, organizacijski del pa je na predsednici drutva Mateji Vindi. Tekmovanje v takni obliki, kot je edinstveno v Sloveniji, je izredno teka tekmovalna disciplina, ki od gasilcev tekmovalcev zahteva vrhunsko psihofizino kondicijo. Tekmuje se v parih na teh tokah: gasilca, opremljena s polno bojno opremo in z dihalnim aparatom, morata najprej premagati dva metra visoko oviro, nato se je bilo treba po vseh tirih splaziti skozi tunel z naklonom navzgor in navzdol, sledilo je vzpenjanje na est metrov visok stolp, kamor je bilo treba potegniti e 20-kg breme, in se nato po vrveh spet spustiti na tla, potem prenesti deset 25-kg vre z enega platoja na drugega. Sledilo je prenaanje 80-kg lutke z ene toke na drugo, zatem vleenje 40-kg gume do zartane toke, za konec pa je bilo treba razviti e teko B-cev do doloene toke in s curkom podreti 10 m oddaljeno taro. S tem je bilo tekmovalnega nastopa konec. Kako teke so pravzaprav te naloge, je bilo jasno videti na obrazih izrpanih tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovanja se je udeleilo kar 43 ekip iz vse Slovenije in Hrvake, tudi dekleta so pokazala svoj pogum in tekmovala v parih, kar je poelo e posebno nav-
Letos je tekmovanje dobilo tudi mednarodni pridih, saj sta se ga udeleili dve gasilki iz Hrvake.
duenje obiskovalcev. Pri izvedbi tekmovanja ob pri-
zadevnih domaih gasilcih pomagajo e obina Videm, Gasilska zveza Videm in sponzorji. Ker je to tekmovanje dober izziv za vsakega aktivnega gasilca, je priakovati, da se bodo na etrtem gasilskem boju v Leskovcu prihodnje leto pomerili v e vejem tevilu. Andrej Kmetec
"Leskovka guma" je eden izmed elementov vaje, kjer je treba s kripcem premakniti gumo do zartane toke.
Skozi 6 metrov dolg tunel
Foto: R
Stran 38
tevilne aktivnosti PGD Sela v mesecu poarne varnosti

Oktober je tisti mesec v letu, ko se tudi v gasilskem drutvu na Selih povea tevilo aktivnosti, povezanih z operativno dejavnostjo gasilcev. Tudi letos so selski gasilci obnovili praktino znanje na tevilnih podrojih, povezanih s posredovanjem v raznih nesreah, v obliki ve gasilskih vaj, seznanili pa so se tudi z nekaterimi poarnovarnostnimi novostmi, ki so se v zadnjem asu pojavile na njihovem delovnem podroju. Novost v taktinem pristopu h gaenju za gasilce na Selih zagotovo predstavljata dve e zgrajeni in ena sonna elektrarna v gradnji. Prav zaradi tega so gasilci za lane PGD Sela in druge gasilce v GZ Videm 7. oktobra organizirali predavanje na temo sonnih elektrarn na Selih pri kmetiji Murko in v Zgornji Pristavi na kmetiji Muzek. Kratko predavanje je vodil odgovorni monter elektrarne na Selih, kasneje pa sta sledila e ogled obeh elektrarn in razprava med gasilci o monostih pristopa do poaria in monostih gaenja tovrstnih objektov. Prav ta razprava je bila zelo zanimiva, saj gasilci in stroka e vedno niso enotni, kako postopati v primeru poara na takih elektrarnah, kar zna biti zelo nevarno za delo gasilcev. Z gasilci GZ Videm so se selski gasilci ponovno sreali 20. oktobra na praktinem prikazu dela in varovanja gasilcev pri delu na strehi, ki je potekalo v Trcu. Neurja v preteklih letih so pokazala, da gasilci niso ve omejeni zgolj na gaenje poarov, ampak morajo vse pogosteje tudi na streho, za kar pa nimajo ustrezne specialne opreme, namenjene tovrstnemu reevanju. Gasilci PGD Sela so pokazali, kako se vseeno da z razpololjivo opremo varno postopati v takih primerih. Tega dne je sledila e gasilska vaja celotne GZ Videm v Trdobojcih, kjer je prilo do mone eksplozije, gasilci PGD Sela pa so izvaja-
Drutvena vaja, zagorel je osebni avtomobil Foto: Tadeja Pignar
li prenos in oskrbo ranjencev ter napajanje gasilskih cistern drugih drutev.
28. oktobra so selski gasilci posredovali ob snegolomu. Foto: Matja Klasinc
Zadnji teden v oktobru sta sledili e vaja na osnovni oli Sela in drutvena gasilska vaja. Kot e vrsto let so tudi letos selski gasilci obiskali otroke na O Sela ter jim popestrili pouk s kratkim predavanjem o evakuaciji, ki so jo kasneje uenci in uiteljice tudi izvedli brez prisotnosti gasilcev, saj mora evakuacija tudi v realnih okoliinah stei im prej, e veliko pred prihodom gasilcev, kar jim je tudi odlino uspelo. Aktivnosti, nartovane za oktober, pa so se letos nepriakovano raztegnile e na mesec november, saj so morali gasilci drutveno vajo zaradi snenih razmer prestaviti na 4. november, 28. oktobra pa je namesto vaje potekala intervencija ienja in zagotavljanja prevoznosti cest zaradi polomljenega
TUDI LETOS GASILSKA VAJA NA O SELA
drevja. Zraven teh aktivnosti so gasilci pregledali e hidrantno omreje. Splona ocena poveljnika PGD Sela po vseh izvedenih aktivnostih je bila, da drutvo deluje dobro, da se na intervencije vedno odzove zadostno tevilo lanov, so pa stvari, ki bi se jih dalo tudi izboljati. Ob koncu leta se selski gasilci zahvaljujejo vsem, ki so na kakren koli nain pripomogli k delovanju drutva, v prihajajoem letu pa vsem obanom elijo im manj nesre, zaradi katerih bi bila potrebna pomo gasilcev. Matja Klasinc
Stran 39
Novike iz PD Naveza
Leto se poasi konuje. Za Planinsko drutvo Naveza je bilo zelo uspeno, saj nam je uspelo realizirati vse zadane narte. Izpeljali smo vse nartovane izlete, ki so bili vedno dobro obiskani, vodniki pa so na izletih poskrbeli za varen potek. Vendar pa noben izlet ne bi bil popoln brez vas, dragi planinci, ki s svojo dobro voljo, druabnostjo in humorjem poskrbite, da nam je lepo in da se nam vsak izlet vtisne v spomin. Proti koncu poletja se je okrepila tudi vodnika komisija, saj smo pridobili novega vodnika, ki e z veseljem opravlja vodnike dolnosti. Tudi v oli smo bili pridni, saj je v lanskem olskem letu kar nekaj mladih nadobudnih planincev konalo planinsko olo. V letonjem olskem letu s planinsko olo nadaljujemo. Otrokom smo v novembru organizirali pohod na Urljo goro. aka jih e nekaj izletov ter tabor.
Gasilska na vrhu Raduhe
Foto: Marko Vinko
Mladi planinci na Urlji gori
Foto: Stanko Simoni
Upravni odbor pa e gleda v prihodnje leto, saj se pripravljamo na nove aktivnosti. Vodnika komisija je naredila nart pohodov za leto 2013, ki nam ponuja kopico zanimivih izletov in kjer bo vsak lahko nael nekaj zase. Nart pohodov ter vse druge informacije lahko najdete na spletni strani drutva www. pd-naveza.si. Z novim letom bo treba poravnati lanarino, zato prosimo vse lane, da jo poravnajo im prej oziroma najkasneje do konca januarja, saj boste samo v tem prime-
ru neprekinjeno zavarovani. Vse, ki pa bi si eleli postati lani, vljudno vabimo, da se oglasite na sedeu drutva, kjer se boste lahko vlanili. Planinsko drutvo Naveza se vsem lanom zahvaljuje za sodelovanje v tem letu in vas vabi v svojo drubo tudi v prihodnjem letu. Ob bliajoih se praznikih vam elimo miren boi ter zdravo in uspeno novo leto 2013. Naj bo varno in planinsko obarvano! Marko Vinko, tajnik PD Naveza
PD Haloze skozi dogodke leta 2012

Leto 2012 smo zaeli s pohodom na goro Oljko, na vrhu katere ponosno stoji cerkev svetega Kria, ki je bila zgrajena v 18. stoletju, z vrha pa je lep pogled na Posavsko hribovje in Paki Kozjak. V februarju smo se skupaj s PD Cirkulane podali na Raduho (2062 m), kjer sta nas priakala obilica snega in seveda teka pot, ki pa smo jo vztrajni planinci tudi premagali. Pot med vinogradi od Cvetlina do Dravcev smo prav tako prehodili v februarju, v asu, ko so bile zelo nizke temperature, tudi 20 stopinj Celzija. Pot je bila udovita, ob obilici snega, in naa vztrajnost je bila poplaana tudi s kakno pijao ob poti, ki so nam jo podarili dobri ljudje. Urlja Gora Pleivec (1699 m), ki je udovita in tudi nam vekrat dosegljiva, nas je
Planinci na enem od pohodov v sosednji Avstriji
Stran 40
V juliju smo obiskali Veliko planino v Kamniko-Savinjskih Alpah, planoto, ki je znana po panikih in planinskih koah ter siru. V avgustu se je nekaj naih lanov podalo tudi v Avstrijo na Ankogel. Ob prestopu dveh gondol smo se povzpeli na viino 3250 m. Preseneeni smo bili nad mladimi, ki mnoino obiskujejo avstrijske gore. Tudi na pohod na Triglav (2864 m) je e tradicionalen, ko nekaj novincev popeljemo na vrh naega oaka in vedno znova jih oara s svojo lepoto. Odloili smo se, da se v novembru podamo e na pohod od Litije do atea, da se spomnimo naega pisatelja Levstika in ob poti spremljamo njegova dela ter spomine, ob tem pa se seveda kulturno izobraujemo. Ljubezen do gora je neprecenljiva, zahvaljujemo se vsem, ki so si vzeli as in se nam pridruili na naih pohodih, nepozabnih druenjih. Naemu vodniku Albinu Miloiu pa elimo veliko zdravja, da bi hitro okreval in se vrnil nazaj med vodnike ter nas popeljal v lepote naih gora. Besedilo in foto: M. Forstneri
Ljubezen do gora je neprecenljiva, zahvaljujemo se vsem, ki so si vzeli as in se nam pridruili na naih pohodih, nepozabnih druenjih. Tako pravijo v PD Haloze in ljubitelje gora vabijo v svojo drubo.
razveselila z lepim vremenom in obutki. Na tradicionalni velikononi pohod v smeri Oplotnicarno jezero je vedno zanimiv in prijeten ob mnoicah pohodnikov, ki se vedno znova in znova podajajo v smer rnega jezera. Ta nas vedno znova preseneti in oara. Eden najlepih pohodov, na katerega nas je popeljal na vodnik Albin in smo ga opravili, je seveda Mixnitz Vintgart Brenschtzklamm, udovita soteska, pri kate-
ri se vzpenjamo po mnogih lesenih brveh in opazujemo slapove, ki nas spremljajo celotno pot. Pri tej poti smo se povzpeli do vrha Mixnitza, to je vrh Hochlantsch (1720 m). Tudi Pohorje na naem koncu je udovito. Podali smo se kar na osemurno pot po Pohorju, skupaj s lani PD Cirkulane. Bila je prekrasna pot, ki je potekala od hotela Habakuk do Belvija, Areha, Mariborske koe do konne postojanke v Ruah.
Trije izkueni planinci PD Haloze na vrhu
Drutvo za ohranjanje kulturnega izroila urc

Drutvo urc je bilo ustanovljeno z namenom, da ohranimo vsaj nekatere haloke obiaje in mlajim pribliamo ase in navade iz dni, ko so se ljudje kljub tekemu delu znali razveseliti ter bolje kot danes pozabiti na vsakdanje skrbi. Cilj delovanja drutva je torej ohraniti ljudsko izroilo, ki smo si ga nekateri zapomnili od svojih starev in starih starev. Veseli smo, da nam mnogi, ki se spominjajo dogodkov iz let nazaj, zaupajo kakno lepo misel in spomin na njihove mladostne in radostne, al pa mnogokrat tudi teke trenutke halokega ivljenja. Vseh nartov in idej doslej al ni bilo mogoe uresniiti, smo pa ponosni na dosedanje delo. Pritrkovalci so nae krajane po ljudskem izroilu
Skupina urc se dobro znajde na odru
Stran 41
razveselili ob vsakem vejem dogodku v farni cerkvi: ob polnonici, veliki noi, prvem obhajilu, birmi, zakljuku osnovne ole, telovski procesiji. Pritrkovali pa so tudi ob obnovitvi cerkve pri svetem Benediktu v Ljutomeru. Veino aktivnosti smo lani drutva izvedli v domaem kraju: sodelovanje na kmekem prazniku, nastopi na praznovanju abrahamov, obisk Avgutina, nastop na martinovanju. Vsem, ki ste nas povabili k sodelovanju, se lepo zahvaljujemo z eljo, da bi e naprej dobro sodelovali. Ob prihodu najlepih dni ob koncu leta vam Drutvo za ohranjanje kulturnega izroila urc eli blagoslovljene boine praznike ter sreno, zdravo in polno izpolnjenih obetov novo leto 2013. Drutvo urc Leskovec
Zimska liga malega nogometa 2012/2013 za pokal obine Videm

V novembru se je zaela zimska liga malega nogometa 2012/2013 za pokal obine Videm. V ligi igrajo lani in veterani. Pri lanih tekmuje 12 ekip (Klub R21, D Lancova vas, D Zg. Pristava, D Selan Krovstvo Petrovi, FC Optimisti, Joe Fernandes, Konstrukterstvo Osenjak Franci, D AS Evroavto, D Majski Vrh, D Videm, D Pobreje). lani igrajo ligaki sistem, veterani pa dvokroni sistem. Veterani sodelujejo s petimi ekipami: D Lancova vas, Gostilna Kozel D Selan, D Videm, KMN Majolka, Joe Fernandes. Liga se bo odvijala do februarja 2013, tekmovanja pa potekajo ob sobotah med 12. in 18. uro v telovadnici O Videm. Vabljeni na oglede tekem in spodbujanje tekmovalcev. Informacije o rezultatih tekmovanj najdete na spletni strani obine Videm. drugih dnevih v telovadnici O Videm, ki jo za rekreacijo pridno uporabljajo stareji in mladina. Odvijajo se treningi nogometa, portna ola ogica nogica in rekreacija za enske, ki zajema zumbo in aerobiko. Besedilo in foto: Andreja Gojkoek
Pestro je tudi dogajanje ob
REKREACIJA V O VIDEM
Utrinek iz letonje zimske lige malega nogometa v videmski obini
Bili smo tudi na nogometnem treningu selekcij U6 in U8.
Liga se bo odvijala do februarja 2013, tekme pa so na sporedu ob sobotah.
enske je mogoe sreati na urah aerobike.
Stran 42
Prometna varnost
Prepreujte nevarne situacije v prometu in si med seboj pomagajte!
KAKO VOZITI, DA BO MONOST PROMETNE NESREE IM MANJA?
Presodite stanje pokodovanca (zavest, dihanje, srni utrip, videz in barva koe, telesna temperatura, krvavitve, nevarnost pokodbe hrbtenice, bljuvanje ). Obvestite policijo na tel. tevilko 113. Na cesti bodite mirni, previdni, potrpeljivi, v neposrednih stikih z drugimi udeleenci v prometu pa obzirni, spotljivi in vljudni! koda, pa drugi udeleenec ni navzo (npr. na parkirnem prostoru), morate o tem takoj obvestiti policijo na tel. tevilko 113 in posredovati svoje podatke in podatke o pokodovanem vozilu. e imate pri sebi fotografski aparat ali kamero, nesreo posnemite iz ve poloajev, da bi kasneje laje ocenili prometno nesreo. e ste udeleeni v prometni nesrei, v kateri je nastala samo manja premoenjska koda, morate vozilo takoj odstraniti s ceste in z drugim udeleencem izmenjati podatke ter izpolniti evropsko poroilo o prometni nesrei. E STE TO OBVEZNOST IZPOLNILI IN SE Z DRUGIM UDELEENCEM SPORAZUMELI GLEDE KRIVDE, POLICIJE NI TREBA OBVEATI! Izpolnjevanje evropskega poroila o prometni nesrei vam svetujemo ob vsaki manji prometni nesrei, v kateri ste udeleeni, saj boste na podlagi tega poroila laje in brez zapletov uveljavili povrnitev kode. Ustrezne obrazce zahtevajte od svojih zavarovalnih agentov. Miran Brumec, vodja policijskega okolia Videm
Vedno vozite s prilagojeno hitrostjo tako, da boste svoje vozilo lahko obvladovali. Upotevajte omejitve hitrosti, e zlati v naselju. Pred in med vonjo ne uivajte alkoholnih pija ali opojnih substanc. Izogibajte se tveganim prehitevanjem, predvsem v gostejem prometu in kolonah. Ves as skrbite, da bo vae vozilo tehnino brezhibno. Dosledno upotevajte prometna pravila.
Vaa dolnost je, da v primeru prometne nesree pomagate udeleencem v okviru svojega znanja in zavarujete kraj prometne nesree, e udeleenci tega ne morejo storiti sami. S tem opozorite druge udeleence v prometu in prepreite nastanek novih prometnih nesre. Presodite okoliine, v katerih ste nali udeleence, zlasti e sami niste videli nesree ali e je pokodovanec v nezavesti.
KAJ STORITI V PRIMERU PROMETNE NESREE?
e je v prometni nesrei kdo umrl ali bil telesno pokodovan, morate takoj obvestiti najblijo policijsko postajo oziroma poklicati na tel. tevilko 113 (policija posreduje naprej tudi obvestilo za reevalce). Poakati morate na kraju prometne nesree in pred koncem ogleda kraja nesree ne smete uivati alkoholnih pija. Izjemoma smete kraj zapustiti zaradi pomoi pokodovanim v nesrei in zaradi obveanja policije. Ko to opravite, se morate takoj vrniti na kraj prometne nesree. e ste udeleeni v prometni nesrei, v kateri je nastala samo premoenjska
KAJ STORITI, E STE UDELEENI V PROMETNI NESREI?
Ne mei petard, obdri vse prste!

elim vas opozoriti, da je bil e leta 2008 uveljavljen novi Zakon o eksplozivih in pirotehninih izdelkih (Uradni list RS, t. 35/2008), ki se nanaa na prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni uinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazlinejih oblik in moi, ki jih poznamo pod imeni piratke, megice ). Uporaba pirotehninih izdelkov kategorije 1, katerih glavni uinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bliini bolninic, v prevoznih sredstvih za potniki promet in na povrinah, na katerih potekajo javna zbiranja. Sem spadajo pasje bombice, konfetki. Policisti bomo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo krili dolobe o uporabi pirotehninih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1200 evrov. Neprimerna uporaba pirotehninih izdelkov je problem vseh, zato prosimo stare, skrbnike, uitelje in vzgojitelje, da opozarjajo na
Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni uinek je pok, je prepovedana.
Stran 43
nevarnosti in mone posledice. Lahko se zgodi, da se pirotehnini izdelek ne obnaa tako, kot zagotavljajo navodila. Posebej opozarjamo na ugotovitve doma in iz tujine, da se na rnem trgu prodajajo pirotehnini izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so ob uporabi zelo nevarni. Policisti opozarjamo vse, e posebej pa stare, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremiljene in zlonamerne uporabe pirotehninih izdelkov, da bi prepreili telesne pokodbe, grobo ravnanje z ivalmi, vznemirjenje obanov in materialno kodo. Spotujte pravico sosedov, otrok, starejih, da v miru uivajo praznike, zato ne meite petard v njihovo bliino in pred njihove domove. Pri delu z eksplozivi se boste morda zmotili le enkrat! Zakaj bi se morala zgoditi nesrea, da bi to verjeli! Na koncu mi dovolite, da vsem obankam in obanom obine Videm zaelim strpno, varno in zdravja polno novo leto 2013. Miran Brumec, vodja policijskega okolia Videm
DOVOLJ IMAM POKANJA
Staro leto ivi od spominov, novo leto od priakovanj. Naj bo 2013 radodarno z uspehi, ljubeznijo, zdravjem in sreo. Svojim lanom in lanicam ter vsem obankam in obanom nae obine elimo blagoslovljen boi in mnogo sree, zdravja, vztrajnosti in zadovoljstva v novem letu, ki prihaja. OO SLS Videm
OO SDS Videm eli vsem obankam in obanom obine Videm blagoslovljene boine praznike. V letu 2013 pa vam elimo toliko optimizma, da ga boste lahko dajali drugim; toliko moi, da vas ne bo zlomila nepopolnost sveta; toliko miru, da boste ohranili jasne oi in vero, da udei obstajajo, samo verjeti je treba vanje. Naj bo novo leto 2013 polno udeev za vse vas. Stanko Simoni, predsednik OO SDS Videm in IO SDS Videm
Spotovani krajani, zdravja polno in uspehov v prihajajoem letu 2013 vam eli KS Pobreje.
Spotovani obani, e posebej krajani Lancove vasi. Zahvaljujemo se vam za vso podporo in pomo, ki nam omogoa, da ohranjamo dediino nae preteklosti. elimo vam lep boi in prijetno leto, ki prihaja. e zdaj pa vas vabimo, da se nam pridruite na prireditvah, ki jih bomo med letom organizirali ob nai 30. obletnici delovanja. lani FD Lancova vas
Stran 44
Spotovane obanke in obani! V letu, ki prihaja, vam elimo veliko poguma, ivljenjske modrosti, polno lepih in igrivih trenutkov, najve pa zdravja. Naj bodo boini in novoletni prazniki veseli, blagoslovljeni in vsem prijazni. Sreno v novem letu 2013. DeSUS OO Videm vam eli Turistino drutvo Koranti iz Pobreja
Homeopatija
Homeopatija je terapevtska metoda z ve kot dvestoletno tradicijo. Njen zaetnik je nemki zdravnik Samuel Hahnemann. Temelji na principu podobnosti. To pomeni, da doloena snov, ki pri zdravi osebi sproi doloene simptome, pri bolniku iste simptome odpravi. Najlaje to ponazorimo s primerom: Pik ebele povzroi na mestu vboda oteklino, ki je obarvana rdee. Mesto pika je bolee s tipino zbadajoo boleino. Hladni obkladki boleino olajajo. Mesto je obutljivo za dotik in toploto. Homeopatsko zdravilo Apis Mellifica, ki je pripravljeno iz ebele, po nekaj odmerkih odpravi sledi vboda. Uporablja pa se tudi pri drugih teavah, ki povzroijo podobne znake kot pik ebele: zvin glenja, vnetje sluznice rela, vnetje sklepov, herpes na ustnici. Homeopatija zahteva individualen pristop k zdravljenju, saj lahko bolniki z istimi diagnozami, a razlinimi simptomi dobijo povsem razlina homeopatska zdravila. Homeopatija je komplementarna metoda zdravljenja z naravnimi uinkovinami v zelo majhnih odmerkih in hkrati terapevtsko zelo uinkovita, brez stranskih uinkov. Homeopatsko zdravljenje klasino medicino podpira in dopolnjuje. Homeopatska zdravila so rastlinskega, ivalskega in mineralnega izvora. Izdelana so po posebnem postopku z vekratnim zaporednim redenjem in pretresanjem. Pomembno pri izdelavi zdravila je potenciranje. To je postopek, ki ga je razvil Hahnemann in je znailen za ta zdravila. S potenciranjem doseemo zmanjanje toksinosti vhodnih substanc in eleno energijsko zdravilno mo. Stopnjo razredevanja oznaujemo z izrazom potenca. Na trgu so homeopatska zdravila v tekoi (kapljice), trdni (kroglice) in poltrdni obliki. Najpogosteje se uporabljajo kroglice, ki se dajejo pod jezik. Ta oblika je tudi edina trenutno na voljo v Sloveniji. To je izrazito individualna metoda zdravljenja. Pomembna je vsaka sprememba na fizinem in psihinem nivoju bolnika, ki spremlja bolezen. Izbira homeopatskega zdravila je teka naloga. Pri izbiri je treba upotevati: osnovne simptome bolezni (npr. vnetje sluznice v relu), znailnosti simptoma (npr. boleina je pulzirajoa), dejavnike izboljanja in poslabanja (npr. izboljajo hladni obkladki), poutje bolnika (npr. utrujenost), vzrok nastanka bolezni (npr. pik, pokodba).
Jemanje homeopatskih pripravkov: jemljemo jih pol ure pred jedjo ali pol ure po jedi; bolnik naj v asu zdravljenja ne uiva kave, kokakole, rnega aja in aja iz kamilice ali mete; kroglic ne prijemamo z rokami niti se jih ne dotikamo s kovinskimi predmeti. Za pomo pri jemanju uporabljamo plastine lice; kroglice damo pod jezik in poakamo, da se raztopijo; otrokom lahko raztopimo kroglice v kozarku vode; med jemanjem homeopatskih zdravil ne opuamo zdravljenja s klasinimi zdravili. Zdravila shranjujemo na suhem mestu, zaiteno pred svetlobo in pri sobni temperaturi, oddaljene od virov sevanja (raunalnik, mobilni telefon). Homeopatsko zdravilo jemljemo, dokler so prisotni simptomi. Ob izboljanju zdravstvenega stanja zmanjamo pogostost jemanja zdravila, kar pomeni, da e smo v zaetku zdravljenja jemali zdravilo npr. petkrat na dan, ga ob izboljanju jemljemo le e trikrat na dan. Ko simptomi izzvenijo, prekinemo jemanje zdravila.
Stran 45
Akutna teava se praviloma izbolja po treh do tirih odmerkih homeopatskega zdravila, kronina pa v nekaj dneh. Zelo pomembno je, da zdravilo zanemo jemati im prej, ob pojavu prvih simptomov. Splono velja, da e se akutno stanje ne izbolja v nekaj urah ali se simptomi med zdravljenjem spremenijo, izbrano zdravilo verjetno ni pravo in ga je treba zamenjati. Vasih se simptomi blago poslabajo pred izboljanjem. To je znak dobrega odgovora in vedno izgine v nekaj dneh. e ni tako, je treba homeopatsko zdravilo zamenjati. Samozdravljenje akutnih stanj Homeopatija je primerna metoda za samozdravljenje lajih akutnih stanj. Svetujemo vam, da se o izbiri kakor tudi o pravilni uporabi homeopatskih zdravil posvetujete s farmacevtom, ki ima dodatna znanja s podroja homeopatije. V Sloveniji se homeopatska zdravila izdajajo v oznaenih lekarnah. Doloene situacije pa izkljuujejo samozdravljenje s homeopatskimi zdravili. Farmacevt vas bo napotil k zdravniku, e: o simptomi trajajo dalji as in ne popustijo; o se stanje slaba; o so prisotni resneji znaki; o se stanje ponavlja. Homeopatija je individualna metoda in zdravilo bo izbrano posebej za vas in za doloeno stanje, zato ga brez posveta ne posojajte drugim, etudi imajo podobne teave kot vi. Svetujemo vam, da zdravilo zanete jemati im prej, ko so se teave pojavile, in da ga jemljete v skladu z navodili farmacevta. V okviru samozdravljenja vam bomo svetovali homeopatska zdravila za lajanje naslednjih lajih akutnih teav: o dihal: prehlad, boleine v relu, hripavost, kaelj, gripa, alergije; o prebavil: zgaga, kri, napihnjenost, bruhanje, driska, zaprtje, potovalna slabost; o seil: vnetje mehurja; o koe: po pikih uelk, herpes na ustnici, bradavice; o ensk: bolea menstruacija, predmenstrualni sindrom, klimakterijske teave, teave med nosenostjo; o boleine v miicah in sklepih, portne pokodbe; o stres, trema pred javnim nastopanjem, nespenost; o glavobol, utrujenost, izboljanje koncentracije; o ob izraanju zob in krih prebavil dojenkov. Homeopatsko zdravljenje kroninih stanj Homeopatsko zdravljenje kroninih stanj in ponavljajoih se akutnih stanj poteka pod nadzorom zdravnika homeopata. Tudi v vai lekarni v Vidmu lahko povpraate o homeopatskih zdravilih. elim vam zdravo prihajajoe leto 2013 in zahvala vsem, ki pridete po nasvet, zdravilo in prijazno besedo v lekarno Videm. Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
UPORABA HOMEOPATIJE
Videmski diabetiki na skupnem pohodu

14. novembra smo obeleili svetovni dan sladkorne bolezni in v Zvezi drutev diabetikov Slovenije so ob tem dnevu zapisali, da se s sladkorno boleznijo vsak dan sooa ve kot 366 milijonov ljudi po svetu. Pogostost bolezni naraa, v Sloveniji imamo takih bolnikov okoli 115.000. Po ugotovitvah se bo tevilo diabetikov do leta 2030 povzpelo na 552 milijonov. Strokovnjaki svetujejo, da je eden od kljunih preventivnih ukrepov za prepreitev nastanka sladkorne bolezni zdrav ivljenjski slog, in tega se zavedajo tudi sladkorni bolniki iz Vidma in okolice, lani ptujskega drutva diabetikov. Druenje jim veliko pomeni, nam je zaupala Nada Galun, zato so se ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni znova sreali in skupaj podali na pohod. To je bila le ena od prilonosti, da izmenjajo izkunje, si povedo, kako ivijo s to boleznijo in premagujejo teave, ki se marsikdaj tudi pojavijo in jih je treba reiti. Skupaj so sladkorni bolniki lahko moneji, pravi Galunova. TM
Videmski in okoliki sladkorni bolniki na skupnem druenju v obini Videm Foto: arhiv Galun
Stran 46
Ko zdrav razum premaga birokracijo

Evropska unija si je v okviru podnebnoenergetskega svenja zadala za cilj poveanje rabe obnovljivih virov energije na 20 odstotkov v skupni rabi energije, Slovenija pa 25 odstotkov. A za to seveda ni dovolj poveati proizvodnje obnovljivih virov energije, temve predvsem zmanjati rabo konne energije. Predvsem zato, ker Slovenija porabi mnogo preve energije na enoto proizvoda. Po energetski intenzivnosti je namre kljub rahlemu napredku zadnjih let e vedno za ve kot 50 odstotkov nad povprejem EU. trarn. Najve jih je v paniji, Nemiji in na Danskem. V svetovnem merilu najve energije iz vetra pridobijo na Kitajskem. Konno pa je napoil as, ko smo tudi v Sloveniji dobili prvo veliko vetrno elektrarno. Lei na Grikem polju pri Divai. Za njeno postavitev je najbolj zasluen idejni vodja in direktor podjetja AAE Slovenija Anton Koroec. Za uresniitev ideje se je boril dobrih 13 let. Njeni postavitvi so sicer nasprotovali tevilni, posebno varuhi ptic in okoljevarstveniki. Kot pa pove Koroec, je za postavitev prve velike vetrne elektrarne v Sloveniji beleil izjemno zanimanje lokalnih skupnosti. Sama vetrnica je namre postavljena na zemljiu agrarne skupnosti v Dolenji vasi na Grikem polju. Seveda je bila pot do danes dolga in polna birokratskih preprek pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Danes, ko se vetrnica bohoti v svoji veliini, je lepo vidna z avtoceste pri Senoeah. Za lokacijo so se odloili izkljuno zaradi naravnih danosti. Veter in lega sta ugodna, v bliini sta tudi daljnovod in avtocesta. Sicer pa so lokacijo, Griko polje, nali s pomojo vetrnih kart za izgradnjo avtoceste, ocen proizvajalcev vetrnih turbin in pridelovalcev vetrne energije. Temelj za vetrnico ima premer 15 metrov, visok je 2,8 metra. V temelj je vgrajeno 500 m3 betona in 50 ton eleza. Sama vetrnica je tipa E-70, nazivne moi 2,3 MW. Rotor ima premer 71 metrov in se vrti na 98-metrskem visokem stebru. To je prva vetrnica od nartovanih 21, ki jih bodo e postavili na tem polju. Za Koroca seveda to ni prvi projekt ustvarjanja zelene energije. Pred leti je postavil 320-kW hidroelektrarno na reki Dravinji v Trcu, ki jo je tudi sam projektiral. Danes je znano dejstvo, da smo v zadnjih 100 letih na svetu porabili ve kot 50 odstotkov fosilne energije, ki je imamo na razpolago in je nastajala zadnjih 100 do 200 milijonov let. Glede na to obstajajo tevilne raziskave, kako v novih virih najti reitev svetovnega problema pridobivanja energije. In ravno ta
Anton Koroec, idejni vodja prve vetrne elektrarne in direktor podjetja AAE Slovenija
Obnovljivi viri energije vkljuujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov. Med najpogosteje sodijo biomasa, geotermalna energija, sonna, vodna in vetrna energija. Vetrna energija je e vedno v ospredju, ko govorimo o t. i. zeleni energiji. Prednosti vetrne elektrarne so v tem, da potrebuje malo prostora, vetrna energija je okolju prijazna energija, ki izkoria naravno energijo vetra, pri tem pa se v okolje ne sproajo nevarne snovi. Nasprotniki, ki jih je al tudi nekaj, pa radi poudarijo dejavnike, ki v nekaterih pogledih negativno vplivajo na okolje. Tu se pojavijo estetski vplivi, nizkofrekvenni hrup ter da motijo ptice itd. Ker iemo kompromis, seveda ne smemo pozabiti, da je ta energija vseeno zelena in veliko manj nevarna za okolje kot npr. jedrska. Po vsej Evropi je ve tiso vetrnih elek-
tema je izziv za Koroca. Znanstveniki so odkrili gensko preparirane alge. Za primerjavo Koroec pove, kako se iz 1 ha koruze ali oljne repice oziroma sladkornega trsa pridobi do 4.000 l biodizla. Iz 1 ha gensko prepariranih alg, ki so izpostavljene sonni svetlobi, ob dovajanju ogljikovega dioksida, rudninskih snovi in vode, ustvarijo zeleno biomaso, nabito z energijo. Iz te mase lahko e proizvedemo 28.100 l biodizla. e ekstremneji so podatki za gensko obdelane alge, ki so sposobne iz sonne energije, vode in ogljikovega dioksida direktno proizvajati biodizel ali etanol, in to kar 140.000 l biodizla na ha puavskega terena, kar je 40-krat ve od enega ha koruze. Da to niso le sanje, dokazujejo milijardne razvojne investicije in prvi pilotni projekti energetskih gigantov, kot je npr. Exxon Mobil. S tem bi kmetijsko zemljo uvali za pridelavo hrane, energijo v obliki biodizla ali etanola (alkohola) pa proizvajali na za kmetijstvo neprimernih obmojih. Tako zakljui Koroec, oe prve slovenske vetrne elektrarne, veni inovator in lovek, nenehno zazrt v boljo prihodnost in vedno v iskanju inovativnih reitev za pridobivanje zelene energije. Andreja Zemljak Foto: arhiv Koroca
V ozadju je vidna tudi merilna naprava, visoka 60 m, za meritev hitrosti vetra.
Stran 47
Iz nae ole in vrtca

Ustvarjalne delavnice za boinonovoletni bazar v vrtcu Sonek
Prazniki, ki prihajajo, so lepi e sami po sebi. e lepi postanejo, ko se svojih najblijih spomnimo s kaknim skromnim darilom. e je to darilo pripravljeno z lastnimi rokami ali unikatno izdelano, ima e toliko vejo vrednost. In prav to smo poeli skupaj stari in strokovne delavke vrtca Sonek v torek, 27. novembra. Ustvarjali smo unikatna darila, ki bodo razstavljena na boino-novoletnem bazarju v hodniku naega vrtca v Vidmu. Z na ta nain zbranimi prostovoljnimi prispevki elimo otrokom polepati dneve v vrtcu. Strokovne delavke vrtca Sonek
Na zelo deeven dan, 5. novembra, so pri leskovki oli v uporabo predali otroka igrala in nov parkirni prostor.
Mavrine novike iz vrtca Mavrica

Jesen se poasi poslavlja od nas. Naravo je obarvala s udovitimi barvami. Prinesla nam je veliko lepega. Pridobitve, na katere smo najbolj ponosni, so nova igrala in parkirie ob oli. Veseli smo, da so nam odgovorni prisluhnili. Tako smo 5. novembra proslavili odprtje igral in parkirnega prostora. Ob tem bi se e posebej zahvalili vsem, ki so kakorkoli prispevali k uresniitvi naih in otrokih elja. Ni lepe zahvale, kot sta veselo srce otroka in ar v njegovih oeh, zazrtih v prihodnost. Vedno tudi poudarjamo, kako pomembno je sodelovanje vrtca s stari. Prav zato smo veseli, da so stari prevzeli pobudo, se odloili, da bodo nekaj spremenili in dodali svoje kamenke v mozaik, ki ga ustvarjamo skupaj. Ker elimo svojim otrokom nuditi, kar se da najve, sredstva, ki jih dobimo, pa so omejena, so stari v tednu otroka pripravili bogat sreelov. Med zbranimi
dobitki se je za vsakega nalo nekaj. Denar so namenili nakupu televizorja in didaktinih iger. V novembru so stari organizirali delavnici, kjer smo izdelovali razline izdelke (aranmaje, smreice, voilnice ). Razstavljeni bodo na boino-novoletnem bazarju. Ker so nae mamice zelo pridne, delavne, pripravljajo svojim malkom igrico ob prazninem decembru. Tudi strokovne delavke vrtca pripravljamo predstavo, s
katero bomo otroke razveselile konec decembra, ko nas bo v telovadnici ole obiskal Boiek. Nas prav zanima, kaj bo skrival v svoji vrei. Prihaja zima, ki bo v naravo vnesla nove spremembe. Leteh se e veselimo, saj smo vsi v veselem priakovanju snega, zimskega veselja in tudi praznikov, ki nam jih prinese december. Damjana Hli
V deju so najmlaji peli in plesali. Foto: arhiv O
Stran 48
Barvali so vrtevsko ograjo

Da smo dobrodelni, humanitarni, da radi pomagamo, verjetno tudi v naem okolju ni treba posebej poudarjati. Ta dobrodelnost je prila v ospredje v lepem sonnem oktobrskem popoldnevu, ko se je ob ograji videmskega vrtca Sonek zbralo veliko znanih obrazov. Odzvali so se na povabilo, da s skupnimi momi obnovijo vrtevsko ograjo in ji e pred koncem leta dajo novega ivljenja. Dobrodelna nota je ve kot uspela. Videmski vrtec je letos dopolnil pet let in prav toliko let teje tudi ograja, ki pa je bila od vremenskih vplivov e kar potrebna obnove. Barva na lesu se je izsuila in mojstri so ji spet vlivi sveine in jo dobro pripravili na novo zimo in vsa prihodnja leta. V drubi upana Friderika Braia in njegove soproge Julijane so na akcijo prili e nekateri svetniki obine Videm, podupan Marjan Selinek, poslanec Branko Marini, nekateri samostojni podjetniki, pater Janez Ferle, pri barvanju pa sta pomagali tudi ravnateljica O Videm Helena egula in njena pomonica Violeta Flajs. Obe sta se v imenu zaposlenih in otrok sodelujoim v akciji zahvalili za pomo in dobro voljo, ki so jo pokazali ob tem delu, zahvala pa je bila namenjena tudi podjetju Belinka, ki je podarilo barvo, in imi, ki je podarila opie. Besedilo in foto: TM
Nekaterim mojstrom je lo delo kar dobro od rok, videti pa je bilo, da so ob tem tudi uivali.
e fotografija v spomin na dobrodelno akcijo pri vrtcu Sonek v Vidmu, ki je lahko lep zgled in spodbuda za e kakno akcijo v naem okolju.
V iskanju kralja Matjaa

Osmoolci O Videm in podrunice Leskovec smo se od 12. do 16. novembra namesto v obiajni oli uili v naravoslovni oli v naravi v Meici, v Domu Peca. Tako pa so potekali nai dnevi. dli kosilo. Ko smo se najedli, smo odli v svoje sobe in si uredili postelje. Naa soba se je imenovala kralj Matja. Kasneje popoldan smo odli na pohod in si ogledali tudi rudnik. Zveer smo imeli tudi igre z ogo, kot so odbojka, nogomet in koarka. Potem smo poveerjali. Ob 21. uri smo odli v sobe, da smo se pripravili na spanje, in uro kasneje smo e v piamah leali v posteljah. Torek je bil zelo zanimiv dan. Zjutraj nas je zvonec zbu-
Iz ole smo krenili okoli 8. ure. Vozili smo se dve uri in pol. Ko smo prispeli do Doma Peca, smo odloili kovke in se zbrali v jedilnici. Vodja doma Meta nam je predstavila pravila in urnik za cel teden. Zatem smo poje-
PONEDELJEK, 12. 11. 2012
TOREK, 13. 11. 2012
dil ob sedmih. S teavo smo vstali, ampak na razpolago smo imeli le pol ure, zato smo morali malo pohiteti. V
torek smo skupina A imeli lokostrelstvo. V to spretnost nas je uvajal uitelj Jure. Bilo je zelo zanimivo. Kasneje
Stran 49
ETRTEK, 15. 11. 2012
Zgodaj smo vstali, saj smo si morali pripraviti kovke. Ob osmih smo pozajtrkovali, nato pa nas je akalo e tekmovanje. Tekmovali smo z GPS-napravami. To so naprave, ki nam kaejo pot. Ob dvanajstih smo imeli kosilo, uro kasneje pa zapustili Dom Peca. V oli v naravi smo se imeli super. Dnevnik zapisale: Lucija Vaupoti, Karin imenko, Anja Horvat, Nina Osenjak in Katja Gorian, uenke 8. a O Videm
PETEK, 16. 11. 2012
smo pojedli kosilo, ki je bilo zelo okusno. Zelo dobro nam je kuhal kuhar Bla, najbolje pa so bile sladice. Zveer smo imeli animacije. Bilo je zelo zanimivo, ampak vsi smo bili e malo zaspani. V sobi nas je bilo osem, zato smo morale malo pohiteti s prhanjem, saj smo imele samo eno uro asa. Spat smo le priblino ob dvanajstih. V sredo so nas zbudili ob 7. uri zjutraj. Imeli smo as, da se obleemo, in sledila je jutranja telovadba. Po
SREDA, 14. 11. 2012
telovadbi je deurni uenec pripravil mizo za zajtrk. Po zajtrku smo pospravili sobe. Sledile so aktivnosti v treh skupinah. Naa skupina je imela orientacijo z navigacijsko napravo. Ko smo konali, smo pojedli kosilo, nato pa smo imeli usmerjen prosti as. Sledile so aktivnosti v dveh skupinah. Mi smo se ukvarjali s preivetjem v naravi. Kurili smo ogenj in postavljali bivake. Sledila je veerja in po veerji animacije, bilo je zanimivo. Zaspali smo ob desetih.
Zjutraj smo bili e ob sedmih budni. Ob pol osmih smo imeli jutranjo telovadbo in nato zajtrk. Sledile so dopoldanske delavnice. Postavljali smo bivak. Uitelj Peter nam je pokazal, kako zakuriti ogenj in postaviti otor. Nato smo pojedli kosilo, popoldne pa nadaljevali z delavnicami. S kompasom in zemljevidom smo iskali pot po gozdu. Pomagala sta nam uiteljica Meta in uitelj Peter. Zveer smo si pripravili disko. Bilo je super!
Praznik olske knjinice

V letonjem olskem letu smo se vkljuili v projekt ob mednarodnem mesecu olskih knjinic pod geslom olske knjinice vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. V olskih knjinicah so shranjene knjige in doku-
V oktobru so uenci lahko prisluhnili pravljicam, ki so jih pripovedovali vrstniki, nato pa so si izdelali e knjine kazalke.
Na sonno oktobrsko soboto smo se podali na pohod po Srakaevi poti.
Stran 50
menti, ki priajo o preteklem asu in ohranjajo zgodovino, skrbijo za sedanjost in prihodnost naih uencev, saj jih bogatijo s kompetencami, ki so potrebne za uspeno delovanje v dananji drubi. Praznovanje mednarodnega meseca olskih knjinic je opozorilo na iroko paleto dejavnosti, s katerimi knjinice uence in stare opremljajo za ivljenje. smo spominsko radijsko uro ob dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve ter pripravili komemoracijo v spominskem parku ob oli. Svetovalna delavka bo pripravila predavanje o pomenu branja otrokom za stare uencev prvih in drugih razredov ter za stare predolskih otrok iz vrtca. Zadnjo sonno oktobrsko soboto pa smo se podali na pohod po Srakaevi poti. Razveselili smo se obiska svojcev pisatelja Franceta Forstneria, ki so nam povedali e marsikatero zanimivost iz njegovega ivljenja. Vsi smo si bili enotni, da nam je bilo lepo, in si zaeleli, naj bo e vekrat tako. Tanja Potonik
V oktobru so uenci lahko prisluhnili pravljicam, ki so jih pripovedovali vrstniki, nato pa so si izdelali e knjine kazalke. Sedmoolci so obiskali v okviru projekta Rastem s knjigo Knjinico Ivana Potra na Ptuju. Izvedli
In kaj se je dogajalo pri nas?
Ko iz olske kuhinje zadii ...

V zadnjem vroem avgustovskem tednu, preden smo zakorakali v novo olsko leto, so se na O Videm in Sela v okviru projekta Popestrimo olo odvijale ustvarjalne poitnike delavnice. Sodelovalo je priblino 50 uencev in osem zunanjih sodelavcev, ki so s svojim znanjem in ustvarjalnimi sposobnostmi pripomogli k uspenosti delavnic. Skupaj smo plesali, se igrali, slikali, iskali in spoznali skritega gosta, kuhali in se poteno najedli, predvsem pa veliko smejali in se zabavali. Predzadnji dan poitnikih delavnic je iz olske kuhinje zadialo po samih dobrotah, saj so nas obiskale gospe iz Drutva kmetic obine Videm, ki se vedno z veseljem odzovejo na naa povabila in nas presenetijo s im novim. Tokrat so pripravile kuharsko delavnico in nam predstavile kar tri jedi: zelenjavno juho, slivovo juho in slivove cmoke. Na delavnico so se dobro pripravile. S seboj so prinesle vse, kar so potrebovale za izvedbo, in jo strokovno izpeljale. e posebej je bilo zanimivo to, da so otroci pri pripravi jedi tudi aktivno sodelovali. Pomagali so rezati zelenjavo in delati cmoke, kar je e spodbudilo njihovo radovednost in zanimanje za kuhanje. Gospodinje Danica Spevan, Neka Hli, Mimica Kirbi in Marija Kolednik rnila so se pomeale med otroke in jim pomagale, da so se prav vsi prelevili v male kuharske mojstre. Prijazno so
odgovarjale na njihova vpraanja. Prijetno jih je bilo opazovati. Najveje veselje pa je sledilo na koncu, ko smo lahko vse pripravljene jedi tudi poskusili, pravzaprav smo se do sitega najedli. Otroci so z navduenjem pojedli vse, kar so skuhali, e posebej pa jim je bila zanimiva slivova juha, saj jo je veina okusila prvi. Tudi zelenjavna juha je naenkrat postala dobra vsem, prvo nagrado pa so si po mnenju otrok zasluili odlini slivovi cmoki, v katerih ni bila slivova marmelada, ampak prave
slive. Na koncu so e poskrbele, da jedi ne bi le v pozabo in so vsakemu otroku razdelile kuharske recepte. Drimo pesti, da nas te prijazne in dobre kuharice e kdaj obiejo, nam pokaejo kak kuharski trik in razkrijejo e kaken kuharski recept ve. Iskreno se jim zahvaljujem za obisk. Aneja Cafuta
Stran 51
Devetoolci vzor mlaji generaciji

Vsako leto dobi vsak devetoolec svojega varovanca prvoolca. To je pri nas e kar nekaj let navada, tradicija. Pomagamo, da se im bolje vkljui v olo in njen ritem. Sama sicer tega kot prvoolka nisem doivela, vendar vem, da prvoolkom varuh nikakor ni odve, kvejemu mu je v pomo. Pomaga mu prvi prestopiti prag osnovne ole, nato pa sta z vsakim naslednjim sreanjem bolj povezana. Tako smo se tudi mi, devetoolci, na prvi olski dan, 3. septembra, spoznali z naimi varovanci. Voditelji programa so nas poklicali in mi smo prvoolkom nataknili epice ter jim okrog vratu dali obesek z njegovim in varuhovim imenom. Po fotografiranju ponosnih mamic smo jih prvi pospremili skozi vrata nae ole. Vsi presreni so z nami odli v svoj razred, kjer smo jim oblekli e majice in se poasi poslovili. Na naslednje sreanje s prvoolci naimi varovanci smo se prav posebej pripravili. Dva devetoolca sva se odpravila v njihov razred in jim pripovedovala pravljico. Vsi smo uivali, na koncu pa smo se skupaj odpravili na prvi obisk knjinice. Tudi tam jih je knjiniarka presenetila s pravljico in jim razdelila njihove prve lanske izkaznice za olsko knjinico. Nae snidenje se je izteklo in poslovili smo se, tokrat z objemom. 22. septembra nas je razredniarka presenetila in povedala, da bomo skupaj s prvoolci malicali. S tem smo jim eleli pokazati, kako se obnaamo pri mizi, in se e bolj zbliati. Poseben dan za prvoolce je bil ponedeljek, 15. oktober, ko smo jih na proslavi skupaj z uitelji in nekaj tokami uencev 2. in 3. razreda sprejeli v olsko skupnost. Ob koncu proslave smo se skupaj z varovanci fotografirali in odli na pripravljeno preseneenje. To so bile palainke, ki smo jih z veseljem pojedli, in nato po napornem dnevu odli domov. Nae zadnje sreanje je bilo 23. novembra, ko smo skupaj ustvarjali voilnice. Dobili smo pravokotnik, na katerem smo izpraskali dva enaka motiva v povezavi z boiem. Enega je s rtami, krogci, srki ali drugim uredil varovanec, drugega pa varuh. Tudi pri tem sreanju smo kot pri vseh drugih zelo uivali. Skozi vsa sreanja smo se zelo zbliali in postali e pravi prijatelji. Mislim, da je ideja o varuhih in njihovih varovancih dobra, saj imajo otroci poleg starev in uiteljev e nekoga, na katerega se lahko zanesejo. Upam, da bomo e naprej tako dobro sodelovali in se razumeli. Gaja ilak, 9. a, O Videm
Kulturni dan na ptujskem gradu Dogodek med poitnicami

Zjutraj sem se zbudil in pogledal skozi okno. Zapadel je sneg! sem zakrial. Zaradi snega nismo imeli elektrike. Veselil sem se e ob sedmih zjutraj in elel sem ven, ampak sem si najprej moral umiti zobe in obraz. Moral sem pojesti zajtrk. Poakati sem moral, da se je zbudil moj bratec Luka. Po eni dolgi uri akanja sem konno lahko el na sneg. Z Luko sva se kepala, delala sneaka, se vozila s sankami in z vreami. Kmalu je zaelo mono sneiti, zato sva la v hio. Nekaj asa sva leala na postelji in akala na elektriko. Elektrike ni bilo e zelo dolgo. Spet sva se oblekla in la sva k sosedi. Tam sva naredila velikega debelega sneaka, ki je bil malo veji od mene. Dolgo sva bila zunaj. Zveerilo se je. Ati je priel domov iz slube. Dan mi je bil zelo ve. Nejc Sitar, 5. r. V ponedeljek, 3. 12., smo imeli kulturni dan na ptujskem gradu. Do Ptuja smo se peljali z avtobusom. Ko smo prili do gradu, nas je sprejela naa vodika. Najprej nam je predstavila pustne eme, ki jih pogosto vidimo na pustni paradi. Nato smo odli v dvorano, kjer nam je vodika odgovarjala na vpraanja. Tam so bile razstavljene slike Turkov, ki so bile zelo lepe ter zanimive. Ko smo hodili po gradu, smo videli zelo veliko lepih predmetov. Imeli so zelo lepe skodelice in drugo posodo. Po jedilnicah in vseh sobah so imeli zelo lepe stenske preproge ali tapiserije. Pogledali smo e glasbila, ki so bila zelo nenavadna, saj takih ne vidimo povsod. Nato smo si ogledali e oroje, ki so ga uporabljali za zaito gradu in celotnega mesta. Po ogledu gradu smo imeli delavnice, na katerih smo izdelali boben. Po vseh aktivnostih na ptujskem gradu smo pojedli malico in odli skozi stari del mesta na avtobus. Ta kulturni dan je bil zelo zanimiv ter pouen. Nika Princl, 4. r.
Stran 52
Veselje v Leskovcu
Ob sveani 100-letnici ole Leskovec je na isti dan potekalo e eno razveseljivo dogajanje odprtje otrokega igria in olskega parkiria. Najbolj so se ga razveselili predolski otroci, ki obiskujejo tamkajnji vrtec. Tih, turobno deeven dan me spremlja k veselemu dogodku. Sicer me obdajajo misli, kako priarati lep dan kljub deju. Skrb je zaman, za to so poskrbeli nastopajoi otroci. Prepustili so se veseli glasbi ter zaplesali in zapeli Ko sem sreen Resnino so nas naredili srene, predvsem pa sebe. Med svojim bivanjem v vrtcu bodo lahko uporabljali povsem nova igrala, po standardih in normativih urejeno igrie. Lahko bodo sprostili svojo odveno energijo, spletali prijateljstva in obudovali okolike haloke grie. Sreo pa so izrazili v svojih nagovorih tudi upan Friderik Brai, ravnateljica Helena egula in poslanec v DZ Branko Marini. Po sveanem prerezu vrvice otroci sicer niso mogli preizkusiti igral, vedo pa, da bo za igralne vragolije na voljo e veliko sonnih dni. Zahvala velja predvsem obini Videm, gradbenemu izvajalcu Bezjaku, podjetju Mitos, avtoprevoznitvu Serdinek in Danielu Hliu Elme elektromehanika. Violeta Flajs, pomonica ravnateljice
Pogled na novo otroko igrie in olsko parkirie v Leskovcu Foto: arhiv O
Projekt Comenius Regio v obini Videm

Obina Videm, O Videm in Kulturno drutvo Franceta Preerna Videm pri Ptuju smo se skupaj s partnerji iz Poljske v zaetku leta 2012 uspeno prijavili na razpis programa Vseivljenjsko uenje za Comenius Regio partnerstvo. Sodelovanje med Poznanom in Vidmom pri Ptuju se je vzpostavilo v asu projekta Comenius vestransko olsko partnerstvo, v katerem se je zaelo uspeno sodelovanje naih ol. Zato sta oba kraja elela poglobiti bilateralno sodelovanje na podroju izobraevanja v okviru novega projekta Comenius Regio, ki je financiran s strani Evropske komisije. Comenius Regio partnerstva pomagajo sodelujoim regijam pri razvijanju in izmenjavi najbolje prakse v olskem izobraevanju, za razvoj trajnostnega ezmejnega sodelovanja in krepitev evropske razsenosti olskega izobraevanja. Nai partnerji na Poljskem so mestna hia Poznan, ola Zesp Szk z Oddziaami Sportowyminr 1, Edu Gate fundacija ter kulturni center Pod lipami. Glavna tema tega dvoletnega projekta je razvijanje osnovnih socialnih in osebnostnih kompetenc olskih otrok skozi rabo razlinih metod, povezanih z umetnostjo, gledaliem in kulturo. Socialne in osebnostne kompetence so e posebej pomembne pri starejih uencih, ki se sooajo s ustvenimi problemi, kot so slaba samopodoba, agresivnost, teave s socialno integracijo ipd. Te kompetence so kljunega pomena za nadaljnji osebni in izobrazbeni razvoj uencev. Projekt ima obiren raziskovalen pristop in cilja k razvijanju, rabi in preizkuanju razlinih metod in pripomokov pri delu z uenci. V projektu bomo preverili, kako se lahko razline metode prilagodijo za rabo v razredu, da bi pomagali uencem pri razvoju njihovih osnovnih kompetenc. Prva dejavnost v okviru tega projekta se je odvijala na O Videm v sodelovanju s Kulturnim drutvom Franceta Preerna. Na prelep sonen dan, 1. oktobra, so lani razlinih sekcij kulturnega drutva na oli izvajali delavnice, na katerih so uenci spoznavali njihove dejavnosti, in prav vsi so se predstavili na udoviti zakljuni prireditvi, preeti z medgeneracijskim sodelovanjem. Glavni namen tega kulturnega dneva je bil, da bi uenci odkrivali svoje interese in morebitna mona podroja ter jih spodbuditi k vkljuevanju v kulturne dejavnosti v lokalni skupnosti. Od 10. do 13. oktobra pa smo se vsi projektni partnerji sestali na uvodnem sreanju v Poznanu. Po uradnih predstavitvah v poznanski mestni hii smo obiskali olo in kulturni center Pod lipami. Dogovarjali smo se o nadaljnjih projektnih nalogah in nainu sodelovanja. Poljaki so se izkazali kot dobri gostitelji, mi pa smo jim gostoljubje povrnili v teh prazninih decembrskih dneh, ko smo jim lahko razkazali na domai kraj. e 10. decembra so namre prispeli v Videm na 2. tudijsko sreanje v okviru projekta Comenius Regio. Petra Fonari
Stran 53
Planinski izlet na Urljo goro

V soboto, 10. 11. 2012, smo se lani planinskega kroka O Videm pod strokovnim vodstvom Planinskega drutva Naveza odpravili na planinski izlet na Urljo goro. Pod vznoje gore smo se odpeljali z avtobusom. Pot je bila precej dolga. Med potjo smo videli nekaj posledic poplav. Ko smo prispeli pod vznoje gore, smo se najprej namalicali, da smo se laje povzpeli na vrh skoraj 2000 m visoke Urlje gore. Pot smo zaeli na travniku, potem pa jo nadaljevali po gozdu. Med hojo smo se vekrat odpoili. e je bil redek gozd, smo lahko videli tudi Peco. ez nekaj asa smo prili na vrh. Tam smo se fotografirali in se hitro odpravili v koo, ki je bila nedale vstran. V koi je bilo toplo, zato smo si slekli bunde in kape. Naroili smo si aj, ki je bil zelo vro. Malo smo se e pogovarjali, nato smo se pripravili za spust v dolino. Pot navzdol je hitro minila, saj je bila manj naporna kot pot na vrh. Kmalu smo e bili pri avtobusu. Pot domov je bila mirna in se ni zgodilo ni posebnega. Nekateri so bili malo utrujeni in so celo zaspali. Do doma pa me je zapeljala uiteljica. Ta izlet mi je bil izjemno ve in zagotovo bom s planinskim krokom e hodil na izlete. Martin Murko, 6. a, O Videm
Laura
Sneak in mucki
Zjutraj me ni zbudila mami kot po navadi, zbudila sta me moja mucka Garfild in Miko. Bila sta zelo lana, zato sem jima dala hrano. Najedla sta se in Miko se je el igrat, Garfild pa je len in je el spat. Naslednji dan me je zbudila moja prijateljica in mi povedala, da zunaj snei. Jupi, sem rekla. Oblekla sem se, se najedla, umila in la na sneg. Prijateljica mi je rekla, naj narediva sneaka. Naredili sva veliko kepo in e dve. Kepi sta bili teki, zgornji del pa sploh ne. Naredili sva roki, vzeli kamne ter naredili podrobnosti. Mami je prinesla ven topel aj za vse. Potem sem se e igrala z mucki, bilo je super. To je bil moj najljubi dan v teh poitnicah. Sanja Sitar, 5. r.
Stran 54
Iz vrtca Zvezdice na Selih

V prazninem decembru so vzgojiteljice vrtca Zvezdice na O Sela pripravile igrico za otroke in njihove stare. V igrici Deela palkov so otroci lahko videli, kako se v teh prazninih dneh palki pripravljajo na praznovanje.
Veselje na snegu
Naravo je prekrila snena odeja. Otroci v vrtcu Zvezdice so komaj akali, da se obleejo, nadenejo kapo, al in rokavice. In e smo bili zunaj na snegu ...
Besedilo in foto: vzgojiteljice vrtca Zvezdice
Stran 55
Mladi za dedke in babice v obini Videm

Sreda, 24. oktobra, je v Vidmu pri Ptuju zdruila dve generaciji. e tradicionalno medgeneracijsko druenje ob dnevu starejih med osnovnoolci ole Videm in ko, Mojca Kamenek in Anica Topolovec, smo pripravili predstavitev projekta Od tablice do raunalnika. Zelo smo bili zadovoljni z velikim obiskom dedkov in babic ter starev naih uencev. V oktobru smo povabili k pouku babice, dedke in prababice. Nekatere smo obiskali tudi doma. Prosili smo jih, da nam pripovedujejo, kako je bilo v oli takrat, ko so e sami glodali olske klopi tako so v ali radi poimenovali pouk neko. Njihove spomine na pot v olo ali iz nje domov, na neprijetne kazni, ki so jih bili deleni, smo zbrali in jih na prireditvi predstavili, zaigrane v obliki prizorkov. Marsikatero oko se je orosilo ob spominu na olske dni. Nastopali so malki, ki so letonji september prvi sedli v olske starejimi obani je potekalo v telovadnici ole Videm. Uenci in uitelji prvega VIO, Olga Zelenik, Lidija Kosar, Botjan Petrovi, Biserka Selak, Darja Ostroklopi, pogum so jim dajali uenci iz drugega in tretjega razreda. Nastopali so sproeno, veselo in po mnenju vseh ve kot odlino. Ob spremljanju prireditve se je as za vse nas vrnil v preteklost. V olo, ki je bila drugana od dananje, po pripovedovanju starejih veliko bolj stroga kot danes, pa kljub temu so radi in z veseljem hodili v olo. Pot v olo je bila dolga in naporna, zato pa iz dneva v dan polna novih nepozabnih dogodivin. Mladi so z velikim zanimanjem posluali njihova pripovedovanja. Na koncu so soglasno ugotovili, da je danes v oli veliko lepe kot neko. Ob zakljuku prireditve je sledila e kratka sladka pogostitev, ki so jo v organizaciji olske pedagoginje Kse-
Na prireditvi so se uenci preselili v preteklost, v as, ko so olo obiskovali njihovi dedki in babice. Foto: arhiv O
nije Samojlenko pripravila dekleta slaiarskega kroka. Razli smo se polni prelepih vtisov in v zadovoljstvu, da smo preiveli skupaj poldru-
go uro zelo mladi, malo manj mladi in tisti, ki si na jesen ivljenja elijo nae drube. Anica Topolovec
Stran 56
Boi, kot so ga poznale nae babice in prababice

Advent je as tirih nedelj pred boiem, as priprave na Kristusovo rojstvo, odet v vijolino barvo, enitovanj in plesov ni. Domove okrasimo z venki, na katerih zagori ena sveica za vsako nedeljo, ki nas loi od boia. tiri sveice na adventnem venku so prispodoba lui, ki naznanja prihajajoe Kristusovo rojstvo. Na dan sv. Barbare (4. december) in sv. Lucije (13. december) odreemo lipovo, vinjevo ali enjevo vejico in jo postavimo v posodo z vodo. V vejici zbudimo spee in zamrzlo ivljenje. V tem asu damo v plitve posode kalit penino zrnje, da bo za boi ozelenelo. Penino zrnje pristavimo kasneje k jaslicam, v bogkov kot ali na boino mizo. Prebujanje ivljenjske moi v vejah in v zrnju budi v loveku upanje, da ga svetloba ni zapustila. V skrivnostni grozi hladu in pojemajoe svetlobe bo zasijala lu iz jaslic. Otroci napiejo Miklavu pismo, v katerem ga prosijo za darove. Pismo pustijo na okenski polici, kajti Miklav jih obie ponoi, ko je e spekel kekse in ko otroci e zdavnaj sanjajo sladke sanje. e so otroci vse leto pridni, jim Miklav v nastavljene kronike ali peharje na oknu irokosrno vsuje kopico daril. Nekdaj je nosil orehe, lenike, venec fig, kekse, roie, jabolka ter morda pomarane in zvezke. Bolja miklavevina v mestih so bile tudi pisano obleene punke, gugalni konjiki, trobente, posodice ... Miklav prihaja na dom in odpira debelo knjigo, kjer je zapisano, kdo je bil poreden in kdo priden. Angelc mu dri koaro, da pridne obdari, porednim pa da okraeno ibo, izdelano posebej za to prilonost. Toda mnogo huje je, ko se Miklav odloi, da bo hodil po domovih s hudobnimi, kosmatimi parklji, ki roljajo z verigami. Ti poredne otroke pobirajo in jih meejo v koare z glavo navzdol, da jim ven trlijo le e noge. Miklav je darila kupoval na sejmih, nekdaj na sejmu sv. Barbare, kasneje pa se je tevilnim sejmom pridruil tudi Miklavev sejem. Na Miklavevem sejmu niso smeli manjkati iz testa speeni Miklavi in parkeljni z rdeimi jeziki, pikoti, suho sadje, punke, konjiki in druge igrake pa tudi hrenovke, kuhane klobase, ganje in kuhano vino. Nekdaj, ko Miklav na Slovenskem e ni bil poznan, je darove nosil le Boiek na sveti veer. Otroci so pred ognjiem eljno priakovali, kaj jim bo Boiek vrgel skozi dimnik. Leteti so zaeli orehi, jabolka, pomarane, keksi, peresa, svinniki, zvezki pa tudi kaken kos obleke. Boiek je darila pual tudi v evljih, ki so mu jih otroci nastavili nad ognjiem. Danes pa Boiek obdaruje otroke in odrasle. Boiek ne more ve metati skozi odprte dimnike, ker teh ni ve. Navzel se je amerike navade, darila lino zavije in jih postavi pod jelko. Jaslice so mnogo stareje od boinega drevesca, bile so v pomo verniku pri verskem
razmiljanju in so zato morale biti kar najbolj nazorne. Na Slovenskem so se prvi pojavile leta 1644. Figure prvih jaslic so bile obleene in so bile "dva vatla visoke", to je 66 cm. V slovenske domove so se jaslice razirile v 19. stoletju. Lesene, glinene, najpogosteje pa papirnate figure so postavljali na trioglato desko v bogkovem kotu. Postavljanje jaslic je bilo sprva vedno naloga gospodarja, kasneje so to z veseljem prevzeli otroci. Mnoge druine pa postavljanje jaslic e dandanes spremenijo v pravi druinski praznik. Stara navada je, da se priprave na boi zano e v adventu. Stara navada je, da se za velike praznike v hii in okoli nje vse poisti. Na sveti veer se ne pripravlja zgolj dom, v katerem bivamo, pa pa tudi dom, v katerem biva naa dua telo. Tako so nekdaj sveti veer preiveli v strogem postu. S postom se lovek osvobaja zemeljskih vezi in se laje dvigne nad materijo, da zna prav vrednotiti vse, kar ga obdaja. Odrekanje hrani pomaga ohranjati pravi odnos do zemeljskih dobrin
in je veseli post v priakovanju Zveliarjevega rojstva. Danes se postimo en dan prej. Na sveti post so ljudje nalomili hrastovih vej in jih zatikali pri durih in oknih. Znano je, da hrast ne odvre listja in tako po svoje kljubuje zimi in smrti. Boini dan je sveti dan, najsveteji dan v letu. Ljudje se na ta dan ne lotijo nobenega opravila. V pregovoru velja, da na ta dan vse ive stvari poivajo. Povsod po Sloveniji je bila poleg boinih kruhov na mizi potica, ki jo je druina navadno jedla po polnonici. Boinega kruha upneka, poprtnika marsikje ne peejo ve, toda potica je nenadomestljiva in nepogreljiva. To je izvirno slovensko pecivo, ki ga v Slavi vojvodine Kranjske omenja e Janez Vajkard Valvazor. Ime izvira iz besede povitica, ker je povita. Potico so najvekrat pekli v modlu, ki ji je dajal obliko: okrogel, s tulcem na sredi, rebrast itd. Najstareji nadevi za potice so bili orehovi, lenikovi, medeni, skutini, smetanovi, ocvirkovi, rozinovi iz ivil, ki so jih imeli ljudje doma. Kasneje
Stran 57
so zaeli uporabljati e okolado, kakav in drugo. Potica dobi ime obiajno po nadevu, v Sloveniji so jo pekli, ko sladkorja e ni bilo, e so jo sladili, so uporabljali med. Na sveti veer so napovedovali tudi vreme: boi na trati velika no za pejo. Boino drevesce simbolizira veno drevo ivljenja. Drevo, ki so ga nai predniki prinesli v hio, je bilo zimzeleno, brez okrasja in lui. Sprva so smreice postavili na plotove, zemljike meje, ob vhode v vasi ali na vrtove, kasneje pa so jih postavili ali obesili v bogkov kot. Drevo so obesili s stropa, ponekod je bilo obrnjeno prav, ponekod na glavo. Kasneje so ga zaeli krasiti z rdeimi jabolki, pozlaenimi in posrebrenimi orehi in leniki, sladkorki, doma peenim pecivom v obliki zvezd, angelov, ptic pa tudi s pisanimi papirnatimi trakovi. Sveke so na njem zagorele mnogo kasneje. K prazninemu vzduju poleg boinega okrasja sodi tudi bogato pripravljena miza, ki je pogrnjena s skrbno izvezenim belim prtom in mora biti tako polna, da e kozarca ni kam postaviti. Blagostanje na boini mizi pomeni eljo po blaginji v prihajajoem letu. Voda in vino z boine mize preganjata hude oblake in kodljive vetrove, too in strelo. Boi je druinski praznik, in e so se ljudje na boini dan zjutraj sreevali, so si segali v roko, toda tujega praga niso nikdar prestopili. Samo v cerkev in domov. Kdor bi drugae ravnal, bi prinesel nesreo v hio. Za boi je poleg boinega okrasja in jaslic znailen tudi boini kruh, ki ob raznih poticah zavzema posebno mesto in ima na Slovenskem ve razlinih imen: poprtnik ali poprtnjak, boinik, upnik, minik, pominik, stolnik, parjenk, badnjak. Treba ga je poloiti na pogrnjeno mizo in tam ostane vse tri svete veere za boi, novo leto in svete tri kralje. Boinik je po slovenskih pokrajinah razlien. Speejo lahko enega samega, navadno pa tri, eden je penini, drugi ren, tretji ajdov. Na vsak praznik pojedo en hleb. Kjer pa imajo le en boinik, ga pojedo na svete tri kralje. Nekaj tega kruha dobi tudi ivina. Poleg boinika so nai predniki dajali na mizo tudi druge predmete. To so bili arodejni pripomoki, katerih prisotnost na mizi, ob njej ali pod njo je privabila neznane moi, ki so se blagodejno pokazale v druini, gospodarstvu: da bi bili zdravi, da bi bile letine obilne, da ne bi primanjkovalo denarja. Na novega leta dan smo v Sloveniji vedno jedli svinjino, ker je veljalo, da prinaa sreo. Ni dobro jesti perutnine, prai namre rije naprej, kura pa praska nazaj. e ima na novo leto dolg, ne iznebi se ga vse leto. Vse leto bo delal to, kar si delal na novo leto. Kdor je na novega leta dan laen, potem je laen vse tisto leto. Na novega leta dan je dobro, e je prvi gost v nai hii moki. e stopi v hio najprej enska, prinese nesreo. Tudi ni dobro, e na cesti najprej sreamo ensko. Pometanje na novo leto sprosti neznane moi, zato pometajmo od praga proti mizi, da ne pometemo sree ez prag. Kdor vstaja zgodaj na novega leta dan, bo zgodaj vstajal vse leto. Kdor pa vstane pozno, bo pozno vstajal vse leto. Na svete tri kralje hodijo spet koledniki. Gospodinje morajo zanje pripraviti klobase, denar ali vsaj kakno jabolko. Toda tudi trije kralji morajo kaj povedati. e drugega ne, vsaj od kod prihajajo: Kraljeva svetlost! Od kod ste Vi? Mi smo, kjer sonce gor gre, Gaper imenovan; Kraljeva svetlost, od kod ste pa Vi? Mi smo, kjer sonce na poldan stoji, Boltiar imenovan; Kraljeva svetlost, od kod ste pa Vi? Mi smo tisti, kjer sonce dol gre, Milhar imenovan. Zadnji, tretji sveti veer druina znova preivi skupaj. Na vrata s kredo zapiemo zaetnice imen sv. treh kraljev in letnico novega leta: 20+G+M+B+01. Pokadimo in pokropimo stanovanja ter nanemo tretji boinik. Pripravila: Andreja Gojkoek
Nej
Stran 58
Sveti Miklav med otroki v Leskovcu

Na predveer sv. Miklava se je cerkev sv. Andraa v Halozah napolnila z otroki in njihovi stari. Vsi smo ga e nestrpno akali, in e preden je priel, smo se z otroki nauili pesmico, ki smo jo zapeli dobremu mou kot preseneenje. Otroke sta pesmico nauila organist Sreko Zavec in njegova ena Sonja, ki je otroke animirala pred prihodom sv. Miklava. Ob teko priakovanem prihodu dobrega moa je pesmica gladko stekla. Sv. Miklav je bil preseneen in vesel takega zbora malkov, ki so mu z velikim veseljem in radostjo zapeli pesmico Delajmo, delajmo zlata kolesa, da se popeljemo v sveta nebesa. Bilo jih je prisrno opazovati. V zlati knjigi so bili zapisani vsi otroci, saj so bili zelo pridni. Nekateri posamezniki so e posebej zapeli pesmice in molili, tako da so resnino pokazali, da so se pripravljali na obisk sv. Miklava. Pridnim otrokom je sv. Miklav s spremstvom dveh angelov in parklja, ki ga nismo preve potrebovali, razdelil darila. Otroci so bili veseli in zadovoljni, ko so odhajali iz cerkve, zunaj sta jih akala e topel aj in pecivo, njihove stare pa e kuhano vino. Ob tej prilonosti se zahvaljujemo KS Leskovec, NK Leskovec, TD Leskovec, Et n o g r a f s k e m u d r u t v u Repie in PGD Leskovec, prevozniku Janezu Krajncu, prevozniku Joetu Zavcu, ing. varstva pri delu Francu
Utrinek z miklavevanja v cerkvi sv. Andraa v Leskovcu Foto: Brane Orla
Stopajniku, frizerstvu Minka Fegu, Baru Desetka, trgovini Leska, Jadranki Krajnc, Janku Baniku in e nekaterim posameznikom Angeli Kozel (Tonka, Karl J., Boris). e enkrat hvala vsem, saj brez njih ne bi mogli izpeljati miklavevanja oz. podariti tako lepih daril. Zahvala
velja tudi Sonji in Sreku za animacijo otrok ter sv. Miklavu, parklju in angelkoma (Doroteji in Aniti), Idi Potonik, Natai Preeren, Ediju Zavcu. Miklavevanje so pripravili: Minka Fegu, Natalija Senekovi in Ana Zavec. Joef Zavec ml.
Pri Svetem Vidu

Tudi letonje leto zaznamujejo upnijo sv. Vida nekateri dogodki, ki bodo zapisani v kroniko. Pobratenje s hrvako upnijo Bednja Na Vidovo nedeljo, 17. junija, smo slovesno podpisali listino o pobratenju obeh upnij. S tem smo popestrili obhajanje Vidove nedelje. Povratno sreanje je bilo 15. avgusta v Bednji, kjer so nas nadvse slovesno sprejeli in smo potrdili podpis listin o pobratenju. Dekanijski misijonski dan Vez bratstva med upnijama se je pokazala e na misijonskem dnevu, ko so prili zastopniki pobratene upnije z upnikom in upanom na elu na misijonski dan, ki je bil posveen pokojnemu misijonarju p. Mihu Drevenku ob prvi obletnici njegove smrti. Pred mao je bila kratka akademija, ki so jo pripravili mladi in p. Emil Krian prievalec. Somaevanje je vodil p. Milan Kos, pro-
PREMISLEK OB KONCU LETA
vincial, ob navzonosti okrog 20 duhovnikov. Kljub zelo slabemu vremenu sta bila blagoslovljena doprsni kip p. Miha Drevenka in fasada upnijskega doma, dom je tudi poimenovan po naem velikem misijonarju. Ob tej prilonosti se zahvaljujem Pobreanom in donatorjem, ki so zbrali 6.532 evrov. Prav lepa hvala tudi pobrekim gospodinjam in kletarjem za bogato pogostitev v otoru, ki ga je odstopila obina, ker je e bil pripravljen za martinovanje. Seveda je e ostalo precej dolga za fasado upnijskega doma. Obnova samostana in upnijskih prostorov Kmalu bo uresnien velik projekt obnova fasade na samostanu in upnijskih prostorih. Celotna stavba je izolirana, zamenjano stavbno pohitvo, obnovljene terase in garae. Obnova je financirana od prodanih nepreminin samostana, s tem je izrpan ta fond. V obnovo so vkljueni tudi upnijski proNA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012
stori, uilnice, pisarna in kapela. Na pastoralnem podroju bomo uresnievali pastoralni nart Pridite in poglejte. V tem letu se bomo poglabljali v ta nart, da bi ga potem mogli uresnievati. V upniji bo birma. Priprave bodo potekale na osebni ravni kandidatov, v njihovih druinah in na upnijski ravni. Obnova notranjine upnijskega doma bo na vrsti, im bomo poravnali dolgove za fasado. Urejena Vidova klet klie po tem, da bi uredili tudi notranjino doma, saj bi ga tudi upnija zelo potrebovala za upnijske dejavnosti. p. Tarzicij Kolenko Bliajo se prazniki upanja, ivljenja. Naj bo dotik boine skrivnosti doivet. Podelite ta dotik s potrebnimi in vsemi, ki so v stiski. Blagoslovljeno novo leto 2013 elijo patri iz Vidma
POGLED V LETO 2013
Stran 59
Prvi decembrski obdarovalec v Lancovi vasi

Mesec december je prav gotovo najbolj praznien mesec v letu. e posebej se ga razveselijo malki in otroci, saj jih drug za drugim obiejo trije dobri moje. Prvi izmed njih, sveti Miklav, je tudi letos obiskal in obdaril pridne otroke v vakem domu Lancova vas. Miklavev veer vsako leto organizira Folklorno drutvo Lancova vas, ki na ta nain obujajo e en star obiaj. Otroci in njihovi stari so se tudi letos na predveer godu sv. Nikolaja, 5. decembra, zbrali v dvorani vakega doma, da bi skupaj priakali sv. Miklava. Kulturni utrinek so dodali najmlaji folkloristi FD Lancova vas pod vodstvom Simone Cebek zaplesali so znani zibenrit, nato pa so otroci s skupno pesmijo priklicali dobrega obdarovalca. Ta je kmalu priel z vsem svojim spremstvom, angeli in parkeljni, predvsem pa je nosil velik ko daril. Nekateri malki so mu povedali kakno pesmico, zapeli ali zmolili. Prav vsi pa so se domov vrnili z darilom in obljubo, da bodo prihodnje leto e bolj pridni. Besedilo in foto: PK
Sv. Miklava so otroci medse priklicali s skupno pesmijo.
Pridnih otrok, ki so prili k sv. Miklavu po svoje darilo, je bilo tudi letos veliko.
Na oli Sela izdelali adventne venke

Tudi v oddelku podaljanega bivanja se poasi pripravljamo na bliajoe se praznike. Zaeli smo z izdelavo adventnih venkov, uporabili smo predvsem naravne materiale. Tako so nae venke krasili stori, elodi, mah, lubje, orehi, posuene limone, cimetove palke, okrasne vrvice, trakovi, pentlje. e vedno je moderno okraevanje v zlati barvi, zato smo jo uporabili pri barvanju podlag iz papirnatih tulcev in barvanju plodov. Tudi vejic brljana, cipres in smrek ni manjkalo na venkih. as pri izdelovanju nam je mineval zelo hitro in nastajali so unikatni izdelki. Med delom smo zelo uivali. Izdelke smo razstavili v uilnici. Komaj smo akali, da si bomo lahko adventne venke odnesli domov in na njih prigali prvo sveko. Uiteljica podaljanega bivanja z uenci Sela

Naš Glas December 2012

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Naš Glas December 2012

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Ob 100-letnici olske gradbe v Leskovcu

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

Spotovane obanke, spotovani obani!

S sej obinskega sveta Obine Videm

2. IZREDNA SEJA SVETA OBINE VIDEM z dne 3. decembra 2012:

Spotovane obanke in obani!

Kroie v Vidmu do konca maja

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

Obvestilo o oddaji vlog za zniano plailo vrtca v 2013

Center za socialno delo Ptuj,

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

Kje je meja med nalogami gasilcev in nalogami drugih

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

Nove pridobitve v KS Dolena

Mojstri pri urejanju betonske ploe pri domu krajanov Dolena

Otvoritev ceste VildonBukovi

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

100 let leskovke olske lepotice

Uvodni nagovor na slovesnosti je imela Helena egula, ravnateljica O Videm.

OLA DANES SREDIE DOGODKOV V KRAJU

Otroci so prikazali kako je neko potekal pouk na Leskovki oli.

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

Zbrane je pozdravil tudi poslanec DZRS Branko Marini

Posebno spominsko darilo so prinesli tudi iz obine Bednja na Hrvakem.

Tudi poslanec Branko Marini je ob tej prilonosti delil

POSEBNO DARILO SO OLI PRINESLI IZ KS LESKOVEC

Na hodnikih ole so bili razstavljeni spominki uencev in uiteljev.

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

Sto let "uilne zidane" v Leskovcu

Uenci in uitelji na O Leskovec ob letonjem jubileju

Praznina oktobrska nedelja v videmski upniji

PO MAI SE JE SLAVJE V VIDOVI CERKVI NADALJEVALO

POBREANI SO SE S PONOSOM POKLONILI SVOJEMU ROJAKU

PATER MIHA OSTAJA Z NAMI

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

Martinovanje Haloze 2012

Veselo Martinovanje v Vidmu

Pevci Vinogradniki in Veseli Joeki so zapeli in zaigrali skupaj z uenci O Videm.

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

PRVI HALOKOZAGORSKI ALJIVI KRST MOTA

domaih izbranih dobrot do jutra ni zmanjkalo. TM

Martinovali tudi v Skorinjaku

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

Utrinek s prijetnega in dobro obiskanega martinovanja v Skorinjaku

Martinovanje v Majskem Vrhu

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

Martinovanje in priakovanje "veselega'' decembra v Leskovcu

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

Martinovanje in otvoritev koruznjaka na Djoanovi kmetiji

Otvoritev koruznjaka nove pridobitve na Djoanovi kmetiji

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

Martinovi dogodki v Pobreju

Izbrani kletar s kljuem

Vsi dosedanji pobreki kletarji

Otvoritev na novo opremljenih prostorov Drutva ensk Pobreje

Razstava jedi iz koruze

Martinovanje ob kvintonu na Koarjevi domaiji

vam eli vesele boine praznike in sreno novo leto.

Etnografsko drutvo Trec

Druenje na Koarjevi domaiji

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

Veseli Joeki z vami v letu 2012