KNJIEVNA BESEDILA

IZVOR BESEDILA:
-lahko je ljudsko (avtor ni znan)
-lahko je umetno (avtor je znan)
OBLIKE BESEDIL:
-poezija (vezano besedilo) =pesem
-proza (nevezano besedilo)=navadno
besedilo
LEPOSLOVJE:
-epika: pripoveduje (poezija ali proza)
-lirika: izpoveduje notranja obutja,
razpoloenje,
stanje (poezija ali proza)
-dramatika: (v obliki dramskega besedila
dvogovor, didaskalije )
TEMA: o em govori besedilo
ZUNANJA ZGRADBA:
-poglavja
-dejanja
-kitice
-naslov

NOTRANJA ZGRADBA:
-zgodba
-as
-prostor
-pripovedovalec
-osebe

LITERARNE VRSTE
ROMAN: dolga prozna pripoved, epsko delo
razdeljeno na ve poglavij, ki obsegajo
velika asovna obdobja. (Ivan Tavar,
Visoka kronika)
RTICA ali slika: kratko pripovedno delo,
orie le neko temo, dogodek (Janko Kersnik,
Makova oeta)
BALADA: srednje dolga lirsko-epska
pesnitev, ki ima znailno zgradbo: zasnovo,
dolg zaplet, vrh, kratek razplet, razsnovo.
V njej nastopajo nadnaravna bitja, konec je
velikokrat tragien. (F. Preeren, Povodni
mo)
ROMANCA: pesem panskega izvora, ki
opeva boje in ljubezni plemstva, lirskoepska pesnitev, konec ni tragien. Zanjo je
znailna asonanca.
(F. Preeren, Turjaka Rozamunda)
SONET: lirska pesem, sestavljena iz 4 kitic:
- 1. in 2. sta tirivrstinici (kvartini), rima
je
oklepajoa,
- 3. in 4. sta trivrstinici (tercini), rima je
prestopna,
- stopica je jamb

EP: najdalja in pripovedna (epska) pesem,

ki govori o dejanjih junakov ali bogov (F.
Preeren, Krst pri Savici)

LITERARNI POJMI IN PESNIKA

SREDSTVA
RITEM: bolj ali manj enakomerno gibanje.
STOPICA je osnovna metrina enota za verz:
Ujamb
-U
trohej
U-U
amfibrah
UUUU-----U
svobodna stopica
VERZ ALI STIH je vrstica v pesmi.
KITICA je osnovna enota pesmi in je
sestavljena
iz najmanj 2 verzov.
SAMOGLASNIKI ALI ASONANCA je ujemanje
samoglasnikov na koncu dveh ali veih
verzov.
POLNI STIK ALI RIMA: zvono ujemanje
glasov od zadnjega naglaenega zloga
naprej:

aabb - zaporedna rima

abab - prestopna rima
abba - oklepajoa rima
ababa
- verina rima
PONAVLJANJE ALI ITERACIJA: ponavljanje
besed ali besednih vez.
ANAFORA:
*__________
*___________

EPIFORA:
__________*
___________*

EPANALEPSA:
*________
_________*

ANADIPLOZA:
________*
*________

REFREN ALI PRIPEV je ponavljanje besed ali

besednih zvez na koncu raznih kitic ali
verzov.
PRIMERA ALI KOMPARACIJA je primerjava
dveh stvari zaradi podobnih lastnosti.
(Oi so ji arele kot zvezde. Primerjamo oi
in zvezde.)
METAFORA ALI PRENOS, PRISPODOBA
pomeni rabo besede v druganem,
prenesenem pomenu. (Ta lovek je lisjak.
izpustimo besedo KOT.)
POOSEBITEV ALI PERSONIFIKACIJA:
neki stvari pripie loveke lastnosti.
(Sonce je kukalo izza oblakov.)

PREIMENOVANJE ALI METONOMIJA:

zamenjava dveh predmetov ali pojmov, ki
sta v medsebojni zvezi. (Doma imam
Jakopia. = zamenjava avtorja z njegovo
sliko)
NAGOVOR ali APOSTROFA: knjievnik
nagovori izmiljene osebe ali predmete.
(Krasna si, bistra hi planin!) Nagovor ali
ogovor je lahko celotna pesem (S.
Gregori, Soi; S. Jenko, Gori).
VZKLIK ALI EKSKLAMACIJA: knjievnik
vzklikne na koncu je klicaj. (Kako strana
slepota je loveka!)
RETORINO VPRAANJE: pesnik postavi
vpraanje, na katero ne priakuje odgovora.
(A ko pridere na ravnine, zakaj te iva
radost mine?)
STOPNJEVANJE ALI KLIMAKS: pomen ali
dogajanje se stopnjuje. (ne boj, mesarsko
klanje)
ZAMENJAN BESEDNI RED ali INVERZIJA:
najpogosteje uporabljena figura, ko je
besedni red drugaen od zapovedanega
slovninega (Zapel je v goavi slavec.)