Univerza

v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

4. predavanje iz IG

Tektonika

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Tektonika plošč
in geodezijo

Teorija, ki pojasnjuje večino geoloških procesov.

Razvila se je iz teorije o drsenju celin
(Wegener,1915). Pra-celina – Pangea razpadla na več
celin. Dokazi:
• Podobnost robov celin, npr. Afrike in Južne Amerike
• Podobnost sedimentov in fosilov
• Podobnost kamnin in gorovij na celinah
• Pozno paleozojska poledenitev južnih celin in
porazdelitev paleoklimatskih pasov
• Neprestano premikanje Amerike glede na Evropo

110
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Dokazi za razpad Pangee

Najdbe fosilov v kamninah celin južne poloble, ki so bile združene v pracelino, imenovano
Gondwana. Fosile praproti Glosopteris so našli v kamninah permske starosti na vseh
celinah, sladkovodnega reptila Mesosaura pa v kamninah permske starosti Južne Amerike
in Južne Afrike. Ostanke kopenskih plazilcev Cynognathus (Južna Amerika, Afrika) in
Lystrosaurus (Afrika, Indija, Antarktika) so našli v spodnje triasnih kamninah.
(http://xray.geol.uni_erlangen.de/html/teaching/plate/pla_tec.html)

Če celine južne poloble združimo v eno, ki se nahaja v bližini južnega pola, lahko
rekonstruiramo celinski ledenik, ki smiselno pojasni porazdelitev ledeniških pojavov tistega
časa. Ledenik je rastel v osrčju praceline in se premikal navzven ter pustil za sabo oražene
kamnine, ki kažejo na smer njegovega premikanja.
(http://xray.geol.uni_erlangen.de/html/teaching/plate/pla_tec.html)
111

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Novi dokazi
in geodezijo

• Intenzivne raziskave oceanskega dna

• Vine – Matthews (1963): pasovi magnetnih nepravilnosti na oceanskem
dnu. Te nastanejo zaradi stalnega nastajanja nove oceanske skorje in
občasnih obratov zemljinega magnetnega polja.
• Debelina oceanske skorje se veča od srednje-oceanskih hrbtov proti
robovom bazena. Starost narašča v isti smeri
• Starost oceanske skorje ne preseže 200 MIO let, starost celinske preseže
4 000 MIO let
• Vulkanska in potresna dejavnost je zgoščena v ozkih
pasovih vzdolž robov plošč
Nastanek pasov magnetnih nepravilnosti na oceanskem dnu (Vine-
Matthewsova hipoteza). V robu razmikanja (vzdolž srednje-oceanskega
hrbta) ves čas prirašča nova lava, ki ob ohlajanju in kristalizaciji zabeleži
smer tedanjega magnetnega polja. Smer današnjega magnetnega polja je
normalna (obarvani pasovi). Pasovi nepravilnosti so tudi vedno starejši, bolj
ko so oddaljeni od srednje-oceanskega hrbta.
(http://pubs.osgs.gov/publications//text/developing.html)

112
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Potresi v času 16. 2. – 3.3. 2009

in geodezijo

Sami si oglejte na spletu podatke o potresih - npr. v mesecu predavanja

113

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Plošče in gibanja plošč

in geodezijo

Litosfera je razlomljena
na toge plošče, ki se
med seboj stikajo in
premikajo na različne
načine: odmikajo,
primikajo, drsijo druga
mimo druge.
Gibalo tektonike plošč
je toplotno kroženje
(konvekcija) v
raztaljenem plašču.

114
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Dogajanja na robovih plošč

in geodezijo

(Povzeto po T. Waltham, 2007)

115

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Plošče in gibanje plošč

in geodezijo

• Vsaka plošča je sama zase relativno stabilna.

Motnje, ki nastajajo vzdolž stikov med
ploščami so vzrok večine geoloških procesov.
• Tipi stikov na robovih plošč:
– A. robovi priraščanja (divergentni ali konstruktivni)
– B. robovi primikanja (konvergentni ali destruktivni)
– C. preusmeritveni robovi (konservativni).

http://147.205.15.81/geology/work/VFT-so-far/orogeny/pl.tect.html

116
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Robovi plošč in geološke aktivnosti

http://147.205.15.81/geology/work/VFT-so-far/orogeny/pl.tect.html

Plošči se odmikata Plošči se gibljeta druga Drsenje plošč druga ob

Srednje oceanski hrbti
• Nova oceanska skorja
• Plitvi potresi
• Vulkanizem, (bazalti)
proti drugi drugi
Podrivanje • Prelomi (Anatolijski, Sv.
• Oceanska pod oceansko Andrea, prelom Mrtvo
• Oceanska pod celinsko morje)
• Trki dveh celin
Tonjenje oceanske skorje v
notranjost; Reciklaža skorje;
Globokomorski jarki;
Vulkanizem; Gorske
verige/andeziti

117

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

A. robovi priraščanja za gradbeništvo

in geodezijo

(divergentni ali konstruktivni)

Vzdolž robov razmikanja in priraščanja nastane dolga vulkanska veriga, ki jo

imenujemo srednje-oceanski hrbet. Ves čas nastaja nova oceanska skorja,
kamnine so bazaltne sestave (temne, črne)
(http://www.ucmp.berkeley.edu/geology/tectonics.html)

118
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

B. robovi primikanja za gradbeništvo

in geodezijo

(konvergentni ali destruktivni)

a) Podrivanje oceanske skorje pod oceansko:

nastanejo otočni loki, npr. Japonska
c) Trk dveh celinskih plošč:
nastanejo gorovja, npr. Himalaja

(http://pubs.usgs.gov/publications/text/understan
ding.html)

b) Podrivanje oceanske skorje pod celinsko:

nastanejo gorovja, npr. Andi

119

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Študij vulkanske in potresne za gradbeništvo

in geodezijo

dejavnosti

Večina potresne in vulkanske dejavnosti je zgoščena v ozkih pasovih, ki so

vzporedni z robovi plošč. Na sliki so prikazana le nadžarišča potresov

120
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Karta vulkanov
in geodezijo

121

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Tektonski procesi
in geodezijo

• Epirogenetski: počasno dviganje ali spuščanje velikih

površin zemeljske skorje (razporeditev kopnega in
morja – npr. jadranska obala se na naši strani
nenehno pogreza)
• Orogenetski: gubanja na območju geoklin, ki
povzročajo nastanek gorovij
• Geokline: labilni deli morskega dna z veliko debelino
sedimentov in magmatskih kamnin ob kontinentih ali
med kontinenti na obrobju oceanov

122
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Stabilna geološka okolja

in geodezijo

Na ploščah:
• Počasna erozija
• Neintenzivno gubanje
• Redki potresi
• Ni vulkanov
Stabilna geološka okolja so na starih ploščah.
(Skandinavija, Indijski plato …)

123

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Nestabilna okolja
in geodezijo

• Močno gubanje
• Prelomi, narivi, potresi
• Regionalna metamorfoza (visoke T in P)
• Raztaljeni bazalti- mešanje s kontinentalnimi kamninami,
nastajajo andezitne in riolitne magme ter eksplozivni vulkani
• Dviganje gorskih verig, hitra erozija, intenzivna sedimentacija
• Debela sedimentacija v coni ugrezanja: turbiditi v oceanih

Nestabilna okolja: ob kontaktih plošč (Japonska, Turčija, W

Amerika).

124
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

125

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Geološke strukture
in geodezijo

• Gube (angl. folds), antiklinale, sinklinale

• Razpoke (angl. fractures) in Prelomi (ang.
faults)
Zaradi stranskih pritiskov pride do gubanja kamnin. Od
plastičnosti (deformabilnosti) kamnine je odvisno, ali se bodo
kamnine gubale ali drobile.
Pri gubanju nastane izbočen del ali antiklinala in ubočen del ali
sinklinala.
Brahisinklinale so sinklinale, pri katerih sta širina in dolžina
približno enaki, dome so antiklinale z enako dolžino in širino

126
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Guba, „folds“
in geodezijo

127

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Gube, antiklinala, sinklinala

in geodezijo

128
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Prelomi in gube
in geodezijo

129

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vrste gub
in geodezijo

• Vrste gub:
– simetrične, izokline, pahljačaste, škarjaste (glej
grafično shemo)
– Glede na položaj aksialne ravnine: pokončne,
poševne, polegle, potonjene
– Antiklinorij /sinklinorij: velike sestavljene gube

130
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Prelomi
in geodezijo

• Prelomi (Faults) so diskontinuitete (razpoke) v

kamnini, ob katerih je prišlo do vidnega premika
vzdolž diskontinuitetne ploskve. Ob prelomih
opazovani premiki znašajo od mm do 1000 km.
• Prelomi so lahko ostro definirane ploskve, pogosto pa
je kamina prelomljena v prelomni coni, ki jo sestavlja
mnogo približno vzporednih in medsebojno
prepletenih prelomov.
• Ob prelomu je kamninska masa razdeljena na dva
bloka ali dve krili: krovninski in talninski
131

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Prelomi
in geodezijo

132
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Prelomi
in geodezijo

Normalni prelom:
prelomna ploskev je navpična ali poševna.
En blok se spusti relativno na drugi blok.

Reverzni prelom:
En blok se dvigne glede na drugi blok

Horizontalni prelomi:
Bloki se gibljejo levo ali desno, premiki
so v horizontalni smeri

(Po T. Waltham, 2007)
Tektonski jarek/horst:
Blok se spusti/dvigne ob dveh prelomih,
(npr. Gorjanci)
Kotlina: depresija,
nastala ob številnih vertikalnih prelomih
(npr. Ljubljanska kotlina)

133

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

134
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Prelom, prelomna cona

in geodezijo

V gradbeništvu- še zlasti pri velikih infrastrukturnih in podzemnih gradnjah so

prelomi zelo pomembni.
Predstavljajo prioritetne poti za gibanje vode in plinov, cone intenzivnega
Preperevanja,hkrati pa so ploskve šibkosti z zelo zmanjšano
trdnostjo kamninske mase.

135

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Oznake na karti
in geodezijo

136
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Označevanje na karti
in geodezijo

137

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Narivi
in geodezijo

Na tektonsko aktivnih območjih z močnim gubanjem,

se pojavijo gube velikih dimenzij, ki vse bolj polegajo
in se narivajo preko mlajših plasti.
Nariv ima lahko stik z matično kamnino, če pa se stik
izgubi in nariv potuje samostojno, govorimo o
tektonskem pokrovu
Tektonsko okno je izoliran del podlage, ki “pogleda”
na dan skozi narivno maso

138
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Narivi
in geodezijo

Alohton je kamninska masa, ki je premaknjena na

drugotno mesto
Avtohton je kamninska masa, ki je ostala na mestu
nastanka
Po nastanku 3 vrste narivov
- Nastali iz poleglih gub
- Prekinjene polegle gube, ki so zdrsele preko avtohtona
- Zaradi delovanja reverznih prelomov, je en del terena zdrsel
preko avtohtona

139

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Potresi (grš. Seismos)

in geodezijo

• Premik zemljine skorje zaradi premika kamnin

ob prelomu, vulkanskem izbruhu, nenadni
sprostitvi akumulirane napetosti v litosferi,
podora stropa kraške jame ali človekove
aktivnosti

140
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vzroki potresov
in geodezijo

• Gibanje tektonskih plošč (90 %)

• Vulkanski potresi (omejeno področje
delovanja, ca 7 %)
• Podorni potresi (ca 3 %)
• Umetni potresi (izzvani z aktivnostmi človeka,
npr. črpanje nafte in plina, visoki jezovi,
rudarjenje, površinski kopi)

141

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Potresi
in geodezijo

Napetosti, ki se kopičijo zaradi tektonskih procesov in

se shranijo v kamninah v obliki elastične energije se v
določenem trenutku sprostijo tako, da je na določeni
prelomni ploskvi presežen njen strižni odpor.
Ob prelomu obe kamninski gmoti zdrsneta, sproščena
energija se pretvori v kinetično. Ob tem nastanejo
seizmični valovi, ki jih na površini zaznamo kot potres.
– Plitvi potresi: žarišče do globine 70 km
– Srednje globoki: žarišče na globini 70 – 300 km
– Globoki: žarišče na globini > 300 km

142
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Širjenje potresnih valov

in geodezijo

Longitudinalni (P – primarni valovi, 3 – 8 km/h)

Transverzalni (S – sekundarni ali strižni valovi, 2-5 km/h)
Površinski valovi: (Rayleighovi (R) in Lovejevi (L) valovi)

143

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Značilnosti valov
in geodezijo

• P – valovi: kompresijski val, ko delci kamnine nihajo v

smeri širjenja valovanja. V kamnini nastanejo
zgoščine in razredčine (zvok)
• S – valovi: Strižni valovi, nihajo v smeri pravokotno
na smer širjenja valov. Ne potujejo skozi tekočino. Na
kontaktu med dvema kamninama se lahko
polarizirajo.
• L – valovi: delci nihajo prečno na smer širjenja
• R – valovi: delci nihajo v vertikalni ravnini, ki poteka v
smeri širjenja valov v obliki eliptičnega gibanja
144
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Seizmografski zapis
in geodezijo

145

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Merjenje jakosti potresa

in geodezijo

• Magnituda: je mera za sproščeno energijo v žarišču

potresa (Richter, 1935). Izračuna se na osnovi izmerjene
amplitude gibanja tal v času potresa na seizmični
opazovalnici (M = 9,5 – Čile 1960)
• Intenziteta ali učinek potresa: učinki na zemeljskem
površju. Različne lestvice:
MCS, MSM, japonska lestvica, EMS (European
Macroseismic Scale)
• EMS lestvica (1992, v Slo 1995) upošteva nove načine
gradnje, materiale in učinke potresa na visoke zgradbe

146
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

EMS lestvica (12 stopenj)

in geodezijo

• Opredelitev:
– Vplivi na ljudi
– Vplivi na predmete in naravo
– Poškodbe na zgradbah

147

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

148
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

149

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Intenziteta
in geodezijo

• Magnituda potresa
• Oddaljenost od žarišča
• Kamninska zgradba

150
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Drugi geološki vplivi

in geodezijo

Negativni Pozitivni
Strma pobočja, globoke grape Raven- horizontalen teren

Večslojna tla, poševni sloji Horizontalni sloji, podobne zemljine

Debel preperinski pokrov Tanek preperinski pokrov

Območja na meji stabilnosti: plazovi, Veliki kompleksi homogene kamnine

stropi kraških jam, skalni previsi
Območja brez tektonskih con
Bližina prelomov, območja močno
razpokane kamnine

Rahli zasičeni materiali, npr. jezerska

kreda, rahli peski, podvrženi likvefakciji

151

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Značilnosti tal in za gradbeništvo

in geodezijo

potresni vpliv, EC 8
Tip tal Stratigrafski profil Parametri vs, NSPT, cu

A Skala, največ 5 m površinskega materiala vs > 800 m/s

B Zelo gost pesek, prod, toga glina, več 10 m, z

globino trdnost narašča
C Srednje gosti peski, prodi, toge gline debeline
več deset metrov
D Rahle do srednje goste nevezljive ali mehke do
trdne vezljive zemljine
E Aluvialna plast debeline 5-20 m, z vrednostmi vs
za tip tal C ali D, leži na bolj togem materialu

S1 Najmanj 10 m debele plasti mehke gline in vs < 100 m/s

visoka vlaga
S2 Tla, podvržena likvifakciji, občtljive gline

152
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Fenomeni ob potresih
in geodezijo

• Likvefakcija
• Plazovi v zemljinah in kamninah
• Tsunamiji
• Oscilacijsko valovanje na jezerih

153

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

154
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Potresa še ni moč napovedati

in geodezijo

• Potresov za enkrat še ni moč napovedati

• Lahko pa potrese zelo dobro merimo
• Mreža potresnih opazovalnic dopolnjena s
potresnim opazovanjem zelo zahtevnih
objektov (visoke pregrade…)

155

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vulkani
in geodezijo

• Bazaltni vulkani: divergentne meje (Islandija)

ali stran od motenj( Havaji). Mirno izlivanje
magme iz plašča. Atraktivno za turiste, ogroža
imetja, manj pa življenja
• Eksplozivni vulkani: na konvergentnih stikih
(Krakatau, Sv. Helena). Magma iz taljenja
podrivajoče se plošče. Viskozna magma
andezitno-riolitnega tipa, veliko plinov. Zelo
nevarni izbruhi.
156
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Povzetek
in geodezijo

• Litosfera je razlomljena na toge plošče, ki se stikajo in premikajo na različne načine.

• Srednje-oceanski hrbti so dolgi vulkanski grebeni, vzdolž katerih nastaja nova oceanska
skorja, starejša skorja pa izginja v notranjost zemlje vzdolž območij podrivanja. Premikanje
magme navzgor povzroča plitve in šibke potrese
• Dve plošči lahko tudi drsita ena mimo druge.
• Gibalo tektonike plošč je toplotno kroženje (konvekcija) v Zemljinem plašču.
• V območjih podrivanja poteka reciklaža oceanske skorje in sedimentov na njej. Kjer se
plošča podriva, nastanejo do 11 km globoki jarki. Vzdolž podrivajoče se plošče nastopajo
močni potresi globoki do 700 km globoko (Benioffovo območje).
• Kjer se podriva oceanska skorja pod oceansko, nastanejo verige sestavljenih vulkanov, ki
tvorijo otočne loke, kot je npr. Japonska.
• Kjer se podriva oceanska skorja pod celinsko, nastane gorska veriga z mnogimi
sestavljenimi vulkani, ki je vzporedna z globokomorskim jarkom, npr. Andi.
• Ko zmanjka podrivajoče se oceanske skorje, lahko trčita dve celini. Nastanejo visoka in
obsežna pogorja, npr. Himalaja.
• Dve plošči se premikata ena mimo druge vzdolž podolžnih navpičnih prelomov. Tu
nastajajo tudi zelo močni potresi različnih globin, a večinoma plitvejši kot tisti vzdolž
Benioffovega območja.
• Teorija o tektoniki plošč pojasnjuje lokacije in izvor večine vulkanov, potresov in rudišč
ter nastanek gorovij in glavne strukture na oceanskem dnu. Zadovoljivo pojasnjuje večino
procesov, ki potekajo v na Zemljinem površju ter v njeni notranjosti.

157

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Razprava

• Slovenija: tektonsko aktivno območje. Pogosti potresi

(Posočje, Kozjansko, Dobrač...)
• Geološka zgradba, ki jo zaznamujejo številne
prelomne cone, narivi in druge diskontinuitete, ki so
posledica tektonskega delovanja.

158
 Univerza
v Ljubljani

Pomen tektonskih struktur –

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

razprava primera

159

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Slovenija in razlaga tektonike

in geodezijo

Celarc et al,
2012

161

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

162
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Celarc et al, 2012, po Weber et al., 2010

S pomočjo natančnih GNSS izmer so ugotovili, da Jadranska mikroplošča
163
rotira v nasprotni smeri urinega kazalca

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Posledice tektonike v flišu

in geodezijo

L. Placer, Osnove razumevanja tektonske zgradbe NW Dinaridov in polotoka Istre

http://www.geologija-revija.si/dokument.aspx?id=1079

164
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Posledice tektonike v apnencu

in geodezijo

165