1 UVOD

Uporaba žgane keramike predstavlja bistveno karakteristiko v definiranju Neolitika. Ta

tehnološka inovacija je bila uporabljena kot ključni kronološki marker, ki ločuje zgodnejšo
»predkeramično« od poznejše »keramične« faze neolitika. Produkcija in uporaba keramičnih
posod je postala zelo pogosta ob koncu druge polovice 7. tisočletja pr.n.št. Okoli leta 6100
pr.n.št.so jih uporabljali že skoraj po celotnem Bližnjem vzhodu. Na področju vzhodnega Irana
in južnega levanta, kjer je uspevala tudi Yarmukian kultura, pa se žgana keramika pojavi šele
v drugi polovici 6. tisočletja pr.n.št. (Potts 2012, 283).

Sha'ar Hagolan je tipsko najdišče Yarmukian kulture, ki ga je prvi raziskoval Moshe Stekelis
(1972) med leti 1949-1952. Tam je prepoznal novo kulturo, ki je pripadala keramičnemu
neolitiku in jo poimenoval Yarmukian po bližnji reki Yarmuk (Freikman in Garfinkel 2009, 5).
Glavne značilnosti te kulture so bile: 1. Keramika okrašena z vrezanim vzorcem ribje kosti; 2.
Srpi z nazobčanim rezilom; 3. Bogat sklop umetniških predmetov, ki so vključevali veliko
število shematskih antropomorfnih figuric (Stekelis 1951).

Mapa najdišč keramičnega neolitika na južnem levantu (Garfinkel 2010, 5)

Geografski obseg Yarmukian kulture je relativno dobro znan. Večina mest je koncentriranih v
osrednjem delu južnega levanta. Segajo tako od Galilejskega jezera na severu do Mrtvega morja
na jugu, in od Sredozemskega morja na zahodu do Jordanske planote na vzhodu. Vsa najdišča,
ki so bila intenzivno raziskana imajo značilnosti sedimentarnih naselij, z izjemo dveh jam
(Vieugué in sodelavci 2016).

Yarmukian keramika je večinoma neokrašena in vključuje različne tipe posod. Odprte in plitve
oblike z ravnim profilom; rahlo odprte in plitve oblike z ukrivljenim profilom, ki imajo lahko
perforirane ročaje; rahlo zaprte in visoke oblike z ukrivljenim profilom; zaprte in visoke oblike
z ukrivljenim profilom, ki so pogosto opremljene z ročaji. Kar nekaj pa je tudi okrašenih posod.
Lahko so okrašene z različnimi vrezanimi motivi na rdečem ozadju, z motivi naslikanimi v
rdeči barvi na bež ozadju ali pa s kombinacijo vrezanih in naslikanih motivov. Najpogostejši
vzorci so vodoravne črte pod robom posod, ki so včasih povezane s trikotniki ali vzorci ribje
kosti, ki se pojavljajo na telesu posod. Okrašene posode na splošno ustrezajo rahlo odprtim in
plitvim oblikam z zakrivljenim profilom, ki so včasih opremljeni s perforiranimi ročaji , ali pa
zaprtim in visokim oblikam z zakrivljenim profilom - pogosto z ročajem . (Vieugué in sodelavci
2016, 99).

Tipološka karta Yarmukian keramike (Garfinkel 1992, 33).

2 ZGODOVINA RAZISKAV

Prve arheološke raziskave na področju Palestine in današnjega Izraela so se začele v drugi

polovici 19. stoletja. Med prvimi raziskovalci je bil pomemben Félicien de Saulcy, ki je vodil
več izkopavanj in raziskav med leti 1850-51 in leta 1863. Zaradi njegovega odkritja t.i.
»grobnice kraljev« blizu Jeruzalema velja za začetnika palestinske arheologije. Pomembno je
bilo tudi odkritje Moabskega kamna leta 1868. Charles Clermont-Ganneau, ki je odkril Moabski
kamen je nato med leti 1873-74 v Palestini izvedel več raziskav pod pokroviteljstvom Britansko
Palestinskega raziskovalnega fonda. Po ustanovitvi Palestinskega raziskovalnega fonda leta
1865 je Palestina postala raziskovalno področje predvsem britanskih in ameriških
znanstvenikov in raziskovalcev, med katerimi so pomembni predvsem egiptolog William
Matthew Flinders Petrie, Frederick Jones Bliss in Robert Alexander Stewart Macalister. Prvi je
v mestu Tell el- Hesi izvedel pomembna izkopavanja in se posvetil natančnemu preučevanju
keramike. Bliss je skupaj z Archibaldom in Macalisterjem nadaljeval z raziskavo mest v Judeji,
med njimi Tell Zakariya (Azekah), Tell el- Safi, Tell el- Judeideh in Tell Sandahanna
(Mareshah). Med leti 1901-1904 so avstrijski in nemški znanstveniki pod vodstvom Ernsta
Sellina izvedli pomembne raziskave v mestih Tell Balatah (Shechem) in Tell Tannek. Sellin je
skupaj z Watzingerjem med leti 1907-1909 začel izkopavanja v Jerihu, medtem ko so Nemci
pod vodstvom Schumacherja med leti 1903-1905 izkopavali v Tell el–Mutesellimu (starem
Megiddu). Tudi Američani so leta 1908 pod pokroviteljstvom Harvardske univerze začeli z
izkopavanji v Sebasti. Tako sta v Samariji med leti 1909-10 izkopavala George Andrew Reisner
in David Gordon Lyons s pomočjo Clarenca Stanley Fisherja (Potts 2012, 60-61).

Prva naselbina Yarmukian kulture je bila odkrita leta 1930 v Tel Megiddu, vendar takrat še ni
bila obravnavana kot samostojna kultura (Shipton 1939, 44-46). Kot smo že omenili je
Yarmukian kulturo prvi prepoznal in definiral kot samostojno Moshe Stekelis z izkopavanji v
mestu Sha'ar Hagolan med leti 1949-1951. Svoje ugotovitve je predstavil v dveh člankih: New
Neolithic Industry: The Yarmukian of Palestine in Two More Yarmukian Figurines, ki sta izšla
leta 1951 in 1952 v Israel Explorational Journal (Stekelis 1951) . Nehemiah Zori je že leta 1945
v centralni jordanski dolini odkril še dve mesti: Munhata in Hamadiya (Zori 1954, 1958).
Njegovo delo v Hamadiyji je leta 1964 nadaljeval Kaplan, ki je že med leti 1950-1952 med
izkopavanji na ulici Habashan v Tel Avivu odkril novo Yarmukian najdišče. Razultati njegovih
izkopavanj v Hamadiyji so bili najprej objavljeni kot kratki članki najprej v hebrejščini in nato
še v francoščini. Kasnejše poročilo pa je izšlo v The New Encyclopedia of Archaeological
Excavations in the Holy Land (Garfinkel in sodelavci 2017, 456). Odlomki Yarmukian
keramike in nekaj predmetov iz kremena, značilnih za Yarmukian kulturo je bilo najdenih v
mestih Tell Far'ah in Wadi Muraba'at. Zelo obširne so bile tudi raziskave Perrota med leti 1962-
67 v Munhati. Leta 1972 je Stekelis izdal končno poročilo o svojih raziskavah z naslovom The
Yarmukian Culture of the Neolithic Period. V 80. letih 20. stoletja so bile izvedene ponovne
raziskave v mestu Sha'ar Hagolan. Ostanki Yarmukian kulture so bili odkriti tudi v jami Nahal
Qanah. Tri najdišča Yarmukian kulture so bila odkrita v Jordaniji: Jebel Abu Thawwab , 'Ain
Ghazal in 'Ain Rahub (Garfinkel 1993, 115-116). Nova izkopavanja s strani Arheološkega
inštituta Hebrejske univerze v Jeruzalemu v mestu Sha'ar Hagolan so potekala med leti 1996-
2004 pod vodstvom Yosefa Garfinkla (Garfinkel in sodelavci 2012, 101).

2.1 Arheološka najdišča v Izraelu

Sha'ar Hagolan

Prvi je izkopavanja na tem najdišču vodil Stekelis med leti 1948-1952. V končnem poročilu
(Stekelis 1972) omenja ostanke dveh okroglih kolib, enega pokopa, kremenih orodij, keramike
in različnih dekorativnih predmetov (Stekelis 1951, 1972). 1989-1990 je na tem mesti izkopaval
Garfinkel, ki omenja najdbo ene bivalne enote in vogala velike gradbene strukture (Garfinkel
1993). Med izkopavanji v letih 1996-2004, ki jih je ravno tako vodil Garfinkel, so bili najdeni
kamniti temelji zgradb, ostanki vodnjaka in dva velika gradbena kompleksa, med katerima je
imel eden na sredini ogromno dvorišče, obdano z desetimi sobami. Najdena je bila tudi
keramika, kremena orodja, dekorativni predmeti in orodja iz bazalta in kremena (Garfinkel in
sodelavci 2009).

Munhata

Najdeni so bili ostanki 5 okroglih zgradb in enega pokopa (Garfinkel 1993, 117).

Hamadiya

Izkopavanja je leta 1964 vodil Kaplan. Najdeni so ostanki izkopnih jam, peči in kurišč. Pa tudi
tipična keramika, kremena orodja in dekorativni predmeti. Izven izkopanega območja je bila
najdena velika količina predmetov iz kremena in približno tristo srpov (Kaplan 1993).

Tel Qishion
Na površini so bili najdeni ostanki tipične Yarmukian keramike in shematska antropomorfna
figurina (Garfinkel 1993, 117).

Hazorea

Najdenih je bilo nekaj odlomkov keramike z vrezanim vzorcem ribje kosti, ki je tipičen za
Yarmukian kulturo (Garfinkel 1993, 117).

Megiddo

Najdeni so bili ostanki naselbine, keramike, kremenih orodij in figurina (Shipton 1939 44-46).

Tell Far'ah North

Najdeni so bili tipični artefakti Yamukian kulture, med drugim odlomki keramike in nekaj
nazobčanih srpov (Garfinkel 1993, 117).

Jama Nahal Qanah

Najdene so bile tipične keramične posode in nekaj kremenih orodij (Garfinkel 1993, 117).

Ulica Habashan, Tel Aviv

Izkopavanja je vodil Kaplan med leti 1950-52. Najdeni so bili ostanki keramike, kremena
orodja in figurine, podobne tistim, ki jih je v Sha'ar Hagolanu našel Steklis (Kaplan 1954, 1959).

Jama Wadi Muraba'at

V začetku 50 let 20. stoletja so bili v jami najdeni odlomki keramike tipični za Yarmukian
kulturo (De Vaux 1953).

2.2 Arheološka najdišča v Jordaniji

'Ain Rahub

Izkopavanja v letu 1985. Najdena je bila keramika, predvsem skodelice in sklede, različna
kamnita orodja ter nazobčane srpe (Kafafi 1989, 5).

Jebel Abu Thawwab

Izkopavanja so potekala v letih 1984,1985,1989 in 1990. Najdeni so ostanki več pravokotnih
struktur, apsidalnih zgradb in eno majhno nepravilno zgradbo, keramika, predvsem sklede,
posode, vrči, nazobčani srpi in puščice in glinene antropomorfne figurine (Kafafi 1993, 103).

'Ain Ghazal

Izkopavanja so potekala med leti 1982-89 pod okriljem Yarmouk Univerze, San Diego state
Univerze in Desert Research Inštituta. Najdeni so bili ostanki apsidalne pravokotne strukture
več izkopnih jam in večje vkopane strukture z podom iz zbite zemlje, keramika, nazobčani srpi
in manjše projektilne konice (Kafafi 1992).

Wadi Shu'eib

Izkopavanja so potekala med leti 1988-89. Najdeni so bili horizontalni zidovi, dva pokopa in
keramika značilna za Yarmukian in Jeriho IX. Kulturo (Kafafi 1993, 103).

Tell Wadi Feinan

Najdišče je bilo prvič raziskano leta 1986 s strani ekipe iz Deutsches Bergbau-muzeja v
Bochumu v Nemčij. Leta 1988 je taista inštitucija skupaj z ekipo iz Oddelka za starine iz
Jordanije vodila prva izkopavanja. Najdeni so bili horizontalni zidovi in izkopne jame z
glinenim podom. Keramika z odtisi prstov, srpi in strgalniki (Kafafi 1993, 103).
Literatura:

- De Vaux, Roland. 1953. »Les grottes de Murabba'at et leurs documents«. vue Biblique 60:
245-267.

- Freikman, Michael in Garfinkel, Yosef. 2009. »The Zoomorphic Figurines from Sha'ar
Hagolan: Hunting Magic Practices in the Neolithic Near East« Journal Levant: The Journal of
the Council for British Research in the Levant 41(1): 5-17.

- Garfinkel, Yosef. 1993. »The Yarmukian Culture in Israel«. Paléorient 19(1): 115-134.

- Garfinkel, Yosef, Ben-Shlomo, David in Korn, Naomi. 2010. »Symbolic Dimensions of the
Yarmukian Culture: Canonization in Neolithic Art«. Sha'ar Hagolan Vol. III, ur. Alan Paris, 1-
27. Jeruzalem: Institute of Archaeology, The Hebrew University of Jerusalem.

- Garfinkel, Yosef, Ben-Shlomo, David in Marom, Nimrod. 2012. »Sha‘ar Hagolan: A major
pottery Neolithic settlement and artistic center in the Jordan valley«. Eurasian Prehistory, 8(1–
2): 97–143.

- Garfinkel in sodelavci. 2017. »Hamadiya in the central Jordan valley: A Yarmukian pottery
Neolithic site« Jacob Kaplan’s excavations of protohistoric sites 1950s–1980s II, ur. Israel
Finkelstein, 455-502. Tel Aviv: Tel Aviv university, Sonia and Marco Nadler institute of
archaeology.

- Kafafi, Zeidan. 1989. »Late Neolithic Pottery 1 Pottery from 'Ain er-Rahub, Jordan«. ZDPV
105: 1-17.

- Kafafi, Zeidan. 1993. »The Yarmoukians in Jordan«. Paléorient, 19(1): 101-114.

- Kaplan, Jacob. 1954. »The Neolithic and Chalcolithic Settlements in Tel Aviv and its
Environs«. Doktorska disertacija. Jeruzalem: The Hebrew University of Jerusalem.

- Kaplan, Jacob. 1958. »Excavations at Teluliyot Batashi in the Vale of Sorek«. Eretz-Israel, 5:
9-24.

- Kaplan, Jacob. 1993. »Hamadiya«. New Encyclopedia of Archaeological Excavations in the

Holy Land II, ur. Emmanuel Sterne, 560-561. Jeruzalem in New York: Israel Exploration
Society and Carta, Simon and Schuster.
- Potts, Daniel. 2012. A Companion to the Archaeology of the Ancient Near East. New Jersey:
Wiley-Blackwell.

- Rollefson, Gary, Simmons, Alan in Kefafi, Zeidan. 1992. »Neolithic Cultures at 'Ain Gazal
Jordan«. Journal of Field archeology, 19(4): 443-470.

- Shipton, G.M. 1939. Notes on the Megiddo Pottery of Strata VI-XX (Study in Ancient Oriental
Civilization). Chicago: University of Chicago Press.

- Stekelis, Moshe. 1951. »A New Neolithic Industry: The Yarmukian of Palestine«. Israel
Exploration Journal 1: 1–19.

- Stekelis, Moshe. 1972. The Yarmukian Culture of the Neolithic Period. Jeruzalem: Magnes
Press.

- Vieugué, Julien in sodelavci. 2016. »Pottery function and culinary practices of Yarmukian
societies in the late 7 th millennium cal. BC: First results«. Paléorient 42(2): 97-115.

- Zori, N. 1954. »Survey of the Beth Shan Basin«. Bulletin of the Israel Exploration Society 18:
78-90.

- Zori, N. 1958. »Neolithic and Chalcolithic Sites in the Valley of Beth-Shan«. Palestine
Exploration Quarterly 90: 44–51.