UNIVERZITET “SV.

KIRIL I METODIJ”
FILOZOFSKI FAKULTET
SKOPJE
Institut za istorija na umetnost i arheologija
Nasoka: Istorija na umetnost

Predmet:
TEMA
CARSKITE DVERI VO MAKEDONIJA
- Esej -

Izrabotil: Mentor:
Димитриевска Marina Prof. D-r Aneta
Serafimova

Mart 2013
SKOPJE
 Voved

Carskite dveri pretstavuvaat vrata na ikonostasot, prolaz kon oltarskiot prostor.

Carskite dveri vo Makedonija gi sre}avame vo slednite crkvi: paraklis Sv.
Preobra`enie, crkva Sv. Dimitrie - Bitola; crkva Sv. Kiril i Metodij - Gevgelija; crkva
Sv. Spas - Skopje; manastir Sv. Jovan Bigorski; manastir Sv. Arhangel Gavril - s.
Lesnovo; manastir Sv. Joakim Osogovski - Kriva Palanka; crkva Sv. Dimitrie - Kriva
Palanka; crkva Sv. Nikola - Kumanovo; crkva Sv. Ilija - Radovi{; crkva Sv.
Bogorodica /Ro`denstvo/ - Novo Selo kaj [tip; crkva Sv. Nikola - [tip; crkva Sv.
Blagove{tenie - Prilep; crkva Sv. Dimitrie - Bitola i crkva Sv. Dimitrie - s. Konsko
Gevgelija.

Paraklis Sv. Preobra`enie, crkva Sv. Dimitrie, Bitola

 Dene{nata crkva Sv. Dimitrie e izgradeno vo 1830 godina. Taa e izgradena
vrz temelite na nekoga{niot paraklis od kogo denes e delumno so~uvan ikonostasot
od XVIII vek. Delovi od toj ikonostas se nao|aat vo galeriite na ovaa crkva, vo
severniot paraklis Sv. Grigorie i vo ju`niot paraklis Sv. Preobra`enie, kade {to se nao|
aat carskite dveri so pogolem del od nekoga{niot ikonostas. Carskite dveri se nao|aat
na sredinata od ikonostasot na ju`niot paraklis.
Otkrien bil natpis nad carskite dveri na frizot so vinova loza kaj dvete lamji vo
1985 godina. Me|u niv vo dolnoto pole nad rozetata vo romboidno pole natpisot glasi:
„OBNOVEN E I UKRASEN SVETIOT IKONOSTAS VO 1738 ZA VREME NA
ARHIEREJSTVOTO NA PREOSVE[TENIOT I PRO^UENIOT MITROPOLIT
PELAGONISKI GOSPODIN GOSPODIN JOSIF. MESEC MART 28+ OD
RAKATA NA KONSTANTIN.”

Crkva Sv. Kiril i Metodij - Gevgelija

Ovie carski dveri ne e poznato na koja crkva pripa|ale od trite crkvi vo

Gevgelija. Dene{nata crkva Sv. Kiril i Metodij e izgradena vo 1896 godina. Mo`no e
ovie carski dveri da se od manastirskata crkva Sv. Voznesenie Hristovo, kade {to se
nao|aat pove}e ikoni od XVIII vek.
Vo crkvata Sv. Kiril i Metodij carskite dveri pretstavuvaat retko rasko{no
rezbarsko delo. Dominiraat rezbarskite motivi: stilizirani lisja, vinova loza so
grozdovi i rajski ptici. So vnesuvaweto na ovie motivi o~igledno ve}e se napu{taat
dekoraciite od XVII vek {to gi imame kaj nas vo Makedonija.
[to se odnesuva od vlijanijata vrz realizacijata na rezbarot na ovie dveri ne
treba da se ispu{ti faktot za bliskosta na Sveta Gora vrz sozdadenite rezbarski dela od
krajot na XVII i prvata polovina na XVIII vek, koga italokritskite rezbari i zografi go
donele so sebe vlijanieto na Venecija. Zatoa na Sveta Gora e prisutna dlaboka rezba
na ikonostasite koi gi rabotele kritskite rezbari i zografi. Ovoj na~in na rabota kade
{to e prisutna dlabokata rezba go potvrduvaat rezbarskite dela od svetogorskite
manastiri Iviron, Grigoriu, Pantokrator, Golemata Lavra i drugi.
Pokraj dominantnite rezbarski ukrasi nad dverite prisutna e kompozicijata
Blagove{tenie so figurite na Arhangel Gavril i Bogorodica koi {to se vo cel rast. Do
niv se naslikani car David i car Solomon koj {to se isto taka vo cel rast. Tie se
pretstaveni vo hram so po tri kupoli koi go simboliziraat nivnoto u~estvo vo
izgradbata na prviot hram vo znak na blagodarnost.

Crkva. Sv. Spas - Skopje

Vo 1824 godina bil zavr{en ikonostasot od carskite dveri. Na samiot ikonostas

majstorite rezbari ostavile zapis. Na ikonostasot ima tri dveri vo rezba: ju`ni, severni i
carskite dveri na sredinata od ikonostasot. Za ova e svrzano i sfa}aweto deka
novoformiranata oltarska pregrada e kako triumfalna vrata Hristova, koj gi pobedil
grevot i smrtta. Spored toa ikonostasot so svojata arhitektonska konstrukcija i
dekoracija stanal kako triumfalna vrata na carot Konstantin Veliki. Dvete krila se
podeleni na dve horizontalni poliwa koi bile oddeleni so friz na koj se izvajani figuri
na po dva angela koi na sekoe krilo dr`at otvoren svitok. Na vrvot od dverite e
medaqon koj {to go dr`at dva angela, a nagore e Sv. Duh, vo vid na gulab. Na ovoj
prostor se rezbanite figuri na Bogot - Otec i Bogot - Sin kako sedat na prostolot. Vo
medaqonot e naslikana pretstavata na Bog Savaot. Vo gornata polovina na dverite, vo
rezba, pretstaveni se nekolku sceni: Blagove{tenieto so arhangel Gavril i Bogorodica.
Levo od Gavril e flankiranata skulptura na carot Solomon, a desno od Bogorodica
prorokot i carot David. Na levoto krilo pretstaveni se dve sceni na `ivotot na
Bogorodica: Posetata na Bogorodica na Elisaveta i Sretenie so Simeona. Na desnoto
krilo od dverite e kompozicijata Ro`destvo Hristovo.
Vo kompozicijata Blagove{tenie so arhangel Gavril na levoto i Bogorodica na
desnoto krilo koi se naslikani vo cel rast e iska`ana virtuoznosta na zografot. Levo i
desno od arhangel Gavril, dopojasno se naslikani prorocite Ezekil i Solomon koi se vo
medaqoni izvedeni vo rezba, a na desnoto krilo vo mali medaqoni na sli~en na~in se
prorocite David i Isaija.
Manastir Sv. Jovan Bigorski

Avtori na arhierejskiot tron, na igumenskiot stol i na ikonostasot so carskite

dveri se rezbarite na tajfata na Petre Filipovi~ - Garkata so Makarij Fr~kovski od
Gali~nik, Dimitar Stani{ev od Kru{evo. Ikonografskoto re{enie so izvedba na rezbite
i ikonopisot na carskite dveri e sli~en na prethodnite vo manastirot Lesnovo i crkvata
Sv. Spas vo Skopje. Blagove{tenieto izvedeno vo rezba e vo gorniot del od dvete
krila. Na levoto krilo vo rezba e izrabotena kompozicijata Voznesenie Hristovo, a na
desnoto krilo isto taka vo rezba se izraboteni scenite Iscelenie na slepiot i Hristos gi
goni trgovcite od hramot. Na najgorniot del od dverite e Bog Savaot izveden vo
ikonopis, a naokolu e rezbarija.
Carskite dveri prvobitno bile pozlateni, a podocna bile prema~kani so
bronzena boja.

Manastir Sv. Arhangel Gavril, selo Lesnovo

Carskite dveri se izraboteni vo dlaboka kopanica od rezbarskata tajfa na Petre

Filipovi~ - Garkata vo 1811-1814 godina.
Dvete krila od dverite se podeleni na dva pojasa, niv gi deli friz na koj se
pretstaveni dva angela so otvoreni svitoci. Vo dolniot pojas dominira ikonopisot, a
gorniot pojas e pobogato izveden vo rezba. Centralno e kompozicijata Blagove{tenie,
levo i desno od nea e ispolneto so `ivotni i vegetabilna ornamentika izraboteni vo
rezba. Nad arhangel Gavril e flankiranata skluptura na carot David, a nad Bogorodica
e carot Solomon.
Na dolniot pojas se naslikani po tri figuri na svetci. Najgore od dverite e
naslikan Bog Savaot vo ruboma ramka, a nad nego dva angela izraboteni vo rezba.

Manastir Sv Joakim Osogovski, Kriva Palanka

Carskite dveri {to go krasat ikonostasot vo ovoj manastir se delo na Nikola

Damjanov. Nikola e brat na Andrea - poznat graditel, \or|i- zograf i Kosta. Andrea
Damjanov ja izgradil golemata manastirska crkva posvetena na Sv. Joakim Osogovski
- pustino`itel, a Nikola gi izvr{uval rezbarskite raboti. Nikola bil rezbar i zograf.
Carskite dveri vo manastirot Sv. Joakim Osogovski spa|aat vo retkite
ostvaruvawa na rezbarite vo XIX vek ukraseni so bogata rezbarska sodr`ina. Vo
gornata polovina e kompozicijata Blagove{tenie ,a okolu Arhangel Gavril i
Bogorodica se `ivotni, ptici i glava od lamja. Nad Bogorodica sletuva gulab. Nad
Blagove{tenieto se izvajani likovite na prorocite i carevite David i Solomon. Na
najgorniot del od dverite e naslikan Bog Savaot vo medaqon postaven vo rezbana
ramka, a dva angela dr`at kruna.
Na sredinata od dverite e friz so po dve figuri na angeli koi dr`at otvoreni
svitoci.
Najdolu od dverite se naslikani po tri figuri vo cel rast: na levoto krilo e sv.
Joakim , sv. Grigorij dvoeslov i sv. Jakov brat Bo`ji. Na desnoto krilo se: sv. Vasilij
Veliki, sv. Jovan Zlatoust i sv. Grigorij Bogoslov.
Crkva Sv. Dimitrie, Kriva Palanka

Carskite dveri vo ovaa crkva se izraboteni od Kitan Petrov i se zavr{eni vo

1857 godina.
Gornata polovina od dverite e izvedena vo dlaboka kopanica i toa:
Blagove{tenieto so Arhangel Gavril na levoto krilo vo stav na blagoslov so desnata
raka, a vo levata dr`i granka od krin. Bogorodica e svrtena kon arhangelot i dr`i
zatvorena kniga - evangelie. Vo najgorniot del od dverite vo medaqon i rezbana
ramka e naslikan Bog Savaot. Me|u dolnata i gornata polovina od dverite e friz
izveden vo kopanica so angelska glava i krila na dvete krilja.
Vo dolnata polovina od dverite dominiraat pretstavite na prorocite David i
Solomon dopojasno naslikani. David nosi crvena nametka so `olta jaka, i so desnata
raka blagoslovuva, a vo levata dr`i otvoren svitok. Prorokot Solomon e naslikan na
identi~en na~in.
Najdolu na dverite se pretstaveni arhiereite: sv. Grigorie Teolog i sv. Vasilie
na levoto krilo, a sv. Jovan Zlatoust i sv. Atanasij Aleksandriski vo cel rast na desnoto
krilo. Site se so kruni na glavite i dr`at evangelija.
Crkva Sv. Nikola, Kumanovo

Avtor na carskite dveri vo ovaa crkva e Nikola Damjanov, brat na Andreja,

\or|i i Kosta. Toj bil rezbar i zograf.
Carskite dveri vo crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo spa|aat me|u najbogato
izrabotenite rezbarski dela. Dvete krila se podeleni na dva pojasa, a niv gi deli friz
ispolnet so rezbana dekoracija. Na sredinata od frizot ima figura na angel so ra{ireni
krila, a levo i desno se po edno divo `ivotno me|u vegetabilna ornamentika. Ovaa
dekoracija e identi~na na dvete krila od dverite. Gorniot pojas e ispolnet so dlaboka
rezba so pretstavi na divi `ivotni: eleni, srni, lavovi i sl. Najgore, kako {to e
voobi~aeno i kaj drugi carski dveri, na sekoe krilo ima lamja i ptica koja kolva grozje.
Na ovoj pojas e pretstaveno Blagove{tenieto vo ikonopis. Na levoto krilo od dverite e
pretstaven Arhangel Gavril koj e svrten kon Bogorodica so blagoslov za blagata vest.
Na desnoto krilo e Bogorodica vo kleknat stav so svetilnik vo desnata raka i svrtena e
kon Arhangel Gavril.
Na dolniot pojas od sekoe krilo vo rezba se izvedeni po eden orel so ra{ireni
krilja. Pod orlite ima figuri na ~etiri svetiteli postaveni vo dekorativni ramki vo rezba.
Okolu dverite ima girlandi.

Crkva Sv. Ilija , Radovi{

Avtor na rezbite vo crkvata Sv. Ilija vo Radovi{ e Dimitar Stani{ev, kopani~ar

od Kru{evo. Avtor na ikonostasot, carskite dveri, arhierejskiot tron i amvonot.
Dverite se podeleni na tri pojasa: gorniot e najbogat po svojata sodr`ina kade
{to vo dlaboka kopanica se izraboteni pove}e sceni i figuri. Na desnoto krilo se
prika`ani: Hanaanskiot grozd, scena na Ispovedanie, figurata na Isus Hristos, kozorog
i drugo `ivotno. Site ovie sceni se vo splet od granki i cvetovi. Na levoto krilo se
scenite: Sveto Pri~estuvawe i Ispovedanie i edna ~ove~ka figura. Na vrvot od carskite
dveri vo bogata rezbana ramka e naslikan Bog Savaot so dve ptici i krst. Pod Bog
Savaot e figura na angel koj dr`i so dvete race otvoren svitok.
Blagove{tenieto e naslikano na sredniot pojas. Na levoto krilo e Arhangel
Gavril, a na desnoto Bogorodica koja koleni~i i so dvete skrsteni race pred sebe go
~ita evangelieto postaveno na masa.
Vo dolniot pojas od dverite izvajani se po eden orel so ra{ireni krilja na sekoe
krilo od dverite. Najdolu na ovoj pojas vo posebni ramki vo cel rast se naslikani
svetite arhierei, po dvajca na sekoe krilo.

Crkva Sv. Bogorodica / Ro`denstvo/, Novo Selo kaj [tip

Carskite dveri se delo na Nikola Damjanov. Toj e avtor i na baldahinot i

ikonostasot vo ovaa crkva.
 Carskite dveri od Novo Selo kako reprezentativno delo se pretstaveni na
izlo`bi vo nekolku evropski metropoli.

Crkva Sv. Nikola, [tip

Carskite dveri od crkvata Sv. Nikola vo [tip se delo na Dimitar Stani{ev. Na

ovie carski dveri bilnata ornamentika dominira, za razlika od ostanatite negovi dela
kade {to za motivi vnesuva `ivotni, ptici, po nekoja ~ove~ka figura, pa duri i
kompozicija od Svetoto Pismo. Spa|aat vo redot na najdekorativnite carski dveri.

Crkva Sv. Blagove{tenie, Prilep

Avtorot na carskite dveri i na ikonostasot vo ovaa crkva e kopani~arot Dimitar

Stani{ev. Ikonostasot so carskite dveri pretstavuva monumentalno kopani~arsko delo.
Dverite se podeleni na dve horizontalni poliwa. Gi deli friz so po edna glava na angel.
Prorocite i carevite David i Solomon so kruni na glavite i svitoci vo racete se
naslikani vo gorniot del od dvete krila pokraj stilizirani bilni motivi.
Vo dolniot del od dverite e naslikano Blagove{tenieto: Arhangel Gavril e na
levoto krilo, a Bogorodica na desnoto. Levo i desno od niv izvedeni se po dve ptici
vo let, vo rezba.
Vo najgorniot del od dverite e naslikan Bog Savaot vo medaqon, a naokolu e
rezbarija so floralni motivi.

Crkva Sv. Dimitrie, Bitola

Ovie carski dveri se delo na nepoznat epirski majstor - rezbar, koj mnogu se
razlikuva od mija~kite kopani~ari, po na~inot na obrabotka na bilnite motivi i
~ove~kite figuri. Bilnite figuri na epirskiot rezbar se pove}e stilizirani za razlika od
motivite na mija~kite kopani~ari koi gi obrabotuvaat porealisti~ki. ^ove~kite figuri na
ikonostasot vo Sv. Dimitrie, se te{ko zabele`livi, dodeka Mijacite se majstori vo
oblikuvaweto na poedine~nite figuri, pa duri i sceni i kompozicii od Biblijata.
 Vo gornata polovina od dverite dominira rezbarskata izvedba so granki,
cvetovi i grozdovi od vinova loza. Na dvete krila od dverite se Adam i Eva na ednoto
i drugoto krilo, prika`ani vo rajskata gradina i ima po edna figura na lav.
Na dolnata polovina Blagove{tenieto so Arhangel Gavril i Bogorodica. Pozadi
niv se naslikani po dve figuri koi se vo cel rast - neidentifikuvani.
Vo najdolniot del od dverite na sekoe krilo ima po tri figuri na svetci so
otvoreni svitoci vo racete.

Crkva Sv. Dimitrie, selo Konsko , Gevgelisko

Carskite dveri od ovaa crkva se izraboteni od Andon Kitanov koj bil graditel,
zograf i rezbar. Ikonostasot ima golemi dimenzii i najmogu go krasat carskite dveri.
Blagove{tenieto i likovite na starozavetnite proroci i carevi David i Solomon se
izvedeni vo ikonopis, a cela ostanata povr{ina na dvete krila e izvedena vo dlaboka
kopanica. Najgore e naslikan Bog Savaot vo medaqon vo rezbana ramka. Na gornite
delovi od dvete krila se nao|aat dve ptici koi kolvaat grozje, a pod niv ima divi `ivotni.
Vo gorniot red na dverite se naslikani David i Solomon vo medaqoni,
Blagove{tenieto e vo dolniot del, naslikano vo elipsovidni ramki ukraseni so astragal.