V fazi izdelave se ta model uniči. Če gre kaj narobe moramo iti od začetka.

Vedti moramo odnos maksile do sklepa. Vedeti moramo kakšna je protetična ravnina. V lab. moramo
vedet kakšen je odnos med čeljustnicama. Na koncu se še »mal« ukvarjamo z estetiko.

Najprej določimo položaj čeljusti glede na sklep. Točke: glabella, vhoda v meatus acusticus externus.
Z obraznim lokom prenesemo info. o položaju maksile glede na sklep v laboratorij.
Ena možnost je obrazni lok, druga pa je umavčenje v art. na osnovi Bonwillovega trikotnika. Povezuje
oba kondila s simfizo… v artikulator lahko umavčimo približno. Je manj dela od artikulatorja. =)

Najprej določimo protetično ravnino.

Da jo lahko določimo potrebujemo grizni robnik. Šablono sestavljajo plošča in grizni robnik. Zdaj so
vsi iz akrilata.

Na teh vajah potrebujemo zgoraj našteto. To nas bodo vprašali na vajah. Uporabljamo mehek roza
vosek. Najpogostejša napaka je, da vzamemo trši vosek, ki se lomi.
Ravnino najprej določimo v frontalni smeri.

Ta graf prikazuje koliko so zobje vidni s starostjo. Stari ljudje kažejo samo spodnje zobe, mladi pa
zgornje. Na naših vajah bodo, če pride do napake, zobje predolgi. Večina naših pacientov bo v
starostni skupini 60+
V frontalni liniji morajo biti zobje vzporedni z bipupilarno linijo. Pacient široko odpre oči, terapevtu
pogleda v uho. Če liniji nista vzporedni, robnik dodatno prirezujemo. Če preveč skrajšamo dodamo.

V sagitalni je ravnina vzporedna z nazoaurikularno linijo (kožna projekcija) (zg 1/3 tragusa s sp. rob
nosnega krila). To moramo znat. So osnove snemne protetike. Kamperjeva linija je kostna projekcija.
Sp. rob nosnega krila naj bo res nekje na sredini. Ne na npr. konici nosu.
Vedno prirezujemo robnike na stekleni ploščici.

Delo na zg. robniku. Določimo dolžino in naklon zob.

Najprej gledamo vertikalo. Problem je, imajo pri nas pacienti te odnose izgubljene. Težava je, če
pacienti ne sodelujejo.

Vertikalna komponenta je tukaj nizka (desno). Viden angulus oris, ki je zakrivljen. Levo je vertikalna
komponenta previsoka.
Kot izhodišče za vertikalo bomo 99,9% uporabljali fiziološko mirno lego.

FML vedno jemljemo, ko pacient sedi. Ko sedi mandibula pade v svojo mirujočo pozicijo. Na FML zelo
vpliva strah pacienta. Lahko je takoj 3 mm razlike. Pacienta moramo prevsem sprostit. To je ena od
veščin, ki jo moramo do diplome obvladat. FML ostane ista tudi po tem, ko pacient izgubi vse zobe.
Pacientu določimo subnasale in pogonion (imenovana tudi: gnation). Označimo s flomastrom na
obrazu. Pacient sedi na stolu, vzravnan, sproščen. Pacienta pripeljemo v položaj, ko se ustnici le malo
stikata. Takrat izmerimo razdaljo med točkama. Pacientu je priporočljivo rečt, da naj odpre / zapre
usta 10x. Tako se maseter utrudi.

Med FML in IKP je od 2 do 4 mm… to ni takšen problem. V snemni protetiki par mm ne pomeni dosti.
Ni težav.
Horizontalno komponento je težje določit. CR je točka kjer je kondil v najvišji in najbolj ant. legi. V tej
poziciji je gib mandibule ponovljiv – samo šarnirski gib. To nato uporabimo za določevanje
horizontale.
Imamo več načinov, da pacienta pripeljemo v CR. Na vajah bomo uporabili Walkhoffovo kroglico.
Potiskanje brade uporabimo pri pacientih z bruksizmom. Gotski lok se uporablja le v raziskovalne
namene pri nas.

Z jezikom pacient poišče kroglico, nato registriramo hor. komponento.

Diagram odpiranja in zapiranja ust. Za gnato.

Zg. in spodnji zobnik držimo na nebu, na mandibuli in pacienta peljemo v CR. Robnik je tukaj na
pacientovi desni za skrajšat.
Stik zgornje in spodnje šablone mora biti gladek. Tak. Ko naredimo zgornji robnik, delamo samo še
spodnjega.

FML + 2-4mm
Zgornja šablona: ravnina, naklon zob, dolžina. Spodnja šablona: višina in horizontala.
Tukaj sta modela zaklenjena v poziciji s sponkami.

Obvezno moramo na robniku označiti obrazno simetralo. Predvsem pri moških imamo lahko malo
deviiran septum nosu… pol gledamo obraz celostno.
V protezah so zobje konfekcijski. NA vajah imamo zgornje zobe.

Določiti moramo barvo, obliko in velikost zob. Za barvo uporabimo barvne ključe. Barvni ključi so
odvisni od proizvajalca. Ivoclar ima 5 osnovnih barv in nato še 4 dodatne barve. Izbiramo pri sončnem
dnevu. Upoštevamo želje pacienta. 80% Slovencev ima barvo 3A.
Pogosto odtisnemo stare proteze. Bolj bomo z lab. komunicirali, boljše bo.
Imamo 3 osnovne oblike zob. Kvadratna, trikotna in okrogla. Ne izbirat premajhnih zob! To je naša
najpogostejša napaka. =) V tej fazi lahko postavimo neke posebnosti… lahko pacientu vgradimo
diastemo (če jo je imel kot mlad ;) ), naredimo spodaj tesno stanje.

Ta slide si moramo slikat. =) Na koncu vse skupaj pošljemo v laboratorij. Lab. sedaj postavi zobe v
vosek. Naslednja faza je kontrola postavitve zob.