Izbrane Pesmi Jenko

IZBRANE PESMI BESeDA BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
Simon Jenko
Izbrane
pesmi
O M N I B U S 1
BESeDA
IZBRANE PESMI BESeDA
Simon Jenko
IZBRANE PESMI
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-208-4
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
2
V S E B I N A
OSEBNE PESMI 6
Uvod 6
Pisalec 7
Pod milim nebom 8
Poet 10
Sad spoznanja 11
Trojno gorjé 12
V brezupnosti 13
Zveãer 14
Îelje 15
LJUBEZENSKE PESMI 16
Bogoslovec 16
Grlice 17
Hitra sprememba 19
Jetnik 20
Lilije 21
Moã ljubezni 22
Namen mojih pesmi 23
Nasprotni pro‰nji 24
Obujenke 25
Po bolezni 37
Poezija in proza 38
Pozabi 40
Pred durmi 42
3
Pri oknu 43
Prilika 44
Pro‰nja 45
Slovo 46
Spomin 48
To se vpra‰a 49
Tujki 50
Vasovalec 51
Za slovo 52
Zadnji veãer 54
Zakaj me ne ljubi‰? 56
Zbogom 58
PESMI O NARAVI 59
Lastovke gredo 59
Na snegu 60
Na Sor‰kem polju 61
Neloãljivost 63
Obrazi 64
Po slovesu 85
Pomlad 86
Ptici 87
Slika 88
Spremenjeno srce 90
Studenca 91
V travi 92
Zimski dan 93
ZABAVLJIVE PESMI 94
Modrijanom 94
Na‰ maãek 95
4
Nauk 96
Rodoljubki 97
Sanjaãu 99
Souãenci 100
Sveti Prometej 101
V krãmi 103
DOMOLJUBNE PESMI 104
Adrijansko morje 104
Gori 105
Moje solze 106
Na zbiranje 108
Na‰a dela 109
Na‰e gore 110
Naprej 111
Ob povratku 112
Pobratimija 113
Pred odhodom 114
Samo 115
Slovenska zgodovina 116
Ti ravnina . . . 118
PRIPOVEDNE PESMI 119
Knezov zet 119
Mlinarica 122
Moã ljubezni 126
Morski duhovi 127
Nevabljeni svat 130
Zimski veãer 132
5
O S E B N E P E S M I
Uvod
D v i g n i s e ! ukaz mi reãe.
Srce pade mi v oblasti
silne, prej neznane strasti,
ki ko Ïivi ogenj peãe.
âut se zlije mi v besede. —

Proã so ãrne boleãine,
strast obãutkov divjih mine,
jasen mir se v prsi usede!
6
Pisalec
Trudil sem se in preudarjal,
stiskal in grizljal peró,
sem premi‰ljal in se ukvarjal,
da zapisal bi vrstó.
In ko res sem jo zapisal

ter prebral potem jo spet,
jezen sem jo koj izbrisal,
bil na tem sem, ko popred.
Proã zagnal sem vso pisavo,

k n j i naravnost se podal
in za ãut besedo pravo
iz oãi sem njenih bral.
7
Pod milim nebom

Pod milo nebo
me Ïene Ïeljenje,
novo in ljubo
me stresa Ïivljenje.
Kak bije srce,
kak noga hiti!
Po Ïilah mi vre
ponovljena kri.
Kdor toÏi mi svet,

Ïivljenje sovraÏi,
pod nebes razpet
iz sob se prikaÏi:
Glej svet je prelep,
Ïivljenje sladkó,
si gluh in si slep,
ãe ti je grenkó.
8
Zatorej srce
le ãutom se vdajaj,
in radosti se
neizmerne napajaj.
Trenutek hiti —
glej, kmalu bo preã;
ãe ti odbeÏi —
ne bode ga veã.
9
Poet
Ako hoãe‰ biti poet,
ni ti drugega treba imet’
kot obãutkov in misli zdravih,
zanje pa vselej izrazov pravih.
10
Sad spoznanja
Sad, ki na spoznanju rase,
vse grenkosti prekosi,
ker s krvjo se srãno pase,
v korenini mir mori.
Sad, ki z na‰ih del nam rase,

z na‰ih misli se rodi —
misel pa zatreti da se,
to modrost storit’ veli.
11
Trojno gorjé
Gorjé, kdor nima doma,
kdor ni nikjer sam svoj gospod;
naj kriÏem svet preroma,
saj vendar tujec je povsod.
Gorjé, kdor se useda

za tujo mizo Ïive dní;
vsak griÏljaj mu preseda,
poÏirek vsak mu zagreni.
Gorjé, kdor zatajiti

prisiljen voljo in srcé
bedakom posoditi
ãas mora, glavo in roké.
12
V brezupnosti
Moãí, moãí mi daj moj Bog!
Da, ko napade me obup,
ne uklonim silam se nadlog,
jim stanovitnost stavim vkljub.
Moãi, moãi mi daj moj Bog!

Tak krepke kakor zid gorá,
da, ãe se ru‰i svet okrog,
propast me najde ‰e moÏá!
13
Zveãer
Sonce k zapadu gre,
svojo izgublja moã,
spanje naganja me,
Bog mi daj mirno noã.
Postelj postlana je,

grob je odprt,
spanje naganja me —
veã se ne mudi, smrt!
14
Îelje
Peruti hotel bi imet’,
premeril bi neizmérni svet,
poískal rad bi miren kot,
kjer bi bil sam in svoj gospod.
Ukrotil strastno bi srcé,
Ïeljàm dajal ozké mejé
in kar doÏivel sem nekdaj,
pozabil bi za vekomaj.
15
L J U B E Z E N S K E P E S M I
Bogoslovec
Kaj me gleda‰, dekle zalo?
Kaj me gleda‰, al’ ne ve‰?
Pel bom novo ma‰o kmalo,
torej ljubit’ me ne sme‰.
Pusti mene in pozabi;

z mano sreãa ne cvetli,
drugih sto te ljubit’ vabi, —
pusti popa, naj medli.
16
Grlice
Prazno blo je srce;
ti mi, deva zala,
novo moã Ïivljenja
v prsih si vÏgala.
Ko mi vanje sedel
je neznan obãutek,
kak me prenaredil
je en sam trenutek!
Roka v roko sega,

srce k srcu sili,
moje pa oko ti
v tvoje zre po sili.
Usta poljubuje,
du‰o sreãno rani.
Blagor, moã nebe‰ka!
Kdo se te ubrani?
17
Ti ljubezen rajska
zgnala si mi spanje,
ti, ãeravno ãujem,
daje‰ sladke sanje.
Naj se grom razlega,

naj se zemlja stresa;
jaz pa vendar imam
le na nji nebesa!
18
Hitra sprememba
âez kratkih mescev pet
sva videla se spet;
povesil jaz oãi,
v stran gledala si ti.
In skor da bi se smeh
polotil bil obeh,
ker razumela sva,
kaj misliva oba.
19
Jetnik
Kaj pomaga mi mladost?
Za ljubezen, za veselje
mi nezado‰ãene Ïelje
v srce vlivajo bridkost.
Fantje se sprehajajo,
z njimi hodijo dekleta,
hvalijo mladosti leta
in nje sad uÏivajo.
Jaz pa loãen od sveta,

mislim nanj od zore jasne,
da o mraku dan ugasne,
razprostre se hitra tma.
In ponoãi zvezdic svit

pravi mi nekdanje ãase
in bridkost mi huj‰a rase,
srce huj‰e jame bit’.
20
Lilije
Lilije trgam,
lilije bele,
veã mi ne boste
mladi cvetele.
Veã vas na sonce

ne bom nosila,
veã vas z vodíco
hladno rosila.
Lilije bele,
le usehníte!
Z mano cvetele,
z mano veníte!
21
Moã ljubezni
Reka je ‰iroka,
kdo bi jo prebrodil?
Jaz sem jo prebrodil,
ko sem k ljubi hodil.
Kdo pre‰teje v vrtu

roÏe brez ‰tevila?
Ljuba jih je ‰tela,
ko mi ven’c je vila.
Zimska noã je dolga,

kdo bi se ne utrudil?
Jaz sem jo preljubil,
jaz sem jo prebudil.
22
Namen mojih pesmi

Ko moje pesmi tiskane
po belem svetu bodo ‰le,
nekteri moÏ jih bo izbral
in dragi svoji v dar podal.
Ko tvoj v Ljubljano pride moÏ,
tud ti dobila ene bo‰,
v rudeãe usnje vezane
in z zlatom bodo rezane.
O beri jih, preberi vse,
saj t e b i so napisane.
23
Nasprotni pro‰nji
Veter po cesti vleãe,
v oãi mi pesek meãe;
veter po cesti brije,

dekletom krila vije.
Da naj prahu ne nosi,

deklica veter prosi.
»Nikar je ne usli‰i,
le huje, veter, pi‰i!«
24
Obujenke
Skopal sem globoko jamo,
kakor, kadar je pokop,
kadar ãrni zemlji damo
velo truplo v tihi grob.
Vso ljubezen sem nekdanjo

v jamo djal s spominom ran,
kamen sem zavalil nanjo,
da je ne pusti na dan.
Al o polnoãi gomile
mrtvim truplom se odpró,
moãne ure ãudne sile
iz grobov jih priÏenó.
Noã Ïivljenje v ude zlije,

gibanje zbudi teles;
bleda luna tiho sije,
gleda mrtvih Ïivi ples.
25
In tako se meni vãasi

kamen s srca odvali,
ter iz groba se oglasi
sreãa mi nekdanjih dni.
Vstanejo nekdanje sanje

in spomin skeleãih ran;
moã ljubezni se nekdanje
spet prikaÏe mi na dan.
26
Slabo sveãa je brlela,

zunaj deÏ je curkom lil,
skupaj midva sva sedela,
nama lep veãer je bil.
Sladki smehi iz oãesa

med solzami govoré,
telo se drÏi telesa,
usta pa se ust drÏé.
Zunaj je nevihta vila,

deÏ na okno je kropil,
midva pa sva se ljubila,
lep veãer je nama bil.
27
Mirno desno si mi dala,

z levo brisala solzé,
Ïalostno se nasmehljala,
rekla si besede te:
»âe ti mar ni veã za mene,

saj ti rada odpustim,
pojdi, ãe te srce Ïene,
saj nazaj te ne drÏim.«
Vem, da si mi odpustila,
jaz odpustil si ne bom,
kar takrat si govorila,
jaz odpustil si ne bom.
28
Zdrava bodi, zdrava bodi,

zdrava bodi vekoméj!
Tak neumni jezik blodi,
noga nese me naprej.
Ali srce se ustavlja,

vse drugaãe govorí,
le prisego ‰e ponavlja,
ne odreãi mi velí.
Davno Ïal je nogam djanja,

Ïal jeziku besedí;
srce vedno le priganja,
ponoviti blage dní.
29
Trgal roÏe sem rudeãe,

tebi venec iz njih vil,
bodlo trnje me bodeãe,
roko sem s krvjó rosil.
S tvojega obliãja lile

radost Ïive so oãí,
pa srce so mi ranile,
ko pu‰ãica, ki letí.
Jenjale so boleãine,
ki jih trnje obudí;
rana v srcu pa ne mine,
vedno huje krvaví.
30
»Dokler zvezd bo zlata ãeda

razsvetljála boÏji dom,
stala moja bo beseda:
Tvoja sem in tvoja bom.«
Zvezde v daljo se ozrite

in poglejte v nje srcé,
zvesto meni oznanite,
al res bije ‰e za mé?
Zvezde pa se za oblakom
mojim skrivajo oãém;
gledam, vpra‰am jih in ãakam,
al odgovora ne zvem.
31
V ljubem si ostala kraju,

jaz pa ‰el sem daleã preã;
morebiti sreãa naju
oh, ne zdruÏi nikdar veã!
Ves ãas, kar si mi odvzeta,

‰tejem ure, ‰tejem dni;
’z ur so mesci, ’z dni so leta,
mescev, let pa konca ni!
Pomlad se na zemljo vrne,

petje slavcev se zbudi,
v cvetje zemlja se zagrne;
zame pa pomladi ni!
32
Zemlja se zagrne v tmine,

glava teÏka mi zaspí,
duh ãez hribe in doline
na perutih k teb’ letí.
Teb’ v naroãje glavo trudno

denem, gledam ti v obraz;
ti pa smeje‰ se priljudno,
kot si se nekdanji ãas.
Poljubuje‰ mlado lice,

k srcu nosi‰ mi rokó,
bri‰e‰ radostne solzice,
ki mi iz oãi tekó.
33
»Glej jih zvezde, kak ble‰ãijo,

k’ izza gor se dvígajo,
o ljubezni govorijo,
radostne si migajo.«
O taãàs so res ble‰ãele,

njih prijazni svit je preã;
ko taãàs, takó vesele
nikdar mi ne bodo veã.
Mrzle z dalje mi brlíjo,

brez obãutka migajo;
zvezde niã ne govorijo,
zvezde niã ne ãutijo!
34
Tak si lepa, kakor zora,

ko pripelje beli dan,
da zbudi zelena gora
se iz teÏkih noãnih sanj.
Da glavé dviguje cvetje

in obraãa v njo oãí;
da po vejah glasno petje
o ljubezni zadoní.
Draga! bodi zora meni,

oznanjuj mi lep‰i ãas;
Ïalost mi iz prs odÏeni,
zbudi v ustih pesmi glas!
35
âas vrti se neprestano,

seka rane in zdraví;
meni pa nekdanjo rano
vsak dan zopet ponoví.
V teku, ki tekó ga leta,

ti se premenila bo‰
v modro Ïeno iz dekleta,
jaz bom iz mladenãa moÏ.
Srce bo se umirilo,
zginil ãas bo sladkih sanj;
niã ne bo se ohranilo,
neg solzé v spominu nanj.
36
Po bolezni
Bila si upadena,
toÏnega lica,
rahlo je stopala
bolna noÏica.
Bolest neusmiljena
te je ranila,
krasota vzvi‰ena
ni je ganila.
Naj te ranila je,

zame te nije,
zate kot nekdaj ‰e
srce mi bije.
37
Poezija in proza
Bila oba sta mlada,
imela se tak rada,
kot zarudena roÏa
in veter, ki jo boÏa.
Pri‰el je ãas loãenja.

V sovraÏni boj Ïivljenja
je fanta sla zvodila;
doma pa joka mila.
Na tujem fant je snubil

bogato, k’ je ni ljubil;
ãez kratke tri nedelje
Ïenó s seboj pripelje.
MoÏa, k’ ga ni ljubila,
je ljubica dobila.
Ko bo ga ku‰evala,
se bode stresovala.
38
Pa kdo umori nekdanje

obema drage sanje?
Na skrivnem ona joka,
in njemu srce poka.
39
Pozabi
Du‰a moja, kaj se brani‰,
kaj spomine stare hrani‰?
Bolje ti je pozabiti,
kar ne da se spremeniti.
O pozabi njeno lice,

nje oãi, ki kot zvezdice
tebi milo so svetile,
pa so zate utonile.
O pozabi na obljube,
na prisege z ust preljube,
saj je davno pozabila,
kar je stokrat govorila!
O pozabi gladke poti,

kjer sem hodil nji naproti,
saj po njih zdaj drugi hodi,
ko ljubezen k nji ga vodi.
40
O pozabi, o pozabi!
Bog podeli moã mi, da bi
nje ime iz srca zbrisal,
kjer s krvjo sem ga zapisal.
41
Pred durmi
Glasno si pevala,
strune ubirala,
nisi paã mislila,
da sem te ãul.
Blizu pri durih bil,

tvoje sem glase pil,
z njimi srce pojil,
ubogo srcé.
Kljuko prijemala,
skor jo pritisnila,
pa si ni upala
roka mojà.
Solza je padala,
lice namakala,
nisi je videla,
lite zastonj.
42
Pri oknu
Bele cvetice, ledene cvetice,
k vam bom goreãe pritisnila lice.
Tajaj led, tajaj led, lice gorkó,
da mi po cesti pogleda okó.
Vidim saní, kak po cesti svr‰ijo,

svate vesele, ki na njih sedijo,
lep in najlep‰i pa Ïenin je mlad;
o da sem morala njega poznat’!
Malo trenutij, pa notri do groba

drugi zadana bo tvoja zvestoba.
Naj v nje naroãju ti sreãa cvetè,
meni za veke izginila je.
Bele cvetice, ledene cvetice,

ve ohladite Ïareãe mi lice!
Veãni Bog, mili Bog, drÏi me ti,
da mi ubogo srce ne skopní!
43
Prilika
Ljubica, pridi pa k meni sedi,
kar mi na srcu je, da ti povem,
v priliki prosti poslu‰aj in zvedi,
kar ti naravnost povedat’ ne smem.
V letih neskrbnih, v otro‰kih se letih

jaz sem ves boÏji dan ptiãe lovil,
s’nic in strnadov in ‰ãinkavcev ujetih
cele sem trope po kletkah redil.
Nisem lovil jih iz slab’ga namena,

vedno prijazno sem z njimi ravnal,
sem jim pridajal najslaj‰a imena,
iz gole ljubezni jim hrane dajal.
Ali pa misli‰, da kdaj mi hvaleÏen

ptiãev jetnikov je bil le en sam?
Ptiãica ujeta, ãe sem ti nadleÏen,
hi‰o odprem ti in svobodo dam.
44
Pro‰nja
Da te ljubim, ti je znano,
da me ljubi‰, davno vem;
kaj ogiba‰ se pred mano,
odgovarja‰ le oãém?
Pusti strah in moja bodi,

v dar srce ti podelim;
Bog nebe‰ki sam naj sodi,
kaj poklonil sem ti z njim!
45
Slovo
KO mesec svetló
bo spet posijal,
od ljube slovo
jaz bodem jemal.
Naj njene oãi

v solzah se topé;
pomagati ni,
ãe poka srce.
Poglej jih goré,

ãez nje gre moj pot,
o daleã ãez njé,
predaleã od tod.
Ne vpra‰aj, zakaj
mi tu ni strpét’;
ne vpra‰aj, kedaj
se snideva spet.
46
Mogoãe kedàj,
mogoãe nikdar;
le roko podaj
in — Bog te obvar’!
47
Spomin
Hladnotihi senãni kraj,
nate mislim vekomaj,
kjer sva zadnjiã se ljubila
in se Ïalostna loãila.
Oh, kako bi vendar rad

tebe videl ‰e enkrat!
RoÏic bi po tvoji trati
hotel v venec si nabrati.
S svojimi lasmi povil,

s solzami bi jih rosil —
Al’ komu bi dal cvetlice?
saj ni tamkaj veã device.
Kaj mi ãejo roÏice,

roÏ’ce lepo pisane?
Tebe le srca kraljico,
tebe le Ïelim devico.
48
To se vpra‰a
Kadar mene se spominja‰,
vem, da vãasi me preklinja‰;
sed puella, quaestio est:
Kdo je kriv, al ti al jest?
Ko zvestost sva prisegála,

jaz lagal sem, ti lagála;
Kdo goljfan je, ti al jest.
Res utegnilo morebiti

Ïal komu bi enkrat biti;
Kdo bo to, al ti al jest?
49
Tujki
Prosim te, tujka ljubezniva,
v mé ne upiraj temnih oãí,
da se ljubezen nepremagljiva
v mojem srcu ne obudi.
V njem Ïe nosim ljubezen verno,

spremlja me zmerom in povsod;
davno z vdanostjo neizmerno
ljubim na‰ slovanski rod.
Lepa tujka, kakó bo‰ ãutila

ti vdanost verno z menoj,
reci, kakó bo‰ ti ljubila
narod moj neizmerno z menoj?
50
Vasovalec
Le burja naj vleãe,
zapade naj sneg,
drevesa obleãe,
pokrije naj breg!
Naj voda zastane,

se skrije pod led,
naj pota mi znane
pokrije zavet!
Naj v tmo se zavije

ponoãno nebo,
naj luna zakrije
mi svojo glavo!
Ljubezen kazala
mi pot bo do tjè,
kjer v izbici zala
me ãaka dekle.
51
Za slovo
Za té, za mé najbolje bo,
devica ljubezniva,
da se pozabi, kar je blo,
za vselej se pustiva.
Kaj ti ljubezen moja ãe,

ki meni je igraãa,
ki, ko pod nebesom meglé,
po vetru se obraãa.
Jaz tak Ïivim le tjavendan,

ne vpra‰am, kaj me ãaka;
ti si Ïeli‰ pokojen stan
in skrbnega moÏaka.
Ne upaj srca prerodít’,

ne v jarem ga vpreãi;
oh, ljuba, to ne more bit’,
z menoj ne gre se k sreãi!
52
Kar mora bit’, naj se zgodi,

vsak svojo pot hodiva,
na levo jaz, na desno ti,
kar blo je, pozabiva!
53
Zadnji veãer
Nocój, le ‰e nocój
naj mesec bo svetèl,
ko k meni ljubãek moj
bo zadnjikrat pri‰èl.
âez to ravnó poljé

ino ãez travnike
pa gladke so stezé,
po njih moj ljubi gre.
Pa psi zalajajo
po vsej vasi naglas,
naglas oznanjajo,
da gre moj ljubi v vas.
Klobuk imá na glav’,

za njim pa listek bel,
ta listek táko prav’,
da cesar ga bo vzel.
54
Petelin je zapél,
danica je pri‰là,
slovó je dragi vzel,
jaz sem zajókala.
»Ne jokaj ljubica,

ãez osem kratkih let,
ãe bova ‰e Ïivá,
pa se spet snídeva.«
Oh, psi ‰e lajajo;

al ljubega veã ní,
pred mojo kamrico
pa trava zelení.
PreÏalostno srcé
veselja nima veã,
sam Bog nebe‰ki vé,
kdaj osem let bo preã!
55
Zakaj me ne ljubi‰?
Vse misli, ki v prsih sem skrite
pred drugimi nosil ljudmi,
vse tebi so davno oãite,
ne ena neznana ti ni;
in vèndar, zakaj me ne ljubi‰?
Vse trude, skrbi, hrepenenje,

saj nisem jih nosil za sé;
posvetil sem tebi Ïivljenje,
poklonil sem tebi srce;
in vèndar, zakaj me ne ljubi‰?
Premisli noãi prebujéne

in Ïalostne dneve pre‰tej
in solze za té porojéne
premisli jih vse in povej,
povej mi, zakaj me ne ljubi‰?
Za rane, za Ïalost obilo,

za dni, ki mi temni tekó,
56
za ves moj pekèl mi v plaãilo

izpolni vsaj zadnjo Ïeljó:
povej mi, zakaj me ne ljubi‰?
57
Zbogom
Ti moÏa si le iskala,
da dobi‰ si miren kot,
ko beraãa me ’spoznala,
si krenila bistahot.
Zbogom torej, du‰a mila,

sto sreã vo‰ãim ti na pot!
Kar pri meni nis’ dobila,
Bog ti trikrat daj drugod!
58
P E S M I O N A R AV I
Lastovke gredo
Lastovke gredo od nas,
bliÏa se zimski ãas:
kratki dnevi, dolge noãi,
fantom poãitek
za letne dni.
59
Na snegu
Hribi ‰e beli so,
roÏe ‰e ne cveto.
Kmal’ bo pomlad pri‰la,

roÏe bo sklicala.
Samo moje srce

Ïalostno bode ‰e,
zanj veã pomladi ni,

zanj paã veselja ni.
60
Na Sor‰kem polju
Pozdravljeno bodi
Sor‰ko poljé,
kjer moji oãaki
v grobih leÏé;
kjer zibel je moja

stala nekdaj,
kjer rojstna stoji ‰e
hi‰a mi zdaj.
Triglava visoko
sneÏno glavó
‰e v sinji daljavi
vidi okó;
‰e Sava grmeãa
v strugi ‰umi,
ko leta nekdanja
liÏe peãi.
61
Al sem ti ‰e znanec,
Sor‰ko polje?
Ker dolgo se nisva
videla Ïe;
in jaz sem spremenil

misli, obraz,
kar naju loãila
kraj sta in ãas.
62
Neloãljivost
RoÏa rase tik vode,
vali hladni jo rose.
Sonce Ïarko se zbudi,

viru vale posu‰i:
roÏa brata nima veã,

nje Ïivljenje preã je, preã.
63
Obrazi
Vstala je narava
ter se giblje Ïiva;
znane ãute kaÏe,
kar nebo pokriva.
In srcé umeje
ãudne govorice,
ki jih govorijo
zvezde in cvetice.
Kamenje budi se
in obãutke moje
z mano ãuti, z mano
glasne pesmi poje.
64
RoÏi mlado lice

zarudi ko Ïarja,
fantu njeno listje
tiho spregovarja:
Danes tvoja ljuba

bo se poroãila,
mene pa v rumenih
kiticah nosila.
Ko ljubezni palo
bode zagrinjalo,
moje zadnje perje
bo na tleh leÏalo.
65
»Naj vso svojo silo

burja name Ïene,
vendar vsako pómlad
veje so zelene;
ali ãrv pod koÏo,

ki redi se z mano,
on za smrt gotovo
vsekal mi je rano.«
Tak v veãernem mraku

mehka lipa plaka,
trdi hrast se smeje
in nje pada ãaka.
66
Siv oblak po nebu

z vetrom dalje plava,
plava v lepe kraje,
kjer se vije Sava.
Tam se nad gorami

na‰im’ bo ustavil,
v zlato se obleko
zarjino opravil.
In ko njo bo videl,
ko po vrtu hodi,
mi jo bo pozdravil:
Draga, zdrava bodi!
67
Pri zeleni mizi

mo‰ki ino Ïenske,
dru‰ãina gospode
bila je slovenske.
Z dru‰ãino moÏakov
gospodiãne zale
v na‰em so jeziku
gladko vse kramljale.
Ves zavzet sem gledal,

ãudu sem se ãudil,
da iz sanj laÏnivih
kvi‰ku sem se zbudil.
68
Ko je sonce vstalo,
dajal sem mu hvalo,
da na oknu roÏe
mi je obsijalo.
Sonce mi je reklo:
»Tebe, roÏ ni bilo,
ko mogoãno z neba
zemlji sem svetilo.
Ti ko rosa zgine‰,
jaz pa bom ostalo,
grob ti obsevalo;
reveÏ, hrani hvalo!«
69
Z glasnim ‰umom s kora

orgle so donele,
druÏi se z donénjem
glas soseske cele:
»Bodi poãe‰ãena,
rajska ti devica,
vseh nebes in zemlje,
na‰ih src kraljica!«
Tak soseska poje

in na prsi bije.
Skoz visoka okna
jasno sonce sije.
70
Zelen mah obra‰ãa

zru‰ene zidove,
veter skoznje diha
Ïalostne glasove.
Pôvej, razvalina,
v soncu zatemnela!
Kaj je moã ãlove‰ka,
kaj so njena dela?
In Ïivljenje na‰e,
ki tak hitro teãe,
al so same sanje?
— S a n j e —jek mi reãe.
71
Mlad junak po polju

s teÏkim srcem hodi;
zvestega konjiãa
na povôdcu vodi.
»Pasi spet se mirno,

travo jej zeleno;
trud in boj in rane,
vse je izgubljeno!
Zlomljena je sablja,
bratje pokopani,
kar jih je ostalo,
tujcem so podáni!«
72
Ko zaspal bom v smrti,

ne kopljite jame,
kjer vrsté se kriÏi;
tam ni mesta zame.
Na visoki Tatri
jamo izkopljite,
tri drevesa sveta
nanjo zasadíte.
Tam moj duh bo gledal

na vse ‰tiri stráni,
dokler bela zora
dneva ne oznani.
73
Mlade hãere truplo

ãrna jama krije;
poleg jame mati
bridke solze lije.
Kar oko doseÏe,

smeje se narava,
pomlad po grobovih
cvetje razsipava.
V joku svojo zgubo

ãlovek Bogu toÏi;
slavec, drobni slavec
pa vesele kroÏi.
74
Rosa, hladna rosa

kamenje moãila,
luna, bleda luna
nanje je svetila.
âudno govorico
kamenje ogla‰a,
pi‰ veãerne sape
k meni jo dona‰a:
»Tod gredé stopila

je devica name!«
»Name tudi, name!«
Glásov sto povzame.
75
O veãerni uri
stal sem poleg Save,
drla z glasnim ‰umom
je z vi‰av v niÏave.
»Mladi fant iz zdrave,

iz straní gorate,
grem na juÏne kraje,
grem med tvoje brate.«
Tak s ‰umeãim glasom

bistri val mi pravi.
Dam mu poroãilo:
»Srãno jih pozdravi!«
76
Med borovjem temnim

mlada breza rase,
v lastnem svetu tuja
stoji sama zase.
Tuja dolga leta

raste sredi lesa,
vetra moã jo maje,
listje ji otresa.
Veter nosi listje

sestram v daljne kraje,
tam jim o samici
sporoãila daje.
77
»JuÏen veter di‰e,

beli sneg se taja;
mene pa ljubezen
zmágavna navdaja.
Pómlad naju kliãe,

du‰a ljubezniva,
zdajle se radujva,
zdajle se ljubiva!«
In ne dá se dvakrat
ljubica poprôsit,
koj v r a b u l j a z vrabcem
gnezdo záãne nosit.
78
LeÏi polje rávno,

v polju roÏe krasne;
dviga se ‰krjanec,
poje pesmi glasne.
Pesem glasna stresa

pisane glavíce,
sestra k sestri stiska
zarudelo lice.
·epetanje tajno
nosi zrak ãez njivo,
sluhu nerazumno,
srcu razumljivo.
79
Zida drobna mravlja

varno si mravlji‰ãe,
dan na dan ukvarja
se za blagor hi‰e.
Dolgo pot nastopi,

sto pedí od doma,
z blagom obloÏena
spet domov priroma.
Gnezdo svoje stavi

orel na vi‰ine,
svet s perutjo meri
ãez vrhé, globine.
80
Log za log se skriva,

ladja dalje plava.
Du‰a ljubezniva,
bodi stokrat zdrava!
Donava mogoãna
nosi ladjo mojo,
moje srce vroãe
pa ljubezen svojo.
In mogoãna reka
nikdar ne usahne,
pa ljubezen moja
nikdar ne omahne.
81
»Kadar mlado leto

pride z novim cvetjem,
zopet pride‰ slavec
praznovat ga s petjem;
kake nove pesmi

nam prinese‰ v gaje?«
Drobni ptiã odgovor
dal mi je skakljaje:
»Z mladim letom pride

cvetje, kakor lani,
jaz pa vam prinesem
petje, kakor lani.«
82
Zarja dan pripelje,

dan darove razne
s sabo nam prinese,
toÏne in prijazne.
Îalosti se znébi,
predno dan ugasne,
al spomin ohrani
na trenutke jasne!
To vodilo zlato
za Ïivljenje kratko
koÏo ti ohrani
dolgo ãasa gladko.
83
Ves dan je pri oknu

ljubica ãakala,
da je bleda luna
mirno posijala.
»Zunaj mesta z drugo

ljubico je hodil,
jo po ravnem polju
je za roko vodil.«
Tako reãe luna,

za oblak se skrije,
da solzíc ne vidi,
ki jih dekle lije.
84
Po slovesu
Teman oblak izza goré
privlekel se je nad poljé,
nad póljem v sredi je obstal,
nebo je ãezinãez obdal.
To ni oblak izza goré,

to tudi ni ravno poljé;
to misel le je Ïalostna
na sredi srca mojega.
85
Pomlad
In srce, ti se ne zbudi‰!
In jezik, ti ne govori‰!
Zdaj klije tebi dvojni cvet,
pomladi cvet, ãas mladih let.
Poglej, obrni se okrog,

zelena gora, Ïiv je log;
povsodi pomladanski cvet
vesoljni v svate vabi svet.
Podaj mi ljubica rokó,

pod milo pojdeva nebó,
kjer njiva zopet zeleni,
nad njo ‰krjanec Ïvrgoli.
Al spet si tukaj, znanec moj?

Le dvigni se, naglas zapoj;
ljubezni glas, veselja klic
naznanja príhod naj cvetíc!
86
Ptici
Zapoj mi ptiãica glasnó,
zapoj mi pesem Ïalostno,
ki bo mi v srcé segala,
obãutkom se prilegala.
Po travnikih sprehajam se,

prelepe trgam roÏice;
oj roÏice di‰e lepo,
al zame duha nimajo.
Ljudje krog mene se vrsté,

se smejejo, se veselé;
moj duh teman je in molãí,
nikomur niã ne govorí.
Star sedemnajst ‰e komaj let

zaniãeval Ïe ves sem svet,
in vem, da v sreão to mi ni,
pa mi srcé tako veli.
87
Slika
Sonce rumêno
goro zelêno
zadnjiã poljubilo je;
v krilo temine
hribje, doline
tiho zavili so se.
Tam na iztoku
v sinjem oboku
luna prikaÏe glavó;
bolj se uÏiga,
vedno bolj miga
zvezdic prijazno zlato.
Vetrc pihljaje
jezero maje,
rahlo ob bregu ‰epta;
v jezeru ãeda
zvezdic se gleda,
v daljni globini miglja.
88
Noãna temina,
slika spomina
sreãnih in Ïalostnih dni:
zvezdam ble‰ãeãim,
zvezdam brleãim
dnevi enaki ste vi.
Jezero krasno,
temno al jasno,
ti si podoba srcá;
v tebi odseva
vsakega dneva
svit se mi ali tema.
89
Spremenjeno srce
Kaj ptici je, da Ïalostno
v grmovju Ïvrgoleva,
zakaj veã pesmi, kakor prej,
veselih ne prepeva?
Zakaj po nebu zvezdice

tak Ïalostno brlijo,
in veã tako, kakor so prej,
veselo ne ble‰ãijo?
Saj ptica speva venomer,

ko nekdaj je, veselo,
nebo od zvezdic se ble‰ãi,
ko nekdaj je ble‰ãelo.
Vse tako je, kakor poprej,

ble‰ãeãe in veselo;
le ti srcé, le ti srcé,
le ti si mi zbolelo!
90
Studenca
V‰tric spod goré zelene
izvirata studenca dva,
in kakor pot ju Ïene,
hitita v plan neutegoma.
Na dvoje gresta pota,

na dvoje bolj, skoz bolj navzdol;
konãala teke bota,
al veã se videla nikol.
91
V travi
Zarja rumena objema
hribe na veãerno stran,
v boju z mrakom Ïe pojema,
v grob se ulega beli dan.
Roso srkala je trava,

v travi samec sem sedel;
jezno je ‰umela Sava,
zvon veãerni je donel.
92
Zimski dan
Sonce se od daleã skriva,
vrana leta okrog hi‰e,
tánek veter zunaj pi‰e,
tla pa debel sneg pokriva.
Tam na klancu je vse Ïivo,

vkup so iz vasi otroci,
vsak saní v premrli roci
vozi in drÏi se krivo.
Starec zre iz gorke hi‰e

in spomin se mu posili,
dni premi‰lja, ki so bili,
in na tihem solze bri‰e.
93
Z A B AV L J I V E P E S M I
Modrijanom
Bog vam odpusti,
modri moÏjé,
va‰e nauke,
moje gorjé!
Va‰i modrosti
trap sem verjel,
leta mladosti
starec zaãel.
Doba mladosti
jemlje slovó,
mlade norosti
iz groba gredó.
Vrag naj jo vzame

va‰o modrost,
ki mi je vzela
mojo mladost!
94
Na‰ maãek
Na‰ maãek je ljubco imel,
vasóvat noã vsako je ‰el;
pri‰èl je domov ves zaspan,
ko meÏnar odzvonil je dan.
Zbolela je ljubca moãnó,

o joj, ãe veã zdrava ne bo!
Na‰ maãek je jokat zaãel,
nobene veã mi‰i ni ujel.
In ko mu res vzame jo smrt,

okoli se plazi potrt,
Ïivljenje sovraÏit zaãnè —
v soboto obesil se je.
To Ïalost v eksempel povém,

neskrbnim vam mladim ljudém:
ãe dolgo Ïivét vam je mar,
zaljubit se nikdar nikár!
95
Nauk
Dragi sin, le k meni sedi
in poslu‰aj svéte zlate!
Kaj je treba, kaj ne, zvedi,
da posije sreãa nate.
Prva, le veruj oãetu,

sku‰nja ga je izuãila,
prva sila na tem svetu,
sinko, je denarja sila.
Bog je hrano in pijaão

vsem v potrebo le ustvaril,
vede, znanstva za igraão
sitim glavam je podaril.
Da bi mogel svet obstati,

pamet dal je le nekterim,
reveÏ naj prebiva v blati,
dan bolestim tisoãerim.
96
Rodoljubki
Dekle, ãe si r o d o l j u b a ,
pusti druge, ljubi mene,
in vzroke mi poslu‰aj
ter zapomni, kar ti reãem:
V prsih nosim srce prazno,
niã na svetu me ne mika,
in ker tak sem, ni mi dano,
da bi pela pevska Ïila;
ãe pa ti mi kri razgreje‰,
led otaja‰ okol srca,
vsaka misel mi bo pesem,
vsaka pesem bo izvrstna.
In ko vkup bo cela knjiga,
koj jo po‰ljem do Ljubljane,
do bukvarja, da jo tiska
in razpo‰lje na vse kraje.
Hvalo pele mi Novice,
hvalo pel mi bode Glasnik,
bo dokazal, da sem s knjigo
na‰e slovstvo obogatil.
97
Táko pojde ãast imena

mojega po vsej deÏeli,
zraven slava bo donela
med Slovenci tudi tebi.
Torej dekle, brÏ pokaÏi,
da tè rodoljubje Ïene
na‰e slovstvo obogátit’ —
pusti druge, ljubi mene!
98
Sanjaãu
Po tihi noãi mesec plava,
mladeniã toÏen zre v nebó,
zami‰ljena njegova glava,
srce mu v prsih je tesnó.
Ne vdajaj se duhovom mraka,

zapri srce, zapri oãí;
glej mehka postelja te ãaka,
ozdravit’ reveÏa Ïeli.
99
Souãenci
Bril
Bril je bodeã;
kar bi skor rekel,
koj bi se spekel,
koj bo preveã.
Tu‰ek
Sicer ga Bog ni zanemaril,

srce le babje mu je ustvaril.
Stritar
Da ni od na‰e baÏe,
beseda vsaka kaÏe;
kar bo za tebe belo,
se ãrno mu bo zdelo.
100
Sveti Prometej
O sveti Prometej,
oh pridi na svet,
kak treba, kak treba
biló bi te spet.
»âemu me nek’ kliãe‰?

Zdaj treba me ni,
saj soncev zadosti
po svetu gori.«
O soncev na kupe,
pa ravno za té
je luãi potreba,
jo vliti v glave.
»Kaj vraga ne veste,

kaj ogenj zbudi?
Le slame priÏgite,
ta rada gori.«
101
Paã slame imamo,

ne vemo, kam z njo,
le ognja nam manjka,
da oÏgali bi jo.
»Dva lésa ãe drgne‰,

ti ogenj dasta,
znabiti pri slami
enaka bi b’la.«
Ne more to biti,
saj na‰i moÏje
si drgnejo glave,
pa le so mokré.
«âe je pa le-taka,
pomoãi ne vem;
raj’ osu‰il bi morje,
kot glave moÏém.«
102
V krãmi
âe sem otoÏen, pa v krãmi sedim,
dokler prijazna je dru‰ãina vkupe,
vino je dobro, jaz Ïejo trpim,
torej, prijatelji, praznimo kupe!
Ure v samoti poãasi beÏé,

v krãmi veãer najhitreje preteãe.
Îejno neskonãno je moje srce,
pijmo, prijatelji, dokler ‰e teãe!
103
D O M O L J U B N E P E S M I
Adrijansko morje
Búãi, morje adrijansko!
Bilo nekdaj si slovansko,
ko po tebi hrastov brod
vozil je slovanski rod.
Ko ob tebi mesta bela

na‰ih dedov so cvetela,
in ko jadra njih vojské,
so nosila njih ime.
Molãi, morje! Kam si djalo,

al si ladje pokopalo,
jih razbilo ob peãí,
da jih videti veã ni?
Ni jih mórje potopilo,

ni jih ob peãi razbilo;
da jih videti ni veã,
téga kriv je tuji meã.
104
Gori
Ti gora, kljubva‰ starosti stoletni,
na tebi ne pozna se ãasa ost;
ko vrne se na zemljo ãas prijetni,
nekdanjo zlije ãezte spet mladost.
Gvetoãa gledala si ti naróde,

cvetoãa videla njih rast in pad;
ãutila nisi ti moãí usode,
‰e zdaj ko nekdaj ti obraz je mlad.
Ko jaz v gomili ãrni bom poãival

in zelen mah poraste nad menój,
veselih ãasov sreão bo uÏival,
imel bo jasne dneve narod moj.
Takrat v cvetoãi zopet ti opravi

pozdravljala bo‰ pomladanji svet,
takrat moj narod, gora, mi pozdravi,
nov rod ponosnih sinov in deklét!
105
Moje solze
Naglas povem in ni me sram,
da veãkrat joãem, ko sem sam;
srcé mi jeza obteÏi,
solzé mi stopijo v oãi.
Obi‰ãe duh mi celi svet

in ko na dom pogleda spet,
na svetu lep‰e zemlje ni;
srcé mi v prsih zakriãi!
Moj duh se sladkim sanjam vda,

sanjá od slavskega svetá;
najlep‰i cvet za njega vkup
nabira mi varljivi up.
Strast polasti se mi moÏgan,

ko mislim si sveãani dan,
ko zemlja prosta, prost bo rod
in Bog le sam bo na‰ gospod.
106
Nemarni rod, ti slug druhal!

Iz prs bi srca ti ruval,
kraguljem jesti jih dajal,
pred svetom va‰ spomin razdjal.
Vi jemljete mi sladki up,

zanj dajete obupa strup!
Naglas povem in ni me sram,
da veãkrat joãem, ko sem sam!
107
Na zbiranje
Za bogà se Ïgati daj in klati;
ràj v plaãilo da ti cerkev mati,
pozno se kak doktor bo uãil,
kdaj, kako, zakaj si kri prelil:
daj se v bojih klati za cesarja,
vsak dan da dvojaão ti denarja
in ãe bo‰ za vekomaj zaspal,
v slami te bo pokopati dal:
bij se za prostost, za domovino,
pri‰el ne bo‰ v raj, ne v groba tmino,
ne stal, ne leÏal, ne sedel, —
malo nad zemljo bo‰ dom imel.
108
Na‰a dela
To je, da poslopja Slovencem je treba,
pa sekati kamna nam manjka moãi;
pomagati zna si, kdor puhla ni beba,
modrosti nevedne sosede uãí.
Rezljaje napravlja si brune lesene,
napravlja nam z njimi poslopje lepo;
trpele s’cer veãno ne bodejo stene,
pa saj tud’ on vekomaj Ïivel ne bo. —
Da le med igraão kaj de‰ãic imamo,
mar malo nam zanje je, ko doigramo.
109
Na‰e gore
Mogoãno se dvigajo na‰e goré,
ozirajo se na cvetoãe poljé,
po‰iljajo toke mu bistrih vodá;
navzdol se podvizajo hãere gorá,
pozdravljajo rod, ki se dviga na dan
in last imenuje goró ino plan,
pozdravljajo ga, na uhó mu bobné:
»Naj volja tak krepka, ko tvoje goré,
naj moã ti bo taka, ko tvojih je rek,
ki trgajo jez in potresajo breg;
al mirno ponosno srcé naj ti bo,
ko tvoje pomladi poljé je cvetnó!«
110
Naprej
Naprej zastava slave,
na boj juna‰ka kri!
Za blagor oãetnjave
naj pu‰ka govori
Z oroÏjem in desnico
nesimo vragu grom,
zapisat v kri pravico,
ki terja jo na‰ dom.
Draga mati je prosila,

roke okol vrata vila,
plakala je moja mila:
Tu ostani ljubi moj!
Zbogom mati, ljub’ca zdrava!

Mati mi je oãetnjava,
ljub’ca moja ãast in slava,
hajd’mo, hajd’mo zanje v boj!
111
Ob povratku
Kadar zopet dom obi‰ãem,
moram priti v vas v nedeljo,
ko popoldne nauk neha,
ko po beli cesti ljudstvo
k hi‰am svojim se povraãa.
Bele pece rad bi gledal,
rad bi videl vas, Gorenjke,
ki vr‰ite srameÏljivo
mimo fantov, ki ob kraju
so postali in z veseljem
gledajo za vami, ljub’ce.
112
Pobratimija
Naj ãuje zemlja in nebó,
kar dans pobratimi pojó!
Naj se od ust do ust razlega,
kar tu med nami vsak prisega:
da srce zvesto, kakor zdaj,
ostalo bode vekomaj.
In ko loãitve pride ãas,

na razne poti Ïene nas;
tu ná! pobratim roko mojo,
ti mi podaj desnico svojo,
da srce zvesto, kakor zdaj,
ostalo bode vekomaj.
Beseda dana, vez veljá,

ne zemlje moã, ne moã nebá
in ne peklà ognjena sila
vezi ne bode razru‰ila,
saj srca zvesta, kakor zdaj,
ostala bodo vekomaj.
113
Pred odhodom
Îalost mene premaguje,
ker zapustil bom svoj dom,
‰el bom daleã v kraje tuje,
veã nazaj pri‰el ne bom.
Star‰i, ostanite zdravi,

spomnite se kaj namé,
saj na vas bo tud’ v daljavi
moje mislilo srcé.
Zvezde, ki ste mi ble‰ãale,

ko sem sreãen vasoval,
ve me boste spremljevale,
ko bom pred sovragom stal.
Domovina, domovina,
zbogom, zbogom zadnjikrat!
Bogve, ktera bo ravnina
grob dajala mi enkràt?
114
Samo
Kje nek’ zemlja grobe krije,
kjer junaki domaãije
mirno smrtno spanje spé?
Nihãe li ne zna za njé?
Rad na tvojo, hrabri Samo!

ãrno bi pokleknil jamo,
prst poljubil, ki pod njó
hrabro ti leÏi teló.
Tam kleãé nad tvojo rako

sebi bi ljubezen tako,
kakr‰no si ti gojíl,
rad v Ïeleãe srce vlil.
V pesmih glas bi svoj povzdignil,

z njim Slovene bi navdihnil;
tvojo vrednost rod spoznal,
tebe vreden bi postal.
115
Slovenska zgodovina
Bridka Ïalost me pre‰ine,
ko se spomnim domovine,
vsemu svetu nepoznane,
od nikogar spo‰tovane.
V zlatih ãrkah v zgodovini

se beró narodov ãini;
le od na‰ega ni glasa
s prej‰njega ne zdanj’ga ãasa.
Kdo spominja se nekdanjih

v revni zemlji pokopanih?
Tiho bori vnuk koraka
ãez grob borega oãaka.
In ko ura nam odbije,

ãrna zemlja nas pokrije;
kdo bo ‰e po nas popra‰al?
Kdo se z nami bo pona‰al?
116
Kako rod za rodom gine,

to povestje domovine,
vsemu svetu nepoznane,
od nikogar spo‰tovane.
117
Ti ravnina . . .
Ti ravnina, polje la‰ko,
ti si pilo kri juna‰ko,
ti pokrilo trupel broj,
ki jih je posekal boj.
Le odpri mi grobe svoje,

daj nazaj mi brate moje
in ki tvojo prst gnoji,
daj nazaj jim srãno kri.
Kaj bo polje ravno dalo?

Saj je lastnih pokopalo
sinov veã kot sto in sto
v domovja sveto zemljo.
Vi, ki ste jih h klanju gnali,

srãno kri njih prelivali,
vam pravice vpije glas:
Bo pri‰el plaãila ãas!
118
P R I P O V E D N E P E S M I
Knezov zet
Paã lep je mladi vrtnar bil,
ki roÏe v vrtu je sadil,
in rad je delal, bil vesel,
pa táko pesem si je pel:
»Najlep‰o roÏo bom izbral
in svoji ljubici jo dal;
saj bodem, ãe sem tudi kmet,
enkrat ‰e vèndar knezov zet.«
Pri oknu stal je gospodár

in sli‰al, kaj je pel vrtnár;
po udih stresel ga je mraz,
od jeze bil mu bled obraz.
»Le semkaj, semkaj, moj vrtnár!«
tak klical pa je gospodar,
»vrtnar si bil doslej ti moj,
denès pa gre‰ na lov z menój.
Le vzemi pu‰ko risano
in z mano pojdi na goró,
119
da ustreliva tam volká,

ki trga mlada jagnjeta.«
Ko sonce ‰lo je za goró,

priÏgalo zvezde je nebó,
skovir na gori je zapel,
nekdó slovo od svéta vzel.
Po Kolpi plaval je mrliã,
nad Kolpo je udlaval ptiã.
Odbije ura polnoãi,

po starem gradu vse Ïe spi,
hãi knezova le ‰e ne spi,
pri njej ‰e svetla luã gori.
Na vrtu pa stoji nekdó,
premilo prosi, presladkó:
»Le pojdi, ljubica, z menoj,
da poroãiva se nocoj;
ko poãi zor, ti moja bo‰
in jaz za vekomaj tvoj moÏ.«
Tak milo prosi, tak sladkó,
da zmoti modro ji glavó.
Obleãe krilo svileno,
z rumenim zlatom vdelano,
ãez krilo pa srebrni pas
in roÏo dene v kito las,
120
ki jo vrtnár je vãeraj dal,

ko je pod njenim oknom stal.
Grad beli tiho zapusti,

za ljubim svojim pohiti.
»Oh, pojdi sem, ne mudi se!«
glas znani v dalji ãuti je.
âe teãe bolj, ãe bolj hiti,
klic vedno dalje se glasi.
»Poãakaj, ljubãek moj, postój,
postój, ne beÏi pred menoj!«
»Le hiti, hiti, ljubica,
saj Ïe na koncu pota sva.«
In ko do Kolpe prihiti,
na strmem bregu obstoji.
Iz vôde glas se je glasil
tak Ïalosten in táko mil,
da prime s ãudno jo moãjó,
v globoko zvabi jo vodó.
Skovir skovikati zaãel,

nekdó pa votlo je zapel:
»âe bil sem tudi reven kmet,
zdaj sem pa vèndar knezov zet!«
121
Mlinarica
Na vodi ãolniãek,
v ãolniãku junak,
na Kranjskem ga ni,
ki mu bil bi enak.
Ga mlinar’ca mlada
zagleda iz lin,
navzeto se ãuti
srce boleãin.
Iz mlina po stezi
tik vode hiti,
pogosto po vodi
obraãa oãi.
Ko vidi mladeniã
mlinar’co lepó,
sladko se nasmeja,
jo vpra‰a tako:
122
»Oj mlinar’ca mlada,

kam tak mi hiti‰?
Oj mlinar’ca zala,
se mene boji‰?«
»Mladeniã, nikamor
jaz zdaj ne hitim;
se mladih in zalih
ljudi ne bojim;
le malo sprehodit
sem tod se pri‰la,
kjer voda ‰umeãe,
kjer veter pihlja.«
»Oj mlinar’ca mlada,

sprehajat’ se tod,
je kraj presamoten,
prepesknata pot.
Pa ãe bi ti mene
ubogati tla,
tam v senci za vrbo
bi sedla oba.«
123
Tako je govoril,
ãolniãek pripel
in mlinar’co mlado
za roko prijel.
Na pol se branila,
na pol je pa ‰la,
kjer v strani za vrbo
je senca temnà.
Pretekla je ura
in druga za njo,
Ïe dan se je nagnil,
je solnce za‰lo,
ko mlinar’ca mlada
domov se ravna,
ko zali mladeniã
po vod’ odvesla.
Takole je mlinar
popra‰al Ïeno:
»Oj kje si obleko
zmeãkala tako?
124
In kaj se je zgod’lo,
da ãrni lasje
tako ti sku‰trani
po glavi leÏe?«
»Po ozki stezici

sprehajat se ‰la,
kjer voda ‰umeãe,
kjer veter pihlja;
ãez kamen sem padla

na vrbo gosto,
lase in obleko
je zmedlo tako.«
Zaklel se je mlinar,
takole je djal:
»Stezo bom popravil,
bom vrbe poÏgal,
da moja se Ïena
sku‰trala ne bo
in veã si obleke
zmeãkala tako.«
125
Moã ljubezni
»Kaj storili ste mi gospod,
oh Bogu potoÏeno bod’!
V posmeh sem postala ljudem,
veã v druÏbo nedolÏno ne smem.«
»Na usta, o ljubica, prst!

Naj pride, ãe mora, le krst;
saj tudi ljubezni za dva
srce mi zadosti ima.«
Bridko se zvonovi glase,

pogrebci se s parom vrste;
naprej pa k pokoju neso
sina ino mater mladó.
Mogoãe kaj peti mu ni,

kaj bri‰e si ma‰nik oãi? —
Loãitev edin’ga sinu
in matere toÏi Bogu.
126
Morski duhovi
Pri gradu tik morja pa straÏnik stoji,
ob glavi razljúãena burja mu vije,
‰umenje valov na u‰esa mu bije,
ob skali na bregu se voda pení.
Al strah, al te groza ni, revni vojak?

Morjé je neznanih duhóv domovina,
o polnoãi se jim odprè globoãina
in ãudno teÏak in napolnjen je zrak.
In temna meglà se podi ãez vodó,

se dviga in miga in teÏka se niÏa,
dirjáje oddalja in zopet se bliÏa —
vetrovje potihne, morjé je mirnó.
Iz temne meglé pa mnoÏina duhóv

posuje se v ‰koljkah od zláta ble‰ãéãih,
prijezdi na ribah srebrnosvetéãih,
ter vije se ãudno k glasovom rogóv.
127
Kak hiter, kak jasen, kak ãuden je ples,

ki suãe ãez mórje se mirno in plano,
in petje ãlove‰kim u‰esom neznano
razlega k vihranju se jasnih telés.
Rajánje zastane in petje nehá,

pa kakor na Krasu povzdigne se burja
ter vije viharna in brije do morja,
tak dvigne se trop in tak k bregu vihrá.
Vojaka zagrabi mnoÏina duhóv,

perescu enako od tal ga pobere,
nevihti enako po morju z njim dere,
pogrézne z njim v brezno se drznih valov.
Duhovi imajo tam doli svoj grad,

steklene so stene, srebrna so vrata,
dvorana je v gradu, v nji miza je zlata,
za mizo postavljen pa prestol je zlat.
Na zlatem prestolu pa cesar sedí,

na desno posadil si hãerko je zalo,
ni taki lepoti ‰e sonce sijalo,
ãlove‰ko okó je ‰e videlo ni.
128
Vojaka poprime preãudna oblást,

srcé se mu ‰iri in huje mu bije,
rudeãa vroãica mu lica zalije,
pretresa vse ude neznana mu slast.
Nezbrane mu misli po glavi vr‰é;

kar z zlatega stola devica se dvigne,
smehljaje mu z Ïivim oãesom pomigne
in svoje prebele poda mu roké.
In zbora nevidnega glas zadoni,

plesalke s plesalci se v krog zavrtíjo,
da v ãutih se rajskih jim srca topíjo,
obleka ‰umi in ves svet se vrti.
Vojak cesariãno stisne ãez pas:

Jaz tvoj sem, ti moja, niã naju ne loãi,
ti moja na veke, al srce mi poãi —
Pa ãuj, kako znan se razlega mu glas!
Glas kládiva v gradu enó zabrenãi,

vojak se prestra‰i, oãí si pomane,
pred njim pa patrulja tovar‰ev obstane,
ter drugemu straÏo tik morja zroãí.
129
Nevabljeni svat
»Ko bo‰ se moÏila,
al bo‰ povabila
tud mene, al ne?
âeprav me pozabi‰,
ãeprav me ne vabi‰,
pa sam bom pri‰el!«
In ni ga vabila,
al ga pozabila,
al smela ga ní.
Pa kakor govoril,
tako je res storil,
pri‰el je na pir.
Na stran se je usedel,
ni pil in ne jedel
raztrgani svat.
130
Nevesta pijaãe
in bele pogaãe
ponudi mu v dar.
»Pogaãe ne maram,
za vino ne baram,
le sama ga pij!«
·e prstan si sname:
»Ta prstan ni zame,
ná, moÏu ga daj!«
In ‰el je iz hi‰e,
nevesta pa bri‰e
rudeãe oãí.
Ljudjé pa so jeli
in pili in peli,
veseli bili.
131
Zimski veãer
Pojdi, Minka, zápri duri,
peã s panjaãi mi podkuri.
Luã mi v le‰ãerbi napravi,

stol moj k peãi sem postavi.
Semkaj hãerka sedi k meni

in kolovrat svoj zaÏeni.
Pravi mi o bratu svojem,

o edinem sinu mojem,
kak nam je rokó podajal,

ko od doma je odhajal.
Ti si solzna zdihovála,
mati je naglas jokala.
·el od nas je v kraje tuje,

koder vojska, smrt gostuje.
132
Dokaj je minulo ãasa,

da o njem ni bilo glasa.
Tretje leto list poslani

nam njegovo smrt oznani.
Od takrat je tvoja mati

bila nehala jokáti.
Legla je pa ni veã vstala,

v Bogu osmi dan zaspala.
133
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-208-4
134

Izbrane Pesmi Jenko

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Izbrane Pesmi Jenko

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

IZBRANE PESMI BESeDA BESeDA

âut se zlije mi v besede. —

In ko res sem jo zapisal

Proã zagnal sem vso pisavo,

Pod milim nebom

Kdor toÏi mi svet,

Sad, ki z na‰ih del nam rase,

Gorjé, kdor se useda

Gorjé, kdor zatajiti

Moãi, moãi mi daj moj Bog!

Postelj postlana je,

Pusti mene in pozabi;

Roka v roko sega,

Naj se grom razlega,

Jaz pa loãen od sveta,

In ponoãi zvezdic svit

Veã vas na sonce

Kdo pre‰teje v vrtu

Zimska noã je dolga,

Namen mojih pesmi

veter po cesti brije,

Da naj prahu ne nosi,

Vso ljubezen sem nekdanjo

Noã Ïivljenje v ude zlije,

In tako se meni vãasi

Vstanejo nekdanje sanje

Slabo sveãa je brlela,

Sladki smehi iz oãesa

Zunaj je nevihta vila,

Mirno desno si mi dala,

»âe ti mar ni veã za mene,

Zdrava bodi, zdrava bodi,

Ali srce se ustavlja,

Davno Ïal je nogam djanja,

Trgal roÏe sem rudeãe,

S tvojega obliãja lile

»Dokler zvezd bo zlata ãeda

Zvezde v daljo se ozrite

V ljubem si ostala kraju,

Ves ãas, kar si mi odvzeta,

Pomlad se na zemljo vrne,

Zemlja se zagrne v tmine,

Teb’ v naroãje glavo trudno

Poljubuje‰ mlado lice,

»Glej jih zvezde, kak ble‰ãijo,

O taãàs so res ble‰ãele,

Mrzle z dalje mi brlíjo,

Tak si lepa, kakor zora,

Da glavé dviguje cvetje

Draga! bodi zora meni,

âas vrti se neprestano,

V teku, ki tekó ga leta,

Naj te ranila je,

Pri‰el je ãas loãenja.

Na tujem fant je snubil

Pa kdo umori nekdanje

O pozabi njeno lice,

O pozabi gladke poti,

Blizu pri durih bil,

Vidim saní, kak po cesti svr‰ijo,

Malo trenutij, pa notri do groba

Bele cvetice, ledene cvetice,

V letih neskrbnih, v otro‰kih se letih