SOAna

Dimi{kovska

CVET
I
JA
okno.mk
 Biblioteka

Kniga 4

Ana Dimi{kovska
SOCVETIJA

Skopje, 1994.
SODR@INA
PREDAVSTVO
Predavstvo 5
[ah 5
@enski papok 5
Palimpsest 6
Arijadna 6
Privid 6

SOVR[EN IGRA^
Gatanka 7
Pol`avi 7
Kapinka na mojata dlanka 7
Sovr{en igra~ 7
Kaneo 7

NAKIT (KOSMOS)
Hematit 8
Tigrovo oko 8
Kilibar 9
Filigran 9

BILJARKA
Koki~e 10
Povit 10
Kopriva 10
Bunika 11
Prkos 11
Luti~e 11
Momina Solza 12
Pelin 12
Mimoza 12
Orhideja 13
Strelicija 13

ODISEJ
Antikleja 14
Navsikaja 14
Kirka 14
Kalipso 15
Penelopa 15
 Ana Dimi{kovska - Socvetija

PREDAVSTVO
PREDAVSTVO

Prvo
go predava{ nebitieto
zaradi majka ti

Potoa
ja predava{ majka ti @ENSKI PAPOK
zaradi svetot

Potoa
go predava{ svetot
zaradi qubovta Taa ne`na dlapka {to te mami
da ja dopre{. Ne zala`uvaj se, begaj.
Potoa Tuka e duvlo na gluva bolka.
ja predava{ qubovta Prevrten vulkan. Pat kon centarot
zaradi bitieto na svetot. I `ig i znak deka od ra|awe sme sami.
Toj crn biser vo otrovna {kolka.
Na kraj Praznina {to zjae od prviot rez. Bolna do o~aj
go predava{ bitieto a taka mo}na da go raspreta `arot.
zaradi I koga pie{ rosa od toj ~uden cvet
nebitieto. ne veruvaj mu na teloto {to go gali{.
Vozdivnuva.
Tebe, nemaj}i drug, ti se odmazduva
{to go frlile, osameno, na ovoj svet.

[AH

Crn kow na belo pole

vriska
ja bara
svojata kralica.

Rakata {to ne znae

za negovata strast
mu go odmeruva ~ekorot.

Crn kow na belo pole

vriska
ne mo`e da ja stigne
kralicata.

Zaroben vo ve~noto GE
}e izgori vo sebe
ako ne gi urne
pravilata na igrata.

okno.mk 5
Ana Dimi{kovska - Socvetija

PALIMPSEST

Nepoznati znaci go jadat mojot rakopis

odozdola. Otrovno ubavi, kako tajna.
Nekoe minato vreme go rastura svojot miris.
Rakata mi gubi nade`, o~ajna.

I drugi prsti snovele po tvojata du{a

sega ponornica ja bri{e nivnata traga.
Odmazdata na tu|ite bukvi so u`as ja slu{am:
I tie bile jarki, a stanale prelaga.
ARIJADNA

Ti }e me kolne{ poradi ovaa ni{ka

voditelka niz tajni hodnici
do duvloto na onaa sonliva li{ka
{to go korne mrakot so podmolni krici.
Vo racete ve}e ima{ tegoben dar;
nastrven da go sotre{ yverot, bodar
no koj li }e go ~ue tvojot o~aen krik?
Vo dupkata 'r`i senka {to go nosi tvojot lik.
[to }e & stori{? Ja sfa}a{ li mojata taga
ti sam protiv sebe, tvojot me~ protiv tvojot
{tit.
U{te eden heroj skr{en od rakata na svojata
draga.
Za uteha, stanavme junaci na eden slaven mit.
PRIVID
Prividot go ispi siot vid
i ve}e ne e privid
tuku yid; lu{pa od orev
jatka {to krie - skameneta bid.
Izmisluvam, bladam. Toa e grev?
Svetot e vitel, ne mo`e{ von.
Zo{to go uriva{ krevkiot son?
Moite o~i za spokoj se `edni.
Zar site pati{ta kon smrtta
ne se podednakvo vredni?

6 okno.mk
 Ana Dimi{kovska - Socvetija

SOVR[EN IGRA^

GATANKA

Ako me saka{
nema da me re{i{
ako me re{i{ SOVR[EN IGRA^
nema da me saka{.

Samo toj go znae

sudbinskiot trik:
da povle~e pogre{en poteg
vo vistinskiot mig.

POL@AVI

Strasen bakne`
KANEO
No
sekoj od svojata ku}i~ka.

Voda so zlatni krlu{ki

sin okean na ti{inata
Nema da napi{am pesna.

KAPINKA NA MOJATA DLANKA

Crnooko devoj~e
napij se u{te malku sonce.
Potoa
}e te baknam.

okno.mk 7
Ana Dimi{kovska - Socvetija

NAKIT (KOSMOS)
HEMATIT

Temno, a sjae. I somotot na no}ta

problesnuva so yvezdi.
Vo lik na ispolnet krug se gnezdi
bestrasna i studna, mo}ta
da se bide. Vrz ko`ata svilesta
ko tajni skameneti le`at
ukrasi. No znaat vnatre skri{nite mesta
proyirnosta na migot te`i.
Vo sledniot ~as ve}e ne si ista.
Crniot sjaj na okoto bleska
metalot e ve~en a solzata ~ista.
Zar ima tuka granica reska?
Zemjata e topla, tolku bliska.
Ne kopnee da trae ona {to naprosto e
edno i s$, bitie.
TIGROVO OKO

Zemjinite boi, svetla i temna, srasnati. Znak

za prisutnost mo}na vo tivkiot samrak.

^ekor lesen, kanxi, besna krv vo damari

ista volja od iskon im dava isti {ari

na krznoto ma~kino i dragiot kamen

i du{ata {to se bistri niz krik osamen.

No ni zemjata {to tivko n$ mami vo sebe

ni noktite na tigrica {to od milost grebat

ni ~elusta - ne se vrutok na stravot koj korne.

Tuku toa bezdno {to ne saka da zborne.

Zastani pred tigar, oko dlaboko i strasno

za drugite tajna, za sebe svesno, opasno

~uvstvuva{ {to te stresnuva, te tol~i?

Onoj pogled koj znae s$ a mol~i.

8 okno.mk
 Ana Dimi{kovska - Socvetija

FILIGRAN

Mu dava li srebroto oblik ili mu go zema

na vozduhot, koga stanuva ukras?
Par~e usre}en prostor, zasekoga{ `iv
dragocen a kr{liv ko kristalen glas.

Mese~ev filigran n$ vtkajuva i nas

vo bran, breza, buba~e na trevka
svetulka {to ~as ja ima ~as ja nema
se ni{ka svesta, paja`ina krevka.

Niz site ne{ta strui eden zdiv.

Mekosta e cvrsta, svileno edro.
Spitomi go svetot so dopir i zbor.

Zo{to li me sozdale od tvoeto rebro?

Da ti bidam ~irak dewe, no}e majstor
tvojot trepet, kri{um, da go lovam vo srebro.
KILIBAR

Solza od kilibar, kapka medena

no gorka, vrz stebloto. Rana od zasek.
Damne{nite trpki od uplav, od {trek
vo staklest sjaj mol~at zaledeni.

Za tvojot vrat, bela brezo, dar -

preboleni, setni nasmevki od jantar.

Se topat borovi, na{ite tela,

oblici meki. Smola zlatna, vrela
{to zemjata ja ladi so qubov i `al.
Zamreni krilja sred `oltiot kristal.

\erdan od svetlina {to navnatre zra~i

proyirnost, a skritost. Ubavo e, pla~i.

@ivotot koj zgasnal stanuva ve~en.

Bakne`ot, edna{ primen, neizbri{liv, sve~en.
Niz no}ta prepolna zvuci a gluva
klokoti vremeto, kilibar te~en:
te ni{ti za da te so~uva.

okno.mk 9
Ana Dimi{kovska - Socvetija

BILJARKA
KOKI^E

Ramnodu{en e svetot, dete.

Tvojot bunt odvaj }e go seti.
I nikoj osven tebe nema da znae
Kolku bescelno e da se kae{
izyemnat, poradi svojot polet
od natiskot na edna podzemna prolet.
POVIT

Toa steblo e samonik

pod korata samotnik
so mrazovna srcevina
- no ~ija e toa vina?

A ti si son~evo dete
rodeno da gu{ka{, da cveta{
i venee{ sred cibrina
- no ~ija e toa vina?

Bilko `ilava i mila

izdr`i, ako ima{ sila
- stopi go od milina; KOPRIVA
no ako papsa{ od grubost i mrak
i bakne`ot zgasne kako zrak
poklopen od temnina
znaj: ne e tu|a vina.
Ne pla~i se, gorka bilko.
Ognot tvoj bo`estven e dar
- car e na grevot i gnevot.

@e`ok pe~at nosi mojata ko`a

a sakav samo ne`no da te dopram.
Znam, i da saka{ ne znae{ da saka{.

No ne pla~i gorka bilko.

Ognot tvoj bo`estven e dar
- car e na plotta i zloto.
Gu{kaj, i mrazba da la~i{
sakam vo mene da ja~i
od toj mrak tvojot zra~en znak.

10 okno.mk
 Ana Dimi{kovska - Socvetija

BUNIKA

Tvojot otroven bakne`

umot {to go mele
vo bunilo.

Spomenot te brani
buniko, tebe
i s$ ona {to bilo.

No ostava sepak
vrz usnive moi
vkus na ne{to gnilo.
PRKOS

Prkos, no komu? Na svoeto li seme

Na zemjata {to krepi i te`i
na mislata deka }e svene{
ili mene?

Prkosot te izdava so boja {to `e`e

- pod jarosta krie{ nektar i `ar;
}e te sotre ona {to ti e spas LUTI^E
eden den }e te skinam. Za ukras.

Da grgne barem edna{ tvojot skrien bes

sok od jarost od stebloto da {ika
niz korenot da raste otrovnata svest -
toga{ da go vidam, ubavino, sliko,
otkrieno liceto na tvojot svet
no ti ne saka{ taka, saka{ da si cvet.

Tvoe e da mami{. Kon tajniot krug

mirisen, koj demne nekogo drug
da te spoi so sebe; vetuva{ plod.
I dlaboko gazi tu|iot od
do gorkoto steblo, niz lepliva laga
do gnevnata sr` na tvojata snaga.

@rtvata ja gubi svojata traga.

Koga }e se seti docna e za s$
predocna ... za tebe, luti~e.

okno.mk 11
Ana Dimi{kovska - Socvetija

MIMOZA

MOMINA SOLZA
[to e toa {to okoto go lovi
pa stanuva lovec i plen? Meki sliki plovat
niz jasniot den; vidot se mre{ka,
Da strada cvetot ili sonot? Zasen~en. Ah, `elbata e te{ka.
Koreni strasni te gonat
prvo kon pupka, potoa kon pad. Zar ne{to pone`no od pogledot gali?
No kakvi trpki ko`ata ja palat
Se ronat kristalnite kapki da go skr{i likot, da ne mo`e da sopre
vo bel cut - stapka po stapka da ne se smiri duri ne te dopre?
se kameni solzata vo grad.
Se zatvora{ toga{, izneveren cvetu,
Pla~e{, poroj na vnatre{en do`d Boite se igra, radost na svetot.
sramot - ubod na nastrven no` No rakata e voin, go ni{ti tvojot mir.
samo pod gorka rosa se raste Znae{, nema nevin dopir.
no pove}e saka{ vozdi{ki slasni...
Neka e i pad, gospodar e taa glad.

PELIN

Vo sekoj nasmean cvet mol~i tvojata traga.

So otroven zdiv gi plodi{ bilkite dragi
- pehari polni sjaj i opasen prav.
Na dnoto na slasta demne iskonski strav.

Gradinata e ubava i blika od taga.

Cve}eto znae - svetot e prastara laga.
Ti si bilka {to n$ trezni od dreme`ot mek
no mnogu si, brate, gor~liv, makar {to si lek.

12 okno.mk
 Ana Dimi{kovska - Socvetija

STRELICIJA

Napnat lak na ve|ite

fr~at streli. Son si im na site
no nikomu dar. So kogo da se deli{
sebesi edna, nepar?

Izbiva cvetot kako plamen

od stebloto. Bi stopile i kamen
ognenite jazici tvoi, skapite boi;
vo krunata ti se gu{ka
portokal so temjanu{ka.

No tu|inka si ovde, ubavice.

Posna e ovaa po~va za sjajot na tvoeto lice
prodorna svest {to s$ okolu pr`i.
Koj bi mo`el v pregratka da te dr`i
pove}e od mig? Ptico vo iskri~av let
ostava{ podarok, `ig:
barem eden mig vo `ivotot bil vreden;
no ~udesna bilko, ~edo na drug svet
preslaba si za tovarot na obi~niot den.

ORHIDEJA

Seta si rosa, `elba smirena vo sjaj

prikrepena za nego, bela
toj tebe steblo ti nemu cvet.

No taka se qubi samo vo o~aj.

'Rti{ tiho niz negovoto telo
a gorki tajni krie ovoj svet.

Toj ne e tvoj, na druga & e veten.

Eden zvuk tivok, odvaj seten -
nokti skri{um odozdola grebat.
Da se krikne, da se blikne treba
no kako da mu ka`e{ me snemuva, veneam
bigor se plasti vrz moeto lice
me slupuva od tebe senka {to ja znam.

Vo zaden ~as Crnata kralica

}e te qubi sogolen i sam.

okno.mk 13
Ana Dimi{kovska - Socvetija

ODISEJ
ANTIKLEJA

Svetov e taka skroen da te ukradat od mene. KIRKA

Te{ki pusti soni{ta sinovo more mi ra|a
da ne bi ne~ij crn gnev protiv tebe da se krene.

Od ubavi lamji, sinko glava od ramena pa|a.

Samo od niv, kutra, se pla{am. Slatki strasni
jazici
so s'skot vrz tvoite usni, prepolni otrov i med.
Od plameni tela pod ognot svoj {to skrile
santi led.
Sudbina. Te frliv vo svetov sred lukavi ptici
bistra voda, senki, umilni pesni na sireni
branovi i buri, karpi, zreli i so~ni `eni.
No jas edna na svetot skri{nite luzni ti gi
znam.
[to mi mo`at tie? Potni, nesvenati dojki
mladi.
Pomni go mojot zbor koga gori{ vo quboven
plam:
edna{ samo, ma`u, te~e mleko od `enskite
gradi.
NAVSIKAJA
Mi se vturna vo sonot. Kazna i spas.
Pobelea od strav crnite tajni
predavni~ka pot po bedrata sjajni.
Najposle, nekoj otkri koja sum jas.
Zar ti, lukav crvu, vo mojot temel?
Ja ~eka{ presudata besramno smel.
Ah, kutra moja mo}, pusto `ensko telo
mi uni{ti s$, pohotno i belo.
Porazot e tuka, a ti mi bega{
vol{ebniku; i znae{, vragu, sega:
bez sram }e storam s$, bez tro{ka po~it
s$ za tvoite potsme{livi o~i.

@edna zemja, `e{ko seme. Sonuvam dopir.

No miris na mleko
te~e niz mojata ko`a, |avol da go zeme.
Ti si, a te nema. Pekol.

Pupkata odvaj ~eka edna korava raka

da ja otvori. Da rascuti, da saka.
No popusto mojata su{a tvojata rosa ja vika:
pred mojot lik treperi{ kako pred sveta slika.

Zamina, ne`en. ]e izdr`am prostum.

Bo`em takov ma`, a ne vide deka la`am
bo`em umna a ne znaev da ti ka`am
deka no}e se galam so morskata pena
deka ista kako site sum.
Vo telo na devoj~e zarobena `ena.

14 okno.mk
 Ana Dimi{kovska - Socvetija

KALIPSO

Kako da zaspaa moite trevki

tu|a magija im ja ukrade mo}ta
tvojot miris vo steblencata krevki
pretska`av deka }e te donese no}ta
znaev: s$ }e izgubam, no }e qubam.

Mojot ostrov e vol{eben i zelen.

Ostani, velev, umeam ~udni ne{ta.
U{te mo`ev da te izmamam ve{to
da te ma|epsam, vrzam, da ne te pu{tam
no ne: sakav od srce da me gu{ka{.

Sega velam begaj. S$ be{e i mina.

Velam odi a vnatre rana me kopa.
Posilna be{e tvojata itrina:
qubej}i me, misle{e na Penelopa.

PENELOPA

Moreto od mirisi e temno i opasno.

Stravoten bran sekoj zdiv ti go sledi.
Po ko`ata ti krckaat zrnca od tu|i pogledi
zlatni, zaboraveni. Pak }e sonuva{ strasno.

Kakov vosok vo u{ite, `eno, ni{to ne }e te

spasi
tebe vnatre ti peat sireni skitnici
stradna da te galat sekoj mig, osudena si
zli vetrovi, o~i i retki ptici.

I ako se vrze{ za jarbolot da ne te zavede

slu~aen bran
drvoto, stopleno }e razlista i }e te gu{ne.
No ostani da le`i{ kraj tvojot patnik sakan

prosolzi ponekoga{ skri{um, nikoj da ne te

slu{ne
dostojna i drska, Penelopo drevna
bidi kakva {to si... i ostani verna.

okno.mk 15