Pride dan, ko se moramo za večno posloviti od nekoga in danes se

poslavljamo od tebe Jolanda. Vendar ljudje kot si ti, nikoli ne umrejo, ne

taki ostanejo z nami za vedno, ker ostanejo v naših srcih.

Kolektivu Vrtca Postojna si se pridružila pri svojih rosnih 20 letih. Ves

čas svojega dela si se nesebično predajala otrokom. S svojim
nasmehom in dobro voljo lepšala vrtčevske dni otrokom in
marsikateremu otroku spodbudila veselje in željo do petja.

Jolanda je bila svobodoljuben človek, človek odprtega duha in sveta.

Pripravljena vedno priskočiti na pomoč in pripravljena sprejemati
drugačnost. Njena mladostnost in igrivost se je kazala tudi z zunanjo
lepoto in urejenostjo.S tem, nam je ob vsaki priložnosti povedala, da
živi za trenutek in v tem trenutku se dobro počuti. S svojim optimizmom,
dobrovoljnostjo in življenjsko radostjo, ki si jo znala tako dobro izraziti, si
pri sodelavcih bila vedno zaželen sogovornik in prijetna družba.

Joli hvala, ker si mi polepšala marsikatero jutro in dan v službi. Najina

jutranja kava in ženski pogovor o oblekah, čevljih, shopingu, včasih pa
tudi o službenih zadevah sta postali stalnici. Pogrešam tebe in
pogrešam tvojo kavo, pogovore, žvižganje po hodniku in tvoje šopke na
moji mizi. Hvala ti za vse te preproste reči in življenjske nasvete.

S svojim nasmehom si vsakega osrečiti znala, a svojo boleznijo si

nemočna postala. Vendar tudi v bolezni in bolečinah, ki si jih pretrpela
si svoj optimizem in voljo do življenja do konca obdržala.

V imenu tvojih sodelavcev se ti zahvaljujem za tvoje profesionalno delo,

za zgled in vse pozitivne misli, hkrati izrekam iskreno sožalje tvojim
najbližjim.

In ker bi mi že očitala, da sem zopet predolga govorila, bom zaključila.

Jolanda naj te angeli čuvajo, dokler se ponovno ne srečamo.