Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

6. avgust 2004
Leto XII/13

Potres v Posočju
PROVOJ po načrtu
Bo Evropski obrambni
agenciji uspelo?
Športniki SV na OI v Atenah
 Narava se je spet razbesnela nad Posočjem
Na objektih je nastala velika gmotna
škoda, tudi na tistih, ki so bili po po-
tresu leta 1998 obnovljeni. Kmalu
po potresu so prizadeto območje
obiskali minister za okolje, prostor
S p re m l j a m o
in energijo mag. Janez Kopač,
obrambni minister dr. Anton Grizold,
poveljnik republiškega štaba CZ
Miran Bogataj in načelnik GŠSV ge-
neralmajor Ladislav Lipič. Seznanili
so se s posledicami potresa in spre-
jetimi ukrepi za izvajanje zaščite,
reševanja in pomoči. Pri odpravlja-
nju posledic potresa so prizadetim
prebivalcem Posočja takoj začeli
pomagati reševalci, pripadniki CZ,
policisti in gasilci, ki so s streh od-
stranjevali poškodovane strešnike in
dimnike. Pristojne strokovne službe
so na prizadetem območju čistile
ceste in ulice, odpravljale okvare
na električnih vodih, telefonskih
zvezah in vodovodnem omrežju ter
poskrbele, da so prebivalci noč po
potresu lahko preživeli v potresno
varnih objektih. Ob potresu se je
sprožilo več manjših plazov zemlje
in kamenja. Veliko dela so zato imeli
cestni delavci, ki so se več ur trudili,
da bi s cest odstranili velike skale.
V visokogorju so se sprožili številni
Pristojne službe so takoj po potresu začele obnavljati strehe in
dimnike.
skalni podori. Več ljudi je bilo po-
V ponedeljek, 12. julija, nekaj minut po 15. uri je Zgornje Posočje škodovanih, italijanski planinec, ki je
stresel močan potresni sunek. Po podatkih seizmologov je bilo bil med potresom v bližini skalnega
žarišče potresa, ki je dosegel moč 4,9 stopnje po Rihterjevi podora na pobočju Krna in ga je
lestvici ali šesto stopnjo po evropski potresni lestvici, približno zadela padajoča skala, pa je umrl.
štiri kilometre severno od Kobarida. Najhujše posledice potresa
Takoj po nesreči so bili aktivirani
so čutili prebivalci Bovca, Čezsoče in vasi pod Krnom, potresni pripadniki postaj gorske reševalne
sunek pa so zaznali tudi drugod po Sloveniji, v delu Italije, službe in helikopter SV, ki so začeli
Avstrije in Hrvaške. Pristojne reševalne službe so prizadetim reševati ponesrečene planince. SV
prebivalcem takoj ponudile pomoč in začele izvajati najnujnejše je na prizadeto območje poslala tudi
ukrepe za zaščito prebivalstva in njihove lastnine ter za začetek svojega psihologa za pomoč ljudem
odprave posledic potresa. Seizmološke naprave so zaznale še v stiski. Tja so prišli tudi strokovnjaki
več manjših popotresnih sunkov. za ocenjevanje poškodovanosti
objektov in nastale popotresne
škode, ki so takoj začeli delati. Dan
po potresu je Bovško obiskal tudi
predsednik vlade mag. Anton Rop, ki
je prebivalcem najbolj prizadetega
naselja Čezsoča napovedal takoj-
šen začetek obnove poškodovanih
objektov, in sicer bodo ukrepi sledili
v treh fazah. »Lahko vam zagotovim,
da bo tokrat obnova potekala manj
birokratsko kot po potresu leta 1998
in da bomo omogočili precej večje
sodelovanje lastnikov poškodovanih
objektov. Natančno bodo pregledali
tudi poškodbe že obnovljenih hiš,« je
dodal Rop.
Vlada in okoljsko ter obrambno ministrstvo si prizadevajo za čim
hitrejšo odpravo posledic potresa v Posočju. Vlada je tretji dan po potresu obra-
vnavala prvo poročilo o posledicah
potresa in odobrila denarno pomoč
za Posočje. Po manj kot treh tednih se je seznanila z oceno neposredne
škode. Kot je po seji vlade povedal poveljnik CZ Miran Bogataj je v poročilu
predstavljena ocena poškodovanosti objektov, ki jih je bilo 1671, od tega
1112 v Bovcu, 353 v Kobaridu, 96 v Tolminu, 24 v Cerknem in 32 v Idriji. S
tretjo ali četrto stopnjo poškodovanosti, kar pomeni, da je objekt začasno
neuporaben ali je povsem neuporaben za bivanje, je bilo ocenjenih ali raz-
vrščenih približno 180 objektov, predvsem stanovanjskih. Skupaj je tako
evidentirane neposredne škode na stanovanjskih objektih, komunalni in
cestni infrastrukturi ter verskih objektih za več kot 2,6 milijarde tolarjev,
kar je sedemkrat manj kot v potresu leta 1998. »Od tega je večina škode
dokončne, nekaj pa je je še v verifikaciji,« je pojasnil Bogataj. Ministrstvo
za okolje, prostor in energijo mora zdaj pripraviti delni program popotresne
obnove, pri čemer mora pri obnovi dati prednost 80 objektom, ki so poško-
dovani do tretje ali četrte stopnje in so stalno naseljeni.
V akcijo zbiranja pomoči za Zgornje Posočje se je vključil tudi Rdeči križ
Slovenije s transakcijskim računom RKS NLB 02922-0019831742, sklic
4009, s pripisom Za Posočje. Karitas zbira pomoč na računu 02140-
0015556761, referenca 00-0000001207040 s pripisom Potres Posočje.
MP
Foto: Tomi Lombar
 Po doslej zbranih podatkih je nedavni potres v Posočju poško-
doval 1617 objektov, od tega jih je 180, predvsem stanovanj-
skih, neprimernih za bivanje. Ljudje, ki dobro pomnijo potres
iz let 1998 in 1976, so obupani, zato je toliko bolj pomembna

Fotografija je bila posneta na

hitra pomoč vseh strokovnih služb. Pripadniki Civilne zaščite
študentskem vojaškem taboru
na Bohinjski Beli.
in Slovenske vojske, gasilci, policisti ter zdravstveno osebje
so se takoj odzvali, pomoč na terenu pa je po oceni poveljni-

SPREMLJAMO 2 ka CZ Mirana Bogataja potekala organizirano, načrtovano in

Narava se je spet razbesnela nad Posočjem učinkovito. Tudi vlada je že tretji dan po potresu odobrila prvo

Vsebina
Na obisku poveljnik nacionalne garde Kolorada 6 denarno pomoč, poenostavila postopke njenega pridobiva-
Lipič sprejel NGŠ madžarske vojske
nja in v sanacijo aktivneje vključila lastnike poškodovanih ob-
Sprejet dolgoročni program razvoja SV
Ljubljanska županja obiskala MO jektov. Ta teden naj bi dobili delni program odprave posledic
Načelnik obiskal 18. bataljon za RKBO 7 potresa in najpozneje v prvi polovici septembra, ko bo znana
Francoska veleposlanica podelila visoka priznanja
končna ocena škode, celovit program sanacije. Z novelo Za-
Kronika 8
kona o popotresni obnovi, ki jo je državni zbor sprejel le deset
AKTUALNA TEMA 4 dni po potresu, bo država tistim, ki so objekte obnavljali po
Projekt PROVOJ še brez večjih zamud
letu 1998 in so bili ponovno prizadeti, plačala tokratno odpra-

ŠPORT V VOJSKI 9 vo posledic, najemnikom kreditov pri Stanovanjskem skladu

Na olimpijskih igrah v Atenah tudi športniki SV RS pa z letošnjim letom ne bo treba plačati obresti. Prav tako
Več pozornosti nameniti športu v SV 12 naj bi državni zbor že konec septembra obravnaval poročilo
o učinkovitosti popotresne obnove po letu 1998.
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 14
Popolnoma drugačni napori pa čakajo nekatere pripadnike
Usposabljanje kandidatov za častnike v Belgiji in Sloveniji
Študentje izkusili vojaško življenje 20 športne enote SV, ki se bodo od 13. do 29. avgusta udeležili
Vojaki prostovoljci končali usposabljanje 22 olimpijskih iger v Atenah. Zapisali smo njihove želje in priča-
Dnevnik vojaka Igorja (5. del) 23
kovanja, preverili pa tudi, kako v Slovenski vojski skrbijo za
STROKOVNE TEME 24 telesno kondicijo. S pripadniki Slovenske vojske smo tokrat
Industrijski vidiki evropske obrambne politike preskušali predvsem plezalne vrvi, ujeli pa smo še prever-
Koalicija v boju proti terorizmu 26
janje znanja vojakov na prostovoljnem služenju vojaškega
Romunske oborožene sile (1. del) 28
roka, med katerimi je bil tudi Igor Miličič, ki nam je svoje prve
OBRAZI 30 vojaške vtise tri mesece predstavljal v dnevniku. Med tokratni-
Prvi specialist za protiminsko potapljanje mi strokovnimi temami pozornost namenjamo industrijskim
vidikom evropske obrambne politike, delovanju mednarodne
RAZVEDRILO 31
Križanka koalicije v boju proti terorizmu v Afganistanu in preoblikova-
nju romunske vojske.
OBJAVE 15 Meta Grmek

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 10. septembra 2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva:
Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo RS.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 Projekt PROVOJ
še brez večjih zamud
Aktualna tema

Katere naloge opravlja inštitut po pri- in oblikovanju organizacijsko-

pravi elaborata projekta? MO je januarja lani v sodelovanju z Inštitutom za projektni mobilizacijskega informacijskega
Inštitut je sodeloval pri zagonskem ela- management Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mari- sistema. PROVOJ je tako že naš tretji
boratu projekta, ki je bil pripravljen na boru pripravilo enega od najzahtevnejših zagonskih elaboratov projekt in je eden od večjih, vendar
podlagi sodobnih načel strateškega in projekta v Slovenski vojski z naslovom Poklicna vojska, dopol- ne toliko glede na stroške, kot
projektnega menedžmenta. S projek- njena s pogodbeno rezervo – projekt PROVOJ. Elaborat pro- glede na strateško pomembnost
tom se namreč izvaja nova strategija jekta, ki določa, kako uspešno in učinkovito zagotoviti prehod iz in trajanje. Je enkraten projekt, ki
obrambe države in razvoja Slovenske obveznega naborniškega sistema v sistem popolnjevanja s pok- se v Sloveniji ne bo več izvedel, in
vojske. V zagonskem elaboratu smo s licno vojsko in prostovoljno rezervo, so na MO na podlagi ana- pomeni strokovni izziv. Uspešnost
strokovnjaki MO in SV v več kot deset lize uresničevanja projekta leta 2003 in zaradi napovedanega projekta uvajanja poklicne vojske in
tisoč urah določili, kaj obsega pro- vstopa Slovenije v EU in Nato marca letos revidirali. Zagonski pogodbene rezerve lahko ocenju-
fesionalizacija, vhodno strategijo pro- elaborat projekta PROVOJ se je začel pred uspelima referendu- jem z več vidikov. Glede vsebinske
jekta in podprojektov, cilje, izvedbeni ma o vključitvi Slovenije v EU in Nato. Nedavna natančna analiza zasnove profesionalizacije menim,
načrt, projektno organizacijo, analizo poteka projekta je pokazala, da pri njegovem uresničevanju ni da je projekt celovito pripravljen, kar
tveganj, načrt preverjanja uspešnosti večjih oziroma kritičnih odstopanj, je v intervjuju povedal zunanji kaže že to, da je razdeljen na 17 pod-
poteka projekta in vse drugo, kar za- svetovalec MO prof. dr. Anton Hauc z mariborskega inštituta. projektov, po revidiranju marca letos
hteva tako velik in pomemben projekt. pa na 16 podprojektov, saj je eden že
Profesionalizacije SV nismo razumeli le kot zaposlitve predvidenega števila končan. Odgovor na vprašanje, ali podprojekte uresničujemo po načrtu, pa
poklicnih pripadnikov, temveč kot profesionalizacijo vojske v vseh pogledih. ni preprost. Nekatere uresničujemo po načrtu, kar kaže na to, da izvajalci
Pri tem so pomembni ukrepi za pridobitev ustreznega kadra, popolnjevanje aktivnosti v okviru podprojektov dobro opravljajo svoje delo in upoštevajo
SV, zadrževanje v vojaški službi, skrb za dobro počutje in dobrobit pripad- načrte rokov. Pri nekaterih se pojavljajo zakasnitve, ki so upravičene ali pa so
nikov SV, odhod pripadnikov SV iz službe, saj naj bi se po preteku pogodbe posledica premalo intenzivnega dela. Slednje sicer še ne ogrožajo uspešno-
laže zaposlili v civilnem okolju, izobraževanje in usposabljanje, nadaljnja pri- sti izvedbe projekta PROVOJ, zahtevajo pa takojšnje ukrepanje. Temu je bila
lagoditev zakonodaje poklicni vojski, razvoj infrastrukture, zagotavljanje fi- tudi namenjena zadnja junijska analiza uspešnosti uresničevanja projekta.
nančnih virov, formalnopravna ureditev vojaških poklicev, oblikovanje dobrih Opažamo pa tudi zamude, ki jih je težko sprejeti. Mislim predvsem na spre-
odnosov s civilnim okoljem ter vzpostavitev voditeljstva ob poklicni vojski. jem zakona o služenju v SV, za pripravo katerega
Posebno pomembna sta vzpostavitev modela projektnega vodenja, kar je že je minister že izdal sklep. Predlog zakona še
končano, in tako imenovani management plan. Vsi podobni projekti v tujini ni pripravljen, čeprav so bile narejene na-
ne vključujejo tako celovite profesionalizacije. V zagonski fazi projekta sva s tančne analize rešitev evropskih držav,
sodelavcem mag. Vrečkom posredovala metodologijo in sodelavce na MO
ter v SV, predvsem na GŠSV, usposobila za pripravo projekta in njegovo vo-
denje po načelu usposabljanja z delom (learning by doing). Prav tako smo
sodelavce projektnega vodenja in predvsem projektne pisarne usposobili za
ocenjevanje rezultatov ter pripravili model postopka revidiranja. Pri tem
bi sodelovanje lahko končali, vendar so se na MO odločili, da še
naprej sodelujemo. Tako smo soodgovorni za ocenje-
vanje poteka projekta, analiziramo uspešnost izva-
janja projekta in oblikujemo predloge za izboljša-
nje vodenja ter izvajanja podprojektov. Pri večjih
spremembah, ki bi lahko vplivale na projekt,
predlagamo možne rešitve. Po predvidevanjih
bomo pri projektu sodelovali še nekaj časa,
za izvedbo projekta pa smo pripravljeni biti
soodgovorni tudi vnaprej.

Kako ocenjujete projekt PROVOJ po pol-

drugem letu od začetka uresničevanja?
S SV oziroma MO sem doslej sodelo-
val pri temeljnih razvojnih programih

4 S LO V E N S K A V O J S K
ki so lahko dobra podlaga za pripravo osnutka zakona. Zadovoljni nismo
tudi s formalnopravno ureditvijo vojaških poklicev, ki morajo biti primerljivi
s civilnimi. S tem, ko je vlada maja letos potrdila Strateški pregled obrambe
2002/2003 z vizijo razvoja do leta 2015, državni zbor pa 13. julija sprejel
Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja SV, so izpolnjeni glavni
pogoji, da oblikujemo vojaške poklice. Pregledali smo standardno klasifika-
cijo poklicev v državi in pripravili več predlogov, s katerimi vojaškimi poklici
naj bi jo dopolnili. Tudi infrastrukturo bi morali učinkoviteje prilagoditi stan-
dardom poklicne vojske. Zamude sicer še niso kritične in doseganja ciljev ne
ogrožajo, moramo pa se nanje hitro odzvati.
Kako torej ocenjujete usklajenost vodij podprojektov in izvajalcev?
Resnost in odgovornost ljudi do projektnega dela je prav tako eden od vi-
dikov ocenjevanja uspešnosti projekta. Pogosto je razmišljanje, pri tem ne
mislim le na projekt PROVOJ, temveč so to naše splošne in pogoste ugoto-
vitve, da je delo pri projektu dodatno delo ob »rednem delu«, za katerega naj
bi zaposleni dobivali celo dodatno stimulacijo ali druge ugodnosti. Projektno
delo sodi med redno delo. To spoznava vedno več ljudi, kar je pravilno. To
mora veljati tudi v državni upravi, v kateri se razmere sicer izboljšujejo, ven-
dar takšno spoznanje še ni povsem sprejeto. Izvajalci morajo naloge vodij
podprojektov PROVOJ-a razumeti kot prednostne, saj je PROVOJ z odločitvijo
ministra prednostni projekt, in jih uskladiti z rednim delom. Nekateri linijski
vodje zelo dobro delajo in sodelujejo z izvajalci ter vodji podprojektov, delo
drugih pa je komaj še sprejemljivo. Težave smo sicer predvideli, vendar se
bomo morali v naslednjih mesecih z udeleženimi pogovoriti o dejavnostih
v okviru projekta. Še vedno se pojavljajo tudi vprašanja glede delitve dela
med civilnim in vojaškim delom ministrstva, kar je odveč, saj bi morala biti
vzpostavitev poklicne vojske, dopolnjene s pogodbeno rezervo, cilj zaposle-
nih na MO in v SV. Da bi se izognili takšnemu razmišljanju, smo iz civilnega in
vojaškega dela MO določili tako imenovane prevzemnike projekta PROVOJ,
ki so odgovorni za prevzem rezultatov dejavnosti v okviru podprojektov. Delo
vodij podprojektov z izvajalci je ponekod dobro, drugje slabše. Pomembno
vlogo imajo prav linijski vodje, saj vodja podprojektov ne more dajati nalogov
za delo pri projektih neposredno izvajalcem brez vednosti linijskih vodij. Pri
tem imamo še nekaj težav.
Pri revidiranju projekta ste ugotovili, da je eden od 17 podprojektov že kon-
čan. Kakšne spremembe še vključuje revidirani zagonski elaborat?
Pravzaprav sta končana dva podprojekta. Osrednji podprojekt je bila zago-
tovitev projektnega vodenja, saj PROVOJ zahteva celovit projektni sistem, ki
vključuje naročnika projekta, to je minister, prevzemnika, to je načelnik GŠSV,
menedžment projekta, organizacijo vodenja projekta ter notranje in zunanje
izvajalce. Ta sistem je skupaj z delujočo projektno pisarno vzpostavljen, pod-
projekt pa uresničen. Naslednji podprojekt smo poimenovali management
plan, zagotavlja pa pregled nad vodenjem in izvajanjem projekta PROVOJ,
omogoča odločanje o projektu z vpeljanim strateškim in projektnim nadzo-
rom ter vključuje redne analize tveganj. Tudi tu imamo sistem vzpostavljen,
prav tako načrt za nekaj let naprej predvideva revidiranje. Razlog, da smo
predvideli redno revidiranje, je pomembnost pravočasnega obvladovanja
sprememb pri doseganju ciljev. Tako smo v revidiranem zagonskem elabo-
ratu marca letos upoštevali referendumski odločitvi o vstopu Slovenije v Nato
in EU ter v nasprotju z našimi pričakovanji veliko zanimanje mladih za vojaški
poklic, pri čemer je bilo primerov reševanja socialnih stisk razmeroma malo.
Operativne načrte in načrte izvedbe smo pri posameznih podprojektih zdaj,
ko že imamo prve rezultate, dopolnili tako, da smo nepotrebne dejavnosti
črtali, dodali pa nove. Tako je na primer pri podprojektu SV in civilno okolje
po naši oceni z zelo uspešno predstavitvijo SV v Gornji Radgoni prišlo do
manjše spremembe načrta, saj je zanimanje za vojaški poklic večje, kot smo
predvidevali.
Kdaj bodo končani drugi podprojekti?
Končni cilj projekta je zaposlitev načrtovanega števila poklicnih pripadnikov,
vojna sestava pa naj bi imela 14.000 pripadnikov, kar naj bi ob postopnem
povečevanju obrambnega proračuna do dveh odstotkov BDP dosegli leta
Aktualna tema
2008. Drugi podprojekti potekajo, pri tistih, pri katerih se pojavljajo zakasnit-
ve, že uvajamo ukrepe, da se ne bi več pojavljale in tako morda celo ogrozile
roke in kakovost izvedbe projekta PROVOJ. Iz zadnje analize uspešnosti pro-
jekta izhaja, da vse bolj postajajo odgovorni za uspešno izvajanje podpro-
jektov linijski vodje, ki morajo zagotoviti projektno delo v okviru svojih organi-
zacijskih enot. Eden od vzrokov za zakasnitve je tudi pomanjkanje nekaterih
bistvenih vrst znanja, predvsem tistega, ki niso vojaške osnove. Tej težavi
namenjamo posebno pozornost. Težko je namreč priznati, da še nimamo
dovolj znanja in zato iščemo različne razloge, da nekaj ne naredimo v roku.
Kako komentirate očitke, ki so se v javnosti pojavili ob oglaševalski akciji
za zaposlovanje novih pripadnikov SV ob sicer velikem zanimanju mladih za
vojaški poklic? So podprojekti med seboj dovolj usklajeni?
Zanimanje mladih je res preseglo vsa pričakovanja, vendar oglaševalsko
akcijo kljub temu potrebujemo. Njen cilj mora biti predvsem seznanjanje
javnosti z delom poklicnega vojaka, ki je naporno in posebno, z visokim
tveganjem. Kritika v javnih občilih je bila deloma upravičena in o tem, ali
naj seznanjanje javnosti z delom vojaka združimo z akcijami pridobivanja
kadra, so bili julija sprejeti nekateri sklepi. Glede usklajenosti podprojektov
lahko ponovim, da je to zelo odvisno od vodij podprojektov in da želimo s
pogovori tudi tu stanje izboljšati. Mislim, da se ljudje šele zdaj zavedajo vseh
razsežnosti projekta in tega, da v Sloveniji ne bo druge vojske kot poklicne in
da so vse dejavnosti na MO temu podrejene.
Kako pa ocenjujete sodelovanje MO z zunanjimi institucijami?
Odnos z drugimi ministrstvi in gospodarstvom je dober, vendar se moramo
zavedati, da moramo pobude za posamezne aktivnosti iz projekta dati mi.
Vprašanje ugodnosti za delodajalce, katerih delavci so pogodbeni rezervisti
SV, bo moral rešiti zakon o služenju v Slovenski vojski oziroma bo treba do-
polniti obstoječo zakonodajo. Menim, da je to eno od področij, na katerem
moramo pospešiti delo, da bomo to vprašanje rešili do konca leta. Pri tem
bomo morali vsem odločujočim subjektom pokazati, zakaj potrebujemo
zakonsko rešitev.
Meta Grmek
Last year, RS Ministry of Defence together with Institute for Project Ma-
nagement at the University of Maribor prepared the most demanding
expert detailed report in the Slovenian Armed Forces, entitled “Profes-
sional Armed Forces, Complemented with Contractual Reserve” (PRO-
VOJ). The detailed report of this project describes steps needed for a
successful transition from the system of conscription to the system
of professional armed forces and contractual reservists. It had to be
revised in March this year due to Slovenia’s integration in the European
Union and NATO. A recent detailed analysis of the course of the project
shows that there are no significant discrepancies in the realization of
the project, says external adviser at the RS Ministry of Defence, Profes-
sor Anton Hauc, PhD., from the Maribor Institute, in his interview for the
Slovenska vojska magazine.
S LO V E N S K A V O J S K A 5
 Na obisku poveljnik
nacionalne garde Kolorada
julija, sprejel poveljnika nacionalne garde Kolorada generalma-
jorja Masona C. Whitneyja.
General Whitney je v pogovoru z gostiteljem brigadirjem Turkom
S p re m l j a m o
izrazil zadovoljstvo ob vstopu Slovenije v Nato in glede dosežkov
Slovenske vojske v minulem obdobju. Posebej je opozoril na visoko
stopnjo povezljivosti z Natom. Menil je, da so prav obrambno sodelo-
vanje pripadnikov Slovenske vojske in nacionalne garde Kolorada ter
pridobljene izkušnje pomagali pri profesionalizaciji Slovenske vojske.
Brigadir Turk je poudaril pomembnost medsebojnega sodelovanja in
dejal, da so izkušnje ter novo znanje bistveni za izboljšanje kakovosti
in operativne odzivnosti Slovenske vojske ter njeno profesionalizacijo.
Upa tudi na še bolj aktivno sodelovanje z nacionalno gardo Kolora-
da.
Generala Whitneyja so med štiridnevnim obiskom v Sloveniji sprejeli
tudi obrambni minister dr. Anton Grizold in državni sekretar na MO dr.
Milan Jazbec.
Foto: PC
Sprejet dolgoročni program
razvoja SV
Državni zbor je v sredo, 14. julija, sprejel splošni dolgoročni pro-
gram razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2015.
Program SDPRO je MO pripravilo skladno s temeljnimi usmeritvami
strateškega pregleda obrambe 2002/2003 z vizijo razvoja do leta
2015. SDPRO temelji na širitvi nalog Slovenske vojske in zmanjšanju
njene vojne sestave na 14.000 pripadnikov do leta 2015. Program med
nalogami SV predvideva preprečevanje vseh vrst napada, prispevek
k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti ter podporo sistemu
zaščite, reševanja in pomoči. Razvojni cilji so usmerjeni v popolno
integracijo v sistem kolektivne obrambe ter postavitev nove strukture
in organizacije vojske. V SDPRO je določena tudi strategija doseganja
najpomembnejših zmogljivosti in strukture vojske.
6 S LO V E N S K A V O J S K A
Lipič sprejel
NGŠ madžarske vojske
V četrtek, 22. julija, je na redno letno obmejno srečanje načelnikov v
Slovenijo prišel načelnik GŠ madžarske vojske generalpodpolkovnik
dr. Zoltan Szenes z delegacijo. Med dvodnevnim obiskom je gosta
v mariborski Vojašnici generala Maistra sprejel gostitelj, načelnik
GŠSV generalmajor Ladislav Lipič.
Sogovornika sta v pogovoru izrazila zadovoljstvo ob vstopu Slovenije v Nato
in poudarila pomen večnacionalnih sil kopenske vojske oziroma trilateralne
brigade Italije, Slovenije in Madžarske. Kot sta dejala, brigada predstavlja
pomembno večdržavno sodelovanje na vojaškem področju, njen namen pa
je tudi doseganje večje povezljivosti in učinkovitosti. Generalpodpolkovnik
Szenes je bil zadovoljen s sodelovanjem s Slovenijo na obrambnem po-
dročju, predvsem v letalstvu, pri RKB-obrambi, zvezah, logistiki, vojaškem
izobraževanju in usposabljanju, uveljavljanju Natovih standardov, karto-
grafiji, verifikacijskih dejavnostih, mednarodnem pravu ter usposabljanju za
opazovalce v mirovnih operacijah. Generalmajor Lipič se je madžarskemu
kolegu zahvalil za pomoč in podporo pri vključevanju Slovenije v polnoprav-
no članstvo Nata. Poudaril je tradicionalno dobro in uspešno sodelovanje z
Madžarsko na obrambnem ter vojaškem področju. Sogovornika sta napo-
vedala izboljšanje sodelovanja med oboroženima silama, večjo izmenjavo
izkušenj in aktivno sodelovanje v Pobudi za sodelovanje srednjeevropskih
držav v podporo miru CENCOOP.
Ljubljanska županja
obiskala MO
Foto: MP
Na povabilo URSZR je MO v sredo, 7. julija, obiskala županja mestne občine
Ljubljana Danica Simšič. Županjo je sprejel minister za obrambo dr. Anton
Grizold, obisk pa je nadaljevala na Upravi RS za zaščito in reševanje. Po-
veljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj in generalni direktor URSZR Bojan
Žmavc s sodelavci sta jo seznanila z aktualnimi zadevami varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Predstavila sta ji tudi scenarij, priprave,
vadbena območja ter sile zaščite in reševanja, ki bodo 16. oktobra sodelo-
vale na vaji Potres 2004. Delegacija mestne občine si je ogledala državni in
regijski center za obveščanje Ljubljana, skladišče sredstev, ki jih ima Civilna
zaščita mestne občine Ljubljana v Logističnem centru v Rojah, ter Izobraže-
valni center za zaščito in reševanje RS na Igu.
 Načelnik obiskal 18. bataljon za RKBO
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav
Lipič je v sredo, 21. julija, z delegacijo obis-
kal pripadnike 18. bataljona za radiološko,
kemično in biološko obrambo, ki bo ob kon-
cu leta pripravljen za posredovanje v sklopu
Natovih reakcijskih sil znotraj interesnega
območja zveze Nato.
potrebe Natovih reakcijskih sil pripravila in izurila
celoten 18. bataljon za RKBO.
Le dan prej je usposabljanje za ved RKB-dekon-
taminator končala že druga skupina 27 vojakov
stalne sestave, pripadnikov lahkega voda za
dekontaminacijo. Usposabljanje je potekalo v
Na MO nov delovni in
poslovni čas
V ponedeljek, 2. avgusta, so na MO in v
organih v sestavi začeli uporabljati nov
pravilnik o poslovnem času, uradnih urah
in delovnem času. Premakljiv začetek delo-
vnega časa je zdaj med 7.30 in 9. uro, pre-

S p re m l j a m o
okviru CU Vipava. makljiv konec pa od ponedeljka do četrtka
Generalmajor Lipič si je ogledal potek usposab- med 15.30 in 17.30 ter v petek med 14.30 in
ljanja in opremo, ki jo bodo pripadniki bataljona 16.30. Premakljiv začetek delovnega časa v
uporabljali pri opravljanju nalog Natovih reak- upravah za obrambo in izpostavah ter izpo-
cijskih sil, poleg tega je izrazil prepričanje, da stavah URSZR je med 7. in 8. uro, premakljiv
bo ob koncu enoletnega usposabljanja enota konec pa med 15. in 16. uro, ob sredah med
pripravljena za delovanje. Prvi vod vojakov bata- 17. in 17.30 ter ob petkih med 13. in 14.30.
ljona, ki ga Slovenska vojska prispeva v Natove Poslovni čas se začne ob 9. uri in konča ob
reakcijske sile, se je začel usposabljati v začetku 15.30, le ob petkih se konča ob 14.30. V upra-
leta 2004. Po končanem usposabljanju bodo vah za obrambo in izpostavah ter izpostavah
pripadniki te enote usposobljeni za dekontami- URSZR se poslovni čas začne ob 8. uri in
nacijo in ugotavljanje prisotnosti bojnih strupov konča ob 15. uri, le ob sredah se konča ob 17.
ter radioaktivnega prahu, na podlagi česar bodo in ob petkih ob 13. uri. Uprave za obrambo in
znali dekontaminirati vojaško opremo in sredstva. izpostave ter izpostave URSZR imajo uradne
Jeseni enoto čaka še skupno slovensko-nemško ure ob ponedeljkih in sredah od 8. do 12. ure,
usposabljanje, na katerem bodo pooblaščeni ob petkih pa od 8. do 13. ure. Ob ponedeljkih
pripadniki nemške vojske ocenili usposobljenost imajo uradne ure tudi od 13. do 15. ure, ob

Foto: PC
slovenskega voda RKBO, saj bo ta deloval v nem- sredah pa od 13. do 17. ure.
ški enoti. Do leta 2009 bo Slovenska vojska za

V spomin
Anžetu Berložniku
(1979–2004)
Pride nepričakovano in vedno kruto udari med nas. Vzame tisto, kar
nikakor in nikoli ne bi hoteli dati. Vzame tistega, ki ga bomo najbolj
pogrešali.
Krvavi davek cest je spet zahteval življenje. Pripadnika prostovoljne
pogodbene rezerve Anžeta Berložnika ni več med nami. Prva gorska
četa z Bohinjske Bele žaluje za svojim pripadnikom in prijateljem. Od-
šel je tako nenadoma in tako nepričakovano, da je to pretreslo vse
Francoska veleposlanica
podelila visoka priznanja
Francoska veleposlanica Dominique Gazuy je v sredo, 7. julija, podelila tri visoka
priznanja in imenovanja, in sicer načelniku GŠSV generalmajorju Ladislavu Lipi-
ču imenovanje za častnika legije časti, brigadirju Jožefu Žunkoviču imenovanje
za častnika narodnega reda za zasluge ter kapitanu bojne ladje Ljubomirju
Kranjcu imenovanje za viteza narodnega reda za zasluge. Generalmajor Lipič je
ob tem dejal, da je bila stalna podpora Francije bistvena pri vstopanju Slovenije
v Nato in EU. Odnosi med državama na obrambno-vojaškem področju so dobri,
predstavniki obeh obrambnih ministrstev in vojsk se srečujejo na tradicionalnih
jesenskih štabnih pogovorih, vojski pa sodelujeta v pomorstvu, letalstvu, pri
usposabljanju med gorskimi enotami ter pri jezikovnem izobraževanju. Sodelo-
vanje bi lahko izboljšali na področjih evropskih obrambnih struktur in opremlja-
nja. Načelnik GŠSV se je zahvalil obrambnemu atašeju polkovniku Bernardu
Alléoudu za prispevek pri razvoju dobrih odnosov med državama.
Foto: MP

tiste, ki so z njim skupaj preživljali konce tednov na vojaških urjenjih in

orali ledino nove oblike usposabljanja v Slovenski vojski. Bil je vesten,
prizadeven in priljubljen. Znal je biti vse tisto, kar smo od njega pri-
čakovali, in vse tisto, kar odlikuje najboljše.
Vsakdo, ki odide od nas, nam nekaj zapusti, del sebe, s seboj pa vza-
me del nas. Ostanejo spomini na vse dobro in slabo, na vse, kar smo
skupaj prestali in za kar smo skupaj tudi živeli. Življenje pa je včasih
zelo prekratko …
Pripadniki 132. GORB Bohinjska Bela

Ljubljana, 1. julij
Na povabilo generalnega direktorja URSZR Bo-
jana Žmavca je prišla na dvodnevni obisk v Slo-
venijo pogajalska skupina s Poljske, s katero so
pripravili sporazum med vladama obeh držav o
sodelovanju pri preprečevanju naravnih in drugih
nesreč ter odpravljanju njihovih posledic. Delega-
cijo je vodil general Ryszard Grosset, namestnik
S p re m l j a m o
glavnega poveljnika državne gasilske službe na
Poljskem in namestnik direktorja državne civilne
obrambe. Delegaciji sta uskladili in parafirali
besedilo sporazuma v slovenskem ter poljskem
jeziku, vodji obeh delegacij pa sta podpisala za-
pisnik pogajanja, v katerem je zapisana skupna
želja, da bi bil sporazum podpisan čim prej. Za
izmenjavo zadnjih jezikovnih popravkov besedila
sporazuma so določili 15. september.
Ljubljana, 6. julij
Državni sekretar dr. Milan Jazbec je na poslovil-
nem obisku sprejel francoskega obrambnega
atašeja v Sloveniji s sedežem v Rimu polkovnika
Bernarda Alléouda. Dr. Jazbec se je zahvalil za
podporo Francije pri vstopanju Slovenije v Nato in
EU. Sogovornika sta sodelovanje med državama
na obrambno-vojaškem področju ocenila kot
dobro, pogovarjala pa sta se tudi o razmerah na
Zahodnem Balkanu in o prispevku novih članic
Nata. Polkovnika Alléouduja je sprejel še direktor
štaba GŠSV brigadir Jožef Žunkovič, ki mu je po-
delil zlato medaljo za sodelovanje in prijateljstvo.
Kranj, 7. julij
V tamkajšnji vojašnici so pripadniki 9. brigade
ZO slovesno zaznamovali trinajsto obletnico
ustanovitve in delovanja enote. Najzaslužnejši
pripadniki enote so dobili priznanja MO, SV, eno-
te ter športna priznanja za pokal Kobra, ki poteka
že deseto leto. Slavnostni govornik podpolkovnik
Janez Gomzi s Poveljstva sil SV se je pripadnikom
brigade zahvalil za dosedanje delo in poudaril po-
men zračne obrambe v Slovenski vojski.
Črna na Koroškem, 10. julij
Pod najstarejšo slovensko lipo na Najevnikovem
posestvu na Ludranskem Vrhu je potekalo že 14.
srečanje državnikov z državljani. Udeležili so se
ga številni visoki politiki, organizatorji pa so pri-
pravili zanimiv program. Skupina za pridobivanje
kadra iz Celja je v sodelovanju z UO Celje pred-
stavila možnosti in pogoje za delo v Slovenski
vojski, obiskovalci pa so si z zanimanjem ogledali
opremo bojevnika 21. stoletja, oborožitev in bojno
vozilo valuk, kar so predstavili pripadniki 20.
MOTB.
Rieti, Italija, 11. julij
Končalo se je 2. svetovno vojaško prvenstvo v ja-
dralnem letenju, na katerem je v sklopu vojaških
iger CISM tekmovalo 25 tekmovalcev iz 15 držav.
8 S LO V E N S K A V O J S K A
Kronika
Slovenijo sta v 15-metrskem razredu zastopala
poročnika Sebastjan Ramšak in Željko Roškar iz 15.
BRVL, člana državne reprezentance v jadralnem le-
tenju. Drugi tekmovalni dan sta dosegla prvo dvojno
dnevno zmago v zgodovini slovenskega vojaškega
jadralnega letalstva, Ramšak je tretji dan osvojil dru-
go mesto, zadnji tekmovalni dan pa pristal zunajle-
tališko in na koncu dosegel peto mesto. Roškar je
bil kljub odstopu po drugem dnevu zaradi poškodbe
med športno igro trinajsti.
pravilo sprejem za pripadnike 10. motoriziranega
bataljona, ki so se po šestih mesecih vrnili z mi-
rovne misije v BiH. Vojake in svojce sta nagovorila
poveljnik 1. brigade SV polkovnik Branimir Furlan
in podpolkovnik Janez Gomzi s Poveljstva sil SV.
Pripadnikom so podelili priznanja medaljo v službi
miru. Četrti kontingent SV je na misijo Kovačnica
miru v okviru Sforja v Doboj odšel dva dni prej. 86
pripadnikov SV bo delo pol leta opravljalo v portu-
galsko-slovenskem bataljonu.
Ig, 15. julij
Upravni odbor Mednarodne ustanove - fundacije
za razminiranje in pomoč žrtvam min ITF je zaradi
osebnih razlogov razrešil dotedanjega direktorja
mag. Jerneja Cimperška in na to mesto imenoval
Dorijana Maršiča. Maršič bo funkcijo prevzel okto-
bra letos, do takrat pa bo vršilec dolžnosti direktorja
Goran Gačnik. UO se je seznanil tudi s polletnimi
rezultati delovanja fundacije, ki je v tem času zbrala
skoraj 22 milijonov ameriških dolarjev, z njeno po-
močjo pa je bilo očiščenih več kot 2,25 milijona
kvadratnih metrov površin predvsem v Jugovzhodni
Evropi.
Cerklje ob Krki, 15. julij
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič se je
pogovarjal z vojaki, ki bodo predvidoma konec av-
gusta odšli na drugo mirovno misijo mednarodnih
stabilizacijskih sil Isaf v Afganistan. Generalmajor
Lipič si je ogledal potek usposabljanja in del opre-
me, ki jo bodo pripadniki SV uporabljali na misiji.
Izrazil je prepričanje, da na drugo misijo odhajajo
odlično izurjeni in sodobno opremljeni vojaki.
Ankaran, 16. julij
V Vojašnici slovenski pomorščaki je kapitan fre-
gate Edi Jeran poveljstvo nad 430. mornariškim
divizionom slovesno predal kapitanu korvete Iva-
nu Žnidarju. Kapitan Jeran bo v Poveljstvu sil vodil
oddelek za mednarodno sodelovanje.
Ljubljana, 22. julij
V Vojašnici Franca Rozmana Staneta je poveljnik
17. bataljona VP podpolkovnik Bojan Gregorič
predal enoto in bojno zastavo bataljona novemu
poveljniku majorju Vojku Adamiču. Najzasluž-
nejšim pripadnikom bataljona med triletnim
vodenjem podpolkovnika Gregoriča so podelili
priznanja, slovesnosti pa se je udeležil tudi povelj-
nik Poveljstva sil SV brigadir Bojan Šuligoj.
Poček, 23. julij
Na osrednjem poligonu SV Poček so začeli na-
meščati informativne table na poteh, ki vodijo na
poligon in čez njega. Na tablah bodo informacije
o dejavnostih, ki bodo potekale na poligonu, tako
da bodo lokalni prebivalci bolje obveščeni o upo-
rabi poligona in možnosti za uporabo poti.
Postojna, 23. julij
V tamkajšnji vojašnici je bila slovesnost ob koncu
prvega tečaja za vodne podčastnike SV. Dopol-
nilno dvomesečno izobraževanje na Šoli za pod-
častnike je uspešno končalo vseh 17 tečajnikov.
Izobraževanje in usposabljanje, ki so ju izvajali
inštruktorji šole ter iz 1. brigade SV, sta temeljila
na terenskih vajah in pridobivanju znanja za
učinkovito podporo poveljnikom voda in oddelka
ter vodjem skupin.
Maribor, 26. julij
Ob 70. obletnici smrti generala Rudolfa Maistra
Vojanova je bila ob njegovem spomeniku v Mari-
boru žalna slovesnost. Ob sodelovanju častnega
oddelka 72. brigade SV so župan mestne občine
Maribor Boris Sovič, poveljnik 72. brigade podpol-
kovnik Vladimir Maher in predsednik Združenja
slovenskih častnikov Maribor Jože Škof položili
venec pred spomenikom in na grob generala
Maistra na pobreškem pokopališču v Mariboru.
Celje, 29. julij
V 1. brigadi SV v Vojašnici Celje je potekala
slovesna predaja poveljniške dolžnosti v 20.
motoriziranem bataljonu. Dosedanji poveljnik
major Miran Kristovič je enoto in bojno zastavo
bataljona predal novemu poveljniku podpol-
kovniku Mihu Škerbincu. Osrednji govornik na
slovesnosti je bil poveljnik 1. brigade Slovenske
vojske polkovnik Branimir Furlan.
 Špor t v vojski
Na olimpijskih igrah v Atenah tudi
športniki SV
Število zaposlenih vrhunskih nižje uvrščenih pa ne, razen če je
športnikov bi podvojili 28. olimpijske igre (OI) bodo potekale v njihovem rojstnem kraju ministrstvo posebno zainteresirano,
V športni enoti SV je zaposlenih pri- Atenah. Od 13. do 29. avgusta se bo pomerilo več kot 10.500 da se zaposli športnika, ki je uvrščen
bližno 60 vrhunskih športnikov iz 16 športnikov z vsega sveta, podelili pa bodo 301 komplet kolajn. v državni razred. Razredi se določajo
športnih panog. Devet športnikov, Slovenijo bo zastopalo več kot 70 športnikov v 11 športnih glede na pravila posameznih športov.
od teh pri dveh še potekajo postopki panogah, devet od njih pa je zaposlenih v športni enoti SV. Pred- Tako se lahko na primer mednarodni
zaposlovanja v Slovenski vojski, se stavljamo olimpijske tekmovalce in mednarodnega rokomet- razred pridobi na svetovnem strel-
bo udeležilo OI v Atenah. Kot je dejal nega sodnika, zaposlenega na MO, ki bo sodil na OI. skem prvenstvu, če je tekmovalec
poveljnik športne enote, stotnik Miran uvrščen med prvo polovico uvrščenih.
Stanovnik, imamo v Sloveniji več kot 2000 vrhunskih športnikov. »Naš cilj in cilj Po panožnih zvezah so merila različna,« je dejal stotnik Stanovnik. Če športnik
vseh podpisnic sporazuma o zaposlovanju vrhunskih športnikov je, da bi jih dosega pogoje za zaposlitev, mu pogodbo podaljšajo. Športniki se lahko
bilo na treh ministrstvih, ki že zaposlujejo športnike, zaposlenih vsaj 200, zdaj tudi po koncu kariere glede na potrebe zaposlijo na Ministrstvu za obrambo
pa jih je manj kot 100.« oziroma v Slovenski vojski, tako da je MO za zdaj edino, kjer imajo športniki to
Začetki športne enote segajo v leto 1991, ko so v takratnem vodu vojaške poli- možnost. »Pri nas je bilo zaposlenih že več kot 100 vrhunskih športnikov. Ne
cije zaposlili nekaj vrhunskih športnikov. Kmalu je nastala športna četa in iz nje bi bilo namreč prav, da bi podpirali športnika, ki končuje kariero in ne dosega
leta 1996 športna enota, ki se je pet let pozneje preoblikovala v Športno šolo, zahtevanih rezultatov, hkrati pa na zaposlitev čaka veliko mladih, perspektivnih
v kateri je potekalo tudi služenje vojaškega roka za vrhunske športnike. Lani je športnikov. Želje in potrebe so precej večje od naših možnosti, se pa je v tri-
bilo ukinjeno, zato je po novi formaciji spet športna enota, v poveljstvu katere letnem obdobju, odkar sem poveljnik enote, število zaposlenih podvojilo, za
so trije častniki, podčastnik in vojak, v enoti pa vrhunski športniki, nekaj trener- kar se lahko zahvalimo dobremu delu nacionalne delegacije CISM znotraj
jev in fizioterapevt. Najpomembnejša naloga enota je, da zaposluje vrhunske SV in naklonjenosti SV za vrhunski šport,« je pojasnil Stanovnik. Športniki se
športnike, poleg tega sodeluje pri promociji SV, vključuje športnike v usposab- usposabljajo v Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje
ljanje SV, vodi vojaške športne reprezentance, na področju športa sodeluje z in ni nujno, da se udeležijo temeljnega vojaškega usposabljanja v Centru za
drugimi vojskami in izvaja tečaje za inštruktorje športa. »Športnike smo začeli usposabljanje v Vipavi. »So namreč posebna kategorija. Pri zaposlovanju se
zaposlovati po sporazumu, ki so ga podpisala Ministrstvo za obrambo, Ministr- še vedno pojavljajo zapleti in postopki so dolgi, vendar se tudi na tem področju
stvo za notranje zadeve, v okviru katerega so športniki zaposleni v policiji, in Mi- razmere hitro izboljšujejo,« je dejal stotnik Stanovnik.
nistrstvo za finance, ki športnike razporeja v carinsko upravo. Olimpijski komite
Slovenije je strokovno telo, ki določa merila za kakovostni razred vrhunskega Najpomembnejši je šport
športnika. Vsa ministrstva zaposlujejo športnike različnih panog, na MO pa da- Glavna naloga športnikov je treniranje, pri-
jemo prednost vojaškim in borilnim športom, sicer pa zaposlujemo tudi na pri- pravljanje in udeležba na tekmovanjih. Vse
mer jadralce, izogibamo pa se zaposlovanju športnikov iz kolektivnih športov, leto potekajo tudi svetovna vojaška prven-
saj bi težko določili merila. Tako je v policiji zaposlenih 27 športnikov, na carini stva, ki se jih poleg vrhunskih športnikov
12, v Slovenski vojski pa jih bo kmalu 60,« je pojasnil stotnik Stanovnik. udeležujejo tudi reprezentance SV. Nedavno
se je končalo svetovno vojaško kolesarsko
Enoletne pogodbe za delo v SV prvenstvo na Slovaškem, kolesar Jure Robič
Pogoj za zaposlitev v Slovenski vojski je, da je športnik napisan v knjigi vrhun- je zmagal na dirki po Ameriki, športniki so se
skih športnikov Olimpijskega komiteja Slovenije, ki jo izdajo dvakrat na leto. udeležili triatlona v Franciji, čaka jih sveto-
»Zaposlujemo športnike, ki so razvrščeni v mednarodni ali svetovni razred, vno vojaško prvenstvo v orientaciji na Nizo- Stotnik Miran Stanovnik

S LO V E N S K A V O J S K A 9
 zemskem itn. »Ena od najbolj pomembnih obveznosti vrhunskih športnikov
je tudi promocija Slovenske vojske, vendar se vedno prilagajamo potrebam
in treningom športnikov, tako da aktivnosti usklajujemo s panožnimi zvezami
in trenerji športnikov. Tudi pri sponzoriranju jih ne omejujemo. Vsi športniki so
Veliki športni upi za OI
Špor t v vojski
Rajmond Debevec
Na OI bom tekmoval v treh disciplinah, in sicer
zračno puško, malokalibrsko puško v disciplin
60 strelov leže ter z malokalibrsko puško v dis-
ciplini trojni položaj. Tokrat grem na OI že šestič,
na zadnjih v Sydneyju sem osvojil zlato kolajno v
disciplini trojni položaj. Na ta rezultat sem najbo
ponosen, saj velja za olimpijski rekord, sem pa
disciplini dosegel tudi svetovni rekord, ki ni bil presežen že
12 let. Tudi letos sem v najboljši formi v trojnem položaju. Nastopal sem na
treh svetovnih pokalih in na vsakem osvojil kolajno. Ambicije so visoke, vendar
je dobrih tekmovalcev, ki lahko dosežejo vrhunski rezultat, veliko. V Atenah so
zgradili novo strelišče, ki smo ga preizkusili na predolimpijskem turnirju konec
aprila, avgusta pa bodo drugačni vremenski pogoji, saj predvidevam, da bo
precej vetrovno. Veter lahko zelo vpliva na rezultate. V SV sem se zaposlil s
prvo skupino športnikov in sem zelo zadovoljen, da MO in druga ministrstva
zaposlujejo vrhunske športnike. Vedno se prilagajajo našim aktivnostim, tako
treningom kot tekmovanjem, sodelujemo pa tudi na vojaških prvenstvih, kar
me zelo veseli.
Vesna Dekleva in Klara Maučec
Tekmovali bova z 18 posadkami v olimpijskem
jadralnem dvosedu 470. Klara ima vlogo flo-
kistke, Vesna pa je krmarka. Najboljši letošnji
rezultat in tudi sicer je 2. mesto na svetovnem
prvenstvu v Zadru, v pretekli sezoni sva osvojil
srebrno kolajno tudi na evropskem prvenstvu. N
OI se pripravljava že štiri leta, intenzivneje pa za
ga pol leta, ko poskušamo še izboljšati tehniko, testiramo
opremo in pridobivamo kondicijo. Zadnje priprave so bile na Gardskem
v Italiji, kjer sva trenirali predvsem manevre po močnejšem vetru in na m
Atenskem zalivu. Vsekakor je za uspešen nastop nujnih več izpolnjenih
dvosedu pa je zelo pomembna uigranos
e, saj le tako izboljšaš tehniko jadra-
a in pridobiš hitrost jadrnice. Uspeh
e že izpolnitev norme, vendar ko je
a cilj dosežen, si postaviš višjega. V A
si želiva dobro jadrati in če bova to sto
ot znava, bi morali biti uspešni. Zaposli
ma omogoča, da se lahko posvetiva ja
sva veseli, da so naju sprejeli.
Davor Glavina
Na OI bova s Tomažem Čopijem tekmovala v jadralnem razredu 470
rem se bo pomerilo 30 posadk iz 30 držav. Najboljši rezultati v karie
osvojitev drugega in četrtega mesta na mladinskem svetovnem prve
razredu 470 leta 1986 in 1987, četrto mesto na svetovnem prvenstv
redu J80 leta 2002 ter osvojitev osmih državnih naslovov v razredih
10 S LO V E N S K A V O J S K A
zadovoljni, da so v službi v Slovenski vojski. Vojaških tekmovanj se radi udele-
žujejo in dosegajo tako na civilnih kot vojaških tekmovanjih izjemne uspehe,«
je dodal stotnik Stanovnik.
470, letos pa 8. mesto na regati Eurolyim v Ate
Treningi za OI so bili zelo intenzivni, saj sva se m
rala s Tomažem v manj kot letu dni pripraviti za
izpolnitev norme. Hkrati sva morala zmagati na
internih slovenskih kvalifikacijah, saj se iger lah-
ko udeleži le ena posadka iz države, čeprav si je
mesto na OI izborilo več posadk. Zadnje priprav
smo imeli v Atenah, kjer sva morala testirati opre
spoznati regatno polje, pridobiti oziroma izgubiti telesno
težo, se privaditi na klimo v Atenah itn. Razmere v tem mestu so precej po-
dobne našim. Tekmovanje bo potekalo na regatnem polju nasproti olimpijske
marine. Iger se bom udeležil prvič, Tomaž pa tretjič, želiva pa si, da bi odlično
jadrala in če bo tako, bo tudi rezultat zelo dober.
Helena Javornik
Nastopala bom v disciplini 10.000 metrov. Norm
so zelo visoke, tako da bo nastopilo približno 35
tekmovalk. Posebej se tej disciplini posvečam
šele zadnji dve leti. Najboljši rezultat sem dose-
gla lani, ko sem na tekmovanju EAA Challenge
v Atenah tekla 31:56,90, kar je bil precej izboljša
državni rekord in hkrati izpolnjena norma za O
svetovnem prvenstvu lani v Parizu sem normo še enkrat
potrdila in dosegla 18. mesto. Posebne priprave na OI so potekale približno
dva meseca in pol. Zadnje tri tedne pred OI pa bo treba poskrbeti za dobro
prilagoditev na pričakovane vroče podnebne razmere v Atenah. To bo že moj
tretji olimpijski nastop, zato pričakujem, da mi bo uspelo izkoristiti izkušnje in
ajboljši olimpijski rezultat. Ne bom se torej zadovo-
e z nastopom, zame bi bil uspeh uvrstitev, boljša od
mesta. V SV sem zaposlena že devet let in imam s
no obliko zaposlitve idealne možnosti za priprave ter
movanja. Obveznosti, ki jih imam občasno, kot na pri-
er usposabljanja, športne prireditve in promocijske
ejavnosti, me zelo veselijo.
Alenka Kejžar
ekmovala bom v
vanju na 200 metrov
, 200 metrov meša-
200 metrov hrbtno.
rezultati v kategorija
ešano in hrbtno n
taki, kot sem jih priča
vendar upam, da jih bom še izboljšala, na 200
metrov prsno pa sem letos postavila državni
rekord. Plavam in tekmujem že od malega, najbolj
sem ponosna na rezultat na 200 metrov mešano, ki
segla lani v Dublinu in tako osvojila naslov evropske
prvakinje v kratkih bazenih. Na OI sem bila že dvakrat. Zdaj sem se pripravljala
v Združenih državah Amerike, pred OI smo imeli priprave v Kopru, 9. avgusta
pa gremo v Atene. Rada bi se uvrstila v polfinale, potem pa se bom borila še
za nastop v finalu. Sicer treniram dvakrat na dan, poleg tega opravim še suho
vadbo, vendar smo tempo pred OI nekoliko zmanjšali. Sem v ponovnem po-
stopku za zaposlitev v SV, zaposlena sem že bila tri leta. Študirala sem v ZDA,
zato pogodbe o zaposlitvi nisem podaljšala, sicer pa imam s to zaposlitvijo
dobre izkušnje. Za zdaj še ne vem, koliko časa bom plavala, to se bom namreč
odločila po olimpijskih igrah glede na rezultate.
Primož Kozmus
Tekmujem v metu kladiva, konkurenca pa je v vs
ki disciplini na OI zelo velika. Za udeležbo na O
je predpisana mednarodna norma, ki jo izpoln
približno 30 tekmovalcev. Zadostuje izpolnjena
norma B, torej 74,5 metra, sam pa sem letos do
segel 78 metrov, sicer pa je moj najboljši rezu
81 metrov. Z letošnjim rezultatom dosegam 19.
na svetu, treniram pa tako, da bi bil v najboljši formi prav v Ate-
nah. Najboljši rezultat, ki sem ga dosegel, je lansko peto mesto na svetovnem
prvenstvu v Parizu. Nastopil sem že na OI v Sydneyju, zdaj pa želim, da bi do-
segel državni rekord, s takšnim rezultatom bi se moral uvrstiti med prvih šest.
Letos so bile vse priprave usmerjene v IO. Treniram dvakrat na dan, zdaj pa
smo zmanjšali intenzivnost in pred igrami se bomo odpravili v toplejše kraje,
da se malo privadimo na klimo. Pri metu kladiva so pomembne moč, tehnika,
dobra kondicija, eksplozivnost in hitrost. Zdaj sem v postopkih zaposlitve v SV,
kar športniku omogoča, da nemoteno trenira in tekmuje. Želim si, da bi bil čim
boljši in osvajal kolajne na največjih tekmah. Upam, da bom treniral vsaj tri
olimpijske cikluse in da moj čas še prihaja.
Janko Požežnik, rokometni sodnik
Za vsakega športnika kot tudi za rokometneg
sodnika je pot do OI dolga. V 20 letih sem
sodil na 1100 tekmah, zaposlen pa sem kot
podsekretar na MO. Zadnjih deset let sodim na
mednarodnih tekmah. Za OI mednarodna roko
metna zveza določi najboljše sodnike na svetu
jih spremlja in ocenjuje nekaj let. Najboljših 13
na svetu sodi na igrah. S sodniškim partnerje
Darkom Repenškom, sekretarjem na MNZ, so-
diva skupaj 12 let, med drugim sva sodelovala
na evropskem in svetovnem prvenstvu lani
na Portugalskem. V rokometu isti sodniki sodijo
skupaj, pri nekaterih športih pa se menjavajo. S
mora za sodnika partnerja točno vedeti, kaj misli
trenutku, saj je rokomet hitra igra, s sorazmerno
na majhnem prostoru, zato se morata sodnika d
ti. Vrhunski sodnik se mora ves čas pripravljati
kondicijske priprave, pomembna je tudi teoretič
saj moramo biti vedno na tekočem s pravili, in p
prava, torej čim več sojenj na zahtevnih tekmah
se bomo sodniki zbrali nekaj dni pred začetkom
timo merila in dobimo navodila, na kaj moramo
pozorni. Na OI bo poudarek na preprečevanju
torej na zmanjšanju možnosti poškodb. Prvič gre
je cilj vsakega sodnika in velik izziv. Za takšen kon
več kot to, pa je nujno tudi razumevanje MO.
Raša Sraka
Tekmujem v judu v kategoriji do 70 kilogramov
kateri bo nastopilo približno 25 tekmovalk. Judo
sem začela trenirati pri 12 letih, naslednje leto
pa sem začela tudi tekmovati. Letos sem tek-
movala na šestih svetovnih A-pokalih in vedno
osvojila kolajno. Zagotovo je zmaga na zadnjem
svetovnem A-pokalu v Estoniji moj najboljši leto
Špor t v vojski
rezultat skupaj s 3. mestom na evropskem prve
Romuniji. Sicer pa je moj najboljši rezultat v karieri osvojitev naslova evropske
prvakinje leta 2003 v Nemčiji. Na OI se pripravljam štiri leta, toda šele, ko sem
izpolnila normo in se konec marca dokončno kvalificirala, sem se lahko v
miru posvetila le pripravam na Atene. Menim, da so na OI pomembni znanje,
izkušnje, dobra fizična in psihična pripravljenost ter koncentracija, vsekakor
pa moraš imeti tudi malo sreče. V Atenah bom na OI nastopila prvič. Judo je
šport, pri katerem je vsaka najmanjša napaka ali trenutek nezbranosti lahko
usoden, zato težko napovem svoja pričakovanja. Zame je že tekmovanje na OI
uspeh, saj sem tako dokazala, da sodim med najboljše. V SV sem zaposlena
štiri leta in sem zelo zadovoljna, saj mi to zagotavlja socialno varnost, tako da
se lahko posvetim treningom in tekmovanjem. Če ne bi imela teh ugodnosti, bi
se verjetno posvetila študiju in živela kot moji vrstniki.
Miro Vodovnik
V suvanju krogle imam 17. rezultat na svetu, to
je 20,5 metra. Najboljši rezultat je 22,54 metra,
vendar tekmovalca, ki je postavil ta rekord, ne
bo na OI, ker je izpadel na kvalifikacijah. Tako
kot drugi tudi sam pričakujem najboljši rezulta
vendar bom zadovoljen, če bom vrgel vsaj s
osebni rekord. V suvanju krogle tekmujem 13 l
sem v osnovni šoli na šolskih olimpijadah. Ponosen sem na drugo mesto na
evropskem prvenstvu in državni rekord 20,56 metra. Na OI, ki se jih bom ude-
ležil prvič, se pravzaprav pripravljam že 13 let. Poskušal bom narediti čim več,
za začetek pa si želim, da bi se kvalificiral v finale, torej med prvih 12. V SV sem
s presledki zaposlen šest let, saj sem bil vmes poškodovan in nisem mogel
doseči rezultata, pogodbe pa se sklepajo za eno leto. Zagotovo je dobro, da
sem zaposlen v SV, saj je to tudi spodbuda, hkrati pa športniki promoviramo
i med nami in vojsko so dobri, saj se nam prilagaja. Za
upam, da se ne bom poškodoval in bom dosegel rezultat
ov.
Valerija Šket
The 28th Olympic Games are going to take place where
it all begun over 2500 years ago, in Athens, Greece. From
13th to 29th August, over 10,500 athletes from all over the
world will be competing to win the precious titles of Olympic
champions. Slovenia will be represented by more than 70
athletes, who are going to compete in 11 different events.
Nine of them are employed in the sports unit of the Slovenian
Armed Forces. Altogether, the SAF sport unit consists of 60
top-level athletes. In this article we present to our readers
the SAF sports unit, the olympic athletes and an internati-
onal handball referee, who is employed at the RS Ministry
of Defence and is going to be the referee at the Olympic
Games in Athens.
S LO V E N S K A V O J S K A 11
 Več pozornosti nameniti športu v SV
Z redno telesno vadbo potekajo na podlagi sprejetih dvo- in
do višje ravni bojne Naloge, ki jih opravljajo sodobne vojske, zahtevajo od njenih večstranskih dogovorov ali v okviru
pripravljenosti SV pripadnikov visoko telesno pripravljenost in vzdržljivost. Redna Mednarodnega sveta za vojaški
Razvoj, načrtovanje, organiziranje in telesna vadba, udeležba na športnih tekmovanjih in preverjanje šport (CISM).
gibalnih sposobnosti omogočajo doseganje višje stopnje gibal-
Špor t v vojski

izvajanje športnih aktivnosti v SV je SV pripravlja prvenstvo v veleslalomu

določeno z Direktivo za šport v SV. nih sposobnosti, obenem pa se z njimi blažijo negativni vplivi in teku na smučeh, prvenstva v voja-
Pomočnica za šport v sektorju G-1 hitrega in stresnega načina dela ter življenja. Telesni vadbi škem peteroboju, streljanju s pištolo,
Poveljstva sil nadporočnica Nataša namenjajo vedno večji poudarek tudi v SV, saj se zavedajo, da orientacijskem teku in triatlonu, tradi-
Zorman je povedala, da je glavni cilj je prav telesna aktivnost eno od najpomembnejših in temeljnih cionalna športna tekmovanja, kot so
kondiciranja v SV povečanje psiho- sredstev za bolj uspešno ter kakovostno opravljanje nalog SV v patruljni tek na Pokljuki, tek v Štatem-
fizičnih sposobnosti pripadnikov SV, vojni in miru. bergu ter maraton Military v Logarski
saj je redna telesna vadba temeljno dolini, tekmovanja, ki jih organizirajo
sredstvo za doseganje višje ravni bojne pripravljenosti SV. Poleg tega vpliva enote in poveljstva, tekmovanja panožnih športnih zvez, ali civilne športne
tudi na splošno počutje, saj zmanjšuje utrujenost, izboljšuje koncentracijo, organizacije in klubi, kot so tekmovanja v streljanju, smučanju, padalstvu,
odpravlja vplive stresnih dejavnikov, zmanjšuje razdražljivost in povečuje plavanju, lokostrelstvu, plezanju in podobno. Športnih tekmovanj se ponava-
odpornost organizma. Šport v SV obsega redno športno vadbo, športno di udeležuje malo posameznikov, ki praviloma nastopajo v več disciplinah,
vzgojo, preverjanje gibalnih sposobnosti, športna tekmovanja, mednarodno zato je treba povečati pripravljenost in motiviranost posameznikov za ude-
športno sodelovanje in vrhunski šport. Redna športna vadba, ki poteka v po- ležbo na športnih tekmovanjih ter nagraditi njihova prizadevanja.
veljstvih in enotah SV na podlagi mesečnega načrta izobraževanja ter uspo-
sabljanja, obsega kondicijske pohode, katerih vsebina je običajno dopolnje- V SV primanjkuje pokritih športnih objektov
na z vsebinami vojaške topografije, orientacije in prve medicinske pomoči Več pozornosti bi bilo treba nameniti razvoju športa in tistih aktivnosti, s ka-
ter drugim vojaškim znanjem in veščinami, fitnesom, hojo, vzdržljivostnim terimi bi zagotovili večjo motiviranost za šport ter s tem višjo raven gibalnih
ter orientacijskim tekom, borilnimi veščinami ter premagovanjem pehotnih sposobnosti pripadnikov SV. Pri tem bi bilo treba predvsem seznaniti pripad-
ovir. Predpisana športna vadba v enotah stalne sestave SV traja na dan eno nike SV s tem, kako pomembna je psihofizična pripravljenost pri delu in tudi
uro med delovnim časom, za poveljstva in Generalštab SV pa dve uri na te- v prostem času. Kader, ki skrbi za športno vadbo in športno vzgojo, bi bilo
den, pri čemer mora biti strokovno vodena, nadzorovana in namenjena pred- treba bolj strokovno usposobiti. Zato so pred leti ob podpori Centra vojaških
vsem kondicijski vadbi. Med izvajanjem pripravljalnih usposabljanj za napo- šol začeli izvajati prvi del tečaja za inštruktorje športa, namenjenega uspo-
titev na operacije v podporo miru pa se obseg športne vadbe pripadnikov sabljanju podčastnikov v SV, s čimer želijo poleg pridobivanja splošnega
stalne sestave SV, ki odhajajo na operacije v podporo miru, poveča, tako da znanja o športu poenotiti metode in merila športnih aktivnosti. Tečaj poteka
dnevna vadba obsega 90 minut in dodatni dve uri na teden. Športna vzgoja v obliki predavanj in vaj. Tečajnik pridobi osnovno znanje iz jutranje vadbe,
je organizirana oblika pouka za vojake na prostovoljnem usposabljanju, za motorike, fitnesa, orientacije, pehotnih ovir, metodike in didaktike, načrtova-
pogodbene rezerviste in slušatelje šol PDRIU, poteka pa pod strokovnim nja procesa vadbe, športne prehrane, poškodb in njihove sanacije. »Tečaj
vodstvom v skupinah. Program športne vzgoje za vojake na prostovoljnem je za zdaj splošen in obsega osnovno znanje za izvajanje vseh športnih
rugi del tečaja, s čimer želimo doseči, da bi se po-
usposobil za izvajanje specifične športne aktivno-
snila nadporočnica Nataša Zorman. Za izboljšanje
posobnosti pripadnikov SV bi bilo treba zagotoviti
zno infrastrukturo in sredstva za kondiciranje, kot
nice, igrišča, centri za fitnes in drugi objekti. V SV
anjkuje telovadnic in zaprtih športnih objektov, v
aterih bi potekali redna športna vadba ter športna
vzgoja tudi ob slabem vremenu in pozimi, kar
povzroča dodatne težave predvsem tistim eno-
tam, ki morajo vzdrževati stalno visoko fizično
pripravljenost. »Pokritih športnih objektov v SV
primanjkuje. Prostorsko stisko rešujemo tako,
da poleti telesno vadbo organiziramo na pro-
em, pozimi pa ponekod za določen čas najamemo
o, tako da pripadnikom SV zagotovimo najnujnejše
portne aktivnosti. Septembra bomo začeli urejati
Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Mostah. V
PDRIU je vojakom za telesno vadbo na voljo lepo
za fitnes, letos pa načrtujemo, da bomo dopolnili
tudi center za fitnes v CU, 72. brigadi in Vadbenem centru SV na Pokljuki,« je načrtujeta dva termina na leto, in
dodala nadporočnica Nataša Zorman. sicer eden v spomladanskem ter
eden v jesenskem času,
Preverjanje gibalnih sposobnosti po standardih Nata pri čemer se lahko po-
Preverjanje gibalnih sposobnosti je namenjeno preverjanju vzdržljivosti, sameznik sam odloči,
moči in drugih motoričnih sposobnosti pripadnikov SV. Lahko je redno ali kdaj se bo udeležil pre-
izredno. Redno preverjanje gibalnih sposobnosti se organizira za vojake na verjanja. Izredna preverja-
prostovoljnem usposabljanju, za pogodbene rezerviste, slušatelje šol PDRIU nja potekajo za tiste pri-

in pripadnike stalne sestave SV. Za vojake na prostovoljnem usposabljanju,
pogodbene rezerviste in slušatelje PDRIU se načrtuje v okviru programa
vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Za pripadnike stalne sestave se
na prostovoljnem usposabljanju nisem imel
posebnih težav, saj se v prostem času ukvar-
in drugimi športi, ki so povezani z naravo.
Mislim, da smo z redno telesno vadbo vsi
kondicijsko napredovali. Čas po pouku smo
kaški stezi in v naravni plezalni steni v bližini
kolesarim, s sodelavci pa včasih igramo tudi
košarko. Športna vadba s prostovoljci vpliva
na pripravljenost vojakov in tudi na mojo
kondicijo. Če primerjamo rezultate začetnega
preverjanja telesnih sposobnosti prostovolj-
naše vojašnice, ki se je zelo potrudil, da smo
vojaki v prostem času radi obiskujejo. Ob pomoči zunanjih inštruktorjev
zanje organiziramo tudi tečaje borilnih veščin. Med naborniki in prosto-
voljci opažamo velike razlike pri športnih aktivnostih, saj so prostovoljci
precej bolj motivirani.
kod zelo podpirajo, kar je odvisno predvsem
t
ljali. Vsakodnevna telesna vadba v dežju
reprezentance v orientacijskem teku, zato veliko prostega časa namenim
orientacijskim tekmovanjem, kot vojak pa zastopam SV tudi na državnih,
evropskih in svetovnih prvenstvih v tej disciplini. Če hočeš doseči dobre
rezultate, moraš v to vložiti veliko truda. Dobro je, če te nadrejeni podpira
in ti prizna nekaj časa za trening. Mislim, da bi morali v SV športu nameniti
več pozornosti.
Špor t v vojski
padnike stalne sestave,
ki odhajajo na operacije
v podporo miru, oziroma
zaradi vključitve v določen
program izobraževanja in
usposabljanja ali opravlja-
nja določenih nalog. Preverja-
nje gibalnih sposobnosti v SV
poteka po Natovih standardih
v skladu z
navodilom za
preverjanje
in ocenjevanje
gibalnih sposo-
bnosti v SV. Ob-
sega tri sklope,
in sicer tek na
3200 metrov,
določeno šte-
vilo sklec ter
trebušnjakov,
ki jih posa-
meznik opravi v
predpisanem času, pri
čemer se pri vrednotenju
rezultatov upoštevata tudi
njegova starost in spol. Na
podlagi podatkov preverjanj
gibalnih sposobnosti leta 2001 in 2003 ugotavljajo, da se je stanje na tem
področju izboljšalo. Leta 2001 se je preverjanj udeležilo 67 odstotkov pripad-
nikov stalne sestave SV, leta 2003 pa skoraj 80 odstotkov. Spodbuden je tudi
podatek, da se je delež izurjenih leta 2003 v primerjavi z letom 2001 povečal
za več kot tri odstotke, in sicer na 23 odstotkov, delež neusposobljenih pa se
je z 11 odstotkov zmanjšal na tri odstotke.
Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič
The tasks of the armed forces of today demand of their servicemem-
bers a high-level of physical preparedness and stamina. It is therefore
vital to dedicate a lot of time and effort to regular physical exercise, to
take part in various competitions in order to compare and achieve a
higher level of fitness as well as to relieve the stressful influences of
the fast way of life and work. In the Slovenian Armed Forces, more and
more emphasis is put on physical activity as everyone is well aware
that it is one of the most important and basic conditions to carry out
military tasks successfully in war and in peace. The author of the article
describes how the SAF servicemembers prepare for their tasks and
what conditions they have to fulfill.

S LO V E N S K A V O J S K A 13
Iz vojaškega življenja
Usposabljanje kandidatov za
častnike v Belgiji in Sloveniji
Belgijci navdušeni nad
visokogorjem
Ideja o skupnem usposabljanju belgij-
skih kandidatov kraljeve vojaške akade-
mije in slušateljev Šole za častnike se je
pojavila leta 1999, dve leti pozneje pa
se je uveljavila v letnem načrtu o dvo-
stranskem sodelovanju. »Pripravimo
program in jim ga ponudimo, maja
pa poteka dvostransko izvidovanje, ko
gredo pripadniki SV v Belgijo in naspro-
tno. Potem uskladimo še zadnje podro-
bnosti in potrdimo program. Po koncu
Stotnik Meindert
Pieter Craenen Gerckens
14 S LO V E N S K A V O J S K A
usposabljanj se tudi pogovorimo, ali so
Na podlagi letnega načrta o dvostranskem sodelovanju med bili s programom zadovoljni,« je pojas-
slovenskimi in belgijskimi oboroženimi silami je Poveljstvo za dok- nil nadporočnik Robert Simonič, vodja
trino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje od 19. do 29. avgusta usposabljanja. Kadeti so se preizkusili
četrto leto zapored gostilo pripadnike kraljeve vojaške akademije. v patruljnem teku, saniteti, streljanju,
42 kadetov in deset inštruktorjev je s pomočjo inštruktorjev Gorske plezanju, premagovanju vodnih ovir,
šole in Šole za častnike spoznavalo tehniko in taktiko bojevanja v bojevanju v visokogorju itn. Štabni vod-
gorskem svetu na širšem območju Pokljuke, Jelovice, Soriške nik Rafael Kolbl, inštruktor Gorske šole,
planine, Bohinjske Bele in Julijskih Alp. Ob koncu usposabljanja je pojasnil, da so preverili, ali so kadeti
so se povzpeli tudi na Triglav. Hkrati je v Belgiji potekalo skupno ustrezno kondicijsko pripravljeni za
taktično urjenje 30 slušateljev in poveljujočih s Šole za častnike in zahtevnejše poti v visokogorju. »Psiho-
kadetov kraljeve vojaške akademije. fizično so dobro pripravljeni, privaditi
pa so se morali na višino in globino.«
Poveljujoči stotnik in vodja belgijske
delegacije Pieter Craenen je pojasnil, da se v Sloveniji usposabljajo
kadeti, ki obiskujejo zadnji letnik akademije. Hkrati se skupina kadetov
uri tudi na Irskem, izbirali pa so lahko med usposabljanjem v eni od
držav. »Posebne vsebine izvajamo v več državah po svetu. Tako se v
Maroku na primer usposabljajo za delovanje v puščavskem okolju, v
Beninu se urijo v džungli, v Sloveniji v gorah. S programom sem zado-
voljen, organizacija je dobra, prav tako vsebine. Menim, da so kadeti
Anne Laurent znanje o gorništvu dopolnili in ga preizkusili v visokogorju. Škoda je le,
Baijot Wester da je odpadlo jamarstvo, saj se moramo v Belgijo vrniti dan prej.«
(Nadaljevanje na strani 19)
(Nadaljevanje s strani 14)
Najvišji hrib v Belgiji je visok 600 metrov
Meindert Gerckens je dejal, da je izbral usposabljanje v Sloveniji, ker ima rad
hribe, Belgija pa je pretežno ravna. »Na Irskem se usposabljajo v potapljanju,
vožnji s kajaki in kanuji ter v jadranju. Tri dni smo imeli tabor v gozdu, povzpeli
smo se na Malo Mojstrovko, obiskali pa bomo še Triglav. Taktika, v kateri smo se
urili na tridnevnem taborjenju v gozdu, mi ni bila preveč všeč, ker smo podoben
program obdelali že v Belgiji v enem dnevu. Sicer imamo usposabljanja v tret-
jem in četrtem letniku v različnih podnebnih in terenskih pogojih, hkrati pa spo-
znavamo nove kulture, tako v Maroku na primer življenje muslimanov. Čez nekaj
mesecev bomo končali študij na akademiji, ker pa sem predviden za vojaškega
pilota, moram študirati še tri leta.« Anne Baijot je pojasnila, da je usposabljanje
na Irskem verjetno manj zahtevno, zato bi šla raje tja, vendar so bila mesta za-
polnjena. »Pohod na Malo Mojstrovko je bil zanimiv in ne prezahteven, mislim
pa, da pri vzponu na Triglav ne bo tako. Tukaj nas je osem deklet in moramo po-
kazati enako znanje kot fantje. Imeli smo tudi nekaj prostega časa, tako da smo
lahko obiskali Ljubljano in Postojnsko jamo, vendar je bilo premalo časa za vse.
Če bom imela priložnost, bom še prišla v Slovenijo, vendar na počitnice.« Lau-
rent Wester prihaja iz Luksemburga. V njegovi državi je vojska majhna in nimajo
šole za častnike, zato jih pošiljajo na vojaške akademije v Francijo ali Belgijo. »To
je moje prvo usposabljanje v gorah. Tukaj je povsem drugačna klima, kot smo
jo navajeni. Všeč mi je bilo plezanje in uporabljanje različnih tehnik, le vojaška
hrana mi ni najbolj ustrezala, vendar pa je prava slovenska hrana, ki smo jo
poizkusili v restavraciji, odlična. Luksemburške oborožene sile so trenutno na
Kosovu in v Afganistanu in kot častnik bom gotovo šel tudi na obe misiji, saj
menim, da je namen vojske, da vzpostavlja in vzdržuje mir.«
Belgijske vsebine za kandidate Šole za častnike
Enajstdnevno usposabljanje v Belgiji za 30 kandidatov Šole za častnike je ob-
segalo predvsem vsebine, ki so iz različnih razlogov v Sloveniji teže izvedljive.
Tako so spoznali bojno plavanje, v bazenu so preizkusili bojno plavanje v obleki
s škornji in puško, imeli pa so tudi možnost, da skočijo v tej opremi z višine treh
metrov v vodo, kar je bil za kandidate velik izziv. Belgijci na terenskih usposab-
ljanjih plavanje dopolnijo z drugo opremo in različicami premagovanja vodnih
ovir. Slušatelji ŠČ so preizkusili tudi boj v naselju. V vasi ob vadišču Vogelsang je
mogoče usposabljanje na ravni para in skupin. Kandidati so pridobili dodatno
znanje, ki temelji na izkušnjah belgijskih enot z nalog v tujini. Poleg plavanja so v
okviru športnih aktivnosti premagovali naravne ovire na petkilometrski progi, na
kateri so plezali čez stene in po deblih, se plazili po ceveh z vodo, premagovali
jarke itn. Pomerili so se v različnih tehnikah premagovanja ovir iz vrvi, pri čemer
so na poligonu doživeli veliko težav, saj morajo imeti kandidati za lažje napredo-
vanje precej tehničnega znanja in biti dobro psihofizično pripravljeni. Med uspo-
In accordance with this year’s plan of bilateral cooperation between
the Slovenian and the Belgian armed forces, the SAF Command of
Doctrine, Development, Education and Training already for the fourth
time acted as host for 40 cadets and their instructors from the Belgian
Royal Military Academy. From 19th to 29th July, the Belgian guests,
together with 16 Slovenian candidates for the SAF commissioned
officers currently undergoing their training, were getting acquainted
with the military techniques and tactics in the mountain environment,
taught by the instructors of the SAF Mountaineering School and School
for Commissioned Officers. The training took place in the area of Bo-
hinjska Bela, Jelovica, Soriška planina and the Julian Alps. At the same
time, servicemembers of the Slovenian Armed Forces attended their
training in Belgium.
sabljanjem so streljali z avtomatsko puško FNC, pištolo GP in puškomitraljezom
minimi ter izvajali oddelčno bojno streljanje v obrambi. Za kandidate je bilo novo
Iz vojaškega življenja
situacijsko streljanje s pištolo, pri katerem se strelec premika po gozdni poti in
spremlja razmere. Upravljavec hodi poleg z napravo za dvigovanje tarč in po
svoji presoji dviga cilje. Ob koncu bivanja v Belgiji sta potekali enostranski tak-
tični vaji z markiranti. Prva je obsegala izvidovanje nasprotnikovih položajev v
obrambi. Kandidati so na podlagi taktičnih razmer poveljnika čete prevzeli delo
na ravni voda in patrulje. Čez noč so morali zbrati podatke o nasprotniku, ki je
imel položaje približno tri kilometre naprej, imeli so tudi določen rok za vrnitev.
Po koncu so imeli čas za reorganizacijo, nato pa so dobili nov ukaz za zaščito
pomembnega objekta v okolju mirovne operacije.
Kandidati so spoznali tudi državo gostiteljico, saj so si ogledali mesto Bastogne,
ki je znano po spopadih med 2. svetovno vojno, ameriško pokopališče Neuville
De Condroz, Waterloo in slikovito mesto Brugge. Udeležili so se vojaške para-
de ob dnevu belgijske neodvisnosti, na kateri so se predstavile enote belgijske
vojske, in se vrnili domov z dobrimi vtisi ter novimi izkušnjami.
Valerija Šket, Marjan Zupančič
Foto: Bruno Toič
Foto: Marjan Zupančič
Kandidati ŠČ med bojem v naselju
Letos že peti poletni planinski tabor
Planinska sekcija SV je od 3. do 11. julija za otroke v Vadbenem centru
na Pokljuki pripravila že peti poletni planinski tabor. Udeležilo se ga je
39 otrok, starih med pet in osemnajst let, vodilo pa sedem planinskih
vodnikov ter inštruktorjev. Otroke so peljali na šest gorskih vrhov, višjih
od 2000 metrov, in sicer na Brežice, Viševnik, Tošc, Debelo peč, po
brezpotju na Veliki Draški vrh in v posebej varovani nočni turi na Tri-
glav. Mladi planinci so se na taboru učili o orientaciji, hoji in varovanju,
vremenu ter planinskih vozlih, spoznali pa so tudi tehnično in varovalno
opremo. Znanje z vseh področij so pokazali v tekmovanju v mnogo-
boju. Planinska sekcija SV je bila ustanovljena pred desetimi leti in se
je takrat vključila v planinsko društvo Fram. Na leto organizira od 17 do
26 planinskih potepanj, več planinskih vikendov in letos že petič poletni
planinski tabor. Pripravila naj bi tudi zimski planinski tabor.
Marjan Vešnar
S LO V E N S K A V O J S K A 19
Iz vojaškega življenja

Študentje izkusili vojaško življenje

Teorijo spoznali v praksi končanem študiju zaposlitev v SV,
»Tabor organiziramo predvsem zato, Šola za častnike Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in sicer do šest študentov na gene-
da štipendisti, ki naj bi se zaposlili in usposabljanje ter Katedra za obramboslovje Fakultete za racijo, ob začetku študija pa jih želi
v Slovenski vojski, preverijo, ali so družbene vede sta že petič organizirala 13-dnevni študentski kar 60 odstotkov. Po novem niti vsi
primerni za ta poklic. Tabora se je vojaški tabor, ki je potekal od 5. do 17. julija. Udeležilo se ga štipendisti ne bodo dobili zaposlitve
udeležilo tudi 18 študentov z drugih je 70 študentov vseh štirih letnikov obramboslovja, prvič letos v Slovenski vojski. »Letos smo prvič
slovenskih fakultet, in sicer s Fakultete pa tudi študentje z drugih fakultet, ki so štipendisti Ministrstva pripravili izbirni postopek, tako da
za strojništvo, Fakultete za elektro- za obrambo. V prvem delu usposabljanja so bili študentje bomo sprejeli najboljše. Izbirali smo
tehniko, s Fakultete za upravo, s Filo- nastanjeni v Vojašnici Bohinjska Bela, drugi del pa so preživeli med 48 štipendisti in pripadniki SV,
zofske fakultete, Medicinske fakultete v vojaškem taboru na vadišču Mačkovec in strelišču Crngrob. ki izpolnjujejo predpisane pogoje za
itn. Med njimi so bili tudi štipendisti, ki Študente je na usposabljanju obiskal tudi načelnik GŠSV Šolo za častnike, izbrali pa jih bomo
bi se lahko zaposlili v upravnem delu generalmajor Ladislav Lipič. največ trideset. Tudi v prihodnje
MO. Nekaj udeležencev tabora nima bomo pripravili izbirni postopek in
štipendije, vendar jih je zanimalo, kako deluje Slovenska vojska. Mogoče
bodo zdaj zaprosili za štipendijo,« je pojasnil major Tomaž Pörš, svetovalec
poveljnika CDRIU za pedagoško delo in posebne naloge ter koordinator
aktivnosti med CDRIU in FDV. Dr. Ljubica Jelušič s Katedre za obrambos-
lovje je poudarila, da se na takih taborih vzpostavlja stik med akademskim
prostorom in Slovensko vojsko. »Pomembno je, da bodoči intelektualci vedo,
kakšna je Slovenska vojska, saj morda nikoli več ne bodo prišli z njo v stik,
ker imamo sistem poklicne vojske. Mogoče bodo prav oni pozneje odločali
o Slovenski vojski ali opravljali civilni nadzor nad organizacijo, zato je po-
membno, da imajo vpogled v to, kakšna je danes in kako deluje.«
Dr. Ljubica Jelušič je dodala, da se veliko študentov vpiše na obrambos-
lovje z napačnimi predstavami o tem, kaj jih čaka, poleg tega pa upajo, Nadporočnik Vesna Nevenka
Fedja Vraničar Matko Lajkovič
da bodo lahko delali v obrambnem sistemu. Zelo malo študentov dobi po

20 S LO V E N S K A V O J S K A

Generalmajor Lipič in dr. Ljubica Jelušič sta se strinjala, da je
sodelovanje med univerzo in SV vedno boljše.
tako postopoma spreminjali razmerje med častniki, podčastniki in vojaki,« je
pojasnil načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič.
Drugačen program za tiste, ki na taboru niso prvič
Vsebine usposabljanja na taborjenju so primerljive s temeljno fazo voja-
škega usposabljanja, delno pa tudi z nadaljevalno, ki ju izvajajo v Centru
za usposabljanje. Šola za častnike je bila odgovorna za vodenje taborjenja,
štirje inštruktorji so bili iz Centra za usposabljanje, šest inštruktorjev in po-
veljniki vodov so bili iz 132. gorskega bataljona, 18. bataljon za RKBO pa
je postavil šotor za dekontaminacijo, da so se študentje lahko prhali. Vodja
taborjenja nadporočnik Fedja Vraničar je pojasnil, da je ekipa, odgovorna
za izvajanje programa, delovala utečeno. »Prvič smo delali skupaj in smo
vse naredili zelo dobro ter varno. Inštruktorji so bili iz različnih enot, vendar
ni bilo težav, kar kaže na dobro usposobljenost Slovenske vojske.« Pripravili
so dve različici programa, in sicer A ter B. Prva je bila namenjena tistim, ki
so se tabora udeležili prvič, tako da so študentje spoznali osnovno opremo
in oborožitev, organizacijo življenja in razne aktivnosti. Za tiste, ki so se ta-
bora udeležili drugič ali tretjič, so program prilagodili tako, da so dodali vse-
bine o gorništvu, preizkusili so se tudi v nekaterih vodstvenih vlogah, saj so
delo organizirali na ravni oddelka. »Izkušnje so vsako leto bogatejše, zato je
program boljši in se osredotočimo na vsebine, ki študente zanimajo. Preiz-
kusili so se lahko v premagovanju vodnih ovir, športnih igrah in paintballu.
Tako smo razvili kolektivni, tekmovalni in športni duh,« je dejal nadporočnik
Vraničar. Tudi raziskave, ki jih pred taborom in dvakrat po njem opravijo na
FDV, kažejo, da so študentje zelo zadovoljni, kar po mnenju dr. Maje Garb s
Katedre za obramboslovje, pove tudi, da se zato precej študentov vrača na
taborjenje in večinoma pozitivno vrednoti te izkušnje.
Franci Rok Nina
Dolanc Šuligoj Režen
Zadovoljni s programom na
taboru
Iz vojaškega življenja
Nina Režen je absolventka na
obramboslovju in ima štipendijo
MO, rada pa bi se zaposlila v SV.
»Upam, da mi bo to tudi uspelo, saj
je treba opraviti izbirni postopek za
Šolo za častnike. Na taboru sem že
tretjič in zagotovo ne bi prišla več-
krat, če mi ne bi bilo všeč. Vedno se
kaj dogaja, spoznavam nove stvari
o vojski in življenju v njej. Vedno se
potrudijo in pripravijo program tudi
za nas, ki smo se tabora udeležili
že večkrat, najboljše pa je bilo
plezanje.« Vesna Matko je končala prvi letnik obramboslovja in pravi, da je na
taboru dobila izkušnje iz življenja vojske, saj je znanje, ki ga pridobivajo na fa-
kulteti, predvsem teoretično. »Tu je res zanimivo. Prvi teden smo bili v vojašnici
in smo spoznavali teorijo, na terenu pa je več praktičnega dela. Med najbolj
zanimivimi so bili izvajanje napada in obrambe ter prečkanje reke na različne
načine. Za študij obramboslovja sem se odločila, ker me je zanimala le ta
smer. Spoznala sem, da ne bo tako lahko dobiti zaposlitve v Slovenski vojski,
tako da vem, da se bom morala zelo potruditi.« Nevenka Lajkovič študira psiho-
logijo na Filozofski fakulteti in je bila kot štipendistka povabljena, da se udeleži
tabora. »Zaposlila naj bi se v Slovenski vojski, zato sem prišla pogledat, kakšno
službo mi omogoča štipendija. Ugotavljam, bi bilo delo v vojski naporno. Ne-
koliko sem prehlajena in imam že od prej težave s hrbtenico, tako da se nisem
udeležila vseh aktivnosti. Naučili smo se pravilno postlati postelje, na terenu
pa smo streljali z različnimi puškami. Inštruktorji so bili dobri, tudi vsebine so
bile zanimive. Če si vztrajen, je vse mogoče, in če bom zdrava, bom službo tudi
sprejela.« Franci Dolanc študira organizacijo in menedžment v Kranju in do-
biva štipendijo MO. »Sem v zadnjem letniku. Mislil sem, da bom že letos končal
študij in se zaposlil, vendar sem zamudil izbirni postopek, tako da ga bom naj-
verjetneje opravljal prihodnje leto in bom poskušal priti na Šolo za častnike. Na
taborjenju se je potrdilo to, kar sem vedel o Slovenski vojski in da me tako delo
res zanima. Menim, da smo obravnavali dovolj vojaških vsebin, tabor pa bi lah-
ko bil za kakšen teden daljši.« Rok Šuligoj se je tabora udeležil drugič, čeprav ni
štipendist, študira pa obramboslovje in zgodovino. Kot je dejal, se trenutno ne
želi zaposliti v SV, morda kdaj pozneje. »Za nas, ki nismo bili prvič na taboru, so
pripravili posebne vsebine. Manj je osnov, ker smo to znanje že pridobili, novo
pa je na primer plezanje. Spremembe so dobre in mi je zelo všeč, da sem tu.«
Valerija Šket
Foto: Bruno Toič
Already for the fifth time, School for Commissioned Officers at the SAF
Command of Doctrine, Development, Education and Traning in associ-
ation with the Chair of Defence Studies at the Faculty of Social Studies
in Ljubljana, organized the 13-day student military camp, which took
place from 5th to 17th July. The camp was attended by 70 students of
Defence Studies, as well as for the first time by the students of other
faculties which hold scholarships of the RS Ministry of Defence. During
the first part of their training, the students were staying at the Bohinjska
Bela barracks, while they spent the second part in a military camp at
the Mačkovec training ground and Crngrob firing ground. During their
training, the studenty were visited by Chief of the General Staff of the
Slovenian Armed Forces, Major General Ladislav Lipič.
S LO V E N S K A V O J S K A 21

Prostovoljnega usposabljanja se je udeležilo 47 fantov in deset deklet, napoteni
pa so bili v vojašnici v Novo mesto in na Bohinjsko Belo. Poročnik Miloš Jenko,
poveljnik učne skupine z Bohinjske Bele, je pojasnil, da so se vojaki prostovoljci
naučili osnovnih postrojitvenih pravil, splošnih vojaških predpisov in taktike ter
spoznali oborožitev, osnove inženirstva, sanitete, RKB-obrambe in zvez. »To
usposabljanje poteka na ravni posameznika, v naslednji fazi, če se za to od-
ločijo in podpišejo pogodbo za službo v Slovenski vojski, sledi usposabljanje na
ravni oddelka.« Usposabljanje so končali s tridnevnim preverjanjem znanja na
Bohinjski Beli, zato so se vojaki iz Novega mesta preselili na Gorenjsko. Prvi dan
so preverjali telesno pripravljenost in pisali test. Drugi dan so na petih delovnih
točkah preverjali znanje iz vsebin, ki so jih vojaki spoznavali med trimesečnim
usposabljanjem. »V predpisanem času morajo sestaviti in razstaviti avtomat-
sko puško, pravilno vreči ročno bombo, zavzeti položaje za streljanje, pokazati
znanje iz RKBO, obvladati morajo orientacijo, izvleči ranjenca z bojišča itn. Na
vsaki delovni točki morajo preizkus opraviti uspešno. Zadnji dan preverjanja pa
so izvajali kontrolno streljanje s pištolo, preverili so postopke na taktični stezi, s
področja inženirstva na primer so morali vkopati mino in narediti zaklonilnik,« je
pojasnil poročnik Iztok Janc, poveljnik učne skupine iz Novega mesta.
Dr. Grizold je prepričan, da so kandidati dobili veliko znanja in
izkušenj, koristnih za življenje.
Nekateri oddali prošnje za službo
Vojak Igor Miličič je za našo revijo pisal, kako je preživljal prostovoljno usposab-
ljanje, in kot je dejal, je z odločitvijo, da izkusi vojaško življenje, zelo zadovoljen.
»To me je vedno zanimalo, poleg zgodovine sem namreč končal tudi študij
obramboslovja. Predvsem sem želel izvedeti, kakšno je življenje pehotnega
22 S LO V E N S K A V O J S K A
voljci končali
bljanje
Zaključno preverjanje druge generacije vojakov na prosto-
voljnem usposabljanju v Slovenski vojski sta si v sredo, 14.
julija, ogledala minister za obrambo dr. Anton Grizold in načelnik
GŠSV generalmajor Ladislav Lipič. Z osvojenimi veščinami in
novim znanjem, ki so ga pridobili in pokazali vojaki, sta bila
zadovoljna. Dr. Grizold je dejal, da je zanimanje med mladimi za
prostovoljno usposabljanje več kot zadovoljivo. »Pripravljamo
se za tretjo generacijo, za katero je trenutno prijavljenih več
kot 60 kandidatov in kandidatk. Po analizah programa bomo
vsebine še izboljšali in ta oblika usposabljanja za obrambo
bo še bolj množično zaživela.« Generalmajor Lipič pa je dodal,
da so na podlagi izkušenj iz prve generacije že uvedli nekatere
spremembe vsebin, program pa bodo še dopolnjevali.
vojaka, in pričakovanja so se uresničila. Najbolj mi je bilo všeč, da smo se v eno-
ti zelo dobro razumeli, zanimivo je bilo tudi enotedensko taborjenje na Baču.
Zaključno preverjanje je bilo precej zahtevno. Diplomiral sem januarja in bom
začel aktivno iskati službo. Takšno usposabljanje bom priporočil tudi svojim ko-
legom, saj nam bo znanje, ki smo ga tu pridobili, v življenju koristilo.« Vojakinja
Petra Lipovšek je pojasnila, da si je želela spoznati vojaško življenje, ker sta oče
in fant o njem veliko govorila, zdaj pa sta oba zelo ponosna nanjo, ker se je od-
ločila za prostovoljno usposabljanje. »Malo sem si zvila roko, imam tudi vnetje
pokostnice, vendar me nič ne bo odvrnilo od cilja, da dokončam usposabljanje.
Najbolj mi je bilo všeč bojno streljanje. Tudi s sovojaki in sovojakinjami smo se
dobro razumeli in si med seboj pomagali, šli pa smo tudi na tri pohode, ki so bili
zelo naporni, saj smo morali premagovati veliko višinsko razliko, vendar smo z
vztrajnostjo vse naloge opravili.« Vojakinja Petra Čebular je končala zdravstve-
no šolo in je želela postati bolničarka v vojski, tako da je preverila, ali ji vojaško
življenje ustreza. »Ugotovila sem, da je to primerno zame, zato sem oddala
prošnjo za zaposlitev v Slovenski vojski in sem že bila na preverjanju gibalnih
sposobnosti. Z vsebinami, ki so nam jih ponudili, sem izredno zadovoljna. Tudi
poveljnik in inštruktorji so bili do deklet zelo razumevajoči in so nam vedno po-
magali pri stvareh, ki so za nas morda težje.«
V prvi generaciji vojakov prostovoljcev je usposabljanje uspešno končalo 90
kandidatov, od tega jih je vloge za zaposlitev v Slovenski vojski oddalo 29. Tudi
iz druge generacije jih je nekaj že oddalo prošnje za zaposlitev. Valerija Šket
Foto: Bruno Toič
Vojak Vojakinja Vojakinja
Igor Miličič Petra Lipovšek Petra Čebular
 Dnevnik vojaka Igorja (5. del)
Torek, 29. junij
Po včerajšnji postavitvi tabora in spoznavanju so-
trpinov z Bohinjske Bele smo se danes seznanili s
terenom na Baču in s postavljanjem ter premago-
vanjem žičnih protipehotnih ovir. Moj oddelek
je moral narediti dva »ježa« in nizko žično
oviro. Seveda je bila za to najprimernejša
leska, zato nam je prišlo prav Simonovo
znanje o lesarstvu, končni izdelek pa ni
bil najboljši. Toda saj
veste, da kdor dela, dela tudi napake. Presenetila
pa nas je moč Bohinjcev, ki so skoraj neprestano
delali sklece.
Četrtek, 1. julij
Danes se je nepričakovano vrnila Petra, ki je mo-
rala včeraj zaradi bolečin v bolnišnico. Prepričani
smo bili, da bo tokrat morala na bolniško, vendar
nas je presenetila in pomagala pri pohodu z nosili.
Po obisku vojaškega kaplana in našega vodnega
podčastnika, ki sta nam prinesla čokolado, smo
izvedli nočno premikanje na bojišču. Poveljnik je
moj oddelek razvrstil v obrambo in nato odšel, mi
pa smo na jasi opazovali bliskanje v daljavi in po-
slušali streljanje Bohinjcev. Zaskrbljeni smo postali
šele ob ugotovitvi, da se nam nevihta približuje. Že
smo čutili prve kaplje, nismo pa si upali premakniti,
dokler ne bi prišel poveljnik. Nato se je ulilo kot iz
škafa in zaradi naših prepustnih »šuškavcev« smo
bili vsi do kože mokri. Upali smo, da bo vaja od-
padla, kar je še spodbujalo dejstvo, da Bohinjcev
nismo več slišali. Ko smo opazili približevanje
poveljnika z baterijo, smo se že veselili suhih šoto-
rov, vendar nam to ni bilo usojeno. Vajo smo
opravili, pri tem pa se je slišalo veliko vpitja
in bliskov strelov, napadalce se je komaj
videlo. Po koncu smo zlili vse olje v cevi,
da bi čim manj zarjavele, se pred šotori
slekli, v temi oblekli v suha oblačila in utrujeni
zaspali.
Torek, 13. julij
Po včerajšnji nastanitvi v Vojašnici
Bohinjska Bela smo začeli naše
zaključno preverjanje. Najprej smo
opravljali Natove teste o naših fizič-
nih zmogljivostih. Glede na dosežene
rezultate smo lahko kar zadovoljni, saj
je bilo v primerjavi s preizkusnim preverja-
njem zdaj precej več izurjenih. Džoniju
se je le za točko izmuznila pohvala
poveljnika, zaboj piva pa bo vse-
eno dobil. Popoldne nas je čakal
še enourni test o »vojaški teoriji«,
ki niti ni bil tako težak, saj so nas
poveljniki nanj dobro pripravili.
Sreda, 14. julij
Današnji dan bi najraje kar pozabil,
saj mi ni šlo skoraj nič tako, kot
sem pričakoval. Glede na pred-
priprave na preverjanje sem upal,
da bom pri postopkih hitrejši in bom
dobil čim več »ijev«, torej ocen izurjen,
vendar ni bilo tako. Zmotil sem se pri času
pri azimutu in pištoli, da o zamenjavi cedila
na maski in izvlečenju ranjenca niti ne govorim.
Mojo potrtost je še bolj stopnjevalo dejstvo, da
so kolegi dobivali precej dobre ocene. Tako so bili
obisk obrambnega ministra in načelnika general-
štaba ter intervjuji, ki sem jih dal s Petro in Mirjano
za POP TV ter revijo Slovenska vojska, kot odmor.
Četrtek, 15. julij
Zadnji dan preverjanja smo začeli z orientacijskim
pohodom ekip obeh učnih skupin od vojašnice do
vadišča Mačkovci, kjer so bile delovne točke za
preverjanje. Aniti, Petri, Mateju in meni je na srečo
uspelo najti pravo pot in nismo tavali po strmih
okoliških hribih kot nekatere druge ekipe. Na
posameznih delovnih točkah se je moja včeraj-
šnja zgodba ponovila. Kljub prizadevanjem mi
1
Igor Miličič je uspešno končal prostovoljno služenje
vojaškega roka.
Iz vojaškega življenja
ni in ni šlo, zato sem se potrt vrnil v vojašnico, kjer
smo se hitro pripravili in odšli v Novo mesto.
Petek, 16. julij
Začelo se je še zadnje dejanje našega vojaškega
roka, torej razdolžitev opreme in oborožitve. Na
sklepni proslavi smo dobili plakete o opravljenem
vojaškem roku, najboljši pa tudi posebna pri-
znanja, in sicer Džoni za najboljšega vojaka, Obi
za najboljšega strelca, višji vodnik Koritnik pa za
najboljšega poveljnika. Preverjanje smo vsi opra-
vili, bilo pa nas je precej izurjenih, zaradi seštevka
ocen sem bil med njimi tudi jaz. Na koncu smo
se poslovili od vseh poveljnikov in nekaj kolegov
mi je pozneje zaupalo, da so morali ob stisku rok
zadrževati solze.
In za konec? Res sem vesel, da sem se udeležil
prostovoljnega usposabljanja, glavni razlog, da se
ga bom rad spominjal, pa je iskreno tovarištvo, ki
sem ga doživel. Malo sem že prestar, zato se bom
najverjetneje zaposlil v civilni službi, poskušal pa
se bom pridružiti prostovoljni rezervi. Elvisu, Vinku,
Gorazdu, Metki, Mirjani, Petri, Aniti, Tomažu, Nikoli,
Klavdiji, Karmen, Simoni, Petri L., Janezu O. - Obiju,
Dragani, Andreju, Jakobu, Janezu Š. - Džoniju, Va-
lentinu, Mateji, Nejcu, Davidu, Sreču in Alešu hvala
za nepozabno doživetje, našim poveljnikom višjim
vodnikom Dorniku, Gorenjcu, Koritniku in Pircu,
štabnemu vodniku Kerinu in poročniku Jancu
pa za strpnost, prijaznost in spodbudne besede.
Hvala! (Konec)
Igor Miličič1
S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
 Industrijski vidiki evropske
obrambne politike
S t ro k o v n e t e m e

Preoblikovanje da oblikujejo obrambno industrijsko in

obrambne industrije EU Pri proizvodnji vojaške opreme in oborožitve so tako kot sicer tehnološko bazo, ki bi imela ugodnejši
V obrambni industriji Evropske unije v gospodarskih dejavnostih opazni pritiski drugih ekonomskih položaj tudi na mednarodnem trgu
so opazne vse značilnosti globalnega dejavnikov. Obrambna podjetja med seboj tekmujejo na global- vojaške opreme in oborožitve.
trga. Leta 1999 je prišlo do oblikovanja nem trgu, za katerega je po koncu hladne vojne značilno veliko Znotraj EU je tako že prišlo do krepitve
dveh velikih obrambnih podjetij. DASA, znižanje obrambnih izdatkov, kompleksnost ogrožanja varnosti, konkurenčnosti tehnološke baze indu-
Aerospatiale-Matra in CASA so se tehnološka revolucija, ki je posledica vedno večjih stroškov za strije, ki v preteklosti praviloma ni imela
združili v danes tretjega največjega raziskave in razvoj, odmik od nakupov oborožitve k nakupom koristi od evropskega združevanja. Po-
proizvajalca oborožitve na svetu Eu- razvite informacijske tehnologije, ki povečuje zmogljivost men obrambne industrije znotraj EU se
ropean Aeronautic Defence and Space orožij, naraščajoči pomen dvonamenskih tehnologij in močna je začel povečevati leta 1992 z uve-
Company (EADS). British Aerospace mednarodna konkurenca. Posledica tega je, da je v svetu prišlo ljavitvijo Maastrichtskega sporazuma
je s prevzemom GEC-Marconi postal do velikega preobrata k razsežnejši, vendar obrambno manj (Treaty of European Union, 1992), ki je
BAE Systems, peto največje obrambno intenzivni industrijski bazi. Obrambna industrija se zdaj, z neka- omogočil progresivnejše oblikovanje
podjetje na svetu. Hkrati se tudi na niž- terimi izjemami, preoblikuje in združuje v zasebno, globalno oborožitvene politike znotraj skupne
jih ravneh z oblikovanjem mrež skup- in bolj tržno usmerjeno industrijo, ki je pri proizvodnji vojaških zunanje in varnostne politike (Comen
nih vlaganj, zavezništev in drugih oblik zmogljivosti intenzivno usmerjena v uporabo tržno razvitih Foregin and Security Policy – CFSP). S
sodelovanja postopno spreminjajo naprednih tehnologij, ki omogočajo tako proizvodnjo za vojaški sprejemom Kölnske deklaracije (Presi-
vse oblike obrambnega poslovanja. kakor tudi civilni trg. dency conclusions – Cologne Europe-
Takšni primeri so Alvis-Hagglungsa na an Council, 1999) o nadaljnji krepitvi
področju oklepnih vozil, Astriuma na področju vesoljske tehnologije, Matra Bae evropske varnostne in obrambne politike (European Security and Defence Poli-
Dynamics na področju izstrelkov, Thomson Marconi pa na področju sonarjev. cy – ESDP) junija 1999 je Evropski svet prepoznal potrebo po trajnem vlaganju
Kljub posameznim pozitivnim premikom pa preoblikovanje obrambne indu- v krepitev obrambne industrijske in tehnološke baze. V ta namen se je zavezal,
strije EU zaradi trenutno razdrobljenega pravnega in regulativnega okvira na da bo podpiral tesnejše in učinkovitejše sodelovanje obrambne industrije ter
tem področju ni v dobrem položaju. Intenzivno sklicevanje posameznih držav da si bo prizadeval za nadaljnjo harmonizacijo na področju načrtovanja in na-
članic EU na 296. člen Maastrichtskega sporazuma (Consolidation versions of kupov vojaške opreme ter oborožitve. Sledilo je zasedanje Evropskega sveta v
the Treaty on EU and the Treaty establishing the EC, 2002), ki izključuje obram- Helsinkih decembra 1999, ko so oblikovali Helsinške naslovne cilje (Presiden-
bne izdelke iz pravil o prosti trgovini, namreč pomeni drobitev obrambnega cy conclusions – Helsinki European Council, 1999). Čeprav se ti cilji večinoma
trga in posledično postavlja obrambno industrijsko ter tehnološko bazo EU v osredotočajo na politično-vojaška vprašanja, pa zaradi dejstva, da se vpraša-
nekonkurenčen položaj, ki lahko dolgoročno ogrozi njeno prihodnost. njem financiranja skupne evropske in posameznih nacionalnih obrambnih
Obrambna industrija EU je torej na prelomnici. Oblikovanje »evropskega politik ni bilo mogoče več izogniti in da krepitev vojaških zmogljivosti zahteva
obrambnega trga« postaja tako nujno za konsolidacijo povpraševanja in konkurenčno obrambno industrijo, obravnavajo tudi ekonomske oziroma
ponudbe na področju vojaške opreme ter oborožitve v EU. Takšna konsoli- industrijske zadeve. Tako je nastal Akcijski načrt evropskih zmogljivosti (Eu-
dacija bi z zagotovitvijo primernega okolja omogočila obrambnim podjetjem, ropean Capabilites Action Plan – ECAP), katerega osnovni namen je bil glede
na razvoj vojaških zmogljivosti Evropske unije identificirati vrzeli v njeni vojaški
opremljenosti. Ta faza ECAP je bila s sodelovanjem vseh držav članic v 19
Vir: Jane’s Defence Weekly

1500
forumih, ki so se ukvarjali z večino najpomembnejših pomanjkljivosti vojaških
zmogljivosti v EU, uspešno končana leta 2003. Teroristični napad na Združene
države Amerike 11. septembra 2001 je oblikovanje evropske oborožitvene poli-
tike še pospešil. Tako je s sprejetjem Sevilske deklaracije (Presidency conclu-
sions – Seville European Council, 2002) junija 2002, ki obravnava prispevek
JDW
INDEX
BASE
ESDP v boju proti terorizmu, in Poročila danskega predsedstva (Presidency’s
1000
draft report on the EU activities in the fight against terrorism, 2002) decembra
JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN
2002, ki se nanaša na zunanje dejavnosti EU v tem kontekstu, Evropski svet
Gibanje indeksa delnic, ki ga je Jane’s sestavil iz delnic podjetij vojaške začel postopek definiranja možnih povezav med vojaškimi zmogljivostmi, ki
industrije, v zadnjem letu dni. Indeks vključuje družbe BAE Systems, izhajajo iz ESDP, in bojem proti terorizmu.
Boeing, Cobham, Dassault Aviation, EADS, Elbit Systems, Finmeccanica,
Po velikih spremembah pri oblikovanju institucionalnega okvirja EU, vključno z
General Dynamics, Lockheed Martin, Meggitt, Northrop Grumman,
razvojem ESDP, je Evropski parlament v resoluciji 10. aprila 2002 (European
Raytheon, Rheinmetall Ind., Rolls-Royce, Saab, Sagem, Singapore Tech.
Engg., Smiths Group, Thales in VT Group. Parliament Resolution on European Defence Industries, 2002) pozval Evrop-
sko komisijo, naj obravnava vprašanje proizvodnje in nakupov vojaške opreme

24 S LO V E N S K A V O J S K A
ter oborožitve. Komisija je tako marca rožitvi, krepitev evropske obrambne
2003 sprejela komunike o vprašanjih industrijske ter tehnološke baze, ob-
evropske obrambne industrije in trga likovanje konkurenčnega evropskega
vojaške opreme in oborožitve (Com- trga vojaške opreme in oborožitve ter
munication from the Commission spodbujanje raziskav, ki so usmerjene

Foto: Alvis
to the European Council: European v krepitev prihodnjih obrambnih in
Defence – industrial and market issu- varnostnih zmogljivosti.

S t ro k o v n e t e m e
es – Towards an EU Defence Equip- Ena zadnjih združitev se je zgodila junija letos, ko je družba BAE Večina dejavnosti EDA izhaja iz proce-
ment Policy, 2003). V njem predlaga Systems pri prevzemu britanskega proizvajalca oklepnih vozil Alvis z sov, ki so se sicer začeli zunaj uradnih
sprejetje primerne tržne zakonodaje ugodnejšo ponudbo premagala družbo General Dynamics. Na sliki je struktur Evropske unije, vendar so se
in pogojev na posebnih področjih, in Alvisov tank challenger 2, ki ga izdelujejo za britansko vojsko. v zadnjih nekaj letih predvsem s po-
sicer standardizaciji, spremljanju z močjo njenih članic, in sicer Francije,
obrambo povezane industrije, transferjev izdelkov, delov, polizdelkov in su- Nemčije, Italije, Španije, Švedske ter Velike Britanije, zelo razvili v okviru Pisma
rovin, pravil nakupov, nadzoru izvoza dvonamenskih izdelkov ter raziskav in namere (Letter of Intent – LOI), Okvirnega dogovora za pospešitev industrijske
razvoja. V nasprotju s komunikeji, ki jih je, da bi spodbudila preoblikovanje in prenove (Framework Agreement to Facilitate Industrial Reconstructing) in
vzpostavila učinkovit evropski trg vojaške opreme in oborožitve, izdala Evrop- Organizacije za skupno oborožitveno sodelovanje (Organisation Conjouinte
ska komisija leta 1996 in 1997, so ta predlog sprejele vse države članice. de Cooperation en matiere d Armement – OCCAR). Poleg omenjenih oblik obo-
rožitvenega sodelovanja pa EDA v svoje delovanje vključuje tudi raziskovalno
Vloga Evropske obrambne agencije celico Zahodnoevropske oborožitvene skupine (West European Armaments
V zadnjih dveh letih so se torej države članice EU sporazumele, da se v okviru Organisation – WEAO) ob upoštevanju dejstva, da dve članici skupine, in sicer
ESDP naredi korak naprej pri oblikovanju evropskega trga vojaške opreme in Norveška ter Turčija, nista članici Evropske unije.
oborožitve. V skladu s tem je junija 2003 Evropski svet v Solunu (Presidency Na začetku EDA nima svojega proračuna za nakup, zato zdaj ne bo kupovala
conclusions – Thessaloniki European Council, 2003) naložil svojim organom, vojaške opreme in oborožitve in ne bo upravljala meddržavnih projektov. Glav-
naj preoblikujejo medvladne agencije na področju razvoja, raziskav in nabave no področje, s katerim se že ukvarja, je integracija evropskega trga vojaške
obrambnih zmogljivosti. Ustanovitev agencije tako že napoveduje osnutek opreme in oborožitve, ki je v primerjavi s civilnim še vedno razdrobljen na šte-
ustave EU, ki ga predlaga Evropska konvencija. Postopno oblikovanje Evropske vilne nacionalne dele. Morda je še bolj pomembna politična vloga EDA. Vlade
obrambne agencije (European Defence Agency – EDA) pa se resnično začne držav članic EU bodo namreč podpisale nove naslovne cilje, s katerimi se bodo
z dogovorom, ki so ga sprejeli obrambni ministri na svojem neformalnem za- zavezale razviti določene vojaške zmogljivosti do leta 2010. Naloga EDA bo
sedanju 17. novembra 2003. Po nekaj manjših zapletih pa je dal Evropski svet vsako leto ocenjevati in poročati o stanju posamezne države pri doseganju
v sestavi zunanjih ministrov končno podporo za ustanovitev EDA 15. junija postavljenih obveznosti.
2004. Prihodnost evropske obrambne industrijske in tehnološke baze bo torej precej
EDA, ki sodi pod splošno odgovornost Javierja Solane, visokega predstavnika temeljila na uspehu oblikovanja evropskega trga vojaške opreme ter oborožitve
EU za CFSP, dejansko pa jo vodi Britanec Nick Witney, je odprta za sodelo- skozi dejavnosti Evropske komisije in EDA. Evropska raziskovalna skupnost in
vanje z vsemi državami članicami. Delovanje EDA nadzira Evropski svet. Njeni podjetja potrebujejo pravo okolje za izgradnjo baze, ki bo evropski obrambni
glavni cilji so razvoj obrambnih zmogljivosti na področju kriznega upravljanja industriji omogočala boljši položaj glede na konkurenco, predvsem ameriško.
in vodenja, spodbujanje evropskega sodelovanja pri vojaški opremi in obo- Po drugi strani pa EU potrebuje dinamično obrambno industrijo, ki bo podprla
inovativne rešitve, ki izhajajo iz njene varnostne strategije. Konkurenčna obram-
Literatura: bna industrijska in tehnološka baza je namreč pomembna za ekonomično
1. Communication from the Commission to the European Council: European Defence – indu- doseganje ciljev CFSP in zagotovitev evropskih vojaških zmogljivosti, ki bi zelo
strial and market issues – Towards an EU Defence Equipment Policy. 11. marec 2003. povečale sposobnosti Evropske unije pri izpolnjevanju nalog ESDP. Tako bo Ev-
COM (2003) 113, Brussels.
2. Consolidation versions of the Treaty on EU and the Treaty establishing the EC (2002). ropska unija okrog sebe lahko oblikovala »območje varnosti« in laže pomagala
Official Journal of the European Communities C325/01, 148-149. pri nastajanju bolj stabilnega in pravičnega mednarodnega reda na svetu.
3. EU defence agency agreed. http://euobserver.com/aid=16629&rk=1, 15. junij 2004. Asist. mag. Erik Kopač, FDV, Katedra za obramboslovje
4. European Defence Agency to boost synergy of EU armaments industry. http://
www.euractiv.com/cgi-bin/cgint.exe?204&OIDN=1507725, 1. junij 2004.
5. European Parliament Resolution on European Defence Industries. 10. 4. 2002. P5_
TA(2002)0172. http://www3.europarl.eu.int/omk/omnsapir.so/calendar?APP=PDF&T After the end of the Cold War, the global defence industry market is
YPE=PV2&FILE=P5_TA(20020410)0172en.pdf&LANGUE=EN, 15. junij 2004.
6. Daniel Keohane: Europe’s defence agency cleared for take-off. E!Sharp, marec 2004, 43. characterised by a huge decrease in the defence costs, complex thre-
7. New European defence agency. http://euobserver.com/aid=15464&rk=1, 18. november ats to security, technological revolution, a shift from the purchasing of
2003. weapons towards the purchasing of highly-developed information tec-
8. Presidency conclusions – Cologne European Council 3 and 4 June 1999. http://
www.europarl.eu.int/summits/kol2_en.html, 31. maj 2004. nology, a growing importance of double-purpose technologies and fier-
9. Presidency conclusions – Helsinki European Council 10 and 11 December 1999. http: ce international competition. As a result, the global tendencies are now
//www.europa.eu.int/council/off/conclu/dec99_en.htm, 31. maj 2004. turning towards a more extensive yet less defence-oriented industrial
10. Presidency conclusions – Seville European Council 21 and 22 June 2002. 24. oktober
2002. 13463/02, Brussels. base. Save from certain exceptions, the defence industry is currently
11. Presidency conclusions – Thessaloniki European Council 19 and 20 June 2003. undergoing a process of transformation and merging. The author of the
12. Presidency’s draft report on the EU activities in the fight against terrorism. 4. december article describes in detail the industrial viewpoints of the European de-
2002. 15211/02, Brussels.
13. Treaty of European Union (2002) http://europa.eu.int/en/record/mt/top.html, fence policy and the role of the emerging European Defence Agency.
31. maj 2004.

S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
 Koalicija v boju proti terorizmu
V skladu z novimi težnjami v vojaških Za udeležbo posamezne države,
zadevah, ko naloge določajo koalicijo, Kmalu po napadu teroristične organizacije Al Kaida na predvsem pri izvajanju vojaških
S t ro k o v n e t e m e

je v novoustanovljeni koaliciji trenutno ZDA 11. septembra 2001 so številne države po svetu in vse operacij, pa je pomembna temeljna
90 držav. Večina se je sicer pridružila demokratične države, med njimi tudi Slovenija, napovedale razlika med koalicijo in zvezo. OEF
globalnemu boju proti terorizmu pripravljenost za obrambo svobode v boju proti terorizmu. To ima značaj ad hoc koalicije (možnost
(global war on terorism – GWOT), kar so potrdile z vstopom v široko mednarodno koalicijo, ki so jo nenapovedanega vstopa in izstopa),
pomeni tudi diplomatsko, gospodarsko Američani poimenovali Global Coalition Task Force (GCTF). Ko je večplastna (zadeva tudi politične
in drugo podporo, posebej pa so se pa so v okviru boja ZDA začele izvajati vojaško operacijo Endur- ter ekonomske vidike boja proti tero-
države opredelile do izvajanja vojaških ing Freedom (OEF) proti režimu talibanov v Afganistanu, so se rizmu) in ni podprta z vnaprej dogo-
operacij v Afganistanu in pozneje v tej operaciji pridružile nekatere države tudi z aktivno udeležbo vorjenimi sporazumi ter operativnimi
Iraku. Trenutno v vojaških operacijah v svojih vojaških enot. postopki. Po drugi strani ima v okviru
Afganistanu aktivno sodeluje 42 držav, ISAF vodilno vlogo Nato, torej zveza,
od tega 23 v okviru Natovih sil ISAF, med njimi je tudi SV, zato deluje po vnaprej dogovorjenih in zavezujočih spo-
12 v okviru OEF in ISAF ter sedem v OEF. V okviru ISAF je Pripadnika SV v ameriškem razumih. Iz koalicije se lahko vsak trenutek samovoljno
6200, v okviru OEF pa 21.400 vojakov. centralnem poveljstvu v Tampi izstopi, iz zveze le sporazumno. Zato CCC ne smemo za-
Po definiciji Joint Pub 3-16 koalicija pomeni ad hoc orga- na Floridi, major Rutar opravlja menjevati s F2C2 (Friendly Forces Coordination Center)
dolžnosti častnika za povezavo.
niziranost med dvema državama ali med več državami kot pri izvajanju združenih operacij zveze Nato, temveč
za delovanje pri enkratnem posegu ali daljše sodelo- kot stičišče izmenjave mnenj na eni strani koalicijskih
vanje na ozkem območju skupnih interesov. OEF tako partnerjev, na drugi strani pa vodilne države. Največ-
kot pozneje ustanovljena Operation Iraqi Freedom (OIF) ja težava vsake koalicije je zaupanje v posameznega
deluje po načelu vodilne države. Na ameriški strani je pri- partnerja in pripravljenost na medsebojno solidarnost.
stojnost prevzelo centralno strateško poveljstvo (CENT- V nasprotju z zvezo ima v okviru koalicije največjo od-
COM), saj območje izvajanja operacij sodi v območje govornost vodilna država.
odgovornosti poveljnika CENTCOM. Čeprav prispevajo največ sil, ZDA namenjajo veliko po-
Glede na izkušnje, ki jih je imel CENTCOM iz prejšnjih zornosti delovanju koalicije na enakopravnih podlagah.
operacij, in sicer iz zalivske vojne, Somalije itn., ter glede Na strateški ravni naj bi šlo torej za enakopraven status
na internacionalizacijo operacije je poveljnik CENTCOM vseh članic koalicije, ne pa za načelo vodilne države kot
z organizacijskim ukazom ustanovil Coalition Coordinati- na operativni ravni. CCC je stičišče dogajanja znotraj
on Center (CCC), ki po svoji funkciji predstavlja strateško koalicije. Trenutno je v poveljstvu CENTCOM 240 koalicij-
raven koordinacije znotraj koalicije in je organizacijsko skih častnikov in častnic iz 64 držav.
povezan z J-5 CENTCOM. Naloga CCC je, da omogoči V okviru CCC je tako več formalnih in neformalnih delo-
strateško integracijo koalicijskih sil v okviru bojnih povelj vnih skupin ter odborov, ki predstavljajo koordinacijo
oboroženih sil ZDA in sodeluje pri pripravi načrtov upora- prizadevanj v okviru koalicije. Tako ima CCC delovno
be sil ter drugih dejavnostih koalicije. skupino za humanitarno pomoč, zveze, logistiko, stike z

Pripadniki kanadske vojske v operaciji Enduring Freedom Ameriški vojak pri pregledovanju jame, v katerih se sicer skrivajo
talibanske enote
Foto: kanadske oborožene sile

Foto: www.army.mil

Foto: www.army.mil
Ameriški vojak pri gradnji letališke steze v Kandaharju
javnostmi, razvoj PRT, sodelovanje z Natom ipd. Jedro je Senior Coalition Gro-
up (SCG), kjer ima stalni sedež vsak predstavnik koalicijske partnerice in kjer
razpravljajo o bistvenih vprašanjih ter sprejemajo priporočila in odločitve.
Humanitarna pomoč
Delovna skupina za humanitarno pomoč opravlja svoje naloge tako, da dr-
žave, ki so pripravljene nameniti materialna in finančna sredstva kot pomoč,
poveže z državami, ki so pripravljene urediti prevoz ter dostavo teh sredstev
na lokacije v Afganistanu in drugod. Delovna skupina načrtuje, pripravlja in
nadzira dostavo humanitarne pomoči v Afganistan. Po ukazu poveljnika CENT-
COM so se naloge delovne skupine razširile tudi na Afriški rt (Horn of Africa),
pričakujemo pa lahko tudi širitev delovanja na Bližnji vzhod, predvsem Irak.
Delovna skupina je tudi usklajevala pomoč, ki jo je Afganistanu namenila Re-
publika Slovenija. Več kot 90 ton vojaške opreme za afganistansko nacionalno
vojsko in drugo humanitarno pomoč so tako z danskimi letalskimi zmogljivost-
mi prepeljali v Afganistan.
Struktura sil v Afganistanu
Še iz časa hladne vojne je ostala regionalna vojaška delitev sveta. Območje
Afganistana sodi v pristojnost centralnega poveljstva (CENTCOM), zato je to
poveljstvo prevzelo tudi strateško vlogo pri izvajanju operacije OEF. Na ope-
rativni ravni je bila ustanovljena bojna skupina CJTF-42, ki se je pozneje pre-
imenovala v CJTF-180 in je trenutno CJTF-76, kar je odvisno od oznake vodilne
enote v okviru bojne skupine. OEF je koalicija, zato je bilo ustanovljeno tudi ko-
alicijsko poveljstvo sil (Coalition Forces Command-Afganistan – CFC-A), ki ga
vodi ameriški poveljnik, vendar ga popolnjujejo koalicijski partnerji. Poveljstvo
CFC-A je bilo do zdaj manj pomembno in je trenutno popolnjeno le 20 odstot-
kov, ker je največjo vlogo pri izvajanju operacij imelo poveljstvo CJTF-76.
S širjenjem območja delovanja in prevzemanjem večje odgovornosti sil ISAF
oziroma Nata v celotnem Afganistanu se pojavlja vprašanje razmejitve pristoj-
nosti in odgovornosti med dvema subjektoma, torej na eni strani OEF, na drugi
pa ISAF. Težava je le navidezna, saj misiji opravljata različne naloge, cilj pa je
skupen. Naloga ISAF je izvajanje mirovne operacije za stabilnost razmer v Afga-
nistanu, naloga OEF pa je boj proti ostankom talibanskega režima, pripadnikom
Al Kaide in drugim nasprotnikom (HIG). ISAF tako izvaja stabilizacijske, OEF pa
bojne operacije, vendar je cilj skupen, in sicer varen ter stabilen Afganistan brez
groženj po ponovnem prevzemu terorizmu naklonjenih avtokratskih skupin.
Brigadni general Jan Wang (Norveška), pred-
sedujoči SCG, o sodelovanju v koaliciji in o
njeni učinkovitosti: »Posamezna država se
zelo težko, če ne celo nemogoče, bori proti
grožnjam globalnih terorističnih organizacij.
To je najbolje storiti v okviru koalicije, kot je ta.
S t ro k o v n e t e m e
Najbolj pomembno je, da delamo po načrtih,
ohranimo koalicijo, vzpostavimo dober sistem
izmenjave informacij in preprečimo ravno-
dušnost pri prispevanju sil.«
Polkovnik David J. Greco (ZDA), direktor CCC, o najpomembnejši lastnosti
koalicije: »Koalicijske operacije niso nekaj novega, vendar pa ne moremo
primerjati obsega sodelovanja v koaliciji v boju proti terorizmu med narodi
po svetu. Koalicija, ki smo jo skupaj oblikovali, prispeva k reševanju težav
s terorizmom oziroma pri tistih, ki za uveljavljanje svojih skrajnih stališč
uporabljajo nasilje.«
Foto: britanske oborožene sile
Britanski vojak med humanitarno akcijo, namenjeno lokalnemu
prebivalstvu
V nadaljnjem razvoju strukture varnostnih sil v Afganistanu bo imelo pomemb-
no vlogo poveljstvo CFC-A, ki bo predstavljalo stičišče prizadevanj obeh ope-
racij. Temu poveljstvu se bo morala priključiti tudi vedno boljša in številčnejša
afganistanska nacionalna vojska kot predstavnica afganistanske centralne
oblasti. Naslednja naloga je priprava skupnega koncepta varnostnih operacij,
ki bo segal daleč po afganistanskih predsedniških in parlamentarnih volitvah
ter bo pojasnil vojaško in varnostno strukturo sil v Afganistanu.
Major Boris Rutar
Soon after the attack of the Al Quaeda terrorist oranisation on the United
States of America on 11th September 2001, numerous countries all over
the world, and of course all democratic countries (including Slovenia),
announced that they were ready to defend freedom in the fight against
terrorism, cofirming their words by entering the wide international co-
alition, which the United States named the Global Coalition Taks Force
(GCTF). As the military operation Enduring Freedom against the Talib
regime in Afghanistan began to be carried out within the framework of
the fight against terrorism, some of the countries actively participated in
this operation with their military units. The author of the article gives a
detailed description of the work of the Coalition in Afghanistan.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 7
 Romunske oborožene sile (1. del)
Precej težav je imela s sosednjima
državama Moldavijo in Madžarsko.
S prvo se je na primer sprla zaradi
S t ro k o v n e t e m e
ni opazna nobena razlika v načinu
Po štiridesetih letih hude represije, v kateri je bila Romunija po štetja. Civilnih uslužbencev imajo v
članstvu v vzhodnem vojaško-političnem bloku, organizaciji oboroženih silah približno 30.000.

svojega vojaškega atašeja. Molda- Varšavskega pakta pod najhujšim sovjetskim vplivom, in po Aprila leta 2002 je vrhovni svet za
vijci so ga izgnali zaradi »sodelo- petindvajsetletni vladavini samodržca Nicolaeja Ceausesca, ki obrambo sprejel dokument Ciljne sile
vanja« z demonstranti, ki so se upirali je svojemu narodu krojil usodo ne glede na to, na kateri najvišji 2007, po katerem naj bi do tega leta
novi moldavijski oblasti, potem pa je dolžnosti je bil v tem času, se je ta država po zlomu socializma število aktivnih pripadnikov zmanjšali
romunsko obrambno ministrstvo dokončno usmerila proti Zahodu. Tako so jo letos že sprejeli v pol- na 75.000 in civilnih uslužbencev na
Moldavijo obtožilo, da hoče prepre- nopravno članstvo Nata, z Bolgarijo in Turčijo ter mogoče Hrvaško 15.000. V lanskih dopolnitvah tega
čiti sprejem Romunije v Nato. Odprta pa pričakuje sprejem v Evropsko unijo že pri njeni naslednji širitvi, dokumenta je bilo število potrjeno,
vprašanja so tudi pri pokrajini Molda- toda Romunija bo na tej poti morala še marsikaj urediti. glede na vstop Romunije v zvezo
vija, saj je njen del, in sicer Besarabija, Nato pa so predvideli drugačno šte-
v Moldaviji, del pa kot Moldavija v Romuniji. Celo nekateri uradni krogi tako vilčno razporeditev v aktivne in teritorialne enote, torej enote z nizko stopnjo
v Moldaviji kot Romuniji zagovarjajo stališče, da bi morala vsa Moldavija pripravljenosti. Sile aktivne sestave bodo tako sestavljene iz sil za kolektivno
priti pod romunsko državno oblast. To bi pomenilo tudi konec samostojne obrambo in sil za obrambo države. V silah za kolektivno obrambo bodo
Moldavije. Po drugi strani ima Romunija zaradi precej številne madžarske brigada mehanizirane pehote in tri specializirane čete iz sestave kopenske
manjšine v Transilvaniji težave z Madžarsko, lani so jih sicer s sporazumom vojske, eskadrilja lovskih bombnikov, dva oddelka bojnih helikopterjev in
»odpravili«, pa tudi z Ukrajino. transportno letalo C-130 iz sestave vojnega letalstva, mornarica pa naj bi
Poleg tega ima vsakodnevne resne težave, in sicer s tranzitom mamil v med- prispevala ladjo, oboroženo s topovi. Za vse te sile naj bi bilo na voljo tudi
narodni trgovini z drogami, tihotapljenjem jedrskega materiala in ilegalnim moštvo za rotacijo. V silah za obrambo države bodo iz kopenske vojske štiri
pretokom tujcev, ki skušajo priti do boljšega življenja v zahodnih državah. pehotne brigade, brigada za podporo, logistična brigada, izvidniške enote,
Zapreti meje za takšen promet je ena od pomembnih nalog romunske vlade, radarske enote, enote za zveze, padalci in enote RKBO, iz letalstva štiri baze,
policije in paravojaških sil na poti v Evropsko unijo, pri čemer je država že dve lovski eskadrilji, dve eskadrilji transportnih helikopterjev in brigada zrač-
zaprla dve desetini od skupaj 31 poglavij. ne obrambe, mornarica pa bo prispevala fregato in dva ladijska diviziona.
Po drugi strani bodo sile teritorialne obrambe imele štiri posebej izurjene in
Preoblikovanje oboroženih sil opremljene bataljone za misije ZN, devet bojnih bataljonov, štiri podporne
Romunija meri 238.390 km2, torej približno enajstkrat več kot Slovenija, ima brigade, dve logistični brigadi, polk raketne zračne obrambe, pomorsko in
prav tako enajstkrat več prebivalcev, in sicer 22,93 milijona, ter 244 kilome- rečno bazo ter bazo za pomorsko usposabljanje.
trov morske obale. V oboroženih silah je 97.000 pripadnikov aktivne sestave, V obravnavi je predlog, da bi nabornikom skrajšali služenje na osem
od tega približno 30.000 nabornikov, vojaški rok traja 12 mesecev, nevoja- mesecev, kar se bo skoraj zagotovo zgodilo, saj je v Ciljnih silah 2007 za-
ško služenje pa 24 mesecev. Za rezervne sile si najnovejši podatki pisano, da bo do takrat že 90 odstotkov aktivnih pripadnikov oboroženih sil
dveh najpomembnejših virov zelo nasprotujejo. Tako The Military poklicnih.
Balance 2003-2004 londonskega Medna-
rodnega inštituta za strateške študije Bodo uresničili napovedi modernizacije vojske?
navaja 104.000 rezervistov, The V obrambni proračun so lani dobili 50.000 milijard romunskih levov (1
World Defence Almanac 2003-2004, lev je 0,005872 tolarja), kar pomeni 2,38 odstotka BDP, toliko naj bi ostal
priznane revije Military Technology do leta 2007. Leta 1998 je bilo na primer proračuna za 2,1 odstotka
za januar 2004, pa jih navaja BDP. Za desetletno obdobje 1999-2009 so Romuni načrtovali 2,9
približno 66.000, pri čemer milijarde ameriških dolarjev, da bi svoje oborožene sile preoblikovali
do združljivosti s silami zveze Nato. Znesek naj se ne bi bistveno
zmanjšal, čeprav so oktobra 1999 propadla pogajanja, ki so se
začela leta 1996, z ameriškim Bellom, da bi za svojo tovarno letal
IAR sklenili koprodukcijsko pogodbo za gradnjo bojnih helikopter-
jev AH-1 cobra. Posla ne bodo sklenili, tovarna pa ima že za pri-
bližno šest milijonov ameriških dolarjev dolgov, tako da je ogrožen
tudi njen obstoj. Uresničili niso niti dokumenta Koncept oboroženih
sil 2000, sprejetega leta 1995, po katerem naj bi vojsko preoblikovali
do leta 2000. Danes se tega skoraj nihče več niti ne spomni.
V omenjenih desetih letih naj bi Romunija kar 1,9 milijarde dolarjev
porabila za novo vojaško opremo, nove radarske sisteme, posodo-
bitev obstoječih vojaških radarjev, preoborožitev plovil vojne morna-
rice in prilagoditev standardom Nato, v kar je vključeno tudi
urjenje vojaških enot po teh standardih. Približno 337 milijonov

Romunska vojakinja med lokalnim prebivalstvom v Afganistanu
dolarjev so od leta 1999 do 2001 porabili za stroške, povezane s prizadeva-
nji za dosego povabila v članstvo Nata. Šestdeset milijard dolarjev je stala
vzpostavitev taktičnega mobilnega telekomunikacijskega omrežja. Leta
2000 so za obrambo porabili 2,5 odstotka BDP, od česar so približno 38
odstotkov, torej 700 milijonov ameriških dolarjev, namenili za nabavo. Takrat
je tedanji obrambni minister poudaril, da bodo denar vložili večinoma v 19
najpomembnejših postavk vojaških nabav, ki bodo uresničene do leta 2009,
in da je 80 odstotkov vojaške opreme romunske vojske izdelane doma.
Ambiciozni program nabav je v nevarnosti. Država je v hudih gospodarskih
težavah in ne zmore nameniti za obrambo tri odstotke BDP, kolikor pričakuje
Nato. Nobene možnosti ni, da bi uresničili nakup bojnih helikopterjev AH-1RO
dracula, ki naj bi bili izdelani v Romuniji, saj za tako investicijo nima razume-
vanja ne Mednarodni denarni sklad (IMF) ne domače finančno ministrstvo.
Koprodukcija z Bellom je propadla, hkrati pa je treba prednostne nabave
usmeriti v opremo, ki bo bolj v skladu s potrebami Nata, to pa so senzorji za
prepoznavanje svoj-tuj (friend-or-foe) za vojaška letala, radarji 3-D in nova
oprema C4I (Command, Control, Computers, Communications and Intelli-
gence). Precej denarja namenijo romunskemu kontingentu v Afganistanu,
ki ga nameravajo še povečati, in 500 vojakom, ki sodelujejo v povojnem
urejanju razmer na severu Iraka, ki ga imajo pod nadzorom Britanci.
Med letos v zavezništvo Nato sprejetimi sedmimi novimi članicami je pet dr-
žav, ki so nastale iz (podrejenih) republik dotedanjih večnacionalnih držav.
Tako so bile Estonija, Litva in Latvija republike Sovjetske zveze, Slovaška je
bila del Čehoslovaške in Slovenija republika SFRJ. Le Bolgarija in Romunija
sta bili že prej »suvereni« državi, vendar sta prav ti v času prizadevanj za
sprejem v Nato veljali za najslabše pripravljeni na to. Obema je
pri tem precej pomagala močna in javno izražena podpora
ZDA.
Strateški obrambni dokumenti
Leta 1994 je parlament v Bukarešti sprejel zakon o nacio-
nalni obrambi Romunije. Sprejeli so dokumenta Nacionalna
strategija Romunije in Vojaška strategija, leto zatem pa že omenjeni Koncept
oboroženih sil 2000, v katerega so zapisali reforme, nujne za dosego združ-
ljivosti z zvezo Nato. Čeprav koncepta kot dokumenta skoraj nihče več ne
omenja, naj bi se lani prva faza koncepta že končala, vse reforme pa do leta
2015. V prvi fazi reform naj bi dotedanji model organiziranosti oboroženih
sil po vzorcu Varšavskega pakta spremenili v zahodni model, zasnovan na
brigadah in tridelni sestavi, torej na aktivnih, teritorialnih in rezervnih silah.
Hkrati so aktivno sestavo zmanjšali s 170.000 na 112.000 pripadnikov,
delež poklicnih pripadnikov pa naj bi se povečal na 50 odstotkov. Častniški
zbor so s 140.000 pripadnikov zmanjšali na 9000, zaradi česar je veliko
častnikov in podčastnikov postalo brezposelnih. Zmanjšali so tudi število
generalov, tako da jih je 306, za lani pa so napovedali upokojitev še stošti-
ridesetih. Leta 2002 so polovico obrambnega proračuna porabili za plače
in prešolanje presežnih častnikov in podčastnikov, zaradi česar so manj
denarja namenili predvsem opremljanju.
S t ro k o v n e t e m e
Kljub vsem prizadevanjem in vsemu, kar so že dosegli, pa v romunski dok-
trini še vedno prevladuje usmeritev v najhujšo obliko vojaškega angažiranja,
torej v obrambno vojno pred sovražnim napadom iz ene države ali več držav,
kar je v nasprotju z načrti in delovanjem Nata. Še vedno mislijo, da je naj-
bolj učinkovita strategija močnega udara, kakršen je bil v Ceausescujevem
času leta 1968 nenaden udar prijateljskih zaveznic na Čehoslovaško. Zato
so po zakonu v obrambne sile še vedno vključene tudi sile, ki sicer delujejo
v okviru ministrstva za notranje zadeve, vendar bi lahko imele svojo vlogo in
naloge v okviru totalne obrambe, zato jih uradno štejejo med »druge sile na-
cionalnega obrambnega sistema«, pri čemer se v virih ne pojavlja hkrati tudi
prilastek »varnostni«. V generalnem inšpektoratu mejne policije je 18.500
ljudi, od tega 3250 nabornikov, ki so organizirani v območne (teritorialne)
direktorate, nameravajo pa jih popolnoma profesionalizirati, 2500 žandarjev
pa je organiziranih v okrožna in območna poveljništva. Med paravojaške sile
sodi tudi približno 5000 policistov.
Reforme se nadaljujejo ne glede na koncept iz leta 1995. Zdaj je Romunija
članica Nata in spremembe so nujne. Letos naj bi se začela druga faza, ko
nameravajo spremeniti sistem poveljevanja in logistične podpore oborože-
nih sil. Romunija naj bi bila še bolje pripravljena za sodelovanje v zvezi Nato
in s članicami Partnerstva za mir. (Se nadaljuje)
Miroslav Ulčar
Foto: Nato’s Nations
Pripadnik
romunskih
specialnih sil
After fourty years of severe repression, caused in Romania by being
the member of the Eastern military-political bloc, by being a part of the
Warsaw Pact under the strongest Soviet influence and after 25 years
of the ruling of tyrant Nicolae Ceausescu, this country has finally turned
towards the West. This year, Romania became a full member of NATO,
whereas together with Bulgaria, Turkey and perhaps Croatia, they hope
to become a part of the European Union when the time is ripe for the
next enlargement. Nevertheless, Romania still faces many challenges
in the future, says the author of the article.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
 Prvi specialist za protiminsko potapljanje
O b ra z i
Z enoletnega specialističnega
usposabljanja za protiminsko
potapljanje na francoski državni šoli
za potapljanje L’école de la plongée
se je konec junija vrnil štabni vodnik
Miroslav Jug. Državna šola, ki sta jo po
drugi svetovni vojni ustanovila Jacques
Yves Cousteau in Philippe Tailliez, slovi kot ena
najboljših na svetu. Štabni vodnik MIroslav Jug iz
430. mornariškega diviziona SV je prvi pripadnik SV,
ki se je v okviru dvostranskega sodelovanja udeležil
takšnega usposabljanja.
Katere vsebine je vključevalo usposabljanje?
Približno dve tretjini usposabljanja sta bili praktični, program pa je bil razdeljen
na številne module. Najprej smo se na zrak postopno potapljali do globine 60
metrov. Pri tem smo v različnih razmerah vidljivosti izvajali veliko postopkov,
med katerimi je bil poudarek na podvodnem preiskovanju terena. Nato smo
aparate z odprtim krogom na zrak zamenjali z nemagnetnimi aparati DC 55
polzaprtega kroga dihanja in s slabo akustično sliko, saj se v bližini neeks-
plodiranih ubojnih sredstev ne smemo potapljati z magnetno opremo. Kar štiri
mesece smo se na kopnem in v morju učili o eksplozivnih sredstvih. Naučiti
smo se jih morali natančno identificirati, poznati njihove učinke, jih znati nev-
tralizirati in uničiti. Zanimivi so bili postopki identifikacije eksplozivnih naprav,
ko smo si v masko nalepili karton, se po vrvi spustili do dna in mino natančno
identificirali s tipanjem. Ugotoviti smo morali tudi njeno ubojno moč, saj bi bila
od tega odvisna velikost območja evakuacije prebivalstva. Zaradi močnega
plimovanja je bilo potapljanje v Atlantskem oceanu naporno. Glede na globino
potapljanja smo preskusili več mešanic kisika in dušika, imenovanih nitrox, in
mešanico trimix, ki omogoča potapljanje do globine 80 metrov.
Precej dolgo je trajalo tudi zaključno preverjanje?
Kar poldrugi mesec. Med njim smo morali po-
kazati vse na tečaju pridobljeno znanje in dobro
uigranost skupine. Na zaključnem preverjanju so
šolske eksplozivne naprave zamenjali s pravimi,
zato napak ni smelo biti. V skupni oceni uspešno-
sti kandidatov je bila najpomembnejša ocena iz
zaključnega preverjanja, ocenjevali pa so tudi vse
drugo, celo vedenje. Osip kandidatov je bil 50-od-
stoten, saj imajo na šoli jasna pravila, katere na-
pake in koliko jih je dovoljenih. Če si storil napako
pri varnosti, si moral tečaj takoj zapustiti.
30 S LO V E N S K A V O J S K A
Ste imeli med usposabljanjem zdravstvene težave?
Sam ne, sicer pa je imelo precej udeležencev znake po-
tapljaških bolezni. Barokomoro so ves čas uporabljali,
prav tako je bil eden od prvih modulov med usposablja-
njem namenjen podvodni medicini. Bila sta dva hujša prime-
ra, ko sta se kandidata iz 60 metrov globine zaradi globinske
pijanosti torpedirala na površje, zato sta takoj odšla s tečaja.
Ste med usposabljanjem stanovali v šolskem kompleksu?
Šola je stara, vendar ima namestitvene zmogljivosti z vsem, kar sem po-
treboval. Kompleks je zaprtega tipa, v njem pa je poleg učilnic, poveljstva in
namestitvenega objekta tudi ambulanta. Športnih igrišč ni. Tega tudi nisem
posebej pogrešal, saj je bil program usposabljanja precej zahteven in sem
veliko prostega časa in vikendov porabil za učenje. Usposabljanje, ki je bilo
že po vsebini obsežno, je namreč potekalo v dialektu, zaradi česar sem imel
nekaj težav, čeprav sem pred odhodom na usposabljanje v Šoli za tuje jezike
SV iz francoskega jezika pridobil standard STANAG 3332. Pomagal sem si tudi
z znanjem o kopenskih eksplozivnih sredstvih s tečajev za pirotehnike in vodje
intervencij, ki jih pripravlja Izobraževalni center za zaščito in reševanje na Igu.
Na tečaju ste dosegli drugi najboljši rezultat. Kaj vam to pomeni?
Pravilo šole je, da si trije najboljši tečajniki lahko izberejo enoto, v kateri bodo de-
lali. To je bila za njih velika spodbuda, zame pa je bila nagrada že sodelovanje na
tečaju in velik napredek v potapljaškem znanju, ki bi ga rad posredoval naprej. V
veliko veselje in čast pa mi je bilo, da sta na podelitev diplome prišla moj nekdanji
poveljnik kapitan fregate Edi Jeran in kolega štabni vodnik Boštjan Kosi.
Kakšno bo zdaj vaše delo v enoti?
Rad bi pomagal pri ustanavljanju ekipe protiminskih potapljačev v SV. Zdi se
mi dobro, da bi vsaj še en pripadnik naše enote opravil tečaj v Franciji in da bi
skupaj pripravila program osnovnega usposabljanja za protiminske potaplja-
če, saj tega znanja v enoti doslej nismo imeli. V program bi vključil postopke
za identifikacijo, nevtraliziranje in uničevanje eksplozivnih teles pod vodo.
Poleg tega bi rad naredil Šolo za častnike, saj imam končano Fakulteto za po-
morstvo in promet. Želim si tudi, da bi mi novo znanje v SV priznali z ustrezno
potapljaško kategorijo.
Boste tudi počitnice preživeli z jeklenkami?
Tudi, čeprav bi rad predvsem doma uredil nekatere stvari, za katere zadnje
leto nisem imel časa. Gradim hišo, sicer pa poleti pričakujem obisk kolegov
iz Francije, ki jih bom peljal na potope po slovenskih rekah, jezerih in morju.
Najraje imam nočne potope ob stenah, kjer je veliko življenja. Tega je bilo v
Sredozemskem morju ob francoski obali veliko, pa tudi razbitin. Med šolanjem
v Franciji sem med potapljanjem veliko fotografiral in s tem bi se rad še naprej
ukvarjal. Meta Grmek
Foto: Miroslav Jug
 Razvedrilo

Reševalcem nagradne križanke Ime: .......................................... Priimek: ..........................................

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: REŠEVANJE V GORAH. Naslov: .................................................................. Pošta: ...............
Nagrade prejmejo: Majda Arh Sevšek, Anke Salmičeve 81, 8273 Leskovec pri Krškem, Tanja Kožman,
Rešitev gesla: .....................................................................................
Podkraj 61, 5273 Col, in Denis Brinovec, Lokve 12 a, 8280 Brestanica.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 3. septembra 2004, na ................................................................................................................
naslov: Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.

S LO V E N S K A V O J S K A 31
 Vabljeni
na Vojaški maraton 2004
38. vojaško teritorialno poveljstvo v soboto, 4. septembra, v okviru tradicionalnega maratona
Celje-Logarska dolina prireja Vojaški maraton 2004. Potekal bo na dveh razdaljah, in sicer
na 75 ter 40 kilometrov, tekmovali pa bodo posamezniki in ekipe. Start maratona na 75
kilometrov bo ob 6. uri na Trgu celjskih knezov v Celju, start maratona na 40 kilometrov pa
bo 8.30 v Savinjskem gaju v Mozirju. Organizator prireditve je poleg maratona pripravil tek
oziroma pohod na 15 kilometrov za posameznike, ki se bo ob 10.30 začel v Lučah.
Na prireditvi lahko nastopajo pripadniki SV, zaposleni na MO, člani organizacij in društev, kot
so ZSČ, ZVVS ter Sever, in družinski člani zaposlenih na MO ter v SV.
Prijavite se lahko do petka, 27. avgusta, na naslovu: 38. VTP Celje, Maistrova 5, 3000 Celje. V
prijavi morate navesti točen naziv enote, ime in priimek tekmovalcev, kategorijo, datum rojstva
ter naslov. Prijave za tekmovanje posameznikov na 15 kilometrov pošljejo organizacijske
enote MO in društva na skupni prijavnici poimensko.
Startne številke bodo tekmovalci dobili na startnih mestih uro pred začetkom tekmovanja, ki bo
potekalo v vsakem vremenu. Startnine ni.
Razglasitev rezultatov za Vojaški maraton 2004 bo predvidoma ob 14. uri na cilju v Logarski
dolini. Pripadniki SV naj se razglasitve udeležijo v bojni uniformi.
Dodatne informacije dobite na naslovu: 38. VTP Celje, oziroma na telefonski številki:
(03) 548 32 11 ali št. MO: 72/43 56, 43 05 in 43 36. Kontaktne osebe so major Branko Petan,
stotnik Tomo Pančur, nadporočnica Brigita Rebić, višja vodnica Ksenja Konjedič in Marjana
Rataj.