Byron: Romanje grofiča Harolda

Delo (pesnitev v verzih) je nastalo, ko se je Byron vrnil s potovanja po Albaniji, Grčiji in

Bližnjem vzhodu. Govori o doživetjih mladega plemiča (grofič Harold), ki je tipična
romantična (razdvojena osebnost). Kljub mladosti je vsega naveličan, zato hrepeni po lepem,
čustvuje, je otožen in nesrečen. Mladi plemič zapusti domovino in potuje po Pirenejskem in
Balkanskem polotoku, skozi Belgijo, nemške dežele in Švico v Italijo. Tako lahko delo
razumemo tudi kot nekakšen pesniški vodnik (potopis) po omenjenih deželah, ki izhaja
pravzaprav iz Byronovih lastnih izkušenj. Ko grofič Harold potuje po omenjenih deželah,
opisuje njihove znamenitosti, ki jih srečuje, hkrati pa ob njih razmišlja ter vse skupaj prepleta
z osebnimi doživetji in spoznanji. Pripoveduje o svoji brezskrbni ( v materialnem smislu), a
nesrečni mladosti. Družba ga ni sprejemala, zato jo je sovražil in bil zelo osamljen. Na srečo
pa je na potovanju srečal preproste ljudi, občudoval naravo in antične spomenike. Tako je
znova osmislil svoje življenje.

Romantični junak

Harold je tipičen romantični junak, za katerega je značilna moč čustev, strasti in

razpoloženj namesto razuma. Podlaga romantiki je bil nov tip osebnosti, romantični človek, ki
je notranje bogat, plemenit, lep, poln čustev in zanosa, predvsem pa estetske ustvarjalnosti.
Z družbo je v sporu, ker ta s svojo ureditvijo, zakoni in navadami ne ustreza romantični
svobodi. Sanjari o lepši prihodnosti, včasih pa tudi o lepši preteklosti, eksotičnih deželah in
verskih idejah.
Pesnitev v štirih spevih vsebuje 4500 verzov. Kitice so sestavljene iz osmih verzov +
enega, zato jih imenujemo oktave ali stance. Pesem je rimana.
Byronizem

Lirski subjekt je razočaran nad svetom, počuti se osamljenega, je odtujen in izobčen.

Njegovi politični, socialni in zlasti moralni nadzori se ne skladajo s splošno veljavnimi
zakoni družbe, zato jo prezira. Junak čuti svetobolje, postavljen je v eksotičen svet,
prežema ga ljubezen do svobode. Glavni lik, za katerega je značilno svetobolje, je izobčen
iz družbe, upornik in hkrati boem. Sledenje Byronovim stilno-vsebinskim značilnostim in
njegovi miselnosti imenujemo byronizem. Ta se je v Evropi najbolj razvil pri slovanskih
narodih, zlasti je opazen vpliv na A. S. Puškina in na Franceta Prešerna.

Preberite odlomek Slovo (Branja 2) in odgovorite na vprašanja.

Ali živi lirski subjekt v harmonični družbi in je srečen?

Od koga/ česa se poslavlja?

V katere vrednote kljub nemoralni družbi še verjame?

Kako se Harold kot romantični junak rešuje iz stiske?

Poiščite: -primero ali komparacijo:

- poosebitev ali personifikacijo:

- enjambement (miselni prestop):

- primero ali komparacijo:

- preimenovanje ali metonimijo:

- eksklamacijo ali vzklik:

- antitezo ali nasprotje:

Kaj je lirsko-epska pesnitev?