Univerza v Mariboru

Fakulteta za gradbeništvo

OSNOVE MATERIALOV
zbirka nalog z rešitvami
(učno gradivo v pripravi)

Avtorji: doc.dr. Lucija Hanžič Za programe: Arhitektura

višji pred.mag. Andrej Ivanič Gradbeništvo
asist. Alan Mautinger GI – gradbeništvo
Promet

Maribor, 2008
ENAČBE IN OZNAKE
Uporabljene merske enote so v skladu z Mednarodnim sestavom enot SI (Système
International d'Unités). V oklepajih so na prvem mestu zapisane osnovne fizikalne enote, na
drugem mestu pa enote, ki so v Zbirki najpogosteje uporabljane. Za temperaturo se v
besedilih nalog zaradi lažje predstavljivosti pojavljajo tudi stopinje Celzija (ºC).

KONSTANTE

Ludolphovo število π = 3.14

Eulerjevo število e = 2.72

Gravitacijski pospešek g = 9.81 m s −2

Avogadrovo število N A = 6.02 × 1023 mol −1 = 6.02 × 1026 kmol −1

−1
Plinska konstanta R = 8.31 J ( mol K )

Boltzmanova konstanta k = 1.38×10-23 J K -1

Osnovni električni naboj e0 = 1.60×10-19 A s

Planckova konstanta h = 6.63×10-34 J s = 4.14 ×10-15 eV s

ATOMSKA STRUKTURA
Molska masa (kg mol-1)
m m masa snovi (kg)
M=
n n množina snovi (mol)
Število atomov, molekul (1)
m NA M molska masa (kg mol-1)
N=
M m masa snovi (kg)
Atomska (molekulska) gostota (m-3)
ρ NA ρ gostota (kg m-3)
Nρ =
M M molska masa (kg mol-1)
Število potencialnih nosilcev električnega toka (1)
Ne = N v N število atomov (1)
v valenca (1)
Enačbe in oznake 3

ATOMSKA UREDITEV
Faktor atomske zasedenosti (1)
n n število elementov (1)
∑ Ai Vai Ai število atomov i-tega (1)
i =1
Fp = elementa v osnovni celici
Vc
Vai volumen atoma (krogle) (m3)
kjer je i-tega elementa
4 π ri3 Vc volumen celice (m3)
Vai =
3 ri radij atoma i-tega (m)
elementa
Število osnovnih celic (1)
N N število atomov (1)
nc =
A A število atomov v eni (1)
osnovni celici
V V volumen snovi (m3)
nc =
Vc Vc volumen osnovne celice (m3)
Celice kubičnega sistema
Osnovna celica Oznaka A a0 Fp
enostavna
SC 1 2r 0.52
eng. Simple Cubic
ploskovno centrirana
eng. Face Centred Cubic
FCC 4 2r 2 0.74
telesno centrirana 4r
eng. Body Centred Cubic
BCC 2 0.68
3
a0 – mrežni parameter (m)

Linearna atomska gostota (m-1)

A A število atomov na daljici (1)
Lρ =
d d dolžina daljice (m)

Ploskovna atomska gostota (m-2)

A A število atomov na ploskvi (1)
Pρ = P
d
P ploščina ploskve (m2)

Teoretična gostota (g cm-3)

n n število elementov (1)
∑ ( Ai M i ) Ai število atomov i-tega (1)
i =1
ρt = elementa v osnovni celici
Vc N A
Mi molska masa i-tega (kg mol-1)
elementa
Vc volumen celice (m3)
Enačbe in oznake 4

Opozorilo! Oznaka A se uporablja za označevanje števila mrežnih mest v osnovni celici, kakor tudi za
označevanje števila atomov v osnovni celici. Kadar so vsa mrežna mesta zasedena z istovrstnimi atomi med
njunima vrednostima ni razlik. Vendar temu ni vedno tako, saj se v mreži pojavljajo vrzeli ter substitucijski in
intersticijski atomi!

NAPAKE V ATOMSKI UREDITVI

Gostota vrzeli (m-3)
−Q gostota mrežnih
nv = n e RT n (m-3)
mest
aktivacijska
Q (J mol-1)
A energija
n=
Vc T temperatura (K)
A število mrežnih (1)
mest v osnovni
celici
Vc volumen celice (m-3)

Gostota dislokacij (m m-3)

Ld Ld dolžina dislokacij v (m)
ρd = volumnu V
V
V volumen (m3)

DIFUZIJA
Hitrost premikanja atoma (s-1)
Arrhenius-ova enačba: c0 konstanta (s-1)
−Q aktivacijska
Q (J mol-1)
c = c0 e R T energija
T temperatura (K)

Difuzijski koeficient (m2 s-1)

−Q difuzijska
D = D0 e RT D0 (m2 s-1)
konstanta
aktivacijska
Q (J mol-1)
energija
T temperatura (K)

I. Fickov zakon: (m-2 s-1)

Δc difuzijski
J = −D D (m2 s-1)
Δx koeficient
Δc sprememba (m-3)
koncentracije na
razdalji Δx
Δx razdalja (m)
Enačbe in oznake 5

Masni tok (m-2 s-1)

N N število atomov (1)
J=
St S površina (m2)
t čas (s)

II. Fickov zakon:

dc d 2c D difuzijski koeficient (m2 s-1)
=D 2
dt dx cs konstantna
Rešitev je odvisna od robnih pogojev! koncentracija na
Ena izmed možnih rešitev je: površini

cs − cx ⎛ x ⎞ c0 koncentracija v
= erf ⎜⎜ ⎟⎟ notranjosti
cs − c0 ⎝2 Dt ⎠ materiala
ki velja, kadar se difuzijski koeficient, cx koncentracija na
koncentracija difuzijskih atomov na površini in v globini x od
notranjosti materiala ne spreminjajo. površine
razdalja od
x (m)
površine
t čas (s)

NATEZNE IN TLAČNE NAPETOSTI (Pa = N m-2)

F F sila (N)
σ=
A A površina prereza (m2)
pravokotno na smer
obremenitve

NATEZNE LASTNOSTI (Pa = N m-2)

Hookov zakon
σ =Eε E modul elastičnosti (Pa)
ε specifična (1)
Opozorilo! Hookov zakon velja v območju
proporcionalnosti! deformacija

Modul elastičnosti (Pa = N m-2)

Δσ sprememba
E= Δσ
napetosti
(Pa)
Δε
Δε sprememba (1)
specifične
deformacije
Enačbe in oznake 6

Specifična deformacija (relativni raztezek) (1)

l − l0 l dolžina med (m)
ε= obremenitvijo
l0
l0 začetna dolžina (m)

Poissonovo razmerje (1)

−ε lat εlat lateralne (stranske) (1)
μ= specifične
ε long
deformacije
εlong longitudinalne
(vzdolžne)
(1)
specifične
deformacije

DUKTILNOST
Razteznost (1)
lk − l0 lk dolžina v trenutku
R= 100% porušitve
(m)
l0
l0 začetna dolžina (m)

Redukcija površine (1)

A0 − Ak A0 začetna površina
RP = 100% (m2)
A0 prereza
Ak končna površina (m2)
prereza

UPOGIB
Upogibna napetost (Pa)
3F L F sila (N)
R=
2 w h2 L razdalja med (m)
podporami
Enačba velja za pravokotni prerez! w širina preiskušanca (m)
Za F = Fmax → R = Rf (Rf – upogibna trdnost)
h višina priskušanca (m)

Upogibni modul (Pa)

F L3 F sila (N)
U=
4 w h3δ L razdalja med (m)
podporami
w širina preiskušanca (m)
Enačba velja za pravokotni prerez!
h višina priskušanca (m)
δ poves (m)
Enačbe in oznake 7

TRDOTA
Trdota po Brinellu (N m-2)
2F F sila (N)
HB =
(
π D D− D −d 2 2
) D premer kroglice (mm)
d premer vtiska (mm)

UDARNA ŽILAVOST (J m-2)

W absorbirana
ρ= w
energija
(J)
A0
A0 prerez preiskušanca (m2)

Absorbirana energija (J)

W = m g ( h0 − hk ) m masa kladiva (kg)
h0 začetna višina (m)
kladiva
končna višina
hk (m)
kladiva

LEZENJE
Hitrost lezenja (s-1)
− Ql
C,
Clez. = C σ e n RT konstanta
n
σ napetost (Pa)
Ql aktivacijska
(J mol-1)
energija za lezenje
T temperatura (K)

Čas porušitve (s)

− Qp
K,
tp = K σ em RT konstanta
m
σ napetost (Pa)
Qp aktivacijska
energija za (J mol-1)
porušitev
T temperatura (K)
Enačbe in oznake 8

HLADNO UTRJEVANJE
Odstotek hladne predelave (%)
A0 − Ak A0 začetna površina
HP = 100% (m2)
A0 prereza
Ak končna površina (m2)
prereza

NUKLEACIJA
Polmer kritičnega jedra pri homogeni nukleaciji (m)
2 σ Tt σ specifična prosta (J m-2)
r* = energija
ΔH l ΔT
Tt ravnotežna (K)
temperatura
strjevanja
ΔHl latentna toplota (J m-3)
ΔT podhladitev (K)

Dendritni delež (1)

c ΔT c specifična toplota (J K-1 m-3)
f = taline
ΔH l
ΔHl latentna toplota (J m-3)
ΔT podhladitev (K)

Sievert-ov zakon – količina raztopljenega plina v tekoči kovini (%)

p% = K p plina K konstanta sistema
kovina/plin pri
določeni
temperaturi
parcialni pritisk
pplina (Pa)
plina

FAZNA RAVNOTEŽJA
Fazno pravilo
p ≠ konst., T ≠ konst.: P število prostostnih (1)
P = K −F +2 stopenj
p = konst., T ≠ konst.: K število komponent (1)
P = K − F +1 F število faz (1)

Vzvodno pravilo – količine faz

Enačbe in oznake 9

y
A= 100%
x+ y

x
B= 100%
x+ y

KERAMIKE
Napetost na konici razpoke (Pa)
a σ napetost v zdravem (Pa)
σ dej = 2 σ delu prereza
r
a dolžina razpoke (m)
r polmer konice
(m)
razpoke

Weibull-ova porazdelitev
⎡ 1 ⎤ P kumulativna
ln ⎢ ln = m ln σ p (1)
⎣ 1 − P ⎥⎦ verjetnost
napetost pri
σp (Pa)
porušitvi
m Weibull-ov modul

POLIMERI
Stopnja polimerizacije (1)
Mp Mp molska masa (kg mol-1)
SP = polimera
Mm
Mm molska masa mera (kg mol-1)

Masno povprečje molske mase (kg mol-1)

_ n n število obsegov (1)
M w = ∑ fi M i
i =1 fi masni delež (1)
polimera znotraj i-
M i Ni
fi = n
tega obsega
∑M
i =1
i Ni Mi
srednja molska
masa i-tega obsega (kg mol-1)

število verig v i- (1)

Ni
tem obsegu

Številsko povprečje molske mase (kg mol-1)

_ n n število obsegov (1)
M n = ∑ xi M i
Enačbe in oznake 10

xi delež števila verig (1)

znotraj i-tega
obsega
srednja molska
Mi (kg mol-1)
masa i-tega obsega
število verig v i-
Ni (1)
tem obsegu

KOMPOZITI
Gostota kompozita (kg m-3)
n fi volumski delež i-te (1)
ρ K = ∑ f i ρi komponente
i =1
gostota i-te
Enačba velja za partikularne, vlaknaste ρi (kg m-3)
komponente
in lamelarne kompozite!
n število komponent (1)

Električna prevodnost kompozita (Ω-1 m-1)

n fi volumski delež i-te (1)
σ kII = ∑ fi σ i komponente
i =1
električna (Ω-1 m-1)
Enačba velja za vlaknaste kompozite s σi
prevodnost i-te
kontinuiranimi, enosmernimi vlakni in za
komponente
lamelarne kompozite vzporedno z vlakni oz.
lamelami! n število komponent (1)

−1
⎛ n f ⎞
σ = ⎜∑ i ⎟
⊥

⎝ i =1 σ i ⎠
k

Enačba velja za lamelarne kompozite

pravokotno na lamele!

Toplotna prevodnost kompozita (W m-1 K-1)

n fi volumski delež i-te (1)
K kII = ∑ f i K i komponente
i =1
toplotna prevodnost (W m-1 K-1)
Enačba velja za vlaknaste kompozite s Ki
i-te komponente
kontinuiranimi, enosmernimi vlakni in za
lamelarne kompozite vzporedno z vlakni oz.
lamelami! n število komponent (1)
Enačbe in oznake 11

−1
⎛ n f ⎞
K = ⎜∑ i ⎟
⊥
k
⎝ i =1 K i ⎠
Enačba velja za lamelarne kompozite
pravokotno na lamele!

Modul elastičnosti kompozita (Pa)

n fi volumski delež i-te (1)
EkII = ∑ fi Ei komponente
i =1
modul elastičnosti (Pa)
Enačba velja za lamelarne kompozite Ei
i-te komponente
vzporedno z vlakni oz. lamelami! Uporabna
je tudi za oceno modula elastičnosti
vlaknastega kompozita s kontinuiranimi, n število komponent (1)
enosmernimi vlakni v smeri vzporedno z
vlakni.

−1
⎛ n f ⎞
E = ⎜∑ i ⎟
⊥
k
⎝ i =1 Ei ⎠
Enačba velja vlaknaste kompozite s
kontinuiranimi, enosmernimi vlakni in za
lamelarne kompozite pravokotno na vlakna oz.
lamele!

KONSTRUKCIJSKI MATERIALI
Vsebnost vode v materialu
mH 2O m − ms masa vode v vzorcu (kg)
H= 100% = 100% m
ms ms
m masa vlažnega (kg)
vzorca
masa popolnoma
ms (kg)
suhega vzorca

ELEKTRIČNE LASTNOSTI MATERIALOV

Električna prevodnost notranjih polprevodnikov (Ω-1 m-1)
σ = n e0 ( μe + μh ) ne število elektronov v (1)
prevodnem pasu
n = ne = nh nh število vrzeli v (1)
valenčnem pasu
− Eg
mobilnost
n = n0 e 2kT μe (m2 V-1 s-1)
elektronov
μe mobilnost vrzeli (m2 V-1 s-1)
n0 konstanta (odvisna
(1)
od temperature)
Enačbe in oznake 12

energijska razlika
Eg
med prevodnim in (eV)
valenčnim pasom
T temperatura (K)
1 UVOD
Vse snovi v vesolju so sestavljene iz 94 elementov, ki jih lahko dobimo v naravi.
Označujemo jih s kemijskimi simboli in jih razvrščamo v periodni sistem elementov.

1.1 Rešite križanko in zapišite njeno rešitev, ki jo preberete na sivih poljih (po vrsticah)!

" francij
1 2

4 5

6 7 8 9 10 11

12 13 14 15 16

17 18 19

20 21

22 23

24 25

26 27 28

29 30
VODORAVNO NAVPIČNO
1 Kalcij 31 32
2 Al
4 P 3 H
5 Zlato 33 34 4 Železo
8 Ksenon 35
6 Berilij
10 Kalij 7 Svinec
11 Magnezij 9 Fe
12 Ag 36
10 Xe
14 Pb 13 C
18 Ne 14 Žveplo
20 Klor 15 Natrij
21 Srebro 16 Ogljik
23 Au 17 Rn
24 Hg 18 Na
25 Radon 19 Kisik
26 Neon 22 Be
27 O 24 S
29 Fosfor 28 Ca
30 Aluminij 33 K
31 Cl 34 Živo srebro
32 Ni
35 Mg
36 Nikelj
2 STRUKTURA ATOMA
Atom je najmanjši delec snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti in ima vse
lastnosti kemijskega elementa. V središču atoma je jedro, ki je pozitivno nabito, okoli njega
pa krožijo elektroni. Elektronska struktura atoma, ki jo opišemo s 4 kvantnimi števili, nam
pomaga razumeti naravo atomskih vezi in s tem kemijske, fizikalne in mehanske lastnosti
materiala. Elektrone, ki zasedajo mesto na zadnji lupini, imenujeno valenčni elektroni in so
potencialni nosilci električnega naboja. Za tvorbo vezi med atomi je potrebna energija, ki jo
imenujemo vezalna energija. Kot enoto mase poznamo mol. 1 mol katerekoli snovi vsebuje
enako število atomov oz. molekul. To število je neodvisno od vrste snovi in se imenuje
Avogadrovo število.

2.1 Izračunajte molsko maso naslednjih spojin! Molske mase elementov poiščite v
periodnem sistemu!
a) srebrov klorid AgCl
b) borov oksid B2O3
c) kalijev dikromat K2Cr2O7
d) barijev hidroksid Ba(OH)2
e) kalcijev fosfat Ca3(PO4)2
f) magnezijev sulfat heptahidrat MgSO4·7H2O
" a) 143.4 g mol-1, b) 69.6 g mol-1, c) 294.2 g mol-1, d) 171.3 g mol-1, e) 310.3 g mol-1, f)
246.4 g mol-1

2.2 Izračunajte število atomov v 100 g srebra!

" N = 5.58·1023 atomov

2.3 Izračunajte in primerjajte število atomov v 1.5 cm3 svinca in litija.

" NLi = 6.94·1022, NPb = 4.95·1022, NLi/NPb = 1.4

2.4 Aluminjasta folija, ki jo uporabljamo za shranjevanje hrane, ima površinsko maso

približno 4.7g dm-2. Koliko atomov aluminija vsebuje 30 cm2 velik vzorec folije?
" N = 3.14·1022 atomov
2.5 Kolikšen je volumen (v cm3) 1 mola bora.

" V = 4.70 cm3

2.6 Izračunajte maso molekule natrijevega klorida (NaCl) in jo primerjajte z maso
Struktura atoma 15

molekule metana (CH4).

" mNaCl = 9.72·10-23g, mCH 4 = 2.66·10-23g, mNaCl: mCH4 = 3.7

2.7 Jekleno ploščo površine 1500 cm2 želimo prevleči s tanko plastjo niklja debeline
0.005 cm.
Koliko molov niklja potrebujemo?
Koliko atomov niklja potrebujemo?
" a) n = 1.14 mola, b) N = 6.85·1023
2.8 Kolikšen je volumen 24.18·1024 atomov zlata?

" V = 0.41 l
2.9 Izračunajte število molekul v 150 g modere galice – CuSO4·5H2O. Koliko atomov
žvepla in koliko atomov kisika se nahaja v tej količini modre galice?
" N = 3.62·1023, NS = 3.62·1023, NO = 3.26·1024
2.10 Koliko molekul se nahaja v 3 litrih destilirane vode, katere kemijska formula je H2O?

" N = 1026 molekul

2.11 Izračunajte atomsko gostoto zlata!

" Nρ = 5.90·1022 at. cm-3

2.12 Kolikšna je gostota platine, če je njena atomska gostota 6.6·1022 at. cm-3.

" ρ = 21.39 g cm-3

2.13 Izračunajte molekulsko gostoto kremena (SiO2), če je njegove gostota 2.32 g cm-3!
Koliko atomov silicija in koliko atomov kisika se torej nahaja v 1 cm3 kremena?
" Nρ = 2.32·1022 cm-3, NSi = 2.32·1022, NO = 4.64·1022
2.14 S skrajšano notacijo kvantnih števil opišite strukturo elektronov v atomih:
a) magnezija,
b) argona in
c) germanija.
Zapišite še valenco teh atomov!
" a) 12Mg: 1s2 2s22p6 3s2, v = 2; b) 18Ar: 1s2 2s22p6 3s23p6, v = 0; c) 32Ge: 1s2 2s22p6
3s23p63d10 4s24p2, v = 4

2.15 Predpostavimo, da ima neki element valenco 2 in vrstno število 27. Koliko
elektronov se nahaja na energijskem nivoju 3d?
Struktura atoma 16

" 3d7
2.16 Indij, ki ima vrstno število 49, nima elektronov na energijskem nivoju 4f. Kakšna je
valenca indija?
" v = 3 (5s2, 5p1)
2.17 Izračunajte število elektronov, ki lahko prenašajo električni tok v 10 cm3 srebra.
Valenca srebra je 1.
" Ne = 5.85·1023
2.18 Koliko je število potencialnih nosilcev električnega naboja v aluminijasti žici
premera 1 mm in dolžine 100 m? Aluminij ima tri valenčne elektrone.
" Ne = 1.42·1025
2.19 Kako debela mora biti bakrena žica okroglega prereza in dolžine 500 m, da bo v njej
2·1027 valenčnih elektronov. Valenca bakra je +1.
" d = 7.8 mm
3 ATOMSKA UREDITEV
Po atomskem modelu togih kroglic se atomi dotikajo med seboj. Če zanemraimo napake
v materialu poznamo 3 vrste atomske ureditve. Inertni plini naključno zapolnijo prostor, zato
imenujemo to ureditev brez reda. Materiale, ki imajo red kratkega dosega imenujemo amorfni
materiali (keramični materiali, nekateri polimeri, para). Ta ureditev je podobna ureditvi v
tekočinah. Atomi so medsebojno povezani v določenem razmerju, razporeditev pa je
naključna in nepravilna. Kovine, večina keramik in nekateri polimeri imajo kristalno ureditev,
pri kateri nastopa red dolgega dosega. V trdnem stanju so atomi razporejeni drug poleg
drugega, so pravilno urejeni na velikih medatomskih razdaljah in tvorijo prostorsko mrežo,
katera je sestavljena iz osnovnih celic. Z osnovno celico lahko opišemo celoten kristal.
Velikost in oblika osnovne celice je določena z osmi in osnimi koti. Dolžino roba osnovne
celice imenujemo parameter mreže (a0). Mrežno strukturo vseh kristalov lahko razdelimo v 7
osnovnih kristalnih sistemov (Bravaisove mreže) in 14 osnovnih celic. V kristalih so med
atomi prisotne majhne luknje (praznine) katere lahko zasedejo atomi drugega elementa.
Mehanske in fizikalne lastnosti so lahko različne za različne smeri oziroma ravnine v kristalu.
Ta pojav imenujemo anizotropija. Z uporabo lastnosti kristalne strukture lahko izračunamo
teoretično gostoto kovin.

3.1 Izračunajte število atomov v osnovni celici enostavne kubične mreže - SC (Slika 3.1),
izrazite mrežni parameter a0 z atomskim radijem in izračunajte faktor atomske
zasedenosti.
" A = 1, a0 = 2r, Fp = 0.52
3.2 Izračunajte število atomov v osnovni celici telesno centrirane kubične mreže - BCC
(Slika 3.2), izrazite mrežni parameter a0 z atomskim radijem in izračunajte faktor
atomske zasedenosti.

" A = 2, a0 = 4 r , Fp = 0.68
3

3.3 Izračunajte število atomov v osnovni celici ploskovno centrirane kubične mreže -
FCC (Slika 3.3), izrazite mrežni parameter a0 z atomskim radijem in izračunajte faktor
atomske zasedenosti.
" A=4, a0 = 2 r 2 , Fp=0.74

3.4 Izračunajte število atomov v osnovni celici heksagonalne gosto zložene mreže (Slika
3.4), izrazite mrežni parameter a0 z atomskim radijem in izračunajte faktor atomske
zasedenosti. (c0 = 1.633 a0, a0 = 2 r)

" A = 2 (oziroma 6 za celotno celico), FP = 0.74

Atomska ureditev 18

Slika 3.1: Enostavna kubična celica (SC)

Slika 3.2: Telesno centrirana kubična celica (BCC)

Slika 3.3: Ploskovno centrirana kubična celica (FCC)

3.5 Izračunajte atomski radij kovine v cm, ki kristalizira v telesno centrirani kubični
mreži in ima mrežni parameter 0.3294 nm ter po en atom v vsaki mrežni točki.
" r=14.26·10-9 cm
3.6 Izračunajte atomski radij kovine v cm, ki kristalizira v ploskovno centrirani kubični
mreži in ima mrežni parameter 0.4086 nm ter po en atom v vsaki mrežni točki.
Atomska ureditev 19

" r = 14.45·10-11 m

Slika 3.4: Heksagonalna gosto zložena celica

3.7 Določite kubično kristalno zgradbo za kovino z mrežnim parametrom 0.4949 nm in

atomskim radijem 0.1750 nm.
" ploskovno centrirana kubična celica (FCC)
3.8 Določite kubično kristalno zgradbo kovine z mrežnim parametrom 0.4291 nm in
atomskim radijem 0.1858 nm.
" telesno centrirana kubična celica (BCC)
3.9 Sponka za papir ima maso 0.59 g in je narejena iz železa, ki ima mrežni parameter je
2.866·10-8 cm. Na dva načina izračunajte število osnovnih celic in število atomov v
takšni sponki.
" nc = 3.18·1021, N = 6.37·1021
3.10 Aluminijasta folija, ki jo uporabljamo za shranjevanje hrane, je debela približno
2.54·10-3 cm. Predpostavimo, da so osnovne celice v vzorcu urejene tako, da je a0
pravokoten na površino folije. Aluminij ima mrežni parameter 0.4050 nm. Za vzorec
folije, velik 10 x 10 cm, izračunajte koliko osnovnih celic vsebuje in izrazite debelino
folije s številom osnovnih celic.
" nc = 3.82·1021, d(a0) = 62 716
3.11 Izračunajte teoretično gostoto kroma.

" ρT = 7.20 g cm-3

3.12 Izračunajte teoretično gostoto srebra.

" ρT = 10.50 g cm-3

3.13 Izračunajte mrežni parameter in atomski radij kalija.
Atomska ureditev 20

" a0 = 53.26·10-9 cm, r = 23.06·10-9 cm

3.14 Torij ima v vsaki mrežni točki kristalne mreže v kateri kristalizira po en atom.
Izračunajte mrežni parameter in atomski radij torija.
" a0 = 50.86·10-9 cm, r = 17.98·10-9 cm
3.15 Kovina s kubično strukturo in enim atomom v vsaki točki mreže ima gostoto 2.63 g
cm-3 in molsko maso 87.6 g mol-1. Mrežni parameter je 60.85·10-9 cm. Določite
kristalno strukturo kovine!
" ploskovno centrirana kubična celica (FCC)
3.16 Kovina s kubično strukturo in po enim atomom na vsaki mrežni točki, ima gostoto
1.89 g cm-3. Molska masa kovine je 132.9 g mol-1, mrežni parameter pa je 0.6130
nm. Določite kristalno strukturo kovine.
" telesno centrirana kubična celica (BCC)
3.17 Indij ima tetragonalno strukturo z mrežnima parametroma a0 = 32.52·10-9 cm in c0 =
49.46·10-9 cm. Ali je tetragonalna struktura enostavna ali telesno centrirana?
" telesno centrirana tetragonalna osnovna celica
3.18 Berilij kristalizira v heksagonalni strukturi, z mrežnima parametroma a0 = 228.6 pm
in c0 = 358.4 pm. Določite volumen osnovne celice in število atomov v njej!

" Vc = 16.22·10-24 cm3, A = 2

3.19 Pri temperaturi nad 882ºC kristalizira titan v telesno centrirani kubični mreži z
mrežnim parametrom 33.20·10-9 cm. Pod to temperaturo kristalizira v heksagonalni
gosto zloženi mreži z mrežnima parametroma a0 = 29.50·10-9 cm in c0 = 46.83·10-9
cm. Določite volumsko spremembo (v %) zaradi transformacije iz kubične v
heksagonalno mrežo!
" ΔV = -3.55%
3.20 Izračunajte teoretično gostoto in faktor atomske zasedenosti NiO, ki kristalizira v Na-
Cl strukturi. Ionski radij niklja je 0.069 nm, kisika pa 0.132 nm.
" ρT = 7.64 g cm-3, Fp = 0.678
3.21 Izračunajte teoretično gostoto in faktor atomske zasedenosti CsBr, ki kristalizira v
Cs-Cl strukturi. Ionski radij cezija je 0.167 nm, broma pa 0.196 nm.
" ρT = 4.80 g cm-3, Fp = 0.693
4 NAPAKE V ATOMSKI UREDITVI
Realna kristalna mreža je obremenjena s številnimi kristalnimi napakami, ki jih lahko
razdelimo v točkovne, linijske in ploskovne napake. S kontrolo teh napak lahko izboljšujemo
lastnosti materialov (ustvarjamo žilave materiale, izdelujemo močne magnete, barvne posode
itd). Med točkovne napake štejemo vrzeli (atom na mrežni točki manjka), intersticijske atome
(atom se vrine na mesto, kjer ni normalna mrežna točka) in substitucijske atome (tuj atom
zamenja lastnega). Medtem, ko so prve odvisne od temperature, sta ostali 2 neodvisni od
slednje. Med linijske napake spadajo robne in vijačne dislokacije. Te nastajajo pri procesu
strjevanja in pri plastičnem preoblikovanju. Pod vplivom sile se lahko gibljejo skozi kristal.
Kot ploskovne napake poznamo kristalne meje in napake zunanje površine.

4.1 Izračunajte število vrzeli v kubičnem centimetru bakra pri temperaturi 1085 ºC.
Baker kristalizira v ploskovno centrirani kubični mreži z mrežnim parametrom
0.3615 nm. Aktivacijska energija za nastanek vrzeli je 83700 J mol-1.
" Nv = 5.09·1019
4.2 Železo kristalizira v telesno centrirani kubični mreži z mrežnim parametrom
2.866·10-10 m. Kolikšna je gostota vrzeli v takšnem železu?
" nv = 5.17·1025 m-3
4.3 Aktivacijska energija za nastanek vrzeli v bakru je 83700 J mol-1. Baker kristalizira v
ploskovno centrirani kubični mreži, z mrežnim parametrom 0.3615 nm. Izračunajte
temperaturo v ºC, pri kateri nastane 1.314·1023 vrzeli m-3.
" T = 480 ºC
4.4 Delež vrzeli glede na število mrežnih točk v aluminiju pri 660 ºC je 10-3. Kolikšna je
potrebna aktivacijska energija za tvorbo vrzeli v aluminiju?
" Q = 53 557 J mol-1
4.5 Svinec kristalizira v ploskovno centrirani kubični mreži z mrežnim parametrom
494.9 pm. V kristalni mreži so prisotne vrzeli in sicer po ena vrzel na 500 atomov
svinca. Izračunajte:
a) gostoto svinca in
b) število vrzeli v 1 gramu svinca.
" ρ = 11.34 g cm-3, Nv = 5.81·1018
4.6 Železu, ki kristalizira v telesno centrirani kubični mreži, dodamo ogljik tako, da se na
vsakih 100 atomov železa nahaja 1 intersticijski ogljikov atom. Mrežni parameter
osnovne celice je 0.2867 nm. Izračunajte:
Napake v atomski ureditvi 22

a) gostoto zlitine in
b) faktor atomske zasedenosti.
" ρT = 7.88 g cm-3, FP = 0.68
4.7 Zlitino bakra in kositra smo izdelali tako, da smo bakru substitucijsko dodali kositer.
Zlitina kristalizira v ploskovno centrirani kubični mreži z mrežnim parametrom
3.759·10-10 m in ima gostoto 8.77 g cm-3. Izračunajte:
a) atomski odstotek dodanih atomov in
b) masni odstotek dodanih atomov!
" xa = 12 %, xm = 20 %
4.8 MgO kristalizira v Na-Cl strukturi z mrežnim parametrom 0.3960 nm.
Predpostavimo, da je prisoten po en Schottky-ev defekt na 10 osnovnih celic.
Izračunajte število manjkajočih anionov v 1 m3 in gostoto keramike!
" Na = 1.61·1027, ρT = 4.20 g cm-3
4.9 Razdalja med Zemljo in Luno je 384000 km. Če bi to bila skupna dolžina dislokacij v
10-6 m3 materiala, kolikšna bi bila gostota dislokacij?
" ρd = 3.84·1014 m m-3
5 DIFUZIJA
Gibanje v materialih določa difuzija. Številne toplotne obdelave temeljijo na difuzijsko
kontroliranih procesih (sintranje, prašna metalurgija, difuzijsko spajkanje itd). Atom ima
nekaj termične energije, ki mu omogoča premikanje iz enega v drug položaj v kristalni mreži,
premik na mesto vrzeli (vrzelna ali substitucijska difuzija) ali premik iz enega v drug
intersticijski položaj (intersticijska difuzija). Hitrost gibanja narašča s temperaturo
(Arrheniusova enačba). Atom se lahko premakne iz enega v drug položaj, če premaga
energijo (aktivacijska energija), ki je potrebna, da "stisne" sosednje atome. Poznamo 3 tipe
difuzije. Pri volumski, ki poteka po kristalni mreži je aktivacijska energija velika, hitrost
difuzije pa majhna. Pri difuziji po kristalnih mejah je aktivacijska energija majhna, hitrost
difuzije pa velika. Na površini trdne snovi (npr. razpoke) je aktivacijska energija zelo majhna
in posledično temu je hitrost difuzije tukaj največja.

5.1 Pri temperaturi 400 ºC se atomi premikajo s hitrostjo 5·105 preskokov s-1. Izračunajte
hitrost premikanja pri temperaturi 750 ºC, če je aktivacijska energija 125 580 J mol-1!
" 1.08·109
5.2 Ploščo iz čistega volframa po površini staknemo s ploščo iz volframa, ki vsebuje 1 at.
% torija. Po nekaj minutah je pri temperaturi 2000 ºC tranzicijska cona debela 0.1
mm. Volfram kristalizira v telesno centrirani kubični mreži z mrežnim parametrom
0.3165 nm. Kakšen je fluks, če je difuzija:
-4
a) volumska (D0 = 1.00·10 m2 s-1, Q = 50 2300 J mol-1),
b) po kristalnih mejah (D0 = 0.74·10-4 m2 s-1, Q = 376 750 J mol-1) oziroma
c) po površini trdne snovi (D0 = 0.47·10-4 m2 s-1, Q = 277 950 J mol-1).

" Ja = 1.78·1015 at. m-2 s-1, Jb = 1.02·1018 at. m-2 s-1, Jc = 1.21·1020 at. m-2 s-1
5.3 Difuzijski koeficient kroma v Cr2O3 je 6⋅10-15 cm2 s-1 pri temperaturi 727 ºC in 10-9
cm2 s-1 pri temperaturi 1400 ºC. Izračunajte aktivacijsko energijo in difuzijsko
konstanto.
" Q = 248 383 J mol-1, D0 = 0.057 cm2 s-1
5.4 Folijo iz železa, debeline 2.54·10-3 cm, uporabimo za razdelitev plina s koncentracijo
5·108 atomov vodika cm-3 in plina s koncentracijo 2·103 at. H cm-3 pri temperaturi
650 ºC. Železo kristalizira v telesno centrirani kubični mreži, D0 je 1.2·10-7 m2 s-1,
potrebna aktivacijska energija pa 15050 J mol-1. Določite koncentracijski gradient
vodika in fluks vodika skozi folijo.
Δc
" = −1.968 ⋅1011 at. cm −4 , J = 3.320·107 at. (cm2s)-1
Δx
Difuzija 24

5.5 Posoda za shranjevanje dušika pri 700 ºC je sferične oblike s premerom 4 cm in z

debelino stene 0.5 mm. Narejena je iz železa, ki ima telesno centrirano kubično
mrežo. Koncentracija dušika na notranji strani je 0.05 at. %, na zunanji pa 0.002 at.
%. Izračunajte koliko miligramov dušika se v eni uri izgubi iz posode. (a0 = 0.2866
nm, D0 = 4.7·10-7 m2 s-1, Q = 76600 J mol-1)

" m = 1.24 mg
5.6 Iz železa s telesno centrirano kubično mrežo želimo izdelati posodo za shranjevanje
vodika pri 400 ºC, pri kateri bo izguba vodika maks. 50 g cm-2 letno. Koncentracija
vodika na eni strani je 0.05 at./osnovno celico, na drugi strani pa 0.001 at./osnovno
celico. Določite minimalno debelino železa. (a0 = 0.2866 nm, D0 = 1.2·10-7 m2 s-1, Q
= 15050 J mol-1)
" Δx = 1.77 mm
5.7 Iz železa s telesno centrirano kubično mrežo je izdelana posoda za shranjevanje
vodika pri 400 ºC. Debelina stene posode je 2 mm, njena površina pa 50 cm2. Iz
posode se letno izgubi 2 kg vodika. Izračunajte koncentracijo vodika na zunanji
strani, če je koncentracija na notranji strani 2⋅1021 at. H cm-3. (D0 = 1.2 ⋅10-7 m2 s-1, Q
= 15 050 J mol-1)
" cz = 1.23·1020 at. cm-3
5.8 Jeklo, ki vsebuje 0.1 % C, je podvrženo procesu karbonizacije s 1 % koncentracijo
ogljika na površini. Proces poteka pri temperaturi 980 °C, ko železo kristalizira v
ploskovno centrirani kubični mreži. Difuzijska konstanta je 2.3·10-5 m2 s-1,
aktivacijska energija pa 137700 J mol-1. Izračunajte koncentracije ogljika po preteku
1 ure na globinah:
a) 0.1 mm
b) 0.5 mm in
c) 1mm.
" a) cx = 0.86 %, b) cx = 0.42 %, c) cx = 0.16 %
5.9 Karbonizacija jekla z 0.2 % ogljika poteka 2 uri. Koncentracija ogljika na površini je
1.1 %. Kolikšna temperatura je potrebna, da je na globini 0.5 mm pod površino
koncentracija ogljika v jeklu 0.5 %. Predpostavimo, da železo kristalizira v
ploskovno centrirani kubični mreži(D0 = 2.3·10-5 m2 s-1, Q = 137700 J mol-1).
" T = 904 ºC
5.10 Karbonizacija jekla z 0.15 % ogljika poteka pri 1100 ºC z 0.90 % koncentracijo
ogljika na površini. Po kolikšnem času je koncentracija ogljika 0.35 % na globini 1
mm pod površino? (D0 = 2.3·10-5 m2 s-1, Q = 137700 J mol-1)
" t = 51 min
5.11 Jeklo z vsebnostjo 0.8 % ogljika bomo uporabljali pri temperaturi 950 ºC v okolju, ki
ne vsebuje ogljika. Koliko časa lahko jeklo uporabljamo v takšnih pogojih, če sme
vsebnost ogljika pasti pod 0.75 % le v zunanji plast debeline 0.02 cm? (D0 = 2.3·10-5
Difuzija 25

m2 s-1, Q = 137700 J mol-1)

" t = 3.3 min
5.12 Proces karbonizacije lahko uspešno opravimo v 1 uri pri temperaturi 1200 ºC. Ker
želimo zmanjšati stroške proizvodnje, predlagamo znižanje temperature na 950 ºC.
Koliko časa mora v tem primeru teči postopek? (D0 = 2.3·10-5 m2 s-1, Q = 137700 J
mol-1)
" t = 9.77 h
6 MEHANSKE LASTNOSTI
Odziv materiala na aplicirano silo preiskujemo z mehanskimi testi. Rezultati teh testov so
mahanske lastnosti materiala. Med najpomembnejše mehanske lastnosti spada trdnost
(natezna, tlačna, upogibna, torzijska), sposobnost deformacije, trdota in žilavost. Obremenitev
je lahko statična (mrtva obremenitev), živa obremenitev, udarna ali obremenitev, ki se
spreminja s časom. Poznavanje mehanskih lastnosti materialov je osnova pri projektiranju
gradbenih objektov. Pri statični obremenitvi nas zanima porušna sila, to je sila, ki je potrebna,
da "prelomi" material oz. sila, ki pretrga notranje vezi med delci. Izražamo jo na enoto
površine in jo imenujemo trdnost materiala. Glede na trdnost materialov se po evropskih
standardih projektirajo vsi statični konstrukcijki elementi. Pri nateznem testu spremljamo tudi
deformacije preizkušancev in rezultat tega preizkusa je σ-ε diagram. Delovni diagram
materiala je razdeljen na elastično in plastično območje deformacij. O elastičnih deformacijah
govorimo, ko se material po prenehanju delovanja sile vrne v prvotni položaj. V tem območju
velja Hookov zakon, ki podaja povezavo med napetostjo in raztezkom. Pri plastičnih
deformacijah pa se material po delovanju sile ne povrne v prvotni položaj in ostane trajno
deformiran. Razmerje med longitudinalnimi in lateralnimi elastičnimi deformacijami, ki se
istočano dogajajo podaja Poissonov količnik (μ). O duktilnosti govorimo, ko materialu s
statično silo preizkušamo sposobnost plastičnega deformiranja. Materiale z nizko duktilnostjo
imenujemo krhki materiali. Pri takih materialih porušitev nastopi pri nizkih deformacijah.
Sposobnost deformacije je pomembna predvsem pri projektiranju zgradb, saj nas bolj
deformabilen material (duktilen) v primeru preobremenitve opozori na napako, s tem se
izognemo hipni porušitvi in lahko poškodovan element saniramo. Trdota je sposobnost
materiala, da se z zunanjo povšino upira prodoru tujka v sam material. V gradbeništvu je
pomembna predvsem na obrabnih površinah (pohodna tla, vozišča). Žilavost je sposobnost
materiala, da se upira nastanku in širjenju razpoke. Merilo za žilavost je energija, ki je
potrebna za porušitev preizkušanca.

6.1 Polivinil – klorid se pri natezni obremenitvi obnaša tako, kot je prikazano na σ-ε
diagramu (Slika 6.1).
a) Izračunajte modul elastičnosti!
b) Za nosilno vrv s prerezom 2 cm2 določite maksimalno obtežbo za katero
Hookov zakon še velja.
c) Dimenzionirajte nosilno vrv okroglega prereza (d = ?) tako, da se pri obtežbi 40
N in začetni dolžini 3 m, ne bo podaljšala za več kot 4 cm! Kakšen naj bo njen
premer, da se ne bo podaljšala za več kot 10 cm?
" E = 4.2 MPa, F = 13 N, d1 = 30 mm, d2 = 24 mm
6.2 Palica, narejena iz polimernega materiala, ima dimenzije 25 x 50 x 380 mm. Modul
elastičnosti tega polimera je 4 GPa, meja proporcionalnosti pa je pri 82 MPa.
Kolikšna sila je potrebna, da se palica elastično raztegne za 7 mm?
" F = 92.11 kN
Mehanske lastnosti 27

6.3 Aluminjasti trak debeline 0.5 cm mora prenesti obtežbo 50 kN brez trajnih
deformacij. Meja elastičnosti aluminija je 125 MPa. Določite minimalno širino traku!
" w = 8 cm

Slika 6.1: Natezni diagram polivinil - klorida

6.4 Z jeklenim drogom premera 31 mm in dolžine 15.25 m bomo dvignili breme z maso
20 ton. Izračunajte dolžino droga med dvigovanjem. Modul elastičnosti jekla je 210
GPa, meja proporcionalnosti pa je pri 320 MPa.
" l = 15.269 m
6.5 Titanova palica premera 10 mm in dolžine 204 mm ima mejo plastičnosti 345 MPa,
modul elastičnosti 110 GPa in Poissonovo razmerje 0.30. Določite dolžino in premer
palice, če nanjo apliciramo silo 2.2 kN.
" l = 204.052 mm, d = 9.9992 mm
6.6 Če bakreno palico premera 1.5 cm obremenimo z natezno napetostjo se njen premer
zmanjša na 1.498 cm. Določite aplicirano silo! Modul elastičnosti bakra je 124.8
GPa, Poissonovo razmerje pa 0.36.
" F = 81.7 kN
6.7 Na jeklenico premera 2 cm in dolžine 5 m obesimo breme z maso 1 t. Modul
elastičnosti jekla je 210 GPa, njegova gostota je 7.9 g cm-3.Poissonovo razmerje pa
0.3. Izračunajte dolžino in debelino jeklenice med obremenitvijo! Upoštevajte tudi
njeno lastno težo!
" l = 5.00075 m, d = 1.99991 cm
6.8 Preizkušanec iz aluminijeve zlitine ima začetno dolžino 50 mm in začetni premer
12.5 mm. Med preizkusom se vzorec raztegne tako, da je po porušitvi dolg 55.02
mm, njegov premer pa je 9.85 mm. Izračunajte duktilnost aluminijeve zlitine!
" R = 10 %, RP = 38 %
Mehanske lastnosti 28

6.9 Magnezijev trak širine 8 cm in debeline 0.15 cm in dolžine 5 m želimo raztegniti na

končno dolžino 6.2 m. Modul elastičnosti magnezija je 45 GPa, njegova meja
plastičnosti pa 200 MPa. Izračunajte, kolikšna naj bo dolžina traku, preden obtežba
popusti!
" l = 6.222 m
6.10 Na vzorcu ZrO2 (dolžina 200 mm, širina 10 mm in debelina 5 mm) opravimo
upogibni preizkus. Podpori sta 100 mm narazen. Pri obtežbi 4 kN se vzorec upogne
za 0.94 mm in se zlomi. Izračunajte upogibno trdnost in upogibni modul, če
predpostavimo, da ni plastičnih deformacij.
" Rf = 2.4 GPa, U = 851 GPa
6.11 Vzorec dolžine 10 cm, širine 1.5 cm in debeline 0.6 cm obremenimo na upogib.
Podpori sta 7.5 cm narazen. Upogibni modul materiala je 480 GPa. Izračunajte silo
pri zlomu in upogibno trdnost, če pride do loma pri upogibu 0.09 mm.
" F = 1327 N, Rf = 276.5 MPa
6.12 Termostabilni element, ki vsebuje keramične delce, se mora upogniti za 0.5 mm pri
obtežbi 500 N. Element je 2 cm širok, 0.5 cm visok in 10 cm dolg. Upogibni modul
polimera je 6.9 GPa. Določite minimalno razdaljo med podporama in preverite ali se
bo pri teh pogojih polimer zlomil. Njegova upogibna trdnost je 85 MPa.
" L = 4.1 cm, loma ni
6.13 Za Brinellov test trdote smo uporabili kroglico premera 10 mm in jo obtežili s 500
kg. Premer vtiska v aluminijevi plošči je bil 4.5 mm. Izračunajte trdoto po Brinellu.
" HB = 292 N mm-2

Slika 6.2: Rezultati preiskusa z utrujanjem za orodno jeklo

6.14 Za žgalno peč želimo iz orodnega jekla izdelati rotirajočo gred dolžine 2.44 m. Gred
Mehanske lastnosti 29

bo leto dni izpostavljena obtežbi 50 kN in se bo vrtela s hitrostjo enega obrata na

minuto. Dimenzionirajte gred, ki bo ustrezala tem pogojem. Pri tem si pomagajte s
priloženim diagramom (Slika 6.2).
" d ≈ 14 cm
6.15 Za preizkus lezenja uporabimo vzorec dolžine 50 mm in premera 15 mm. Začetna
aplicirana napetost je 67 MPa. Ob porušitvi je premer vzorca 13.2 mm. Izračunajte
obtežbo in dejansko napetost v vzorcu v trenutku porušitve!
" F = 11.84 kN, σdej = 86.5 MPa
6.16 Palica iz železo-krom-nikljeve zlitine ima osnovno ploskev velikosti 5 mm x 20 mm.
Uporabljati jo želimo pri temperaturi 1040 ºC, pri čemer naj bo njena življenjska
doba 10 let. Določite največjo silo s katero je palica lahko obremenjena! Pri
reševanju si pomagajte z grafom (Slika 6.3).
" F ≈ 700 N

Slika 6.3: Rezultati preizkusa lezenja za Fe-Cr-Ni zlitino

6.17 Nerjaveče jeklo preizkušamo na lezenje pri temperaturi 705 ºC in zberemo podatke
prikazane v tabeli (Tabela 6.1). Določite materialni konstanti - eksponenta n in m.
Namig: Podatke vrišite v logaritemsko mrežo (najdete jo v Prilogi II). Naklona dobljenih premic sta
eksponenta n in m.

" n = 6.9, m = -6.9

6.18 Dimenzionirajte 3 m visok steber okroglega prereza, ki bo med eksploatacijo
prenašal tlačno silo 500 kN, če je steber izdelan iz:
a) hrastovega lesa z gostoto 800 kg m-3, ki ima tlačno trdnost v longitudinalni
Mehanske lastnosti 30

smeri 43 MPa ali

b) betona MB 30, ki ima gostoto 2300 kg m-3.
" a) d = 12.2 cm, b) d = 14.6 cm
Tabela 6.1: Čas porušitve in hitrost lezenja nerjavečega jekla pri
temperaturi 705ºC v od aplicirane napetosti.
σ (MPa) t (h) L (%/h)
106.9 1700 0.022
128,2 700 0.068
147,5 180 0.201
160,0 110 0.332

6.19 Izračunajte specifični modul elastičnosti aluminijeve zlitine, ki vsebuje 4 % litija!

Potrebni podatki so na sliki (Slika 6.4)!
" Espec. = 30 MPa kg-1 m3

Slika 6.4: Vpliv litija na modul elastičnosti in na gostoto aluminijevih zlitin

7 FIZIKALNE LASTNOSTI
Tako kot mehanske lastnosti so tudi fizikalne lastnosti pomembne pri izbiri materialov za
gradbene objekte. Med pomembnejše fizikalne lastnosti spada gostota materiala, poroznost,
higrofizikalne lastnosti (vlažnost, higroskopnost, kapilarni dvig, krčenje in nabrekanje),
termotehnične lastnosti (toplotna prevodnost, termično raztezanje, odpornost na požar) ter
ostale lastnosti, ki vplivajo na obstojnost in namen uporabe (odpornost na mraz, prepustnost
plinov in par, akustične in optične lastnosti).

7.1 Iz proizvodnega obrata moramo na gradbišče pretovoriti 900 m2 izolacijskih plošč z

debelino 10 cm in gostoto 400 kg m-3. Na razpolago imamo tovornjak z nosilnostjo
12 t in prostornino kesona 25 m3. Izračunajte koliko voženj bo tovornjak opravil!
" n=4
7.2 Iz predelovalnega obrata moramo na gradbišče pretovoriti 70 m3 lesa, ki ima 12 %
vlažnosti. Gostota suhega lesa je 600 kg m-3 . Na razpolago imamo tovornjak z
nosilnostjo 10 t in prostornino kesona 20 m3. Izračunajte koliko voženj bo moral
opraviti tovornjak.
" n=5
7.3 Gostota hrastovine, ki vsebuje 12 % vlage, je 680 kg m-3. Izračunajte:
a) gostoto popolnoma suhe hrastovine in
b) vlažnost vzorca (%), katerega gostota je 900 kg m-3.
" a) ρ0% = 607 kg m-3, b) H = 48.3 %
7.4 Popolnoma suh vzorec lesa dimenzij 75 x 100 x 300 mm ima gostoto 0.35 Mg m-3.
Izračunajte:
a) volumen vode, ki ga mora vzorec lesa absorbirati, da bo vlažnost znašala 120 %
in
b) gostoto lesa po absorbciji te količine vode
" a) V = 0.945 l, b) ρ120% = 0.77 Mg m-3
7.5 Kupili smo 3 m3 sveže posekanega orehovega lesa. Ob nakupu je les imel maso 2580
kg in 45 % vlažnost. Les bomo posušili na zraku in pričakujemo, da bo njegova
vlažnost padla na 15 %. Kolikšna bo masa kupljenega lesa po končanem sušenju?
" m = 2046.2 kg
7.6 Kolikšna je naravna vlažnost in količina vode v 1 m3 agregata nazivne frakcije 4/8?
Nasuta gostota agregata je 1750 kg m-3. Masa vlažnega vzorca znaša 3250 g, po
sušenju do kostantne mase na 110 °C pa znaša masa suhega vzorca 3218 g.
Fizikalne lastnosti 32

" H = 0.994 %, mH20 = 17.5 kg

7.7 Za 20 l malte je potrebno zmešati 12 kg cementa, 3 kg vode in 30 kg peska. Koliko
peska in koliko vode naj natehtamo, če vsebuje pesek 10 % vlage?
" mp = 33 kg, mv = 0 kg
7.8 Za 1 m3 betona je potrebno zmešati 230 kg cementa, 110 kg vode, 640 kg peska in
1380 kg grobega agregata. Koregirajte recepturo, če je vlažnost peska 6 %, vlažnost
grobega agregata pa 3 %!
" mp = 678.4 kg, mga = 1421.4 kg, mv = 30.2 kg
7.9 Silicijev karbid (SiC) ima gostoto 3.1 g cm-3. S sintranjem SiC proizvedemo izdelek,
katerega volumen je 500 cm3 in ki ima maso 1200 g. Po namakanju v vodo ima
izdelek maso 1250 g. Izračunajte gostoto sintranega materiala s porami, poroznost in
delež zaprtih por glede na volumen vseh por v izdelku!
" ρ = 2.4 g cm-3, p = 23 %, f = 0.56
7.10 Keramični izdelek proizvedemo s sintranjem Al2O3. Gostota Al2O3 je 3.96 g cm-3,
masa izdelka pa 80 g. V njem pa se nahajajo zaprte in odprte pore. Za določanje
poroznosti izdelek potopimo v vodo in počakamo, da se pore zapolnijo. Masa z vodo
zasičenega izdelka je 92 g tehtano na zraku in 58 g tehtano v vodi. Izračunajte
skupno poroznost izdelka ter delež odprtih in delež zaprtih por!
" p = 41 %, po = 35 %, pz = 6 %
7.11 Pri preiskavi vpijanja vode opečnega zidaka je bil dvig vode po 30 minutah 5 cm.
Kolikšen bo kapilarni dvig po dveh urah?
" h = 10 cm
7.12 Izmerjena gostota granita s porami je 2350 kg m-3 in poroznost 7 %. Suh vzorec tega
granita ima maso 500 g. Izračunajte maso vzorca, če je z vodo zapolnjenih 50 % por!
" m = 507 g
7.13 Gostoto kamna s porami določimo s hidrostatičnim tehtanjem. Masa suhega vzorca je
715 g, masa vzorca z nasičenimi porami merjena na zraku je 760 g, medtem ko je
masa vzorca merjena v vodi 495 g. Izračunajte funkcionalno (odprto) poroznost!
" pop = 16.98 %
7.14 Na vzorcu naravnega kamna določamo gostoto in funkcionalno (odprto) poroznost s
hidrostatičnim tehtanjem. Pri tem ugotovimo, da je masa suhega vzorca 1725 g, masa
vzorca, katerega pore so zasičene z vodo, je 1754 g in masa vzorca tehtanega v vodi
je 1069 g. Izračunajte gostoto vzorca s porami, volumen funkcionalnih por in njihov
volumski delež!
" ρ = 2.518 g cm-3, V = 29 cm3, pop = 4.23 %
7.15 Vzorec kamna ima maso 3 kg. Gostota tega kamna s porami je 2.6 g cm-3, gostota
Fizikalne lastnosti 33

brez por pa 2.7 g cm-3. Izračunajte volumen por v izbranem vzorcu!

" V = 42.7 cm3
7.16 Bakrena palica ima pri temperaturi T0 = 0 ˚C dolžino 201 cm, palica iz cinka pa 200
cm. Temperaturni koeficient linearnega raztezka za baker znaša 1.67·10-5 K-1, za cink
pa 3.0·10-5 K-1. Pri kateri temperaturi sta palici enako dolgi?
" T = 378 ˚C
7.17 Z merilom, ki je umerjeno za temperaturo T0 = 20 ˚C, izmerimo pri temperaturi 10 ˚C
dolžino 2580.2 mm. Temperaturni koeficient linearnega raztezka je 1.2·10-5 K-1.
Izračunajte pravo vrednost dolžine!
" l = 2579.9 mm
7.18 Kolikšna napetost se pojavi v železniški tračnici, če se ta segreje za ΔT = 1 ˚C in se
ne more raztegniti? Temperaturni koeficient linearnega raztezka tračnice je 1.2·10-5
K-1, elastični modul pa 2·1011 N m-2.
" σ = 24 MPa
7.19 Jekleno palico dolžine 1 m s konstantnim presekom vstavimo med nepomični steni,
ki sta na razdalji 1 m (začetna napetost v palici je 0). Temperaturni koeficient
dolžinskega raztezka za jeklo je 12·10-6 °C-1, elastični modul jekla pa 210 GPa.
Kolikšna je napetost v palici, če jo segrejemo za 10 °C?
" σ = 25 MPa
7.20 Konca jeklene žice s polmerom 0.5 mm vpnemo tako, da je žica pri temperaturi 20 ˚C
napeta s silo 100 N. Kolikšna je napetost v žici, če žico ob nespremenjeni dolžini
ohladimo na temperaturo -20 ˚C? Temperaturni koeficient linearnega raztezka je
1.1·10-5 K-1 mm, elastični modul pa 200 GPa.
" F = 169 N
7.21 Opečni zid z debelino 30 cm in toplotno prevodnostj 0.7 W m-1K-1 nadomestimo s
plastjo plute z enakim prečnim presekom in toplotno prevodnostjo 0.05 W m-1K-1.
Kolikšna mora biti debelina plute, da je pri enaki temeraturni razliki toplotni tok
enak?
" d = 2.1 cm
7.22 Izračunajte razliko v lastni teži 3 m dolgega droga s premerom 10 cm, če namesto
čistega aluminija uporabimo zlitino z 2 % litija! Potrebni podatki so na sliki (Slika
6.4)!

" ΔFg = 34.7 N

8 KEMIJSKE LASTNOSTI
Kemične lastnosti materialov so odvisne od kemične sestave samega materiala, lastnosti
kemijskih elementov in vezi med njimi. V gradbeništvu so te lastnosti pomembne, saj
vplivajo na samo trajnost materiala, ki je odvisna od kemičnega odziva materiala na agresivne
snovi iz okolja (soli itd). Kot najpomembnejša je odpornost na korozijo. To je proces pri
katerem se kovinsko stanje spremeni v nekovinsko in tako neugodno vpliva na kostrukcijski
element (zmanjšanje trdnosti). V procesu korozije zaradi interakcije kovine z okoljem, se
kovina vrača v stabilno stanje (oksidi-rude), ki ga najdemo v naravi. Ta proces se lahko pojavi
v suhem okolju (oksidacija) ali v mokrem okolju (elektrokemijska korozija). Korozijo lahko
preprečujemo z visoko čistostjo kovin, legirnimi dodatki, toplotnimi postopki s katerimi
modificiramo mikrostrukturo in oblikovanjem (minimizacija kontaktne površine). Kovine
lahko dodatno zaščitimo pred korozijo, kar dosežemo z barvanjem, inhibatorji (snovi, ki
tvorijo izolacijske prevleke) in ostalimi prevlekami, kot so kovinska, oksidna, katodna.

8.1 Določite potreben tok, če želimo z 0.1 m2 katodo proizvesti 100 g platine na uro!

" I = 55 A
8.2 Mesto korodiranja je sestavljeno iz 0.03 m2 plasti bakra in 0.002 m2 plasti železa s
specifičnim električnim tokom 6000 A m-2. Kateri material je anoda in kolikšna je
izguba kovine na anodi v 1 uri?
" Fe, 187.5 g h-1
8.3 Na mestu spoja med železom in cinkom je apliciran specifični tok skozi železo enak
1000 A m-2. Izračunajte masno izgubo cinka, :
a) če je plast cinka velika 0.001 m2, železa pa 0.1 m2 ter
b) če je plast cinka velika 0.1 m2 in železa 0.01 m2!
" a) 12.2 g h-1, b) 1.22 g h-1
8.4 4 metre dolga bakrena cev z notranjim premerom 50 mm je povezana na proizvodni
stroj, ki povzroča tok 0.05 A skozi cev. Stena cevi je debela 3 mm. Izračunajte čas, ki
bo potreben, da začne cev puščati ob predpostavki, da je korozija enakomerna po
celotni cevi.
" t = 34 years
9 HLADNO UTRJEVANJE IN ŽARENJE

9.1 Bakreno ploščo debeline 10 mm bomo s hladno obdelavo – valjanjem, obdelali v

dveh korakih. Prvič bomo njeno debelino reducirali na 5 mm, tako dobljeno ploščo
pa nadalje na končno debelino 1.6 mm. Določite končni procent hladne predelave in
natezno trdnost končnega izdelka. Pomagajte si z grafom (Slika 9.1).
" HP = 84 %, σn = 550 MPa

Slika 9.1: Učinek hladne predelave na mehanske lastnosti bakra

9.2 Določite proizvodni postopek, pri katerem bomo izdelali bakreno ploščo debeline 1
mm, z natezno trdnostjo najmanj 430 MPa, mejo plastičnosti višjo od 400 MPa in
razteznostjo vsaj 5 %. Pomagajte si z grafom (Slika 7.1).
" 38 % < HP < 45 %, 1.61 mm < h0 < 1.82 mm
9.3 Bakreno žico premera 5 mm želimo izdelati z vlečenjem. Začetni premer žice je 9
mm. Ali je pri takšnem postopku pride do porušitve (raztrganja) žice? Pomagajte si z
z grafom (Slika 7.1).
" porušitve ni (σ < σn)
10 OSNOVE STRJEVANJA
Strjevanje je proces pri katerem se tokoče stanje spremeni v trdno. Ureditev atomov se iz
reda kratkega dosega spremeni v red dolgega dosega. Strjevanje je sestavljeno iz nukleacije
(tvorbe kali) in rasti kristalnega zrna. Do strjevanja pride, ker je energija stanja trdne faze
nižja od energije stanja tekoče faze. Tekoče kovine težijo k podhlajevanju, strjevanje se prične
pri temperaturi, ki je nižja od temperature tališča, kar opisuje ohlajevalna krivulja (graf
temperature v odvisnosti od časa). Ta sestoji iz 3 delov. Prvi strmo padajoči del opisuje
ohlajanje taline na temperaturo tališča. Na vodoravnem delu temperatura ne pada, ker se
spošča latentna (kristalizacijska) toplota. Ponovno strmo padajoči del opisuje ohlajevanje
strjene kovine na temperaturo okolja. Nukleacija je proces, ki pripelje do kritične velikosti
trdnega jedra. Pri homogeni je za nastanek stabilnega jedra zadostna podhladitev. Heterogena
nukleacija pa je proces pri katerem se kovina strjuje s pomočjo tujih snovi (trdnih primesi).
Kristal raste, ko se atomi pritrdijo na stabilno jedro. Narava rasti je odvisna od odvajanja
toplote (specifična toplota taline in latentna toplota strjevanja). Odvajanje specifične toplote
poteka s sevanjem v atmosfero ali s prevajanjem v posodo v kateri je talina (kokilo). Rast zrna
je lahko planarna (brez podhladitve) ali dendritna (pri podhlajeni talini). S kontrolo nukleacije
in rasti kristalnega zrna lahko kontroliramo strukturo in s tem mehanske lastnosti materiala.
Minimalno velikost skupkov atomov v talini, ki določa stabilnost trdnega delca in njegovo
rast v talini imenujemo kritični polmer.

10.1 Izračunajte polmer kritičnega jedra in število atomov v njem pri homogeni nukleaciji
niklja. Nikelj kristalizira v ploskovno centrirani kubični mreži z mrežnim
parametrom 0.3517 nm.
Ravnotežna temperatura strjevanja: Tt = 1453 ºC
Latentna toplota: ΔHl = 2756·106 J m-3
Specifična prosta energija: σ = 255·10-3 J m-2
Podhladitev: ΔT = 480 ºC
" r* = 6.65·10-8 cm, N = 113

10.2 Izračunajte polmer kritičnega jedra in število atomov v njem pri homogeni nukleaciji
železa. Železo kristalizira v telesno centrirani kubični mreži z mrežnim parametrom
0.2866 nm.
Ravnotežna temperatura strjevanja: Tt = 1538 ºC
Latentna toplota: ΔHl = 1737·106 J m-3
Specifična prosta energija: σ = 204·10-3 J m-2
Podhladitev: ΔT = 420 ºC
" r* = 10.128·10-8 cm, N = 370

10.3 Predpostavimo, da se mora pri homogeni nukleaciji niklja združiti 5000 atomov, da
nastane stabilno jedro. Kolikšna podhladitev je potrebna? Nikelj kristalizira v
ploskovno centrirani kubični mreži z mrežnim parametrom 0.3517 nm. (Tt = 1453 ºC,
ΔHl = 2756·106 J m-3, σ = 255·10-3 J m-2)
Osnove strjevanja 37

" ΔT = 136 ºC
10.4 Izračunajte dendritni delež zrn, ki nastane med strjevanjem železa, če le-ta poteka pri:
a) podhladitvi 10 ºC,
b) podhladitvi 200 ºC in
c) homogeno (za homogeno nukleacijo je potrebna podhladitev za 420 ºC)
Specifična toplota taline železa je 5.78·106 J (ºC m3)-1, latentna toplota pa 1737·106 J
m-3.
" a) f = 0.03, b) f = 0.67, c) 100 %
10.5 Analiza nikljevega odlitka pokaže, da je v njem 28 % dendritnih zrn. Izračunajte
temperaturo pri kateri je potekalo strjevanje! Specifična toplota taline železa je
4.1·106 J (ºC·m3)-1, latentna toplota je 2756·106 J m-3, temperatura tališča niklja je
1453 ºC.
" Ts = 1265 ºC
10.6 Na ohlajevalni krivulji (Slika 10.1) označite in zapišite:
a) temperaturo litja,
b) temperaturo strjevanja,
c) supertoploto,
d) hitrost ohlajanja pred začetkom strjevanja,
e) celotni čas strjevanja,
f) lokalni čas strjevanja in
g) podhladitev.
ΔT
" a) Tlitja = 480 ºC, b) Tstrjevanja = 330 ºC, c) ΔTs = 150 ºC, d) vT = = 1.15 °C s −1 , e) tc = 480
Δt
s, f) tl = 350 s, g) ΔT = 0 ºC

Slika 10.1: Ohlajevalna krivulja

Osnove strjevanja 38

10.7 Talina bakra pri atmosferskih pogojih vsebuje 0.01 % (masni) kisika. Z namenom, da
izdelki ne bi vsebovali plinskih mehurčkov, želimo znižati vsebnost kisika na 10-5 %.
Določite postopek za razplinjenje bakra!
" p = 0.1 Pa
10.8 Topnost vodika v tekočem aluminiju pri temperaturi 715 ºC je 10 mm3 g-1 Al.
Izračunajte volumski delež vodika v trdnem aluminijevem odlitku, če ves vodik
ostane ujet v aluminiju v obliki mehurčkov.
" 2.7 %
11 TRDNE RAZTOPINE IN FAZNA RAVNOTEŽJA
Faza je homogeni del sistema, ki ima enako strukturo in atomsko ureditev, isto sestavo z
enakimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi in določeno mejno področje. Fazni diagram
prikazuje faze in njihove sestave pri vseh kombinacijah temperatura/sestava faze. Fazni
diagrami za materiale običajno vsebujejo eno ali več trifaznih reakcij.

11.1 Izračunajte število prostostnih stopenj v točkah: a, b, c, d, e, f, g! (Slika 11.1)

" Pa = 2, Pb = 1, Pc = 2, Pd = 1, Pe = 2, Pf = 0, Pg = 1

Slika 11.1: Fazni p – T diagram enokomponentnega sistema

11.2 Trojna točka vode je pri tlaku 706 Pa in pri temperaturi 0.0075 ºC. Skicirajte
enokomponentni fazni diagram, pri tem pa uporabite še svoje znanje o vodi pri
atmosferskem tlaku (105 Pa).
"
11.3 Izberite Cu-Ni zlitino, ki jo lahko talimo in ulivamo pri 1350 ºC, vendar se pri
uporabi na 1200 ºC ne bo talila. Pomagajte si z faznim diagramom (Slika 11.2).
" 30 < % Ni < 60
11.4 S pomočjo Hume – Rothery-evega zakona ugotovite, ali pri sistemu magnezij –
kadmij lahko pričakujemo neomejeno topnost! Potrebne podatke poiščite v
priročnikih ali na spletu!
" Neomejena topnost je pričakovana!
11.5 S pomočjo faznega diagrama (Slika 11.2) določite:
a) število prostostnih stopenj
Trdne raztopine in fazna ravnotežja 40

b) količine faz
c) sestavo faz
za zlitino Cu – 40 % Ni pri temperaturah 1400 ºC, 1300 ºC, 1250 ºC in 1200 ºC.
" T1 = 1400 ºC:
a) P = 2; b) L = 100 %, α = 0 %; c) L: Cu-40 %Ni;
T2 = 1300 ºC:
a) P = 2; b) L = 100 %, α = 0 %; c) L: Cu-40 %Ni;
T3 = 1250 ºC:
a)P = 1; b) L = 27 %, α = 73 %; c) L: Cu-32 %Ni, α: Cu-43 %Ni;
T4 = 1200 ºC:
a) P = 2; b) L = 0 %, α = 100 %; c) α: Cu-40 %Ni

Slika 11.2: Fazni diagram baker – nikelj

12 DISPERZIJSKO UTRJEVANJE S STRJEVANJEM
Z materiali, ki vsebujejo dve ali več faz dosežemo disperzijsko utrjevanje. Spojina, ki je
sestavljena iz dveh ali več elementov se imenuje intermetalna spojina. Za optimalno
utrjevanje je potrebno veliko število trdnih vklučkov (precipitatov) vloženih v mehki osnovi
ali matriki. V principu gre za utrjevanje z dodatkom sekundarne faze. Za disperzijsko
utrjevanje se ponavadi kot precipitati uporabljajo intermetalne spojine, ki so trdne toda krhke.
Precipitati morajo biti majhni, okrogli in za večjo trdnost je potrebno večje število slednjih na
enoto volumna.

12.1 Osnovna celica intermetalne spojine Ti-Al je prikazana na sliki (Slika 12.1).
Izračunajte mrežni parameter c0, če je teoretična gostota te intermetalne spojine 3.84
g cm-3!
" c0 = 0.407 nm

Slika 12.1: Osnovna celica intermetalne spojine Ti-Al

12.2 Osnovna celica intermetalne spojine Ni-Al je prikazana na sliki (Slika 12.2).
Izračunajte teoretično gostoto intermetalne spojine, če kristalizira v ploskovno
centrirani kubični celici!
" ρT = 6.25 g cm-3
12.3 Definirajte trifazne reakcije na hipotetičnem faznem diagramu na sliki (Slika12.3)!

"
12.4 Na osnovi evtektičnega faznega diagrama Pb – Sn (Slika 12.4) določite:
Disperzijsko utrjevanje s strjevanjem 42

a) likvidus, solidus, solvus in evtektik,

b) topnost Sn v trdnem Pb pri 100 ºC,
c) maksimalno topnost Pb v trdnem Sn,
d) količino β faze, ki nastane, če zlitino Pb-10 % Sn ohladimo na 0 ºC,
e) količino in sestavo faz v trdni raztopini v evtektiku in
f) za zlitino Pb – 30 % Sn določite faze, njihovo količino in sestavo pri
temperaturah 300, 200, 184, 182 in 0 ºC.
" b) Pb-6 % Sn, c) Sn-2 % Pb, d) β = 8 %, e) α = 46 %, β = 54 %; α: Pb-19 % Sn, β: Pb-98
% Sn, f) T1 = 300 ºC: L = 100 %, α = 0 %, β = 0 %; L: Pb-30 % Sn; T2 = 200 ºC: L = 32 %, α
= 68 %, β = 0 %; L: Pb-58 % Sn, α: Pb-17 % Sn; T3 = 184 ºC: L = 30 %, α = 70 %, β = 0 %;
L: Pb-17 % Sn, α: Pb-61 % Sn; T4 = 182 ºC: L = 0 %, α = 84 %, β = 16 %; α: Pb-17 % Sn, β:
Pb-98 % Sn; T5 = 0 ºC: L = 0 %, α = 99 %, β = 1 %; α: Pb-2 % Sn, β: 100 % Sn

Slika 12.2: Osnovna celica intermetalne spojine Ni-Al

Slika 12.3: Hipotetični fazni diagram

Slika 12.3: Hipotetični fazni diagram

Disperzijsko utrjevanje s strjevanjem 43

183ºC

Slika 12.4: Fazni diagram svinec - kositer

13 KOMPOZITI
Kompozit dobimo tako, da združimo dva ali več materialov in s tem dobimo kombinacijo
lastnosti, ki jih ne moremo doseči le z enim materialom. Glede na obliko ločimo lamelarne,
partikularne in vlaknaste kompozite. Lamelarni kompoziti so narejeni iz plasti različnih
materialov (tanke prevleke, obloge, lesene vezne plošče, laminati). Partikularni kompoziti
vsebujejo delce, ki določajo kombinacijo lastnosti kompozita. Delci, ki kompozit stavljajo so
nepravilnih oblik in naključno zasedajo svoja mesta (beton, sredstva za brušenje, kermeti). Pri
partikularnih kompozitih lahko pride do izboljšanja mehanskih lastnosti, navadno pa dobimo
razne kombinacije drugih lastnosti. Materialom na ta način izboljšamo električno prevodnost,
odpornost na obrabo,temperaturo. Vlaknasti kompoziti so vrsta materialov, ki so ojačani z
vlakni in omogočajo izboljšavo vrste lastnosti, npr. trdnosti (armiran beton).

13.1 Izračunajte modul elastičnosti lamelarnega kompozita vzporedno z lamelami in

pravokotno nanje. Kompozit je sestavljen iz 0.01 cm debele plasti polimera, ki je
vložen med dve plasti stekla debeline 4 mm. Modul elastičnosti polimera je 5 GPa,
modul elastičnosti stekla pa 83 GPa.
" Ek║ = 82.06 GPa, Ek┴ = 69.91 GPa
13.2 V aluminijasto matico mase 8 kg vključimo 5 kg kontinuiranih borovih vlaken.
Elastični modul bora je pa 379 GPa, alumija pa 69 GPa. Izračunajte:
a) gostoto kompozita
b) elastični modul vzoredno z vlakni in
c) elastični modul pravokotno na vlakna!
" a) ρ = 2.53 g cm-3, b) Ek║ = 200.13 GPa, c) Ek┴ = 105.5 GPa
13.3 Matico iz epoksi smole armiramo z ogljikovimi vlakni, ki so kontinuirana v vzdolžni
smeri. V takšnem kompozitu je 60 volumskih odstotkov vlaken. Epoksi smola ima
natezno trdnost 0.1 GPa, ogljik pa 1.86 GPa. Kolikšen delež aplicirane natezne sile
prenašajo vlakna?
" f = 0.965
13.4 Poliesterska matica je armirana z Al2O3 vlakni. Natezna trdnost poliestra je 0.09 GPa,
Al2O3 pa 2.07 GPa. Kolikšen volumski delež vlaken moramo dodati, da le te
prenašajo 75 % aplicirane obtežbe?
" f = 0.115
13.5 Epoksi matico armiramo z 40 % steklenih vlaken. Tako proizvedemo kompozit s
premerom 2 cm, kateri mora prenašati obtežbo 25 000 N. Elastični modul epoksi
smole je 2.76 GPa, stekla pa 72.4 GPa. Kolikšna je napetost na vlaknih?
" σ = 188 MPa
Kompoziti 45

13.6 Niklju dodamo 2 masna odstotka torijevega oksida (ThO2). Vsak delček oksida ima
premer 100 nm. Gostota torijevega oksida je 9.69 g cm-3. Koliko delcev oksida se
nahaja v 1 mm3 kompozita?
" N = 35.4·109
13.7 Niklju dodamo 2 masna odstotka torijevega oksida torija. Pri sintranju dodamo kisik
in tvori se ThO2 v obliki kroglic, ki imajo premer 80 nm. Gostota torijevega oksida je
9.86 g cm-3.Izračunajte število kroglic v 1 cm3!
" N = 7.65·1013
13.8 Kroglica aluminijevega prahu ima premer 0.002 mm. Pri postopku oksidacije se na
površini kroglice ustvari tanki film Al2O3. Tega filma je 10 volumskih deležev.
Izračunajte povprečno debelino filma!
" d = 3.58·10-5 mm
13.9 Partikularni kompozit je izdelan iz 75 m. % WC, 15 m. % TiC, 5 m. % TaC in 5 m.
% Co. Gostote teh materialov so: ρWC = 15.77 g cm-3, ρTiC = 4.94 g cm-3, ρTaC = 14.5 g
cm-3. Določite gostoto kompozita!
" ρk = 11.52 g cm-3
13.10 Material za električne kontakte izdelamo tako, da v porozni volframov karbid
infiltriramo baker in sicer tako, da zapolnimo vse pore. Gostota končnega kompozita
je 12.30 g cm-3, gostota volframovega karbida pa 15.77 g cm-3. Izračunajte maso
bakra, ki jo potrebujemo za izdelavo 5 kg kompozita!
" mCu = 1849 g
14 BETON
Beton je partikularni gradbeni kompozit, ki ga izdelamo iz agregata, cementa in vode. V
nekaterih primerih dodamo razne dodatke (kemične, mineralne, posebne), s katerimi
izboljšujemo določene lastnosti betona (čas vezanja, odpornost proti zmrzovanju). Kot
agregat uporabljamo drobljen kamen, naravni prod in pesek ali recikliran material. Pri
projektiranju betona je pomembna granulometrijska sestava agregata, geometrijska oblika zrn,
mehanske lastnosti in primesi v agregatu, ki neugodno vplivajo na lastnosti betona (organske
primesi, obloge na delcih, neobstojni delci). Granulometrijska sestava pomeni kolikšen je
delež posameznih frakcij v celotnem agregatu in služi optimizaciji cementne paste v agregatu,
pri čemer so s standardom določene mejne krivulje. Deponiran agregat v betonarnah navadno
vsebuje nekaj vlage. Zaradi tega je potrebno od projektirane količine vode za pripravo betona
odšteti vodo, ki jo vsebuje agregat. Cement je silikatni material, ki sodi med hidravlična
veziva katera pri reakciji z vodo vežejo in se strjujejo v cementni kamen. Mehanske lastnosti
betona so odvisne od lastnosti agregata, cementnega kamna, količinskega razmerja med
obema ter fizikalnih in kemičnih vezi med njima. Pri projektiranju betona so pomembne tako
lastnosti sveže mešanice kot tudi lastnosti strjenega betona. Pri svežem betonu se preiskuje
temperatura, konsistenca in mikropore. Pri strjenem betonu je pomembna trdnost, obstojnost
in odpornost na razne vremenske vplive.

14.1 Za 1 m3 svežega betona določite količino cementa in gostoto svežega betona za

mešanico z vodocementnim faktorjem 0.5 in razmerjem med agregatom in cementom
6.5. V betonu pričakujemo 2.3 %. Gostota cementa je 3100 kg m-3, agregata pa 2700
kg m-3. Izračunajte tudi poroznost betona po 28 dneh, če je njegova gostota po 28
dneh 2358 kg m-3.
" mC = 302.5 kg, ρ = 2420 kg m-3, p28 = 2.5 %
14.2 Za 1 m3 svežega betona določite količino cementa, grobega in finega agregata ter
vode, če je vodocementno razmerje 0.42, gostota betona pa 2300 kg m-3. Razmerje
med cemetnom, finim agregatom in grobim agregatom je 1:2:4.
" mC = 310 kg, mAF = 620 kg, mAG = 1240 kg, mV = 130 kg
14.3 1 m3 betona bomo zmešali z vodocementnim razmerjem 0.55. Porabili bomo 260 kg
cementa in 1688 kg agregata. Gostota cementa je 3080 kg m-3 , v nasutem stanju pa
1180 kg m-3. Gostota agregata je 2600 kg m-3, v nasutem stanju pa 1688 kg m-3.
Določite masne in volumske odnose komponent ter efektivno prostornino svežega
betona!
" masno razmerje: mC : mA : mV = 1:6.49:0.55, volumsko razmerje: mC : mA : mV =
1:4.55:0.65, Vef=0.874 m3

14.4 V betonarni bomo za naročnika izdelali 100 m3 betona, ki bo imel volumsko razmerje
med cementom, peskom in grobim agregatom: C:P:G = 1:2:4. Vodocementni faktor
je 0.5 (glede na maso). Pesek vsebuje 6 m. % vode, grobi agregat pa 3 m. % vode. V
Beton 47

betonu ne pričakujemo zračnih mehurčkov. Gostota cementa je 1750 kg m-3, peska

2560 kg m-3, grobega agregata pa 2720 kg m-3. Izračunajte:
a) število vreč cementa, ki jih je potrebno naročiti, če je v eni vreči 50 kg cementa,
b) potrebno maso peska in grobega agregata,
c) količino vode, ki jo bo potrebno dodati v m3,
d) gostoto betona in
e) masno razmerje med cementom, peskom in grobim agregatom!
" a) 445 vreč cementa, b) mP = 68 925 kg, mG = 142 321 kg, c) VV = 3.053 m3, d) ρB = 2365
kg m-3, e) masno razmerje C:P:G=1:3:6

14.5 V projektni dokumentaciji je projektant za konstrukcijske elemente tipa A predvidel

beton marke 30 MPa (MB 30). Na mestu vgrajevanja betona smo za potrebe
kontrole kvalitete odvzeli 23 vzorcev. Po 28 dneh nege vzorcev v laboratoriju smo
opravili tlačni preiskus, katerega rezultati so zbrani v tabeli (Tabela 14.1). S pomočjo
statistične analize preverite ali beton ustreza marki, za katero je bil projektiran!
a) Izpolnite tabelo!
b) Narišite histogram.
c) Izračunajte povprečno vrednost tlačne trdnosti!
d) Določite eksperimentalni standardni odmik!
e) Določite odstotek rezultatov v območju x ± s !
f) Doseganje marke betona ocenjujemo na tri načine, glede na število meritev, ki
smo jih opravili. Ocenite marko betona (MB) po naslednjem kriteriju:
_
1. pogoj: x ≥ MB + 1.3 s
2. pogoj: xmin ≥ MB − 4 (MPa)

" c) x = 42.5 MPa, d) s = 2.1 MPa, e) 78 %, f) beton ustreza projektirani marki

Beton 48

Tabela 14.1: Rezultati preiskave tlačne trdnosti betona marke 30 MPa

Oznaka Dimenzije Ploščina Porušna sila Tlačna trdnost

vzorca S (cm2) F (MN) σ (MPa)
a (cm) b (cm)

1 20.0 20.2 1.839

2 20.2 20.1 1.613
3 20.1 20.0 1.680
4 19.9 20.0 1.562
5 20.0 19.7 1.570
6 20.1 20.0 1.655
7 19.7 20.0 1.561
8 20.0 19.8 1.472
9 20.0 20.0 1.760
10 20.0 20.0 1.517
11 19.9 20.1 1.649
12 20.0 20.0 1.657
13 20.1 20.1 1.601
14 19.9 20.1 1.698
15 20.1 20.0 1.421
16 19.9 20.0 1.538
17 19.8 19.9 1.614
18 20.0 20.0 1.648
19 19.9 20.0 1.589
20 20.0 19.9 1.603
21 19.9 20.0 1.593
22 20.0 20.1 1.597
23 20.0 19.6 1.548
15 KERAMIKE
Keramike so kompleksne kemijske spojine in trdne raztopine, ki vsebujejo kovinski in
nekovinski element. Pri keramičnih materialih nastopa ionska ali kovalentna vez in imajo zato
visoko trdoto, visoko krhkost, visoko temperaturo tališča, visoko termično stabilnost, nizko
električno prevodnost in nizko termično prevodnost. Keramike se plastično ne deformirajo,
krhkost pa se dodatno poveča ob prisotnosti majhnih razpok, tujkov in poroznosti. Natezne
lastnosti so kritično odvisne od velikost in oblike napak. Same lastnosti keramik so odvisne
od izdelave, čistoče in mikrostrukture. Mikrostruktura keramik je lahko kristalna, steklena ali
mešana. Kristalna keramika ima dobre lastnosti pri visokih temperaturah, njena plastična
deformacija poteka le pri visokih temperaturah. Steklena keramika ima slabe lastnosti pri
visokih temperaturah, pojavi se lahko viskozna plastična deformacija.

15.1 Določena keramika ima deklarirano natezno trdnost 500 MPa. Naredili smo vzorec iz
te keramike in pred testiranjem trdnosti opazili ozko razpoko globine 0.01 cm.
Rezultat nateznega testa pokaže, da do porušitve pride pri napetosti 10 MPa.
Izračunajte zaokrožitveni radij razpoke v njeni konici!
" r = 1.6·10-5 cm
15.2 Natezna trdnost določene keramike znaša 414 MPa. Pred testiranjem opazimo
razpoko globina 0.0254 cm. Zaradi te napake se keramika poruši pri napetosti 3.5
MPa. Izračunajte premer razpoke!
" r = 7.1·10-6 cm
15.3 Natezna trdnost keramike je 400 MPa. Zaradi poroznosti so na površini palice
razpoke dolžine 0.1 cm in polmera 5·10-5 m. Ali bo takšna keramika vzdržala
aplicirano napetost 30 MPa?
" Keramika bo vzdržala aplicirano napetost.
15.4 Keramični vzorec pravokotnega prereza višine 3 cm in širine 2 cm testiramo na
upogib, pri čemer je vzorec podprt na razdalji 10 cm. Natezna trdnost določene
keramike znaša 500 MPa. Vzorec, ki ga testiramo ima razpoko dolžine 3 mm in
radijem konice razpoke 7·10-8 m. Pri kolikšni sili se bo takšen vzorec porušil?
" F = 145 N
16 LITERATURA
Askeland, Donald R.: The Science and Engineering of Materials, 3rd S. I. edition,
Reprint., Stanley Thornes (Publishers), Cheltenham, 1998

Askeland, Donald R.: The Science and Engineering of Materials – Solutions

manual, 3rd S. I. edition, Chapman & Hall, London etc., 1996

Callister, William D. Jr.: Materials Science and Engineering – An Introduction, 2nd

edition, John Wiley & Sons, New York etc., 1991

Kraut, Bojan: Krautov strojniški priročnik, Tehinška založba slovenije, 1993

Sodja - Božič, Jelka: Kemijsko računstvo: učbenik za srednje šole, popravljena

izdaja, Univerzum, Ljubljana, 1982

Glavič, Peter (recenzent): Periodni sistem elementov za srednje, višje in visoke šole,
Promotion, 1991
17 PRILOGE
Priloga 1: Periodni sistem
Priloga 2: Lastnosti izbranih elementov
Priloga 3: Error funkcija
 1.00 4.00
H He
1 2
6.94 9.01 10.81 12.01 14.01 16.00 19.00 20.18
Li Be B C N O F Ne
3 4 5 6 7 8 9 10
22.99 24.31 26.98 28.09 30.97 32.07 35.45 39.95
Na Mg Al Si P S Cl Ar
11 12 13 14 15 16 17 18
39.10 40.08 44.96 47.88 50.94 52.00 54.94 55.85 58.93 58.69 63.55 65.39 69.72 72.61 74.92 78.96 79.90 83.80
K Ca Sc Ti V Cr Mn Fe Co Ni Cu Zn Ga Ge As Se Br Kr
19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36
85.47 87.62 88.91 91.22 92.91 95.94 98.91 101.07 102.91 106.42 107.87 112.41 114.82 118.71 121.75 127.60 126.90 131.29
Rb Sr Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd Ag Cd In Sn Sb Te I Xe
37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54
132.91 137.33 178.49 180.95 183.85 186.21 190.20 192.22 195.08 196.97 200.59 204.38 207.19 208.98 208.98 209.99 222.02
Cs Ba La-Lu Hf Ta W Re Os Ir Pt Au Hg Tl Pb Bi Po At Rn
55 56 51-71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86
223.02 226.03 261.11 262.11 263.12 262.12
Fr Ra Ac-Lr Ku Ha Unh Uns Uno Une
87 88 89-103 104 105 106 107 108 109

138.91 140.12 140.91 144.24 146.92 150.36 151.97 157.25 158.93 162.50 164.93 167.26 168.93 173.04 174.97
La Ce Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb Dy Ho Er Tm Yb Lu
57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71
227.03 232.04 231.04 238.03 237.05 244.06 243.06 247.07 247.07 251.08 252.08 257.10 258.10 259.10 260.11
Ac Th Pa U Np Pu Am Cm Bk Cf Es Fm Md No Lr
89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103
1 H Vodik Hydrogen 38 Sr Stroncij Strontium 75 Re Renij Rhenium
2 He Helij Helium 39 Y Itrij Yttrium 76 Os Osmij Osmium
3 LI Litij Lithium 40 Zr Cirkonij Ziconium 77 Ir Iridij Iridium
4 Be Berililj Beryllium 41 Nb Niobij Niobium 78 Pt Platina Platinum
5 B Bor Boron 42 Mo Molibden Molybdenum 79 Au Zlato Gold
6 C Ogljik Carbon 43 Tc Tehnecij Technetium 80 Hg Živo srebro Mercury
7 N Dušik Nitrogen 44 Ru Rutenij Ruthenium 81 Tl Talij Thallium
8 O Kisik Oxygen 45 Rh Rodij Rhodium 82 Pb Svinec Lead
9 F Fluor Fluorine 46 Pd Paladij Palladium 83 Bi Bizmut Bismuth
10 Ne Neon Neon 47 Ag Srebro Silver 84 Po Polonij Polonium
11 Na Natrij Sodium 48 Cd Kadmij Cadmium 85 At Astat Astatine
12 Mg Magnezij Magnesium 49 In Indij Indium 86 Rn Radon Radon
13 Al Aluminij Aluminium 50 Sn Kositer Tin 87 Fr Francij Francium
14 Si Silicij Silicon 51 Sb Antimon Antimony 88 Ra Radij Radium
15 P Fosfor Phosphorus 52 Te Telur Tellurium 89 Ac Aktinij Actinium
16 S Žveplo Sulfur 53 I Jod Iodine 90 Th Torij Thorium
17 Cl Klor Chlorine 54 Xe Ksenon Xenon 91 Pa Protaktinij Protactinium
18 Ar Argon Argon 55 Cs Cezij Caesium 92 U Uran Uranium
19 K Kalij Potassium 56 Ba Barij Barium 93 Np Neptunij Neptunium
20 Ca Kalcij Calcium 57 La Lantan Lanthanum 94 Pu Plutonij Plutonium
21 Sc Skandij Scandium 58 Ce Cerij Cerium 95 Am Americij Americium
22 Ti Titan Titanium 59 Pr Prazeodim Praseodymium 96 Cm Curij Curium
23 V Vanadij Vanadium 60 Nd Neodim Neodymium 97 Bk Berkelij Berkelium
24 Cr Krom Chromium 61 Pm Prometij Promethium 98 Cf Kalifornij Californium

umetno narejeni elementi

25 Mn Mangan Manganese 62 Sm Samarij Samarium 99 Es Einsteinij Einsteinium
26 Fe Železo Iron 63 Eu Evropij Europium 100 Fm Fermij Fermium
27 Co Kobalt Cobalt 64 Gd Gadolinij Gadolinium 101 Md Mendelevij Mendelevium
28 Ni Nikelj Nickel 65 Tb Terbij Terbium 102 No Nobelij Nobelium
29 Cu Baker Copper 66 Dy Disprozij Dysprosium 103 Lr Lawrencij Lawrencium
30 Zn Cink Zinc 67 Ho Holmij Holmium 104 Ku Kurčatovij Unnilquadium
31 Ga Galij Gallium 68 Er Erbij Erbium 105 Ha Hanij Unnilpentium
32 Ge Germanij Germanium 69 Tm Tulij Thulium 106 Unh Unnilhexium
33 As Arzen Arsenic 70 Yb Iterbij Ytterbium 107 Uns Unnilseptium
34 Se Selen Selenium 71 Lu Lutecij Lutetium 108 Uno Unniloctium
35 Br Brom Bromine 72 Hf Hafnij Hafnium 109 Une Unnilennium
36 Kr Kripton Krypton 73 Ta Tantal Tantalum
37 Rb Rubidij Rubidium 74 W Volfram Tungsten
Priloga 2: Lastnosti izbranih elementov

Kristalana Gostota Atomski radij

Element Valenca
struktura (g cm-3) (nm)
Al FCC 2.699 0.1432 +3
Ag FCC 10.49 0.1445 +1
As hex 5.788 +5
Au FCC 19.302 0.1442 +1
B rhomb 2.3 0.046 +3
Ba BCC 3.5 0.2176 +2
Be hex 1.848 0.1143 +2
Bi hex 9.808 +5
Br 0.119 -1
C 0.077 +4
Ca FCC 1.55 0.1976 +2
Ce HCP 6.6893 0.184 +3
Cd HCP 8.642 0.149 +2
Cl 0.0905 -1
Co HCP 8.832 0.1253 +2
Cr BCC 7.19 0.1249 +3
Cs BCC 1.892 0.265 +1
Cu FCC 8.93 0.1278 +1
F 0.06 -1
Fe BCC 7.87 0.1241 +2
Ga ortho 5.904 0.1218 +3
Ge FCC 5.324 0.1225 +4
Gd HCP 7.901 +2
H 0.046 +1
Hf HCP 13.31 +4
Hg rhomb 13.546 0.155 +2
I 0.135 -1
In tetra 7.286 0.1570 +3
Ir FCC 22.65 +2
K BCC 0.855 0.2314 +1
La HCP 6.146 0.1887 +3
Li BCC 0.534 0.1519 +1
Mg HCP 1.738 0.1604 +2
Mn cubic 7.47 0.112 +2
Mo BCC 10.22 0.1363 +4
N 0.071 +5
Na BCC 0.967 0.1858 +1
 Kristalana Gostota Atomski radij
Element Valenca
struktura (g cm-3) (nm)
Nb BCC 8.57 0.1426 +4
Ni FCC 8.902 0.1243 +2
O 0.60 -2
Os HCP 22.57 +2
P 0.110 +5
Pb FCC 11.36 0.175 +4
Pd FCC 12.02 0.1375 +4
Pt FCC 21.45 0.1387 +2
Rb BCC 1.532 0.2468 +1
Re HCP 21.04 +2
Rh FCC 12.41 +1
Ru HCP 12.37 +1
S 0.106 -2
Sb hec 6.697 +5
Se hex 4.809 -2
Si FCC 2.33 0.1176 +4
Sn FCC 5.765 0.1405 +4
Sr FCC 2.6 0.2151 +2
Ta BCC 16.6 0.143 +5
Tc HCP 11.5
Te hex 6.24 -2
Th FCC 11.72 0.1798 +4
Ti HCP 4.507 0.1475 +4
U ortho 19.05 0.138 +4
V BCC 6.1 0.1311 +3
W BCC 19.254 0.1371 +4
Y HCP 4.469 0.1824 +3
Zn HCP 7.133 0.1332 +2
Zr HCP 6.505 0.1616 +4
Error Function Table

x
2
e−t dt
2
erf(x) = √
π 0

Hundredths digit of x
x 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
0.0 0.00000 0.01128 0.02256 0.03384 0.04511 0.05637 0.06762 0.07886 0.09008 0.10128
0.1 0.11246 0.12362 0.13476 0.14587 0.15695 0.16800 0.17901 0.18999 0.20094 0.21184
0.2 0.22270 0.23352 0.24430 0.25502 0.26570 0.27633 0.28690 0.29742 0.30788 0.31828
0.3 0.32863 0.33891 0.34913 0.35928 0.36936 0.37938 0.38933 0.39921 0.40901 0.41874
0.4 0.42839 0.43797 0.44747 0.45689 0.46623 0.47548 0.48466 0.49375 0.50275 0.51167
0.5 0.52050 0.52924 0.53790 0.54646 0.55494 0.56332 0.57162 0.57982 0.58792 0.59594
0.6 0.60386 0.61168 0.61941 0.62705 0.63459 0.64203 0.64938 0.65663 0.66378 0.67084
0.7 0.67780 0.68467 0.69143 0.69810 0.70468 0.71116 0.71754 0.72382 0.73001 0.73610
0.8 0.74210 0.74800 0.75381 0.75952 0.76514 0.77067 0.77610 0.78144 0.78669 0.79184
0.9 0.79691 0.80188 0.80677 0.81156 0.81627 0.82089 0.82542 0.82987 0.83423 0.83851
1.0 0.84270 0.84681 0.85084 0.85478 0.85865 0.86244 0.86614 0.86977 0.87333 0.87680
1.1 0.88021 0.88353 0.88679 0.88997 0.89308 0.89612 0.89910 0.90200 0.90484 0.90761
1.2 0.91031 0.91296 0.91553 0.91805 0.92051 0.92290 0.92524 0.92751 0.92973 0.93190
1.3 0.93401 0.93606 0.93807 0.94002 0.94191 0.94376 0.94556 0.94731 0.94902 0.95067
1.4 0.95229 0.95385 0.95538 0.95686 0.95830 0.95970 0.96105 0.96237 0.96365 0.96490
1.5 0.96611 0.96728 0.96841 0.96952 0.97059 0.97162 0.97263 0.97360 0.97455 0.97546
1.6 0.97635 0.97721 0.97804 0.97884 0.97962 0.98038 0.98110 0.98181 0.98249 0.98315
1.7 0.98379 0.98441 0.98500 0.98558 0.98613 0.98667 0.98719 0.98769 0.98817 0.98864
1.8 0.98909 0.98952 0.98994 0.99035 0.99074 0.99111 0.99147 0.99182 0.99216 0.99248
1.9 0.99279 0.99309 0.99338 0.99366 0.99392 0.99418 0.99443 0.99466 0.99489 0.99511
2.0 0.99532 0.99552 0.99572 0.99591 0.99609 0.99626 0.99642 0.99658 0.99673 0.99688
2.1 0.99702 0.99715 0.99728 0.99741 0.99753 0.99764 0.99775 0.99785 0.99795 0.99805
2.2 0.99814 0.99822 0.99831 0.99839 0.99846 0.99854 0.99861 0.99867 0.99874 0.99880
2.3 0.99886 0.99891 0.99897 0.99902 0.99906 0.99911 0.99915 0.99920 0.99924 0.99928
2.4 0.99931 0.99935 0.99938 0.99941 0.99944 0.99947 0.99950 0.99952 0.99955 0.99957
2.5 0.99959 0.99961 0.99963 0.99965 0.99967 0.99969 0.99971 0.99972 0.99974 0.99975
2.6 0.99976 0.99978 0.99979 0.99980 0.99981 0.99982 0.99983 0.99984 0.99985 0.99986
2.7 0.99987 0.99987 0.99988 0.99989 0.99989 0.99990 0.99991 0.99991 0.99992 0.99992
2.8 0.99992 0.99993 0.99993 0.99994 0.99994 0.99994 0.99995 0.99995 0.99995 0.99996
2.9 0.99996 0.99996 0.99996 0.99997 0.99997 0.99997 0.99997 0.99997 0.99997 0.99998
3.0 0.99998 0.99998 0.99998 0.99998 0.99998 0.99998 0.99998 0.99999 0.99999 0.99999
3.1 0.99999 0.99999 0.99999 0.99999 0.99999 0.99999 0.99999 0.99999 0.99999 0.99999
3.2 0.99999 0.99999 0.99999 1.00000 1.00000 1.00000 1.00000 1.00000 1.00000 1.00000

ECE 3610 Engineering Probability & Statistics 3-1