Krogi rešitve, krogi problema

Različni ljudje imamo različne probleme. In s tem, kako gledamo na problem in kam
dovajamo svojo življenjsko energijo - je problem. Ali pa tudi ne. Sami se od-ločimo. Ali se
ločimo od sebe ali pa gremo k sebi.

Naštejmo nekaj prepričanj in strategij, s katerimi posameznik hrani problem, da čedalje bolj
raste (in da drsi čedalje globlje v brezno nezavedanja, kjer je čedalje močnejši nemir in
nezavedni um izpušča čedalje močnejše strupe jeze, želje nezavedanja nasploh).

1. problem: prepričanje, da je problem izven nas, da so problem drugi ali situacija.

Tako smo prepričani, ker smo navajeni in naučeni zmeraj gledati navzven namesto
navznoter, nenehno ali večino časa biti v glavi namesto počivati v srcu. Sistem sodobne
tehnologije, poleg določenih nedvomnih plusov, našo energijo kot še nikoli v zgodovini
razpršuje v nešteto stvari in dejavnosti (večopravilnost) in v nenehno hlastanje za tem, da bi
naš um (glava) bil zaposlen. To je navada, prikazovana je celo kot vrlina, ustvarja pa
spremembe v načinu delovanja možganov (nevronskih poti). To zelo otežuje možnost priti v
srce, biti v srcu in miru.

Rešitev: izstop iz glave in ponorele, na sekundo natempirane dejavnosti, in vstop v srce je

revolucionarno dejanje neslutenih razsežnosti.

2. problem: usmerjanje energije v navidezne rešitve, ki problem ublažijo, nato izbruhne

znova.

Poleg popolnega nereševanja, zanemarjanja, nesoočanja s problemom, pometanja

problema pod preprogo je usmerjanje energije v navidezne rešitve (ki začasno izboljšajo
počutje, ne spremenijo pa strukture, ki je problem sploh ustvarila) oblika ostajanja v coni
udobja. Torej: ostajanje v coni udobja/problema je omogočeno z nereševanjem, navideznim
reševanjem, nedoslednostjo pri uporabi rešitev.

Rešitev: neomajna namera, da uporabimo že danes in takoj rešitev, ki nam jo poda

zavedanje ali ki omogoča rast v zavedanju in zdravje. Treba je vstopiti v proces zdravljenja
z univerzalno zdravilno svetlobo, proces zdravljenja misli. Treba je uporabiti orodja in
pomagala, ki omogočajo višje zavedanje (stavki osvoboditve, ritual odpustitve sebi in
drugim).

3. problem: prepričanje, da oseba, situacija, družba lahko deluje samo na nek način (npr.
kot igra moči), ne pa drugače (kot brezpogojna ljubezen).

To prepričanje na podlagi neuzaveščene pretekle izkušnje skupaj z dejanji nezavednih

misli, besed ali z nezavednimi dejanji nasploh SOUSTVARJA prihodnost. Predvsem nas vrže
iz dragocenosti sedanjega trenutka, kjer dejanski lahko razrešujemo problem.

Rešitev: Ali zares vemo, kaj vse je možno in česa vse je zmožno človeško bitje? Ne vemo,
toda zakaj se zamejujemo z znanim?
Kako spoznati, da nismo tako zelo omejeni? Predajmo se v celoti, popolnoma sedanjemu
trenutku. To storimo tako, da se prestavimo v srce. Nikakor se sedanjemu trenutku ne
predajajmo iz glave: to je še ena od oblik zlorabe sebe ... in drugih - v imenu zlagane
sproščenosti ali celi duhovnosti.

Dragocenost sedanjega trenutka je kakor biser. Podari nam lahko največ, kar je:
brezmejnost, mir, ljubezen in radost kot stanje bitja. Iz tega konteksta poskušajmo razumeti,
kaj pomeni »ne metati biserov (svojih dragocenih trenutkov) svinjam (nezavedanju, strupom,
omejenosti v čas)«.

4. problem: nezaupanje v rešitve, ki so "izven škatle" znanih odnosov, načina

funkcioniranja.

Nezaupanje v rešitve, ki prihajajo iz srca, odločanje za rešitve, ki jih ustvarijo nezavedanje,

prepričanje, pomembnost, razmišljanje s tujo glavo.

Rešitev: bivanje in počivanje v srcu nas poveže z nami samimi, s pravimi vprašanji in tudi s
pravilnimi rešitvami. Vsi odgovori so v nas ali pridejo k nam prek povezave z višjo
inteligenco.

Toda ali zmoremo sredi hrupa in nemira te rešitve slišati in jim zaupati?

Naravni rojeni vodje bodo do rešitev in vizije ali smeri reševanja problema prihajali na ta
način. Toda za to je treba zadostiti še nečemu: da smo nenehno v srcu in nenehno v stiku z
univerzalno naravno resnico, ki jo tudi živimo.

5. problem: prepričanje, da smo nemočni, da ničesar ni mogoče spremeniti.

Ustvarjanje občutka nemoči v posamezniku ni le strategija nezavednega uma, ampak

strategija, s katero nas sistem zmanipulira v nemoč. Našo realno moč si tudi pustimo vzeti,
kolikor se sami damo podkupiti (!) z navideznimi zastonjskimi privilegiji ali ugodji in
ugodnostmi. Na ta način svojo nemoč celo hranimo sami, misleč, da gojimo svojo svobodo.
Toda to je prevara: kar je videti kot svoboda, je nemoč in nesvoboda.

*
Drugi sicer lahko napravijo nekaj v nezavedanju in nepravično, povzročijo bolečino ali
trpljenje, vendar smo mi tisti, ki se s svojim nezavednim in neravnodušnim razpršimo
navzven in v nezavedanju skušamo spremeniti druge, da bi se ozavestili ali odplačali. Vtem
se ujamemo v zanko nezavednega uma, kajti poistovetimo se z bolečino / trpljenjem
(namesto da bi se ne poistovetili), se navežemo nanjo, nezavedni um pa na ta način - ko je
zunanje situacije že zdavnaj konec - začne proizvajati dodatne in čedalje močnejše strupe, s
katerimi dobesedno iz dneva v dan, iz leta v leto trpinčimo in zlorabljamo sebe.

*
Doslej je bilo orisanih nekaj ovir k iskanju rešitve, kot tudi proces, v katerem sami hranimo in
poglabljamo problem. Na ta način samo širimo kroge problema.
Ko se problem enkrat odločimo začeti reševati, se ne bo rešil čez noč. Koliko let smo ga
hranili? Treba je torej biti potrpežljiv in hraniti ter širiti kroge rešitve. Več energije kot bomo
s procesom osvoboditve misli in z rastjo v zavedanju sprostili, več je lahko usmerimo k
rešitvi problema, dokler ne rešimo samega vzroka problema.

Kakšni so krogi hranjenja in širjenja rešitve?

1. Treba se je ljubeče do sebe in iz spoštovanja do sebe osvoboditi posameznih dejanj

nezavedanja (misli, besed, dejanj) takoj, ko do njih pride. Treba jih je presekati, še preden se
sprožijo v celoti, ker jih tako laže obvladamo, potrebujemo za to manj energije.

Vse strupe, nakopičene z nezavedanjem, osvobodimo s stavki osvoboditve in jih predajmo

srcu, tukaj jih zažgimo in preobrazimo v neskončen mir ali univerzalno vrednoto
(hvaležnost, zaupanje, iskrenost, poštenost, prizemljenost, pretočnost, predanost svoji lastni
osvoboditvi, brezpogojna ljubezen, dobrosrčnost, predanost univerzalni naravni resnici in
pravici).

Osvobodimo jih tudi s procesom zdravljenja misli, rituali odpuščanja sebi in drugim,
ponotranjenjem in življenjem v skladu z Učbeniki za tretje tisočletje kot orodju za
neskončno rast v zavedanju.

2. Treba je iz dneva v dan ustvariti neomajno namero, da se osvobodimo problema (ki je

zmeraj problem nezavedanja). Dovolimo, da ta namera pride iz srca in da jo razširimo v
celotno naše bitje.

S tem pomagamo najprej sebi in na dolgi rok tudi drugim. (Če rešitev pripelje do zavedanja
in globokega notranjega miru, jo lahko pokažemo drugim, ko jo sami enkrat ponotranjimo in
živimo.)

3. Treba se je dokončno in popolnoma osvoboditi vseh navad, vzorcev in zapisov

nezavednega uma, kot tudi omejujočih prepričanj in naučenosti - tako na zavestni kot na
podzavestni ravni.

4. Treba se je osvoboditi energetskih blokad in okovov, ki smo jih ustvarili s sodelovanjem

v igri moči in v nezavedanju (zaradi vzgoje, šole, nezavednih misli, besed in dejanj). Te
blokade namreč sčasoma ustvarijo bolezen, energetski okovi pa nas na energetski ravni
privijejo v nezavedanje in iz nas napravijo sužnje sistema, ki prodajo svojo dušo in svobodo
zato, da lahko tekajo za svojimi željami, užitki - ali pa gojijo svojo nemoč in frustracije.

Proces prehoda od tega, da z nezavedanjem hranimo in širimo kroge problema, do tega, da

se soočimo s sabo, sprejmemo modro odločitev za hranjenje zavedanja in namero
osvoboditve, lahko terja nekaj časa. Ne sprašujmo se, koliko časa in "kdaj bo". Važno je
investirati v zavedanje z vsem svojim bitjem. Važno je presekati kroge nezavedanja. To je
edino, kar šteje in tega se lahko veselimo!
Nekaj časa traja tudi, da začnemo z zavestno investicijo energije v zavedanje hraniti in širiti
kroge rešitve. Toda z osvoboditvijo (procesom zdravljenja) se sprošča energija, ki je bila
prej ukleščena v nemoč, strupe nezavednega uma. Očiščeno in transformirano jo lahko
usmerimo v zavedanje - najprej zase, potem za druge. Seveda je tudi za to vsakič potrebno
podati srčno namero. To je kakor zaščita našega energetskega vložka v banki zavedanja.
(Kajti sicer se lahko reinvestira nazaj v nezavedanje.)

Največja naša zaščita in podlaga za rast v zavedanju pa je hvaležnost iz srca za izkušnje

(bogatejša sem zanje), hvaležnost iz srca za dragoceno zdravo telo in vse, kar podpira naše
življenje. Treba je tudi biti hvaležen za vsako drobtinico zavedanja in podporo glasnikov
zavedanja. Redko je. Ni samoumevno. Lahko pa se zavedanje razširi, kakor mogočen val čez
celoten planet in z njega dokončno očisti strupe. Naj se to zgodi! To se že dogaja.

Še višja zaščita vsakega posameznika in posameznice pa je nenehno in neskončno biti v

srcu, vse početi iz srca in v srcu ter biti brezpogojna ljubezen iz srca. To odpre nek
popolnoma nesluten krog rešitve. Dovolimo, da se zgodi.

Hranjenje problema je naporno. Hranjenje rešitve, ko se osvobajamo problema, zahteva

vložek zavedanja, ki je delo. Biti v srcu, v brezpogojni ljubezni in delovati ni naporno. Je
neskončna radost.

Iz globine srca sem hvaležna vodnikom, da so mi narekovali ta zapis. Iz globine srca prosim za
podporo, da ga neskončno ponotranjim in živim, da s tem osvobodim najprej sebe in druge.
Naj se v vsakomur, kdor bere ta zapis, prižgeta silna svetloba zavedanja in moč
osvoboditve sebe.

>>Po nareku višje inteligence zapisala Alenka Jovanovski,

glasnica zavedanja, intuitivna raziskovalka in poznavalka pretočnih energij

*Višje zavedanje ne omogoča le boljšega zdravja, temveč predvsem modre oz. razumske
življenjske odločitve. Z njim dosledno naslovimo vse, kar smo hote ali nehote pometli pod
preprogo, nevidno breme pa onemogoča, da stvari vidimo jasno in zaživimo v lastnem miru.

Zavedanje po poti univerzalne naravne resnice je povsem nevtralna ponovna pot do sebe in
dejanska samopomoč oz. prisebnost v najboljšem pomenu te besede. Temeljno orodje za dvig
zavedanja so Učbeniki za tretje tisočletje, ki so duševno in telesno pomirilo, največ pa
posameznik naredi z globoko srčno namero, da se premaga in s sodelovanjem z rojenimi
naravnimi zdravilci - glasniki zavedanja.