Professional Documents
Culture Documents
Moč vodnega curka (VC) so v industriji začeli uporabljati v zgodnjih sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja. S preprostim principom tanek vodni curek z zelo veliko hitrostjo brez
težav reže različne materiale [4,13,26]. Ta nekonvencionalni proizvodni proces obdelave je
pokazal veliko uporabnost in še velik potencial za izboljšave; to se je pokazalo v
osemdesetih letih, ko je bil vodi dodan abrazivni material. S tem je bilo mogoče rezati ne le
papir, usnje, plastiko ipd., temveč tudi najtrše kovine, keramiko in kompozite (Slika 14.1).
~ 355 ~
14.2 PRINCIP OBDELAVE Z VODNIM CURKOM
Curek nastane tako, da vodo pod visokim tlakom (500 - 7000 barov) potisnemo skozi šobo
majhnega premera (0.1 - 0.3 mm), (Slika 14.2). Tam se tlačna energija pretvori v kinetično.
Curek tako dobi visoko hitrost med 500 in 900 m/s (do 3200 km/h). Kljub tako visoki
koncentraciji energije pa na takšen način lahko režemo le mehkejše materiale (organska tkiva,
tkanine, umetne mase,) ali pa odstranjujemo barve, rjo, beton.
Abrazivni vodni curek (AVC) je bil vpeljan kot industrijska aplikacija v začetku osemdesetih
let. Zaradi dodatka abrazivnih zrn visoke trdote je možno z njim rezati skoraj vse vrste
materialov ne glede na njihove lastnosti. Na spodnji sliki je prikazano delovanje AVC-ja. Ta
nastane tako, da visokohitrostnemu vodnemu curku v mešalni komori dodamo abraziv. Curek
tega pospeši na približno 30% hitrosti vode. Pospeševalna šoba premera med 0.5 in 0.8 mm
potem to mešanico še usmeri (Slika 14.3). Takšna šoba je izdelana iz izjemno trdega materiala
(10- krat trši od jekla), ker bi jo drugače abraziv zelo hitro uničil.
S tem načinom lahko režemo ali obdelujemo vse od kamna, keramike prek vseh vrst jekel in
barvnih kovin do najtrših zlitin in kompozitov. Natančnost obdelave je do 0.1 mm pri
hrapavosti površine med 3 in 15 mm.
~ 356 ~
- VC/AC+aditivi: rezanje, čiščenje, reciklaža, površinska obdelava, preoblikovanje,
- podhlajeni curek: rezanje, čiščenje, reciklaža, površinska obdelava, medicina,
- AC (peskanje): čiščenje, površinska obdelava.
~ 357 ~
14.5 STROJI ZA OBDELAVO Z VODNIMI CURKI
Slika 14.5: Sestavne komponente naprave za rezanje z vodnim abrazivnim curkom (AVC)
Zelo pomemben del tovrstnih strojev je programska oprema. Ta lahko občutno poveča hitrost
in natančnost rezanja. Na tem področju je bil v zadnjih letih dosežen še poseben napredek. S
tem so stroji na vodni in abrazivni vodni curek postali še bolj konkurenčni elektroerozijskim,
rezkalnim, rezalnim (s plazmo) in laserskim strojem. Zaradi svojih velikih prednosti
največkrat dopolnjujejo obstoječo proizvodno opremo, včasih pa tudi nadomestijo omenjene
tehnologije. V naprednih proizvodnih okoljih so rezalni stroji z vodnim in abrazivnim
vodnim curkom že postali standardna naložba (Slika 14.6).
Današnji obdelovalni stroj na osnovi vodnega curka vsebuje zmogljiv sistem
črpalka/ojačevalnik, ki “proizvaja” vodo s tlakom 4.000 barov (in več), šobo majhnega
premera (0,18 do 0,40 mm), ki je pri abrazivni izvedbi iz zelo trdega materiala (safirja ipd.).
Rezultat te kombinacije je izredno visoka izhodna hitrost curka – do 2,5-kratne hitrosti
zvoka.
~ 358 ~
Slika 14.6: Danes zelo razširjen stroj na vodni curek (IFB2, Flow International Corp.)
Najpomembnejši del stroja (in tudi najdražji) je visokotlačna črpalka. Ta je lahko batna, kjer
električni motor neposredno poganja bate ali pa kot ojačevalec, kjer posredno prek
hidravlične črpalke poganjamo vodno črpalko. Drugi pomembnejši deli so še rezalna glava s
šobami, ogrodje stroja s prestreznim bazenom, krmilni elementi stroja in zaloga z abrazivom.
Batne črpalke so primerne za doseganje nižjih tlakov fluida (do 300 Mpa) ter za večje
volumske pretoke (neomejeno). Imamo konstanten volumski tok fluida, tlak je odvisen od
hidravličnih uporov ter v primeru obdelave z visokohitrostnimi curki od premera šobe (Slika
14.7). Tlak se regulira s spreminjanjem števila obratov elektromotorja ter z obtočnim vodom
(by-pass).
Hidravlični ojačevalci so primerni za doseganje višjih tlakov fluida (do 1000 Mpa in več) ter
za manjše volumenske pretoke (do nekaj l/min) (Slika 14.8). Pri hidravličnih ojačevalcih
~ 359 ~
imamo konstanten tok fluida, tok je odvisen od hidravličnih uporov ter od premera šobe pri
obdelavi z visoko hitrostnimi curki (Slika 14.9).
Regulacija tlaka je izvedena s spreminjanjem tlaka nizkotlačne hidravlične enote.
Vodni curek pod visokim tlakom hitro izrezuje preproste in kompleksne oblike iz mehkejših
materialov (kartona, papirja, plastike, lesa, tekstila, gume ipd). Z abrazivnim dodatkom pa za
to tehnologijo praktično ni materiala, ki ga ne bi zmogla: trda guma, trd les, kamen, baker,
aluminij, jeklo, nerjavno jeklo, kompoziti, keramika, steklo in materiali z višjo trdoto, in to
brez toplotnih ali mehanskih vplivov, ki so povezani s klasičnimi postopki (Slika 14.9).
Pri tako široki paleti materialov so različne tudi debeline, ki običajno nastopajo v praksi
oziroma jih še zmore prerezati vodni (abrazivni) curek.
~ 360 ~
Jeklo do debeline 50 mm in aluminij do debeline 80 mm sta vrednosti, do katerih sta
kakovost reza in hitrost rezanja v ugodnem razmerju.
Rezati pa je mogoče tudi dva- ali trikratni navedeni debelini jekla in aluminija. Še večje
debeline pa so mogoče pri mehkih materialih, npr. pri plastični gobi do 600 mm.
Ozka širina reza vodnega curka se ugodno odraža na prihranku materiala. S tesnim
“gnezdenjem” delov je mogoče material optimalno izkoristiti.
“Mrzel” rezalni proces omogoča tudi rezanje več delov hkrati (material je naložen eden vrh
drugega), kar občutno poveča produktivnost dela. Le-ta se lahko dodatno poveča z več
rezalnimi glavami. Za izdelavo delov v večjih serijah so izvedbe strojev z dvema rezalnima
glavama vedno bolj pogoste, nekateri jih imajo še več, tudi deset.
Lahka rezalna glava ter majhne reakcijske sile pri rezanju omogočajo enostavnejšo
izvedbo tridimenzionalnega rezanja. Potreba po njem se veča iz leta v leto, saj so novi izdelki
vedno bolj kompleksnih oblik. V te namene imajo uporabniki na voljo 3 D-rezanje z robotom
ter petosne stroje.
Obdelovalni stroji z vodnim curkom so okolju prijazni, saj ne uporabljajo nobenih škodljivih
plinov ali tekočin, prav tako pa jih ne proizvajajo.
V obdobju zadnjih 10 let se je poizkušal razvoj rezanja z vodnim curkom uveljaviti tudi v
papirno-predelovalni industriji. Več proizvajalcev opreme za to panogo je izvajalo poizkuse,
vendar je bilo ugotovljeno, da je preprostejša tehnologija še vedno ekonomsko in kakovostno
dosti ugodnejša.
Že pri izdelavi vzorčnih modelov embalaže se je pojavil problem izdelave prepogibnih linij.
Možna je izdelava perforacij, ki pa ne morejo ustrezno nadomestiti prepogibov. Klasična
izdelava na ploterjih z uporabo rezalnih ter prepogibnih orodij je še vedno hitrejša, cenejša
ter precej bolj učinkovita .
~ 361 ~
Slika 14.10: Primeri uporabe rezanja z abrazivnim vodnim curkom
~ 362 ~
Tu gre predvsem za embalažo, ki se uporablja v farmacevtski, prehrambeni in kozmetični
industriji.
Slika 14.11: Primeri odbojnih gum, rezanih z vodnim curkom ( IDT Jesenice).
Nakup stroja za rezanje odbojnih gum z vodnim curkom je sicer kar velik začetni strošek,
poleg nakupa pa je potrebno tudi izobraževanje delavcev. Vendar pa se zaradi dolgoročnega
zniževanja stroškov izdelave orodij, same kvalitete izdelane embalaže ter zvišanja
produktivnosti za 2-10%, večja podjetja odločajo za nakup stroja.
Rezanje z vodnim curkom v te namene se uporablja v ZDA pa tudi večja podjetja v zahodni
Evropi ga že uporabljajo. Ekonomičnost postopka se pokaže res v večjih podjetjih z velikim
številom izdelanih izsekovalnih orodij.
Prednosti:
- zmožnost obdelave kateregakoli materiala,
- zanemarljivo toplotno prizadeto področje,
- zanemarljive zaostale napetosti,
- visoka fleksibilnost,
- ekološko ustrezna tehnologija.
Pomanjkljivosti:
- prisotnost vode med obdelavo,
- kot posledico dinamike procesa ima rez značilno teksturo in koničnost, to pa
omejuje uporabnost,
- časovno in ekonomsko neugodna tehnologija za tanjše debeline.
~ 363 ~
Vprašanja za učenje in razmišljanje
~ 364 ~