VIRUSI - priprava

UVOD
Ob besedi virus takoj pomislimo na temen prizvok te besede, in sicer ptičjo gripo, prašičjo
gripo, virus HIV, klopni meningitis,… Glede na zgoraj našteto ni presenetljivo, da so virusi
predmet nešteto raziskav v zadnjih desetletjih. Zato so se seveda virusi izkazali tudi za zelo
koristne, uspešno jih uporabljajo npr. pri genskem inženiringu (transdukcija).

Beseda virus izhaja iz latinske besede virus za strup. Znanstvenik ruski biolog Dimitrij
Ivanovski je proučeval bolezen mozaik tobaka. Odkril je, da mora biti povzročitelj bolezni
manjši od bakterije, saj je bil povzročitelj bolezni v soku obolele rastline, ki ga je precedil čez
porcelanasti filter, skozi katerega bakterije ne pridejo. Predvideval je dve teoriji, in sicer kot
prvo, da bolezen povzročajo strupi bakterij, ki prehaja čez filter ali kot drugo, da je bakterija
tako majhna, da prehaja čez filter. Prvo teorijo je kmalu ovrgel, saj se je bil organizem očitno
sposoben razmnoževati, kljub temu pa so male povzročitelje poimenovali virusi.
1935 Stanley izoliral virus in ga strukturno opisal pod elektronskim mikroskopom.

UVRSTITEV IN IZVOR VIRUSOV

Uvrstitev: Virusov ne najdemo v nobenem kraljestvu živih bitij, saj jih ne uvrščamo med živa
bitja. Imajo lastnosti živega in neživega, v nadaljevanju bomo razložili, zakaj viruse kljub temu
ne uvrščamo med živa bitja. Zakaj?
- Nimajo celične zgradbe – zato nanje ne delujejo antibiotiki…
- Nimajo presnove (metabolizma) – zato nanje antibiotiki ne delujejo…
- Razmnožujejo se le v gostiteljevi celici – zato jih ne moremo gojiti v nekem gojišču
same od sebe brez gostiteljev…
- Kristalizirajo – to je lastnost neživega (oblikovanje trdnih delcev)

Lastnosti živega: sposobnost razmnoževanja, vsebujejo nukleinske kisline (DNK ali RNK:
NIKOLI OBEH HKRATI!) in podvrženi so mutacijam.

Izvor virusov: O izvoru virusov obstaja več hipotez:

1. Njihovi predniki so bili dobro razviti organizmi, ki so ob prehodu na zajedalski način
življenja tako poenostavili, da so izgubili celično zgradbo in metabolizem.
2. Kmalu po nastanku živih bitij v pramorju naj bi virusi prešli na parazitski način
življenja. Prvotnim heterotrofom je pričelo zmanjkovati hrane, zato so eni prešli na
avtotrofen način prehranjevanja, drugi pa na zajedavskega in se tako ustrezno
poenostavili.
3. Danes najbolj uveljavljena hipoteza pravi, da so virusi z beljakovinskim ovojem
obdani osamosvojeni koščki dednega materiala organizmov. Po podobnosti med
dednim materialom virusov in njihovih gostiteljskih vrst nekateri sklepajo, da so se
virusi razvili iz dednega materiala svojega gostitelja. Torej virusi med sabo nimajo
skupnega izvora.
ZGRADBA
Virusi so precej manjši (nm velikosti) od celic bakterij (1-10µm) in evkariontov (10µm do
100µm) in mnogo preprosteje zgrajeni od katerikoli celice. Virusi nimajo celične zgradbe.

Pa si naprej poglejmo zgradbo, ki je skupna vsem virusom.

1. Kapsida (beljakovinske molekule). Od kapside je odvisna oblika virusa (npr. paličasti,
poliedrični). Kapsida varuje NK pri prehodu med celicami.
2. Nukleinska kislina – nosilka dednega zapisa (DNK ali RNK – nikoli pa obe hkrati).
3. Dodatna ovojnica – nekateri virusi: lahko imajo poleg kapside tudi ovojnico (iz gostiteljeve
membrane: zgradba iz beljakovin, maščob – fosfolipidov in ogljikovih hidratov).
4. Le nekateri virusi vsebujejo še encime (npr. retrovirusi: encim reverzna transkriptaza).

Zgradba bakteriofaga:
To so virusi, ki zajedajo bakterije, od tod so dobili ime – bakteriofagi ali na kratko kar fagi.

Zgradba retrovirusov:
So virusi, ki znotraj kapside poleg dednega zapisa v obliki RNK vsebujejo tudi encim reverzna
transkriptaza (obratna transkriptaza). Ta omogoča prepis informacije iz RNK v DNK in s tem
vgraditev virusnega genskega zapisa v dedni material gostiteljske celice. PROVIRUS je
virusna DNA vgrajena v dedni material gostiteljske celice. Primer retrovirusa je virus HIV.
RAZMNOŽEVANJE
Razmnoževanje virusov poteka samo znotraj ustrezne gostiteljeve celice. Večinoma so virusi
specializirani za določen tip celice v gostitelju (odvisno od ustreznih receptorjev, od tipa
metabolizma celice, od vsebovanih encimov v celici).

Razmnoževalni cikel retrovirusov:

Retrovirusi imajo dedni material v obliki RNA. Ko retrovirus okuži celico, lahko v njej nekaj
časa miruje, ni aktiven, zato celica in organizem normalno živita naprej. Virusna RNA se s
pomočjo reverzne transkriptaze pretvori v virusno DNA, tako se virusni dedni material lahko
vgradi v dedni material gostitelja in se podvaja. To imenujemo lizogeni cikel. Virusni dedni
material se lahko prepiše v mRNA in v gostiteljevi celici preusmeri metabolizem v izdelovanje
novih virusov, pri tem pa celice propadejo in virus se razširi na druge celice. Izdelovanje
novih sestavnih delov za viruse (beljakovin) poteka na ribosomih gostitelja.
Razmnoževalni cikel bakteriofaga: Oglejmo si potek razkrojevalnega (liznega) cikla virusa
(bakteriofaga).

A. Vezava na ustrezno gostiteljevo celico

Č. Vstop nukleinske kisline v celico, kapsida pa v večini primerov ostane zunaj nje. Pri
bakteriofagih je vstop NK povezan s krčenjem repka.
D,E. Virusna NK preusmeri presnovo gostitelja v izdelavo sestavnih delov za nove viruse
(nukleinske kisline, kapsida). Pri tem procesu se izkoriščajo snovi (AK, peptide, encime) in
energija gostiteljeve celice. Tako nastanejo novi virusi.
F. Novi virusi se sprostijo iz celice, kar je pogosto povezano z razpadom gostiteljeve celice,
zato temu ciklu pravimo razkrojevalni ali lizni cikel.

VIRUSNE BOLEZNI
Sedaj ko veste, kakšno zgradbo imajo in kako se razmnožujejo, lahko razumete na kakšen
način vplivajo na sam organizem. Se pravi porabljajo njihove snovi in energijo za
razmnoževanje in med sproščanjem virusov iz celice le-te pogosto propadejo. Vse to se izrazi
v bolezenskih znakih, ki spremljajo virusne bolezni (viroze). Za virozami poleg ljudi obolevajo
vsa živa bitja iz vseh kraljestev.
RASTLINE:
- rastlinske viroze so najbolje raziskane pri kulturnih rastlinah (tobak, krompir, …)
- pri širjenju virusov najpogosteje sodelujejo žuželke
- virusi povzročajo odsotnost klorofila, kodranje in zvijanje listov, razvoj šišk
ŽIVALI:
- najbolje raziskani pri domačih živalih
- slinavka, parkljevka, steklina
ČLOVEK:
- virus HIV: Povzroča sindrom pridobljene zmanjšane odpornosti (AIDS). Spada v skupino
retrovirusov. Vstopa v več vrst človeških celic. Pomemben je vstop virusa v posebno skupino
belih krvnih telesc – limfocite T4, ki spodbujajo druge obrambne celice in s tem celoten
obrambni odziv organizma. Tu se virusna DNK vgradi v DNK človeka, kjer lahko ostane več let
(več 10 let) – lizogeni cikel. Bolezen AIDS se sproži, ko virus preide v lizni cikel, takrat
nastajajo novi virusi, ki napadejo nove celice, posledica pa je težka okvara imunskega
sistema. Bolniki umrejo zaradi okužb, ki jih zdrav človek brez težav premaga.

- otroška paraliza, črne koze, herpes, slinavka, norice, ošpice, mumps, rdečke, hepatitis,
prehladi, gripe

ZDRAVLJENJE VIRUSNIH BOLEZNI:

- Imunski sistem sam uniči virus, zdravila za krepitev imunskega sistema (V telo vstopi
tujek – antigen, telo ga zazna in proti njemu tvori protitelesa, da ga uničijo)
- Cepljenje (1. Oslabljene, mrtve povzročitelje bolezni – se tvorijo protitelesa; 2. Vnos
protiteles – ko že imaš bolezen).
- Virus uniči gostitelja - smrt

Odgovori (odgovore na ta vprašanja bom poslala v četrtek, )

a.) Katere organske snovi gradijo viruse:

b.) Zakaj se virusi lahko razmnožujejo le znotraj svojega gostitelj?

c.) Zakaj lahko človeku nenevarni virusi nenadoma postanejo nevarni?

d.) Zakaj virusnih bolezni ne zdravimo z antibiotiki?

e.) Zakaj bakterijske celice, okužene z virusi, proizvajajo manj lastnih encimov?