EVROPSKO USTAVNO

PRAVO - VAJE

VAJE 14
PRIPRAVE NA IZPIT

as. Marjan Kos Maj 2022

Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani
2021/2022
 DANAŠNJE SREČANJE
PREGLED VSEBINE SREČANJA

Današnje srečanje
o Tehnična izvedba
o Vsebina in struktura izpita
o Pregled primera izpita
o Navodila za odgovarjanje na vprašanja
o Izpitna vprašanja
o Druga vprašanja

2
TEHNIČNI VIDIKI IZVEDBE IZPITA
OSNOVNE INFORMACIJE

o Izvedba na fakulteti
▪ COVID-19?

o Samo pisni izpit

o Prijava – objava –
vpogledi

3
 VSEBINA IN STRUKTURA IZPITA
PREGLED VSEBINE

o Literatura, študijska snov

o Struktura izpita
5 nalog
1x hipotetični primer
1x primer postopka pred SEU
1x teoretična naloga
2x esejsko vprašanje

o Točkovanje: 5x10 točk

▪ Dodatne točke z vaj Pregled primera izpita
4
 NAVODILA V ZVEZI Z REŠEVANJEM
IZPITA
OSNOVNA NAVODILA

Osnovno
o Preberite uvodno navodilo!
Preglejte celoten izpit
Preberite celotno nalogo in vprašanja, preden začnete z reševanjem

Način odgovarjanja na vprašanja

o Natančno preberite vprašanje in odgovarjajte (samo) na to, kar vas sprašujemo
o Odgovarjanje na vprašanja tipa „pojasni“, „natančno opredelite“
o Obseg odgovorov
5
 PRIMERI IZPITNIH VPRAŠANJ (I)
NALOGA 1 - PRIMER

Miha in Mojca se odpravita na poročno potovanje v Grčijo. Pri potovalni agenciji Oddih, d.o.o., rezervirata
kulturno orientirane počitnice na otoku Samos. Ob prihodu se izkaže, da je hotel, v katerem naj bi bila
nastanjena, v zelo slabem stanju in bistveno razlikuje od oglaševanega hotela. Sobe so bile povsem
zanemarjene, poleg tega pa je bilo samo nekaj sto metrov od hotela postavljeno zasilno begunsko taborišče.
Poročno potovanje je bilo po njuni oceni uničeno, zato sta po vrnitvi domov od potovalne agencije zahtevala
plačilo odškodnine. Agencija je njuno zahtevo zavrnila, zato sta se obrnila na sodišče. Sodišči prve in druge
stopnje sta ugotovili, da Slovenija ni pravočasno implementirala Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13. 6.
1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih, zato po slovenski zakonodaji Miha in Mojca
nista upravičena do povračila odškodnine za tovrstno škodo. Čeprav bi jima v skladu z neimplementirano
Direktivo Sveta 90/314/EGS takšna odškodnina pripadala, sta sodišči, upoštevajoč slovensko zakonodajo,
njuni tožbi zavrnili.
Odvetnik Mihe in Mojce vloži revizijo na Vrhovno sodišče. Slednje pri obravnavi zadeve ugotovi, da slovenska
zakonodaja tovrstne škode ne pozna, jo pa brez razumnega dvoma uveljavlja Direktiva Sveta 90/314/EGS.
To izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse Sodišča EU v bistveno podobnih zadevah. Vrhovno sodišče je
prepričano tudi, da bi bila ob upoštevanju Direktive Sveta 90/314/EGS mogoča razlaga slovenskega
prava, ki bi Mihu in Mojci priznavala zahtevano odškodnino. 6
 PRIMERI IZPITNIH VPRAŠANJ (II)
NALOGA 1 - VPRAŠANJA

a) Kakšne obveznosti državam članicam nalagajo direktive?

b) Pod katerimi pogoji bi se Miha in Mojca (oziroma njun odvetnik) pred Vrhovnim
sodiščem lahko sklicevala na načelo neposrednega učinka?
c) Pojasnite, ali je dopustno, da se neimplementirana direktiva v skladu z načelom
neposrednega učinka uporabi v postopku med dvema zasebnikoma?
d) Odvetnik Mihe in Mojce navaja, da bi moralo nacionalno sodišče, ne glede na
izpolnjenost pogojev za neposredni učinek direktive, slovensko pravo razlagati v skladu z
direktivo. Pojasnite na katero temeljno načelo prava EU se sklicuje in ali je to načelo
uporabljivo za konkreten primer?
e) Kakšno vlogo v konkretnem primeru lahko igrata doktrini acte claire in acte éclairé, kot
izhajata npr. iz zadeve C-283/81 CILFIT?
7
 PRIMERI IZPITNIH VPRAŠANJ (III)
NALOGA 2 - PRIMER

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA PRIITA PIKAMÄEJA,

predstavljeni 11. decembra 2019 […]
Zadeva C‑457/18 Republika Slovenija proti Republiki Hrvaški […]
1. Ali je Sodišče Evropske unije, kadar država članica pri njem na podlagi člena 259 PDEU vloži [tožbo], pristojno za odločanje o tej tožbi v
primeru, v katerem trditve glede neizpolnitve obveznosti iz prava Unije temeljijo na „arbitražni razsodbi“, ki je bila izdana na podlagi
dvostranskega arbitražnega sporazuma, za katerega velja mednarodno javno pravo, ena od strank pa prereka vsakršno pravno veljavnost
te razsodbe? To je glavno vprašanje, ki se postavlja v tej zadevi, ki je ena od redkih primerov [tovrstnih tožb] na podlagi člena 259 PDEU
[…].
3. Republika Hrvaška je pred kakršno koli vsebinsko obrambo vložila ugovor nepristojnosti in ugovor nedopustnosti tožbe, katerih analiza je
predmet teh sklepnih predlogov, pri čemer je Sodišče odločilo, da bo najprej ločeno preučilo ta ugovora, preden bo, če bo to potrebno, v
tej zadevi vsebinsko odločilo.
4. Sodišče mora torej preučiti, ali so mejni spor med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo, poskus rešitve tega spora in arbitražni
postopek, do katerega je ta spor pripeljal, vprašanja mednarodnega javnega prava, ki so lahko podlaga za tožbo […], vloženo na podlagi
člena 259 PDEU. V teh sklepnih predlogih bom pojasnil, zakaj po mojem mnenju in v skladu s trditvami Republike Hrvaške Sodišče ni pristojno
za odločanje o tej tožbi. Poleg tega predlagam, naj se ugodi predlogu Republike Hrvaške, naj se iz spisa izloči pravno mnenje Evropske
komisije iz priloge C.2 k odgovoru Republike Slovenije. […]
VIII. Predlog
168. Glede na zgoraj navedene preudarke Sodišču predlagam, naj:
– iz spisa izloči mnenje pravne službe Evropske komisije iz priloge C.2 k odgovoru Republike Slovenije na ugovor nedopustnosti;
– ugotovi, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za odločanje o tej tožbi;
– Republiki Sloveniji naloži, naj nosi svoje stroške in stroške Republike Hrvaške. […].
8
 PRIMERI IZPITNIH VPRAŠANJ (IV)
NALOGA 2 - VPRAŠANJA

a) Kaj je lahko razlog za vložitev tožbe v postopku, v katerem so bili izdani zgoraj
navedeni sklepni predlogi?
b) Ali bi lahko tak postopek pred Sodiščem EU sprožil še kak drug subjekt? Če da, kateri?
c) Preden je Republika Slovenija vložila tožbo, je morala zadevo predložiti Komisiji, ki je
lahko izdala obrazloženo mnenje. Čemu je namenjena ta predhodna obveznost obvestiti
Komisijo?
d) Predpostavimo, da bi Sodišče EU v tem postopku ugodilo Republiki Sloveniji. Kakšna je
lahko končna posledica za Hrvaško?
e) Kako lahko zgoraj deloma citirani sklepni predlogi Priita Pikamäeja vplivajo na
odločitev Sodišča EU v tej zadevi?

9
 PRIMERI IZPITNIH VPRAŠANJ (V)
NALOGA 3 - VPRAŠANJA

a) Opredelite uredbo kot pravni akt EU.

b) Kako poimenujemo klavzulo, po kateri se lahko ukrepi EU sprejemajo tudi brez izrecnih
pooblastil v pogodbah, če se izkaže, da je to potrebno za doseganje kakšnega izmed
ciljev Evropske unije?
c) Katera je bistvena volilna pristojnost Evropskega parlamenta?
d) Opredelite načelo prenosa pristojnosti v EU.
e) Ali je Evropsko sodišče za človekove pravice pristojno, da od države zahteva sprejem
ustrezne zakonodaje, s katero bi ta odpravila ugotovljeno kršitev Evropske konvencije za
varstvo človekovih pravic? Pojasnite.

10
 PRIMERI IZPITNIH VPRAŠANJ (VI)
NALOGA 4 IN 5 - VPRAŠANJI

Naloga 4
o Opišite sestavo in delovanje Sveta Evropske unije.

Naloga 5
o Pojasnite koncept povratne diskriminacije v kontekstu Evropske
unije in njen pomen za pravice državljanov držav članic Evropske
unije.

11
 VPRAŠANJA?
VPRAŠANJA V ZVEZI Z IZVEDBO IZPITA ALI SNOVJO

Vprašanja?
12
 SKLEPNO

Hvala in srečno!

13