UVOD V CIVILNO PRAVO

- VAJE XII -
as. Jernej Renko, mag. prava, LL.M.
PRAVO INTELEKTUALNE
LASTNINE
Pojem
■ Pravila, ki urejajo družbene odnose glede intelektualnega
ustvarjanja
■ Namen:
– Kulturni vidik:
■ Pospešitev kulturnega ustvarjanja
■ Omogoča obstoj duhovnih ustvarjalcev in poustvarjalcev –
zagotovitev ustreznega nadomestila za vloženo delo
– Gospodarski vidik:
■ Inudstrija, ki deluje na tem področju je zelo močna in omogoča
velike dohodke in veliko delovnih mest
Lastnosti pravic intelektualne lastnine
■ Objekti prava intelektualne lastnine niso stvari v smislu stvarnega prava,
temveč so nematerialne dobrine (so pa lahko materializirane v različnih
stvare npr. knjiga itd.)
■ Kljub temu pa jim pripisujemo naravo stvarnih pravic ➔ absolutne (erga
omnes)
■ Nastanek oz. pridobitev pravic intelektualne lastnine:
– Pravice industrijske lastnine. (znamka, patent,...): se pridobijo v
posebnem postopku pred pristojnim organom
– Avtorska in sorodne pravice: nastanejo z dejstvom stvaritve
inteletualne dobrine
■ Če pride do posega v konkretno upravičenje ➔ civilnopravna zaščita
– Pravica do civilnopravne zaščite načeloma ne zastara
– Pravice so načeloma prenosljive in podedljive
 Avtorsko pravo
Pravo
intelektualne
lastnine
Pravo industrijske
lastnine
AVTORSKO
PRAVO
Pojem
■ Pravne norme, ki urejajo ustvajranje in izkoriščanje avtorskih del na
področju:
– Književnost
– Znanost
– Umetnost
■ Ščiti:
– Avtorja kot tvorca avtorskega dela
– Nosilca avtorske pravice
– Pravne naslednike avtorja
– Avtorsko delo samo
■ Zakonska ureditev: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
Avtorska pravica
■ Enovita sui generis pravica – varuje avtorja glede njegovega dela
■ Sestavljena je iz:
– Osebnopravna (moralna) upravičenja – moralna avtorska pravica
– Premoženjskopravna upravičenja – materialna avtorska pravica
■ Nastanek: „Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve
dela.“ (člen 14 ZASP)
■ Absolutna (erga omnes) pravica
■ Avtor lahko prenese zgolj posamične materialne avtorske pravice in
druge pravice avtorja (ne pa moralne avtorske pravice)
■ Ne ugasnejo s smrtjo avtorja – še 70 let po smrti (materialne),
moralne pa neomejeno dolgo
Moralne avtorske pravice

■ Varujejo osebne interese avtorja – osebnost, ki je izražena v

delu (čast in ugled)
■ Niso prenosljive inter vivos, so pa delno prenosljive oz.
podedljive mortis causa (razen pravica do skesanja)
■ Za razliko od materialnih avtorskih pravic trajajo neomejeno
dolgo
Moralne avtorske pravice

Pravica prve objave

Pravica priznanja avtorstva

Pravica spoštovanja dela

Pravica skesanja
Pravica prve objave

= avtor se lahko svobodno odloči, ali bo svoje

avtorsko delo objavil (kdaj in kako) ali ne
Pravica priznanja avtorstva

= dolžnost navedbe imena in priimka, psevdonima ali

drugega znaka avtorja pri vsaki uporabi avtorskega
dela

■ Način izvedbe določi avtor

Pravica spoštovanja dela
= varstvo del in izvedb pred posegi in uporabami, ki ne izražajo spoštovanja do dela
oziroma izvedbe.
■ Izpolnjena morata biti dva znaka:
– Objektivni
■ Priti mora do posega v avtorsko delo
– Skazitev = neprimerna predelava izvirnika ali primerka avtorskega dela
■ Npr. retuširanje slike ali sprememba tragičnega literarnega dela tako, da ima
srečen konec
– Krnitev = odstranitev posameznih elementov dela ali uporaba iztrganega kosa
dela
■ Npr. črtanje kletvic v besedilu romana ali brisanje posameznih oseb s fotografije
– Neprimerna raba = zlasti uporaba dela na (po mnenju avtorja) nedopusten
način ali v nedopustnih okoliščinah
■ Npr. uporaba skladbe kot himne ekstremistične politične skupine
– Subjektivni
■ Poseg mora pomeniti potencialno okrnitev osebnosti avtorja
Pravica skesanja

= avtorjeva pravica do preklica že prenesenih materialnih

avtorskih pravic, če ima avtor za takšno ravnanje pomembne
moralne razloge

■ Avtor mora imetniku materialnih avtorskih pravic povrniti

morebitno škodo, ki mu ob tem nastane (skesnina).
■ Z uveljavitvijo pravice skesanja materialna avtorska pravica
imetnika ugasne
Kršitev moralnih avtorskih pravic (147. člen
KZ-1)
(1) Kdor s svojim imenom ali imenom koga drugega objavi,
prikaže, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov del ali
dovoli to storiti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do
enega leta.
(2) Kdor skazi, okrni ali kako drugače neupravičeno poseže v
tuje avtorsko delo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom
do šestih mesecev.
(3) Pregon se začne na predlog.
Materialne avtorske pravice

■ Avtorju omogočijo uživanje vrednosti, ki jo je ustvaril s

svojim delom, oziroma da varujejo njegove premoženjske
interese.
■ So prenosljive:
– inter vivos na podlagi zakona ali PP
– mortis causa
■ Omejen rok trajanja:
– 70 let po smrti avtorja
Materialne avtorske pravice (22. člen ZASP)
■ Uporaba dela v telesni obliki obsega zlasti pravico reproduciranja
■ Uporaba dela v netelesni obliki (priobčitev javnosti) obsega zlasti naslednje pravice:
1. pravico javnega izvajanja (26. člen);
2. pravico javnega prenašanja (27. člen);
3. pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami (28. člen);
4. pravico javnega prikazovanja (29. člen);
5. pravico radiodifuznega oddajanja (30. člen);
6. pravico radiodifuzne retransmisije (31. člen);
7. pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja (32. člen);
8. pravico dajanja na voljo javnosti (32.a člen).
■ Uporaba dela v spremenjeni obliki obsega zlasti naslednje pravice:
1. pravico predelave (33. člen);
2. pravico avdiovizualne priredbe (104. člen).
■ Uporaba primerkov avtorskega dela obsega naslednji pravici:
1. pravico distribuiranja (24. člen);
2. pravico dajanja v najem (25. člen).
Druge pravice avtorja
■ Pravica dostopa in izročitve
– Pod določenimi pogoji ima avtor pravico do dostopa in izročitve
dela, ki je v posesti drugega za namene reproduciranja in
predelave
■ Sledna pravica
– Če se izvirnik odsvoji, mora biti o tem avtor obveščen + pod
določenimi pogoji ima pravico do nadomestila
■ Pravica javnega posojanja
– Pravica do nadomestila za posojanje
■ Pravica do nadomestila
– Pravica do nadomestila za tonsko in vizualno snemanje in
fotokopiranje svojega dela
Avtorsko delo
= izvirna duhovna stvaritev avtorja, ki je izražena v določeni obliki.
■ Gre za delo, ki je plod intelektualnega ustvarjanja oziroma
ustvarjalnega dela posameznika. Avtorsko delo oziroma stvaritev
je objekt (predmet) avtorskih pravic.
■ Ideja nima avtorskopravnega varstva – šele, ko jo avtor realizira
in postane del stvarnosti lahko govorimo o avtorskem delu
■ Stvaritve oz. dela brez avtorskopravne zaščite ➔ imaterialno
narodno bogastvo
Za avtorska dela veljajo zlasti:
1. govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;
2. pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški
programi;
3. glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
4. gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
5. koreografska in pantomimska dela;
6. fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
7. avdiovizualna dela;
8. likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;
9. arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture,
urbanizma in krajinske arhitekture;
10. dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
11. kartografska dela;
12. predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti,
skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).
Objava in izdaja – 3. člen ZASP

(1) Objava po tem zakonu pomeni, da je avtorsko delo

ali predmet sorodne pravice z dovoljenjem upravičenca
postalo dostopno javnosti.
(2) Izdaja po tem zakonu pomeni, da je zadostno
število že izdelanih primerkov dela ali predmeta
sorodne pravice z dovoljenjem upravičenca ponujenih
javnosti ali danih v promet.
Avtor
= le fizična oseba, to je tista oseba, ki je določeno delo ustvarila.
■ Za pridobitev avtorske pravice ni potrebna poslovna sposobnost
■ Z avtorjem je praviloma izenačen tisti, na katerega je avtorska pravica
prenesena (imetnik avtorske pravice).
■ Domneva avtorstva (11. člen ZASP):
– Za avtorja velja tisti, katerega ime, psevdonim ali znak je na običajen
način naveden na delu ali pri objavi dela, dokler se ne dokaže
nasprotno.
– Če avtor ni znan po prejšnjem odstavku, se šteje, da je upravičen do
uveljavljanja avtorskih pravic tisti, ki delo izda. Če tudi ta ni naveden, je
upravičen tisti, ki je delo objavil.
– Prejšnji odstavek neha veljati, ko se ugotovi avtor. Upravičenec iz
prejšnjega odstavka mora koristi iz avtorskih pravic prenesti na avtorja,
če ni s pogodbo drugače določeno.
Sorodne pravice
= pravice, ki so z avtorsko pravico v »sorodstvu« oziroma so z njo
močno povezane
■ Varujejo dejavnost poustvarjalne umetnosti:
– Umetnikom in izvajalcem so dodeljene pravice, ki so po
vsebini enake avtorskim, le da so praviloma krajšega trajanja
■ Razlika med avtorskimi in sorodnimi pravicami:
– Subjekt zaščite: praviloma producent (izjema je pravica
izvajalca)
– Pravna narava upravičenja: premoženjske in ne osebne
narave (izjema je moralna pravica izvajalca)
Sorodne pravice

■ Pravice izvajalcev (na izvedbah)

■ Pravice proizvajalcev fonogramov (na fonogramih)
■ Pravice filmskih producentov (na avdiovizualnih delih)
■ Pravice radijskih ali televizijskih organizacij (na oddajah)
■ Pravice založnikov (na izdajah in objavah),
■ Pravice izdelovalcev podatkovnih baz (na podatkovnih
bazah).
Omejitev avtorskih in sorodnih pravic
■ VSEBINSKE OMEJITVE
– Zakonita licenca (non-voluntary licenses) (47., 47.b. člen ZASP)
■ Zakon ustvarja položaj, kot da bi bila sklenjena pogodba med avtorjem avtorskega dela in
uporabnikom
■ Brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice, vendar ob plačilu primernega nadomestila,
je dopustna reprodukcija oz. distribucija avtorskega dela.
■ Primeri: učbeniki, čitanke in periodični tisk
– Prosta uporaba (free use) (48. člen ZASP)
■ Zakon vzpostavlja položaj, kot da delo ne bi bilo varovano. Ni potrebno plačati nadomestila.
■ Dovoljena za zadovoljevanje človekove potrebe do obveščenosti
– Npr. pouk, pregled tiska itd.
– Reproduciranje (50. člen ZASP)
■ Npr. fotokopiranje knjige je prosto, če je izvršeno v največ treh izvodih in če to posameznik
stori za osebno uporabo
– Citiranje (51. člen ZASP)
Omejitev avtorskih in sorodnih pravic
■ ČASOVNE OMEJITVE
– Avtorska pravica: 70 let po smrti avtorja
– Začasni monopol avtorja za komercialno izkoriščanje
njegovega dela ugasne
Prenos avtorske pravice in avtorska
pogodba
■ Avtor ali njegov pravni naslednik lahko odstopi vse ali le nekatere pravice na svojem delu
drugi osebi
– Izključni odstop
■ Le prejemnik je pooblaščen uporabljati avtorsko delo
– Neizključni odstop
■ Prejemnik uporablja delo poleg drugih prejemnikov in avtorja
■ Prenos posamičnih materialnih pravic je je lahko vsebinsko, prostorsko ali časovno
omejen
■ Nadomestilo za uporabo avtorskega dela ➔ honorar
■ Avtorska pogodba ➔ pisna oblika
– Sankcija za nepisnost (in dubio pro auctore)
Varstvo avtorskih in sorodnih pravic
■ Registracija del v Registru avtorskih del:
– Namen: zavarovanje dokazov o avtorstvu in času nastanka avtorskega dela.
– Vpis v register je prostovoljen in ne vpliva na nastanek in varstvo avtorskih pravic, pač pa ustvarja
zakonsko domnevo, da je avtor oziroma imetnik avtorskih pravic na določenem delu tisti, ki je
naveden v registru. To domnevo je možno izpodbijati z nasprotnimi dokazi. Končni pravni učinek
vpisa v register je obrnjeno dokazno breme v primeru spora o avtorstvu.
■ Sodno varstvo:
– prepoved aktualne in bodočih kršitev (prepovedna ali opustitvena tožba),
– odpoklic predmetov kršitve iz gospodarskih tokov, ob upoštevanju interesov dobrovernih tretjih oseb,
– odstranitev stanja, ki je nastalo s kršitvijo (odstranitvena tožba),
– nepreklicno odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov,
– uničenje predmetov kršitve,
– uničenje sredstev kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev in so v
lasti kršitelja,
– prepustitev predmetov kršitve upravičencu ob plačilu proizvodnih stroškov,
– objavo sodbe
– + odškodninski zahtevek & civilne kazni
PRAVO INDUSTRIJSKE
LASTNINE
Pravice industrijske lastnine

Patent

Model

Znamka

Geografska označba
 Pravo industrijske lastnine
■ Pod pojmom prava industrijske lastnine razumemo skupino pravnih norm, ki
preučujejo naslednje vrste pojavov in odnosov v družbi:
– Izume kot rezultate ustvarjalnega dela posameznika ali določene
skupine ljudi (patent), govorimo tudi o tako imenovanem patentnem
pravu,
– Oznake za označevanje blaga in storitev v prometu (znamka, žig),
govorimo o tako imenovanem pravu znakov razlikovanja,
– Pravice na novem videzu izdelka, govorimo o tako imenovanem pravu
modela
– Pravice na kmetijskem pridelku ali živilu in geografsko poimenovanje
kmetiijskega pridelka ali živila (geografsko poreklo)
– Pravice na novi sorti rastlin (žlahtniteljske pravice),
– Pravice do varstva topografije (pravice na topografijah polprevodniških
vezij)
Pravica industrijske lastnine
= pravica posameznika, da njemu priznano pravico izkorišča in
da drugim osebam prepove, da bi to pravico izkoriščale brez
njegovega soglasja.
■ Nastanek:
– Praviloma z vpisom v javni register
■ Urad RS za intelektualno lastnino
■ Ustrezen organ v tujini (na podlagi mednarodne pogodbe)
– Načelo prednosti prve prijave: prijavitelj, ki ima zgodnejši
datum prijave ali prednostno pravico, če se ta zahteva, ima
prednost pred drugim prijaviteljem.
Patent
■ Patent se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki je nov, na
inventivni ravni in industrijsko uporabljiv
■ Patent je izključna pravica, ki ščiti nosilca patenta v njegovi pravici do
izkoriščanja izuma
■ Trajanje 20 let
■ Patenti se lahko odobrijo za proizvod ali za postopek. Govorimo o časovno,
teritorialno in vsebinsko omejeni pravici intelektualne lastnine
■ Patent s skrajšanim trajanjem (10 let): nižji inventivni nivo od patenta.
– Izumi v zvezi s postopkom
– Rastlinske vrste in
– Živalske pasme
– Vsi izumi, ki so novi, industrijsko uporabljivi in doseženi z ustvarjalnim
delom.
■ Zaupni izumi (posebna ureditev, prijava na MORS)
Model
■ Model je pravica, s katero se varuje videz izdelka, ki je nov in ima
individualno naravo.
■ Videz izdelka:
– Izgled, ki izhaja iz značilnosti linij, obrisov, barv, oblike,
teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov
na njem
■ Novost:
– pred datumom vložitve prijave modela ni bil dostopen enak
videz izdelka
■ Model je časovno, teritorialno in vsebinsko omejena pravica.
– Model traja eno ali več petletnih obdobij od datuma vložitve
prijave (od 5 do 25 let)
ZNAMKA
Znamka
= pravica, s katero se varuje znak ali kombinacija znakov, ki se v prometu
uporablja za razlikovanje blaga ali storitev enega pravnega subjekta od
blaga ali storitev druge fizične ali pravne osebe.
■ Zaščiten lahko vsak znak, ki ga je mogoče grafično prikazati.
– Znak je lahko sestavljen iz besed (vključno z osebnimi imeni),
sloganov, črk, številk, slik, skic, razporeda barv, kombinacije
znakov in barv, glasbenih fraz in podobnega.
■ Funkcija znamke?
■ Trajanje znamke: 10 let z neomejeno možnostjo podaljšanja
– Časovno neomejena pravica, ki pa je vsebinsko in teritorialno
omejena.
OZNAČBE
ŽIVIL
Geografska označba
= oznaka, ki označuje, da blago izvira z določenega ozemlja,
območja ali iz kraja na tem ozemlju, če so kakovost, sloves ali
kakšna druga značilnost tega blaga bistveno odvisni od
njegovega geografskega porekla

■ Časovno neomejena pravica, ki pa je vsebinsko in teritorialno

omejena.
Označba porekla
■ Povezava s teritorijem najmočnejša
■ Kakovost izdelka ali njegove značilnosti so predvsem ali izključno
posledica geografskega okolja z njemu lastnimi naravnimi in
človeškimi dejavniki, ter proizvodnja, predelava in priprava izdelka je
bila opravljena na opredeljenem geografskem območju
■ Povezava med izdelkom, plodom, živaljo in teritorijem na katerem se
izdelek pridobi mora biti signifikantna – mora temu izdelku nekaj
posebnega prinašat, sicer izdelek varstva ne more pridobiti.
■ Označba porekla v Sloveniji: kraška jagnjetina, kraški ovčji sir, oljčno
olje slovenske istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, piranska sol,
kraški med, dolenjski sadjevec, kosteljska rakija, kraški brinjevec,
gorenjski tepkovec, brkinski slivovec.
Geografska označba

■ Nekoliko manj zahtevne po pogojih kot označba porekla

■ Geografske označbe v RS: kraški pršut, šebreljski želodec,
zgornjesavinjski želodec, štajersko, prekmursko bučno olje,
prleška tünka, vipavski pršut, jajca izpod kamniških planin,
kraški zašink, kraška panceta, vipavski zašinek, ptujski lük,
kranjska klobasa,
Zajamčena tradicionalna posebnost

■ Najmanj intenzivna geografska označba ➔ izdelek s

teritorijem nima tako pomembne povezave
■ Z označbo zajamčene tradicionalne posebnosti se zaščiti
predvsem recepturo ali način proizvodnje.
■ Primer: Pizza Napoletana, prekmurska gibanica, idrijski
žlikrofi, belokranjska povitica, prosta povitica, belokranjska
pogača.