Sodbe EUP

Van Gend en Loos (C-26/62)

 Nizozemsko podjetje uvaža kemikalijo iz Zahodne Nemčije na Nizozemsko.
 Nizozemska je izjemoma uvedla carino.
 Van Gend en Loos plača carino in sproži spor pred Tariefcommissie, ki pošlje predhodno
vprašanje o tem, ali 12. člen Rimske pogodbe podeljuje pravice posameznikom.
 12. člen: Države se bodo v odnosih med sabo vzdržale uvajanja novih carinskih dajatev ali
katerihkoli dajatev z enakim učinkom ali zviševanja že obstoječih.
 SEU
 12. člen vzpostavlja pravico posameznika
 Nizozemska od 1. januarja 1958 ne more več zviševati carinskih dajatev
 The Community constitutes a new legal order of international law for the benefit of which the states have
limited their sovereign rights, albeit within limited fields and the subjects of which comprise not only member
states but also their nationals. Independently of the legislation of member states, Community law therefore not
only imposes obligations on individuals but is also intended to confer upon them rights which become part of
their legal heritage. These rights arise not only where they are expressly granted by the treaty, but also by
reason of obligations which the treaty imposes in a clearly defined way upon individuals as well as upon the
member states and upon the institutions of the Community.
 Namen: dvojni nadzor nad spoštovanjem PEU (DČ in evropske institucije + posamezniki)
 Vsebinski kriterij
 Costa v. Enel (C-6/64)
• Italija je z zakonom nacionalizirala Enel (energetsko podjetje), kar nasprotuje PEGS. Zadeva
je prišla pred milansko sodišče, ki je moralo odločiti, ali velja italijanski zakon ali zakon, ki v
italijanski pravni red prenaša Rimsko pogodbo.
• Sodišče je poslalo najprej zahtevo za presojo ustavnosti na IT US.
• Ali lahko DČ po podpisu PEU veljavno sprejme nacionalni zakon, ki nasprotuje tej pogodbi?

• ITUS
• Italija je dualistična država
• običajno pravo vstopa skozi člen 10/1 avtomatsko
• pogodbeno pravo vstopa skozi člen, ki zahteva sprejem zakona o prenosu (tako vnesena tudi Rimska pogodba)
117/1
• vnesene norme imajo rang norme, s katero so prenesene, torej se pod ustavo
• „norme interposte“ – če pride do neskladja, je treba uporabiti razlago (lex anterior specialis), če ne pa
pritegniti US
• US ne presoja medsebojne skladnosti zakonov, to urejajo klasična pravila razlage (lex
posterior derogat legi priori)
• Problematično z vidika prava EU, ker PDEU ne velja enako v vseh DČ.
 SEU: „new international legal order“

• Argumentacija
o ogrožena je učinkovitost izvajanja Pogodbe (prepoved diskriminacije)
o Pogodba taksativno našteva, kdaj lahko DČ enostransko sprejme lex posterior (a contrario)
o „akti evropskih institucij splošno in neposredno uporabljivi v DČ“ – morajo biti primarni, ergo
so primarni, če naj bi se splošno uporabljali
o del suverenih pravic so DČ prenesle na novo tvorbo, zato pravo EU prevlada nad pravom DČ
na teh področjih

o Loči Costa v ENEL od Van Gend en Loos

• primarnost brez neposrednega učinka - pravo EU prevlada nad pravom DČ, težje enostransko
spreminjati dogovore iz PEGS, vendar je posameznik odvisen od svoje države za uvejavljanje PEU
• neposredni učinek brez primarnosti - možnosti uveljavljanja bi imel pred sodišči, a to bi veljalo,
dokler DČ ne bi sprejela poznejšega akta in druge rešitve
 Omejitve načela primarnosti

• Nemčija: Solange I in Solange II, sodba o Maastrichtski pogodbi

• Italija: controlimiti (Tarricco I in II)
• 11. člen, 2. stavek: Italija (…) dopušča, pod pogoji paritete z drugimi državami, omejitev
svoje suverenosti na pravni red, ki zagotavlja mir in pravičnost med narodi.

• Slovenija: člen 3.a?

 Van Duyn v Home Office (C-41/74)

• neposredno učinkovanje direktive v primeru neimplementacije

• ženski zavrnili pravico do prebivanja v ZK, ker je bila članica scientološke cerkve
• PEU in Direktiva o pretoku delavcev zapovedujeta presojo „zgolj na podlagi
osebnih okoliščin“, tega ZK ni preneslo v svoj pravni red
• argumenti SEU
• neskladno z zavezujočo naravo direktiv, če ne bi imele neposrednega učinka
• praktično neučinkovite, če jih posamezniki ne morejo uveljavljati pred sodišči
• ker lahko SEU izdaja predhodne odločbe o „aktih Unije“, to pomeni, da so vsi morali biti
neposredno učinkoviti
Von Colson & Kamann v Land Nordrhein-Westfallen (C-14/83)
• posredni učinek direktiv v vertikalnih razmerjih
• potekel rok, vertikalno razmerje, določba ima primerno kvaliteto
• problem: ni pravilno implementirana določba o odškodnini zaradi diskriminacije pri izbiri kandidata na delovno mesto
• direktiva zahteva odškodnino „s svarilnim učinkom“

• kontinentalno civilno pravo tega načeloma ne zasleduje, nemški zakon določa, da lahko dobita le povrnitev potnih stroškov kot sankcijo za diskriminacijo pri
zaposlovanju

• posredni učinek – sodnik mora interpretirati nacionalni zakon na način, da doseže učinek PEU (omejitev: contra legem)
• 3. točka izreka:
Čeprav Direktiva št. 75/207/EGS prepušča državam članicam več rešitev pri izbiri sankcij za kršitev prepovedi diskriminacije,
potrebnih za doseganje njenega cilja, vseeno zahteva, naj država članica, ko se odloči za sankcioniranje kršitve z odškodnino,
zagotovi, da bo sankcija učinkovita in bo imela svarilni učinek, tako da mora biti odškodnina v skladu s povzročeno škodo in
večja od zgolj simbolične odškodnine, kakršna je na primer povračilo stroškov v zvezi s kandidaturo za delovno mesto.
Nacionalno sodišče mora zakonodajo, sprejeto za izvajanje Direktive, razložiti in uporabiti glede na zahteve prava Skupnosti,
če ima za to pooblastila na podlagi nacionalne zakonodaje.
DIREKTIVA

rok potekel potekel potekel ni potekel

razmerje vertikalno (široka razlaga - horizontalno vertikalno

Marshall)
implementacija neustrezna ali neobstoječa neustrezna ali neobstoječa neustrezna ali
neobstoječa

obveznosti v direktivi brezpogojne brezpogojne ni brezpogojnih

obveznosti (splošna
načela evropskega prava –
Mangold, Kücükdeverci)

učinek DIREKTNI UČINEK POSREDNI (nikoli direktni – POSREDNI Prepoved ravnanja,

Tullio Ratti) ki nasprotuje ciljem
direktive
(MANGOLD)
 Brasserie du Pêcheur
 Nepogodbena odškodninska odgovornost DČ za kršitev PEU
 Slaven primer – Biersteuergesetz
 Ali lahko nacionalni zakonodajalec odškodninsko odgovarja za škodo, povzročeno posameznikom s kršitvami prava Skupnosti, in
pod kakšnimi pogoji.
 Subjektivna odšk odg: protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza, krivda.
 V tem primeru se ZK in Nemčija branita, da nista ravnali krivdno.
 Sodišče uvede objektivno odgovornost - kriteriji:
 zakon je podeljeval pravice posameznikom
 „resna kršitev“ (manifest, grave)
 vzročna zveza
 Opredelitev dejavnikov resnosti kršitve prava EU:
• → jasnost in natančnost predpisa EU
• → obseg diskrecijske pravice
• → namerna ali malomarna kršitev ali škoda
• → opravičljiva uporaba prava
• → prispevek organov EU
 Bistveno: evropski element (Inländerdiskriminierung – nemški zakon o pivu se ne bo uporabljal za francoska podjetja, za nemška
pa, kar stimulira nemške državljane, da se angažirajo za spremembo nemškega zakona)
 Cilj: effet utile (dejanska in pravilna implementacija predpisov EU) ter enotna in učinkovita uporaba evropskega prava na
celotnem ozemlju
 Nadaljevanje: Frankovich, Köbler