VELJAVNOST SPLOŠNIH

PRAVNIH AKTOV
VELJAVNOST SPLOŠNIH PRAVNIH
AKTOV
 njihova OBVEZNOST v določenem pravnem redu (pravna varnost!)
 na določenem prostoru: krajevna veljavnost
 za pravne subjekte: personalna veljavnost
 v določenem času: časovna veljavnost
...........
 včasih tudi stvarna veljavnost: glede predmeta pravnega urejenja in njegove narave
1. Krajevna veljavnost splošnih pravnih aktov

 odvisna od krajevne pristojnosti posameznih državnih organov

 centralni državni organi (celotno ozemlje)
 unitarna država
 državni organi / organi lokalne samouprave

 federalna država

 krajevna veljavnost sploš. pr. aktov druga plat teritorialne suverenosti

 objekti v tujini (ambasade, ladje, letala): poseben režim; k.d. v tujini zoper RS
 kolizija med dvema ali več pravnimi redi
 na območju določene države pravno razmerje s tujo prvino
 tujec povzroči škodo domačinu
 domačin se hoče poročiti s tujko
 kdo pristojen, katero pravo, pogoji izvršitve tuje odločbe (npr. pravo, kjer leži nepremičnina)

 MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO: zasebna razmerja z mednarodno vsebino (kot “domače

pravo”)
2. Osebna veljavnost splošnih pravnih aktov

 za vse, ki so na ozemlju države ali delu tega ozemlja in jih zajame tipski znak (npr.
vsakdo, državljan, polnoletna oseba...)
 pri nekaterih splošnih pravnih aktih OSEBNO MERILO bolj poudarjeno
 posebne kategorije pravnih subjektov (študenti, vojni invalidi ...)
 izjeme – IMUNITETA (URS – domači funkcionarji; diplomati – MP)
3. Časovna veljavnost SPA
I. Začetek veljavnosti SPA
 moderno pravo: SPA OBJAVLJENI preden pričnejo veljati
 vacatio legis (od objave do trenutka veljave): seznanitev naslovljencev
 URS
 državni predpisi v državnem uradnem glasilu
 lokalne skupnosti v njihovem glasilu
...........
 tudi druge pravne osebe (podjetja, zavodi ...)
elektronska oblika
Uradni list EU – 20 dni vacatio
 dostopnost v času vakacijske dobe
 na oglasni deski
 posebni odtisi
 različna glasila
 uradna glasila: izvajanje javnih pooblastil
 državni uradni list (veljavnost na ozemlju celotne države)
 glasila lokalnih skupnosti

 vprašanje objave SPA rešeno v temeljnem pravnem aktu normodajnih subjektov (npr.
statuti občin)
Vacatio legis

 načelno pravilo:15 dni (URS): državni in lokalni predpisi

 lahko v aktu drugače določeno (še posebej pri virih avtonomnega prava – če ne uredijo, potem 15
dni)
 daljša doba (tudi več mesecev)
 zahtevni in pomembni zakoni (npr. Kazenski ali civilni zakonik)
 krajša doba ali celo z dnem objave
 naslovljenci bi lahko izigrali namen (odlok o cenah)
 naravne nesreče
 razlika med pričetkom veljavnosti in pričetkom uporabe v končnih določbah
II. Konec veljavnosti SPA

 sam akt pove, kdaj se izteka

 določi kasnejši (mlajši) pravni akt (najpogosteje)

 nova ureditev, sprememba ali dopolnitev
 višji SPA razveljavi nižjega (argument avtoritete: Lex superior derogat legi inferiori)
 mlajši razveljavi starejšega z nasprotno vsebino (časovni argument: Lex posterior derogat
legi priori)
 mlajši specialnejši razveljavi starejšega splošnejšega, če prvi bolj specialno ureja tvarino,
ki je bila prej opredeljena v splošnejšemu (argument specialnosti + časovni argument:
Lex specialis posterior derogat legi generali priori)
Derogacijska klavzula

 razveljavitvena, odpravitvena
 v prehodnih in končnih določbah SPA

 IZRECNA (kateri zakoni oz. določbe)

 SPLOŠNA
 razveljavijo se “vsi predpisi, ki so v nasprotju” z novim zakonom
Problem pri splošni derogacijski klavzuli

 še posebej: ali mlajši splošnejši razveljavlja starejšega specialnejšega?

 npr. ko novi “krovni” zakon odpravlja različno urejanje določenega pravnega področja za različne
vrste subjektov
 uporaba namenske metode razlage
Tudi ...

 razveljavitev
 učinkuje ex nunc (od sedaj): novi akt razveljavlja starejšega od dne, ko je novi začel veljati
 US: zakon in drugi splošni akti
 SEU glede pravnih aktov ustanov EU
 odprava
 učinkuje ex tunc (od tedaj): starejši se razveljavlja za čas, ko je bil starejši v veljavi
 odprava “škodljivih pravnih posledic” v celoti
 US: “podzakonski” predpisi

Konec veljavnosti s trajnim izginotjem
predmeta pravnega urejanja

(učinkovitost nujna spremljevalka veljavnosti)

 npr. ukinitev določenega prevoznega sredstva, na katerega se je nanašal ustrezni prometni

predpis
 nastanek nasprotnega običaja (izjemoma)
 s svojo ustaljenostjo so iz formalnih pravnih virov izrinili pravila, ki dolgo niso bila učinkovita
 npr. v SFRJ: pravni posli, za katere se zahteva pisna oblika, so veljavni tudi, če niso sklenjeni v tej obliki,
če so bili vsaj delno realizirani (npr. prenos nepremičnine)
 teorija o realizaciji pravnega posla, ki je bila nato sprejeta v ZOR (in danes v OZ)