UZANCE KOT AVTONOMNI

VIR PRAVA

Prof. dr. Peter Grilc

 VIRI
 Goldstajn, Usages of Trade and Other Autonomous Rules of International Trade According
to the UN (1980) Sales Convention;
http://www.cisg.law.pace.edu/cisg/biblio/goldstajn.html
 Kranjc, v Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV 2004, str. 123 in nasl.
(komentar 12. člena OZ)
 Kranjc, Poslovni običaji in gospodarske pogodbe, GV 1998
 Kranjc, O razlagi gospodarskega pogodbenega prava in gospodarskih pogodb, PiD 8/98
str. 1343
 Kranjc, Poslovni običaji in gospodarske pogodbe, GV, priloga Svetovalec, 27/1998, str. 71
 Zabel, Uvod v gospodarsko pogodbeno pravo, GV 1987, str. 341-345
 Kapor-Carić, Ugovori robnog prometa, Beograd 1983, str. 32-36
 Čas, Uvrstitev delnic v borzno kotacijo in borzne uzance, PiD 5/1994, str. 564
 Jerman, Nove pristaniške uzance, PP, 41/2002, str. 34
 Marušić, Trgovački običaji i Zakon o obveznim odnosima, Pravo u gospodarstvu 3/99, 339
 Hyland, Commentary on ICC Arbitration Case No. 5713 of 1989
http://www.cisg.law.pace.edu/cisg/biblio/hyland.html
 12 OZ
(Poslovni običaji, uzance, praksa)

V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo

potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji,
uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.
 DEFINICIJA
Uzance so … trgovinski / gospodarski običaji, ki so
 zbrani
- lahko obstoječi in tradicionalni
- ne nujno obstoječi in tradicionalni (lahko urejajo vprašanja, ki jih je
praksa šele sedaj zaznala pri sklepanju določenih poslov)
 sistematizirani
- na določenem področju (teritorialno) – nasl. stran
- v določeni panogi (panožno)
- v vrsti pravnih razmerij (tipi pogodbenih razmerij)
 ki jih izda ali objavi
- gospodarska zbornica
- združenje javnega ali poljavnega značaja
- državni organ …
 organizacijskotehnično primerljive s pravnimi pravili
 GEOGRAFSKO–LOKALNI IZVOR
UZANC (VINISTRA)
Vinarske uzance
http://www.vinistra.hr/?wrmap=uzance

 Najveće bogatstvo jedne zemlje su zasigurno njeni autohtoni običaji, što ih

više njegujemo to smo bogatiji. Istra ima neiscrpan izvor običaja po domaću
zvanih uzance koje se prenose s koljena na koljeno.
Tradicija vinarstva i vinogradarstva seže duboko u istarsku povijest, u
počecima je to bila potreba no sada se pretvorila u plemenit može se reči i
unosan posao koji stavlja Istru u sam vrh svijetskih proizvođača vina.
 Vinarske uzance u Istri imaju svoju karakterističnost u tom smislu što su ostale
iste od vremena naših djedova pa sve do dana današnjeg. One povezuju
vinarstvo i gastronomiju, vremenska pa čak i vjerska obilježja. U Istri je vino
postalo obavezni tekući pratilac raznih domaćih jela dok se recimo poznata vinska
supa u potpunosti sastoji od vina, pečenog kruha maslinovog ulja i začina po
želji.
 Vinske i vjerske uzance su u ovim krajevima vrlo čvrsto povezane, možemo
izdvojiti dan Sv. Martina koji se najviše slavi u središnjoj Istri pod domačim
imenom Martinja.
 Na taj dan se krsti mlado vino
 gustiraju se prijašnje sorte vina i
 jedu tradicionalne slastice.
 u to se vrijeme godine po Istri održavaju pučke fešte povodom tog blagdana.
 DOMAČI / TUJI IZDAJATELJI
“Po svoji pravni naravi se zbirke klavzul
Incoterms (1936 + 6 x do 2000) in posamezne
klavzule lahko interpretira kot
kodificirane trgovske običaje
(uzance) v poslih prodaje z
mednarodnim elementom.”

Tekst
 DOMAČI / TUJI IZDAJATELJI
CISG as representing international trade usages
ICC ARBITRATION CASE NO. 5713 OF 1989 – Part 1

 Comparative law would come to a similar result…

 In American law, a practice can be considered to be a
usage of trade only if it can "justify an expectation
that it will be observed with respect to the
transaction in questions"
 German law: “… as a rule, the legal order protects
those who expect, and have the right to expect, that
their contractual partner will respect the customs
and usages".
 … problem is that commercial usages are not typically created
of whole cloth by the lawgiver.
 Modern legal systems tend to respect as a usage only what can be considered to
be an actual industry practice.
 In American law, for example, the test of a usage is its regularity of
observance, as demonstrated either by repeated
application or by industry-wide recognition and
acceptance …
 DOMAČI / TUJI IZDAJATELJI
CISG as representing international trade usages
ICC ARBITRATION CASE NO. 5713 OF 1989 – Part 2

 … only when the buyer establishes a uniform industry practice

 German court “… may find that a particular practice has become a legally
enforceable usage, there must be "a binding rule that reflects a
continuous, uniform and voluntary practice in the trades
concerned over an appropriate period of time"
 It is born of the repetition of the same acts, from a similar attitude.
 Case law: the requirement of generality
 Toda:
 Conformity provisions was not a uniform commercial
practice, as found, for example, in standard terms frequently employed in
international commercial contracts.
 "Customs and usages of trade can be respected only to the
extent they are in harmony with the values of the legal order. “
 Npr.: … American court refused to substitute for the UCC's inspection and
notice provisions a usage that subverted the goal of the
statute …
 UPOŠTEVANJE S STRANI
TRIBUNALOV
Article 21 (Arab Convention on Commercial Arbitration)
1. The arbitral tribunal shall settle the dispute in compliance with the contract entered into between the
parties and the provisions of the law on which they might expressly or tacitly have agreed, else with
the law which has the closest relation with the subject matter of the dispute provided that the well-
established rules of international commercial usages are respected.
2. The arbitral tribunal must settle the case ex aequo, et bono if the parties expressly so agree.

Article 17 Applicable Rules of Law (ICC Rules of Arbitration)

1. The parties shall be free to agree upon the rules of law to be applied by the Arbitral Tribunal to the merits of the
dispute. In the absence of any such agreement, the Arbitral Tribunal shall apply the rules of law which it determines to
be appropriate.
2. In all cases the Arbitral Tribunal shall take account of the provisions of the contract and the relevant
trade usages.
3. The Arbitral Tribunal shall assume the powers of an amiable compositeur or decide ex aequo et bono only if the parties
have agreed to give it such powers.

10. člen (Merodajno pravo) Pravilnik o arbitražnem postopku pred Stalno arbitražo pri GZS
1. V sporih z mednarodnim elementom senat uporabi pravo, ki sta ga stranki določili kot merodajno za
vsebino spora. Če stranki tega nista določili, senat uporabi pravo v skladu s kolizijskimi pravili,
katerih uporabo šteje za primerno. - uporaba prek 12 OZ / izbranega prava, ne pa preko
pravilnika
2. Senat odloča po pravičnosti (kot "amiable compositeur" ali "ex aequo et bono") samo, če sta ga stranki za to izrecno
pooblastili in če pravo, ki velja za arbitražni postopek, to dopušča.
 DEFINICIJA
Uzance so …
 običajno vir avtonomnega gospodarskega prava
 DOMET
 v sistemih zakonske ureditve gospodarskih poslovnih
razmerij so dopolnilni vir
 uveljavljene poleg
 obligacijskih (monizem) zakonikov in / ali
 trgovinskih (dualizem) zakonikov
 urejajo relativno ozka področja, kamor
 zakonodajalec noče poseči, da ne bi prizadel avtonomije /
pobude prakse
 TODA: drugače SUBP !!! (nadaljevanje) - zakonodajalec je
namenoma posegel in prizadel normodajno avtonomijo
prakse
 DOMET
 Niso vedno del gospodarskega urejanja – avtonomnega
gospodarskega prava

Primer: Lokalne lovske uzance / uzance so ločene od “Pravil”

 Lovac je dužan ponašati se u skladu s lovnom etikom, odnoseći se s dužnim

poštovanjem prema prirodi i divljači kao njenom dijelu, a naročito mora voditi
računa o opreznom rukovanju i uporabi oružja.
 Lovac bi trebao uživati u svemu onome što predstavlja lovno nasljeđe, a naročito u samom lovu, ali nikako s namjerom
da postavlja rekorde već da bude pomoćnik i "regulator" životinjskih vrsta u prirodi.
 Lovac bi se za lov trebao pripremiti barem jedan dan unaprijed. Radnje kao što su kontrola oružja, izbor kalibra
streljiva obzirom na lov u koji se sutradan ide, izbor opreme, kontrola kondicijskog i zdravstvenog stanja psa, te
ažuriranje valjanosti dokumenata (oružni list, lovačka dozvola, itd.) moraju se obaviti detaljno i točno.
 Lovac se za lov mora obući prikladno od glave do pete, što podrazumijeva
odjeću i obuću za lov, uključujući i kapu. Lovca koji se pojavi u takozvanoj
građanskoj odjeći pravi lovci gledaju s omalovažavanjem.
 Običaj je da lovac nikad ne posuđuje vlastiti nož drugom lovcu. Time se
želi reći da svaki lovac mora obući i nositi vlastitu opremu.
 DOMET
 Točnost je jedan od najvažnijih zahtjeva i odlika lovaca. Nije dopušteno kašnjenje,
pogotovo kad se kreće u skupni lov, odnosno hajke. U stvari, u slučaju kašnjenja, bolje je
uopće ne doći.
 U Hrvatskoj je običaj da se lovci pozdravljaju stiskom ruke i tradicionalnim pozdravom DOBRA KOB. Drugi lovac
odgovara HVALA. Navedeni pozdrav lovcu može uputiti i osoba koja nije lovac.
 Prije početka lova, lovnik će lovcima dodijeliti pratitelje, ovisno o izabranoj
vrsti lova te upute o reviru na kojem će se loviti. Lovac lovniku zahvaljuje
dizanjem šešira i stiskom ruke.
 Lovac koji prvi put odstrijeli divljač u lovu, se krsti. Navedeni običaj potječe iz
davnih običaja inicijacije mladih lovaca ili ratnika, kao iz srednjovjekovnog
običaja primanja mladih vitezova u određenu družinu. Lovnik, po završetku lova, izgovara
ime lovca koji se krsti te bira sud sa sucem (koji je u pravilu on sam) koji sudi lovcu. Postupak završava presudom da
se na divljač položi oružje i fišeklija dotičnog lovca koji se nad time prigne te ga svi stari lovci "krste" s onoliko
udaraca šibom koliko odredi porota. Po završetku krštenja, lovac, kući odnosi šibu s datumom i potpisima svih lovaca
koji su ga krstili.
 Osim trofeja plemenite ili visoke divljači (srndać, divlja svinja, itd.) koji se na poseban način
prepariraju i vješaju na zid, lovac može dobiti i druge trofeje, manjih dimenzija te ih zataknuti
za šešir. Trofeji određenih pernatih životinja, kao na primjer pero divlje patke, šljuke, fazana ili duža dlaka uz hrbat
divlje svinje. Ti se trofeji nose na dan odstrela na desnoj strani šešira (1 dan) a ostatak lovne sezone na lijevoj strani
šešira. Kao trofej može se nositi i čahura metka kojom je životinja odstrijeljena.
 Mladi lovac mora poštivati i uvijek dati prednost starijem lovcu.
 DOMET: DVA POMENA UZANC

1. pomen: standard, ki ga uzanca zapiše

 ne le generalno, tudi vezano na standarde
posameznega podjetja
 … toda v primerih velikih korporacij: dejanska
normodaja
 npr. “uzance” – standardi največjega proizvajalca
softwara
2. pomen: uzanca kot formalni vir prava
 DOMET
SUBJEKTIVNI IN POSLOVNI
 SUBJEKTIVNI DOMET
- veljavnost uzanc je določena, kadar samo članstvo v
združenju zavezuje k spoštovanju pravil tega
združenja

 OBJEKTIVNI DOMET
- veljavnost uzanc je določena, če je pogojena s
sklepanjem določenih poslov
- zavezuje ne glede na članstvo oziroma subjektovo
lastnost
 NASTANEK UZANC
 UGOTAVLJANJE
 SPREJEMANJE
 NASTANEK UZANC
 UGOTAVLJANJE
 uzance se razlaga kot običaje, ki se oblikujejo
 spontano
 avtonomno
 pristojni organ / institucija jih le ugotovi in zapiše
 prevladuje “običajni” značaj uzanc
 NASTANEK UZANC
 SPREJEMANJE
 ni izključena aktivna vloga organa / institucije
 uzance smotrno oblikuje
 iz običajev izloča tiste, ki ne ustrezajo več
razmeram
 dodaja nove
 kljub temu prevladuje tudi tu “običajni” značaj
uzanc
 VRSTE UZANC
 SPLOŠNE  POSEBNE
 SUBP (1954)  luške (1951)
 za trgovino s krompirjem (1960)
 za trgovino z žitom (1960)
 za trgovino z zelenjavo (1960)
 za trgovino s fižolom (1960)
 za trgovino z rižem (1960)
 za trgovino z neluščenim rižem (1960)
 posebne uzance v gostinstvu (1963, 1995)
 za promet s kamnitimi, marmornimi, granitnimi ploščami in
bloki (1966)
 posebne gradbene uzance (1977)
 posebne uzance v prometu blaga na drobno (1978)
 posebne uzance v prometu s knjigami (1984, 2004)
 borzne (LJSE; 1. člen)

 ŽITO 1928-1; ŽITO 1928-2 ŽITO 1928-3 ŽITO 1928-4

ŽITO 1928-5
 Sodna praksa le na Posebne gradbene uzance !!!

1. Posebne uzance v gostinstvu UL SFRJ, št. 69-825/1983

2. Posebne uzance v gostinstvu UL RS, št. 22-1009/1995
3. Uzance o vračanju in prevzemanju vračljive embalaže UL
RS, št. 125-5245/2000
4. Luške uzance UL FLRJ, št. 2-20/1951
5. Splošne uzance za blagovni promet UL FLRJ, št. 15-
179/1954
6. Posebne uzance za promet s kamenitimi, marmornimi in
granitnimi bloki in ploščami UL SFRJ, št. 9-140/1967
7. Posebne gradbene uzance UL SFRJ, št. 18-247/1977,
8. Posebne uzance v prometu blaga na drobno UL SFRJ,
št. 12-213/1978
9. Posebne uzance za promet knjig UL SFRJ, št. 19-161/1984
 VRSTE UZANC
 SPLOŠNE  POSEBNE
 SUBP (1954)
 …
 borzne (LJSE; 1. člen)
1. Borzne uzance so zapisani običaji na
borzi in so sestavni del notranjih borznih
pravil. Uporabljajo se za vse posle z
vrednostnimi papirji, ki kotirajo na
borzi.
2. Za posle, sklenjene z VP, ki ne kotirajo
na borzi, veljajo borzne uzance, če so se
stranke dogovorile zanje.
PRAKSA na GRADBENE …
DKOM 018-189/02 (Drž. reviz. komisija)

 Vlagatelj vztraja pri vseh svojih navedbah in dodaja, da iz 61. in 62. člena
Posebnih gradbenih uzanc izhaja, da se začasne situacije in končna situacija
izstavijo na podlagi izvedenih količin pogodbenih del in pogodbenih cen.
 S situacijami se prikažejo dela na način in po specifikaciji, ki je dana v tehnični
dokumentaciji.
 Z začasnimi situacijami se obračunava vrednost del, izvedenih med gradnjo.
Začasne situacije izstavlja izvajalec za dobo enega meseca.
 Končno situacijo sestavi izvajalec in jo predloži v izplačilo po opravljenem
sprejemu in izročitvi izvedenih del.
 Začasne situacije in končna situacija vsebujejo podatke o količinah in cenah
izvedenih del, skupni vrednosti izvedenih del, prej plačanih zneskih in znesku,
ki ga je potrebno plačati na podlagi izstavljene situacije.
 Iz navedenega izhaja, da izstavitev situacije vsekakor pomeni izstavitev
računa, kajti na podlagi začasne situacije se opravi plačilo v osmih dneh od
njenega prejema (63. člen Posebnih gradbenih uzanc).
 12. člen OZ pa nadalje določa, da se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih
učinkov v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov upoštevajo poslovni
običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Tako so Posebne
gradbene uzance relevantni pravni vir glede izstavljanja situacij. Vlagatelj še
poudarja, da tudi Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki
jih načrtuje naročnik …. v poglavju 14 (Pogodbena cena in plačilo) enako kot
Posebne gradbene uzance določajo izstavitev situacije, sestavo in plačila po
izstavljenih situacijah.
PRAKSA na GRADBENE …
 Ker gre za razpoke in nagibanje zidov, je glede rokov treba
uporabiti 104. uzanco, po kateri izvajalec odgovarja za
pomanjkljivosti, ki se pokažejo v 10 letih od sprejema in izvršitve
del.

 Prim. 662. člen - V čem je odgovornost

(1) Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki
zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih
letih od izročitve in prevzema del.
(2) …
PRAKSA na SUBP …
 Glede na določilo 21. uzance SUBP pismeni naročili vežeta toženo stranko, ker sta na
naročilnicah žiga tožene stranke v glavi in pri podpisu, obe sta običajno podpisani in se
nanašata tudi na blago - zelenjavo, s katero obe stranki trgujeta v okviru registrirane
dejavnosti. Iz računov tudi izhaja, da se promet nanaša na običajno vrsto in količino blaga.
Tožeča stranka tedaj ni imela razloga, da bi zahtevala še posebno
pooblastilo za naročanje zelenjave.

 Sodna praksa je povzela ureditev iz 180. SUBP, kaj pomeni dogovor o takojšnjem plačilu,
ker tega vprašanja ZOR ne ureja.
Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da toženka je brez pripomb
podpisala primopredajni zapisnik in da je glede plačila "takoj" uporabiti 180.
SUBP ... Iz predloženega zapisnika izhaja, da je bila primopredaja pogodbenih del (brez
pripomb) izvršena dne 1.10.1991. Ker je bil rok plačila določen v pogodbi in sicer z
"takoj", je potrebno ugotoviti, da se sicer ni možno sklicevati na 180. SUBP, ker njeno
uporabo stranki nista dogovorili (1.odst. 1107. člena ZOR), vendar vprašanja, kaj pomeni
dogovor o takojšnem plačilu, tudi ne ureja ZOR. Zato je sodna praksa povzela ureditev iz
180. SUBP.
 VLOGA IN POMEN SUBP
 Neobstoj trgovinske zakonodaje / potreba po
posebni (dualistični) ureditvi
 ODZ + podobna segmentarna ureditev
(negospodarskih) razmerij
 1954 Plenum glavne državne arbitraže
 Državne arbitraže + Glavna državna arbitraža
 ustanovitev vseh 1946
 domet: vloga sodišč
 Nota bene: “sodišče” kot zakonodajalec
 VLOGA IN POMEN SUBP
 Področja urejanja in veljavnosti
 nakup & prodaja
 smiselna uporaba za
 posredovanje
 špedicijo
 komisijo
 skladiščenje
 prevoz
 zavarovanje
 bančni posli
 Ne veljajo zunaj trgovinskega / gospodarskega prometa
 SUBP
 Osnovna pravila obligacijskega prava
 iz prakse državne arbitraže
 deloma iz pravil gospodarskega prava
 Nadomestile (neobstoječi) gospodarski obligacijski
zakonik
 Večina dispozitivna
 Kogentne
 obresti
 plačila
 posebne kazni
POMEN IN VELJAVNOST UZANC PO
ZOR IN OZ

ZOR: 21, 1107

 POMEN IN VELJAVNOST UZANC:
21 ZOR
21. člen (Uporaba dobrih poslovnih običajev)

1. Udeleženci v obligacijskih razmerjih morajo v

pravnem prometu ravnati v skladu z dobrimi
poslovnimi običaji.
2. Za obligacijska razmerja se uporabljajo
uzance, če so se udeleženci dogovorili za
njihovo uporabo ali če iz okoliščin izhaja, da
so hoteli njihovo uporabo.
 POMEN IN VELJAVNOST UZANC
21 ZOR /21 ZOO CRO
21. člen (Uporaba dobrih poslovnih
običajev)
1. Udeleženci v obligacijskih
razmerjih morajo v pravnem
prometu ravnati v skladu z
dobrimi poslovnimi običaji.
2. Za obligacijska razmerja se
uporabljajo uzance, če so se
udeleženci dogovorili za
njihovo uporabo ali če iz
okoliščin izhaja, da so hoteli
njihovo uporabo.
Primjena dobrih poslovnih običaja
Član 21
(1) Sudionici u obveznim odnosima
dužni su u pravnom prometu
postupati u skladu s dobrim
poslovnim običajima.
(2) Na obveze se odnose primjenjuju
uzance ako su sudionici u
obveznim odnosima ugovorili
njihovu primjenu ili ako iz
okolnosti proizlazi da su njihovu
primjenu htjeli.
POMEN IN VELJAVNOST UZANC: 21
ZOR
 Dogovor po 21/2 ni bil problematičen
 Problem: okoliščine
 stranke pripadajo poslovnemu krogu, kjer so se
oblikovale uzance: šteje se, da so hoteli / pristali
 pripadnost dejavnosti
 pripadnost panogi
 POMEN UZANC PO ZOR IN OZ:
1107 ZOR

1107. člen (Uporaba običajev)

1. Po uveljavitvi tega zakona se ne bo več uporabljala določba

splošnih ali posebnih uzanc o domnevi, da sta pogodbeni stranki
privolili v uporabo uzanc, kolikor jih nista s pogodbo izključili.
2. Splošne uzance za blagovni promet ("Uradni list FLRJ" št. 15/54)
se po uveljavitvi tega zakona ne bodo uporabljale za vprašanja, ki
so z njim urejena.
3. Če splošne ali posebne uzance ali drugi trgovski poslovni običaji
nasprotujejo dispozitivnim normam tega zakona, se bodo
uporabljale določbe tega zakona, razen če se nista stranki izrecno
dogovorili za uporabo uzanc oziroma drugih trgovskih poslovnih
običajev.
 POMEN UZANC PO ZOR IN OZ:
1107 ZOR
 Problem
 1107/1: Odpravljena domneva, da so stranke pristale
na uporabo, če uzanc niso posebej izključile
 pristojnost gospodarskega sodišča ni okoliščina iz 21/2 ZOR
 1107/2: Dogovori o izključitvi ZOR bili zelo redki
 Stranke iz določenega kroga so računale, da so zanje veljale
uzance in se niso posebej dogovarjale o uporabi
 POMEN UZANC PO ZOR IN OZ:
1107 ZOR
 1107/1: Odpravljena domneva, da so stranke pristale na uporabo, če uzanc niso posebej
izključile
 VSL sodba II Cp 1417/2004:
 Ker lahko pogodbeni stranki skladno z določbo 1. odstavka 271. člena ZOR
poljubno določita višino pogodbene kazni, je treba ob upoštevanju določbe 3.
odstavka 1107. člena ZOR zaključiti, da bi uporaba 52. uzance Posebnih
gradbenih uzanc (ki nasprotuje citirani dispozitivni normi ZOR, saj določa najvišjo
dovoljeno pogodbeno kazen) v tej zadevi prišla v poštev le v primeru, če bi
stranki uporabo teh uzanc izrecno dogovorili.
 Res je v pogodbi izrecno določeno, da se pogodbena kazen računa od neizvršenih
del, vendar pa je sodišče prve stopnje to določbo pravilno uporabilo, ko je kot
osnovo za izračun pogodbene kazni vzelo vrednost celotne obveznosti, in ne zgolj
vrednosti neizvršenih del. Neizvrševana dela tožene stranke pomenijo namreč
neizvršeno obveznost tožene stranke, njena obveznost pa ni bila deljiva, saj
tožnikoma ni
bila dolžna izročati stanovanja postopoma po raznih fazah gradnje, temveč je bila
njena edina obveznost izročiti tožnikoma v celoti dograjeno stanovanje. Takšna
razlaga sporne določbe je zato najbolj logična, sicer pa jo (glede na to, da je
sporna določba zapisana v formularni pogodbi, ki je bila vnaprej pripravljena s
strani tožene
stranke), narekuje tudi določba 100. člena ZOR.
 POVZETEK
UPORABA UZANC PO ZOR
 Uzance niso mogle nadomestiti kogentnih določb
zakona
 Če so se stranke izrecno dogovorile za uporabo uzanc,
nadomestijo le-te tiste dispozitivne določbe zakona, ki
urejajo enaka razmerja
 Če se stranke izrecno niso dogovorile za uporabo
uzanc, so se uzance uporabile za razmerja, ki niso
urejena z zakonom, niti s pogodbo med strankama, če
je iz okoliščin izhajalo, da so hotele njihovo uporabo
 POVZETEK: UPORABA UZANC PO
ZOR - sodna praksa
 V razmerjih iz gospodarskih pogodb bo sodišče
uporabilo uzance kot kodificirane poslovne
običaje takrat, kadar sta se pogodbeni stranki za
njihovo uporabo dogovorili, in glede vprašanj,
ki jih stranki nista uredili s pogodbo in tudi niso
urejena z dispozitivnimi določili zakona (2.
odstavek 21. člena, 25. in 1107. člen ZOR)
Sodba VS RS 14.7.1994 III Ips 23/94 v zvezi s sodbo Viš. sodišča z dne
16.6.1993 …)
 UZANCE PO OZ
12. člen (Poslovni običaji, uzance, praksa)

V obligacijskih razmerjih gospodarskih

subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in
njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji,
uzance in praksa, vzpostavljena med
strankama.
 POMEN DOLOČBE 12. ČLENA OZ
 Določba 12 OZ je GK

 Če GK ne bi bilo:
 za pravni problem bi se uporabilo pravilo, ki ureja problem na
abstraktno višji regulativni ravni (zakon?)

 GK
 se uporabi za tipične probleme
 preprečuje, da bi se neenaki primeri obravnavali po istih pravnih
pravilih
 omogoča, da so pravna pravila usklajena s potrebami prakse
 omogoča, da so pravna pravila bližje praksi
 PRIMER PRIBLIŽANJA PRAKSI (1)
73 OZ UZ 21
 Pogodba, ki jo sklene nekdo kot
pooblaščenec v imenu drugega brez Pisna ponudba veže ponudnika,
njegovega pooblastila, zavezuje
neupravičeno zastopanega samo, če jo ta četudi je ni podpisala
pozneje odobri. pooblaščena oseba, če so
 Stranka, s katero je pogodba sklenjena, lahko izpolnjeni določeni pogoji.
zahteva od neupravičeno zastopanega, da se
v primernem roku izreče, ali odobrava
pogodbo ali ne. npr., če:
 Če neupravičeno zastopani niti v danem roku
ne odobri pogodbe, se šteje, da pogodba - je dana na poslovnem papirju
sploh ni bila sklenjena. - je opremljena s ponudnikovim
 V tem primeru lahko stranka, s katero je bila
pogodba sklenjena, zahteva povrnitev škode pečatom
od tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez
pooblastila sklenil, če ob sklenitvi pogodbe ni
- se nanaša na posel iz rednega
vedela in ni bila dolžna vedeti, da ta ni imel poslovanja ponudnika
pooblastila. - nasprotna stranka ni vedela, da
je ponudbo napisala
nepooblaščena oseba
 PRIMER PRIBLIŽANJA PRAKSI (2)
 12. člen omogoča, da poslovna praksa (v
obliki poslovnih običajev, uzanc in  844 OZ ne velja v
medsebojne prakse) ustvarja posebna poslovni praksi pri
pravila za gospodarske subjekte trgovanju z lesom
(pogodbe) tudi poleg izrecno določenih
844. člen OZ (posrednikova odgovornost)
 veljajo posebne
uzance za trgovanje
1. Posrednik je odgovoren za škodo, ki nastane eni ali drugi stranki, z lesom
med katerima je posredoval, če nastane škoda zaradi tega, ker je
posredoval za poslovno nesposobno osebo, za katere nesposobnost
je vedel ali bi bil moral vedeti, ali za osebo, za katero je vedel ali bi
bil moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz pogodbe,
ter sploh za vsako škodo, nastalo po njegovi krivdi.
2. Posrednik je odgovoren za škodo, ki jo je imel naročitelj zaradi
tega, ker je brez njegovega dovoljenja obvestil koga tretjega o
vsebini naročila, o pogajanjih ali o pogojih sklenjene pogodbe.
 UPORABA 12 OZ V PRAKSI
 GK
 namenjena gospodarskim subjektom
 ni onemogočena uporaba izven gospodarskih
poslov,
 toda … … z vidika pravne varnosti ni primerno
zavezovati z njimi …
 oseb, ki sklepajo posle kot enkratne
 oseb, ki ne delujejo kot gospodarski subjekti
 UPORABA 12 OZ V PRAKSI
Kaj sploh je gospodarski Pojem gospodarskega
posel?
13. člen (Gospodarske pogodbe) subjekta po OZ
1. Določbe tega zakonika, ki se nanašajo na
pogodbe, se uporabljajo za vse vrste pogodb,
razen če ni za gospodarske pogodbe izrecno
drugače določeno.  oblike po ZGD
2. Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih  subjekti po posebnih predpisih
sklepajo med seboj gospodarski subjekti.
(SUBJEKTIVNI KRITERIJ) (banke, zavarovalnice, zadruge)
3. Za gospodarske subjekte v smislu tega zakonika  druge pravne osebe, ki opravljajo
se štejejo gospodarske družbe in druge pravne pridobitno dejavnost
osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter
samostojni podjetniki posamezniki.  samostojni podjetnik
(IZPELJAVA ČISTEGA S KONCEPTA iz  druge pravne osebe, kadar se v
13/1)
4. Za gospodarske subjekte v smislu tega zakonika skladu s predpisom občasno ali ob
se štejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo
skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre
dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno za pogodbe, ki so v zvezi s tako
dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s
tako pridobitno dejavnostjo. (ODSTOP OD pridobitno dejavnostjo
ČISTEGA S. KONCEPTA)
 12 OZ
POJEM POSLOVNIH OBIČAJEV
 Definicija: OZ je ne vsebuje
 Značilnost PO :
 določenost ravnanja
 pričakovanost
 kvalificiranost subjektov, na katere se nanašajo
(Kranjc)
 12 OZ
POJEM POSLOVNEGA OBIČAJA
 POSLOVNI OBIČAJ
 DOBER POSLOVNI OBIČAJ
 FUNKCIJE POSLOVNIH OBIČAJEV
 REGULATIVNA
 INTERPRETACIJSKA
 POSLOVNI OBIČAJ v. DPO
 DPO:
 ločnica med lojalno in nelojalno konkurenco
 pravni standard, katerega vsebino se določi v posameznem primeru
 primere / sinonimi:
 socialna etika
 morala, poslovna morala
 poštenost
 corretezza professionale
 načelo poštenja in vestnosti ("Treu und Glauben")
 ne to, kaj se dejansko dogaja, ampak tisto, kar naj bi se dogajalo
 DPO je nekaj, kar ni običajno (pa bi moralo biti)
 ugotavljanje vsebine DPO različno od določanja PO
 hitrejša spremenljivost DPO v času in prostoru
 12 OZ
UZANCE: PROBLEMI
1. DEFINIRANJE UZANC IN SUBP V OZ
2. UPORABA UZANC
2.1 DOGOVOR O UPORABI
2.1. UPORABA OB NEOBSTOJU DOGOVORA

3. UPORABA SUBP
3.1 DOGOVOR O UPORABI
3.2 UPORABA OB NEOBSTOJU DOGOVORA
1. DEFINIRANJE UZANC V OZ
 OZ: ni definicije
 Definicija: glej na začetku (DEFINICIJA)
 po 12 OZ imajo uzance normativno vlogo:
 veljajo ne glede na voljo strank
 stranke lahko uporabo uzanc izključijo
 izrecno
 vprašanja, ki jih urejajo uzance, uredijo drugače
 2. UPORABA UZANC
 2 možnosti
1. Dogovor strank o uporabi
2. Uporaba, če se stranki ne dogovorita
 2. UPORABA UZANC
Prva možnost: dogovor strank o uporabi

 Dogovor strank o uporabi možen po pogojih iz

3. člena OZ (Prosto urejanje obligacijskih razmerij)
Udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v
nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.
 V takem primeru:
1. pravila uzance ne morejo nadomestiti kogentnih pravil
OZ
2. pravila uzance nadomestijo tista pravila OZ, ki urejajo
istovrstna razmerja
3. pravila uzance se uporabijo tudi za tista vprašanja, ki v
OZ niso urejena
 2. UPORABA UZANC
Druga možnost: stranki se za uzance ne
dogovorita

 če se stranki za uporabo določenih

uzanc ne dogovorita, se uzance
uporabijo za vprašanja, ki jih OZ ne ureja
 toda le, če stranki s pogodbo tega vprašanja
nista uredili !
 če pa sta s pogodbo to uredili, se uzance ne
uporabijo
 3. UPORABA SUBP
 pomen SUBP v preteklosti: ODZ / ZOR
 OZ ne določa pogojev za uporabo SUBP
 uporablja se 12 OZ o uzancah
 2 situaciji:
1. stranki se lahko dogovorita za uporabo SUBP
2. stranki se nista dogovorili za uporabo SUBP
 3. UPORABA SUBP
1. Stranki sta se dogovorili za uporabo SUBP
 kljub dogovoru o uporabi veljajo kogentna pravila OZ
 SUBP lahko nadomestijo:
 dispozitivna pravila OZ, ki urejajo istovrstna vprašanja
 pravila, ki jih OZ ne ureja

2. Stranki se nista dogovorili za uporabo SUBP

 v gospodarskem prometu (13 OZ !!!) se uporabljajo tista
pravila, ki urejajo vprašanja, ki jih OZ ne ureja
 3. UPORABA SUBP
 Seznam SUBP, ki urejajo podrobnejša vprašanja, a niso v nasprotju
s kogentnimi določbami OZ
 6: kdaj sta predmet in cena prodaje določena
 9: vsebina pisne pogodbe, če si izvodi nasprotujejo
 15-17: pravice stranke, če zahteva pisno potrditev ustne pogodbe
 21: ponudba in sprejem po nepooblaščencu, a na poslovnem
papirju
 22: do kdaj veže ponudba, če ni ponudnik določil roka
 23: vsebina izrazov, s katerimi se določa rok za prejem ponudbe
(takoj, brez odlašanja, s prvo pošto …)
 … 25, 30, 31, 34, 36, 54, 56, 71-79, 81-86, 92-95, 100-114
(prevozne klavzule), 115-129, 132, 138-149, 157, 160-171, 177-
205, 210, 228, 229, 240-244, 253-254 (Kranjc, Komentar OZ, s.
135)
 SODNA PRAKSA
 Investitor mora plačati izvajalcu začasno situacijo v 8 dneh v skladu z določbo uz.
63 Posebnih gradbenih uzanc, ki se subsidiarno uporabljajo za razmerja gradbene
pogodbe kot kodificirani poslovni običaji v gospodarstvu glede tistih vprašanj, ki
niso urejena s pogodbo niti z dispozitivnimi določbami ZOR…

 Vodja gradbišča je pooblaščenec po zaposlitvi in je pooblaščen za sklenitev

pogodbe o … saj je običajno, da ima vodja gradbišča pooblastilo za sklepanje
takšnih poslov …

 Čeprav naročilnice oziroma pogodbe ni podpisala pooblaščena oseba, listini

zavezujeta tistega, ki je naveden kot izdajatelj naročilnice oz. pogodbena stranka,
če so izpolnjeni pogoji iz 21. SUBP (2. odst. 1107. člena ZOR in 2. odst. 21. člena
ZOR).

 …
 …
 VIRI
 Goldstajn, Usages of Trade and Other Autonomous Rules of International Trade According
to the UN (1980) Sales Convention; http://www.cisg.law.pace.edu/cisg/biblio/goldstajn.html
 Kranjc, v Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV 2004, str. 123 in nasl.
(komentar 12. člena OZ)
 Kranjc, Poslovni običaji in gospodarske pogodbe, GV 1998
 Kranjc, O razlagi gospodarskega pogodbenega prava in gospodarskih pogodb, PiD 8/98
str. 1343
 Kranjc, Poslovni običaji in gospodarske pogodbe, GV, priloga Svetovalec, 27/1998, str. 71
 Zabel, Uvod v gospodarsko pogodbeno pravo, GV 1987, str. 341-345
 Kapor-Carić, Ugovori robnog prometa, Beograd 1983, str. 32-36
 Čas, Uvrstitev delnic v borzno kotacijo in borzne uzance, PiD 5/1994, str. 564
 Jerman, Nove pristaniške uzance, PP, 41/2002, str. 34
 Marušić, Trgovački običaji i Zakon o obveznim odnosima, Pravo u gospodarstvu 3/99, 339
 Hyland, Commentary on ICC Arbitration Case No. 5713 of 1989
http://www.cisg.law.pace.edu/cisg/biblio/hyland.html