STRUKTURA ČUDEŽNE PRAVLJICE

Berilo:
- Vladimir J. Propp, Morfologija pravljice
- Alan Dundes, Structural Typology in
North American Indian Folktales
 VLADIMIR JAKOVLJEVIČ PROPP 
(1895-1970)
 

• Morfologija pravljice 1928

• Zgodovinske korenine čudežne pravljice 1946
• Ruska junaška epska poezija 1955
• Ruski agrarni prazniki 1963
• Ruska pravljica 1984
Car da junaku orla. Orel ga odnese v
drugo carstvo.

Starec da Sučenku konja. Konj odnese

Sučenka v drugo
carstvo.

Čarovnik da Ivanu čoln. Čoln odnese

Ivana v drugo
carstvo.

Carična da Ivanu prstan. Mladeniči iz

prstana
odnesejo Ivana
v drugo carstvo .
FUNKCIJA = dejanje osebe, opredeljeno s stališča
njegovega pomena za potek dogajanja.
 TEZE:

• I. Kot stalni, stabilni elementi pravljic služijo funkcije

oseb, ne glede na to, kdo in kako jih izvaja. Te tvorijo
temeljne sestavne dele pravljice.
• II. Število funkcij, ki jih pozna čudežna pravljica, je
omejeno.
• III. Zaporedje funkcij je zmeraj enako.
• IV. Vse čudežne pravljice so po svoji zgradbi enega
tipa.
 FUNKCIJE ČUDEŽNE PRAVLJICE
I. Eden od članov družine se oddalji od doma. (Definicija:
oddaljitev, oznaka β.)
II. Junaku je izrečena prepoved. (Definicija: prepoved, oznaka
γ.)
III. Prepoved je kršena. (Definicija: kršitev, oznaka δ.)
IV. Škodljivec poizveduje. (Definicija: poizvedovanje, oznaka ε.)
V. Škodljivcu so izdani podatki o njegovi žrtvi. (Definicija:
izdaja, oznaka ζ.)
VI. Škodljivec poskuša prevarati svojo žrtev, da bi
zagospodoval nad njo in njenim premoženjem (Definicija:
prevara, oznaka η.)
VII. Žrtev nasede prevari in s tem nehote pomaga sovražniku.
(Definicija: pomagaštvo, oznaka θ.)
VIII. Škodljivec enega od družinskih članov prizadene ali
mu škoduje. (Definicija: škodovanje, oznaka A)
VIII-a. Enemu od družinskih članov nekaj manjka, nekaj
hoče imeti. (Definicija: primanjkljaj, oznaka a.)
IX. Junak izve za nesrečo ali primanjkljaj, nekdo se obrne
nanj s prošnjo ali ukazom, ga nekam pošlje ali odpusti.
(Definicija: posredništvo, povezujoč dejavnik, oznaka B.)
X. Iskalec privoli ali se odloči za odpor. (Definicija: začetek
odpora, oznaka C.)
XI. Junak zapusti dom. (Definicija: odhod, oznaka ↑.)
XII. Junaka preizkušajo, izprašujejo, napadajo idr. ter ga
tako pripravljajo na sprejem čarovnega sredstva ali
pomočnika. (Definicija: prva darovalčeva funkcija, oznaka
D).
XIII. Junak se odzove na dejanja prihodnjega darovalca.
(Definicija: junakov odziv, oznaka E.)
XIV. Junak dobi na razpolago čarovno sredstvo. (Definicija:
prejem čarovnega sredstva, oznaka F.)
XV. Junak je prenesen, dostavljen ali priveden na kraj, kjer
je predmet iskanja. (Definicija: prostorski premik med
dvema carstvoma, vodništvo, oznaka G.)
XVI. Junak in škodljivec se neposredno spopadeta.
(Definicija: spopad, oznaka H).
XVII. Junaka zaznamujejo. (Definicija: označenje,
zaznamovanje, oznaka J.)
XVIII. Škodljivec je premagan. (Definicija: zmaga, oznaka I.)
XIX. Prvotna nesreča ali primanjkljaj sta odpravljena.
(Oznaka K.)
XX. Junak se vrne. (Definicija: vrnitev, oznaka ↓.)
XXI. Junaka zasledujejo. (Definicija: zasledovanje,
pogon, oznaka Za).
XXII. Junak se reši zasledovanja. (Definicija: rešitev,
oznaka Re.)
XXIII. Junak neprepoznan prispe domov ali v drugo
deželo. (Definicija: neprepoznan prihod, oznaka o.)
XXIV. Lažni junak postavi neutemeljene zahteve.
(Definicija: neutemeljene zahteve, oznaka L.)
XXV. Junaku naložijo težko nalogo. (Definicija: težka
naloga, oznaka M).
XXVI. Naloga je rešena. (Definicija: rešitev, oznaka
N.)
XXVII. Junaka prepoznajo. (Definicija: prepoznanje,
oznaka Pr.)
XXVIII. Lažni junak ali škodljivec je razkrinkan.
(Definicija: razkrinkanje, oznaka Ra.)
XXIX. Junak dobi novo podobo. (Definicija:
preobrazba, oznaka T.)
XXX. Škodljivec je kaznovan. (Definicija: kazen,
oznaka U)
XXXI. Junak se poroči in zasede carski prestol.
(Definicija: poroka, oznaka W.)
 
• Čudežna pravljica je torej zgodba, sestavljena
iz pravilnega nizanja funkcij, ob odsotnosti
nekaterih in ponavljanju drugih.

• Morfološko lahko kot čudežno pravljico

označimo vsak razvoj od škodovanja (A) ali
primanjkljaja (a) prek vmesnih funkcij do
poroke (W) ali drugih funkcij, ki se
uporabljajo kot razplet.
 
 OSEBE

1) Krog delovanja škodljivca.

2) Krog delovanja darovalca (oskrbovalca).
3) Krog delovanja pomočnika.
4) Krog delovanja carične (iskane osebe) in njenega
očeta (=objekta iskanja).
5) Krog delovanja pošiljatelja (mediatorja).
6) Krog delovanja junaka.
7) Krog delovanja lažnega junaka.
 Primer analize: Gosi-labodi
Nekoč sta živela starec in starka. Imela sta hčerko in majhnega
sinčka.
»Hčerka, hčerka!« je rekla mati. »Midva greva na delo, prinesla
ti bova žemljico, sešila oblekico, kupila rutico. Pametna bodi,
pazi na bratca in z dvorišča ne hodi.«
Starša sta odšla, hčerka pa je pozabila, kaj sta ji naročila. Bratca
je posadila na travico pod okno, sama pa je stekla ven in se
začela igrati. Čisto se je zatopila v igro in zabavo. Medtem so
priletele gosi-labodi, zgrabile fantička in ga odnesle na krilih.
Deklica je prišla, pogledala, a bratca ni bilo! Zavzdihnila je,
začela begati sem in tja, a njega nikjer! Klicala ga je, jokala,
tarnala, da bosta oče in mama huda, a bratec se ni odzval.
Stekla je na ravno polje. V daljavi so švignile gosi-labodi in
izginile za temnim gozdom.
Gosi-labodi so že zdavnaj prišle na slab glas, ker so delale
veliko škode in kradle majhne otroke. Deklica je uganila, da
so one odnesle njenega bratca, in pohitela, da jih ujame.
Tekla je in tekla in zagledala peč.
»Pečka, pečka, povej mi, kam so odletele gosi.«
»Pojej moj ržen pirožek, pa ti povem.«
»Oh, pri mojem očku še pšeničnih ne jemo!«
(Sledi srečanje z jablano in rečico. Podobne ponudbe in
podobni ošabni odgovori.)
Dolgo bi še tekala po poljih in blodila po gozdu, a je na
srečo naletela na ježa. Najprej ga je hotela dregniti, pa se je
zbala, da se bo zbodla. Vprašala ga je:
»Ježek, ježek, si morda videl, kam so odletele gosi?«
»Tjale,« ji je pokazal.
Stekla je in zagledala kočico na kurjih nožicah, ki se je
obračala. V koči je sedela jaga baba z žilnatim nosom
in glinasto nogo. Na klopci je sedel bratec in se igral z
zlatimi jabolki. Sestra ga je zagledala, se prikradla
zraven, ga zgrabila in odnesla. Gosi pa so se spustile
za njo v pogon. Grdobe jo bodo dohitele, a kam naj se
skrije?
Spet sledi trojen preizkus istih likov, vendar s
pozitivnim odgovorom, ki mu sledi pomoč samega
preizkuševalca v obliki rešitve pred zasledovalci.
Rečica, jablana in peč skrijejo deklico. Pravljica se
konča z dekličino vrnitvijo domov.
1. Začetna situacija (α).
2. Prepoved, stopnjevana z obljubami (γ).
3. Oddaljitev starejših (β1).
4. Kršitev prepovedi je motivirana (M).
5. Kršitev prepovedi (δ1).
6. Škodovanje (A1).
7. Rudiment sporočila o nesreči (B4).
8. Detajliranje: rudiment potrojitve.
9. Odhod od doma na iskanje (C↑).
10. Ker v pravljici ni pošiljatelja, ki bi sporočil o nesreči, ta vloga z
manjšo zamudo preide na samega škodljivca, ki s tem, da se za
trenutek prikaže, sporoči podatke o naravi nesreče.
11. Pojav preizkuševalca. Junak ga sreča po naključju (kanonična
oblika njegovega pojava) (71, 73).
12. Dialog s preizkuševalcem (zelo skrajšan) in preizkus (76, 78b).
13. Ošaben odgovor, junakova negativna reakcija. Ta rezultat sproži
potrojeno ponovitev. Za potek dogajanja je potrebno, da bi junak dobil
pomoč (Eneg.).
14. Pojav hvaležnega pomočnika (F96).
15. Nemočen položaj pomočnika brez prošnje za milost (d7).
16. Milost (T7).
17. Dialog (§)
18. Hvaležni jež postane pomočnik in pokaže pot (F9 = G4).
19. Škodljivčevo bivališče (92b).
20. Škodljivčev videz (94).
21. Pojav iskanega lika (98).
22. Zlato je eden tipičnih podrobnosti iskanega lika. Atribut (99).
23. Pridobitev z uporabo zvijače ali sile (K1).
24. Vrnitev, ki ni omenjena, temveč implicirana (↓).
25. Pogon, zasledovanje v obliki poleta (Za1).
26. Rešitev pred zasledovalci (Re4)
 [DE1neg.Fneg.]
• γ1β1δ1A1C↑ G4K1↓ [Za1D1E1F9=Re4]3.
d7E7F9
 ALAN DUNDES
Structural Typology in North American Indian
Folktales
Struktura severnoameriškoindijanske čudežne
pravljice

• 1. pomanjkanje (L – lack)
2. odprava pomanjkanja (LL – lack liquidated)

• 1. prepoved
2. prekršitev
3. posledica
(4. poskus pobega iz posledice)

(Kombinacija obeh)
• Struktura ugank:

1. Opisni stavek:

Okrogel, oglat, ali podolgovat;

bel, rjav ali črn;
služim kraljem, gospodom in kmetom.

2. teza-antiteza:

Potiho meri čas,

zbudi nas pa na glas.
• Struktura „verovanja“ (superstition):

Če A, sledi B (razen če C).