vpraanja 23.11.2010 1. poslovno poroilo 2. derivativna pridobitev lastnih delnic 3. 5 vrst povezanih drub po zgd-1 4. izloitev druenika v d.n.o.

z odpovedjo (se mi zdi no 5. bilanca )

a lahko kdo ki se spomni zadnje naloge napie kako jo je reil...lepo prosim!! D.d. ima 100 delnic z nominalnim zneskom 1000, druge rezerve iz dobika 500.000, zakonske rezerve 400.000, ni obveznosti. Druba pridobi 20% delnic po ceni 2000 za delnico. Delnice umakne po postopku poenostavljenega zmanjanja osnovnega kapitala. Napii bilanco stanja po zmanjanju osnovnega kapitala!

Zacetna bilanca:

AKTIVA:

Denarna sredstva: 100 000+ 400 000+ 500 000= 1000 000

PASIVA: ok= t. delnicX n. znesek delnice = 100X1000= 100 000 Zakonske rezerve= 400 000 Rezerve iz dobicka = 500 000 = 1000 000

Druzba pridobi 20% lastnih delnic po ceni 2000 za delnico: AKTIVA: Denarna sredstva: 1000 000- 40 000 = 960 000 PASIVA: OK = 100 000 Zakonske rezerve 400 000 Rezerve iz dobicka = 500 000- 40 000= 460 000 Rezerve za lastne delnice = 40 000 lastne delnice= 40 000 ( odbitna postavka ) = 960 000

Druzba umakne delnice po postopku poenostavljenega zmanjsanja kapitala: AKTIVA: Denarna sredstva: 960 000 = 960 000 PASIVA: OK = 100 000 - 20 000= 80 000 Kapitalske rezerve = 20 000

Zakonske rezerve = 40 000 Rezerve iz dobicka= 460 000 = 960 000

Saj jaz sem tak resla..upam da je prav..

(20.1.2011) izpitna vpraanja 1.Agio (pravni pomen...) 2. Nadomestno kapitalsko posojilo 2. Razlika pri korporacijskem zastopanju osebnih in kapitalskih drub 4. Revizijska komisija 5. Primer je bil treba izraunat delitev dobika v d.n.o- trije drubeniki, s pogodbo doloeno, da se deli po 7% dividendi.

vpraanja na dannjem ustnem (smo bili samo trije tako da ni ravno na veliko za natevat)- zmanjanje osnovnega kapitala z umikom delnic- kdaj je in kdaj ni potrebno varovanje upnikov. In razlika med GIZ in EGIZ. . Razlika pri korporacijskem zastopanju osebnih in kapitalskih drub? 2. Koncern in holding v ZGD-1. (Vem kaj to je, vendar ne vem, kaj tono naj vse odgovorim pri tem vp.) Jaz bi pri prvem vpraanju pisala, da je razlika v tem, da so pri osebnih drubah zakoniti zastopniki drubeniki (vsi, ali le nekateri ali kombinirano s prokuristi), pri kapitalskih pa drubeniki ne igrajo te vloge, ampak so pomembni organi drube-uprava (prav tako kot kolektivno ali posamino zastopanje ali kombinirano s prok.) oz poslovodstvo=direktorji. Glede koncerna in holdinga pa verjetno razlika med njima, ker je tudi holding oblika koncernskega povezovanja, pri emer holding kot krovna druba ni oblikovana zaradi vodenja poslov drub, ampak se ukvarja z ustanavljanjem, financiranjem in upravljanjem v holding povezanih drub; drugae kot pri koncernu, kjer se drube povezujejo ravno zaradi vplivanja na vodenje drube in tekoih poslov. Holding je torej druba, ki ima veinske delee v drugih drubah od dejanskega koncerna pa se razlikuje po tem, da nima enotnega vodstva in da operativno ne sodeluje pri vodenju poslov odvisne drube.

A in B sta ustanovila Gama d.d. Vsak je vplaal 500 kosovnih delnic s s pripadajoim zneskom 1000. B je vplaal delnice z 10% premijo. Nato sta kupila 3 stroje, vsakega po 20.000, kupila surovine za 10.000, jih predelala v nek izdelek ter ga prodala za 15.000. Druba Gama d.d. je nato ustanovila herinsko drubo Beta d.o.o. Vloek game d.d. je 50.000. (DO TUKAJ NI PROBLEMA ) [b]Nato se je Gama d.d. pripojila herinski drubi Beta d.o.o."[/b].

Ok, zadeva je taka pri down stream mergerju 1. v kolikor imata mati in hi isto aktivo in pasivo (mati ima 20.000 delnic here in 20.000 OK, hera pa 20.000 denarja in 20.000 OK), ne naredi ni, mati rta, hero pusti takno kot je. 2. e pa ima mati poleg udelebe delnic v heri e 30.000 drugega premoenja na aktivi in za 30.000 eur veji Ok (skupno torej A in P je 50.000eur), pa v aktivo hcere priteje 30.000 tega materinega premoenja, OK pusti isti, ter v rezerve iz dobika priteje OK matere 30.000 eur, tako spet tima aktiva in pasiva here je 50.000eur.

Izpitna vpraanja z dne 15.2.2011;

1. Konsolidirano letno poroilo. 2. Izraun bilannega dobika. 3. Odgovornost drubenikov v kapitalskih drubah: napii pravila in izjeme. 4. Materialne posledice steaja. 5. A in B ustanovita d.o.o., vsak z vlokom 500.000eur. B vplaa e posebno pravico do veta v viini 100.000eur. Po vpisu drube v register kupita dva stroja v viini vsak po 20.000eur, kamijon 25.000eur, avto bmx5 45.000eur, pisarno za 30.000eur. Potem ima prometno nesreo, totalko prizna zavarovalnica in v celoti plaa na raun drube. Potem narastejo ene pisarne za 10%, zato pisarno podata. Napiite otvoritveno in zakljuno bilanco.

Da dobi bilanni dobiek, to je tisti, ki se ga lahko deli med delniarje, mora najprej dobit isti dobiek, ki je poslovni izid poslovnega leta (dobiek po plaanem davku).

Bilanna izguba in prikaz B. dobika/izgube: +/- isti poslovni izid poslovnega leta + preneseni isti dobiek/izguba + zmanjanje rezerv iz dobika - poveanje rezerv iz dobika po sklepu Uprave (ZR, RZLD, SR) - poveanje rezerv iz dobika po odloitvi U in NS (D. rez. Iz dobika) = bilanni dobiek (a+b+c--d) ki ga skupina razporedi: - na delniarje - v druge rezerve - za prenos v naslednje poslovno leto - za druge namene = ali bilanana izguba

Ali reimo skupaj, malo za vajio za izpit ( ta bilanca se je e pojavila na izpitu).

Dva drubenika A in B ustanovita d.d. Osnovni kapital znaa 100- Izdata delnice (vrednost 100). Dogovor o lastnitvu (50% : 50%). Vplaata denar pred registracijo. Zaneta poslovati. A (direktor) kupi poslovni prostor; 2 pisarni v vrednosti cca 1 mio SIT, rok plaila 15 dni. Banka mu posodi 1 mio SIT, obresti so 10% na leto dni. Plaa poslovne prostore z denarjem od banke. Pride do poara, 1 pisarna zgori.

Povabita C-ja, da vplaa v drubo in postane solastnik. C postane lastnik polovice, druba izda 100 novih delnic, ki jih dobi C. Teh delnic ne kupi po nominalnem znesku, ampak mora zanje plaati 1 mio SIT, C se strinja. S tem 1 mio SIT kupita novo pisarno (vrednost 500.000 SIT), za ostalih 500.000 SIT pa kupita potroni material. Izdelata raunalniki program, ki ga prodata za 3 mio SIT. Direktor kupi na borzi Lekove delnice v vrednosti 1 mio SIT. Na koncu plaa e obresti za kredit.

a) Narii bilanco stanja b) Narii izkaz poslovnega izida na koncu leta (bilanco uspeha)

In e bi znal kdo reit tole bilanco se mu iskreno zahvaljujem e vnaprej; a in b ustanovaita drubo Gama d.d., vsak vplaa po 500 kosovnih delnic s pripardajoim zneskom 1000. DRUBENIK B vplaa 5% premijo. P o vpisu kupi druba dva stroja vsak v vrednosti po 20.000 eur, material za 15.000 eur in tega izdelata polizdelke in jih prodata po 22.000 eur. Druba Gama ustanovi drubo hero omega d.o.o. z vlokom 50.000 eur. ez as se Omega pripoji k drubi Gami. Zapii zakljuno bilanco stanja! lp in uspeno uenje.

Bom jaz poskusla:

Zaetna bilanca: AKTIVA: denar: 500.000 + 525.000 = 1.025.000 PASIVA: agio: 25.000 ok: 1.000.000

Zakljuna bilanca: AKTIVA: denar: 1.025.000 - 40.000 (2 stroja) - 15.000 (material) + 22.000 (izdelki) - 50.000 (ustanovi drubo hero) + 50.000 (se druba hera pripoji dru. materi, kar pomeni, da pri zdruitvah - pripojitvah preide vso premonje s prevzete na prevzemno drubo) --------------------------------992.000

stvari: 40.000 (2 stroja) pravice: nimamo ve vloka v drubi heri, ker se je ta pripojila k drubi materi ---------------------------------skupaj: 1.032.000

PASIVA: agio: 1.000.000 ok: 25.000 rezerve iz dobika: postavka druge rezerve iz dobika: 7.000 (to zaslui, ko proda izdelke iz onega materiala) ---------------------------------

skupaj: 1.032.000

Tako sem jaz reevala na izpitu. Pisala sem pa 7. Tak, da mislim, da je to prav.

Izpit13.6.2011 Prevzemni prag 2. Izraun bilannega dobika

3. Delitev, ki ne vpliva na kapitalska razmerja/ 1.

- Posebnost pri zdruitvah, ki ne ohranjajo enakopravnih razmerij!

4. Naknadna vplaila drubenikov v d.o.o. 5. Bilanca - se je ne spomnim ist tono :/ 2. -bilanca: A in B ustanovita GAMA - vsak 500 delnic po 1000e. B plaa z 7% agiom. Potem kupita stroj 30.000, material 15.000, zaradi krize prodata izdelke po 14.000. Potem GAMA ustanobi BETA in vloi 50.000. BETA ustanovi DELTA in vloi 50.000. ez nekaj asa se BETA zdrui (pripoji) DELTI. napisat je bilo treba zakljhuno bilanco. (mislim da je bilo tako) - e se motim, naj me kdo popravi. Pa e kdo zna odgovorit na vpraanja.... Nekaj vpraanj iz ustnega dela izpita 16.06.2011: delnice po obliki (d. z nominalnim zneskom ter kosovne) formula pri delnicah z nominalnim zneskom izraun delea drubenika pri d. z nom. zneskom in kako se ugotavlja dele pri kosovnih d. na koliken znesek glasi d. z nom. zneskom (min. 1, pred uvedbo je glasila na 1000 SIT) koncernske zdruitve: vrste in angleki termin (merger: up, down, side-stream)

Izpitni rok, 27.06.2011 1. Razlike med korporacijskimi zastopniki osebnih in kapitalskih drub. 2. Pravni pomen aggia. 3. Nadomestno kapitalsko posojilo. 4. Pogojno poveanje kapitala. 5. Primer - bilanca: A in B ustanovita Gama d.d. - vsak 500 kosovnih delnic po 1000. B plaa z 5% aggiom. Kupita dva stroja po 20.000, nabavita material v vrednosti 15.000, s prodajo zasluita 22.000. Potem Gama d.d. ustanovi BETA d.o.o. z vlokom 50.000. Po 2 mesecih se Beta d.o.o. pripoji k Gami d.d.. Narediti je bilo potrebno zakljuno bilanco. Rezultati bodo v sredo, ustni zagovori v etrtek zjutraj, predvidoma ob 9h. 30. 8. 2011 1.) Revizija, vrste po ZGD-1 (ustanovitvena, r.letnega poroila, revizija zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov drube, izredna revizija zaradi podcenitve postavk v letnem poroilu, revizija primernosti viine denarne odpravnine, revizija zdruitve v SE, revizija preoblikovanja, revizija pripojitve, revizija primernosti viine denarne odpravnine, revizija zdruitve, r.delitve) posebna, izredna,.. 2.) Bilanni dobiek- izraun 3.) Prenehanje d.d. po skrajanem postopku 4.) Vse oblike delitev kapitalskih drub 5.) D.d. ima 100 delnic z nominalnim zneskom 1000. Potem ima 500.000 in 400.000 drugih in zakonskih rezerv, obveznosti

nima. Potem pridobi 20% lastnih delnic z nominalnim zneskom delnice po 2000. Druba umakne delnice in znia OK po poenostavljenem postopku- nardit si moral konno bilanco. Vsaj mislim, da je bla naloga nekak tak. (980)

Dobila sem 2 vpraanji- v zvezi s sprejemom LP in mergerji. Vso sreo vsem, ki vas e aka ta izpit.

16.9.2011 1. pristojnosti in razmerja med organi pri sprejemu letnega poroila 2. izpodbijanje sklepa o uporabi bilannega dobika 3. prenehanje d.n.o. 4. navedite praktini primer katere kapitalske rezerve so lahko izjemoma proste (nevezane) - nekaj takega 5. zakljuna bilanca; A in B po 500 kosovnih delnic vsak po 1000 eur ustanovita gama d.d.; kupita 3 pisarne po 50.000 eur, pisarniki material za 20.000 eur, kupita surovine za 10.000 eur, s prodajo dobita 25.000 eur, nato gama d.d. ustanovi gama d.o.o. z 20.000 kapitala, nato pa gama d.o.o. ustanovi gama invest d.o.o. z 20.000 eur kapitala; nato pa se gama d.o.o. pripoji k gama invest d.o.o.

5. zakljuna bilanca; A in B po 500 kosovnih delnic vsak po 1000 eur ustanovita gama d.d.; kupita 3 pisarne po 50.000 eur, pisarniki material za 20.000 eur, kupita surovine za 10.000 eur, s prodajo dobita 25.000 eur, nato gama d.d. ustanovi gama d.o.o. z 20.000 kapitala, nato pa gama d.o.o. ustanovi gama invest d.o.o. z 20.000 eur kapitala; nato pa se gama d.o.o. pripoji k gama invest d.o.o.

22.11.2011 vpraanja: 1.bilanca: stara naloga z umikom delnic. 2. pravna ureditev razlinih oblik giz. 3. poenostavljeno zmanjanje ok pri d.d. 4. konvalidacija ninosti skupinskih sklepov. 5. kapitalska razmerja po izloitvi drubenika d.o.o. 1)giz in egiz. Napie kje je kaj urejeno in kak. Giz-zgd. egiz-uredba. 2)p. zmanj. kapitala: Je nominalno, sklep skupine, 3/4 veina, spremembe le na pasivi, itd... 3)konvalidacija: iz uvodnega dela 390 lena nikoli ne kon., ninost zaradi pomnj. notarskega zapisa kon. z vpisom v register, ostalih 5 alinej 390l. pa po 3 letih 4)kapitalska razmerja: Pove kaj se zgodi ko gre kdo ven. dele priraste k drugim in tako naprej po knjigi 5) bilance pa ne vem.. 22.1.2012 1. Pravice manjsinskih delnicarjev v odnosu do skupscine? majina delniarjev katerih skupni delei dosegajo 1/20 0K predlaga sklic skupiine, izpodbija sklep o delitvi bil. Dobika, 3. zahtevajo sklic skupine ki naj odloi o soglasju k zdruitvi / delitvi,4. zahtevajo objavo sprejetja skupinskega sklepa 2. Izpodbojnost sklepa o uporabi bilancnega dobicka? 3. Sestavine pogodbe o obvladovanju in njena nicnost? Pogodba o obvladovanju: a. denarna odpravnina izstopajoim delniarjem b. doloila o obveznostih obvladajoe drube c. denarno nadomestilo zunanjim delniarjem

pogodba o obvladovanju je nina v skladu 552.l ZGD-1 - torej e ni bilo zagotovljeno primerno nadomestilo zunanjim delniarjem.

4. Prokurist in poslovodstvo? 5. Bilanca star primer, kjer gama d.d., ki ima dva druzbenika ustanovi hcerinsko druzbo omega d.o.o., katera se po dolocenem casu pripoji k druzbi materi. Je pa treba napisati zakljucno bilanco...

pravni pomen preddividende v d.n.o.? pri preddividendi odgovarja isto kot delitev dobika v d.n.o. Direktive e sprauje in sicer treba jih je nateti, novele pa tudi (zadnja je zgd-1d). Danes so trije padli, ostali naredli, spraeval pa je standardna vpraanja (danes predvsem koncerne). Posebnosti pri zdruitvah, ki ne ohranjajo enakopravnih razmerij? 10.4.2012 Dananja vpraanja: 1. Vrste delnic po obliki 2. Zastaranje ninosti (skuinskih) sklepov 3. Poenostavljeno zmanjanje OK v d.o.o. 4. Ninost kapitaskih drub 5. Bilanca ter jo obrazloit: obrazloi posamezna kapitalska razmerja A in B ustanovita Gama d.d., vplaata 500 kosovnih delnic po nom. 1000, B vplaa 5% premijo. Gama ustanovi Omega d.o.o. z denarnim vlokom 50.000, Omega d.o.o. ustanovi Delto d.d. z denarnim vlokom 50.000. Nato pa se Omega d.o.o. pripoji Delti d.d. Napii zakljuno bilanco Game d.d. in obrazloi. Naj kdo popravi, e nisem dovolj natanno napisala. Pri bilanci ne vem ali je bilo potrebno samo premoenje razloit, ali tudi OK in agio?

ZAKON O SODNEM REGISTRU: Toba za ugotovitev ninosti vpisa - 41. len - NINOST OSEBNIH DRUB (1) e je bil vpis opravljen na podlagi lane ali neveljavne listine, e so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnini podatki, e je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, e je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, ali e obstajajo drugi v zakonu doloeni razlogi, se lahko s tobo zahteva ugotovitev, da je vpis nien. (2) Tobo lahko vloi oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ninost vpisa. (3) Tobo je treba vloiti v 30 dneh od dneva, ko je vlonik zvedel za razloge ninosti, ni pa ve dopustna, ko preteejo tri leta od vpisa. (4) Dolobe tega lena se ne uporabljajo za ugotovitev ninosti delnike drube, komanditne delnike drube, evropske delnike drube in drube z omejeno odgovornostjo (v nadaljnjem besedilu: ninost kapitalske drube). 41.a len - upotevan ZGD-1- NINOST KAPITALSKIH DRUB (1) Ninost kapitalske drube se lahko uveljavlja le iz naslednjih razlogov: 1. e pri delniki drubi ustanovitelji niso sprejeli statuta ali e pri drubi z omejeno odgovornostjo drubeniki niso sklenili drubene pogodbe, 2. e je registrsko sodie odloilo o vpisu ustanovitve drube, ne da bi bil tak vpis predlagan, ali e je predlog za vpis ustanovitve vloila oseba, ki predloga ni bila upraviena vloiti, 3. e pri delniki drubi statut ni sprejet v notarski obliki ali e pri drubi z omejeno odgovornostjo drubena pogodba ni bila sklenjena v notarski obliki ali na predpisanem obrazcu, 4. e je namen delovanja ali dejavnost drube v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi naeli, 5. e statut ali drubena pogodba ne doloa: - firme drube, - pri delniki drubi emisijskega zneska delnic oziroma pri drubi z omejeno odgovornostjo zneska osnovnega vloka, ki se ga posamezni drubenik zavee vplaati s sklenitvijo drubene pogodbe, - zneska osnovnega kapitala ali - dejavnosti drube, 6. e so bile ob ustanovitvi delnice vplaane v nasprotju z dolobami zakona, ki ureja gospodarske drube, o vplailu delnic

pri delniki drubi, ali e so bili ob ustanovitvi drube osnovni vloki vplaani v nasprotju z dolobami zakona, ki ureja gospodarske drube, o osnovnem kapitalu in osnovnih vlokih pri drubi z omejeno odgovornostjo, ali 7. e nihe od ustanoviteljev ni bil neomejeno poslovno sposoben. (2) Ninostni razlogi, ki so doloeni za delniko drubo, se smiselno uporabljajo tudi za komanditno delniko drubo in evropsko delniko drubo. (3) Tobo za ugotovitev ninosti kapitalske drube lahko vloi vsak delniar ali drubenik, uprava ali poslovodja ter vsak lan uprave ali nadzornega sveta, v roku treh let od dneva objave vpisa ustanovitve drube po prvem odstavku 43. lena tega zakona. (4) Ninost kapitalske drube ne uinkuje na veljavnost pravnih poslov, ki jih je druba sklenila s tretjimi, in tudi ne na obveznost delniarjev ali drubenikov vplaati nevplaane osnovne vloke ali delnice v obsegu, ki je potreben za polno poplailo upnikov drube. ! to sta dva primera, ki se skoz ponavljata, tudi na zadnjem aprilskem roku 2012 je bila zelo podobna, a z bistveno manj podatkov, znan je bil samo OK, to pa je bilo tudi vse, nobenih strojev, nobenega materiala...

A in B ustanovita GAMA- vsak 500 delnic po 1000 EUR. B plaa 7% AGIO. Potem kupita stroj za 30.000 EUR, material za 15.000 EUR, zaradi kriz prodata izdelke po 14.000 EUR. Potem GAMA ustanovi BETA in vloi 50.000 EUR. BETA ustanovi DELTA in vloi 50.000 EUR. ez nekaj asa se BETA zdrui (pripoji) DELTI. Napii zakljuno bilanco !

A in B po 500 kosovnih delnic vsak po 1000 EUR ustanovita GAMA d.d., kupita 3 pisarne po 50.000 EUR, pisarniki material za 20.000 EUR, kupita surovine za 10.000 EUR , s prodajo izdelkov dobita 25.000 EUR. Nato GAMA d.d. ustanovi GAMA d.o.o. z 20.000 EUR kapitala, nato pa GAMA d.o.o. ustanovi GAMA invest d.o.o. za 20.000 EUR kapitala, nato se GAMA d.o.o. pripoji k GAMI invest d.o.o. ? Tekstovni del sem nala, na forumih, pomagal pa mi pri teh dveh vpraanjih tudi eden izmed kolegov...Zdaj e bi lahko kdo napisal e bilanco, z vsemi temi postavkami, ter mogoe si vzel as tudi za reitev, aprilske bilance....

V obeh primerih je reitev ista, ni vano v kateri smeri gre pripojitev, ker s pripojitvijo vedno preide vse premoenje na drubo h kateri se je pripojila- s tem, da dobi lastne delnice/delee, ki pa ne dajejo nobenih pravic, saj mora te delee druba odsvojiti bodisi v 1 ali 3 letih, zato tega ne pie nikjer na aktivi pie samo na PASIVI in sicer prvi pod REZERVE ZA LASTNE DELNICE x znesek, POTEM PA TA ISTI ZNESEK POD DRUGE REZERVE IZ DOBIKA KOT ODBITNO POSTAVKO ( torej negativni znesek x) in se potem le-ta izniita, tako, da dejansko ignorira celotno zadevo. Vedeti mora samo 2 stvari : 1. Pri pripojitvi vse premoenje pripojene drube preide na drubo, h kateri se je pripojila. 2. Dvojno izkazovanje- Lastne delnice ( PASIVA)

Dananja vpraanja (12. junij 2012) - d.d. bilanca (aktiva: BV, BV, AIV, pasiva: AI, AII), gama ustanovi 1 drubo, tista drugo in potem se pripoji - poslovno poroilo - sankcije pri nezakoniti derivativni pridobitvi lastnih delnic - izpodbojnost skupinskega sklepa - nadomestno kapitalsko posojilo in steaj Prosim nekoga, e bi znal reiti tole : 1. Bilanca ter jo obrazloit: A in B ustanovita Gama d.d., vplaata 500 kosovnih delnic po nom. 1000, B vplaa 5% premijo. Gama ustanovi Omega d.o.o. z denarnim vlokom 50.000, Omega d.o.o. ustanovi Delto d.d. z denarnim vlokom 50.000. Nato pa se Omega d.o.o. pripoji Delti d.d. Napii zakljuno bilanco Game d.d. in obrazloi. Naj kdo popravi, e nisem dovolj natanno napisala. Pri bilanci ne vem ali je bilo potrebno samo premoenje razloit, ali tudi OK in agio? 2. A in B ustanovita GAMA- vsak 500 delnic po 1000 EUR. B plaa 7% AGIO. Potem kupita stroj za 30.000 EUR, material za 15.000 EUR, zaradi kriz prodata izdelke po 14.000 EUR. Potem GAMA ustanovi BETA in vloi 50.000 EUR. BETA ustanovi DELTA

in vloi 50.000 EUR. ez nekaj asa se BETA zdrui (pripoji) DELTI. Napii zakljuno bilanco !

A in B po 500 kosovnih delnic vsak po 1000 EUR ustanovita GAMA d.d., kupita 3 pisarne po 50.000 EUR, pisarniki material za 20.000 EUR, kupita surovine za 10.000 EUR , s prodajo izdelkov dobita 25.000 EUR. Nato GAMA d.d. ustanovi GAMA d.o.o. z 20.000 EUR kapitala, nato pa GAMA d.o.o. ustanovi GAMA invest d.o.o. za 20.000 EUR kapitala, nato se GAMA d.o.o. pripoji k GAMI invest d.o.o. ? 31.8.2012 1.Novele zgd-1 2.Izpodbijanje sklepa o uporabi bilannega dobika 3.Kapitalske rezerve 4.Naini ustanovitve SE 5.Bilanca maja8maja, poleg teh dveh, ki si jih natela, mora skupina prevzemne drube odloati o soglasju za poenostavljeno zdruitev ali delitev, e zahtevajo sklic skupine, ki naj odloi o soglasju, delniarji, katerih delei dosegajo 1/20 OK prevzemne drube. To sem gledala po tistem seznamu v poglavju o manjinskih pravicah v knjigi. Pomoje je to to.

Bilanco pa sem jaz isto na enostavno reila.

A in B sta ustanovila Gama d.d. vsak je vplaal 500 kosovnih delnic s pripadajoim zneskom 1000. B je vplaal delnice s 5% premijo. Druba Gama d.d. je nato ustanovila herinsko drubo Omega d.o.o., vloek Game d.d. je 50.000. Potem Omega d.o.o ustanovi drubo Delta d.d, vloek je 50.000. Omega se nato pripoji Delti. Mislim, da je bilo tako.

AKTIVA Game d.d.: Denar: +500.000 (vloek A-ja) +525.000 (vloek B-ja) - 50.000 (ustanovitev Omega d.o.o.) -------------------------------------------------------------975.000 (SKUPAJ DENARNIH SREDSTEV)

Pravice: + 50.000 (dele v Omega d.o.o.)

SKUPAJ VREDNOST AKTIVE GAMA D.D. = 1.025.000

PASIVA

OK: 1.000.000 aggio: 25.000 _________________________________________________________ SKUPAJ VREDNOST PASIVE = 1.025.000

Omega ima 50.000 OK in 50.000 denarja v aktivi. Ko ustanovi drubo Delta, se na aktivi rta 50.000 iz denarja in teh 50.000 vpiemo na aktivi pod pravice. Na pasivi se ni ne spremeni. Bilanca Delte pa izgleda tako: OK je 50.000, v aktivi pa ima 50.000 denarja. Ko se Omega pripoji Delti, Omega preneha obstajati in jo samo zbriemo. Bilanca Delte ostaja nespremenjena, ni ne setevamo OK obeh ali karkoli. Bilanca Game se ne spremeni. Edina razlika je ta, da ima sedaj tisti dele 50.000 v Delti, namesto v Omegi. Zakljuna bilanca Game d.d. je torej taka:

AKTIVA: denar: 975.000 pravice: 50.000 (dele v Delta d.d.) _______________________________________ 1.025.000

PASIVA: OK: 1.000.000 aggio: 25.000 _________________________________________ 1.025.000

od zgd-1d-1g Kratka novela ZGD-1D obravnava odpravo nasprotja interesov in prepoveduje poslovodnim organom v kapitalskih drubah, da bi sklepali pravne posle s svojimi drubami, v katerih imajo sami ali skupaj z druinskimi lani kapitalsko udelebo. Doloeni so pogoji za sklepanje poslov in izjeme ter ninostna sankcija v primeru kritve zakona. Obirneja je novela ZGD-1F, ki v skladu z direktivo EU 2009/109/ES normira doloene poenostavitve na podroju statusnih preoblikovanj (zdruitev in delitev). Gre za spremembe vrste pravno-tehnino zelo zahtevnih korporacijskopravnih institutov, ki so pri uporabi v praksi zelo pomembne predvsem v podrobnostih. Novela ZGD-1G, ki je bila sprejeta 18. 7. 2012, pa prinaa doloene poenostavitve in druge pomembne spremembe, ki naj bi v sedanji zaostreni gospodarski situaciji odpravile doloene nejasnosti, slabosti in administrativne ovire pri ustanavljanju in poslovanju gospodarskih drub ter samostojnih podjetnikov. Za prakso delnikih in drugih gospodarskih drub je najpomembneja poenostavitev, ki se nanaa na objavo sporoil drub. Ta se bodo poslej namesto v Uradnem listu RS objavljala na spletnih straneh AJPES. Olajani so naini prenehanja samostojnih podjetnikov, dodatno pa je uzakonjena monost za prenos podjetja samostojnih podjetnikov na oje sorodnike. S konceptualnega vidika pa je za sistem korporacijskega prava prav gotovo najpomembneja odprava tihe drube kot pravnoorganizacijske oblike gospodarskih drub. zgd-1c

Novela ZGD-1C (Uradni list RS, t. 42/2009) je implementirala direktivo EU o uveljavljanju doloenih pravic delniarjev drub, ki kotirajo na borzi, poleg tega pa je podrobneje uredila nagrajevanje organov vodenja in nadzora v delnikih drubah. Novela je skoraj v celoti spremenila poglavje o delniki drubi, kar je e posebej pomembno za prakso pri organiziranju in izvedbi skupin delnike drube. Bistvene novosti se nanaajo na: - vsebino sklica in objave sklica skupine delnike drube, - ureditev manjinskih pravic glede sklica skupin in predlaganja dodatnih tok dnevnega reda ter drugih predlogov delniarjev, - tehnina vpraanja, povezana z organiziranjem in izvedbo skupine (udeleba, prijava, zapisniki, glasovanje, pooblaenci), - doloitev presenega dne za uveljavljanje pravic delniarjev na skupini, - ureditev ninosti in izpodbojnosti skupinskih sklepov, - uporabo elektronskih sredstev pri organiziranju skupine in pri uresnievanju pravic delniarjev, - urejanje skupine in drugih vpraanj v statutu in drugih aktih delnike drube.

Glede nagrajevanja organov vodenja in nadzora pa so pomembni predvsem instituti: prepoved udelebe lanov nadzornega sveta v dobiku, pristojnost skupine pri doloitvi politike prejemkov lanov organov vodenja ali nadzora, dolnosti individualnega razkritja prejemkov na skupini in v letnih poroilih, dolnost vrnitve e izplaanih nagrad, dolnosti revizorjev in odkodninski spori.

zgd-1a in 1-b Zakon o gospodarskih drubah (ZGD-1) je bil v letu 2008 noveliran z novelama ZGD-1A in ZGD-1B. - Osnovni cilj novele ZGD-1A je ureditev ezmejnih zdruitev kapitalskih drub v skladu z Deseto direktivo EU. - Osnovni cilj obirne novele ZGD-1B pa je uskladitev kar s tirimi direktivami EU s podroja drub, predvsem glede kapitalskih vpraanj delnike drube ter glede bilanno-raunovodskih institutov. Poleg usklajevanja z evropskim pravom drub noveli prinaata pomembne nove korporacijskopravne institute oziroma njihove spremembe, predvsem na podroju delnikega prava. Pomembne so novosti glede pridobivanja lastnih delnic in razpolaganja z njimi, opravljanja fiktivnih poslov v zvezi s prevzemi in zdruitvami, prenaanja vejega dela premoenja delnikih drub, ustanavljanja in poslovanja samostojnih podjetnikov, spremembe pri statusnopravnih preoblikovanjih z uvedbo instituta izlenitve ter ureditev odgovornosti revizorjev. Pri usklajevanju z evropskim pravom drub pa so najpomembneje novosti: poenostavitve pri vrednotenju stvarnih vlokov, spremenjena merila pri razvranju gospodarskih drub,spremenjene opredelitve glede sestave raunovodskih izkazov in pojasnil s strojimi zahtevami po razkriti transakciji s povezanimi strankami, spremembe pri konsolidiranih raunovodskih poroilih in izdelavi poslovnih poroil, izdelava poroil in izjave o upravljanju drub. Zaradi uinkovitejega delovanja drub z omejeno odgovornostjo noveli prinaata tudi spremembe pri aktih in nekaterih institutih, povezanih z ustanavljanjem in poslovanjem drub z omejeno odgovornostjo. Izpit, 14.09.2012 1. Pravna ureditev razlinih GIZ 2. Konvalidacija ninostnih sklepov d.o.o. 3. Poenostavljeno zmanjanje OK 4. Squeeze-out in Sell out 5. Bilanca...nekje v tem kontextu... A in B ustanovita Gama d.d. in vpieta vsak po 500 delnic z zneskom 1.000 EUR. B vplaa delnice s 5% premijo. Nato Gama d.d. ustanovi 2 herinski drubi Omega d.o.o. z vlokom 50.000 EUR in nato e Delta d.o.o. z vlokom 50.000 EUR. ez nekaj asa se Omega d.o.o. pripoji Delti d.o.o. in s tem se OK Delte d.o.o. ne povea. Podrobno razloi razmerja in napii bilanco Game d.d. A in B sta ustanovila Gama d.d. vsak je vplaal 500 kosovnih delnic s pripadajoim zneskom 1000. B je vplaal delnice s 5% premijo. Druba Gama d.d. je nato ustanovila herinsko drubo Omega d.o.o., vloek Game d.d. je 50.000. Potem Omega d.o.o ustanovi drubo Delta d.d, vloek je 50.000. Omega se nato pripoji Delti. Mislim, da je bilo tako.

1. novela ZGD 1E 2. Izpodbojnost sklepa o uporabi bilannega dobika 3. Kapitalske rezerve (kategorije in funkcionalni pomen) 4. Novost pri preoblikovanju samostojnega podjetnika 5. A in B ustanovita Gama d.d., pri emer vpieta vsak 500 delnic s pripadajoim zneskom 1000. Pred vpisom jih B vplaa s 5% premijo. Potem zaneta poslovati in z denarnim vlokom 50.000 ustanovita Omega d.o.o. in Delta d.o.o. z denarnim vlokom 50.000. ez dva meseca se Omega pripoji Delti, pri emer Delta ne povea osnovnega kapitala. Zapiite zakljno bilanco Gama d.d.in natanno pojasnite premoenje. moj rezultat je 1.025.000 . USTNI: preoblikovanja, pogodba o obvladovanju - profesor je vpraal v nemkem jeziku po tej pogodbi, novele, katere vrste delnic poznamo, merger (pripojitev matere k herki, herke k materi, pripojitev sestrskih drub), najve mislim da je bilo vpraanja okrog preoblikovanj g.d., potem so bile kaj so to vkljuene drube, ve se trenutno ne spomnim.