.

:
. .

Srodnici na govedata vo na{ata zemja zna~ajni vo proizvodstvoto na meso

, 2005

Doma{niot Bivol

Od

poveketo

srodnici

na

govedata

vo

svetot

( bivolot,bizonot,jakot,banteg,gaurot,gajl i zebu),vo na{ata zemja prisuten e samo doma{niot Bivol.Statistikata bele`i deka vo 1997 godina vo Jugoslavija imalo okolu 16000 bivoli od koi najgolem del na Kosovo i Metohija i vo Ra{kata oblast. Govedata Bovini.Bohlken i bivolite pripa|aat vo ista potfamilija tri (1958) razlikuva

grupi:Bovina(goveda),Bubalina(aziski bivol) i Synderina(afri~ki bivol).Ovie dve grupi na bivoli po op{tiot izgled se sli~ni,a vidno se razlikuvaat od govedata po rogovite,koi na presekot se aglesti dodeka kaj govedata se okrugli.Me|utoa, afri~kiot i fundamentalni bivolkoi gi anatomski razliki pome|u aziskiot

opravduvaat nivnoto razdvojuvawe, ne samo vo razli~nite rodovi,Syncerus i Bubalus, tuku i vo razli~nite grupi.Osnovna morfolo{ka razlika koja brzo se sogleduva e polo`bata na dlakatana sredi{nata grbna linija pome|u kukovite i vratot.Tie kaj Bubalusot se naso~eni napred,a kaj Syncerusot nazad. Se smeta deka prvite mesta na domestikacija na aziskiot bivol (Bubalus bubalis) bile ju`niot i jugoisto~niot del na Azija.Prvite prestavi za bivolite se nao|aat vo pe~atot i kulturata

na Nagarra ,na arheolo{kiot lokalitet Mohenxo Daro vo zapaden Pakistan na koj e prikazan bivol pred jasli {to mo`e da ni ka`e za negovata domestikacija vo tretiot milenium pred novata era.Prviot zemen podatok za postoeweto na bivolite vo dolinata Jordan e zabele`an vo 723 godina p.n.e. kade se dovedeni od Mesopotamija od strana na Arapite .Do ju`na Rusija bivolite do{le od vo 5 vek i toa od Persija kade gi spomenuvame eden vek porano.Ne postoi dokaz za postoewe na bivolite vo stara Grcija i Rim.Za doa|eweto na bivolite vo Evropa i toa koj gi prv donel u{te nemame dovolno dokazi. Na Balkanskiot poluostrovbivolite do{le od poveke pravci :isto~no,preku Vizantija,Bugarija i Grcija severena Hauna i Avara vo Evropa i ju`no preku Italija.Se smeta deka bivolitebivolite do{le vo Italija preku Centralna Evropa vo krajot na 6 vek.So doa|aweto na Turcite vo Evropa ,bivolite se odgleduvani na site prostori podnivna vlast.Tie bile koristeni kako stoka za rabota a i za vle~ewe na kolite so koi se vozelo turskoto naselenie. Na prostorite na biv{a Jugoslavija bivolite do{le od dva pravca: od edna strana preku Bugarija i Grcija,a od druga od Maxarska.Poznato e deka u{te vo 1200 godina bivolite gi imalo okolu manastirot De^ani i manastirot imal svoi lu|e koi se gri`ele za niv.(Ulmanski,1926).Vo Vojvodina bivolite glavno se odgleduvale na golemite imoti na grofovite.Sega vo Topola. Sprema podatocite na FAO(1996),brojot na bivolite vo svetot iznesuval 152000000 grla.Od tie,96.6% se nao|ale vo Azija,okolu 2% vo Afrika i okolu 1% vo Ju`na Amerika,dodeka vo Vojvodina

ima tri grla bivoli na semejniot imot Tru`inski blisku do Ba~ka

Evropa imalo 144000 bivoli (0,09%).Vo tekot na poslednite pet godini brojot na bivoli vo svetot se zgolemil,blagodarejki na zgolemuvaweto na populacijata vo Azija ,pred se vo Indija,Kina i Pakistan.Vo drugite delovi na svetot nivniot broj glavno se namaluva,a vo nekoi zemji bivolot e zagrozen vid. Doma{niot bivol e dolgove~no `ivotno koe se razviva na 45godini starost, a prose~niot `ivoten vek mu iznesuva 20 do 25 godini.Telesnata te`ina na teleto pri ra|aweto e 30-32 kg,a na edna godina iznesuva 250-300 kg.Vozrasnite kravi naj~esto te`at pome|u 500-550kg, a bikovite od 600-700kg.Bivolicite polna zrelost postignuvaat od 30 do 33 mesec i naj~esto se parat vo starost od 3 godini.Bivolite bikovi mnogu se koristat za priplod do 10-15 godini starost, a eden bik godi{no mo`e da oplodi 50 bivolici.Bremenosta kaj bivolicite trae podolgo nego kaj kravite, od 300 do 320 dena.Pojavata na bliznewe e retka. Vo pogled na ishranata bivolite se mnogu skromni.Vo na{ata zemja od prolet do esen se na pasi{ta.Za vreme na zimata glavna hrana im e p~enkata,plevata i slamata.Vo period na te{ka polska rabota dobivaat ne{to pokoncentrirana hrana od razni `itarici. Vo zemjite kade go ima najmnogu,bivolot se koristi prete`no za rabota.Negovoto bavno i odmereno dvi`ewe ovozmo`uva lesno da se dvi`i po kalta,{to pretstavuva idealno `ivotno za rabota na orizovite poliwa.Zatoa so pravo e nare~en Isto~en `iv traktor. Poradi bavnosta razviva pomala snaga od kowot, no e pobrz od volot. Par bivoli zaedno mo`at bez te{kotii da povle~at tovar od 500 do 1000 kg i vo pogled na rabotniot kapacitet vredi kako tri vola.

Koga se koristat vo zaprega bivolite se i tovarni `ivotni.Bivol od 600 kg mo`e da nosi 250 kg tovar pri brzina od 3 km/~as vo raboten den od 10 ~asa.Vo mnogu zemji se koristi za javawe, a na dale~niot Istok i za sportski natprevari.Vo na{ata zemja vo reonite kade se ~uva se koristi kako sila za vle~ewe. Mle~nosta na bivolicata vo pove}e zemji e okolu 1000 kg so okolu 8%masti.Vo Buagarija e dostignato proizvodstvo na mleko od 1300 do 1573 kg po grlo so 7.2 do 8.5%masti, a vo Italija 1507 do 1770 kg so 7.1 do 7.5%masti.Mlekoto od bivolicite sodr`i okolu 18%suvi materii,7.7%masti, 4.4%proteini i 4.8%laktoza. Koga stanuva zbor za mo`nostite na bivolot vo proizvodstvoto na meso, sekako najinteresni se podatocite koi se odnesuvaat na ostvarenite prinosi, iskoristuvaweto na hranata i rezultatite od klanicite vo intenzivni uslovi na ~uvawe. Na eksperimentalnite farmi na institutot za sto~arstvo na Italija, prose~nata te`ina na tele od bivol pri ra|awe e povisoka od onie voobi~aenite(tabela1).Dnevniot prirast na ma{kite teliwa vo prvata godina e povisok od onoj kaj `enskite za 22.7%.Najgolem prirast i kaj dvata pola se zabele`uva vo periodot od 4 do 6 mesec vozrast.Vo vtorata ,tretata i ~etvrtata godina od `ivotot, prirastot na `ivata te`ina kaj `enkite iznesuva 75.6, 66.4, 36.4% od ostvareniot dneven prirast vo prvata godina.

Tabela1 Te`ina i porast na bivolite (Salerno 1974) Starost Meseci Ma{ki (16 Pri Ra| aweto 97,84 3 6 9 12 18 24 30 36 42 48 178,8 4 237,5 9 297,1 3 92,48 156,58 199,28 239,15 309,99 389,26 464,00 520,88 577,57 599,30 ) 41,38 @nski (72) 37,70 Ra|awe do 3 Meseci 3-6 6-9 9-12 Ra|awe do 12 mes 12-18 18-24 24-30 30-36 36-42 42-48 36-48 896 657 662 710 712 475 442 549 393 440 415 316 315 85 200 627 609 Te`ina kg Period Prose~en dneven Prirast Ma{ki @enski

Kaj bugarskiot bivol, dnevniot prose~en prirast

iznesuva

0.708

kg

meso

sodr`i

35.90%suva

materija

17.67%proteini i 18.7%masti. Vo porane{na SFRJ so intenziven sistem na hranewe, ostvareni se inzvonredni rezultati.Od 199.1 do 314.8 kg telesna te`ina, prose~en dneven prirast e 1097g, so individualni varijacii od 810 do 1500 g.Ovoj rezultat e samo 5% pomal od onoj dobien so naporedno hranewe na mladi bikovi goveda,so prakti~no ista konverzija na hranata.Rezultati od od koleweto na 8 bivoli na vozrast od 18-20 meseci.( dadeni se vo Tabela 2) Tabela 2 Prinos na meso i nusproizvodi bivoli kg @iva mera(na krajot na toveweto) Te`ina pri koleweto Te`ina na trupot Nusproizvodi -Ko`a -Glava -Rogovi -Noze -Organi koi se jadat -Celiot system za varewe Odnosi so tkivata - Cel trup - Skeletni muskuli - Loj - Koski - Gubitoci pri se~eweto 100,00 67,42 16,32 14,48 1,17 289,75 15,37 274,37 140,00 31,10 11,40 1,39 6,10 10,37 50,98 % 100,00 5,22 100.00 51,04 11,53 4,11 0,50 2,17 4,12 18,12

- Bubrezi

0.59

Mesoto od bivolite e so poslab kvalitet od onaa kaj govedoto poradi grubite i tvrdi muskulni vlakna.Mesoto e posuvo, po`ilavo i potemno i ima specifi~en vkus razli~en od govedoto. Me|utoa, mesoto kaj teliwata od bivolot i govedoto po vkus e sli~no Ko`ata kaj bivolot e podebela i po`ilava od onaa kaj govedoto,a vo pogled na ja~inata e pred ko`ata od drugite doma{ni `ivotni.

Mo`nosti na genetskoto podobruvawe na govedata za proizvodstvo na meso

Dosega{noto podobruvawe na govedata za tovewe po pat na selekcija i odgleduvawe e pomalo od onaa koe e postignato vo mle~noto govedrstvo.Najzna~ajni faktori koi vlijaat se : ekonomski aspect na proizvodstvoto,mo`nost za merewe na poedinite proizvodni parametric,upotrebuvawe na ve{ta~koto osemenuvawe i novite biotehnolo{ki metodi.Tovnite goveda ostvaruvaat mala efikasnost vo proizvodstvoto na suvi materii,energija i proteini od mle~nite kravi i se malku zna~ajni vo efikasnosta na konverzijata na hrana vo proizvodite za jadewe vo odnos na mlekoto.Kaj niv pote{ko se utvrduvaat prinosite i kvalitetnite proizvodi na `ivite grla vo odnos na mle~nite osobini na molznite kravi i mala primena ve{ta~koto osemenuvawe.

Selekcijata su{tinski e zasnovana na odgleduva~kata cel so koja se te`neelo da se dobie idealen tip na `ivotni,stavajki vo prv plan konformacijata i nadvore{niot izgled.Vo toj period selekcija imala uloga da ja potvrdi sli~nosta so predcite. Voveduvaweto i intenzivnoto koristewe na ve{ta~koto osemenuvawe vo govedarstvoto a pred se progresot koj e ostvaren po pat na ovaa tehnika ,menuvaweto na nasokata na selekcijata ,stavajki gi vo prv plan govedata za priplod.Mo`nosta za nivniot visok stepen na reprodukcija i definiraweto na programata za selekcija na bikovite odnosno to~nite metodi za utvrduvawe na priplodnite vrednosti {to se zasnovalo na koristewe na tri klasi~ni etapi na selekcijata: 1.izbor na dobri performansi na predcite 2.izbor na individualni performansi vo kontrolnite stanici 3.izbor sprema potomstvoto i vodewe kontrola na farmata Vo isto vreme vo govedarstvoto vo Evropa nastanuvaat zna~ajni promeni vo pogled na koristeweto na genotipovite vo proizvodstvoto na mleko.Pod razni vlijanija mle~niot tip na goveda od Severna Amerika brojno se smaluvaat ili is~eznuvaat odredeni toga{ evropski bile rasi so kombinirani vo sposobnosti koi do na mnogu zna~ajni proizvodstvoto

meso.Evropskoto crno-belo govedo vo svoite zemji na stariot kontinent se smenilo vo hol{tajn-frizerska rasa,simentalskata rasa vo odredeni regioni se pod golemo vlijanie na crveniot hol{tajn .Od druga strana intenzivnata selekcija na mleko koja se praktikuvala dovela do gre{ka na tovnite osobini na ovie

grla.Takvite promenise zna~ajni vo industriskoto vkrstuvawe koe po~nalo da se primenuva na eden del od populacijata na mle~nite goveda so bikovi specijalizirani za tovewe,po pat na ve{ta~ko osemenuvawe. Specijalizacijata i intenzifikazijata vo proizvodstvoto na mleko prodol` ila do dene{en den.Paralelno so toa stadata na kravite za doewe zna~ajno se zgolemile koristej}i specijalni tovni rasi ili nivni melezi.Vo tie stada se smaluva primenata na ve{ta~koto osemenuvawe.Denes sekoja poznata tovna rasa ima svoj specifi~en program za genetsko podobruvawe vrz osnova na modernite metodi za procenka na individualnite sposobnosti na govedata.

Nasleduvawe na kvalitativnite osobini

Za razlika od mle~nite rasi odredenite kvalitativni osobini se od golemeo zna~ewe za odgleduvawe na tovnite goveda.Toa glavno se odnesuva na nasleduvawe na bojata na vlaknata i {utosta i pojavuvaweto na odredeni anomalii.

Boja na vlaknata i ko`ata

Ve}e spomenavme deka kaj odredenite tovni rasi dominantnoto se nasleduva pigmentacijata na vlaknata ili ko`ata pa zatoa se ozna~uvaat kako rasi koi so bojata go obele`uvaat

potomstvoto.Toa ima svoe prakti~no zna~ewe pri pri kupuvaweto ma melezi za tovewe. Beloto lice na hereford rasata e dominantna nad drugite boi na glavata i teloto.Zatoa nezavisno so koja se rasa hereford vkrstuva,site melezi vo F1 generacijata imaat bela glava.Vo slednite generacii moze da se pojavi i grlo so oboena glava no toa ke bide samo kaj onie goveda kaj koi recesivniot gen za ovaa osobina e vo homozigotna sostojba. Crnata boja na angusot e isto taka dominantna i se prenesuva na potomstvoto pri vkrstuvawe so drugi rasi.Me|utoa ne se site crni angusi homozigotno dominantni za ovaa boja .Vo ovaa populacija vo mali proporcii e prisuteni i recisivniot gen za crvenata boja.Taka na 200-500 teliwa mo`e da se dobie crveno tele.Poznato e deka kaj {orthorn govedata mo`at da bidat crveni beli ili prskani creveno-bela boja.Taka individuite koi imaat dva gena za crvena boja se crveni,a dodeka onie so dva alela za bela boja se beli.Me|utoa {orthornite koi se heterozigotni se prskani so me{avina na crvena i bela boja.Ovde treba da napomeneme deka belata boja kaj {orthornot e retko ~ista zatoa {to obi~no liceto, obrazite i u{ite imaat crveni vlakna.Prskanite {orthorni imaat po eden gen za crvena i bela boja na homolognite hromozomi.

Genetska {utost
Ako se razgleduva razvojniot sistem na kravite za doewe (krava-tele) dr`eweto na tovnite rasi na internacionalen plan ,vo posledno vreme ke se primeti orientacijata za odgleduvawe na

genetski {uti goveda.Taa pred se ima odredeni prednosti so koi predna~at nad rogatite:malata opasnost od povredi na `ivotnite i odgleduva~ot, o{tetuvawe na ko`ata,namaluvaweto na tro{ocite i stresot koj se odnosi na odro`uvaweto i dr.Od toj aspekt iskoristuvaweto i odgleduvaweto na prirodnite odnosno genetskite {utosti e poveke od interesot. Me|utoa ovoj proces se zabrzuva vo koristeweto na bikovite od {utite rasi za vkrstuvawe pa taka deneska postojat brojni tipovi koi nosat ime na orginalni rogati rasi. Poznato e deka {utosta e karakteristika na odredeni tovni rasi: aberdin angus,galovej,{utiot hereford,{utiot {orthorn.Kaj nekoi rasi pak genot za {utost vo odredena mala proporcija vo populacijata {to ovozmo`uva da bez ukrstuvawe so drugite {uti rasi da se postigne celta,kako {to e slu~ajot kaj simentalecot.Isto taka se znae deka genot za {utost e dominanten nad genot za rogatost i deka {utosta e posledica na mutaciski promeni.Poradi ovoj karakter na nasleduvawe utvrdena e odredena homozigotna ili heterozigotna individua za {utost.Ako {ut bik se pari so rogata krava i ako kaj najmalku sedum potomci nema pojavuvawe na rogovi toga{ so 99% sigurnost e homozigoten za ovaa osobina.Me|utoa treba da napomeneme deka kaj odredeno potomstvo mo`e da dojde pojavuvawe na mali rog~iwa ,a toa e vo slu~aj koga se parat homozigotno {uto so homozigotno rogato govedo.Vo nasleduvaweto na rog~iwata ne postoi usoglaseno mislewe za nivnata pojava postojat slednive teorii: a. Da genot za rog~iwata e recisiven i nezavisen od glavnite geni za rogovite.Sprema ovaa teorija rog~iwata se pojavuvaatsamo vo individui koi se homozigotni za ovoj gen.

b. Rog~iwata da se pojavat kaj ma{ki grla nezavisno dali se homozigotni ili heterozigotni za ovaa osobina no samo vo `enskite grla koi se homozigotni, odnosno deluvaat dominantno za {utite ma{ki ,a recisivno za {utite `enski. v. Da glavniot gen za {utost samo delumno dominanten i kaj heterozigotnite individui osobeno kaj bikovite se javuva tendencija da imaat rogovi. Vo zaklu~okot za {utosta treba da istakneme deka {utosta e po`elno svojstvo na tovnite rasi no deka ne mo`e da bide edinstven kriterium vo nivnata selekcija.Voedno so niv treba da se zeme vo predvid i druga proizvodnost kako sekundarna osobina.Vo slu~aj koga se parat `ivotni koi pripa|aat na razli~ni rasi,a se razlikuvaat vo pogled na poedinite delovi ili celoto teloodnosno vo pojavuvaweto ili odsustvuvaweto na rogovite,se dobivaat koi ne se prisutni vo roditelskite rasi.Voobi~aeno e da se individuite heterozigotni vo odnos na eden par alelni geni se ozna~uvaat kako monohibridi,ako se heterozigotni vo odnos na dvata para alelni geni toga{ se vikaat dihibridi a na tri para trihibridi. Koga se parat aberdin angus bik({ut,crn,ednoboen)i hereford krava(rogata,crveno telo i bela glava) vo prvata F1 generacija ke se dobie {uto govedo so crno telo i bela glava.Ovie tri osobini se dominantni.Me|uto so parewe na F1 generacijata so F1 generacijata se dobiva sledniot odnos:27{uti,so crno telo i bela galava;9{uti crno telo i bela glava;9 {uticrveno telo i bela glava:9rogati crno telo i bela glava;3rogati so crno telo i crna

glava;3{uti crveno telo i oboena glava;3 rogati crvena boja i bela glava;1 rogata ,crveno telo.

Xuxest rast
Xuxestiot rast e nasledna anomalija i e poznata vo nekolku rasi na tovni goveda koja predizvikala golemi zagubi kaj nivnite odgleduva~i bilo direktno ili indirektno.Kaj angusot herefordot i {orthornot se identifikuvani nekolku vida na xuxesti rastovi : hrka~i,dolgoglavi i zbieni koi nastanuvaat so nasleduvawe od tri razli~ni geni.Telata na ovaa xuxesta rasa ,obi~no te`at okolu polovina od te`inata na normalnoto tele.Imaat karakteristi~en bu{av izgled i zbieno telo.Nekoi od niv se slabi i nestabilni pri odeweto,drugi mo`at da bidat dosta cvrsti dodeka drugi so rasteweto mo`at da dobijat golem stomak ,{iroki ramewa i krivi zadni noze.Pre`ivuvaweto e ne{to pomalo od normalnite grla. Postoi potpolna soglasnost me|u nau~nicite (1) deka xuxestiot rast e genetski usloveni (2) deka se nasleduva kako edinstven avtosomen recisiven gen i usloven od najmalku dva para modificirani geni.

Ako e eden od roditelite nositel na genot za xuxest rast (heterozigoten) a drugiot normalen dvete nivni teliwa ke bidat fenotipski normalnino edna polovina od niv vo sebe ke nosi i eden defekten gen.Me|utoa nivnoto me|usebno sparuvawe ke se dobijat 25% normalni heterozigotni i homozigotni,50% normalni i heterozigotni i 25% xuxesti koi se homozigotni za ovoj gen od xoxestiot rast.Od ova mo`eme da zaklu~ime deka tele od roditeli od koi edniot e poznat nositel na geni so xuxest rast a drugiot sloboden,50% od {ansite se za sloboden, a ako i dvata roditeli se nositeli toga{ {ansite se 25%.

Dvoslojnost( muskulna hipertrofija)

Dvoslojnosta prestavuva pojava na kaj nekoi tovni rasi koja se karakterizira so zgolemuvawe na muskulite na rameniot del i butovite ,i mnogu zaoblen zaden del .Imeto koe go koristime muskulna hipertrofija e neadekvaten bidejki po toa mo`eme da zaklu~ime deka stanuva zbor za zgolemuvawe na muiskulnite vlakna ,a vsu{nost se raboti za zgolemuvawe na brojot na muskulnite vlakna.Govedata so muskulna hipertrofija imaat modificiran kriv rast ,poremetena plodnost i slaba sposobnost za prilagoduvawe nanadvore{nata sredina.Od druga strana nivnata superiornost za proizvodstvona meso e podobra koja se javuva kako rezultat na pogolemite proporciina muskulnoto tkivo vo odnos na koskite i masno tkivo vo butovite.Muskulnata hipertrofija e zabele`ana skoro kaj site tovni rasi no naj izrazena e kaj pijmontezite i belgiskite belo plavi rasi.Kaj pijmontozite

Ensminger i Perry dale detalen prikaz na ovie osobini i rezultati koi odgleduva~ite od Italija gi o~ekuvaat vo svoite programi.Novite podatoci koi se zasnovaat na koristewe na mikrosatelitski bele{ki uka`uvaat deka muskulnata hipertrofija kako rezultat na mutacijata na geni za miostatin ba{ koga se raboti za belgiskiot belo-sino govedo.Eden gen kodira enzim miostatin koj ja kontrolira razvojot na muskulnite masa, pa taka funkzionira kako negativen regulator za rastewe na skeletnite muskuli.Poremetuvaweto na genot koj go kodira stvaraweto na toj enzim doveduva do biosinteza na neaktivniot enzim pa spored toa nastanuva naglo zgolemuvawe na muskulnata masa. Koristeweto na tehnikata za genetsko markirawe,zatoa {to lokusot na geni za muskulnata hipertrofija emapiran dava mo`nost da vo idnina se formiraat linii za dvoslojnost vo drugite tovni rasi.