»Nekatere naše najboljše ideje so se

porodile, ker smo svoje inženirje pustili,

da se potepajo tam, kjer se še angeli
bojijo hoditi.«

Henry Ford
Interni časopis družbe Savaprojekt, d.d., Krško, številka 3, junij 2008

Ob zaključku poslovnega leta 2007

Najpomembnejši kapital Poslovno logistični center Atropola:

so zavzeti kadri in znanje opravljen tehnični pregled
V letih 2006 in 2007 smo dosegli lep uspeh, ki se
v letu 2008 ne more ponoviti, ker so to bili izjemni
dosežki. Na področju baznega dela projektira-
nja in urbanizma nam iz leta v leto učinek pada.
Nekaj zaradi že večkrat omenjenega nelogič-
nega principa podeljevanja poslov inženirjem.
Primer: Če bi naši inženirji bili tako dobro plača-
ni, kot je avtomehanik, ki servisira moj avto, po
računih, ki jih dobim, bi imel Savaprojekt za 15 %
boljši učinek.
Razlog pa je tudi v tem, da smo sestavni del ve-
like evropske in slovenske krize kadrov. Starejši
dobri kadri se sami selijo v nezavzeto področje
dela (delajo samo tisto, kar jim rečeš), mladi pa
imajo popolnoma novo filozofijo. In zdaj se lo-
vimo, kako iz teh mladih narediti zavzete ljudi.
Vrednote so se bistveno spremenile in kot ugo-
tavljajo Nemci in tudi sam – več je ljudi, ki ne
bi radi veliko delali za isti ali boljši standard. Ker
te poti, namreč, obstajajo. Ključen kapital za
uspeh so torej zavzeti kadri in znanje.
Drugi kapital, ki ga imamo v Savaprojektu, je
celovitost. In upam, da ga bodo kupci začeli
bolj uporabljati. Težko najdemo firmo, ki bi imela
pod eno streho to celovitost, pomeni tehnike s Ljubljana, 5. junij - Za objekt PLC Atropola, novi poslovno logistični center družbe
področja arhitekture, statike, strojnih in elektro Avtotehna, d.d., pri gradnji katerega je naša družba opravila celotne storitve in-
instalacij, zunanjih ureditev, urbaniste s podro- ženirja, od idejne zasnove, projektiranja, svetovanja in nadzora do realizacije,
čja arhitekture, krajinske arhitekture, komunale, je bil uspešno opravljen tehnični pregled. V novem objektu, katerega skupna
gradbeništva, ekonomike in na tretji strani inže- površina znaša več kot 12.000 kvadratnih metrov in v katerem trenutno poteka
niringa, ki pokriva področje prava, ekonomike, montaža notranje opreme, bodo svoj sedež imele družbe Avtotehna, d.d., Av-
ekonomike investicij in projektov, nadzorstva, … tera, d.o.o., Birotehna, d.o.o., Avtotehna Oprema, d.o.o., Repro d.o.o., ...
To je naš kapital.
Tretji kapital, ki ga na zadnje mesto postavljam
namenoma, pa je kapital v obliki nepremičnin, V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE ...
denar. S tem kapitalom gospodarimo, mislim,
dobro, nerizično. V lasti imamo poslovne prosto-
re, nekaj objektov, nepremičnin, nekaj finanč- str. 3 str. 4 str. 10 str. 12
nih sredstev. Ta razpršenost nam jamči manjše
padce vrednosti v kriznih obdobjih in boljšo na-
ložbeno politiko.
Poudarjam – vse to ni nič vredno, če v firmi ni
zavzetih kadrov, ki se tega zavedajo. Vse to se
podre z enkratno prodajno pogodbo, kadre pa
se prodaja desetletja.
Vesel sem, da smo leto 2007 uspešno zaključili, Dogodki Kaj delamo Naravnani Foto
ne verjamem pa, da leto 2008 lahko izpeljemo v in kdo smo na utrinki
taki širini. Vlagali bomo v izobraževanje v upanju, uspeh
DOGODKI

Uspešen zaključek poslovnega Nagrada za energetsko

leta 2007
Krško, 30. maj – Poslovno leto 2007
smo v družbi Savaprojekt, d.d., Krško,
ki sodi med srednje delniške družbe,
uspešno zaključili, kar je pokazala tudi
skupščina 30. maja, saj so bili sprejeti
vsi predlagani sklepi. V letu 2007 so bili
zaključeni nekateri večji projekti, druž-
ba pa se je s svojo strokovnostjo vklju-
čila tudi v vse večje državne projekte
na področju Posavja.
Kot pravi glavni direktor družbe Peter
Žigante, je bilo leto 2007 za družbo Sa-
vaprojekt uspešno, podobno kot leto
2006, sicer pa je to že štirinajsto leto
zapovrstjo, ko družba beleži dobiček.
V letu 2007 je družba na svojem po-
dročju ohranila delo z večino stalnih
investitorjev ter uspela pridobiti tudi
nekaj novih. Kot poudarja glavni di-
rektor, je ustvarjalno delo v projektivi
zelo naporno, vrednoteno pa po naj-
nižji ceni, kar je nenavadno, dodaja.
Glavni direktor Peter Žigante in pred-
sednik skupščine Emil Milan Pintar
učinkovit projekt
Portorož, 8. aprila 2008 – V okviru 10.
dnevov energetike Slovenije so raz-
glasili tudi dobitnike jubilejnih nagrad
za energetsko učinkovitost. Med de-
setimi nominiranci je nagrado za
najbolj energetsko učinkovit projekt
prejel projekt ogrevanja in hlajenja
Kostakove poslovne stavbe, pri kate-
rem je sodelovala tudi naša družba,
in sicer Tina Božičnik v projektu arhi-
tekture, Goran Šalamon v projektu
gradbene konstrukcija in Mitja Lisec v
projektu elektroinstalacij.

Kostakova poslovna stavba je ener-

getsko učinkovita, narejena tudi iz
recikliranih gradbenih materialov,
pri gradnji novega oziroma obnovi
starega objekta pa so uporabili tudi
ogrevanje in hlajenje z geosondami
in s tem bistveno zmanjšali stroške za
ogrevanje in hlajenje. L.P.

Javna obravnava
Skupščina 30. maja je potekala brez posebnosti. dopolnjenega
osnutka OPPN
11. pohod »Moje mesto pred 1. majem« Drnovo - vzhod
Krško, 25. aprila – Družba Savaprojekt je organizirala že 11. tradicionalni pohod
»Moje mesto pred 1. majem«, ki ga je tudi letos vodil Slavko Šribar. Udeleženci Drnovo, 16. maj - V gasilskem domu
so pohod začeli pred Gasilskim domom Krško, kjer so si ogledali razstavo starih Drnovo je 16. maja potekala javna
razglednic mesta Krško, potem pa pot nadaljevali do gradbišča HE Krško ter se obravnava dopolnjenega osnutka
vrnili do cerkve sv. Rozalije, nato do Narpla (Rajerjev breg), kjer je Jagica Ganc Občinskega podrobnega prostorske-
povedala nekaj več o ga načrta Drnovo - vzhod, ki sta ga
prostorskem načrtova- predstavili Damijana Kranjc in Tama-
nju mesta Krško in oko- ra Tepavčević (na fotografiji).
lice ter o zadnjih projek-
tih. Pot so nadaljevali
do gradu Leskovec, si
ogledali Štovičkovo ga-
lerijo in Vinsko klet Krško
ter pohod zaključili pri
Lovskem domu na Trški
gori s tradicionalnim
golažem. L.P.
Gostili člane Društva gradbenih Nadzor nad izgradnjo
telovadnice pri krški
inženirjev in tehnikov Dolenjske osnovni šoli
Krško, 16. maj – V družbi Savaprojekt Krško smo skupaj z Občino Krško gostili
člane Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Dolenjske, ki so za svojo strokov- Krško, 5. junij – Na igrišču pri OŠ Juri-
no ekskurzijo izbrali Posavje, kjer potekajo številni projekti, pri katerih sodeluje ja Dalmatina Krško so položili temeljni
tudi družba Savaprojekt. kamen za novo telovadnico, za kate-
ro je projektno dokumentacijo (načrt
V uvodnem delu sta jih pozdravila arhitekture, načrt konstrukcij, elabo-
podžupanja Občine Krško Nuša So- rat o varstvu pri delu, načrt zunanje
mrak in direktor Savaprojekta Peter ureditve, načrt elektro in strojnih in-
Žigante, ki je spregovoril tudi nekaj stalacij, tehnična zaščita, požarna
besed o storitvah inženirja, o inženirin- študija) izdelala naša družba. Gre za
gu pa je kot gost Savaprojekta spre- okrog 1370 kvadratnih metrov nove
govoril tudi mag. Vekoslav Korošec, telovadnice, skupaj z garderobami,
direktor Združenja za inženiring pri hodniki, sanitarijami, umivalnico in še
GZS. V nadaljevanju sta izvršna direk- Mag. Vekoslav Korošec, direktor drugimi prostori. Poleg projektne do-
torica za urbanizem Emilijana Čepin združenja za inženiring pri GZS, pod- kumentacije bo Savaprojekt izvajal
in namestnik direktorja Aleš Pleste- županja občine Krško Nuša Somrak tudi strokovni in finančni nadzor nad
njak predstavila vse večje posavske in glavni direktor Savaprojekta Peter izvedbo izgradnje.
projekte, pri katerih kot družba tudi Žigante. V izdelavi pa je tudi projektna doku-
mentacija za izgradnjo zunanjih špor-
tnih igrišč pri OŠ Jurij Dalmatin Krško.

Julija tehnični pregled za

Dom starejših občanov
Slovenj Gradec
Dom starejših občanov Slovenj Gra-
dec, za katerega je ekipa Savapro-
jekta pripravila projektno dokumen-
tacijo, je končan. Predvidoma bo
tehnični pregled v juliju.

Strokovne ekskurzije v Posavju se je udeležilo nekaj manj kot petdeset članov

Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Dolenjske.

aktivno sodelujemo – od spodnjesa- Člani društva so dan v Posavju zaklju-

vskih hidroelektrarn, umeščanja odla- čili z občnim zborom.
gališča nizko in srednje radioaktivnih Kot je poudaril predsednik društva
odpadkov, gospodarskega središča Slavko Mesojedec, so člani društva
Feniks, daljnovodov, poslovnih con v Krškem preživeli prijetno dopoldne,
Drnovo in Vrbina, … obogateno z novimi znanji in informa-
Izvršni direktor za inženiring Andrej cijami, ki bodo uporabne tudi za nji- Dom v fazi gradnje februarja
Špiler pa jim je projekte v izgradnji hovo nadaljnje strokovno delo.
predstavil na terenu. L.Petrišič, foto: Davorin Naglič
Letni dopust
Bogatejši za licenco P Uprava še enkrat poziva, da zapo-
sleni letni dopust koristite v času od
Damjana Frece in Polona Ojsteršek Zorčič sta v marcu pridobili licenco P, kar 25. julija do 17. avgusta, torej v ob-
pomeni, da v družbi Savaprojekt lahko sami izdelujemo strateške dele prostor- dobju kolektivnega dopusta.
skih aktov (OPN). Osnovni izpit je obsegal splošni in posebni del in je namenjen
temu, da se preveri, ali je kandidat usposobljen za samostojno opravljanje sto- Vsem želimo prijetne počitnice, veli-
ritev prostorskega načrtovanja in ali obvlada osnovne zakonitosti metod in teh- ko sonca, naberite si veliko energije
nik za zagotavljanje izvajanja takšne inženirske storitve tako, da lahko nastopa za nove delovne uspehe v jeseni!
kot odgovorni prostorski načrtovalec.
 Dolgoročni cilji Savaprojekta
KAJ DELAMO IN KDO SMO?
Velika družba z jasnimi cilji in vizijo
Ob zaključku poslovnega leta 2007 smo z glavnim direktorjem Petrom Žigantejem spregovorili o
viziji, poslanstvu in dolgoročnih ciljih družbe Savaprojekt.
Postati ena vodilnih družb
na našem področju
»Imamo resnično dispozicije postati
slovenska vodilna družba na našem
področju. Niti ni moja ambicija biti
prvi, ampak biti med prvimi, v njihovi
družbi. Včasih me žalosti, ko pri svojih
kolegih ne opazim te ambicije. Vča-
sih jo prikrije tudi dnevna skrb za ope-
rativne stvari, kar se ne bi smelo nikoli
zgoditi. Dolgoročne ambicije ne sme
nič prikriti, nič je ne more postaviti na
drugo mesto. Močno sem prepričan,
da bomo z ljudmi, ki so vodje v naši
družbi, uspeli priti na to mesto.«
Standard spoštovanja in
upoštevanja naše stroke
»Dokler bodo država in vse občine za
storitve inženirja – projektiranje, nad-
zor, svetovanja – uporabljale merilo
najnižje cene, kar se trenutno doga-
ja, tudi v domači občini, tako dolgo
moramo vedeti, da ne razumejo tiste-
ga reka: »Nimam toliko denarja, da
bi kupil poceni.« Namreč, ko se naša
investicija zaključi, se njena življenjska
doba šele začne. Ko mi naše delo
končamo, se življenjska doba tistega,
kar smo naredili, šele začne. V me-
dicinskem smislu mi počnemo nekaj
pred porodom. In nas ponavadi ni niti
pri porodu niti po njem več zraven.
Trudil se bom, da pridemo preko
zbornice ali pa še kje slovenski stro-
kovnjaki s tega področja na mesto, ki
nam gre. Stvar je povezana. Če nam
ne priznajo te vloge, nas premalo
plačujejo. Če nas premalo plačujejo,
ne dajemo dosti za kadre in razvoj ka-
drov, kar ima za posledico resnično
slabše delo inženirja.
In posledice tega, da varčujemo pri
naših inženirjih, je, da bodo jutri, ko
bodo naši inženirji resnično slabši od
tujih, v Sloveniji delali tujci. Ko bodo
to dojeli vlada, ministrstva in občine,
bomo v roku deset do petnajst let
imeli odlične inženirje, ki bodo dela-
li v Sloveniji in v tujini. V nasprotnem
primeru pa bodo v Sloveniji delali tuji
inženirji, naši inženirji pa bodo podi-
zvajalci. V to smer nas pelje država v
tem trenutku.«
Družbena odgovornost
»Nikoli nisem, vsaj osebno, pozabil, kaj
je družbena odgovornost. To lahko
vprašamo različna socialna, huma-
nitarna, športna, gasilska, kulturna in
druga društva v tem prostoru. Bolj bi
bilo opazno, če bi ta sredstva porabili
za medije, vendar bi bil efekt te druž-
bene odgovornosti bistveno slabši. Za
izkazovanje družbene odgovornosti
potrebuješ denar, ki ga lahko vlagaš
samo, če ga imaš.«
Zavzeti kadri
»Kapital, ki ga postavljam na prvo
mesto in upam, da se to tudi vidi, so
dobri, zavzeti kadri in posli, ki jih ima-
mo. Dnevno se premalo ukvarjamo s
temi vrednotami. Ključni dejavnik za
uspeh so zavzeti kadri. Nezavzeti so
tisti, ki naredijo popolnoma vse, kar
jim naročiš, in so ponavadi zelo pridni,
odvisno od vodje. Zavzeti pa so mno-
go več.«
Lastništvo in lastniki
»Savaprojekt ima posrečeno lastni-
ško strukturo. Je takšna, kot sem si jo
leta 1993 zamislil. To ne pomeni tako
po osebah, torej kdo bo lastnik. S tem
mislim, da je obvladljiva družba ta,
da je tolikšno število ljudi, da se lahko
dogovorimo o pomembnih stvareh.
Takrat sem imel v mislih tri do pet ljudi,
danes so to štirje, ki imajo več kot 50
%, in manj kot deset takih, ki imajo 75
%. Vsi so imeli možnost. Odnos do la-
stnikov je pri nas specifičen. Če ključni
kadri v istem trenutku odidejo, potem
ni več nobene vrednote za nadalje-
vanje tega dela. Biti zunanji lastnik
je nekaj zelo rizičnega, nepremišlje-
nega, nelogičnega. Sam ne bi nikoli
vlagal svoj denar v tako firmo, kjer bi
bil riziko tako velik. Rajši vlagam tam,
kjer je država, kjer so večje garanci-
je in riziko manjši. Torej je to notranje
lastništvo zelo logična stvar in tudi
zelo koristna. Zato bi rad vedel, ali
bodo večji lastniki povedali, kaj želijo
s to svojo lastnino, ki v tem trenutku ni
majhna, ker je tudi družba veliko vre-
dna. Lahko pa je že jutri zelo majhna,
zato bi rad vedel, kaj načrtujejo s tem
lastništvom, kje imajo naslednike. Res
da nismo družinska firma, ampak smo
pa firma ljudi, ki v tej firmi tudi ustvarja-
mo. Smo lastniki delnic in ne direktno
družbe, zato se lahko objektivneje
dogovorimo in zato da se lahko bolje
kontroliramo.
Sam sem že velikokrat povedal, kaj
nameravam s svojim deležem. Dokler
tega ne pove večina (delnic), tako
dolgo usoda ni jasna. Sicer lahko zač-
ne kdo razmišljati o prodaji – potem
kompaktnost pade. Vedno za kapital
najbolje poskrbi lastnik sam. Tudi dru-
gi zaposleni se dobrega lastnika ne
smejo bati. Dober lastnik bo poskrbel
za vse, zato ker skrbi za svoj kapital.
Gre za jasno formulo kapitalizma.«
Varovanje okolja
»Usmeriti se moramo na ekološka
vprašanja pri prostorskem urejanju in
projektiranju. Najti srednjo pot med
racionalnostjo, logiko ter ekološko
zagnanostjo društev. S tem se ne bi
ukvarjali. Naše poslanstvo ni biti zele-
ni kar tako, je pa naše poslanstvo pri
vseh dejavnostih imeti v mislih varo-
vanje okolja.«
Večji učinki z novim
objektom
»Po standardih smo sicer srednja
družba, vendar smo v naši branži, če
pogledamo Slovenijo, prešli vse meje.
Smo ogromna družba znotraj naše
branže. Kar se tiče pogojev dela,
imamo lep objekt in pogoje, vendar
so nepravilni. Z novim objektom, zgra-
jenim izključno na našo tehnologijo,
bi dosegli večje učinke in pod pogo-
jem velike zavzetosti zaposlenih bi bil
vložek v zelo kratkem času povrnjen.
Vendar zaenkrat ne moremo v pro-
jekt, dokler nimamo potencialnega
kupca za objekt, v katerem smo,« za-
ključuje glavni direktor Peter Žigante.
Lidija Petrišič
Tonijevih 30 let
v Savaprojektu
»Gradnja je še
vedno unikatna in
odvisna od vseh
vpletenih oseb,
institucij in razmer.«
Na Savaprojektu oziroma takrat še v
IGM Sava DE Savaprojekt je Toni Fritz
kot projektant strojnih instalacij začel z
delom 7. aprila 1978. Delovne izkušnje
pred tem je nabiral v Metalni, Kovinar-
ski, Nuklearni elektrarni Krško, …
V začetku je bila projektiva organizi-
rana kot delovna enota znotraj IGM
Sava, kasneje so se formirali TOZD-i. Ta-
krat je bilo zaposlenih od deset do pet-
Ob jubileju Tonijevega dela smo mu sodelavci čestitali.
najst ljudi, kasneje je številka poskočila
tudi do sto, v devetdesetih letih pa se
je ustalila pri današnji, torej približno 55
zaposlenih, se spominja Toni.
In kakšni so bili tisti časi? S stališča pro-
jektive se stvari niso bistveno spreme-
nile, pravi Toni, razen tehnologije in
velike izbire na trgu. V začetku so naj-
več projektov izdelali za proizvodne
objekte v Sloveniji, Hrvaški in Bosni, …
Pri delu pa so se velikokrat zgodili tudi
takšni in drugačni zapleti. Enega od
teh se Toni spominja: »Pri projektira-
nju polnilnice vina za Vinsko klet Krško
sem sprojektiral radiatorsko ogrevanje
in predvidel radiator v vetrolovu, ki pa
ga je arhitekt spremenil v nadstrešek,
Toni Fritz leta 1982 ...
ne da bi me obvestil. Na koncu je izva-
jalec radiator zmontiral na prostem in
je bilo kar dosti nepotrebnih besed.«
V začetku so bili njegovi sodelavci Bo-
ris Rostohar, Martin Slovenec na stroj-
nih instalacijah, Vojko Omerzu, Todor
Ružić in Stojan Petrovič na elektro in-
stalacijah, na arhitekturi, gradbeništvu
pa Silvin Grein (ustanovitelj biroja, prvi
vodja), Fedor Špacapan, Marjan La-
pajne, Jože Petric, Slobodan Novako-
vič, Veselinka Ružić, Nuša Somrak, …
Razen tehnologije projektiranja in veli-
ke izbire opreme in materialov danes
ni bistvenih razlik, pravi Toni in dodaja:
»Projektiranje in gradnja je še vedno
unikatna in odvisna od veliko vplete-
nih oseb, institucij in razmer v prostoru
in času.«
L. Petrišič
Savaprojekt na
razstavi Načrti za
ureditve javnega
prostora
Ljubljana, Novo mesto - V Galeriji Ri-
harda Jakopiča v Ljubljani je med 9.
in 11. aprilom v organizaciji Društva
krajinskih arhitektov Slovenije poteka-
la mednarodna konferenca o načr-
tovanju in urejanju javnega prostora
Odprt javni prostor. 9. aprila so odprli
razstavo z naslovom Načrti za uredi-
tve javnega prostora, na kateri se je
predstavila tudi ekipa iz naše družbe
s tremi plakati, in sicer plakat Terme
Čatež – zunanji otroški bazen avtorjev
Igorja Šušteršiča in Tatjane Zupančič,
plakat Lisca – turistično rekreacijsko
območje avtorjev Polone Ojsteršek
Zorčič, Petre Ereš, Tomaža Koretiča in
Dušana Blatnika ter plakat Leskovec
pri Krškem – ureditev glavnega trga
pri cerkvi sv. Marije avtorjev Polone
Ojsteršek Zorčič, Tomaža Koretiča in
Davorina Nagliča. S plakatoma Ter-
me Čatež - poletna riviera in Lisca -
Turistično rekreacijsko območje pa se
trenutno predstavljamo na istoimenski
razstavi v Novem mestu, v KC Janeza
Trdine v okviru Tedna arhitekture.
Na plakatih, ki sodelujejo na razsta-
vi, so avtorji navedeni napačno, za
kar se vsem prizadetim iz vsega srca
opravičujeva. Damjana in Polona.
Nove spletne strani
Zdaj je naša družba bolje prepozna-
na tudi na svetovnem spletu, saj so
zaživele nove oblikovno prenovljene
in vsebinsko obogatene spletne strani
(www.savaprojekt.si), ki jih je izdelala
ekipa podjetja Kabi iz Ljubljane.
KAJ DELAMO IN KDO SMO?
Aktualne naloge ...
... od izida prejšnje številke se je v
treh mesecih zvrstilo kar nekaj novih
nalog in tudi nekaj dokončanih.
Naročnik: HORIZONT Srečko Hribšek
s.p.
Objekt: Poslovno stanovanjski objekt
v Stari vasi v Krškem
Vsebina: izdelava PEL in POV ter
prodajnega kataloga
Vodja tima: Sandra Šterpin
Naročnik: HORIZONT
Srečko Hribšek s.p.
Objekt: Poslovno stanovanjski objekt
v Stari vasi v Krškem
Kompleks Krka v Krškem - ureditvena situacija
Vsebina: izdelava služnostnih pogodb
in ZK predlogov
Vodja tima: Tatjana Vresk
Naročnik: HORIZONT
Srečko Hribšek s.p.
Vsebina: izdelava celostnega krajin-
sko arhitekturnega načrta za
Poslovno cono Boštanj
Vodja tima: Damjana Frece
Naročnik: Knauf insulation d.d.
Objekt: ureditev asfaltiranega plato-
ja – linija za izdelovanje navitih žleba-
kov
Vsebina: projektna dokumentacija
Vodja tima: Goran Šalamon
Naročnik: Knauf insulation d.d.
Objekt: zapiranje obstoječe skladišč-
ne nadstrešnice – linija za izdelovanje
navitih žlebakov
Vsebina: projektna dokumentacija
Vodja tima: Goran Šalamon
Naročnik: Krka d.d. Novo mesto
Objekt: Kompleks Krka v Krškem
Vsebina: izdelava predhodnih pripra
vljalnih del in OPPN
Vodja tima: Jagica Ganc
Snežana Micić, poslovna sekretarka
Dolga, dolga je cesta iz vasi pa do mesta.
Dolga, dolga je reka iz plenic do človeka.
Polna lukenj in hrepenenja, tolmunov, želja in
ihtenja, dolga, kot je lahko le noč,
dolga je ta pot od nekje do nekoč.
»Z veseljem bi pritrdila Vladu Kreslinu in
Snežana je nekje vmes. Dolgo ali krat-
ko, težko bi rekla. Kadar prikličem spo-
mine, se mi zdi precej. Kadar pomislim
na želje, načrte in cilje, jih je še dosti.
In v Savaprojektu sem že kar nekaj časa. 15
let dela kot poslovna sekretarka ali tajnica,
kar mi je osebno ljubše in nekako lažje mi
gre z jezika. Saj veste, brez nje in fikusa pač
ne gre. Saj res - fikus
mi morate pa še pri-
skrbeti – ampak vzdr-
žljivega, prosim. Če
ta leta ocenim, so to
dobra leta. Dobra za
Savaprojekt, saj smo
v tem času kot družba rasli, in zame, ki sem
se trudila z delom prispevati in slediti temu.
Ni vse rožnato in niso vedno le nasmeški, ne
gre brez kakšnega poraza in razočaranja,
vendar, kar nas ne uniči - nas krepi. Tako
sem postala kar »krepka« oseba v našem Sa-
vaprojektu. Saj me večina sodelavcev toliko
že pozna - svet rajši opazujem s prijaznejše in
bolj vedre plati. Tudi delam lažje tako. S tem
ne jemljem resnost stvarem in jih ne podce-
njujem, samo lažje in verjetno bolje jih takrat
opravim. Rada delam z ljudmi, ker se iz ži-
vljenjskih situacij rada učim. Uživam, kadar
pri delu čutim, da imam opravka z zdravo
razumskim človekom, ki je delo pripravljen iz-
peljati z dobro voljo in kančkom entuziazma.
Takrat vse steče v pravo smer in - da mi krila!
Kadar razmišljam o delu, se rada
spomnim na verz Toneta Pavčka:
Kakšen poklic imaš, je vseeno. Vsi poklici so
enako visoko. A važno je, da delaš pošteno
in ne samo z levo roko.
Poznam namreč preproste ljudi brez pokli-
ca, ki imajo zdrav razum in zdrav odnos do
dela, in poznam ljudi, ki kljub svoji učenosti
niso vešči biti preprosto človek in pozablja-
jo, da so tudi drugi ljudje. Kot večni optimist
pa računam, da smo večina ljudje z dušo
in srcem in da smo usmerjeni v dobra de-
janja, če smo le prepričani, da gre za pra-
vo stvar in smo na pravi način motivirani.
Učenje - moje priljubljeno področje. To je to,
kar te ohranja v formi. Cenim znanje in po-
skušam ostati v formi. Viri: narava, vsak člo-
vek, ki se me »dotakne«, in stvari, iz katerih
kaj potegneš. Glasba, ki ti nekaj »da«; knjige,
katerih vsebina me zgrabi; poezija, ki boža;
slike, fotografije in film, ki ti zaplenijo pogled,
razburkajo čustva in aktivirajo možgane.»
Tatjana Zupančič, samostojna
Naročnik: Knauf insulation d.d. Vsebina: pridobivanje zemljišč na ob-
izvajalka storitev inženir
Objekt: prizidava skladiščnega nad- močju vodnogospodarske ureditve

Najraje v naravo streška – linija za izdelovanje navitih

žlebakov
Drave od Vurberka do Zgornjega Du-
pleka

»poslušat ptičke« Vsebina: projektna dokumentacija

Vodja tima: Goran Šalamon
Vodja tima: Tatjana Vresk

Naročnik: Občina Brežice

Po končani srednji gradbeni šoli v Celju je Naročnik: KOP Brežice d.d. Objekt: Avtobusni postajališči in ploč-
Sevničanka Tatjana svojo prvo zaposlitev Objekt: vgradnja toplovodnih štev- nik Stara vas pri Bizeljskem
maja leta 1985 našla na Savaprojektu, ta- cev na obstoječi cevovod v sistemu Vsebina: projektna dokumentacija
krat na oddelku Nizke gradnje, pod men- Maistrova 4 (IDZ, PZI, PZR, DIIP, IP)
torstvom Veselinke Ružić. Vsebina: projektna dokumentacija Vodja tima: Tatjana Zupančič
»V vseh teh triindvajsetih letih se je izmenjalo Vodja tima: Anton Fritz
že kar nekaj sodelavcev v skupini, jaz pa še Naročnik: Občina Krško
vedno vztrajam,« pravi Tatjana in dodaja: Naročnik: Kovinotehna MKI d.o.o., Objekt: telovadnica pri OŠ Jurija
»Od vsakega sem se nekaj naučila, sploh Primorje Dalmatina Krško
pa je potrebno vztrajno sprotno izobraže-
vanje, če hočeš slediti vsem novostim s po-
dročja gradbeništva. Za to pa je včasih po-
trebno
»žrtvova-
ti« tudi
n e k a j
prostega
časa.«
Trenu-
tno dela
na več
projektih.
P r a v -
kar smo
» p o d
streho«
spravi-
li večji
objekt PLC Avtotehna; tudi drugje se vidijo
rezultati preteklega dela, saj je ravno na vr-
sti izdelava PID-ov: GJI Cviblje, Alples Žele-
zniki, Terme Čatež – Kupola III, za naprej pa
tudi ne bo zmanjkalo, pravi Tatjana, KNA- Telovadnica pri OŠ Jurija Dalmatina Krško
UF INSULATION Škofja Loka, Obrtna cona
Kostanjevica, Grajska ulica v Kostanjevici, Objekt: Poslovno logistični center Av- Vsebina: strokovni in finančni nadzor
pločniki Stara vas, Vinarska cesta Bizeljsko, totehne nad izvedbo izgradnje
… in še marsikaj. Vsebina: projektna dokumentacija Vodja tima: Aleš Plestenjak
Ob deževnih dneh vzame v roke kakšno (PID, POV) za strojne in elektro inst.
dobro knjigo, predvsem leposlovje. Trenu- Vodja tima: Sandra Šterpin Naročnik: Občina Kostanjevica na
tno bere Forsterjev roman Soba z razgle- Krki
dom, sicer pa se ji je še iz šolskih dni najbolj Naročnik: Mercur turist d.o.o. Objekt: stanovanjsko območje Graj-
vtisnil v spomin roman o Prešernu Ilke Vašte- Objekt: Penzion Čateški dvorec ska v Kostanjevici na Krki
tove. Uživa v glasbi, kakšni, pa je odvisno Vsebina: preprojektiranje ter sveto- Vsebina: projektna dokumentacija
od razpoloženja - od klasike (Ravel, Grieg, valni inženiring v pripravi in izvedbi za komunalno oprem.
Strauss, Vivaldi,...), preko zlatih šestdesetih Vodja tima: Aleš Plestenjak Vodja tima: Tatjana Zupančič
(Sepe, Privšek), pa do Williamsa, Il Divo ali
Predina in Lovšina. Pa filmi? Eastwoodo- Naročnik: Ministrstvo za obrambo Naročnik: Občina Kostanjevica na
vi Najini mostovi je za lubiteljico večernih Objekt: kompleks Debeli rtič Krki
sprehodov najboljši film vseh časov. Vsebina: inž. pri izdel. In vod. Procesa Objekt: Obrtna cona
Lepe dni izkoristi za izlete po Sloveniji: Go- sprejetja DPN, investicijska dokumen- Vsebina: aktivnosti za pridobitev GD
renjska, Primorska, ... Najraje gre na spre- tacija za komunalno infrastrukturo
hod v naravo, stran od vrveža vsakdana, Vodja tima: Davorin Naglič Vodja tima: Darja Podlipnik
»poslušat ptičke«. Pa ne pozimi, saj snega Naročnik: Ministrstvo za okolje in
in mraza ne mara. prostor Naročnik: Občina Krško
KAJ DELAMO IN KDO SMO?
Objekt: razsvetljava igrišč pri OŠ Jurij
Dalmatin Krško in ureditev učilnice na
prostem
Vsebina: PGD, PZI
Vodja tima: Tomaž Koretič
Naročnik: Občina Krško
Objekt: pločnik ob regionalni cesti
Krško – Zdole R3
Vsebina: projektna dokumentacija
(IDZ, PGD, PZI s popisi)
Vodja tima: Tomaž Koretič
Naročnik: Občina Krško
Objekt: parkirišče ob Kolodvorski ulici
v Krškem
Vsebina: projektna dokumentacija
(IDZ, PZI s popisi)
Vodja tima: Tomaž Koretič
Naročnik: Občina Krško
Objekt: ureditev komunalne infra-
strukture v naselju Kremen
Vsebina: projektna dokumentacija
Vodja tima: Momir Bogdan
Naročnik: Občina Laško
Vsebina: izdelava urbanističnega na-
črta Rimske Toplice
Vodja tima: Damjana Frece
Naročnik: Občina Radeče
Objekt: poslovni objekt – tiskarna s
spremlj.prost. k.o. Njivice
Vsebina: izdelava OPPN za gradnjo
Vodja tima: Silvija Umek
Naročnik: Občina Žirovnica
Objekt: večnamenska dvorana
Vsebina: projektna dokumentacija
(IDZ, PGD, PZR, PZI, PID)
Vodja tima: Ivo Lah
Naročnik: Telekom Novo mesto
Objekt: MOK LC Bizeljsko – LC Pišece
Vsebina: projektna dokumentacija
Vodja tima: Vinko Volčanjk
Naročnik: Telekom Novo mesto
Objekt: MOK LC Črmošnjice
Vsebina: projektna dokumentacija
Vodja tima: Vinko Volčanjk
Naročnik: Elektro Celje d.d.
Objekti: KB 20 kV za TP Pugelj, TP 20/0,
4 kV Gazice Krka in električni vodi, TP
20/0, 4 kV Kostanjevica grad, TP 20 kV
Kovinarska in električni vodi
Vsebina: varnostni načrt
Vodja tima: Rajko Kranjc
Naročnik: VIGO d.o.o. Jesenice
Objekt: linija Ebner
Vsebina: PID, POV
Vodja tima: Goran Šalamon
Naročnik: VIGO d.o.o. Jesenice
Objekt: kalilni liniji Drever in Ebner v to-
varni Acroni Jesenice
Vsebina: projektna dokumentacija
Vodja tima: Goran Šalamon
Naročnik: Dom starejših občanov Kr-
ško
Objekt: prizidek večnamenskega
objekta
Vsebina: umestitev v prostor z idejni-
mi skicami in ocenami investicije
Vodja tima: Sandra Šterpin
Naročnik: Adriaplin
Vsebina: tehnično-komercialne razi-
skave plina v občini Krško in Brežice
Vodja tima: Manica Kuselj
Naročnik: DARS d.d. Ljubljana
Vsebina: pridobivanje zemljišč Krono-
vo - Smednik
Vodja tima: Tatjana Vresk
Naročnik: Elektro Celje d.d.
Objekt: prestavitev plinovoda pri novi
TP Kovinarska
Vsebina: projektna dokumentacija
Vodja tima: Jože Salmič
Naročnik: Elektro Ljubljana
Objekt: DV 2 x 110 kV Grosuplje –
Trebnje
Vsebina: Državni lokacijski načrt
Vodja tima: Dušan Blatnik
Naročnik: Esotech d.d.
Objekt: stikališče RTP Trnovlje
Vsebina: projektna dokumentacija
Vodja tima: Goran Šalamon
Pripravila:
Tamara Močnik
Glasujte za
Naj sodelavca/
sodelavko
leta 2008!
Darja Podlipnik,
strokovna sodelavka I.
Obožuje
robinzonsko
življenje
Boštanjčanka Darja je Savaprojektova
vrata kot zaposlena prvič odprla aprila
2002, in sicer najprej tista v kopirnico, saj
je tam dva meseca nadomeščala Natali-
jo. Nato je pol leta urejala arhiv in ga pod
taktirko Nade Kranjc tudi spravila v red.
Leta 2003 je prišla na področje inženiringa
in tukaj tudi ostala.
Čez teden, pravi, skoraj nima prostega
časa. »Sem bolj taxi služba.« Zelo rada
klepeta s prijateljicami, od katerih sta dve
mladi mamici, kar je lahko zelo pestro in
živahno, saj je minilo že enajst let, odkar se
je Darja tudi sama s hčerko Špelo spreha-
jala z vozičkom. Med vikendi se s hčerko
zelo radi kam odpeljeta, ponavadi gre z
njima tudi
nečakinja
Loti. Skupaj
uživajo v
sprehodih
v naravi,
vendar se
bolj držijo
nižin, rade
spoznavajo
nove kraje
in njihove
posebnosti.
Darja zelo
rada kam-
pira, za kar
ima žal pre-
malo časa.
Preprosto
obožuje to robinzonsko življenje, z zelo
malo stvarmi, improviziranjem. »Komaj ča-
kam, da konec meseca z obema mojima
puncama odrinemo proti morju in uživamo
v minimalizmu,« pravi. Včasih ji uspe tudi
kolesariti, vendar spet ostaja na cestah v
dolini. Rada ima žure, zabave, na katerih
pa jo brez fotoaparata skoraj ne morete
videti. Uživa v organiziranju zabav, progra-
ma, vendar potem ostane v ozadju, saj
ni »človek scene«, kot pravi. »Dvojina mi
nekako ne gre od rok, zato skozi življenje
krmarim sama s hčerko Špelo, na katero
sem zelo ponosna. Zdi se mi, da najin čoln
dobro pluje. Včasih mu zmanjka bencina,
ampak takrat poprimeva za vesla in gre-
va dalje,« zaključuje Darja.
Branko Hočevar, samostojni izva-
Novosti na področju izdaje
jalec storitev inženir
Ko si upaš želeti… gradbenih dovoljenj
»Mogoče se bo komu zdelo smešno, am-
pak kot osnovnošolec sem imel davnega
leta 89, seveda med mnogimi, dve želji:
imeti avto Fiat Tipo in delati na Savapro-
jektu. In kot pravijo: »Pazi, kaj si želiš, ker
se ti utegne uresničiti«, je bil Tipo moj prvi
avto in letos teče že trinajsto leto, odkar
sem zaposlen na Savaprojektu.
Delam na področju projektive, kjer sem
vključen v projektiranje od bencinskih ser-
visov, šol, poslovnih in stanovanjskih objek-
tov do različnih izračunov, ki jih zahteva
današnja zakonodaja. Trenutno me zapo-
slujejo projekt Gimnazije Brežice, projekt
večnamenske dvorane v Žirovnici, različni
bencinski servisi,… In čeprav včasih pogre-
šam »staro šolo« risanja na tablo in rotring,
je danes risanje na računalnik še vedno
stimulativno z vsakim novim projektom.
Tri desetletja se je moje življenje vrtelo okoli
Krškega in okolice. Rojen v Novem mestu,
osnovna šola v Krškem, srednja gradbena
šola v Novem mestu in od 1995 Savapro-
jekt Krško. Sedaj pa že tretje leto živim in
delam v Ljubljani. Še nekaj, kar sem si po
tiho vedno želel.
Odkar se zavedam, so bili psi oz. živali moja
velika ljubezen. Ker doma ni bilo pogojev
za psa, mi je
dolgih 17 let
družbo delal
maček. Da-
nes pa moj
prosti čas
zapolnjujeta
moji čudovi-
ti psici Gala
in Zarah, ro-
dovniški predstavnici malega angleške-
ga hrta, pasme, ki jo večina pozna pod
originalnim imenom whippet. Hrte sem
že od nekdaj občudoval, pred leti pa
sem se odločil in pripeljal Galo iz Češke
ter leto dni kasneje še Zarah iz Poljske. Če
sem včasih čas posvečal knjigam, filmom
in glasbi, ga danes v veliki meri posvetim
kinologiji oz. spremljanju in razvoju hrtov
na Slovenskem. Sem aktiven član Sloven-
skega kluba za hrte. Navdušujem se nad
pasjimi razstavami, kjer Zarah žanje uspe-
he, ter dirkami hrtov, t.i. coursingu – teku
čez drn in strn, kjer pa je Gala lansko leto
kot druga whippetka v Sloveniji pridobila
licenco za coursing. Želja pustiti pečat tudi
na tem področju mojega delovanja je ve-
lika in glede na napisano v uvodu… nikoli
ne veš.«
Uredba o vrstah objektov glede na
zahtevnost
V Uradnem listu RS št. 37 je bila 15. 4. 2008 objavljena Uredba o vrstah objektov
glede na zahtevnost, ki je začela veljati 15. 5. 2008. Uredba določa vrste zahtev-
nih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte
pa tudi njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter druge pogoje, ki
morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni objekt, in dela, ki se
štejejo za redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela.
Za zahtevne objekte uredba določa v zvezi z razvrstitvijo več kriterijev, in sicer
da gre za objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, ali objekt, ki ima
večje dimenzije, ali objekt, za katerega je vedno potrebna presoja vplivov na
okolje.
Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti, vendar je zanje tre-
ba pridobiti gradbeno dovoljenje, s tem je bo postopek pridobivanja tega do-
voljenja poenostavljen. V kategorijo nezahtevnih objektov spadajo objekti za
lastne potrebe (drvarnice, garaže, steklenjaki, ute itd.), ograje, škarpe, pomožni
infrastrukturni objekti, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, začasni objekti, spo-
minska obeležja, objekti za oglaševanje, prijavnice ter objekti za telekomunika-
cijsko opremo.
Enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo statične-
ga in gradbeno tehničnega preverjanja in niso objekti z vplivi na okolje, zanje
pa ni treba pridobiti nobenega dovoljenja. V to kategorijo med drugim spada-
jo objekti za lastne potrebe, in sicer nadstreški, rezervoarji za utekočinjeni plin,
male komunalne čistilne naprave, zajetja, zbiralniki za kapnice, utrjena dvorišča
itd. Velikost in način gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov sta predpisa-
na z uredbo.
Vsi objekti, ki se ne uvrščajo v nobeno od navedenih kategorij, so manj zahtevni
objekti.
Uredba o območju za določitev strank v
postopku izdaje gradbenega dovoljenja
V Uradnem listu RS št. 37 je bila 15. 4. 2008 objavljena Uredba o območju za do-
ločitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki je začela veljati 16.
4. 2008. Uredba določa način izračuna in prikaza območja za določitev strank
in velikost območja za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovolje-
nja glede na posamezne vrste objektov.
Območje za določitev strank se prikaže tako, da se na geodetskem načrtu
ali na katastrskem prikazu vriše zaključen poligon, ki nastane s tlorisno projekci-
jo najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov objekta na zemljišče,
vključujoč napušče, balkone in podobne elemente, in okrog njega vriše pas
za določitev strank. Pas za določitev strank se za vsak objekt prikaže posebej.
Širina pasu je določena po izračunu oziroma pri gradbeno inženirskih objektih s
predpisano razdaljo na vsaki strani tlorisne projekcije.
V primeru rekonstrukcije stavbe, s katero se ne povečuje prostornina stavbe,
in v primeru odstranitve objekta se območje za določitev strank ne določa.
V primeru rekonstrukcije stavbe, s katero se povečuje prostornina stavbe, se
območje za določitev strank določi po enakih pravilih kot za gradnjo novega
objekta, v primeru spremembe namembnosti pa se določi upoštevaje stavbo
kot celoto, ne glede na delež spremembe.
Andreja Luzar
IZOBRAŽEVANJE

Naravnani na uspeh Formiranje tima

Timsko delo gre vedno čez več ra-
Na podlagi tega, kako vodilni opiše svojega podrejenega, lahko v 88 % na- zvojnih faz. Formiranje, koordiniranje
povemo, kaj si o njem misli, ali torej sodi med uspešne ali ne. Povsem enako in poverjanje pristojnosti, koordinaci-
velja v obratni smeri. Manj uspešni zaposleni niso manj uspešni kljub obnašanju ja osebnostnih sposobnosti, sprotno
svojega šefa, ampak prav zaradi njegovega obnašanja. Gre za začaran krog, ocenjevanje rezultatov, homogenost
ki deluje po načelu potrjevanja pričakovanj obeh udeleženih, ki pa niso nujno ekipe in sinergično delujoč tim.
pravilna. Izhod je težak, uspešnejša pot pa je, če se naravnanosti na neuspeh Zadnja faza je seveda tudi ciljna - za
preprosto pravočasno izognemo. Z nekaj vaje in samodiscipline to zagotovo doseganje sinergičnosti pa lahko po-
ni nekaj nemogočega, zato pa ima izjemen vpliv na odnose in posledično na rabite desetletja, lahko leta, lahko pa
uspešnost. je ne dosežete nikoli.

Sindrom naravnanosti na neuspeh (Set-Up-To-Fail Syndrome) kot potencialne

pasti v medsebojnih odnosih se je začel oblikovati, ko je obsežna raziskava pro- 7 pasti pri formiranju tima
fesorja voditeljstva in organizacijske kulture Manzonija pokazala, da obstaja
tako rekoč popolno prekrivanje v tem, kako vodilni zaznavajo in opisujejo uspe- Timsko delo se običajno začenja in
šne in neuspešne sodelavce. Uspešne so opisovali kot bolj motivirane, dejav- izvaja v zaprtih, hierarhično urejenih
nejše in bolj samoiniciativne, kot boljše vodje z dobrim občutkom za celoto. Po skupinah. Prva past se imenuje šefo-
drugi strani naj bi bili manj uspešni podrejeni veliko bolj pasivni in nenaklonjeni vanje.
spremembam ter novim idejam. Da bi pri njih dosegli premik v želeno smer, sta
potrebna pritisk in neprestan nadzor, so trdili uspešni vodilni. Uspešno timsko delo je posledica
uspešnega prepletanja sposobnosti
Raziskava je pokazala, da lahko na podlagi tega, kako vodilni opiše svojega vseh članov tima. Druga past se ime-
podrejenega, v 88 % napoveš, kaj si o njem misli, ali torej sodi med uspešne ali nuje iskanje najšibkejšega člena.
ne. Manzoni je ugotovil, da velja povsem enako v obratni smeri. Tako imenova-
ni manj uspešni so svoje vodje opisovali kot trde in nerazumevajoče, uspešni pa Vsak vodja tima nima ustreznih ko-
so istega človeka opisali kot pozitivnega in takšnega, od katerega dobijo veliko munikacijskih ali človeških lastnosti za
spodbude in podpore. motiviranje in uspešno koordiniranje
aktivnosti članov tima. Tretja past se
Zaključek, ki ga je vodja razsikave poimenoval sindrom naravnanosti na neu- imenuje šibka socialna inteligenca
speh, temelji na dejstvu, da manj uspešni zaposleni niso manj uspešni »kljub« voditelja.
obnašanju svojega šefa, ampak prav »zaradi« njegovega obnašanja.
Uspešno delo timov temelji na uspe-
Vodilni se bo do sodelavca, o katerem misli, da ne sodi med najboljše, obnašal šnem poverjanju nalog in na visoki
drugače kot do, po njegovi oceni, uspešnih kolegov. Nanj bo izvajal večji pritisk, stopnji zavesti članov tima (samokon-
drugače se bo odzival na morebitne napake, bolj ga bo nadziral in bo pri njem troli). Četrta past je želja ali nuja biti
tudi manj potrpežljiv. Tako obnašanje bo v podrejenem potrdilo mnenje, da sam za vse.
mu šef ne zaupa, ga pretirano nadzira in zatira, zato se bo sčasoma umaknil
vase in se »izklopil«, s čimer pa bo samo potrdil managerjeve strahove, da gre Vodje timov se morajo zavedati pro-
za nesposobnega in neuspešnega sodelavca, ki ni sposoben dosegati boljših cesa homogenizacije in poti proti
rezultatov. Torej gre za krog, iz katerega se je zelo težko izmotati, saj deluje po sinergiji. Za vse to je potreben čas.
načelu potrjevanja pričakovanj obeh udeleženih, ta pa niso nujno pravilna. Peta past se imenuje preskakovanje
stopnic.
Gre za past, v katero se lahko ujamemo kadarkoli in s komerkoli, saj se naša
pričakovanja lahko nanašajo tudi na tip osebnosti, starost, spol, narodnost, »tež- Vodja mora, v sodelovanju s člani
ke« stranke, nerazumevajočega partnerja, … Izhod iz začaranega kroga ni vse- tima, kreirati jasen pogled naprej - vi-
lej možen, obstaja pa nekaj smerokazov, ki jim velja slediti na tej poti. Vpleteni zijo razvoja in delovanja tima. Šesta
strani se morata najprej strinjati, da verjetno ne vidita ali poznata celotne slike, past se zato imenuje pomanjkanje
in vložiti čas v spremembo lastnega obnašanja. vizije.

Veliko lažja in uspešnejša pot je, če se naravnanosti na neuspeh preprosto pra- Vsa znanja, potrebna za pot do siner-
vočasno izognemo. Jasno določimo okvir, vsebino in omejitve odnosa, znotraj gije, največkrat niso prisotna pri čla-
katerega se gibljemo, in neprestano preverjamo lastne ocene in sodbe, ki iz nih tima, pogosto pa tudi ne pri vodji.
tega odnosa izvirajo. Z nekaj vaje in samodiscipline to zagotovo ni nekaj nemo- Zato pameten vodja izobražuje sebe
gočega, zato pa ima izjemen vpliv na odnose, ki jih tkemo s svojimi zaposlenimi in svoje ljudi. Sedma past se imenuje
in posledično na uspešnost, ki je vedno rezultat ekipe in ne posameznika. odpor do učenja.

L. Petrišič
Vir: Naravnani na uspeh (Polona Pibernik), revija MQ, št. 6, april 2008 vir: www.komunikeweb.net
 DRUŽABAN KRONIKA
Okroglo so se Speedway dan za poslovne Novi sodelavci
postarali … partnerje
Sremič, Krško, 26. april – Na uvodno dirko leto-
šnjega koledarja speedway grand prix dirk smo v
Savaprojektu povabili tudi naše poslovne partner-

Jože Salmič
S sedmim aprilom se je vrstam v Sava-
projektu pridružil Jože Kunšek iz Zabu-
kovja pri Sevnici.

Bivši sodelavci
je. Pred tekmo jim je na Sremiču v Hiši trte in vina
Kunej Franci Tomažič, avtor knjige Jugoslovanski
dirt track in speedway, povedal nekaj o zgodovi-
ni speedwayja, član AMD Krško in voznik speed-
wayja Matija Duh pa jim je predstavil posebnosti
motorja.

Momir Bogdan

Borut Skinder

Poročni zvonovi ...

Direktor Peter Žigante je Matiji ponudil pomoč.

Tatjana Vresk si je izborila

posebno vožnjo z motor- Navdušenje nad motorji je pokazal tudi name- Ko se je Rajko Kranjc s križem na
jem z Davorinom. Slišati je, stnik glavnega direktorja Aleš Plestenjak, ki je rami poslovil od samskega stanu, je
da bo kmalu lahko peljala izkoristil priložnost in na speedway motor sedel 17. maja Natašo popeljal pred oltar,
Davorina s svojim... tudi sam. potem pa še na Maldive.
FOTO UTRINKI
Tradicionalni piknik - Velike Malence, 13. junij '08

Glasujte za
Naj sodelavca/
sodelavko
1 leta 2008!

NAGRADNA IGRA

V drugi številki smo nagrado –

kapo – podelili Mojci Močivnik, ki
je pravilno odgovorila, da je bila
na fotografiji Jagica Ganc. Česti-
tamo!
2 Tudi v tej številki nas zanima, kdo
od zaposlenih je na fotografiji.

3 4
Komentar:
1. Če je dobra volja, tudi piknik po dežju uspe in Odgovore pošljite do 25. avgusta
njim je uspelo, pa še streho so jim dekleta z in- na elektronski naslov lidija.petri-
ženiringa naredile. sic@savaprojekt.si. Uredniški od-
2. Pogumna ekipa pred spustom (kljub visoki Krki bor bo izžrebal nagrajenca, ki bo
zaradi obilnega dežja). prejel kapo Savaprojekta.
3. Nejeverni Tomaž v vlogi Damjana Mežiča, ki
smo ga ujeli pri preverjanju, ali je v lesu res pti-
je časopis družbe
čje gnezdo, kot trdi Manca. Savaprojekt, d. d., Krško
4. Tatjana je izzvala Gorana na dvoboj v »pota-
5 Izdajatelj: Savaprojekt, d. d., Krško
pljanju ladjic«, pri čemer sta jima pomagala Uredniški odbor: Damjana Frece, Ja-
Damijana Kranjc in Ivan. gica Ganc, Tamara Močnik, Sandra
5. Nekateri so navijali za ekipo Savaprojekta, spet Šterpin, Tatjana Vresk, Lidija Petrišič
drugi prisegajo na Angleže ... Brez besed. Naklada: 100 izvodov
Foto: Darja Podlipnik, Tekst: Tatjana Vresk, Darja Podlipnik ......... Naslednja številka izide septembra.