Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
P. 1
487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

Ratings: (0)|Views: 5,889 |Likes:
Published by pravnica

More info:

Published by: pravnica on Jun 26, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

03/22/2014

pdf

text

original

 
VPRAŠANJA CIVILNO PRAVO1. RUDI ŠTRAVS1. Ravnanja v civilnem pravu
Aktivna izpolnitvena ravnanja so tista, pri katerih mora dolžnik ravnati aktivno, da bi svojo obveznost izpolnil. V toskupino spadajo dajatve in storitve.Pasivna izpolnitvena ravnanja pa so tista, pri katerih mora dolžnik ostati pasiven, da bo ravnal v skladu zobveznostjo. V to skupino spadajo opustitve in dopustitve.Za enkratna izpolnitvena ravnanja je značilno, da je obveznost, katere predmet je izpolnitveno ravnanje, izpolnjena,ko je izpolnitveno ravnanje opravljeno (plačilo kupnine).Za trajna izpolnitvena ravnanja je značilno, da se obveznost izpolnjuje nepretrgoma ali s ponavljajočimi seizpolnitvenimi ravnanji v določenem obdobju.Materialna izpolnitvena ravnanja so tista, katerih predmet je določeno materialno pravno dejanje (na primer čiščenje poslovnih prostorov, popravilo stvari, varovanje objekta).Za pravnoposlovna izpolnitvena ravnanja pa je značilno, da je njihov predmet določen pravni posel:* razpolagalni pravni posel je predmet obveznosti, pri katerih je dolžnik zavezan prenesti lastninsko pravico nastvari na upnika ali nanj prenesti drugo premoženjsko pravico ali v korist upnika ustanoviti drugo stvarno oziromaobligacijsko pravico na svoji stvari oziroma drugi premoženjski pravici;* zavezovalni pravni posel je predmet obveznosti, ki nastane s sklenitvijo predpogodbe* sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih dejanj za račun upnika v obligacijskem razmerju.
2. Primer dajatvenega tožbenega zahtevka
Toženec je dolžan izročiti določen znesek denarja ali individualno določeno stvar Izrek: Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki znesek ___ EUR z zakonskimi zamudnimiod___ dne do plačila, pod izvršbo.
3. Primer opustitvenega zahtevka
Toženec je dolžan prenehati z določenimi imisijami ali je dolžan prenehati z ravnanjem, ki krši določeno pravicointelektualne lastnine; posebna oblika tožbe za opustitev je t.i. prepovedna tožba - tedaj, ko je nedopustno ravnanjetoženca že prenehalo, vendar obstaja grožnja, da se bo ponovilo.
4. Vmesna sodba
315 člen ZPP - sodišče izda vmesno sodbo, če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kot tudi višino, pa jeglede podlage stvar zrela za razsojo, lahko sodišče, če je to smotrno, izda najprej sodbo o podlagi tožbenegazahtevka. Sodišče počaka z obravnavanjem o višini zahtevka, dokler vmesna sodba ne postane pravnomočna. Česodišče ugotovi, da podlaga med strankama ni sporna, lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagisporazuma stranka - ZPP-D). Sodišče lahko z obravnavanjem nadaljuje takoj, če ni vložena pritožba. Razlog zaizdajo takšne sodbe pa je, da stranka, ki na začetku ni ugovarjala, kasneje ne bo spremenila svojega stališča. Takosodišče temelj zahtevka, ki med strankama ni sporen, s posebno zavezujočo sodbo zacementira.
5. Začasna odredba
Začasna odredba je časovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je ohranitev obstoječega aliustvaritev novega začasnega stanja z namenom:- da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka oziroma uspeh bodoče izvršbe- da se prepreči nastanek hujših škodljivih posledic in grozeče nasilje.Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, pa tudi do konca postopka,dokler ni opravljena izvršba. Če so izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo, je ni mogoče izdati. Poznamo dve vrstizačasnih odredb:- začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev- začasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev.Značilnosti začasnih odredb:- hitrost (potrebna je hitra vmesna sodna odločitev)- vezanost na določen postopek, prepoved odločanja o stvari sami (začasno odredbo je mogoče predlagati samo vpovezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen)- začasnost (trajanje je omejeno z rokom, ki ga postavi sodišče).Pogoji za izdajo začasne odredbe so:- verjetnost obstoja terjatve- nastanek neznatne škode za dolžnika- subjektivno nevarnost za izvedbo izvršbe (pri denarnih terjatvah)- objektivno nevarnost (pri nedenarnih terjatvah)- uporabo sile ali nastanka težko nadomestljive škode (pri nedenarnih terjatvah)- da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi pretrpel hujših posledic od tistih, kibi jih pretrpel upnik brez izdaje le-te (tehtanje interesov).Postopek se začne na predlog ali po uradni dolžnosti (postopek zaradi motenja posesti, zakonski spori in spori izrazmerij med starši in otroki). Sodišče izda sklep v katerem navede rok, koliko časa naj odredba traja. Sklep morabiti vedno obrazložen.Začasne odredbe v drugih postopkih:
1
 
- zakonski spori in spori iz razmerij med starši in otroki (411. člen ZPP)- spori zaradi motenja posesti (427. člen ZPP)- nepravdni postopki (114 člen (ZNP)- spori zaradi kršitve avtorskih pravic (170. člen ZASP)- spori zaradi kršitve pravi industrijske lastnine (123. člen ZIL).
6. Prenehanje lastninske pravice na nepremičninah
Razlikujemo absolutno in relativno prenehanje lastninske pravice. V absolutnem smislu preneha lastninska pravicaz uničenjem stvari. lastnik ostane lastnik ostankov stvari. v relativnem smislu pa lastninska pravica preneha, če jopridobi kdo drug. Prav tako preneha lastninska pravica v primeru akcesije, ko samostojna stvar izgubi svojo pravnosamostojnost in postane sestavina druge stvari.
7. Oporočna sposobnost, kdaj mora biti podana (sestava, sprememba, preklic)
Oporočna sposobnost je sposobnost napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati. Oporočno je sposoben vsakdo,ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let. Razsodnost, ki se zahteva za oporočno sposobnost, se ocenjuje zblažjimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost. Sodna praksa šteje, da je testiranje manjzahteven posel kot sklepanje nekaterih pogodb. Odvzem poslovne sposobnosti sam po sebi ne pomeni, da jezapustnik oporočno nesposoben. Odločilno je dejansko stanje njegovega razuma v času, ko je testiral.
8. Domneva očetovstva
Načini določanja očetovstva se ravnajo po okoliščini, ali gre za otroka, rojenega v zakonski zvezi, ali za otroka, ki nirojen v zakonski zvezi. Pri otroku rojenem v zakonski zvezi nastanejo pravice in dolžnosti v razmerju otroka doočeta, z rojstvom, pri otroku, ki ni rojen v zakonski zvezi, pa z ugotovitvijo očetovstva. ZZZDR določa, da se zaotroka, rojenega v zakonski zvezi ali tristo dni po prenehanju zakonske zveze, šteje mož otrokove matere(domneva očetovstva).
9. Nepremoženjska škoda
Pravo priznava pravno sankcijo le za pravno priznano nepremoženjsko škodo. Pravno priznane nepremoženjskeškode so:* telesne bolečine: pretrpljene in bodoče telesne bolečine* duševne bolečine: pretrpljene in bodoče telesne bolečine* strah: primarni (strah ob škodnem dogodku) in sekundarni strah (strah zaradi izida zdravljenja)* okrnitev ugleda pravne osebe: novost v OZ.Duševne bolečine:* zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti: nezmožnost z dalo, povečan telesni napor, manjša življenjskasposobnost, splošno osebno neugodje, zmanjšanje osebnih priložnosti* zaradi skaženosti: objektivna merila (zunanjost oškodovanca, opaznost sprememb, vidnost sprememb, možnostzakrivanja sprememb, starost, spol) in subjektivna merila (vpliv na psihično počutje oškodovanca)* zaradi razžalitve dobrega imena in časti: neupravičeno odrekanje spoštovanja, jemanje ugleda, sejanje sovraštva,prezir, prepir, nekoga skušaš osmešiti.* zaradi okrnitve svobode:gre za neupravičen poseg v prostost, ki je lahko fizičen ali duševen (odvzem svobodevolje).* zaradi okrnitve osebnostne pravice: poseg v ime in glas, posegi v duševni mir * zaradi smrti bližnjega: duševna bolečina mora biti resnična. Upravičenci so: zakonec, izvenzakonski partner,starši, otroci, bratje in sestre, če je med njimi obstajala življenjska skupnost, stari starši po sodni praksi, če sonadomeščali starše* zaradi težje invalidnosti bližnjega: gre za duševne bolečine zaradi trpljenja druge osebe. Upravičenci so enaki kotv prejšnji alinei.* zaradi kršitve dostojanstva: oseba je bila s prevaro, zlorabo ali silo razmerja podrejenosti zapeljana h kaznivemuspolnemu občevanju; oseba proti kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti.* zaradi težkih posegov v sorodstvene čustvene vezi* zaradi izgube stvari: cena posebne priljubljenosti (pretium affectionis) se prizna, če je škoda nastala z naklepnimkaznivim dejanjem.
10. Stvarna služnost
Stvarna služnost je stvarna pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepremičnin tako, da učinkuje v koristvsakokratnega lastnika ene nepremičnine proti vsakokratnemu lastniku druge nepremičnine. Zato vsaka stvarnaslužnost izhaja iz povezanosti dveh nepremičnin, od katerih tisto, v korist katere učinkuje, imenujemo gospodujočanepremičnina, drugo, ki jo služnost bremeni, pa služeča nepremičnina.Stvarna služnost že po sami definiciji ne more nastati na premičnini ali pravici. Predmet služnosti je lahko samosleča nepremičnina. Stvarna slnost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika slenepremičnine.
Pozitivna stvarna služnost
je tista, ki služnostnega upravičenca upravičuje, da za potrebe gospodujočenepremičnine izvršuje določena dejanja na služeči nepremičnini.
Negativne služnosti
obvezujejo lastnika služečenepremičnine, da se zaradi koristi gospodujoče nepremičnine vzdrži ravnanj, ki bi jih kot lastnik lahko izvrševal.Razliko med pozitivno in negativno služnostjo lepo kaže stališče, da pozitivna služnost imetniku zagotavljauporabo, zavezancu pa trpljenje, negativna služnost pa upravičuje zahtevati prepoved in zavezuje k opustitvi.Tipični primeri negativne služnosti so prepoved vzidanja okna v steno, prepoved dviga objekta, prepoved
2
 
odvzemanja razgleda in podobno.Tradicionalno se stvarne služnosti delijo na zemljiške (poljske) in hišne.
Hišna služnost
je tista, katere izvrševanje predpostavlja obstoj stavbe na služečem zemljišču.Druge služnosti so
zemljiške.
Delitev danes nima več pravega pomena, saj z njo niso povezane pravne posledice.Bila pa je pomembna v rimskem pravu, saj se je razlikoval način nastanka služnosti. Ta je danes sicer odpravljenaz abstraktnim pojmom služnosti, vendar izoblikovane služnosti rimskega prava še danes služijo kot vzorčen model.Stvarna služnost lahko nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa (214. členSPZ). Stvarna služnost se ne prenaša z osebe na osebo, ampak z enega lastnika gospodujoče nepremičnine nadrugega. Načine nastanka stvarnih služnosti lahko podobno kot načine nastanka lastninske pravice delimo naizvirne in izvedene.Če služnost nastane brez soglasja lastnika služeče nepremičnine, gre za izviren način njenega nastanka. Takšenprimer je nastanek na podlagi zakona ali odločbe pristojnega organa. O izvedenem nastanku služnosti govorimo,če služnost nastane s soglasjem lastnika služeče nepremičnine. Takšen primer pa je nastanek stvarne služnosti napodlagi pravnega posla, katerega posledica je nastanek nove pravice. Za izvedeno pridobitev stvarne služnosti sešteje tudi pridobitev že nastale stvarne služnosti, s tem da oseba pridobi lastninsko pravico na gospodujočinepremičnini.Stvarna služnost je stvarna pravica in za njen nastanek s pravnim poslom veljajo smiselno enaka pravila kot zaprenos lastninske pravice ali nastanek drugih stvarnih pravic. Določba prvega odstavka 215. člena SPZ jasno inizrecno določa, da mora biti najprej sklenjen
zavezovalni pravni posel
, iz katerega izhaja obveznost ustanovitveslužnosti. Temu mora slediti
razpolagalni pravni posel
, katerega izraz je zemljiškoknjižno dovolilo. Končno pa jetreba na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila stvarno služnost
vpisati v zemljiško knjigo
. Le če so opravljeni vsitrije koraki, stvarna služnost veljavno nastaneNa podlagi zakona stvarna služnost lahko nastane samo s priposestvovanjem. Za to morajo biti izpolnjeni vsipredpisani pogoji. Pri priposestvovanju to pomeni, da mora obstajati določena kvaliteta posesti oziroma načinizvrševanja pravice in da mora poteči določen čas, ki je določen z zakonom.Pogoji za priposestvovanje so:(1) dobra vera priposestvoval-ca;(2) izvrševanje služnosti;(3) potek desetletne priposestvovalne dobe.Priposestvovalec je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnostizvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov zaizvrševanje služnosti, pa se kasneje pokaže, daje naslov pomanjkljiv ali neveljaven.Tipičen primer je izvrševanje služnosti, ki je nastala na podlagi pravnega posla in ki je vpisana v zemljiško knjigo,kasneje pa se pokaže, da je bil pravni posel ničen. Pogoj dobre vere pa ni izpolnjen, če je bila med lastnikomagospodujoče in služeče nepremičnine sklenjena samo pogodba o ustanovitvi služnosti, služnost pa ni bila vpisanav zemljiško knjigo.Podlaga za nepravo priposestvovanje stvarne služnosti je njeno dolgotrajno izvrševanje.Bistvena razlika med pravim in nepravim priposestvovanjem je v tem, da se pri nepravem priposestvovanju nezahteva dobra vera priposestvovalcaNačini prenehanja služnosti so smiselno enaki, kot je njihov nastanek, in tudi prenehanje služnosti lahko temelji napravnem poslu, zakonu ali odločbi pristojnega organa.Do prenehanja stvarne služnosti na podlagi pravnega posla pride smiselno enako kot do nastanka stvarneslužnosti na isti podlagi. Stvarna služnost kot pravica stvarnega prava preneha šele
z izbrisom iz zemljiške knjigeoziroma z vknjižbo njenega prenehanja.
Podlaga za izbris stvarne služnosti je najprej zavezovalni pravni posel,iz katerega izhaja volja, da pravica preneha. Izpolnitev tega pravnega posla pa je izdaja zemljiškoknjižnegadovolila, s katerim lastnik gospodujoče nepremičnine dovoljuje izbris stvarne služnosti. Prenehanje pa nastopi šelez vpisom prenehanja oziroma izbrisom stvarne služnosti iz zemljiške knjige.Tudi zavezovalni pravni posel, usmerjen v prenehanje služnosti, nima svojega imena in njegova vsebina niurejena z zakonom. Takšen pravni posel bi lahko imenovali odpust služnosti, zanj pa je obvezna pisna oblikalastnika gospodujoče nepremičnine.Stvarna služnost lahko preneha tudi iz razlogov, ki jih določa zakon. Večinoma gre za razloge, za katere žezakonodajalec ugotavlja, da stvarna služnost za gospodujočo nepremičnino ni več potrebna in daje močnejšiinteres lastnika služeče nepremičnine, da se omejitev lastninske pravice na njej odpravi. Preneha v trenutku, ko soizpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon. Ti primeri so:*osvoboditev služnosti* zastaranje služnosti* uničenje nepremičnine* enakost lastninskega stanja (združitev)* združitev in delitev služeče in gospodujoče nepremičnineNeprava stvarna služnost je novost, ki jo je v pravni sistem uvedel SPZ. Kot izhaja že iz samega izraza,
gre zaslužnost, ki ima elemente stvarne in osebne služnosti
. Neprava stvarna služnost je po vsebini podobna stvarnislužnosti. Tako lahko neprava stvarna služnost pomeni rabo služeče nepremičnine (pozitivna neprava stvarnaslužnost) ali opuščanje ravnanj na služeči nepremičnini, ki bi bila lastniku služeče nepremičnine drugače dovoljena(negativna neprava stvarna služnost). Tudi za nepravo stvarno služnost seveda velja, da njena vsebina ne zahtevaaktivnega ravnanja lastnika služeče nepremičnine. Stična točka med osebno in nepravo stvarno služnostjo pa je v
3

Activity (7)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 hundred reads
1 thousand reads
Andjelija Kenic liked this
Bruno Brunček liked this

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->