Univerzitet Sv.

Kiril i MetodijSkopje Ekonomski fakultet

Seminarska rabota po predmetot: Menaxment na mal biznis

Na tema: Mali pretprijatija

Mentor: Izrabotila:

indeks: Skopje 2004god.

Br. na

SODR@INA

Voved Problemi na maliot biznis Zamki vo maliot biznis Uspesi na malite pretprijatija Neuspesi na malite pretprijatija Pri~ini za neuspeh na mali pretprijatija Pati{ta za neuspeh Prednosti na malite pretprijatija Slabosti na malite pretprijatija Karakteristiki na menaxerite na malite pretprijatija Zaklu~ok Koristena literatura

VOVED

Vo zemjite so pazarna ekonomija postoi {irok spektar na razli~na golemina na pretprijatija mnogu mali! sredni! golemi i gigantski" Sepak najvoobi~aenata podelba na pretprijatija e na mali! sredni i golemi" Pri opredeluva#eto na toa dali eden biznis e mal ili golem mo$eme lesno da se odlu~ime! no toa mo$e da pretstavuva i dilema" %aka postojat golem broj na pretprijatija koi spored nekoi karakteristiki mo$eme da gi smestime vo mali! a spored drugi vo golemi pretrijatija" Za da ne se najdeme vo nedoumi&a pretprijatijata se vbrojuvaat vo grupata na mali pretrijatija dokolku ispolnuvaat dve od sledite karakteristiki '" (enaxmentot na )irmata e nezavisen" *di~no menaxerite se istovremeno i sopstveni&i" +" Kapitalot e vo sopstvenost na poedine& ili mala grupa" ," Podra~jeto na deluva#e e glavno malo! a rabotni&ite i sopstveni&ite $iveat vo edna zaedni&a" Sepak pazarot ne mora da bide lokalen" -" relativnata golemina na )irmite vo ramkite na industrijata mora da bide mala koga se sporeduva so najgolemata )irma vo toa podra~je" .stovremeno ovie karakteristiki ja so~inuvaat i de)ini&ijata za malo pretprijatie"

(alite pretprijatija vo dene{ni uslovi gi ima vo golem broj! rasprostraneti vo &eliot svet i vo site sektori" Pri~inata za toa pred se se prednostite kon ovie pretprijatija ili gi ovozmo$uvaat na nivnite sopstveni&i!na onie stopanski subjekti koi se neposredno povrzani so nego! kako i na na&ionalnata ekonomija vo &elina" %aka tie se )leksibilni! neposredni! e)ikasni vo odlu~uva#ata! lesno se osnovaat! pro)itot istovremeno e i plata za sopstvenikot" Za malite pretprijatija se veli deka se motor za ekonomskiot razvoj na edna dr$ava! a sepak stapkata na mortalitet na ovie pretprijatija e isklu~itelno golema" Pri~inite za toa se mnogu i vo narednite strani&i se elaborirani nekoi od niv"

Problemi na maliot biznis

Vo sekojdnevnoto rabote#e! vo dolgoro~noto planira#e sekoj menaxer na mal biznis se sudruva so spe&i)i~ni problemiod najrazli~na priroda" Spored ramon I>A?DAG i Thimoti M. Stearns koi se zanimavaat so prou~uva#e na ovaa problematika najgolemi problemi na menaxerite im predizvikuvaat dano&ite! potoa kamatnite stapki i slabata proda$ba! potoa rabotni&ite ! propisite i konkuren&ijata na golemiot biznis! in)la&ijata i dr" problemi" Vo ovoj konteks problemot mo$eme da go de)inirame kako nesakano odnesuva#e ili pak lraen rezultat koj bara korek&ija" Pokraj gorenavedenite menaxeri na malite pretprijatija vo svoeto rabote#e se sudiraat i so niza drugi problemi kako 1. Ci li!na osetli"ost (alite biznisi se poosetlivi na promenite na )azite od ekonomskiot &iklus poradi )aktot {to tie raspolagaat so pomalku resursi otkolku golemiot biznis" Zaradi toa mnogu e verojatno deka vakvite presvrti /e predizvikaat neuspeh kaj malite pretprijatija #. In$la%ija Zaradi toa {to in)la&ijata pretstavuva op{t porast na &enite na proizvodite! a maliot biznis deluva na konkurentskiot Pazar kade postoi mala mo$nost da gi kontrolira tro{o&ite i &enite" Zatoa se pojavuva potreba za dopolnitelen kapital! dopolnitelni tro{o&i! neizvesnost vo odnesuva#eto na ekonomijata i sl" &" 'amatni stap i (alite biznisi imaat mal po~eten obrten kapital! pa imaat potreba od dopolnitelen kapital za da se ostvari rast" %oa go ostvaruvaat preku zema#e na krediti! pa spored toa tie se visoko osetlivi n visokite i ~esto promenlivi kamatni stapki" (" Prio) )o apital Postojat golem broj na )aktori koi go ograni~uvaat pristapot do kapital! a toa mu {teti na razvojot"

0" O)*o"ornost za proiz"o)ot Problemot vo vrska so odgovornosta za proizvodot se pojavuva vo 123tite god" Koga site istra$uva#a bile naso~eni kon verojatnite pri~ini za pojava na problemot nare~en odgovornost za proizvodot" 4odeka denes zakonot za odgovornost na proizvodot veli deka pretprijatieto e odgovorno za sekoj nedostatok na proizvodot otkrien od strana na korisnikot" 5" Mena+ment a)ri Poradi toa {to malite biznisi ne nudat golemi i atraktivni plati! atraktivni programi! otsustvo na reputa&ija! maliot biznis ima problemi da gi privle~e sposobnite kadri" 1" R,ralni lo a%ii *voj problem se odnesuva na malite pretprijatija koi rabotat vo ruralni srdini koi ne obezbeduvaat! opkru$uvaat vo koe mo$e da se osnova uspe{no malo pretprijatie zaradi '" Nedostatok na kvalitetni menaxment kadri vo ruralna sredina6 +" 7okalnite )inansiski institu&ii nemaat kapital6 ," Propisite i taksite ne se menuvaat ! a pomo{ta {to e potrebna za nivno sovladuva#e izostanuva vo ruralni srdini6 -" %ipi~no okru$uva#e vo koe deluva maloto pretprijatie ne postoi vo ruralnite sredini" %oa se odnesuva na institu&iite kako! bolni&i! {koli!biblioteki!potro{uva~i!advokati!smetkovoditeli!dobavuva~i in$eneri koi vo ruralnite sredini ne se na raspolaga#e" 8. Potrebnite in$orma%ii za rezer"ite i os ,)ni%ite. Poradi toa {to nitu vladite nitu pretprijatijata imaat in)orma&ii za ograni~uva#e na resursite vo ekonomijata so {to doveduva do zgolemuva#eto na &enite na site u~esni&i vo stopanstvoto! pa maloto pretprijatie ne mo$e da go izbegne zgolemuva#eto na tro{o&ite {to mo$e da pridonese za namaluva#e na pro)itot ili vitalnosta na pretprijatieto" -. Vla)ini propisi Vladinite )unk&ioneri pri donesuva#e na odluka koja se odnesuva na rabote#eto na malite pretprijatija! tie obi~no vklu~uvaat i nekoi menaxeri na mali pretprijatija ! no zna~e#eto na takvite ulogi ima mnogu po{iroko zna~e#e i odraz vrz rabote#eto otkolku {to nekoj poedine& mo$e da predvidi" kupuva~i!

.am i "o maliot biznis

Zaradi toa {to upravuva#eto so malite pretprijatija e kompleksno sopstveni&ite ~esto pati zapa9aat vo najrazli~ni zamki koi spored mnogu stru~#a&i pretstavuvaat pri~ina za visokiot mortalitet ma malite pretprijatija" 1. Ne)ostato na is ,st"o .stra$uva#ata sprovedeni vo vrska so ovaa

problematika poka$uvaat dek anedostatokot na iskustvo pretstavuva najgolema zamka vo upravuva#eto so mal biznis" . menaxerite na mal biznis trebva da poseduvaat kon&epsiska sposobnost koja podrazbira vode#e na pretprijatieto vo kompleksnoto okru$uva#e! gleda#e na pretprijatieto kako &elina"*vaa sposobnost e delumno ograni~ena od nedostatok na iskustvo" :esto se slu~uva iskustvoto na menaxerot da se steknuva paralelno so rabote#eto na pretprijatieto ili predizvikuva #. Ne)ostato po~eten kapital" &. Po*re/na lo a%ija loka&ijata na biznisot e nogu va$na pred se zaradi kontaktot so potro{uav~ite"%ro{ok na loka&ijata e rentata" Potrebno e pretprijatieto da bide lo&irana na mesto kade /e bide ostvarena soodvetna blizina so poptro{uva~ite! blizu do soobra/ajni&ite! resursite" (. Po*re/no ,pra","a0e so zali1i :uva#e na nesoodvetni zalihi isto taka pretstavuva zamka i toa od aspekt na ~uva#e na pogre{ni vidovi na zalihi ! a ne na goleminata na zalihite" 4okolku se nabavat zalihi za period podolg od predvideniot del od niv sopstvenikot /e mora da prodada za da ne dojde do problem so likvidnosta" :uva#eto na zalihi gi zgolemuva tro{o&ite i istovremeno vrzuva sredstva koi poe)ikasno bi mo$ele da bidat iskoristeni" 2. Premno*, an*a3iran apital "o $i sni sre)st"a 4okolku se vlo$uva dopolnitelen kapital vo )iksni sredstva toj kapital ili e zemen od obratnite sredstva ili e pozajmen" No koga /e se ostvari novo pretprijatie ili nova prodavni&a odredeni na pari problemi! kako nesposobnost da se identi)ikuvaatpromenite vo okru$uva#eto! odnosite vo razli~en segment" *va se odnesuva na nedostatok na soodveten

toga{ tro{o&ite dvojno se zgolemuvaat za{to se raboti za dupliran broj na vraboteni"! dvojno pogolema koli~ina na obratni sredstva i potreba od pogolem kapital koj vo toj moment ne e dovelen" 4. Neis ,st"o pri )obi"a0e na re)it Za sopstvenikot na mal biznis mnogu e poopasno dokolku konkuren&ijata doa9a od )irma koja ima mnogu gotovina vo sporedba so situa&ijata koga konkurent e )irma otvorena so pomo{ na kredit" 4okolku menaxerot se naje vo prvata situa&ija toga{ potrebata od odbiva#e na kredit e mnogu pogolema" No sopstvenikot treba da razmisli za toa dali ima dovolno kapital i dali znae kako da zeme kredit" (nogu biznismeni velat deka zema#eto kredit e zamka koja mo$e da bide de)initivna" 5. .ema0e premno*, za sebe *snovna gre{ka koja ja pravat golem broj na biznismeni e $ivee#eto na visoka noga vedna{ po otvara#eto na biznis" No! )akti~kata situa&ija nalo$uva podgotvenost za smaluva#e na li~nite tro{o&i! odnosno standardot na $ivee#e se dodeka biznisot ne po~ne da prosperira i spremno da se prilagodat li~nite tro{o&i na varija&iite na pro)itot" 6. Neplanirana e sopanzija ;astot na pretprijatieto koj mo$e da bide predizvikan od postojaniot rast na proda$bata i zgolemuva#e na pro)itot! a toj mora da bide planiran" Za taa &el najva$no od se e sposobnosta da se upravuva so lu9eto" Sepak va$no e da se znae deka sekoj biznis e ograni~en vo opredeleno podra~je ili so opredeleni proizvodi i va$no e toa ograni~uva#e da se prepoanae" -. Pose),"a0e na po*re/ni sta"o"i Za sekoj sopstvenik na mal biznis bitno e da s)ati deka e potreben isklu~itelen napor i stavovite od stilot Sega sum gazda i mo$am da se opu{tam koga sakam< se mnogu pogre{ni" *sven rabotata pogre{ni stavovi mo$e da se ima i za nadvore{nite aktivnosti vo koi e vklu~en i biznismenot i odgovornosta Poradi ovie zamki so koi se soo~uva maliot biznis stapkata na neuspe{ni pretprijatija e mnogu visoka" Zaradi toa menaxerot treba da znae kako da se soo~i so ovie zamki" %oa podrazbira

Prepoznava#e na ograni~uva#ata vo okru$uva#eto! planira#e na rastot i rabote#eto! razgleduva#eto i na bilansot na sostojbata! a ne samo na pro)itot! istra$uva#e na pazarot! permanentno u~e#e i obuka i sl" ;azni istra$uva#a na neuspe{nosta na malite pretprijatija kako i promenat na gorenavedenite i ogromen broj na drugi odgovori trba da pomognat za namaluva#e na moralitetot i zgolemuva#e na verojatnosta za uspeh na ovie pretprijatija"

7spesi na malite pretprijatija

Sopstveni&ite na meli biznisi za da bidat uspe{ni mora da poseduvaat odredeni kvaliteti Moti" Zaradi toa {to sopstvenikot si e sam svoj gazda treba da poseduva Sopstvenikot na mal biznis treb da poseduva sposobnost za ini&ijativna upornost i izdr$livost" Intele*en%ija analiza na problemite ! o&enuva# na raspolo$livite op&ii i izbor na ak&ija"%oj isto taka treba da bide sposoben da misli" 8i!nost Vo sekojdnevnoto rakovode#e na pretprijatieto toj kontaktira so mnogu lu9e so &el da napravi biznisot da bide pouspe{en" Zaradi toa toj treba da bide prijatelski raspolo$en ! soo&ijalen! kooperativen! takti~en! prijaten za razgovor! so eden zbor toj treba da poseduva ~ove~ka sposobnost" 'om,ni a%is a sposobnost *vaa karakteristika se odnesuva na usnata ili pismena komunika&ija koja treba da bide jasna! kon&izna i razbirliva" 9e1ni! o is ,st"o Poseduva#eto na ovoj kvalitet na podrazbira sopstvenikot da bide ekspert vo site )azi o ddejnosta so koja se zanimava pretprijatieto tuku da ima poznava#e od niv . :iznis znae0e *va ozna~uva menaxerot na maliot biznis da ima znae#e od smetkovotstvo!)inansii!marketing! buxetira#e"

Is ,st"o 4okolku sopstvenikot ima prethodno iskustvo mnogu poverojatni se {ansite za uspeh! a isto taka kolku pove/e se znae pred da se po~ne biznisot tolku pobrzo se u~i"

Ne,spesi na malite pretprijatija

Vo rabote#eto na malite pretprijatija nastanuvaat delovni aktivnosti poznati kako diskontinuitet na maloto pretprijatie da prestane da raboti" Pri~ini za diskontinuitetot mo$e da bidat zdravstveni pri~ini! )amilijarni problemi ili mo$nosta za vrabotuva#e vo drugo pretprijatije" Kaj dikontinuitetot stanuva zbor za dobrovolna odluka" 4odek apak neuspehot ili pak pronao9a#eto pretstavuva rezulata od nesposobnost da se uspee" Neuspesite mo$at da bidat formalni koi zavr{uvaat na sud so neuspeh na kreditorite i neformalni koga sopstvenikot ne mo$e da sozdava )imansiski sredstva i go napu{ta biznisot" Praktikata poka$uva deka brojot na )ormalnite neuspesi e mnogu mal kaj malite pretprijatija" ;izik za neuspeh postoi kaj sekoe pretprijatije! no toj kaj malite e mnogu pogolem" Spored istra$uva#ata vo '=81god" Skoro sekoe treto novo)ormirano pretprijatie e osudeno na neuspeh" >dna od mnogute pri~ini zae toa e )aktot deka lesno se vleguva vo maliot biznis"Neuspehot proizleguva od nedostig na pari! pogre{na loka&ija! premnogu anga$iran kapital vo )iksni sredstav! neplanirana ekspanzija! tro{o&i idr" %ro{o&ite za deloven neuspeh3propa9a#e vklu~uvaat )inansiski tro{o&i ?zaguba na kapital@! tro{o&i od psiholo{ka! so&iolo{ka i ekonomska priroda" .a*,ba na apitalot na re)itorite Koga biznisot propa9a sopstvenikot gi gubi sredstvata &elosno ili delumno" Vo nekoi slu~ai ova zna~i gube#e na $ivotna za{teda" *vaa zaguba na stranata na sopstvenikot e zgolemena so zaguba od strana na kreditorite" Zna~i vkupnata zaguba e mnogu pogolema od zagubata na sopstvenikot" ;tetni psi1olo/ i e$e ti Sopsveni&ite koi ne uspeale vo biznisot stradaat po li~en respe&t! a postarite sopstveni&i te{ko zazdravuvaat od nesre/ata" %aka mnogu od niv se vra/aat kako status rabotni&i za da obezbedatramnote$a vo

10

sopstveniot $ivot" *va pretstavuva seriozna zaguba na nedovolno iskoristenata menaxerska sposobnost" So%ijalni i e onoms i za*,bi Propa9a#eto na pretprijatieto zna~i eliminira#e na negovite proizvodi ili uslugi koi javnosta gi posakuva!se namaluva brojot na rabotni mesta! se zgolemuva nevrabotenosta! zguba na zadni&ata zaradi neispla/a#e na plati i na krajot se gubat dano&ite koi pretprijatieto kako dano~en obvrznik gi pla/alo i so koi se podr$uvale! {kolite! poli&ijata! protivpo$arnite dru{tva i drugite uslugi koi gi nudi vladata"

Pri!ini za ne,spe1 na malite pretprijatija

Pri~inite za neuspeh na malite pretprijatija se mnogu i nekoi od niv se li~ni i povrzani so sopstvenikot! povrzani so manaxmentot ! a treti so smetkovodstvoto. Naj~esti logi~ni )aktori koi pridonesuvaat za neuspeh na maloto pretprijatie se '" Ne)ostato na is ,st"o *va e glavna pri~ina za neuspeh i op)a/a tri aspekta Nedostatok na iskustvo vo komunika&ija so vrabotenite! nedostatok na iskustvo so rabote#e vo pretprijatieto i nedostatok na iskustvo vo komunika&ija so potro{uva~ite! dobavuva~ite bankite i poten&ijalnite investitori" +" Ne)osti* na pari *bi~no sumata na pari za vode#e na boznisot e ograni~ena i zatoa e te{ko da se po~ne i da se vodi biznisot! predse da se po~ne za{to se potrebni sredstva za zalihi! ma{ini i oprema! mebel rentira#e i pokriva#e na tekovnite tro{o&i" ," 8o/a lo a%ija Pogre{no izbzana loka&iaj mo$e mnogu da priodnese za neuspehot na pretprijatieto" 7oka&ijata treba da odgovara na vidot na dejnosta! proizvodstvoto! trgovija! uslugite grade$ni{tvoto"Zna~i pretprijatieto treba da bide lo&irano na mesto kade /e bide atraktivno i /e privle~e potro{uva~i" -" 8o/o ,pra","a0e so zali1i Pogre{no upravuva#e so zalihite kako pri~ina za neuspeh op)a/a Nesoodvetno vlezni koli~ini soglasno so dinamikata na proizvodstvoto"

11

Nepotrebni zalihi od oddelni vidovi surovini"

0" Premno*, an*a3irani "lo3,"a0a "o $i sni sre)st"a 4okolku pregolema koli~ina na kapital e anga$irana vo )iksni sredstva se spre~uva normalnoto rabote#e na pretprijatieto i se spre~uva negoviot rast" 5" Neplaniran rast 4okolku na po~etokot na rabote#eto biznisot se poka$e kako uspe{en! toa mo$e da go motivira sopstvenikot da razmisluva za pro{iruva#e" ;astot treba da bide planiran za{to e povrzan so dopolnitelnoanga$ira#e na resursi! dokolku razvojot ne e planiran anga$iranite resursi /e gi zgolemat tro{o&ite i namalat pro)itabilnost" 1" Nai"nost on o r,3,"a0eto *kru$uva#eto op{to i posebno ima presudno vlijanie vrz rabote#eto na pretprijatijata" Posebno okru$uva#e i op)a/a onie )aktori koi vlijaat pozitivno ili negativno na oddelen deloven pot)at" Aez o&enka na okru$uva#eto ne mo$e da se o~ekuvaat rezultati podobri od prose~nite" %oa zna~i deka sopstvenikot ne mo$e kon dene{noto isklu~itelno dinami~no okru~uva#e da se odnesuva konzervativno" Samo onie sopstveni&i koi se spremni da go promenat na~inot na stopanisuva#e ?strategii! &eli! politiki! planovi@ vo svetlina na okru$uva#eto ili {ansa da pre$iveat" 4rugi li~ni karakteristiki koi mo$at da dovedat do neuspeh se Poka`uvawe na preterano moslewe za sopstvenata kompetentnost vo biznisot zasnovano na ograni~eno znae#e za nekolku menaxerski sposobnosti" Ogranienoto formalno obrazovanie zaradi toa toj ja istaknuva neva$nosta na {koluva#eto i smeta deka najdobar u~itel e iskustvoto" Nefleksibilost, otpornost na promeni i so nedostatok na pretpriema~ka inicijativa Kako standardi gi sledi negoviot vkus i misle#e *dlu~uva zasnovano na intui&ija! emo&ii i neobjektivni )aktori Blavno orientiran kopn minatite nastani! a ja ignorira idninata

12

(alku ~ita stru~na literatura ?koja ja tretira negovat dejnost@ Blavno ne gi pri)a/a sovetite od kvali)ikuvani izvori! a gi pri)a/a onie od nekvali)ikuvani"

Zna~i

voglavno

mo$eme

da

ka$eme

deka

pokraj

izmamite!

nepo~ituva#eto i katastro)ite i menaxerskata nesposobnost e edna od klu~nite pri~ini za neuspeh3 kako pri~ina povrzana so menaxmentot" Cinansiskite problemi kako pri~ina za neuspeh na malio biznis se povrzanii so smetkovotstvoto" Spored odredeno istra$uva#e povrzano so )inansiski izve{tai )inansiskite pote{kotii se predizvikani od nema#e kontrola od zalihite ! potoa nepostoe#e na smetkovotstveni podato&i i nekompletni podato&i! potoa nepostoe#e analiza na gotovinskiot tek! neobu~eni smetkovoditeli itn" Zemaj/i gi vo predvid razli~nite grupi na )aktori kako pri~ina za neuspeh vo na&ionalnata ekonomija na prvo mesto se )inansiskite pri~ini! me9u koi %ro{o&i za rabote#e!nedovolen ekonomskite pri~ini pri~ini itn" (e9utoa pri~inite za neuspeh kaj malite pretprijatija se razli~ni od onie kaj &elot stopanstvo" Samo za sporedba tie se nekonkurentnost! neuramnote$eno iskustvo! nedostig na menaxersko iskustvo vo dadeno podra~je i dr" kapital! golem instu&ionalen dolg" Potoa sleduvaat slabosti na industrijata! nedovolno ostvaren pro)it!

nesoodvetna proda$ba! nekonkurentnost" Potoa katastro)i! izmami! strategiski

Pati/ta za ne,spe1
:esto se slu~uva sopstveni&ite na mali pretprijatija da ne uspeat da gi usoglasat sopstvenite karakteristiki so menaxerskite problemi" Pro&esot na neuspeh mo$e da se objasni na sledniot na~in 7i~nite karakteristiki na sopstvenikot na maliot biznis vo sodejstvo so menaxerskite slabosti prizveduva slabosti za pretprijatieto" Propa9a#eto na

13

pretprijatieto e potpomognato so nadvore{ni )aktori kako {to se os&ila&iite vo ponudata i pobaruva~kata! promeni vo vkusot na potro{uva~ite! promeni vo u~estvo na pazarot i sl" %oa vodi kon lo{o odlu~uva#e od strana na sopstvenikot na maloto pretprijatie i kako posledi&a na toa se zgolemuvaat dolgovite! se namaluva gotovinskiot priliv! pro)itabilnosta opa9a! nee)ikasno se koristat resursite i seto ova pak vodi kon neuspeh na maloto pretprijatie"

Pre)nosti na malite pretprijatija

So ogled na )aktot deka malite pretprijatija obezbeduvaat najgolem del od rabotnite mesta i pridonesuvaat za sozdava#e na sovr{ena knkuren&ija na pazarot imaat golemo zna~e#e za ekonomijata" Prednostite na malite sprema golemitep doa9aat do iraz koga treba da se testira nov proizvod! pazarot e relativno mal! e potrebno li~no prisustvo na sopstvenikot! li~nite uslugi se dominantni! e potreben neposreden nadzor nad rabotnii&te i dr" Prednostite na malite pretprijatija koi doa9aat do izraz vo vakvite situa&ii se slednite '" <le sibilnost pod ovaa prednost na malite pretprijatija se podrazbira nivno brzo prilagoduva#e na pazarnite izmeni" Vsu{nost dokolku dojde do namaluva#e na pobaruva#ata od strana na potro{uva~ite! pretprijatijatieto reagira na na~in {to go namaluva obemot na svoeto proizvodstvo" Postojat mali ograni~uva#a vo menuva#eto od edna na druga rabota" Bolemite pretprijatija za razlika od malite relativno bavno se prilagoduvaat na novonastanatite promeni vo opkru$uva#eto" +" Neposr)ni onta ti so potro/,"a!ite (enaxerite namelite pretprijatija imaat mo$nost da vospostavat direktni odnosi so potro{uva~ite" Sopstveni&ite na pretprijatija preku nivnite kantakti ostvareni so potro{uva~ite"Sopatveni&ite na pretprijatijata preku nivnite kontakti osdtvareni so kupuva~ite gi pri)a/aat

14

sugestiite i prigovorite i gi koristat za usoglasuva#e na svoeto proizvodstvo so nivnite potrebi" ," 'rat i anali na om,ni a%ija So ogled na )aktot deka ovie pretprijatija imaatmal broj na vraboteni i kanalite na komunika&ija se kratki" (enaxerite se vo direktni kontakti so vrabotenite i na toj na~in vo organiza&ijata se vospostavuva porelaksirana atmos)era koja proizveduva i podobri rezultati" -" Pro$itot sl,3i a o plata *vaa prednost slu$i kako stimulator! pottiknuva~ na sopstveni&ite na ovie biznisi" .meno vodeni od ovaa prednost na malite pretprijatija menaxerite navleguvaat vo ovaa s)era so &el da ostvarat pro)it koj na nekoj na~in /e pretstavuva nivna plata! nagrada za vlo$eniot trud od nivna strana" 0" Neposre)ni onta ti so )oba","a!ite Vo maloto pretprijatie se nastojuva da s vospostavaat direktni odnosi so dobavuva~ite vo pogled na koli~nite! neo~ekuvanite promeni vo nabavkata na surovini i sl" 5" 8esno zapo!n,"aat so rabota 4enes sekoe )izi~ko li&e moe$e da osnova svoe pretprijatie dokolku gi ispolnuva uslovite vo pogled na dokumenta&ija za loka&ija! po~eten kapital i dozvola za rabota! registra&ija" 1" E)nosta"no o)l,!,"a0e Dko kako pojdovna to~ka se zeme deka menaxerot i sopstvenikot e edna ista li~nos mo$e da se zaklu~i deka kaj malite pretprijatija postoi ednostvno odlu~uva#e" Pro&esot na donesuva#e na odluka se odviva kratko! bidej/i odlukata se donesuva od strana na edna li~nost! i sekoga{ e vo soglasnost na misle#eto na taa li~nost za odredena rabota" 8" Neposre)na om,ni a%ija so "rabotenite Aidej/i malite pretprijatija imaat mal broj na vraboteni! kontaktite pome9u menaxerite i dr" vraboteni e na zavidno visoko nivo" .meno ova pridonesuva za podobro razbira#e na &elite i povisok stepen na nivno usovr{uva#e"

Slabostite na malite pretprijatija

Pokraj elaboriranite prednosti malite pretprijatija se karakteriziraat i so brojni slabosti" Kako pozna~ajni slabosti na malite pretprijatija se naveduvaat slednite

15

nedostatok na menaxerski sposobnosti! nedostig od adekvatno planira#e! nedostig od e)ektiven marketing! brza i neplanirana ekspanzija ili pak! ednostavno osnovanoto pretprijatija nama da ima {ansi za uspeh" '" Ne)osti* na e$e ti"en mena+ement So samoto osnova#e na pretprijatieto sopstvenikot se potpira na menaxmentot na edna li~nost" *voj menaxer ne delegira avtoritet na drugi vraboteni i go zadr$uva edinstvotto na komanda" +" Raboti mno*, !aso"i )ne"no *vaa slabost na malite pretprijatija proizleguva od prethodno navedenata slabost" So ogled na )aktot deka sopstveni&ite ne delegiraat avtoritet na podredenite tie najgolem del od svoeto vreme go posvetuvaat na golemite obvrski koi treba da se izvr{at za normalno )unk&ionira#ena pretprijatieto" .meno tie prvi doa9aat i posledni go napu{taat rabotnoto mesto i pominuvaat dolgi ~sovi na rabota" Vsu{nost nivnata posvetenost na rabotata treba da pretstavuva primer za ostanatite vraboteni" ," Ne)osti* na obrten apital *vaa slabost na ovoj vid na pretprijatija gi namaluva konkurentskite sposobnosti vo odnos na golemite kompanii" Nedostig na obrten kapital mo$e da se otstrani so zema#e na kredite od postojanite )inansiski institu&ii odnosno bankite" (e9utoa ovaa mo$nost za namaluva#e na ovaa slabost vo na{ata dr$ava e na nisko nivo! {to proizleguva od visokite kamatni stapki koi ne odat vo prilog na malostopanstveni&ite" -" Ne)osti* na spe%ijaliza%ija So ogled na toa {to malite pretprijatija postoi edinstvo na komanda vo odnos na golemite pretprijatija kade postoi podelba na rabotata se ~uvstvuva nedostig na spe&ijaliza&iaja" (enaxerite na ovoj vid na pretprijatija raspolagaat so op{to nasproti spe&ijalizirano znae#e koe e potrebno za uspe{no )unk&ionira#e" 0" Rizi po $on)o"ite poradi nedostig na spe&ijalizirano znae#e nastanuva gube#e na vlo$enite sredstva ! sopstveni ili pozajmeni od bankite" Site ovie slabosti namalite pretprijatija vodat kon neuspehza koj kako i za uspehot e odgovoren sopstvenikot t"e menaxerot na istoto"

16

'ara eristi i na mena+erite na mali pretprijatija

Postoi dilema okolu liatatna karakteristiki na malite pretprijatija bidej/i od razli~ni ispituva#a se dobieni razli~ni rezultati" .ma karakteristiki koi se odnesuvaat na eden vid menaxeri drugi karakteristiki se odnesuvaat za drug itn" Karakteristikite na uspe{nite menaxeri se slednive .ni&ijativa! sposobnost za organizira#e!tehni~ki znae#a! administrativna sposobnost!sposobnos za komunika&ija! kvaliteti za rakovode#e! trpelivost i pretsopstveni~ko iskustvo" Blavna karakeristika na sopstveni&ite na mali biznisi e nivanata postavenost na rabotata! napornata rabota i dolgoto rabotno vrema" Postojat sedum osnovni karakeristiki na menaxerite na malite pretprijatija! a toa se slednite '" =olemo !,"st"o na neza"isnost *va ~uvstvo na nezavisnost se odnesuva na nezavisnosta na menaxerite vo pogled na nadvore{nata kontrola" *vaa sloboda im ovozmo$uva da ja realiziraat ssvoja ideja bez pritoa da podnesuva smetka na nekoj +" Izrazeno !,"st"o aa pretprijatie *vaa karakteristika im ovozmo$uva na menaxerite da gi koristat svoite idei! sposobnosti! ambi&ii preku pretprijatieto" Poradi nivnata $elba za ostvaruva#e tie maksimalno se posvetuvaat na rabotata sE do realiz&ija na idejata" ," Moti"irani o) li!ni i $amilijarni pob,)i (enaxerite ne se motivirani tolku od pro)itot kolku {to se motivirani od )amilijarnite obvrski" %ie pove/e pre)eriraat da rabotat vo )amilijarni )irmi otkolku vo drugite pretprijatija bidej/i sakaat da gi ostvarat svoite obvrski kon )amilijata -" Vle*,"a0eto "o biznis e zasno"ano po"e>e na /ansi ot ol , na planira0e. Najgolemiot del od lu9eto vo ovoj del na biznisi vleguvaat slu~ajno! odnosno bez nikakvo prethodno planira#e" *vie menaxeri podo&na doa9aat vo sostojba da baraat soodvetna menaxerska pomo{" 0" =olema e %enata na sopst"enoto "reme (enaxerite na malite pretprijatija se vo postojana trka so vremetokoja proizleguva od nedostatok na

17

vreme poradi golemite obvrski koi treba da gi izvr{at" Poradi toa tie nemaat vreme da posvetat na nadvore{nite aktivnosti{to ne e slu~aj so menaxerite na golemite pretprijatija koi del od svoeto vreme posvetuvaat na odnosite so javnosta" 5" O*rani!eno $ormalno obrazo"anie ograni~eno )ormalno obrazovanie preku kursevi" 1" O!e ,"a brzi i on retni rez,ltati Sopstveni&ite o$ekuvaat brzi rezultati! odnosno sakkat za kratko vreme vlo$enite sredstva da si gi povratat i zgolemat" %ie se silni individui koi pri)a/aat rizik i sekoga{ se spremni da se borat za ostvaruva#e na svoite &eli bidej/i se karakteriziraat so visok stepen na istrajnost" (enaxerite raspolagaat so so tenden&ija da ostvarat ne)ormalno

obrazovanie preku ~ita#e i koriste#e na mislite od pobrazovanite prijateli ili

.a l,!o
Pri~inite za golemata stapka na mortalitet na malite pretprijatija gi ima mnogu ! no istovremeno i mnogu e golem brojot na novi mali pretprijatija" . pokraj navedenite slabosti tie i ponatamu /e pretstavuvaat motor za razvoj na na&ionalna ekonomija" Postojat golem broj na zemji i regini ~ija {to razvienost se dol$i na ravitokot na malite pretprijatija kako Pensilvanija vo SD4! (arke vo .talija" %aka na pr" vo SD4 u{te vo '=11 god" ovie pretprijatija u$estvuvale so 0-F vo )ormira#e na brutona&ionalniot proizvod i isto tolku pro&enti vo vkupnata vrabotenost" Vo Gaponija so 52350F vo vkupnata vrabotenost i 02F vo )ormira#eto na brutona&ionalniot dohod" Za zapadno3evropskite zemji 823=2F od vkupnio tbroj na pretprijatija se mali! dodek vo Velika Aritanija u{te vo '=85 god" toj pro&ent iznesuval=5F"

18

*va zna~i deka malite pretprijatija se od vitalni zna~e#e za edna ekonomija i gledano na podolg rok brojot na novo)ormiranite mali pretprijatija go nadminuva onoj na bankrotiranite" Zna~ajno e da se spomne dek vo ;" (akedonija se sledi ovoj trend i vo periodot od '==, do '=== se )ormirani nad =2 222 novi mali pretprijatija {to mnogu pozitivno se odrazi na na{eto stopanstvo" Seto ova zna~i deka ovoj sektor na sopstvenost treba da se oddr$uva i stimulira"

'oristena literat,ra
'" Pro)" d3r Aobek Huklev3 *snovi na menaxment +" Pro)" d3r Aobek Huklev3 (enaxment na mal biznis 3. Dan Steinho ! Sma"" #$siness mana%ement $n&amenta"s.

19