ENERGETSKO

MODELIRANJE

PREDSTAVITEV

Nove in prenovljene stavbe morajo biti energetsko uinkovite, stremeti morajo k uinkoviti rabi
vode in imeti morajo zdravo notranje okolje. Zavezanost k energetski uinkovitosti stavb, ki se
preverja in dokazuje skozi izdelavo energetskih izkaznic, v kratkem pa e preko postavljene
zahteve po gradnji veinoma skoraj ni-energijskih stavb, narekuje evropska direktiva
2010/31/EU. Ta omejuje rabo energije na ravni celotne stavbe, ki poleg ovoja stavbe vkljuuje
najmanj tudi njene tehnine sisteme: ogrevanje, hlajenje, prezraevanje, pripravo tople vode in
razsvetljavo. To pa pomeni, da pri snovanju in nartovanju stavbe e zdale ni ve dovolj zgolj
zagotovitev ustrezne gradbene fizike, ampak zagotovitev celovite energetske uinkovitosti v njeni
ivljenjski dobi.

Na tem mestu nastopi energetsko modeliranje, ki predstavlja uporabo znanstvenih metod in
analitinih orodij za izdelavo ocene rabe energije stavbe za njeno
obratovanje, zgrajene iz doloenih materialov, z vgrajenimi doloenimi
instalacijskimi sistemi, postavljene na doloeno geografsko podroje in
delujoe po danih urnikih. V ta namen so izdelana raunalnika orodja, ki
so sposobna upotevati tevilne oblike stavb, raznoliko namembnost po
prostorih in vgradnjo mnogoterih instalacijskih sistemov. Povedano
preprosto, stavba se zgradi na raunalniku iz njenih posameznih kosov in
simulacija se izvaja z vodenjem stavbe preko enega leta skozi privzeto
standardno vreme - od ure do ure, skupaj natanno 8760 ur. Simulacija
stavbe torej predstavlja nain koliinske napovedi rabe energije v
prihodnosti, kar ima pri nartovanju nove ali pri prenovi obstojee stavbe izreden pomen.

UPORABA ENERGETSKEGA MODELIRANJA

Energetsko modeliranje stavb se uporablja za enega od naslednjih tirih
namenov:
1) za ugotavljanje skladnosti z gradbenimi predpisi,
2) za vrednotenje nartovane energetske uinkovitosti,
3) za postavitev modela na podlagi izvajanja meritev rabe energije,
4) za potrebe raunskih energetskih izkaznic.

Vsak od tirih namenov uporabe zahteva razline nivoje energetskega modeliranja in se prine v
razlinih obdobjih projektiranja. Na kratko so vsi tirje predstavljeni v nadaljevanju.

Energetsko modeliranje za ugotavljanje skladnosti z gradbenimi predpisi
Namenjeno je primerjavi med izraunano porabo energije nartovane stavbe in v predpisih
postavljeno izhodino stavbo glede na njeno kategorijo
1
, zgolj v namen dokazovanja ustreznosti
in izpolnjevanja minimalnih tehninih zahtev nartovane stavbe. Tovrstno energetsko modeliranje
se najvekrat izvaja proti koncu faze projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar se
priporoljivo pri bolj zahtevnih stavbah in sistemih izvaja tudi e prej z namenom, da se
pravoasno ugotovi, ali so morda potrebni e dodatni ukrepi varevanja z energijo za izpolnitev
zahtev gradbenih predpisov.

Energetsko modeliranje za vrednotenje nartovane energetske uinkovitosti
Vrednotenje nartovane energetske uinkovitosti stavbe poteka skozi vse faze projektiranja v
namen doloitve porabe energije ob vnaanju raznovrstnih stavbnih spremenljivk. Tovrstno
modeliranje se pogosto uporablja za prostovoljno certificiranje stavb, kot na primer po
ocenjevalnem sistemu LEED ali BREEAM, ali pri programih nepovratnih denarnih spodbud, kjer
predstavlja cilj priprava narta stavbe, ki za doloen dele (10%, 15%, ) prekaa izhodino ali
standardno prakso
2,3
. Pri tem je obiajno, da se za nartovano stavbo ustvarijo modeli razlinih
tehninih intalacijskih reitev, nato pa ob izraunani porabi energije za vsako od njih, izbere za
stavbo najprimerneja. Pri tem lahko predstavljajo odloilen dejavnik investicijski stroki za vsako
od primerjanih intalacijskih razliic.

Energetsko modeliranje za postavitev modela na podlagi izvajanja meritev rabe energije
Energetski model stavbe se postavi po vselitvi ob uporabi stavbe. Model je postavljen na podlagi
dejansko uporabljene intalacijske opreme in vgrajenih sistemov, analitino dobljeni rezultati pa se
primerjajo z dejansko izmerjenimi podatki o rabi energentov. Ker je dejanska raba energije stavbe
znana. Ta vrsta modeliranja zajema predvsem umerjanje modela ob nastavljanju razlinih vhodnih
podatkov, e posebej dejanskih pogojev uporabe stavbe, vse dokler se izraunani podatki ne
ujamejo z dejansko izmerjenimi. Ko je model umerjen, se ta lahko uporablja za ocenjevanje
energetskih prihrankov ob morebitni uveljavitvi predlaganih ukrepov in/ali za pridobivanje
podatkov o razlikah v delovanju glede na spremenjene podnebne pogoje, razlino zasedenost itd.

Energetsko modeliranje za potrebe raunskih energetskih izkaznic
Energetsko modeliranje v namen izdelave raunskih energetskih izkaznic stavb je novo in hitro
rastoe podroje, ki ga podpirajo tako drave lanice evropske skupnosti kot tudi ZDA. Pri nas to
podroje (neustrezno
4
) ureja Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb

1
EPBD zahteva razdelitev stavb po namembnosti v najmanj 9 kategorij, vendar PURES, ki direktivo v tem delu izvaja
v nai zakonodaji, nerazumljivo (in neopraviljivo) ni uspel postaviti ve kot merila za porabo energije za ogrevanje
stanovanjskih, nestanovanjskih in javnih stavb, za hlajenje pa samo stanovanjskih stavb.
2
Na tem mestu predstavlja najvekrat izhodie ANSI/ASHRAE/IES Standard 90.1, normativni dodatek G (metoda
energetskega ocenjevanja). Standard je uporaben tudi v RS, ker je izdelan namensko mednarodno in sploh ne samo za
ZDA. Glede na ta standard se naa mesta in kraji nahajajo v dveh klimatskih podrojih, 4A (preteno obmorski del) in
5A (preostali del Slovenije). V okvirju so podane izraunane vrednosti porabljene energije za letno delovanje 16
kategorij stavb v klimatskih podrojih 4A in 5A (za referenni mesti Baltimore in Chicago), ki jih je leta 2009 ob
upotevanju zahtev standarda iz leta 2007 pripravilo ameriko Ministrstvo (Oddelek) za energetiko (Department Of
Energy). Tabelo je potrebno upotevati s podano opombo.
3
S tem v zvezi glej tudi navodilo V 10-ih korakih do nizko-energetske stavbe.
4
Neustrezno, poleg tistega, zapisanega e pod opombo 1, tudi zato, ker v 6. lenu stavbe razvra v razrede energetske
uinkovitosti glede na letno specifino potrebno toploto za ogrevanje, kar je izrecno v nasprotju z zahtevo direktive.
Direktiva namre zahteva postavitev energetskih razredov glede na celostno rabo energije za ogrevanje, hlajenje,
prezraevanje, pripravo tople vode in razsvetljavo.
(Ur. l. RS, t. 77/09 in 93/12), v ZDA pa se je priel uveljavljati program zdruenja ASHRAE, ki
se imenuje bEQ (Building Energy Quotient).

NA SLOVENSKEM PODROJU DOSTOPNI RAUNALNIKI PROGRAMI

(Ne)uporabnost oziroma (ne)primernost slovenskih raunalnikih programov v namen
energetskega modeliranja stavb (za izraun rabe energije za potrebe ogrevanja, hlajenja, priprave
tople sanitarne vode in razsvetljave) poda strokovni lanek Primerjava izraunov letne rabe
energije za stanovanjsko hio doc. dr. Uroa Stritiha, Matica Omana in prof. dr. Vincenca Butale,
objavljene v reviji EGES v letu 2011, ki je dosegljiv na medmrenem naslovu: http://www.e-
m.si/media/eges/casopis/2011/4/20.pdf. Pri tem so avtorji uporabili tri razline programe, ki jih
ponuja slovenski trg, in ob enakih vstopnih podatkih dobili v rezultatih precejnja odstopanja
vrednosti.

Doloeno neustreznost obravnavanih raunalnikih programov je mogoe pripisati tudi
neprimernemu dejstvu, da je pri izraunu letne rabe energije za ogrevanje in hlajenje skozi toko
9.2.1 TSG-1-004 predpisana mesena raunska metoda. Zakaj je to neprimerno? Povprene
vrednosti temperature zraka za junij, julij in avgust za Ljubljano so upotevajo podatke WMO
(World Meteorological Organization) 19,2, 21,2 in 20,8 C, kar vodi k zakljuku, da ni nikakrne
porabe hladu za ohladitev zunanjega zraka ob prezraevanju pri projektnih notranjih temperaturah
med 24 in 26 C v teh treh poletnih mesecih! Porabo energije za hlajenje tako povzroajo zgolj
sonno sevanje in notranji toplotni dobitki.

ZAKLJUEK

Energetsko modeliranje predstavlja odlino inenirsko orodje pri nartovanju energetsko
uinkovitih stavb, vendar je priprava dovolj natannega energetskega modela, ki bo pripeljal do
zanesljive ocene porabe energije v stavbah, vse prej kot preprost, saj je potrebno privzeti in skozi
postopek modeliranja tudi ovrednotiti tevilne predpostavke. To pa pomeni mnogo ve kot
vstavljanje sestavnih delov in intalacijskih sklopov stavbe v raunalniki program. Pomeni
predvsem nujno poznavanje in razumevanje mnogoterih intalacijskih sistemov, vkljuno z
njihovimi prednostmi in omejitvami.

Za energetsko modeliranje velja podobno kot za sicernjo
uporabo raunalnikih programov e v raunalnik strese
smeti, iz njega tudi dobi smeti! Namre, vnaanja
podatkov se je mogoe nauiti v dokaj kratkem asu, da pa
nekdo postane pravi strokovnjak, pa je potrebno precej ve.






STANDARDNO REFERENNO MERILO NOVIH STAVB
KAZALNIK JAKOSTI RABE ENERGIJE (EUI - Energy Use Intensity) [kWh/m
2
a]

Klimatska cona 4A 5A
Referenno mesto Baltimore Chicago
Velike pisarne 126 136
Srednje velike pisarne 142 151
Male pisarne 145 161
Skladia 66 76
Samostojne trgovine na drobno 227 256
Nakupovalni centri 233 268
Osnovne ole 192 205
Srednje ole 215 240
Supermarket 581 615
Restavracija s hitro prehrano 1921 2073
Klasina restavracija 1540 1663
Bolninica 467 467
Ambulantna ustanova 877 855
Majhen hotel 237 252
Velik hotel 401 435
Srednje visok stanovanjski objekt 133 148

OPOMBA: Vrednosti v tabeli predstavljajo celotno rabo energije za v njej predvideno uporabo in
namen! V primerjavi z zahtevami PURES oz. TSG je v amerikem standardu dovoljena toplotna
prehodnost povrin zunanjega ovoja U
max
[(W/(m
2
K)] za obe klimatski coni povpreno 25 % vija
(ni enaka za masivno in lahko gradnjo), uinkovitost tehninih sistemov pa podobna (n. pr.:
ameriki standard zahteva za prezraevalne sisteme 50 % entalpijski izkoristek, TSG pa 65 %
temperaturni). Spodaj je prikazana delitev porabljene energije v povpreni pisarniki stavbi:

Iz prikazanega izhaja, da znaa dele porabljene energije za ogrevanje v pisarnikih stavbah 25 %,
kar poenostavljeno pomeni, da pri nas predpisana bolja toplotna prehodnost obodnih povrin za
okoli 25 % povzroi znianje rabe celotne energije v tej vrsti stavb glede na vrednosti iz gornje
tabele za 0,25*0,25 = 0,625 oz. 6,3 %. Pri drugih vrstah stavb, kjer so predstavljene vrednosti
celotne rabe energije e vije od pisarnikih, pa to enostavno pomeni, da je dele ogrevanja in s
tem vpliv dovoljenih vrednosti toplotnih prehodnosti obodnih povrin e toliko manji.

Kaj zgoraj predstavljeno pomeni? Enostavno tudi to, da lahko predstavljene vrednosti privzamemo
kot primerne tudi za nao uporabo pri vrednotenju uinkovitosti stavb. e posebej ob vedenju, da
Energetski zakon (EZ) opredeljuje energetsko uinkovitost stavb z naslednjim zapisom: je
uinkovitost dejansko porabljene ali ocenjene energije za zadovoljevanje potreb, povezanih s
predvideno uporabo stavbe, ki vkljuuje ogrevanje, hlajenje, prezraevanje, gretje sanitarne vode in
razsvetljavo in druge namene.

Pozor, energetska uinkovitost nikakor ne predstavlja samo rabo energijo za ogrevanje, energetska
uinkovitost tudi ne vkljuuje samo ogrevanje, hlajenje, prezraevanje, gretje sanitarne vode in
razsvetljavo, ampak vkljuuje tudi rabo energije za druge namene povezane s predvideno
uporabo stavbe. Spomnimo e kako je po EZ opredeljena energetska izkaznica stavbe: je javna
listina s podatki o energetski uinkovitosti stavbe s priporoili za poveanje energetske
uinkovitosti. To pomeni, da mora, oziroma bi morala energetska izkaznica izhajajo iz zahteve
EZ prikazovati energetsko uinkovitost stavbe s celotno letno porabo energije, to je vkljuno z
energijo za druge namene.

Vsekakor bo pri izdelavi merjene izkaznice praviloma tako kot zahteva EZ, saj bodo zajeti podatki
o letno porabljeni posamezni vrsti energije zanesljivo zajemali tudi druge namene, pri raunski
izkaznici pa glede na sprejeti pravilnik o metodologiji izdelave ne bo tako. Se zdi to smiselno?