Tehnološkisistemi

LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
Prof. dr. Joze Balic
v v
T
T
EHNOLO
EHNOLO
KI
KI
S
S
ISTEMI
ISTEMI
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Splono
Naziv predmeta: TEHNOLOKI SISTEMI
Letnik: S2-VS - PS; EPOS; K; VSN
Predavatelj: prof. dr. Joe Bali (joze.balic@uni-mb.si)
kabinet: B-310
Asistent: doc. dr. Mirko Ficko (mirko.ficko@uni-mb.si)
kabinet/ laboratorij: C-101
Urnik: etrtek 10:45
A-201
Preverjanje znanja:
- ocena vaj (izdelek, poroilo)
- seminar
- kolokviji
- izpit
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Seminarsko delo-izredni
Uporabiti izbrano podroje:
Teorija tehnikih sistemov,
Prilagodljivi obdelovalni sistemi
Raunalnika integracija proizvodnje
Razdelitev v skupine po 2 tudenta
predlog naloge poslati na E-poto (joze.balic@uni-mb.si)
zadeva: Tehnoloki sistemi-izredni-priimek
obseg (cca 30 strani ali ve)
urejena z Word urejevalnikom,
slike Corel, PSP, skanirane in preneene v Word,
datoteko lahko stisnete s programom ZIP,
naslov datoteke: TS-priimek-2010 (TS-BALIC-2010.DOC)
Maximalna velikost do 5 Mb
tiskano verzijo prinestite na vpis izpita in ne poiljajte po poti.
Pridobiti osnovna znanj o vrstah tehnikih sistemov
Pridobiti osnovna znanja o tehnolokih sistemih
Pridobiti osnovna znanja o povezavi vseh
segmentov tehnolokih sistemov v celoto
Pridobiti osnovna znanja o posameznih segmentih
Pridobiti osnovna znanja s podroja raunalniko
podprtega programiranja podsistemov TS
Izdelava testnih izdelkov na CNC strojih (CAD,
povezave CAD/CAM, NC programiranje, DNC).
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Cilji predmeta
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Predvideni rezultati
Znanje in razumevanje:
Poznavanje osnovnih principov teorije tehnikih
sistemov
Razumevanje osnov tehnolokih sistemov in
sestavnih elementov
Razumevanje medsebojnega delovanja posameznih
podsistemov
Zmonost samostojnega analiziranja problemov ob
uporabi strokovne literature z namenom
razumevanja sestave, delovanja in programiranja
enostavnih tehnolokih sistemov
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
tudijski viri
Temeljni tudijski viri:
BALI, Joe. Prilagodljivi obdelovalni sistemi.
Maribor: Fakulteta za strojnitvo
BALI, Joe. Teorija tehnikih sistemov. Maribor:
Fakulteta za strojnitvo
Bali Joe: Raunalnika integracija proizvodnje.
Maribor: Fakulteta za strojnitvo,
PAHOLE, Ivo, BALI, Joe. Obdelovalni stroji :
Maribor: Fakulteta za strojnitvo,
Karl KUZMAN, Moderno proizvodno inenirstvo, 2010
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
tudijski viri
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Dodatni tudijski viri:
Bali, Joe. Inteligentni obdelovalni sistemi. Maribor: Fakulteta
za strojnitvo,
Bali, Joe. Flexible manufacturing systems : development,
structure, operation, handling, tooling, (DAAAM Publishing
series, Manufacturing technology). Vienna: Danube Adria
Association for Automation & Manufacturing,
Groover, M. P., Zimmers, E. W.: CAD/CAM: Computer Aided
Design and Manufacturing, Prentice-Hall
Mortimer, J.: Integrated Manufacture, IFS Springer-Verlag,
Bedford, ISBN 0-903608-93-6
Richard C. Dorf, Andrew Kusiak, Handbook of Design,
Manufacturing and Automation, John Wiley & Sons Inc
tudijski viri
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Vpraanja ?
VPRA
VPRA
ANJA ?
ANJA ?
PREDLOGI ?
PREDLOGI ?
PRIPOMBE ?? PRIPOMBE ??
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Zakaj tehniki sistemi
KAJ narediti ? KAKO narediti ? KJE narediti?
.
Kakne informacije vsebuje ?
.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Zakaj tehniki sistemi
KAJ ? KAKO ? KJE ? REZULTAT ??!!
.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Povezovanje v sistem ?
Posamezni stroj
Posamezni stroj
Posamezni stroj
Logistika
Konstrukcija
Planiranje
proizvodnje
Krmiljenje
proizvodnje
Gospodarjenje
z materialom
POS 1
POS 2
POS 3
Logistika
Racunalnik

Konstrukcija
Planiranje
proizvodnje
Krmiljenje
proizvodnje
Gospodarjenje
z materialom
Krmiljenje + kontrola
V preteklosti deloma sedaj Deloma e sedaj in v prihodnosti
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Osnovni koncept
PBP -proizvodna baza
podatkov
CAQ -zagotavljanje kvalitete
CABS-poslovni sistem
CAE -izvajanje analiz
CAD -snovanje in
konstruiranje
CAST -skladini sistem
CAP -krmiljenje proizvodnje
PPC -planiranje proizvodnje
CAM -proizvodnja
SFDC-obratovalni podatki
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Zakaj ?
Kompleksnost Dobavni roki
ivljenska doba tevilo variant
1970 1990 2010
1970 1990 2010
1970 1990 2010
1970 1990 2010
Poleg tega lahko zaznamo na triu e naslednje trende:
vpliv posebnih elja in zahtev naronika na obliko in
funkcionalnost konnega izdelka,
povean dele maloserijske in posamine proizvodnje,
mona mednarodna konkurenca itd.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Odziv podjetij
Faktorji konkurennosti, ki omogoajo uspeh oz.
preivetje na triu, se nenehno spreminjajo.
v preteklosti je bil pomemben obseg proizvodnje
v 80. letih je bila pomembna cena izdelka,
v 90. letih kvaliteta,
danes je to as, ki je potreben od ideje ali naroila
do dobave izdelka kupcu,
v bodonosti bomo pria razvoju inteligentnih in
okolju prijaznih tehnolokih sistemov in
izdelkov .
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Odziv podjetij
Podjetje A
Podjetje B
Toka preboja
t
a
t
b
t
c
t
d
as

U
s
p
e
h

n
a

t
r
g
u
as

U
s
p
e
h

n
a

t
r
g
u

Uspeh dveh
konkurennih
podjetij
Klasien, statini pristop
Novi,
dinamini pristop
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Odziv podjetij
Odgovor na vse te zahteve je;
kompleksna,
kontrolirana in
preverjena integracija
med
organizacijo,
izdelkom,
znanjem in
tehnologijo.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Odziv podjetij
Zaradi tega je prilo do uvajanja novih tehnolokih
metod v proizvodno tehniko, kot so:
raunalniko krmiljena proizvodnja,
prilagodljivi obdelovalni sistemi,
vizualna simulacija,
navidezna resninost,
hiter razvoj prototipa,
laserske obdelave,
uporaba inteligentnih sistemov,
genetskih algoritmov,
okolju prijazne zelene tehnologije itd.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Vsebina predmeta
VSEBINA PREDMETA
TEHNOLOKI SISTEMI
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Vsebina - Poglavje 1+2:
TEORIJA SISTEMOV
TEORETINA IZHODIA
SPLONA TEORIJA SISTEMOV
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Vsebina - Poglavje 1+2:
TEORIJA SISTEMOV
lovek - Tehniki sistem
Vplivajoi
faktorji
Operatorji Ot:
l
o
v
e
k
i
v
a
l
T
e
h
n
i
k
i
s
i
s
t
e
m
S
t
r
o
k
o
v
n
e
i
n
f
o
r
m
a
c
i
j
e
K
r
m
i
l
j
e
n
j
e
r
e
g
u
l
a
c
i
j
a
P
o
g
o
j
i
:
-

f
i
z
i
k
a
l
n
i
-

p
s
i
h
o
l
o
k
i
-

s
o
c
i
a
l
n
i
-

g
o
s
p
o
d
a
r
s
k
i
.
TP - tehniki proces
Delni proces
Stranski
izhodi
Od2
Od1
Stranski
vhod
Transformacija operandov
Vmesno
stanje
O1 O2 On
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Vsebina - Poglavje 3:
PRINCIPI SISTEMOV
Osnovni pojmi in definicije
Struktura in delovanje sistema
Vhod in izhod sistema
Stanje sistema in prostor stanja
Cilj in kriterij
Princip povratne zveze
Vpliv pozitivne in negativne povratne zanke
Dinamika sistemov
Stabilnost sistema
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
VRSTE SISTEMOV
Klasifikacija
Deterministini in nedeterministini sistemi
Odprti in zaprti sistemi
Enostavni in sestavljeni sistemi
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
MODELIRANJE SISTEMOV
Splono
Proces modeliranja
Metodologija modeliranja
Matematino modeliranje
Simulacije delovanja sistemov
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
TEORIJA TEHNIKIH SISTEMOV
Uvod
Tehniki sistemi
Strojni sistemi
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
TEHNIKI SISTEMI
Splono
Temeljni pojmi
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
TEHNIKI PROCESI
Splono
Model tehnikega procesa - TP model
TP - operandi
TP - struktura
Uinek, posledica, delovanje
Stranski vhodi in izhodi
TP - operatorji
TP - karakteristika in ovrednotenje
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
ZGRADBA TEHNIKIH SISTEMOV
Bistvo tehnikih sistemov
Namen
Nain delovanja
Zgradba tehnikih sistemov
Funkcijska struktura tehnikih sistemov
Organska struktura tehnikih sistemov
Zgradba tehnikih sistemov
Primerjava struktur tehnikega sistema in njihove
pretvorbe
Odnos cilj - sredstvo
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
SISTEMSKI PRISTOP
Metodologija sistemskega pristopa
Mehki sistemi in reevanje mehkih problemov
Trdosistemska metodologija
Sistemski pristop
Sistemska analiza
Sistemski ineniring
Sistemsko upravljanje
Metodologije za reevanje problemov
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
PROCES SISTEMSKEGA INENIRINGA
Metodologija sistemskega pristopa
Mehki sistemi in reevanje mehkih problemov
Trdosistemska metodologija
Sistemski pristop
Sistemska analiza
Sistemski ineniring
Metodologije za reevanje problemov
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
PROCES SISTEMSKEGA INENIRINGA
Sistemsko projektiranje
Vrednost procesa sistemskega ineniringa
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
SISTEMSKA ANALIZA
Definicija problema
Cilji sistema
Meje sistema
Analiza potreb uporabnika
Sistemske omejitve
Merjenje uinkovitosti sistema
Funkcionalna analiza
Ocena omejitev
Izdelava narta monih alternativ
Ocena monih alternativ
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
SISTEMSKO PROJEKTIRANJE
Predhodno projektiranje.
Ponavljanje
Kategorije projekta
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
PLANIRANJE DELOVANJA SISTEMA
Sposobnost vzdrevanja
Analiza in predvidevanje
Faktorji konstrukcije
loveki faktor
Sposobnost in meje osebja
Konstrukcija naprave
Vplivi okolja
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
SISTEMSKO UPRAVLJANJE
Aktivnosti, vhodi, izhodi
Kontrola izvedbe projekta
Kontrole integracije in konfiguracije sistema
Zakljuki
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
PROIZVODNI SISTEMI
Definicija
Razvoj proizvodnih sistemov
Razdelitev in sestava proizvodnih sistemov
Nartovanje proizvodnih procesov
Tehnoloki sistemi
Proizvodni sistemi
Delovni ali poslovni sistemi
Proizvod
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
OBDELOVALNI SISTEMI
Tipi obdelovalnih sistemov
Posebni obdelovalni sistemi
Obdelovalne celice
Enote prilagodljivega obdelovalnega sistema
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
ORODNI SISTEMI
Orodni sistem kot primer sistema upravljanja z
materialom
Orodni sistemi in upravljanje NC vrtalnih in frezalnih
strojev
Orodni sistemi na NC strunicah
Upravljanje z orodjem v POS
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
MERILNI SISTEMI
Uvod
Koordinatne merilne naprave
Integracija merilnih naprav v prilagodljivih
obdelovalnih sistemih
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
SISTEM UPRAVLJANJA
Uvod
Operacijski - upravljalni sistem
Modul numerinega krmiljenja
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
TRANSPORTNI SISTEM
Uvod
Analiza pretoka materiala v POS
Krmiljeni transportni sistemi (KTS)
Struktura transportnih nalog v KTS
Podroja uporabe
Krmiljenje komunikacij
Sprejem in predaja bremena
Skladienje
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
OKOLJU PRIJAZNI OBDELOVALNI SISTEMI
Uvod
Strateki pristop k razvoju okolju prijaznih strojnih
procesov
Obdelovalni sistemi in procesi
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
TEHNOLO
TEHNOLO
KI SISTEMI
KI SISTEMI
RAZVOJ
RAZVOJ
AVTOMATIZACIJE
AVTOMATIZACIJE
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uvod
RAZVOJ AVTOMATIZACIJE
Pod pojmom avtomatizacija razumemo proces, ki se
izvaja avtomatsko in stanje, ki je rezultat tega procesa.
Razvoj avtomatizacije je potekal tako:
leta 1769 je J. Watt izumil avtomatski regulator vrtilne
hitrosti za svoj parni stroj,
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
leta 1769 je J. Watt izumil avtomatski regulator
vrtilne hitrosti za svoj parni stroj,
Avtomatski
centrifugalni
regulator
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
leta 1784 je O. Evans zgradil popolnoma avtomatski
mlin,
leta 1801 je Jacquard v Parizu prikazal avtomatski
tkalski stroj,
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
leta 1833 britanska mornarica zgradi prvo avtomatizirano
pekarno prepeenca,
leta 1886 je H. Hollerith izumil stroj za obdelavo podatkov
s pomojo luknjanih kartic,
leta 1917 so predali namenu prvo, popolnoma avtomatsko
hidroelektrarno,
Hollerithov raunski
Stroj in kartice
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
leta 1923 uvede firma Morris Motors obdelovalne stroje za
izdelavo bloka motorja, povezane v transferno linijo,
leta 1928 druba A. O. Smith & Co. popolnoma
avtomatizira proizvodnjo avtomobilskih asij.
53
obdelovalnih
strojev,
povezanih v
linijo
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
MEHANIZACIJA IN AVTOMATIZACIJA
Proces lahko avtomatiziramo le, e je na dovolj visoki
stopnji mehanizacije.
Dvig stopnje avtomatizacije zato nujno zahteva tudi
dvig stopnje mehanizacije procesa.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
MEHANIZACIJA IN AVTOMATIZACIJA
Stopnja mehanizacije nekega procesa je odvisna od:
stopnje mehanizacije njegovih sestavnih elementov
stopnje mehanizacije posameznih faz
stopnje mehanizacije posameznih operacij
obsega mehanizacije, ki pomeni nivo mehanizacije
pri prehodu iz ene faze procesa v drugo in
od stopnje, do katere so avtomatizirani tudi
sekundarni in terciarni procesi (npr. hlajenje, mazanje,
oskrba z rezilnimi orodji, oskrba s standardnimi
sestavnimi elementi itd.).
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Mehanizacijo razdelimo na 17 stopenj
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
PRINCIPI KRMILJENJA IN REGULACIJE
Rono krmiljenje Avtomatsko krmiljenje
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Rona regulacija Avtomatska regulacija
PRINCIPI KRMILJENJA IN REGULACIJE
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Koncept avtomatsko reguliranega obdelovalnega sistema
po Merchantu
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Prilagodljivi obdelovalni sistem MOLINS-24
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Pri delovanju obdelovalnega sistema lahko na osnovi
znanih dogodkov napiemo ustrezni scenarij
, po
katerem elimo, da se odvijajo dogodki.
Motnje, ki prihajajo iz zunanjega sveta in iz samega
prilagodljivega obdelovalnega sistema, pa zahtevajo
spremembo takega scenarija ali celo nov scenarij.
e je motnja znane oblike in izvora jo lahko tudi
reimo, e ne, pa govorimo o nepredvidljivem dogodku
oziroma o konfliktni situaciji.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Popolnoma avtomatsko odzivanje na motnje ne bo
nikoli mono, ker:
obstajajo nepredvidljivi dogodki,
ne poznamo frekvence pojavljanja nepredvidljivih
dogodkov in
ker obstaja programska oprema raunalnikov, ki je
izdelana za doloeno podroje in ne obvladuje vseh
monih dogodkov.
Obstaja torej velika verjetnost napak.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
tevilo monih scenarijev / ivljenjska doba sistema
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
VPLIVI AVTOMATIZACIJE
zmanjanja neposrednega, ivega dela pri nekem
proizvodu
zmanjanja porabe surovin
zmanjanja porabe energije
zmanjanja potrebnega proizvodnega prostora
skrajanja izdelovalnih asov
skrajanja pretonih asov (od ideje, snovanja,
konstruiranja, proizvodnje, montae do dobave,
intalacije in servisiranja pri kupcu).
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
VPLIVI AVTOMATIZACIJE
zmanjanja izmeta
poveanja kvalitete, zanesljivosti
izboljanja delovnih pogojev, e posebno na tekih
in zdravju nevarnih delovnih mestih
ugoden vpliv na okolje
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Soasno je avtomatizacija pripeljala tudi do sprememb,
ki se odraajo predvsem na ekonomskem, socialnem in
psiholokem podroju.
Te spremembe so:
problemi pri zaposlitvi delavcev, ki postanejo z
uvedbo avtomatizacije odveni
problemi pri nagrajevanju delavcev, ki delajo v takni
avtomatizirani proizvodnji
razlike pri osebnih dohodkih navadnih delavcev in
tistih, ki delajo v avtomatizirani proizvodnji
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
vpliv avtomatizacije na kvalifikacijo oz. izobrazbo
delavcev (avtomatizacija zahteva v povpreju vijo
izobrazbeno strukturo kot obiajna proizvodnja)
problemi pri prekvalifikaciji predvsem starejih
delavcev
problemi pri financiranju avtomatizacije, e posebno v
majhnih podjetjih
potreben velik kapital za prestrukturiranje velikih
podjetij in celotnih panog
potrebno poveanje tevila izmen, kot posledica vije
proizvodnje
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
problemi nonega dela
problemi pri avtoriteti odgovornih delavcev
vpliv avtomatizacije na odnose med delavci in
uslubenci
vpliv na ivljenje ljudi izven tovarne
vpliv na medloveke odnose v drubi
odnos delavcev na uvajanje avtomatizacije, ki
zmanjuje potrebo po delavcih itd.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
ZAKLJUEK
Vsi ti problemi se s hitrostjo tehnolokega razvoja in
uvajanjem novosti e potencirajo.
Pri uvajanju avtomatizacije morajo zato sodelovati
tako tehniki, ekonomisti kot socialni in kadrovski
delavci.
Predvsem je potrebno poskrbeti za dvig izobrazbene
strukture delavcev.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
KONEC POGLAVJA
TUDIRAM ??
TUDIRAM ??
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
T
T
EHNOLO
EHNOLO
KI
KI
S
S
ISTEMI
ISTEMI
TEORIJA SISTEMOV
TEORIJA SISTEMOV
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Teoretina izhodia
Naloga vsake znanosti je, da razie objektivne
zakonitosti, ki veljajo v naravi in drubi, in na podlagi teh
najde metode za prouevanje obravnavanih objektov, za
predvidevanje njihovega obnaanja in za njih
upravljanje.
e je objekt prouevanja, imenujemo ga kar sistem,
veji in kompleksneji je tevilo odnosov v njem veje,
odnosi vsebinsko bolj razlini, teje je doloanje
obnaanja in teja je zlasti izbira ustreznih upravljenih
akcij ali ukrepov, ki sistemu opredeljuje doloeno smer
razvoja.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Teoretina izhodia
Med najkompleksneje vsekakor sodijo organizacijski
sistemi. To so sistemi, ki jih je ustvaril lovek, ki je hkrati
tudi sam del oziroma element teh sistemov.
Kompleksni niso le zaradi velikega tevila odnosov med
elementi, ampak tudi zato, ker so ti odnosi po vsebini
zelo razlini.
Cilj prouavanja teorije sistemov je, da se nauimo
sistematskega pristopa pri ugotavljanju in reevanju
problemov.
Pojem sistemski pogosto razumemo kot iskanje
najboljih ali vsaj dovolj dobrih reitev iz mnoice
monih reitev.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Teoretina izhodia
Sistemski pristop zahteva, da poznamo osnovne
zakonitosti sistemov:
obnaanje,
lastnosti,
gibanje,
obstoj,
razvoj,
nain izmenjave materije, energije in informacije z
okoljem, itd.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Teoretina izhodia
Spoznati moramo metode prouevanja glede na
doloene lastnosti, kot so:
zapletenost,
determiniranost,
odprtost,
evolutivnost,
dinaminost.
Vse te aspekte in lastnosti razlinih sistemov prouuje
splona teorija sistemov (STS).
To je metodoloka veda o sistemih, ki temelji na
matematiki, tehniki, filozofiji in drugih druboslovnih in
naravoslovnih znanosti.
Njen cilj je iskati splone lastnosti razlinih sistemov.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
TEORIJA SISTEMOV
Sposobnost loveka je, da:
loi nakljune znailnosti, lastnosti in zveze od
pomembnih
lahko predmet preuevanja globlje in natanneje spozna
ima zmonost abstrahiranja
ima vodilno vlogo v naravi.
V vseh primerih reevanja problemov nimamo na voljo
teorije, ki bi jo lahko uporabili.
Tehnika je polna primerov, ko je praksa prehitela teorijo in
je teorija nastala ele ob spoznanjih iz prakse.
Teorija je nato pomagala reevati podobne primere in
spoznanja e obogatiti.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
TEORIJA SISTEMOV
Razvoj pogleda na stroje
V preteklosti so obravnavali vsak stroj kot celoto, samo
njemu pripadajoih, lastnih delov.
Pogosto so manjkali izrazi za opisovanje posameznega
stroja.
Proces loevanja posameznih skupnih delov se je priel
ele s ustanovitvijo prvih politehninih ol (Pariz 1794,
Praga 1806).
Najprej so loili mehanizme od ostalih delov, nato so
razdelili mehanizme na ve razlinih sklopov (jermeni,
zobata kolesa,).
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
TEORIJA SISTEMOV
Med prvimi je genij Leonardo da Vinci spoznal, da so
stroji sestavljeni iz ponavljajoih se mehanizmov in
strojnih elementov in jih delno tudi preuil.
Pri tem je priel do dveh zanimivih zakljukov:
Knjiga o delovanju stroja bi morala biti napisana prej kot
knjiga o uporabi stroja.
Mehanizmi so raj za vede, ki izhajajo iz matematike.
Preuevanje strojev in strojnih elementov je postalo
predmet sistematinih raziskav ele v 19. stoletju, ko so
se pojavili stroji v vejem tevilu (dimenzioniranje v
povezavi z mehaniko in trdnostjo).
.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
TEORIJA SISTEMOV
Kasneje so se razvila posamezna znanstvena podroja
(termodinamika, mehanika tekoin,).
V tej prvi fazi, ko se je izvril prehod od obrtnike
proizvodnje do industrijske proizvodnje, so te
posamezne vede zadostili potrebam po znanju.
Poveana industrijska proizvodnja, razne krizne situacije
(druga svetovna vojna), ekoloki problemi in tudi
avtomatizacija in informatizacija proizvodnje so ustvarili
potrebo po novi paradigmi razvoja, po novi miselnosti in
novi teoriji.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Tehniki sistem, strojni sistem
Razlenitev sistemov glede na njihov izvor
Sistemi
Naravni
sistemi
Umetni
sistemi
Bioloki
sistemi
Anorganski
sistemi
Kemini
sistemi
Tehniki
sistemi
Ekonomski
sistemi
Strojni
sistemi
Elektro
sistemi
Gradbeni
sistemi
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
TEORIJA SISTEMOV
Vidimo jasne meje med posameznimi podroji
podroja so e znana.
Problem nastopi pri klasificiranju tehnikega sistema
(doloanje natanne meje med strojnikim in
elektrotehnikim sistemom).
eprav posamezne sisteme razdelimo po pripadnosti in
delovnih principih na mehanske, elektrine, hidravline
ne dobimo zadovoljivih kriterijev za razdelitev tehnikih
sistemov, ker so dananji izdelki hibridni sistemi.
Potreben je bil nov koncept pojmovanja sistemov,
nastala je
NOVA TEORIJA TEHNIKIH SISTEMOV
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Koncept nove teorije
Cilj teorije:
Da bi znanje o tehnikih sistemih (nasprotje teorije) zdruili
v sistem izjav o bistvu tehnikega sistema in zakonitosti
o gradnji, nastanku, razvoju.
Struktura teorije teorija zajema:
sistem terminov
sistem transformiranja
tehniki proces element transformiranja
cilj tehnikega sistema
izgradnja tehnikega sistema
lastnosti tehnikega sistema, ovrednotenje
tehnikega sistema
nastanek tehnikega sistema
razvoj tehnikega sistema
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Koncept nove teorije
Oblike teorije
Po veljavnosti teorije se loi:
splona teorija, ki velja za vse tehnike sisteme
specialna teorija, ki konkretizira splono teorijo za
posamezne primere tehnikega sistema.
zdelava specialne teorije tehnikega sistema je lahko
hierarhina (npr. teorija obdelovalnih strojev teorija
strunic).
Posebno mesto zavzamejo teorije, ki so lahko primerne
za ve razlinih podroij, npr. teorija mehanizmov,
teorija strojnih elementov, teorija
elektroelementov,
Odnosi teorije do drugih disciplin
Teorija gradi na veih znanostih, katerih tevilo raste
skladno s irino uporabe tehnikega sistema.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Nauk o trdnosti preuuje zveze med trdnostjo
(znailnost tehnikega sistema) in geometrijskimi in
materialnim znailnostmi tehnikega sistema;
podobno je tudi z zanesljivostjo, ivljenjsko dobo,
izdelovalno tehniko: vsi obravnavajo eno stalie, en
del celotne teorije.
Mehanika tekoin preuuje tekoine: je torej specialna
teorija v okviru teorije tehnikega sistema.
Teorija o mehanizmih obravnava mehanizme kot delne
sisteme tehnikega sistema: Teorija je tudi specialna
teorija tehnikega sistema.
Primeri nove teorije
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Razlogi uvedbe TS
Teorija je prinesla splono veljavne zakonitosti, ki
sluijo prenosu izkuenj iz enega podroja znanosti na
drugo na podlagi sorodnosti sistemov
Zdruitev vseh tehninih znanj je omogoila razvoj
neodvisne metodologije inenirjev, ki je prenosljiva na
vsa podroja.
Delo z abstraktnimi pojmi prisili inenirja v uporabo
znanstvenih metod (opusti tradicijo, zastarele metode)
Sistemski pristop daje monost obravnavanja problema
v celoti
Teorija sistemov daje inenirju monost celovitejega
obravnavanja problemov, iskanja analogij,
Vhod Izhod
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sploni prikaz sistema
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistem s povratno zanko
Organizacijski sistem s povratno zvezo
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistem v povezavi z okoljem
Sistem kjer doloeni elementi stopajo v reakcijo s okoljem
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Modeliranje sistemov
Vse kar smo povedali o sistemih, vsaka enaba, graf ali
skica, predstavlja neko vrsto modela.
Vedno, kadar lovek misli, razmilja, se odloa, si postavi
neko sliko o objektih, s katerim se ukvarja. Tej sliki
realnosti pravimo miselni model.
Kakor hitro se ukvarjamo s kompleksnimi procesi, ki jih
opiemo z velikim tevilom spremenljivk, postane miselni
model pomanjkljiv.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Modeliranje sistemov
Z najpreprostejim modeliranjem razumemo tisto dejanje,
ko nae subjektivne izkunje z doloenim procesom
opiemo v nekem od obstojeih jezikov. Na ta nain
postanejo nae izkunje dostopne tudi drugim, mogoe
jih je ponovno preizkusiti, potrditi, ovrei, raziriti ali
posploiti.
Z modeliranjem nekega sistema A mislimo na postopek
iskanja poenostavljenega sistema M, ki opisuje
obnaanje sistema A v nekem formalnem jeziku.
Model je poenostavljena in idealizirana podoba, ki zajema
le pomembne karakteristike in funkcionalne odvisnosti
realnega sistema.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Metode modeliranje sistemov
metoda rne katle (black box) ; metoda prozorne
katle (white box) ; metoda sive katle (gray box).
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Klasifikacija modelov
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Matematino modeliranje
Matematino medeliranje je abstraktna ponazoritev
doloenega sistema, ki slui za njegovo prouevanje.
e za opis realnega sistema uporabimo kaken
formalni jezik, temu reemo matematini model.
Na osnovi matematinega modela lahko izvedemo
zakljuke o karakteristikah in obnaanju sistema.
Matematini modeli so v veji ali manji meri podobni
realnemu sistemu.
Od stopnje adekvatnosti modela in sistema je odvisno,
koliko se lahko zanesemo na zakljuke in rezultate, do
katerih smo prili s prouevanjem modela.
KRITERIJA ZA PREVERJANJE, ALI JE MODEL
ADEKVATEN ALI NE, NI.
EDINI ZANESLJIV KRITERIJ JE PRAKSA.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
T
T
EHNOLO
EHNOLO
KI
KI
S
S
ISTEMI
ISTEMI
Metode
Metode
analize
analize
in
in
projektiranja
projektiranja
sistem
sistem
ov
ov
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Analiza in projektiranje
METODE ANALIZE IN PROJEKTIRANJA SISTEMOV
SISTEMSKI PRISTOP
Sistemski pristop uporabljamo na razlinih podrojih.
Najpomembneja pri sistemskem pristopu je analiza
medsebojnih odnosov med elementi sistema.
Sistemski pristop razdelimo na tri podroja:
sistemsko analizo,
sistemski ineniring in
sistemsko upravljanje.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemska analiza
Sistemska analiza zajema:
doloevanje ciljev sistema in kriterijev,
oblikovanje alternativnih in optimalnih reitev ter
njihovo specifikacijo.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemska analiza
Sistemska analiza obsega:
preizkuanje ciljev sistema,
izbor kriterijev za oceno alternativnih reitev,
formuliranje alternativnih reitev,
preizkuanje monosti uporabe podanih reitev,
ocene monih uporab,
izbor optimalnih reitev in
razvoj funkcionalnih specifikacij za optimalne reitve.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemski ineniring
Sistemski ineniring je sistem ineniringa povezan z
razvojem modifikacij kompleksnega sistema.
To je realen razvojni proces, ki izhaja iz koncepta ali
plana popolnega sistema, narejenega v sistemski
analizi.
Sistemski ineniring mora tako pripravljen koncept
razdelati do realnega sistema s povezovanjem novih in
starih elementov v sistem.
Sistemski ineniring je ustvarjalni razvojni proces.
Podoben je osnovnemu ineniringu vendar brez detajlne
konstrukcije sredstev ali elementov sistema.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemski ineniring
Izhaja iz koncepta ali narta popolnega sistema, ki je
postavljen v sistemski analizi. Njegov cilj je, da razgradi
ta koncept do postavitve realnega sistema.
Ugotavlja in doloa elemente podsistema, ki jih je
potrebno zbrati, obdelati, proizvesti, razviti, testirati in
oceniti v skladu z razvojnim nartom ali konceptom.
Razvojni nart je akcijski nart nalog in aktivnosti.
Vsebuje as in dejstva in tako omogoa integriranje
novih in obstojeih elementov v nov sistem.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemsko upravljanje zajema:
razvoj organizacijskih struktur
metod dela planiranja,
vodenja in kontroliranja operacij in
ostalih aktivnosti sistemskega ineniringa skozi
celoten ciklus dela.
Sistemsko upravljanje se ukvarja z nalogami in
aktivnostmi, ki zajemajo tako ljudi kot stanje.
Nanaa se na trajne - konstantne operacije nekega
sistema, drugi del pa na razvojno upravljanje.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Lahko se uporablja za posamino rabo ali za trajne
sisteme nekega obstojeega sistema kot so proizvodni
sistemi, poslovni sistemi. itd.
Druga oblika sistemskega upravljanja je razvojno
upravljanje.
Sistemsko razvojno upravljanje je neobhodno pri
organizaciji in planiranju vseh aktivnosti in funkcij, ki so
neobhodne za razvoj ineniringa v nekem sistemu.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Proces sistemskega ineniringa
Elementi procesa sistemskega ineniringa so:
sistemska analiza,
projektiranje sistema,
planiranje operacij in
upravljanje.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemska analiza
Sistemska analiza se sestoji iz:
1. definicije problema
2. ciljev sistema
3. mej sistema
4. analize potreb uporabnikov
5. merjenja uinkovitosti sistema
6. funkcionalne analize
7. ocene omejitev
8. razmejitve monih alternativ (izdelava narta monih
alternativ)
9. ocene realnih alternativ.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemski ineniring
1. Definicija problema
Predstavlja prvi korak v okviru sistemske analize.
Potrebna je kritina raziskava formulacije problema, ki jo
je sestavil uporabnik (posebno z vidika opisa realne
naloge, ki jo je potrebno reiti) .
2. Cilji sistema
Morajo biti detajlno raziskani.
Od narave problema je odvisno ali so fiksna veliina
stroki ali uinkovitost.
Problem lahko postavimo z obeh vidikov, za kar je prav
tako potrebno jasno definiranje.
Maksimalno zmogljivost in minimalne stroke v bistvu
ne moremo dosei.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemski ineniring
3. Meje sistema
Vasih se pojavijo motnje pri optimizaciji sistema, ker je
analiza celotnega problema neizvedljiva ali nedopustna.
Do takega primera lahko pride zaradi:
nezadostnih sredstev za izvritev popolne analize
prevelike kompleksnosti popolne analize
organizacijske strukture
politinih faktorjev, ki ne dovoljujejo analitiku, da bi
proueval problem v celoti.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemski ineniring
Ker cilji problema omejujejo irino optimizacije sistema,
je vedno potrebna soglasnost o mejah med tistimi, ki
doloajo nalogo in tistimi, ki vrijo analizo.
Specifikacija teh mej mora biti osnovana na soglasnosti
podjetja.
Vasih se zaradi neizvedljivosti analize celotnega
sistema pojavijo motnje v optimizaciji sistema.
Analitik mora torej natanno prouiti omejitve in na ta
nain opisati reitev, ki jo v teh mejah lahko
priakujemo.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemski ineniring
4. Analiza potreb uporabnika
Se sestoji iz identifikacije in ocene potreb uporabnika.
5. Merjenje uinkovitosti sistema
Pred oceno podanih reitev je potrebno ugotoviti tevilo
kriterijev ali meril, s pomojo katerih bomo ugotovili
uinkovitost sistema glede na potrebe uporabnika.
Funkcionalna analiza
Preden kvantitativno ocenimo uinkovitost vsake
podane reitve, je potrebno izvriti analizo obstojeih in
bodoih funkcij, ki jih mora sistem obdelati v odgovorih
na zahteve uporabnika.
Govorimo o funkcionalni analizi.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemski ineniring
Blok-diagrama
Izdelava blok-diagrama je zelo pomembna za
funkcionalno analizo.
Kae vhod, izhod, asovni odnos, tok informacij in
funkcije, katere je potrebno izvriti na vsakem nivoju
sistema.
Diagrami prav tako kaejo, kako se vri transformacija
vhodnih podatkov na vsakem nivoju, da bi dobili vhodne
podatke za naslednji nivo.
elementov v sistemu.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemski ineniring
Identifikacija elementov se pri vseh blok-diagramih in za
vsak vhod sestoji iz naslednjih vpraanj:
1. Kaj je izvor vhoda?
2. Kdaj pride do vhoda?
3. Kako pogosto pride do vhoda?
4. Kaken je razmik med vhodom in izhodom?
5. Kaj se dogaja z vhodom, da bi dobili izhod?
6. Kdaj nastane vhod?
7. Kako pogosto se pojavlja izhod?
8. Kakna je nadaljnja smer izhoda?
Glavna znailnost blok-diagrama je ugotavljanje toka
ljudi, materiala, denarja ali informacij.
Prav tako daje zvezo med asom in zaporedjem
elementov v sistemu.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemski ineniring
Za funkcionalno analizo je prav tako znailno, da niso
omenjeni stroji in naprave (hardware), ki morajo biti
nosilci sistemskih funkcij.
Razprave o strojih v prvi fazi projektiranja izzivajo
zmenjave in zamegljujejo razlike med nalogami, ki jih je
potrebno opraviti in metodo uporabe (implementacijo)
sistema.
V prvi fazi sistemske analize se je potrebno izogibati
reitvam, ki so lahko omejene z znailnostmi naprave.
Specifinosti strojne in programske opreme
upotevamo tekom faze projektiranja sistema.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemski ineniring
7. Ocena omejitev
Ena izmed glavnih nalog sistemske analize je definiranje
meje med sistemom in okolico.
Ta naloga vsebuje ugotavljanje in jasno postavljanje
parametrov problemov in definicijo specifinega prostora
v okviru katerega bo problem tudiran.
Vpraanja, ki jih s tem zajemamo najpogosteje
predstavljajo splone tehnoloke, fizikalne, socioloke,
ekonomske, pravne in politine faktorje, kot tudi faktorje
prehodnega trajanja in delovanja.
Drugi omejitveni pogoji, ki obsegajo ostale meje
realnosti, sprejemljivosti ali dopustljivosti reitve,
pogojujejo tevilne zunanje in notranje lastnosti sistema.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemski ineniring
Ocena omejitve zahteva:
vpliv omejitev na dosego ciljev sistema,
vpliv omejitev na delo sistema,
vpliv zmanjanja ali odstranitve omejitev na
uinkovitost sistema in stroki, ki se pri tem pojavljajo.
Ko je sestavljen seznam omejitev, preiskujemo
medsebojne odnose med omejitvami in njihov vpliv na
celotni sistem.
Omejitve lahko klasificiramo glede na podroje
delovanja, ki je lahko tehnoloko, pravno, ekonomsko,
politino, finanno, organizacijsko, fizikalno, socialno
oz. omejitev okolja.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemski ineniring
8. Izdelava narta monih alternativ
V tej fazi sistemske analize vrimo razvijanje
alternativnih reitev, ki zadovoljujejo postavljene
omejitve.
Vsaka reitev sestoji iz doloenega tevila funkcij, ki so
opisane s pomojo blok-diagrama.
V tej fazi razvijamo alternativne reitve ne glede na
stroke.
Kasneje, tekom ocenjevanja monih alternativ sistema
pa poleg uinkovitosti ocenjujemo tudi stroke.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemski ineniring
Potem, ko izvedemo sintezo konfiguracije alternativnih
sistemov in ugotovimo vse kadrovske in ostale zahteve
vsake alternative posebej, primerjamo alternativne
sisteme.
Analize strokov in uinkovitosti lahko izvrimo v
denarnih enotah.
Ustrezna analiza je tista, pri kateri ugotovimo razmerje
oz. odnos med uinkovitostjo in stroki.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemski ineniring
Kriterij za izbor optimalne reitve je osnovan na principu
maksimiranja neto zasluka med predpostavljenim
'ivljenjem' sistema.
Na koncu dokumentiramo merjenje uinkovitosti
izbranih reitev s pomojo funkcionalnih specifikacij.
Te specifikacije predstavljajo glavne vhodne podatke
(vhod) za naslednjo fazo sistemskega ineniringa
sistemski predprojekt.
Te specifikacije obsegajo samo funkcije, ki jih mora
sistem obdelati, ne nanaajo pa se na strojno opremo.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemsko projektiranje se razdeli na:
faze predhodnega projektiranja in
detajlnega projektiranja.
Predhodno projektiranje je sestavljeno iz:
Izdelave metodolokega pristopa projektiranju. Izvaja
se tehtanje posameznih pristopov k izvajanju projekta.
Razvijanja matematinega modela. Matematini model
se razvije za analizo obnaanja sistema.
Analize senzitivnosti. Pri obravnavanju matematinega
modela se izpostavijo tisti parametri, ki imajo usoden
vpliv na efektivnost sistema in tisti, ki nimajo.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Analize kompatibilnosti;
Ugotavlja se kompatibilnost med podsistemi.
Dva podsistema sta kompatibilna takrat, ko je mono
izhodno karakteristiko enega pretvoriti na vhodno
karakteristiko drugega podsistema.
Analiza stabilnosti;
Izvaja se analiza sposobnosti prenaanja motenj.
Blaenje motenj mora biti takno, da se sistem im prej
vrne v ravnoteje.
Optimalizacije;
Doloiti se mora efektivnost sistema glede na kriterije.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Projekcije glede na prihodnost;
Sistem mora biti projektiran tako, da lahko nudi
funkcionalnost tudi v spremenjenih razmerah v
prihodnosti.
Testiranja koncepta projekta;
Laboratorijsko ali praktino testiranje prototipa modela
se vri v smislu pozitivne ali negativne ocene izbranega
pristopa k projektu.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Ponavljanje
Kot v vseh drugih fazah sistemske analize in
projektiranja se mora izvajanje nalog vekrat ponavljati
(je visoko iterativno) in se ne more izvriti s samo
enkratnim izvajanjem.
Nekateri od navedenih kriterijev se lahko izvajajo
paralelno vendar se moramo pogosto vraati na
predhodne naloge.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Kategorije projekta
Projekt lahko kategoriziramo kot specialni projekt za
doloen cilj.
To pomeni da je cilj sistema zadovoljevanje enega
uporabnika ali skupine uporabnikov z enakimi zahtevami
ali tudi projektiranje sistema za neko specializirano
uporabo.
Druga metoda kategorizacije je centralizacija in
decentralizacija.
Pri centralizaciji predstavlja kontrola samo en element
sistema.
Pri decentraliziranem sistemu pa je kontrola razirjena
po celem sistemu.
Prednost centralizacije je monost veje kontrole nad
delovanjem celotnega sistema ne more pa zadostiti
potrebam po kontroli zelo razprostranjenega sistema.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Blok diagram
Blok diagram, ki opisuje pristop k projektiranju sistema
je zelo pomemben element predprojekta.
Ti diagrami morajo pokazati:
elene izhode podatkov
vire in
potrebne karakteristike vhodov in transformacije, ki jih
je potrebno izvriti na vhod, da bi se transformiral v
koristen izhod.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Glavni projekt - faze izdelave glavnega projekta
Priprava na projektiranje;
V tej fazi se vri zbiranje in organiziranje tehninega in
pomonega osebja.
Ugotavljajo se finanne zahteve in roki.
Potrditev uinkov,
ki se zahtevajo od strojne in programske opreme.
Tekom te faze se rezultati predprojektiranja prenaajo v
detajlne specifikacije opreme.
Priprava specifikacije projekta;
Specifikacija projekta podaja potrebe, ki jih mora sistem
zadovoljiti.
Po definiranju potreb po opremi se ustanovi skupine za
izdelavo specifikacij za vsak sklop (stroj) in za
programsko opremo.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Projektiranje podsistema in komponent
Vsak podsistem in vsaka komponenta se obravnava kot
celota in je podvrena enakemu postopku kot je bil
opisan v predprojektu.
Projektiranje delov;
Vsa konstrukcijska vpraanja morajo biti reena v tej
fazi dela.
Izdelava montanih risb;
Izdelajo se montane risbe na razlinih nivojih:
podsistem-sistem,
komponenta-sistem,
del-komponenta.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Preizkusna konstrukcija;
Konstruira se prototip v dejanski velikosti.
Integriranje sistema;
To je mnogo bolj kompleksen problem od testiranja
posameznih komponent in podsistemov, ker morajo
vsi podsistemi delovati kot celota.
Pri tem nastopajo teave zaradi ve faktorjev:
Premalo jasno izraeni cilji pri projektiranju sistema.
Razlike v pristopu projektiranja zaradi loenega dela
razlinih timov, katerim je dodeljeno projektiranje
posameznih podsistemov.
Neskladja med strojno in programsko opremo pri
posameznih podsistemih.
Nekompatibilnost med izhodi enega podsistema in
vhodi drugega podsistema.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Testiranje;
Specifikacije testa se lahko izdelajo za razline nivoje
testiranja za:
sisteme,
podsisteme,
komponentne sisteme.
To delo opravlja skupina za sistemsko integracijo. Vri
tudi kontrolo in testiranje celotnega sistema tako, da
ta deluje kot je opisano v specifikacijah.
Ponovno konstruiranje;
e so potrebni popravki projekta je treba biti posebej
pozoren na to, da se izbere takna varianta, ki zahteva
najmanj sprememb v drugih delovnih sistemih.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistemsko upravljanje zajema:
organizacijo aktivnosti in
postopke, ki se uporabljajo pri upravljanju procesa
sistemskega ineniringa.
Aktivnosti v okviru sistemskega upravljanja projekta:
Sistemska analiza (plan dela, kriteriji, zaetni stroki,
mreni plan,..)
Predprojektiranje (odobritev specifikacij, terminski
narti, sodelavci,..)
Glavni projekt (detaljno projektiranje, stroki
komponent,..)
Planiranje dela sistema (vzdrevanje, osebje,
izobraevanje)
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Kontrola izvedbe projekta zajema kontrolo:
upravljanja,
terminov,
strokov,
izdelave dokumentacije,
tehninih rezultatov,
kompatibilnost med komponentami in podsistemi,
kompatibilnost organiziranosti uporabnikov.
Stalno kontrolo projekta je mnogo laje izvesti s
pomojo raunalnikega sistema kot pa z ronim
dobivanjem podatkov.
Kontrolni sistem je mnogo efektivneji, e zmore poleg
standardnih funkcij kontrole, predvideti tudi bodoa
stanja sistema.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
T TEHNOLO EHNOLO KI KI
S SISTEMI ISTEMI
Prilagodljivi obdelovalni
sistemi
sistemi
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Osnovni tudijski viri za
poglavje
sistemi
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
DEFINICIJA POS
Definicij prilagodljivega obdelovalnega sistema je veliko.
Filozofska definicija:
Prilagodljivi obdelovalni sistem lahko razumemo kot
filozofijo, ki uvaja sistemski pristop k obravnavanju
obdelovalnega sistema.
Ekonomska definicija:
S prilagodljivim obdelovalnim sistemom izdelamo ve
izdelkov, v krajem asu in ceneje, kot bi to lahko
naredili s konvencionalnimi, nepovezanimi
obdelovalnimi stroji, ob upotevanju vseh
nasprotujoih si zahtev tria.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Tehnoloka definicija:
Prilagodljivi obdelovalni sistem je obdelovalna
tehnologija.
Definicija s podroja avtomatizacije:
Prilagodljivi obdelovalni sistem je avtomatizirana
povezava obdelovalnih strojev in avtomatskega
transportnega sistema, kjer so vse komponente
sistema krmiljene z raunalnikom.
Splona definicija:
V splonem lahko prilagodljivi obdelovalni sistem
definiramo kot:
organizirano mnoico podsistemov, nartovanih in
izvedenih tako, da delujejo kot celota (enota).
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Enota je skupek razlinih podsistemov, modulov in
komponent, kot so:
raunalniko krmiljeni obdelovalni stroji,
avtomatizirani manipulacijski sistemi (IR), za surovce,
obdelovance, rezalna orodja, vpenjalne priprave,
pomone naprave itd.,
integrirane koordinatne merilne naprave (KMM),
pomoni stroji in naprave (npr. pralni stroj) in
nadzorno upravljalni sistem (raunalniki, programska
oprema, mrene povezave, vmesniki, krmilja, itd.).
Vse komponente so med seboj raunalniko povezane
in delujejo s ciljno strategijo, da izdelajo izdelke v
primernem asu, ob primerni uinkovitosti.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Razvoj prilagodljivih obdelovalnih sistemov lahko
razdelimo v pet faz:
1 - upravljanje obdelovalnih strojev, posluevanje in
transport so bili roni;
2 - obdelovalni stroji so imeli klasino NC krmiljenje in
tog ali le delno prilagodljiv posluevalni sistem;
3 - CNC krmiljeni stroji so povezani v DNC sistem,
posluevanje in transport sta visoko avtomatizirana in
prilagodljiva (uporaba IR);
4 - inteligentni prilagodljivi obdelovalni sistemi, ki
bazirajo na metodah umetne inteligence (ES, NM,);
5 - razvoj bioloko naravnanih obdelovalnih sistemov, ki
bazirajo na principih genetskih algoritmov,
genetskega in evolucijskega raunanja, umetnega
ivljenja, itd.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Za razvoj taknih sistemov so potrebna kompleksna,
interdisciplinarna in povezana znanja z razlinih
podroij, kot so:
teorija sistemov in sistemska analiza,
metodologije projektiranja,
metode modeliranja,
simulacijske tehnike,
metode programiranja,
ekspertne metode,
metode umetne inteligence,
genetske metode,
evolucijske metode.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sploni model POS
DNC SFDC
LAN - LOKALNO RAUNALNIKO OMREJE (INTRANET)
RAUNALNIKO PROGRAMIRANJE - VODENJE - NADZOR
OBDELOVALNI DEL PRIPRAVA
SKLADIE
1 2 3 4 5 6
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sploni model POS
Sistem je sestavljen iz:
obdelovalnega dela, ki zajema tudi pripravo in
skladienje surovcev, obdelovancev in rezilnih orodij
in
iz raunalniko krmilnega dela, ki zajema sisteme
programiranja, vodenja in nadzora.
Oba dela sta povezana z lokalno raunalniko mreo
(intranetom), ki je informacijska hrbtenica za izmenjavo
podatkov v prilagodljivem obdelovalnem sistemu.
V sistem so vkljueni razlini NC obdelovalni stroji
(strunice, vrtalno-frezalni stroji, obdelovalni centri),
merilni stroji, pralni stroji, stroji za nastavljanje in
umerjanje rezilnega orodja in vpenjalno - izpenjalna
mesta.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sploni model POS
Vse elemente povezuje avtomatski transportni sistem.
Obdelovanci so vpeti na paletah.
Izmenjava palet na strojih in delovnih postajah se
lahko izvede z avtomatskimi izmenjevalci palet, z roboti
ali pa rono.
Roboti se uporabljajo za manipulacijo s surovci in
izdelki ter za izpenjanje na tistih delovnih mestih, kjer
se to ne opravi rono.
Vpenjanje surovcev na palete in nastavljanje rezilnega
orodja se izvede rono. Takrat se tudi vse palete
opremijo s rtno kodo, ki doloa zaporedje operacij in
obdelovalno mesto, kjer se bodo te operacije izvedle.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sploni model POS
Skladini del POS-a slui kot vmesno skladie za
surovce, polizdelke, izdelke in sestavne dele setov
rezilnih orodij.
V tem delu so tudi izdelki, ki so bili v procesu merjenja
izloeni kot neprimerni.
V skladinem delu se opravlja tudi sestavljanje
orodnih setov, njihovo umerjanje in opremljanje s
rtno kodo ter manja vzdrevalna dela na rezalnih
orodjih (npr. zamenjava rezalne ploice, trna..).
Raunalniko krmilni del POS-a je sestavljen iz
centralnega raunalnika, procesnih raunalnikov in
razlinih podsistemov za pripravo proizvodnje,
programiranje, vodenje in nadzor, ki povezujejo vse
podsisteme in preko vmesnikov skrbijo za
komunikacijo z obdelovalnim delom sistema.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sploni model POS
Procesni raunalniki skrbijo za neposredno direktno
vodenje obdelovalnih strojev, robotov in merilnih
strojev in za spremljanje stanja v proizvodnji.
Podsistemi za pripravo proizvodnje so:
programiranje NC strojev,
programiranje merilnih strojev,
programiranje robotov,
direktno programiranje NC strojev (DNC),
programiranje transportnega sistema,
simulacije obdelave na strojih,
simulacije pretoka materiala,
direktno vodenje proizvodnje,
spremljanje stanja proizvodnje (SFDC),
analiziranje proizvodnje,
komunikacija med podsistemi in
komunikacija z nadrejenimi sistemi.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Vrste obdelovalnih sistemov
Obdelovalne sisteme, ki so dovolj prilagodljivi in
omogoajo izdelavo v majhnih in srednjih serijah, lahko
razdelimo v naslednje skupine:
obdelovalne enotke,
posebne obdelovalne sisteme,
obdelovalne celice in
prilagodljive obdelovalne sisteme.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Obdelovalne enotke
Obdelovalna enotka predstavlja osnovni sestavni modul
vsakega obdelovalnega stroja ali sistema.
Vsaka krmiljena os obdelovalnega sistema je v bistvu
ena obdelovalna enotka.
Tak princip omogoa modulno gradnjo obdelovalnih
sistemov, saj lahko obdelovalne enotke poljubno
sestavljamo.
A)
B)
C)
Obdelovalna enotka za vrtanje in sorodne operacije
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Obdelovalne enotke
Obdelovalna enotka za frezanje in sorodne operacije
A)
B)
C)
A)
B)
C)
Obdelovalna enotka za posebne operacije
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Posebni obdelovalni sistemi
Razline namenske obdelovalne stroje ali posamezne
obdelovalne enotke zdruimo v sistem, ki je namenjen
obdelavi doloenega spektra geometrijsko in tehnoloko
podobnih obdelovancev.
4
1
2
3
5
6
7
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Posebni obdelovalni sistemisistemi z eno veoperacijsko
obdelovalno celico
1
4
5
3
2
6
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Rotacijski posebni obdelovalni sistem
1
2
3
4
3
4
I
II
III
IV
V
VI
5
6
7
8
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Transfer linije
1
4
5
2
3
2
3
4
5 I
II
6
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Obdelovalne celice
je sestavljena iz CNC obdelovalnega stroja in sistema za
manipulacijo z obdelovanci in obdelovalnimi orodji
6
2
3
4
5
7
1
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Prilagodljiva struilna celica (FS-LIOS)
2
3
4
5
6
7
1 8
9
10
11
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Prilagodljivi obdelovalni sistem je sestavljen iz dveh ali
ve prilagodljivih obdelovalnih celic.
V tako sestavljenem prilagodljivem obdelovalnem
sistemu lahko obdelujemo:
samo prizmatine obdelovance (e je sistem sestavljen
samo iz obdelovalnih celic za vrtanje in frezanj),
samo rotacijske obdelovance (e je sistem sestavljen
samo iz obdelovalnih celic za struenje in),
meane oblike obdelovancev (e je sistem sestavljen iz
razlinih obdelovalnih celic).
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
POS za obdelavo prizmatinih obdelovancev
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba POS
Podrja uporabe posameznih vrst POS-a
V
E
L
I
K
O
S
T

S
E
R
I
J
E
RAZLINOST IZDELKOV
Posebni sistemi-
transferne linije
Prilagodljivi sistemi
Obdelovalne
celice - CNC
stroji
Mala Velika
V
e
l
i
k
a
M
a
l
a
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba POS
Naini delovanja prilagodljivih obdelovalnih sistemov
Razporeditev strojev, naprav ali obdelovalnih enotk v
prilagodljivem obdelovalnem sistemu je lahko:
zaporedna,
vzporedna,
kombinirana in
virtualna.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba POS
Zaporedna razporeditev strojev
Obdelovanci potujejo od stroja do stroja. Predhodni stroj
mora opraviti vse operacije, da bi lahko izdelavo
nadaljeval naslednji. asi obdelave na strojih morajo biti
usklajeni, sicer pride na posameznih do akanja. Taktni
as doloa najdalja operacija.
Pri takni namestitvi morajo biti stroji univerzalni, izbor
orodja in vpenjalnih naprav mora biti velik. e izpade en
stroj, stoji cela obdelovalna linija. V tem primeru moramo
imeti izdelan nadomestni scenarij odvijanja izdelava.
1
2
3
N 4 5
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba POS
Vzporedna razporeditev strojev
Obdelovance usmerjamo na razline stroje glede na
njihovo zasedenost, obliko izdelka, tehnologijo, dokler
obdelovanci niso gotovi.
1
2
N
4
5
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba POS
Kombinirana razporeditev strojev
Izkoria prednosti obeh sistemov in zagotavlja visoko
stopnjo prilagodljivosti. Pri vejih obdelovalnih sistemih
je ta razporeditev najbolj pogosta.
1
7
4
5 6
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba POS
Virtualna razporeditev strojev
V proizvodnem obratu imamo fiksno razporejene
obdelovalne stroje, ki pa jih vseh ne izkoristimo za
izdelavo posameznega izdelka. Stroje, na katerih
izdelujemo doloen izdelek lahko navidezno (virtualno)
poveemo v prilagodljivi obdelovalni sistem. Ostali del
strojev pa je prost za izdelavo drugih izdelkov.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba POS
Virtualna razporeditev strojev- dislocirana
Pri virtualnem konceptu prilagodljivega obdelovalnega
sistema je mono, da vsi stroji in naprave, ki sestavljajo
taken obdelovalni sistem niso fizino na isti lokaciji,
temve so le preko intranet mree povezani v enotni
sistem.
Surovec - polizdelek
Informacije
Informacije
Izdelek - polizdelek
Obdelovalni sistem I
Obdelovalni sistem I I
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba POS
Prilagodljivost obdelovalnih sistemov
Je njihova najpomembneja lastnost, po kateri se ti
sistemi loijo od ostalih obdelovalnih sistemov.
Definicij prilagodljivosti je veliko, vendar je v splonem
prilagodljivost obdelovalnih sistemov mono definirati
kot:
ZMONOST OBDELOVALNEGA SISTEMA, DA SE
NENEHNO, HITRO IN UINKOVITO PRILAGAJA VEDNO
NOVIM ZAHTEVAM, KI JIH DOLOA TRIE.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba POS
Vrste prilagodljivosti
Strukturna prilagodljivost,
Organizacijska prilagodljivost, ki v najveji meri
doloa strukturo POS
Kratkotrajna prilagodljivost
Dolgotrajna prilagodljivost
Podrobneje lahko prilagodljivost obdelovalnega sistema
definiramo tudi kot:
prilagodljivost strojne opreme,
ki doloa sposobnost strojev za izdelavo razlinih
izdelkov,
tehnoloko prilagodljivost,
ki doloa sposobnost izvedbe ali zamenjave
skupine razlinih tehnolokih operacij,
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba POS
strukturno prilagodljivost,
ki doloa sposobnost irjenja oz, rekonfiguracije
obdelovalnega sistema,
proizvodno prilagodljivost,
ki doloa sposobnost asovnega prilagajanja
intenzivnosti proizvodnje zahtevam naronika
prilagodljivost glede uveljavljanja novih izdelkov,
ki doloa sposobnost hitrega prehoda na izdelavo
novega izdelka,
prilagodljivost glede obsega proizvodnje,
ki doloa sposobnost hitrega reagiranja na
spreminjajoe se potrebne koliine izdelkov,
prilagodljivost glede razlinosti izdelkov,
ki doloa tevilo razlinih (vendar geometrijsko in
tehnoloko podobnih izdelkov), ki jih lahko
izdelujemo,
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba POS
prilagodljivost orodnega sistema,
ki definira sposobnost sistema, da lahko z
nadomestnimi rezilnimi orodji izvede celotno
obdelavo,
prilagodljivost vpenjalnih priprav,
ki definira sposobnost hitrega prilagajanja
razlinim zahtevam vpenjanja obdelovancev,
prilagodljivost sistema posluevanja,
ki definira sposobnost manipulacijskega in
posluevalnega sistema, da se prilagodi novim
izdelkom in novi konfiguraciji obdelovalnega
sistema,
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba POS
Najvaneje prednosti so:
skrajani operacijski as,
manj dela med procesom obdelave,
bolje zasledovanje procesa obdelave,
skrajani as za pripravo,
laje dololjivi izdelavni asi,
bolja kontrola kakovosti,
bolja kontrola nad prioritetami pri obdelavi delov,
veji izkoristek virov in sredstev,
bolje opazovanje dela celice in proizvodnje
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Vodenje in nadzor POS
Naloga sistema za vodenja in nadzor POS-a je:
zagotoviti funkcionalnost in
visok izkoristek obdelovalnega sistema.
Sistem vodenja mora upotevati razline mone scenarije
delovanja obdelovalnega sistema.
e poveamo prilagodljivost (poveanje tevila resursov)
naraste njegova kompleksnost, soasno pa eksponentno
naraste tevilo in kompleksnost problemov, ki jih moramo
reiti med obratovanjem taknega sistema.
Sistem vodenja in nadzora mora omejiti tevilo monih
scenarijev in upotevati verjetnost nastanka nekega
dogodka.
Odloitve v kritinih situacijah pa mora reevati
posluevalec sistema,
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sistem za vodenja in nadzor kompleksnih prilagodljivih
obdelovalnih sistemov mora upotevati naslednje lastnosti
sistemov:
Raznolikost izdelkov:
se spreminja v asu ivljenjske dobe sistema.
Velikost serije:
od posameznih do ve sto izdelkov.
Letna proizvodnja:
od posameznih do ve tiso izdelkov
Obdelovalni stroji:
tevilo in vrsta strojev sta v prilagodljivem
obdelovalnem sistemu neomejena.
Koordinatni merilni stroji:
so vkljueni v sistem.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Merjenje in kontrola kvalitete med izdelavo.
Posluevalci:
Za normalno delovanje POS so potrebni intenzivni
posegi operaterja v sistem. Njegove naloge so:
- nastavljanje obdelovalnih strojev,
- zagotavljanje toka materiala,
- odpravljanje zastojev med delovanjem,
- upravljane s centralnim nadzornim
raunalnikom.
Avtomatski transportni sistem.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Paletni sistem,
ki se uporablja za tok materiala in orodij.
Material.
Omejeni proizvodni viri:
proizvodni viri so omejeni tako po vrsti kot po tevilu
in se lahko asovno spreminjajo.
Vmesniki:
jedro prilagodljivega obdelovalnega sistema vsebuje
razlino tevilo strojnih vmesnikov, ki se uporabljajo
za zaasno shranjevanje materiala in orodja.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Vodenja POS-a, ki ima samo eno numerino enoto
CNC
1 2 3 4
6
8 9
5
7
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Vodenja POS-a, ki ima dve numerini enoti
CNC
1 2 3 4
8
5
7
CNC
6
10
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Distribuirano vodenja POS-a
CNC
1 2 3 4
8
5
7
CNC
6
10
CNC
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Programiranje POS
Razdelilna struktura sistema upravljanja
1 2 3 4 5
6
7
10
13
8
9
12
11
Legenda:
1 obdelovalni stroji
2- merilni stroj
3 robot ali manipulator
4 pralni stroj
5 vpenjalno/izpenjalno mesto in
priprava orodij
6 CNC krmilja
7 DNC vmesnik
8 raunalnik za krmiljenje
transportnega sistema
9 raunalnik za krmiljenje
merilnega stroja
10 raunalnik prilagodljivega
obdelovalnega sistema
11 CAD delovna postaja
12 - raunalnik za planiranje in
vodenje proizvodnje (CAPP)
13 centralni nadrejeni
raunalnik
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Programiranje POS
Prilagodljive obdelovalne sisteme lahko programiramo:
rono,
polavtomatsko, na osnovi posameznih programskih
podsistemov in
avtomatsko na osnovi kompleksnih programskih
sistemov.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Programiranje POS
Avtomatski sistemi omogoajo enotno programiranje
obdelovalnih strojev, robotov, merilnih strojev,
transportnega in manipulacijskega sistema ter nadzor
prilagodljivega obdelovalnega sistema.
Loimo:
programske sisteme, ki so splonega znaaja, neodvisni
od konkretnega prilagodljivega obdelovalnega sistema in
so modularno grajeni in
posebne programske reitve, ki so ozko vezane na
doloeno konfiguracijo obdelovalnega sistema, in
krmilijo posebne funkcije v tem sistemu.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Programiranje POS
Osnovni princip programiranja POS
GLAVNI SISTEM ZA
UPRAVLJANJE IN NADZOR
PROGRAMI ZA
VODENJE TRANSPORTA
REZILNIH ORODIJ
TERMINALSKIH POSTAJ
GLAVNI
SINHRONIZACIJSKI
PROGRAM
KRMILNI PROGRAMI
SITEMI ZA CAD/CAPP/CAM/CAQ/IR
Programi za:
CNC stroje, robote,
merilne stroje, diagnozo,
CAPP, transporta materiala,
orodni sistem, SFDC
SFDC
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Programiranje POS
Zgradba posameznih modulov programiranja
OBDELOVAL NI
POPROCESOR 1
OBDELOVAL NI
POPROCESOR 2
MERIL NI
POPROCESOR 1
MERIL NI
POPROCESOR 2
ROBOT SKI
POPROCESOR 1
ROBOT SKI
POPROCESOR 2
PRILAGODLJIVI OBDELOVALNI SISTEM
OBDELOVALNI
PROCESOR
GEOMETRIJA
OBDELOVANCA
OBDELOVALNA
ORODJA
TEHNOLOGIJA
OBDELAVA
MERI LNI
PROCESOR
GEOMETRIJA
MERJENJA
MERILNA
T IPALA
TEHNOLOGIJA
MERJENJA
ROBOTSKI
PROCESOR
GEOMET RIJA ZA
MANIPULACIJO
MODELIRANJE
OKOLICE
KINEMATIKA
DINAMIKA
IZVORNI PROGRAM
ZA CNC STROJE
IZVORNI PROGRAM
ZA MERILNE STROJE
IZVORNI PROGRAM
ZA ROBOTE
PROGRAMIRANJE OBDELOVALNIH STROJEV, MERILNIH STROJEV, ROBOTOV
GEOMETRI JA
TEHNOLOGIJA
GEOMETRI JA
BAZA
IZDELKOV
STANDARDI
PREDPISI
CAD/ CAP P SISTEM
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
T
T
EHNOLO
EHNOLO
KI
KI
S
S
ISTEMI
ISTEMI
Uporaba Industrijskih
Uporaba Industrijskih
Robotov v POS
Robotov v POS
-
-
u
u
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Osnovni tudijski viri za poglavje: Uporaba IR v POS-u
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Uvod in tipi robotov
Industrijski roboti (IR) imajo podobne znailnosti in
osnove delovanja kot NC obdelovalni stroji.
Njihovo uporabo najpogosteje nartujejo ljudje, ki
nartujejo tudi uporabo NC strojev.
Robot ne more nikoli nadomestiti NC obdelovalnega
stroja, ampak lahko deluje kot pomoni element za
vejo avtomatizacijo.
Industrijski robot je splono uporaben stroj, ki ga
programiramo in ima nekatere antropometrijske
lastnosti (lastnosti loveka):
roka,
zaznava okolice.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Na splono za IR velja:
robot ni lovekov nasprotnik, ampak pomonik,
robot ni lovek, ampak stroj,
robot ni inteligenten, ampak je programibilen stroj,
robot ni misle stroj, temve samo izvajalec
programskih navodil.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Vrste robotov:
Polarne koordinate
Cilindrine koordinate
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Vrste robotov:
Kartezijske koordinate Sestavljen iz posameznih rok
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Vrste robotov:
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Glavni sestavni deli industrijskega robota
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Lastnosti IR
IR lahko programiramo poljubno v ve oseh, in jih
opremimo s prijemalom ali orodjem. Od krmilja, ki ga
uporabljamo, je odvisna zahtevnost opravil in nalog.
Loimo:
manipulatorje (naelo poberi in odloi);
- Manipulatorji imajo v vsaki osi samo 2 legi..
tokovno krmiljene IR;
- Te lahko primerjamo z NC stroji, ki so krmiljeni
od toke do toke.
krmiljene po poti;
-Te lahko primerjamo z NC stroji, krmiljenimi po
poti. Robot se giblje po programirani poti in tam
opravlja programirane naloge.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Najpomembneje znailnosti IR, krmiljenih po poti, so:
do 6 ali 7 neodvisnih gibanj,
monost hitrega programiranja po nainu uenja,
tonost 1.5 mm do 0.1 mm,
delovna hitrost enaka ali veja kot pri uenju,
samodejna izbira programov po zunanjih signalih,
notranji in zunanji spominski mediji,
velika zanesljivost,
linearizacija tevilnejih gibanj po oseh,
monost reagiranja na razlina stanja, ki jih
posredujejo tipala in
raunalniki vmesniki za povezavo s DNC sistemom.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Integracija industrijskih robotov v POS
Zamisel o uporabi IR sega v leto 1954, ko so opisali
digitalno krmiljeno umetno roko in njeno uporabo. Ta
je obsegala nakladanje in razkladanje delov:
odstranitev s palete,
akanje, da se obdelava kona,
prijemanje in odstranitev pravkar izdelanega dela,
vstavljanje naslednjega dela v obdelavo in
zlaganje izdelka na drugo paleto ali na drug stroj.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
S stalia uporabe robotov v POS loimo:
IR za posluevanje,
IR za tehnoloke operacije,
IR za montao in
IR za merjenje.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Najpogosteje uporabljamo IR za naslednje vrste del:
montao,
tokovno varjenje,
oblono varjenje,
strego obdelovalnih strojev,
povrinsko zaito,
tlano brizganje,
posnemanje srha,
merjenje, povrinsko zaiti,
stiskanje, kovanje in
ostale postopke.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Krona namestitev strojev z robotom v sredini
S1
S2
S3
Univerzalni
robot
Surovi deli Obdelani deli
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Linearna namestitev strojev z IR na tranicah
S1 S2 S3
S4 S5 S6 S7
Surovi deli Obdelani deli
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Primer IR, ki je dodan obdelovalnem stroju
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Primer integriranega industrijskega robota
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Integracija dveh portalnih robotov v prilagodljivo
struilno celico
A
B
C
D
E
F
G
IR
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Merila za uporabo industrijskih robotov so:
Humanizacija delovnih pogojev,
Ekonomski razlogi,
Kjer stroj narekuje hitrost dela,
Teki delovni pogoji (vroina, tea, nevarnost),
Izkorienost drage opreme,
Funkcionalne karakteristike:
- velikosti in tei izdelkov, ki jih lahko prenaajo,
- kinematika in tevilu osi,
- razlinem krmiljenju in
- uporabnosti celotnega robotskega sistema.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Primer uporabe industrijskega robota za barvanje
Obdelovanec
Robot
Krmilje
Nevarna atmosfera
Enakomernost
Natannost
Zanesljivost
.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Programiranje IR
Naini programiranja industrijskih robotov
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Programiranje IR
Neposredno programiranje po naelu uenja
Glede na nain gibanja robota razlikujemo:
neposredno uenje (direktno) in
posredno uenje (indirektno).
Pri neposrednem uenju delavec, ki dobro pozna
tehnoloki postopek, rono vodi robotsko roko po eleni
poti.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Prorgamiranje IR
Prednost tega postopka je hitra in enostavna doloitev
elenega gibanja robota.
Slabosti pa so:
izguba delovnega asa robota med programiranjem
potreben je izkuen delavec
potrebna je velika urejenost delovnega obmoja, ker
ne obstaja monost spremembe programa glede na
stanje okolice, ampak je treba program izdelati na
novo.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Programiranje IR
Programiranje po naelu uenja z nadomestnim robotom
Zunanje
programiranje
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Programiranje IR
Prednosti tega postopka programiranja industrijskih
robotov so:
ni izgube robotskega asa
simulacija izdelave na raunalniku
monost obvladovanja zapletenih prostorskih gibanj
mona integracija v CAD-CAM sisteme
program je razumljiv za programerja in druge
uporabnike
program lahko enostavno spreminjamo ali
popravljamo in
program lahko shranimo v itljivi obliki
(dokumentacija).
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Programiranje IR
Slabosti so:
zahteven programski sistem (strojna in programska
oprema)
pogosto se celoten program (pot gibanja, ovire v
okolici itd.) ne da natanno opisati z zunanjim
programiranjem, zato mora biti mono da program
dokonno izdelamo na robotu samem po naelu
uenja
zahteva po visoko izobraeni delovni sili, ki mora
obvladati tako programski sistem, robotski jezik kot
tudi delo, ki ga opravlja robot.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Programiranje IR
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Strega obdelovalnega stroja upogibanje ploevine
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Pakirna linija sortiranje zlaganje - urejanje
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Obdelava z robotom
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Robotski montani sistem sestavljen iz dveh celic
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uporaba IR v POS-u
Servirni robot
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
T
T
EHNOLO
EHNOLO
KI
KI
S
S
ISTEMI
ISTEMI
Uvajanje tehnolo
Uvajanje tehnolo
kih
kih
sistemov
sistemov
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Uvajanje tehnolokih sistemov
Pri uvajanja CAD/CAM moramo najprej doloiti cilje, ki
morajo biti usklajeni s strategijo podjetja. Nato moramo
oblikovati projektno skupino.
Pri oblikovanju skupine imamo tri monosti:
Podjetje formira svojo strokovno skupino:
Pri tem so prednosti v nepristranskem izboru in
hkratnem izobraevanju lanov skupine.
Slabosti pa so predvsem v asovnih izgubah in v
monosti, da izbrana reitev ni optimalna.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
V drugem primeru prepusti podjetje vse aktivnosti
planiranja svetovalni firmi ali intitutu.
Prednost tega naina je v kompetencah in
izkunjah izbranih svetovalcev, pomanjkljivosti pa
so v neaktivnosti zaposlenih v procesu odloanja,
tako da predloena reitev ni v popolnosti
prilagojena podjetju.
Vse aktivnosti pa so obiajno tudi draje.
Tretji in verjetno najprimerneji nain je, da zaposleni
in pa zunanji svetovalci skupaj tvorijo projektno
skupino.
Prednosti so v povezovanju kompetenc podjetja in
svetovalcev, pri tem pa stroki niso preveliki.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Cikel nakupa opreme
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Proces nabave opreme je razdeljen na devet korakov:
1. KORAK: planiranje organizacijske strategije.
Pregled ciljev in postavitev strategije za nakup
opreme.
2. KORAK: uveljavljanje organizacije procesa.
Vzpostavljanje procesa nabave opreme, ki bo
ustrezala potrebam podjetja, da pridobi kvaliteten
produkt.
3. KORAK: ugotavljanje zahtev za opremo.
Definiranje opreme, o kateri se poizveduje in
priprava plana za kvaliteto, vzdrevanje in sprejem
opreme.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
4. KORAK: iskanje potencialnih dobaviteljev.
Izbira potencialnih kandidatov, ki bodo pripravili
dokumentacijo in predstavitev za njihovo opremo
in sestavili ponudbo. Tiste ponudnike, ki ne
izvedejo katerekoli od teh aktivnosti, je bolje
odsloviti. Preveriti je treba tudi bonitete
posameznih dobaviteljev.
5. KORAK: priprava elementov za pogodbo.
Doloiti je treba kriterije izbire in pogoje plaila in
dobave. Pogodbo mora pregledati tudi pravnik.
6. KORAK: ocenjevanje ponudb in izbira dobavitelja.
Ocenitev ponudb, izbira ustreznega dobavitelja in
pogajanje. e je potrebno, se pogajamo tudi z
alternativnim dobaviteljem.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
7. KORAK: spremljanje rezultatov dela dobavitelja.
Spremljanje poteka izvajanja vseh mejnikov za
aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti.
8. KORAK: sprejem programske opreme.
Narediti je treba ustrezne teste in vzpostaviti
proces za potrditev, da so odpravljena vsa
neskladja in da so vsi kriteriji zadovoljeni.
9. KORAK: uporaba opreme.
Narediti je treba analizo prodajne pogodbe in
oceniti zadovoljstvo uporabnika z opremo.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Lastnosti opreme, ki so kljune za izbiro so:
biti mora e svetovno uveljavljena
na trgu mora imeti dovolj velik trni dele
imeti mora funkcionalnosti, ki jih mi potrebujemo
omogoati mora simulacijo delovanja
omogoati mora normalno delo na osebnih ra.
enostavnost za uenje in uporabo
biti mora robustna
znana mora biti cena, da lahko naredimo finanno
analizo
biti mora skladna s standardi in predpisi (varnost,
okolje)
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Lastnosti dobavitelja, ki so kljune za izbiro so:
ima lokalno podporo
pozna dejavnost in podjetje samo
ima dolgorono strategijo v skladu z naimi cilji
ima veliko tevilo pomembnih referennih strank
ima dovolj osebja in pripomokov za kvalitetne usluge
in pomo
je finanno stabilen in
raziskuje in razvija produkte, ki sluijo podobnim
uporabnikom.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Kako upraviimo investicijo ?
e hoemo ustrezno oceniti tako strateke koristi kot
tudi tveganja, moramo izvesti tri metode dokazovanja:
strateko dokazovanje upravienosti investicije
ekonomsko dokazovanje upravienosti investicije in
analiza koristi.
Strateko dokazovanje upravienosti investicije
Strateko dokazovanje upravienosti ugotavlja
skladnost uvajanja s cilji podjetja, pri zadovoljevanju
zahtev strank in zmanjevanju proizvodnih strokov.
Za strateko dokazovanje moramo uporabiti metode
stratekega planiranja, ocenitve tria in funkcionalne
analize.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Ekonomsko dokazovanje upravienosti investicije
Za ekonomsko dokazovanje upravienosti investicije
uporabimo metodo vrailnega obdobja
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Ovrednotenje prednosti
Prednosti uvajanja so v naslednjih kljunih podrojih:
niji reijski stroki (izboljanje donosnosti in/ali trnega
delea)
skrajanje asa od sproitve razvoja do nastopa na trgu
(poveanje konkurennosti in/ali trnega delea)
inovativnost izdelkov (ponudba izdelkov in znailnosti, ki
jih drugi nimajo)
izboljana kvaliteta izdelkov
razlikovanje od konkurence
sposobnost poslovanja na zahtevnih trgih
zadovoljevanje standardov kvalitete in
zmanjevanje strokov poizkuanja.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME Merljivost posameznih prednosti
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Diagram poteka
usposabljanja
kadrov
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Odvisnost
produktivnosti
od zahtevnosti
sistema
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Odvisnost strokov
od trajanja olanja
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Konec
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
T
T
EHNOLO
EHNOLO
KI
KI
S
S
ISTEMI
ISTEMI
Baze podatkov
Baze podatkov
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Baze podatkov
Uvod gradnja miselnega modela sveta
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Baze podatkov
Podatek informacija
Podatek je poljubna predstavitev s pomojo simbolov ali
analognih veliin, ki ji je pripisan neki pomen ali se ji ta
lahko pripie
Informacija je pomen, ki ga lovek pripie podatkom s
pomojo znanih konvencij, ki jih uporabljamo pri njihovi
predstavitvi
podatki niso informacija
podatki ne vsebujejo informacije
podatki posredujejo informacijo prejemniku
e je koliina podatkov tako velika, da jih ne moremo
interpretirati, se lahko zgodi, da s podatki ne
posredujemo nobene informacije.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Baze podatkov
Definicija podatkovne baze
Podatki omogoajo posamezniku ali organizaciji shraniti
na pomnilni medij tisti del znanja, ki se nanaa na
dejstva.
Iz takega razumevanja podatkov sledi definicija
podatkovne baze:
Podatkovna baza je model okolja, ki slui kot osnova
za sprejemanje odloitev in izvajanje akcij.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Baze podatkov
Podatkovna baza torej podpira interakcije med
lovekom in njegovim okoljem:
dogajanja v okolju registriramo v obliki podatkov in z
njimi auriramo podatke, shranjene v podatkovni bazi
lovek interpretira podatke v podatkovni bazi in na
osnovi pridobljene informacije ter lastnega znanja
sprejema odloitve, ki vodijo do akcij v okolju
akcije lahko sproa tudi raunalnika obdelava
podatkov
akcije so del dogajanja v okolju
v podatkovni bazi se ne shranjujejo vsi podatki, ki
izvirajo iz okolja
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Baze podatkov
Podatkovna baza
kot model okolja
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Sestava baze podatkov
Sistem baze podatkov sestavljajo:
podatki uporabniki in uporabniki programi
upravitelj podatkovne baze
sistem za upravljanje podatkovne baze.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Baze podatkov
Z vidika upravljanja loimo:
Centralizirane podatkovne baze, ki so podprte z enim
raunalnikim sistemom, v katerem deluje en sam
SUPB, ki skrbi za upravljanje celotne podatkovne baze.
Porazdeljena podatkovna baza pa je tista, ki jo podpira
ve raunalnikih sistemov, nameenih na razlinih
lokacijah in povezanih s komunikacijskimi potmi.
Podatke, ki so shranjeni v posameznih raunalnikih
sistemih, pa upravljajo lokalni SUPB.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Tehnoloka baze podatkov
Tehnoloka podatkovna baza TPB je zbirka med seboj
pomensko povezanih podatkov, ki so shranjeni v
raunalnikem sistemu ter zajema informacije o:
orodjih
obdelovalnih strojih
vpenjalnih pripravah
merilnih pripravah
delovnih pogojih
materialih
pomonih orodjih
kapacitetah
popravilih
NC programih
zalogah materiala
naroilih za izdelavo
naroilih za skladie in transport. .......
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Baze podatkov
Primer baze standardnih elementov
Baza standardnih elementov lahko vsebuje:
vse standardne strojne elemente za povezavo (vijake,
matice, podloke itd.)
elemente za povezavo prenosa moi (moznike,
sornike, zagozde itd.)
leaje in elemente za varovanje
standardne elemente razlinih proizvajalcev (zobniki,
sklopi itd.)
elemente, ki se standardno uporabljajo v doloenem
podjetju
druge reitve, ki so priporoljive
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Baze podatkov
Primer baze normalij
Normalije so elementi, ki se uporabljajo pri gradnji
industrijskih orodij in jih proizvajalci izdelujejo po doloenih
predpisih, ki predstavljajo standarde. Zgrajene so po
modulnem principu in jih lahko enostavno zamenjamo.
3D model ploe Konstrukcijska risba ploe
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Baze podatkov
3-D model brizgalne obe
in konstrukcijska risba
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Baze podatkov
Zaprto orodje Odpiranje orodja
Simulacija brizganja Izmet izdelka
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
T
T
EHNOLO
EHNOLO
KI
KI
S
S
ISTEMI
ISTEMI
Okolju prijazni
Okolju prijazni
obdelovalni sistemi
obdelovalni sistemi
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Okolju prijazni OS
Uvod
Dananji obdelovalni procesi in postopki niso isti in
obremenjujejo okolico.
Sedanji trendi kaejo, da takno stanje ne bo dolgo
sprejemljivo in da so v prihodnosti potrebne intenzivne
raziskave in razvojno delo, da bomo lahko zadovoljili vse
stroje zakonske predpise in standarde.
e od zaetka tega stoletja so posveali razvoju in
sistematini analizi proizvodnih procesov veliko
pozornost, vendar le zaradi doseganja maksimalne
uporabnosti, izkorienosti in ekonominosti teh
procesov.
Dandanes pa se skupnost zaveda, da je bil v preteklosti
preve zapostavljen ekoloki vidik proizvodnje.
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Okolju prijazni OS
Medsebojne povezave med ekonomiko, ekologijo in
tehnologijo, ki jih je potrebno obravnavati v tudiji
okolju prijaznega proizvodnega procesa so:
Ekologija
Ekonomija
Zakonodaja
Pravila
Tehnologija
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Okolju prijazni OS
Strateki pristop k razvoju okolju prijaznih procesov
Energija
Material
Produkti Ostanki
Energija
Recikliran
material
R
a
b
l
j
e
n
i

i
z
d
e
l
k
i
Reciklaa
Odpad
D
e
p
o
n
i
j
a
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Okolju prijazni OS
Strategija okolju prijaznih obdelovalnih procesov
Sedanja Sedanje stanje Prihodnja
Ostanki / emisije
produkcije:
- ocenitev
- zmanjevanje
- odpad
Obutno
pomanjkanje
preuevanja
uinkov
proizvodnih
procesov
na okolico
Okolju prijazen
proizvodni proces
s ciljem zmanjati /
odstraniti negativne
uinke na okolico
Simptomi
Jedro
Predmet raziskav: - odstraniti primankljaj
- razumevanje procesa
- tovarna, prijazna za okolje
LABORATORI J
ZA I NTELI GENTNE
OBDELOVALNE
SI STEME
v v
Okolju prijazni OS
Postopek za razvoj okolju prijaznih procesov

Procesi proizvodnje prijazni okolju
Realizacija v tovarni
Analiza obstojeih
procesov
Sedanje stanje: tehnoloko, ekonomsko,
ekoloko, zakonodajno
Specificirati
zahteve
uporabni-
ka do
proizva-
jalca
Razviti
alterna-
tivne
tehnologije
Razviti
nove
tehnologije
Optimirati /
razviti
obstojee
procese
Projektirati
izdelek za
ekoloko
izdelavo in
reciklao
Razvoj novih
strojev in
sistemov
RAUNALNIKO INTEGRIRANA
PROIZVODNJA
PROGRAMIRANJE CNC
MERILNIH STROJEV

CAD RAUNALNIKO PODPRTO KONSTRUIRANJE
CNC RAUNALNIKO KRMILJENI STROJI

E POZNAM !?
Razvoj raunalniko krmiljenih merilnih strojev

Razvoj merilnih in kontrolnih sistemov je tesno
povezan z razvojem obdelovalnih strojev in sistemov.
V zaetku estdesetih let so se iz koordinatno vodenih
obdelovalnih strojev razvili trikoordinatni merilni stroji,
pri katerih se je tipanje obdelovanca izvajalo rono.
S tem je bilo mogoe na obdelovancu oziroma
merjencu zajeti poljubno gosto leee merilne toke v
krajem asu in z dobro tonostjo.

PROGRAMIRANJE CNC MERILNIH STROJEV
Leta 1959 je Ferranti (Velika Britanija) predstavil prvi
koordinatni merilni stroj, ki se nadaljnjih 15 let ni
bistveno razvijal. Hiter razvoj koordinatnih merilnih
strojev se je priel v avtomobilski industriji, ko je ta
prela iz masovne proizvodnje na proizvodnjo v
manjih serijah ali po naroilu kupca. Montaa, ki je
postajala vse bolj avtomatska, je zahtevala
geometrijsko znane izdelke. Statistina kontrola
izdelkov sedaj ni ve zadostovala, poznati smo morali
geometrijo vsakega izdelka.

Pojavila se je zahteva po avtomatizaciji merjenja, ki bi
omogoilo:
zmanjanje uporabe delovne sile za merjenje in
nadzor
Pojavila se je zahteva po avtomatizaciji merjenja, ki bi
omogoilo:
zmanjanje uporabe delovne sile za merjenje in nadzor
avtomatizacijo postopkov
racionalizacijo postopkov merjenja in
poveano zanesljivost.

Soasno se je v tehnologiji razvijala tudi uporaba
raunalnika in raunalniko podprtih krmilnih sistemov,
visoko loljivih merilnih sistemov in tipalnih merilnih
senzorjev, kar je znatno povealo uporabnost merilnih
naprav.

Razlika med obdelovalnim strojem in merilnim strojem

Bistvena razlika med NC krmiljem obdelovalnega in
merilnega stroja oz. naprave je, da NC krmilje
obdelovalnega stroja predpostavlja, da je programirana
pozicija tudi dejansko doseena, torej ni nobenega
odstopanja.

Krmilje merilnega stroja pa mora ovrednotiti:
kako veliki so odstopki med programirano, eleno in
dejansko vrednostjo na izdelku
ali so izdelane izvrtine in ploskve medsebojno
pravokotne
ali je neki geometrijski element (izvrtina, ploskev,...)
sploh prisoten na izdelku

kdaj, kako in e sploh moramo upotevati
korekcijsko vrednost in
ali moramo proces izdelave takoj ustaviti.

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati NC merilni stroj:
merilno tipalo mora biti univerzalno, tako da
omogoa merjenje v ve oseh,
pri prehodu iz enega merilnega programa v drugega
ne sme priti do prekinitve merjenja,
omogoiti moramo velike hitrosti pozicioniranja (od
3-10 m/min) in monost konnega pozicioniranja v
tolerannem obmoju stroja,
po merjenju mora biti izvedena hitra doloitev
koordinat,

velika natannost merjenja, ki je za razred vija od
natannosti obdelave na strojih,
potrebno vendar omejeno tevilo tipalnih tok in/ali
ponovitev v primeru poveane natannosti,
monost hitrega prehoda na merjenje novega
izdelka,
izmerjeni podatki morajo omogoiti hitro oceno
kvalitete brez potrebnih dodatnih izraunov in
morajo biti uporabni za doloanje korekcijskih
vrednosti,
nove merilne programe moramo hitro in enostavno
sestaviti,

merilni stroj mora biti tako zasnovan, da omogoa:
rezerve v natannosti meritve,
da ima univerzalni tipalni sistem,
rilagodljiv programski sistem za krmiljenje in
ovrednotenje izmerjenih vrednosti in
monost, da si uporabnik sestavi svoje
raunalnike programe.

Merilni protokoli se morajo izdelati in izpisati
avtomatsko in morajo biti zanesljivi, zato nadaljnje
vrednotenje lahko odpade.

Koordinatni merilni stroji naprave (KMN)
Koordinatna merilna naprava (KMN) ima v principu tri
merilne osi, opremljene z enim dolinskim merilnim
sistemom. Pri prvih koordinatnih merilnih napravah so
morali geometrijske vrednosti merjenca podati rono.
Da bi lahko doloili lego merilnih tok na merjencu in
ugotovili njegove doloilne veliine brez dodatnih
ronih postopkov, je potrebna mnoica raunskih
korakov, ki jih mora opraviti raunalnik, ki koordinatne
vrednosti prevzema direktno od merilnega sistema
stroja. Raunalnik lahko ugotovljene veliine merjenca
primerja z vrednostmi internega raunalnikega
numerinega modela. Uporaba elektromehanskega
tipalnega sistema (skupaj z motornim pogonom)
doloa postopek tipanja in dopua avtomatsko tipanje
v koordinatnih oseh.

Pri modernih KMN vgrajeni raunalnik ne prevzema
samo obdelave izmerjenih koordinatnih vrednosti,
ampak tudi krmiljenje skupnega merilnega postopka.

Slika 179: Primer manje koordinatne merilne naprave

Slika 178: Tipini izgled koordinatne merilne naprave

1 - enota za shranjevanje
podatkov
2 - risalnik
3 - tiskalnik
4 - raunalnik z ekranom
5 - pokazatelj izmerjenih
vrednosti
6 - krmilna enota
7 - krmilni pult
8 - koordinatni merilni stroj.
Oznake na sliki pomenijo:

1
2
3
4
5
6
7
8
Zasnova merjenja in nain dela

Priprava in merjenje poteka po naslednjih korakih
(slika 180):
vpoklic ustreznih merilnih programov v raunalnik
sestavljanje merilnega programa za izbrani
obdelovanec
vnos geometrijskih podatkov o izdelku
priprava stroja in merjenje
izdelava merilnih protokolov in
ovrednotenje meritve.

Slika 180: Princip dela pri merjenju na koordinatnih merilnih
napravah
Merilni stroj(KMN) Raunalnik
Izhod podatkov
DNC, izpis, CD
CAD model
Geometrijski podatki Merilni protokol
Operater
Merilni
programi
Sestavljanje merilnega programa za izbrani
obdelovanec poteka po naslednjih korakih:
doloanje geometrijskih elementov z nizom
izmerjenih tok (slika 181)
izberemo nain dela glede na element, ki ga merimo
ovrednotenje izvede e vpoklicani geometrijski
podprogram
doloanje presei s povezavo ve podprogramov
(slika 182).

Krogla Os Cilinder Konus
Toka / linija Ravnina Krog Elipsa
Slika 181: Doloanje merilnih tok za posamezne
geometrijske elemente
Slika 182: Izraun presei za izbrane geometrijske
elemente
Os Ploskev Krog
element 1
element 2
P
r
o
j
i
c
i
r
n
a

o
s
r
e
z
a
R
e
z
a
l
n
i

r
e
z
Geometrijske podatke vnesemo direktno v raunalnik,
lahko pa jih dobimo iz sistema CAD (slika 183).

Slika 183: Primer CAD modela z oznaenimi merilnimi
vrednostmi
Raunalnik mora izvajati naslednje funkcije:
razpoznati ravnino merjenja ali os s prostorskimi
koordinatami
loiti notranje in zunanje konture
razpoznati napane ukaze, ki vodijo do kolizije
merilne glave, do merjenja neobstojee izvrtine
razpoznati monost gibanja izven merilnega prostora
nadzorovati as mirovanja med merjenjem
shraniti podatke
podatke obdelati, ovrednotiti in izdelati merilne
protokole in
hraniti posamezne podprograme za merjenje.

Programiranje koordinatnih merilnih strojev

Loimo naslednje naine programiranja:
programiranje vodenje merilne naprave po naelu
uenja
avtomatsko programiranje in
interaktivno programiranje v dialogu.

Programiranje po naelu uenja
V tem nainu programiranja vodimo tipalo
koordinatnega merilnega stroja rono ali s pomojo
posebne upravljalne konzole. Operater, merilec, se
samostojno odloa, glede na podatke iz delavnike
risbe ali CAD modela, za poti za doseganje predpisanih
merilnih tok.

Metoda je primerna za merjenje posameznih izdelkov in
za laboratorijsko merjenje. Krmilje takne merilne
naprave si lahko potek merjenja tudi zapomni in ga
kasneje ponavlja.

Avtomatsko programiranje
Da bi dosegli vijo stopnjo izkorienosti merilnih
strojev so razvili ve sistemov za avtomatsko
programiranje. Vsi sistemi imajo doloeno stopnjo
avtomatizacije programiranja pozicioniranja tipala s
poljubnim tevilom merilnih tok.

Slika 184: Nain
avtomatskega
programiranja
merilnih strojev

Univerzalno merjenje
Programski sistemi za univerzalno merjenje omogoajo
merjenje standardnih geometrijskih elementov, kot so
ravne, cilindrine, sferine in konine ploskve.
Primeren je za merjenje industrijskih orodij za litje,
kovanje in brizganje plastike in delov avtomobilskih
karoserij. Zajema obseno knjinico merilnih
programov, ki omogoajo enostavno kalibracijo,
doloanje poljubnega poloaja obdelovanca,
programiranje merjenja v CNC nainu, merjenje CNC
operacij, integracijo rotacijske mize (4D, 5D ali 6D
merjenje). Programi se enostavno sestavljajo v merilni
program izdelka. Merilne vrednosti se doloajo s
tokovnim merilnim tipalom, s samostojno
centrirajoim tipalom, s skeniranjem neznanih kontur v
1D, 2D ali 3D in z uporabo optinega skeniranja.

Izmerjene vrednosti se lahko prilagodijo za nadaljnjo
uporabo, omogoena je ocena vseh toleranc in
poloajev. Dokumentacija mora biti jasna in enostavna
za interpretacijo rezultatov.
Dodatno je tudi mono :
kreiranje merilnih programov za geometrijsko
podobne izdelke,
izdelati grafine prikaze geometrijskih odstopanj,
testirati izdelane grafine rezultate in
omogoiti avtomatsko CNC merjenje.

Omogoa tudi povezavo preko DNC vmesnika v
CAD/CAM/CAQ sisteme in v raunalniko integrirano
proizvodnjo.

Merjenje krivulj

Na izdelkih zelo pogosto zasledimo tudi razline
krivulje, ki so lahko matematino dololjive ali pa
popolnoma prosto oblikovane. Takne krivulje so pri
lopaticah turbinskih polnilnikov, ventilatorjih, vijanih
kompresorjih, turbinskih lopaticah, odminih gredeh
itd.

Program za merjenje krivulj mora obvladovati znane in
neznane krivulje, skrajati mora as merjenja in as
pozicioniranja obdelovanca, ki je bil pri
konvencionalnem nainu merjenja zelo zamuden in
drag. Omogoati mora tudi uporabo CNC naina
merjenja, merjenje v posameznih tokah in skeniranje.

Velika koliina podatkov, ki jo dobimo pri merjenju
krivulj, se lahko preko posebnega vmesnika prenaa v
CAD sistem ali iz njega. Tako je omogoena direktna
primerjava med izmerjeno dejansko obliko krivulje in
teoretino modelirano obliko (slika 185).
Slika 185: Primer
merjenja ovalnosti
(Zeiss)
Programski sistem za merjenje krivulj se uporablja:
v avtomobilski industriji, pri izdelavi lopatic
turbinskih polnilnikov, krmilnih mehanizmov,
odminih gredi, asij;
v elektromehanski industriji pri izdelavi monitorjev,
video terminalov;
v industriji mehanskih izdelkov pri razlinih
odminih gredeh, vijanih kompresorjih, turbinskih
lopaticah, industrijskih orodjih za litje, kovanje in
brizganje plastike;
v aeronavtini industriji pri izdelavi letalskih kril,
rotorskih lopatic, delov letal;
v ladjedelnitvu pri gradnji modelov, propelerjev;
v optini industriji pri izdelavi asferinih le, nosilcev
ogledal.

Merjenje zobnikov

Zobniki so zelo zahtevni strojni elementi, ki morajo biti
izdelani zelo natanno. Uporaba merilnih strojev pri
merjenju zobnikov je zato nujna, e elimo zagotoviti
mersko in oblikovno natannost izdelka - zobnika.
Merimo lahko vse parametre notranjih in zunanjih
cilindrinih zobnikov, stoastih zobnikov, polev in
specialnih zobnikov.

Sistemi omogoajo tudi direktno povratno povezavo s
CNC strojem za izdelavo ozobja. Tako se lahko
izmerjene korekcijske vrednosti takoj upotevajo pri
izdelavi naslednjega zobnika.

Digitaliziranje ploskev

Digitaliziranje ploskev se uporablja pri snovanju in
konstruiranju novih izdelkov, pri izdelavi prototipov, pri
izdelavi industrijskih orodij za ulivanje, kovanje in
brizganje in povsod tam, kjer se pojavljajo prosto
oblikovane ploskve. Takne ploskve lahko nastanejo s
CAD sistemom, lahko jih oblikuje modelar ali pa
nastanejo pri obrabi strojnega elementa.

Ploskve lahko digitaliziramo z mehanskim otipom ali z
uporabo laserja (slika 186). Izmerjeni podatki se
avtomatsko prenesejo v CAD sistem, kjer se izdela
geometrijski model izmerjene ploskve.
Tako je mona direktna uporaba izmerjenih podatkov
za gradnjo novega CAD modela izdelka ali pa za
izvedbo korekcij na modelu. Korekcije na modelu se
izvajajo predvsem tam, kjer pride v asu obratovanja
izdelka do obrabe in s tem do spremembe geometrije
ploskev. Pri popravilu moramo manjkajoi del ploskve
nadomestiti. To naredimo tako, da izmerjeni CAD
model ustrezno popravimo.

Slika 186: Primer skeniranja ploskev s sistemom HOLOS
(Zeiss)

Merjenje na osnovi geometrijskih gradnikov

Posebni merilni programi omogoajo tudi direktno
zajemanje geometrijskih podatkov tako, da zaznajo in
izmerijo oblikovne gradnike, iz katerih je fizini izdelek
sestavljen (slika 187).
Prednosti taknih sistemov so:
imajo inteligentni algoritem za ovrednotenje in
optimiranje izmerjenih podatkov;
reducirajo tevilo potrebnih merilnih tok za
razpoznavanje geometrijskih gradnikov;
izmerjene vrednosti lahko nato obdelujemo v
CAD/CAM sistemih;
matematina projekcija oblik na doloeno ploskev;
vse geometrijske elemente lahko poljubno
premikamo (rotiramo, poveujemo itd.);
dobljen CAD model lahko spreminjamo.

Slika 187: Primer dobljenega CAD modela rokavice
(sistem DIMENSION)
Merjenje na osnovi statistinih metod
V tem nainu merjenja se izmerjene vrednosti
ovrednotijo z eno od statistinih metod. Razlini
uporabniki imajo svoje posebne zahteve, zato
uporabljajo predpisane statistine metode.

Interaktivno programiranje v dialogu
Izdelki, ki jih merimo na koordinatnih merilnih
napravah, so vedno bolj zahtevni. Oblike, ki jih dobimo
iz CAD modela, so sestavljene iz razlinih elementov in
prosto oblikovanih ploskev, kar oteuje postopek
merjenja. Merilni stroji so tudi povezani v integralne
CAD/CAM sisteme, ki zagotavljajo nemoten prenos
velike koliine geometrijskih podatkov CAD modela.
Pri programiranju merjenja lahko zato izkoristimo te
geometrijske podatke in jih direktno uporabimo pri
definiranju merilnih operacij.

Proizvajalci merilne programske opreme so razvili
interaktivne, dialoko orientirane sisteme, ki vodijo
merilca pri sestavi programa merjenja. Primer
grafinega interaktivnega uporabnikega vmesnika
prikazuje slika 188.

Slika 188: Izgled interaktivnega uporabnikega
vmesnika (QTC 2000)
Slika 189: Interaktivno definiranje podroja merjenja
(Zeiss)
Slika 190: Interaktivna simulacija merjenja (QTC 2000)
Pogosto moramo pri merjenju s koordinatnimi stroji
nekatere izmere definirati in izmeriti rono. Moderni
interaktivni programski sistemi omogoajo, da ploskev,
ki jo elimo meriti, oznaimo na CAD modelu merjenca
(slika 191). Programski sistem nato generira merilno
sekvenco, ki ustreza ronemu merjenju izbranega
elementa.

Slika 191: Izbira merilne ploskve pri ronem merjenju
(Zeiss)
Ovrednotene vrednosti izmerjenega elementa se
grafino prikaejo na zaslonu (slika 192). Na desni
strani vidimo CAD model merjenca in podroje meritve.
Izmerjena je bila ploskev na levi strani naseda
prirobnice. Na desni strani slike pa vidimo grafini
prikaz odstopkov, ki so nastali pri potovanju tipala po
predpisani poti.

Slika 192: Grafini prikaz rezultatov merjenja (Calypso
Zeiss)

KONEC POGLAVJA

PROGRAMIRANJE CNC
MERILNIH STROJEV
TUDIRAM ??

Tehnološkisistemi

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Tehnološkisistemi

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

LABORATORI J

You might also like