10.

TEMA: SODELOVANJE IN KONFLIKTI V 20. STOLETJU (Ubenik,

Zgodovina 4: str. 8 18, Med demokracijo in totalitarizmom (Prva
svetovna vojna), str. 30 -33 (Svetovna gospodarska kriza) str. 56
132, Sodelovanje in konflikti)
Prva in druga svetovna vojna
prva svetovna vojna, njen potek in mirovne pogodbe po koncu vojne
druga svetovna vojna kot totalna vojna in njene posledice
Hladna vojna ne vojna ne mir
Nasprotja med zmagovalkami druge svetovne vojne in vzroki za
povojno blokovsko delitev sveta
bipolarnost in oblikovanje dveh nasprotujoih si politinih, vojakih in
gospodarskih povezav
zahodni svet pod vodstvom ZDA
komunistini svet pod vodstvom Sovjetske zveze
Protislovja hladne vojne
oboroevalna tekma in njene posledice
krizna aria v Evropi
krizna aria po svetu;
Svetovno povezovanje
ustanovitev OZN in njene organizacije
delovanje OZN pri povezovanju drav in reevanju svetovnih
problemov;
Gospodarski razvoj in njegova nihanja
gospodarski razvoj po prvi svetovni vojni in svetovna gospodarska
kriza
hiter gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni
vpliv novih dosekov na gospodarski razvoj,
vpliv gospodarstva na sodelovanje med dravami
vpliv zapletenih gospodarskih in politinih razmer na gospodarski
skok ali gospodarsko krizo;
EGS in zaetki evropskega povezovanja
pomen gospodarskega povezovanja na zdruevanje Evrope
EGS, njen pomen in iritev
nov zagon evropskemu povezovanju po koncu hladne vojne
Evropska unija in njena iritev;
Spremembe in povezovanja po svetu
tretji svet in njegove gospodarske teave
dekolonizacija in njene posledice
povezovanje tretjega sveta ter poskusi reevanja njegovih
gospodarskih in socialnih teav
gibanje neuvrenih;
Teroristina gibanja in njihov vpliv na svet
teroristine skupine v razvitem in nerazvitem svetu
moderni terorizem
razlini pogledi na teroristino dejavnost.

SODELOVANJE IN KONFLIKTI
1 DRUGA SVETOVNA VOJNA
NADALJEVANJE PRVE SVETOVNE VOJNE
Nemija mono poveala dele prorauna namenjen oboroevanju
izdelala strategijo bliskovitih napadov nova vojaka taktika bliskovita
vojna (hitri prodori motoriziranih enot ob podpori letalstva) blitzkrieg;
Italija ni bila tako dobro pripravljena kot Nemija in je imela glede na svojo
vojako mo prevelike elje napade usmerila proti ibkim dravam v
Sredozemlju.
Japonska je izbrala podobno taktiko kot Nemija, imeli so dobro izurjeno,
disciplinirano in fanatino vojsko, vendar so bili zelo odvisni od uvoza
vojake opreme in surovin Japonci verjeli boanskost cesarja Hirohita
z geslom Azijo Azijcem so se hoteli polastiti vzhodnoazijskega prostora.

Spreminjanje meja v 30. letih je bilo uvod v poskus velikega preoblikovanja

geopolitine podobe sveta za spremembo meja se borijo drave, ki so
izgubile velika ozemlja po 1. svetovni vojni (Nemija) oziroma tiste, ki so
menile, da so dobile premalo ozemlja (Italija, Japonska);
Hitlerjeva Nemija je razirila svoje ozemlje e pred zaetkom 2. sv. vojne
nemki ivljenjski prostor (Lebensraum) naj bi se raziril v
vzhodno Evropo, kjer so prebivali pripadniki drugih narodov
po nacistini teoriji manjvredni narodi: Judi in Romi so bili zapisani
unienju = GENOCIDU, Slovani pa naj bi bili cenena delovna sila;

Francija in VB, ki nista bili pripravljeni na vojno, ve kot s

simbolinimi besedami o pomoi Poljski, nista mogli pomagati = zato elja
da SZ postane zaveznica = s tem obkroili Nemijo;

Vodstvo SZ ni zaupalo politikom zahodnih velesil

nala interes v prijateljski pogodbi z Nemijo, ki sta jo v noi iz 23. na 24.
8.1939 podpisali = z dolobami v tajnem delu sta si Nemija in SZ razdelili
interesna obmoja v vzhodni Evropi = Nemija izognila vojni na dveh
frontah, SZ pa je dobila prilonost, da ob minimalnem vojakem angamaju
povea sovje ozemlje (Poljska, Baltike deele);

ZAETEK 2. SVETOVNE VOJNE

Z napadom na Poljsko 1.9.1939 se je zaela 2. svetovna vojna
(operacija Belo);
VB in Francija sta zato 3.9.1939 Nemiji napovedali vojno;
Ko je bila veina poljskih enot e razbita 17.9.1939 iz vzhoda napadla e
SZ;
27. september: Varava kapitulira.
28. september: Kapitulacija poljske vojske Tretji rajh in Sovjetska zveza
podpieta konni sporazum o delitvi Poljske.
Poljska je spadala med tiste drave , ki so med vojno pretrpele najhuje
izgube nacisti izvajali politiko vije rase proti nijiubitih okoli 6
milijonov prebivalcev (22% predvojnega prebivalstva), najve Judov, med
Poljaki pa politina in intelektualna elita Katinski gozd*;

 SZ je izkoristila ugoden trenutek in si prilastila del ozemelj, ki jih je

izgubila po 1. svetovni vojni:
Leta 1940 si je prikljuila baltike drave
Romuniji iztrgala Besarabijo;
Veje teave s Finsko, ki ne kloni pod diplomatskimi pritiski zimska vojna
- spomladi 1940 je morala Finska priznati premo SZ in ji odstopiti
del ozemlja;
omahljivost zahodnih sil so Nemci izkoristili in spomladi 1940 =
kapitulaciji najprej prisilila Dansko in Norveko;
Maja 1940 so se obrnili proti zahodu in hitro poleg manjih zahodnih
sosed (deele Beneluxa) in premagali e Francijo (junij 1940);
Poleti (avgust) 1940 so v nemkem generaltabu zaeli pripravljati
narte za izkrcavanje v Angliji (operacija Morski lev): pogoj za
izkrcanje je bila premo v zraku zaetno premo so Nemci izgubili ;
Anglei: svoje zrane sile, radar;
Jeseni 1940 nemko vodstvo ovrglo misel na izkrcavanje v VB in se
zaelo obraati proti VZHODU proti SZ;

VOJNA ZAJAME VELIK DEL SVETA

Vojno je na obmoje Sredozemskega morja in Afrike razirila Italija
oktobra 1940 napadla Grijo doivijo poraz, na pomo priskoijo
Nemci;
V severni Afriki so marca 1941 skupaj zaeli ofenzivo proti Egiptu
hitro napredovanje proti Kairu in Suekemu prekopu;
V naslednjih mesecih so si pokorili e drave na Balkanu
(Jugoslavija, Grija);
Hitler je napadel SZ 22.6.1941 (operacija Barbarosa) na zaetku hitro
napredovanje zaradi velikih razdalj preskrba oteena;
o Po nartu bi morali Moskvo osvojiti pred zimo;
o Do nje je bil sicer Leningrad obkoljen, nemke enote pa so bile le
malo od Moskve konec nemkega blitzkriega;
Po 7.12.1941 in napadu Japonske na najvejo vojako bazo ZDA na
Pacifiku Pearl Harbor na Havajih, so bile v svetovno vojno
vkljuene vse svetovne velesile, tudi ZDA, ki so Japonski
napovedale vojno;
Amerike letalonosilke (najpomembneje oroje za vojskovanje na morju)
so bile ob Japonskem napadu na odprtem morjuzato kmalu vzpostavili
ravnoteje na pacifiki fronti;
Japonska je zagospodovala nad Indokino, otoki med Indijskim
oceanom in Pacifikom poskuala napredovati proti Indiji in na
jugu proti Avstraliji;
Proti Japonski so stopile zdruene sile evropskih kolonialnih enot, ZDA in
Avstralije, na Kitajskem pa enote po nadzorom kitajske vlade in kitajskih
komunistov;
Nemke vojake enote so bile raztegnjene po vsej celinski Evropi
od Norveke do Grije, od Atlantika do Volge, del kopenskih enot
je bil v Severni Afriki pomorske enote (podmornice) v
Sredozemlju in Atlantiku;

 Japonske vojake enoteod Mandurije in Sahalina na severu do

otokov pred Avstralijo na juguladjevje pa deloma v Indijskem
oceanu, veina pa v Tihem oceanu;
DO PREOBRATA NA BOJIU JE PRILO V LETU 1942:
Najprej je prilo do preobrata na PACIFIKI FRONTI:
o Bitka pri Midwayu junija 1942 (Japonska izgubila vse svoje tiri
najveje letalonosilke) ZDA zaele frontno pomikati proti
Japonskemu otoju
Na AFRIKI FRONTI so britanske sile ustavile nemko
napredovanje in prile v protiofenzivo na obalah Maroka in Alirije
so se izkrcale e amerike sile nemko-italijanske enote (stisnjene med
dve bojni rti) so se maja 1943 v Tuniziji vdale (Bitka pri El Alameinu, je
pomenila pomemben preobrat v drugi svetovni vojni in je bila sploh prva
velika zmaga zaveznikih sil pod britanskim vodstvom nad nacistino
Nemijotrajala je od 23. oktobra do 3. novembra 1942po tej bitki si
Nemci in Italijani niso nikoli ve opomogli v Severni Afriki, medtem ko je za
zaveznike pomenila zaetek izgona sovranika iz Afrike);
PO IZKRCANJU ANGLO-AMERIKIH ENOT NA SICILIJI 10. julija 1943
se je vojna preselila tudi na ozemlje trojnega paktaitalijanski
kralj je 25. julija 1943 ukazal aretacijo Benita Mussolinija konec
faistinega reima po napredovanju enot protifaistine koalicije je
ITALIJA 8. SEPTEMBRA 1943 KAPITULIRALAoktobra 1943 je Italija
pristopila v nasprotni tabor in napovedala vojno Nemiji;
DO PREOBRATA JE PRILO TUDI NA VZHODNI FRONTIkonec
novembra 1942 se je zaela protiofenziva sovjetskih enot pri Stalingradu
po izrpajoih se bojih, se je ostanek nemke vojske ob koncu januarja
1943 vdalzadnji veliki nemki poskus prevzeti pobudo na vzhodni fronti
je bil julija 1943 v bitki pri Kursku (najveja tankovska bitka v zgodovini),
toda Nemci niso uspeli prebiti sovjetske obrambne rteSovjeti so frontno
rto naglo potiskali proti zahodu;
TROJNI PAKT IN ATLANTSKA LISTINA
Napadalke v 2. svetovni vojni so poimenovane SILE OSI: Nemija,
Japonska in Italija so si s podpisom TOJNEGA PAKTA27.9.1940 v
Berlinu razdelile interesne sfere;
Politine cilje protifaistine koalicije sta 14.8.1941 v Atlantski
listini opredelila predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt in britanski
premier Winston Churchill;
V Washingtonu so 1.1.1942 predstavniki 26 drav sprejeli
Atlantsko listino kot temelj za povojno ureditev sveta;
Ob tem je Ameriki predsednik Roosevelt prvi uporabil zdrueni narodi
in podpisnice deklaracije so postale zametek povojne Organizacije
zdruenih narodov;
TEHERANSKA KONFERENCA (28.11. 1.12.1943):
Prvi sestali veliki trije predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt,
britanski premier Winston Churchill in sovjetski voditelj Stalin;
Uskladili narte za dokonen zlom nasprotnika;
Sklenili da bodo najprej porazili Nemijo, zatem pa e Japonsko;
Sklenili do bodo 1944 odprli drugo fronto v Evropi;

 SZ pa naj bi po porazu Nemije napadla Japonsko;

TRPLJENJE CIVILNEGA PREBIVALSTVA
ivljenje na okupiranem ozemlju so zavojevalci podredili svojim vojnim in
gospodarskim potrebam;
Nacistina Nemija je v ravnicah osrednje in vzhodne Evrope hotela
ustvariti ivljenjskim prostor nemkega naroda;
Najbolj kruto je ravnala s tistimi, katere so ocenili kot najveje
sovranike arijske rasez Judi v okupiranih Poljski; SZ in Jugoslaviji
naj bi po nacistini teoriji ivela manjvredna slovanska
rasauporabni kot suenjska delovna sila, manj sposobni zapisani
unienju ali medicinskim poskusom, (prisilno) delovno silo so
predstavljali tudi vojni ujetniki;
drugano politiko je Nemija zaradi preprianja vevrednosti arijske rase
izvajala v germanskih dravahformalno pustila domao oblast (nekateri
monarhi in vlade ostale v domovini, drugi se umaknili v VB);
Najslaba usoda je po nacistini ideologiji akala Jude, ki so bili v
evropskem antisemitizmu uteleenje zla;
e pred vojno so Nemci sprejeli protijudovsko zakonodajo izkljuitev iz
javnega ivljenja;
Januarja 1942 so sprejeli sklep o dokonni reitvi judovskega
vpraanja odpiranje unievalnih tabori namenjena mnoinim
likvidacijam do konca vojne v taboriih opravili najhitreji in najbolj
sistematini genocid v zgodovini pobitih med holokavstom (tako
poimenovan ta poboj) je med 5 in 6 milijoni Judov;
ODZIV PREBIVALSTVA KOLABORACIJA
Sodelovanje oz. kolaboracija z okupatorjem je imela razline oblike:
o upravne kolaboracije
o politine kolaboracije
o vojake kolaboracije
o gospodarska kolaboracija
Kolaboracijo so podprli voditelji ali skupine sorodna ideoloka
naela: nacionalizem, antisemitizem in protikomunizem;
Najvija stopnja sodelovanja z okupatorjem je bila vojaka
kolaboracija (Skandinavija, zahodne drave, srednji Evropi in na
Balkanu) uporabljali domao policijo in prostovoljcev za bojevanje proti
odpornikim skupinam;
Manj posluha so imeli Nemci za sprejemanje kolaboracije od slovanskih
narodov ele proti koncu vojne sprejeli pomo od pripadnikov nije rase;
ODZIV PREBIVALSTVA ODPORNITVO
Veina je bila do vsiljenega politinega sistema sovrananastanek
odpornikih gibanj;
Prevladovale razline oblike odpora:
o pisanje gesel
o troenje letakov s protiokupatorskimi gesli
o ilegalni tisk
o skrivalia za Jude

domaine in sestreljene pilote zaveznikega

letalstvaprepeljati na nevtralno ali zavezniki obmoje;
o zbirali pomo za odpornike skupine, informacije o
okupatorjevih silah in sodelavcih za zaveznike
obveevalne slube;
Mona gverilska gibanja so pogosto organizirale leve politine skupine
zlasti komunisti;
V Evropi so najmonejo partizansko vojsko organizirali v Jugoslaviji, na
Poljskem, SZ, Franciji, Griji in Italiji; v Aziji pa Kitajska;
V nekaterih dravah (Poljska, Francija, Italija) razvije ve odpornikih
gibanj med seboj tekmovala za naklonjenost prebivalstva in prevzem
oblasti po vojni;
Odpornika gibanja niso bila usmerjena samo proti okupatorju
ampak tudi proti sonarodnjakom, ki so sodelovali z
okupatorjispopadi tudi med kolaboracionisti in odporniki;
Francijaleta 1940 je Nemija okupirala severni del Francije s Parizom in
vso atlantsko obalo, JV Francija pa je ostala pod nadzorom Francozov s
prestolnico v mestu Vichy Vishyska Francija pod vodstvom marala Henri
Petaina;
Kmalu nastalo odporniko gibanje, ki je bilo razcepljeno na komunistine
partizanske enote in na Resistancegibanje, ki so ga vodile druge politine
skupine;
v francoskih kolonijah je general Charles de Gaulle s podporo zaveznikov
organiziral francoske enotebojevale na zavezniki strani na bojiih v
Afriki in Evropi; Odpornike skupine so se poenotile maja 1943;
Drugo najmoneje odporniko gibanje se je razvilo septembra 1943 v
Italijipo padcu faizma in kapitulaciji Italijegibanje enotno le na vrhu,
na terenu pa je vsaka stranka imela svoje oboroene enote;
V drugih dravah: Nizozemska, Belgija, Danska so prevladovale pasivne
oblike odpora;
Norveka je izkoristila prednost gozdnatega, goratega in razgibanega
terena, s sabotaami ohromile premike nemke vojske;
Na vzhodu, kjer je bil nemki okupator bolj krut od domaega prebivalstva,
so s partizansko taktiko obvladovali velika obmoja in akcije usklajevali s
poveljstvom Rdee armade;
Na Poljskem razvili dve odporniki gibanji:
o prvo ostalo zvesto vladi v izgnanstvu v Londonuorganiziralo
poljsko vojsko v izgnanstvu in domao armado Armia Krajowale
ta se je borila z zahodnimi zavezniki na zahodni fronti;
o druga je vodila oboroen odpor na Poljskempod vplivom SZ se je
razvila e Armia Ludowa (Ljudska armada) ob koncu vojne SZ
izkoristila, da je lahko postavilo na oblast prosovjetsko vodstvo;
Podobno odporniko gibanje tudi v Griji in na Kitajskem nesoglasja so
se po vojni nadaljevala v dravljansko vojno;
o

VOJNA IN TEHNOLOGIJA
Druga svetovna vojna je spodbudila tevilne raziskave in poskuse;
Raziskave novih vrst oroja ali opreme za vohunjenje so po vojni
vplivale na hiter razvoj transportnih sredstev in radijske
tehnologije:

slavni jeep, kot odlino terensko voziloavtomobilsko inustrijo

spodbudi k izdelovanju terenskih avtomobilov;
o Nemci so med vojno izdelali prvo reaktivno letalo in z leteimi
bombami V1 in V2 tudi prva letala brez pilota;
o Razvoj sodobne elektronike je spodbudila tudi izdelava im manjih
oddajnikov za vohune ali tempiranih bomb s asovnim
zamikom;
o Vojna spodbudila mnoino uporabo izumov, ki so jih odkrili e pred
vojnoRADAR med vojno razvili do te mere, da brez njega niso
bila ve mogoa daljnosene vojake operacije;
Korak naprej je naredila prehrambna industrija razvoj nadomestne
hrane in njeno konzerviranje;
V zdravstvu se je med vojno razirila uporaba (pred vojno odkritega)
PENICILINA:
o razvoj in uporaba sintetinih zdravil (preparatov)
o skrb za zadostne zaloge krvne plazme je pripomogla k razvoju
transfuzije in prvih krvnih bank;
o razvoj kirurgije;
o

KONEC VOJNE SVET VSTOPI V ATOMSKO DOBO

6. junija 1944 so se v Normandiji izkrcale enote zahodnih
zaveznikovpo uspenem izkrcavanju so hitro napredovali proti
osrednji Franciji v dveh mesecih dosegli Pariz;
Nemka vojska je bila ukleena med ve frontami:
o na vzhodu so sovjetske enote spomladi 1944 prile v ofenzivo, da
bi tako zahodnim zaveznikom omogoili uspeno izkrcavanje;
o Na Apeninskem polotoku so maja 1944 zaveznike sile prebile
nemko obrambno rto juno od Rima krenile proti severu;
o Konec leta 1944so frontne rte ponekod e dosegle meje
Nemije z zaetka vojneHitler e vedno upal, da lahko
spreobrne izid vojne;
Zadnja nemka ofenziva v Ardenih decembra 1944zadnji tak poskus;
Spomladi 1945 se je nemka vojska naglo umaknila na vseh
frontah, nemki vojaki pa so se mnoino predajali zahodnim
zaveznikom;
28.4.1945 so italijanski odporniki v Milanu ujeli in ustrelili Benita
Mussolinija;
30.4.1945 se je v poruenem Berlinu ustrelil Adolf Hitler;
Opolnoi iz 8. na 9. maj1945 je zaela veljati vdaja Nemije:
o general Alfred Jodl je 7. 5. 1945 v majhni rdei oli na sedeu
Eisenhowerjevega poveljstva v Reimsu podpisal dokument o
brezpogojni vdaji Nemije.
o dan kasneje, 8. maja 1945, so dokument podpisali tudi pri maralu
ukovu v Berlinu.
NA PACIFIKI FRONTI so se Ameriani in zavezniki sooali s silovitim
odporom japonskih vojakovbojevali do zadnjega moa ali se odloali za
samomorilske akcije (kamikaze) ogromno rtev;
Ameriani eleli zmanjati tevilo lastnih rtev, zato niso osvajale otoka
za otokom temve s strategijo abjih skokov osvajajo pomembne
strateke tokes tem pribliujejo fronto Japonski, ki bi postala dosegljiva
amerikemu letalstvu;

 S severa je avgusta 1945 Japonsko napadla e SZ;

Po hudih izgubah na otokih Iwo Jima in Okinava so edalje bolj resno
razmiljali, da bi za konanje vojne uporabili novo oroje ATOMSKO
BOMBO kljub nasprotovanju nekaterih amerikih vojakih poveljnikov so
odvrgli atomski bombi:
o 6.8.1945 na Hiroimo in
o 9.8.1945 na Nagasaki
Japonsko dokonno preprialo o predaji 2.9.1946 so podpisali
kapitulacijo;
Od 4. do 11.2.1945 so se v Jalti na polotoku Krimu zadnji sestali
veliki trije (Churchill, Roosevelt in Stalin) aprila 1945 je umrl
ameriki predsednik Roosevelt, nasledil ga je Harry Truman;
Dogovarjali so se o povojni ureditvi sveta prila do izraza razlika med
zahodnimi demokracijami in sovjetsko komunistino ureditvijo:
o Stalne lanice Varnostnega sveta OZN (med te uvrstili velike
zmagovalke vojne) imajo pravico veta;
o Razdelitev Nemije in Avstrije na okupacijske cone;
o Stalin obljubil, da bo po nekaj mesecih po porazu Nemije SZ
napovedala vojno Japonski;
o Veine sklepov iz Jalte niso objavili, saj so se e dogovarjali o
premikanju meja kar pa je v nasprotju z obljubami Atlantske
listine;
2. OBRAUN S PORAENCI
Po razlinih ocenah je terjala od 36 do 53 milijonov mrtvih in od 29 do 34
milijonov ranjenih.
V bombardiranjih in mnoinih iztrebljanjih naj bi izgubilo ivljenje od 15 do
20 milijonov ljudi, zaprtih, pregnanih ali razseljenih pa je bilo okoli 45
milijonov.
Na obmoju Jugoslavije naj bi umrlo od milijona do poldrugega milijona
ljudi.
Julija 1945, so se na konferenci v Potsdamu v Nemiji, Truman, Churchill in
Stalin dogovorili, da je treba vojne zloince postaviti pred sodie.
Govorili so tudi o mirovni konferenci in o usodi Nemije. Naprtili so ji
kolektivno krivdo za drugo svetovno vojno.
Sojenje v Nrnbergu je bil najveji proces proti vojnim zloincem.
Mednarodno sodie naj bi predstavljalo pravno in moralno obsodbo
faizma in vojnih zloinov, storjenih v tem imenu.
Obsodili so 22 vodilnih nacistov, 12 od teh je bilo obsojenih na smrt.
V nekaterih deelah pa je oblast obraunavala s kolaboracionisti ienj
kolaboracije imenovano EPURACIJA, je imelo politino in simbolno vlogo,
odstranitev kolaboracionistov pa obraun s preteklostjo in preporoda
nacionalnih drav.
Legalno epuracijo so izvajala civilna, vojaka ali izredna sodia, ki so
kolaboracioniste kaznovali z zaporno kaznijo, usmrtitvijo najpogosteje pa
izgubo dravljanskih pravic;
V vzhodni Evropi je obraun s poraenci potekal drugae;
Sodna preiskava v vzhodnoevropskih dravah ni imela posebne tee;
Veinoma temeljil na pripisovanju kolektivne krivde;

 Epuracija je bila del procesa drubene in politine preobrazbe, sodne in e

pogosteje zunaj-sodne usmrtitve, istke, razlastitve, izgoni in zaporne kazni
so bile mnogokrat namenjen zatiranju politinih nasprotnikov in razrednih
sovranikov komunizma
3. ORGANIZACIJA ZDRUENIH NARODOV
nadomestilo za Drutvo narodov
naloge:
varovanje miru
pospeevanje sodelovanja med dravami
spotovanje mednarodnih obveznosti
reevanje socialnih, kulturnih in humanih problemov
delovati v skladu z naeli pravinosti in mednarodnega prava
ustanovna listina je bila podpisana na mednarodni konferenci v San
Franciscu 26.6.1945 s strani 50 drav
uradno obstaja do 24.10.1945
stalni sede: New York
lanice OZN so lahko vse miroljubne drave (vica ni vkljuena)
organi OZN: generalna skupina, varnostni svet in sekretariat
vsaka lanica ima predstavnika v Generalni skupini OZN, med njenimi
zasedanji vodi delo Varnostni svet, ki ima 15 lanov (10 voljenih in 5
stalnih (ZDA, Rusija, VB, FRA, Kitajska))
temeljni dokument je SPLONA DEKLARACIJA O LOVEKOVIH
PRAVICAH 10.12.1948
SEKRETARIAT OZN kot najviji upravni organ skrbi za delovanje
OZN ter svetuje Varnostnemu svetu vodi ga generalni sekretar;
EKONOMSKO SOCIALNI SVET sestavljajo tevilne komisije, ki
reujejo gospodarske, vzgojne, zdravstvene in socialne probleme v
sodobnem svetu:
UNICEF Mednarodni sklad da pomo otrokom;
UNESCO Organizacija za izobraevanje, znanost in
kulturo;
FAO Organizacija za prehrano in kmetijstvo;
IBRD Mednarodna banka za obnovo in razvoj Svetovna
banka;
WHO Svetovna zdravstvena organizacija;
IMF - Mednarodni denarni sklad;
MEDNARODNO SODIE V HAAGU sestavlja 15 sodnikov, ki jih doloi
Generalna skupina; sodie reuje mednarodne pravne in druge spore,
sodi vojnim zloincem, svetuje Generalni skupini;
KOMISIJE in POSEBNE ORGANIZACIJE, ki reujejo probleme na posameznih
pomembnih podrojih naega ivljenja;
OZN so v obdobju po 2. svetovni vojni kljub hladni vojni, blokovski politiki
in razlinim interesom veliki sil dosegli uspehe kot tudi neuspehe:
od leta 1948 je OZN zahtevala reitev nemkega vpraanja;
1949 posegla v spor med Izraelom in Egiptom;
aktivno sodelovala pri reevanju spopada med blokoma v Koreji;
leta 1955 zaela reevati Alirsko vpraanje;

delovala pri francosko-anglekem napadu na Egipt leta 1956;

neuspena pa je bila pri dogodkih na Madarskem;
od 1957 je zaela reevati vpraanje razoroitve;
ves as sodelovala v mirnih prizadevanjih na Blinjem Vzhodu;
posredovanje ZN proti reimu Sadama Huseina in Iraku, ko je zasedel
Kuvajt;
1994 je OZN povsem odpovedala v Ruandi (genocid Tutsijev nad Hutuji)
Made na OZN jr pustil tudi mlaen odziv na vojno V BIH (Srebrenica)
Njeni uspehi na podroju civilnega delovanja so:
Skrb za begunce,
Gospodarsko nartovanje;
Prepreevanje nalezljivih bolezni
Zagotavljanje hrane in pitne vode;
Omiliti loveko bedo v marsikateri vojni in naravni katastrofi;

4.

BIPOLARNI SVET
Po drugi svetovni vojni se je zaela obsena politina preobrazba.
Drave sil osi Nemija, Japonska in tudi Italija so izpadle iz skupine velesil.
Velika Britanija je izgubila poloaj vodilne svetovne sile, saj je ob koncu
vojne doivljal velike gospodarske pretrese.
Najbolj se je okrepila vloga ZDA in Sovjetske zveze (ZSSR).
ZDA vojne na domaem ozemlju niso imele (e izvzamemo napad na Pearl
Harbor), med vojno pa se je razvila v vodilno zahodno velesilo. Imeli so
zelo razvito vojako tehniko, kot prvi so razvili atomsko bombo, kasneje e
vodikovo bombo in razline raketne sisteme.
SOVJETSKA ZVEZA pa so se z uporabo vojake moi in diplomacijo
poskuale obvarovati imperialistinih drav. Tako so oblikovale veliko
vplivno obmoje, ki je obsegalo celotno vzhodno Evropo in skoraj ves
Balkan. Tudi Sovjetska zveza je kmalu razvila atomsko oroje in vodikovo
bombo.
HLADNA VOJNA
Opredelitev pojma:
trd, grenak mir
stanje, v katerem ni ne vojne ne miru
neprestano politino in obasno tudi lokalno vojako
napetost po vojni v obdobju bipolarnosti
Trajalo je od konca 2. sv. vojne (razlini mejniki- Trumanova doktrina,
razdelitev Nemije, korejska vojna) do leta 1989/90 (razlini mejniki
ureditev trakega vpraanja, podpis avstrijske dravne pogodbe,
ustanovitev nemkih drav).
Vzroki:
ideoloki razlogi oz. politina nesoglasja
strah pred socializmom
strah pred svetovno revolucijo
Delitev hladne vojne:

as klasine hladne vojne: neposredno po drugi svetovni vojni

konec 50-ih let 20.st.
popuanje napetosti: po kubanski krizi leta 1962

5. OBLIKOVANJE ZAHODNEGA BLOKA

TRUMANOVA DOKTRINA je nastala po pronji grke vlade za finanno,
gospodarsko in vojako pomo ZDA.
Truman je za Grijo in Turijo predlagal finanno pomo, da bi tako zajezil
sovjetski vpliv.
Poleg finanne pomoi pa naj bi tja poslal e civilne in vojake
strokovnjake, s tem so ZDA pokazale da so pripravljene svobodni svet z
vsemi gospodarskimi pa tudi vojakimi sredstvi zavarovati pred totalitarno
sovjetsko vladavino.
MARSHALLOV PLAN (finanni minister ZDA):
nastal je junija 1947
nadaljevanje in razirjenje Trumanove doktrine
program za obnovo svetovnega gospodarstva in hkrati obnovitve
demokratino meanske ureditve;
zagotavljanje finanne pomoi vsem dravam, tudi SZ v viini 13
milijard $
SZ in V evropske drave so pomo odklonile (poskus restavracije
kapitalizma)
SZ je odgovorila na Trumanovo doktrino in Marshallov plan z
ustanovitvijo INFORMACIJSKEGA BIROJA KOMUNISTINIH IN
DELAVSKIH PARTIJ INFORMBIRO leta 1947.
Zahod je po drugi svetovni vojni prevzel moan strah pred komunizmom.
Posebej v ZDA je povzroil pravo histerijo.
Leta 1947 so v ZDA ustanovili Centralno obveevalno agencijo
(CIA Central Intelligence Agency), zaradi boja proti
naraajoemu sovjetskemu vplivu in naraajoemu komunizmu.
Agencija naj bi tudi zagotavljala ameriki vpliv in ohranjanje ali
nastavljanje proamerikih reimov.
Makartizem je politina gonja v ZDA, ki je preganjala leviarsko usmerjene
posameznike in spremljala politine nazore dravljanov.
Ime je dobil po senatorju Josephu McCarthyu, ki je vodil posebno senatno
komisijo za preiskovanje protiamerike dejavnosti.
Komisija je tevilne amerike dravljane obsodila prosovjetske dejavnosti le
na podlagi suma.
Lov na arovnice se je konal leta 1954, ko je McCarthy obsodil tudi
obrambnega ministra Roberat Stevensa in priel v konflikt s Pentagonom.
Najbolj znani nedolni rtvi sta bila zakonca Julius in Ethel Rosenberg, ki sta
bila obtoena za atomsko vohunstvo v korist Sovjetske zveze.
VOJAKA ZVEZA SEVERNOATLANTSKI PAKT NATO

 Marca 1948 so Velika Britanija, Francija, Italija in deele Beneluksa

podpisale pogodbo o vojaki, gospodarski in kulturni zahodni
zvezi.
Aprila 1949 je na tej podlagi ustanovljen NATO (North Atlantic
Treaty Organization Severnoatlantski pakt), ki je zdrueval 10
zahodnoevropskih drav (Danska, Belgija, Francija, Italija, Nizozemska,
Islandija, Luksemburg, Norveka, Portugalska, Velika Britanija), Kanado in
ZDA.
Namen organizacije vojaka pomo lanicam in varnost v svetu, sede
organizacije pa je v Bruslju. Predvsem pa je NATO nastal zaradi
prosovjetskih sil v vzhodni Evropi, ZDA pa so lahko preko NATA obkroile
Sovjetsko zvezo z oporii.
Leta 1952 sta se pridruili Grija in Turija, leta 1955 ZR Nemija in leta
1983 panija.
Leta 1999 so se paktu pridruile Madarska, eka in Poljska.
V letu 2004 so se pridruile Slovenija, Slovaka, Bolgarija, Romunija,
Estonija, Latvija in Litva.
Ob NATO

so nastale tudi manje dvo ali vestranske pogodbe:

RIO (Latinska Amerika ZDA si pridobijo nadzor nad celino)
ANZUS (med ZDA, Avstralijo in Novo Zelandijo)
SEATO (povezava JV Azije Tajska, Pakistan, Filipini, Nova
Zelandija, Avstralija ter ZDA, VB, FRA)
CENTO ali Bagdadski pakt (VB, Turija, Iran, Pakistan; ZDA le
neformalno)

6. SOVJETIZACIJA VZHODNE EVROPE

Ob koncu vojne je SZ s svojo RA popolnoma nadzorovala vso
Vzhodno Evropo: Poljsko, Vzhodni del Nemije, okupacijsko cono v
Avstriji, ekoslovako, madarsko, Romunijo in Bolgarijo, velik
vpliv v Jugoslaviji;
Komunistine sile so imele velik vpliv tudi v Franciji in Italiji,
prosovjetske politine sile so postopoma prevzemale oblast in tamkajnje
drave so postali SOVJETSKI SATELITI;
na obmoju pod vplivom SZ se je zael razvoj t.i. LJUDSKE DEMOKRACIJE:
politina ureditev, ki naj bi bila napredneja od klasine parlamentarne
demokracije;
kot prelomna faza iz kapitalistine v socialistino drubo;
uveden enopartijski sistem in drubena ureditev po sovjetskem vzoru;
SZ je odgovorila na Trumanovo doktrino in Marshallov plan z
ustanovitvijo INFORMACIJSKEGA BIROJA KOMUNISTINIH IN
DELAVSKIH PARTIJ INFORMBIRO leta 1947.
Z njim je hotela okrepiti nadzor nad svojim taborom (razlog za spor
informacijskega biroja z Jugoslavijo 1948);
konec januarja 1949 je nastal SVET ZA VZAJEMNO GOSPODARSKO
POMO SEV, v katerega so se vkljuile drave Bolgarija, Poljska,
Madarska, ekoslovaka, Romunija in SZ
maja 1955 so socialistine drave (Poljska, NDR, ekoslovaka,
Madarska, Romunija, Albanija, SZ) s pogodbo o prijateljstvu,
sodelovanju, medsebojni pomoi in skupni vojski ustanovile
VARAVSKI PAKT

 Varavski pakt je razpadel s padcem komunizma v Evropi leta 1989,

uradno pa je bil razpuen leta 1991
Za poenotenje politinih ciljev vzhodnega bloka je bil septembra
1947 ustanovljen Informacijski biro komunistinih in delavskih
strank (INFORMBIRO).
lanice so bile vse komunistine stranke socialistinih drav ter
komunistini partiji Italije in Francije.
28. junija 1948 je bila Jugoslavija, zaradi spora med Titom in
Stalinom, izkljuena iz te organizacije.
V letu 1949 je sledila ustanovitev gospodarske asociacije SEV Svet za
vzajemno gospodarsko pomo, ki naj bi bila protiute Marshallovemu
nartu.
7. EVROPSKA KRIZNA ARIA
NEMKO VPRAANJE
konferenca v Jalti (od 4. 11. 1945) Churchill, Stalin in Roosevelt (zelo
bolan) dogovorili:
o razdelitvi Nemije na tiri okupacijske cone (eno dobila tudi
Francija);
5.6.1945 so zavezniki prevzeli vrhovno oblast v Nemiji ter
premagano Nemijo iz meja iz leta 1937 razdelili na tiri
okupacijske cone;
25.7.1945: ameriko, francosko, britansko in sovjetsko.
Ta delitev drave je veljala vse do ustanovitve dveh drav.
glavno mesto Berlin naj bi zavezniki upravljali skupaj;
zaradi nesoglasij so razdelili tudi Berlin na okupacijske cone
v posameznih conah so zavezniki ustanovili VLADE CON, ki so imele
omejeno suverenost;
medsebojna nesoglasja med vladami posameznih con je skual reevati
zavezniki NADZORNI (KONTROLNI) SVET, ki je vladal v Nemiji v letih
1945 1948;
da bi prepreili gospodarsko zmedo, so zahodni zavezniki marca 1948 v
svojih conah zamenjali nemko marko;
SZ je po protestu tudi sama zamenjala denar;
kljub obveznostim, da obravnavajo vse tiri zasebne cone kot enotno
gospodarsko obmoje, so izpeljali na svojih ozemljih razline denarne
reforme);
zato so sovjetski predstavniki iz nazornega sveta izstopili;
1948 se je tako zavezniki nadzorni svet kot najvije upravno telo v
zasedeni Nemiji zadnji sestal;
Prva berlinska kriza
sovjetska vojska je 24.6.1948 zaprla vse dostope v zahodni Berlin;
s tako nastalo blokado mesta se je zaela PRVA BERLINSKA
KRIZA;
ZDA so skupaj z VB zaeli oskrbovati odrezano mesto z letali najvejega
ZRANEGA MOSTU v zgodovini)
zaradi uspene preskrbe je vodstvo SZ 12.5. 1949 blokado ukinila;
Britanci in Ameriani so e januarja 1947 svoji coni zdruili;
aprila 1949 se jima je prikljuila e francoska cona;
23.5.1949 je iz teh treh cona nastala ZVEZNA REPUBLIKA NEMIJA;

 7.10.1949 pa je iz sovjetske okupacijske cone nastala NEMKA

DEMOKRATINA REPUBLIKE;
1953 - Demonstracije v vzhodnem Berlinu
leta 1953 so v vzhodnem Berlinu in na srednjenemkih in sakih
industrijskih obmojih nastale mnoine stavke in demonstracije
NDR;
vstajo so povzroile visoke reparacije, slaba preskrba s hrano in spoznanja
o zahodnem nainu ivljenja;
zahtevali so izboljanje socialnih razmer, izboljanje gospodarskih razmer,
svobodne volitve, odstop vlade Socialistine enotne stranke Nemije;
upor so zaduile ete SZ;
mnoice vzhodnih Nemcev so beale v Zahodno Nemijo;
zato sta vzhodna nemka vojska in policija (leta 1953) zaprla mejo
z Zahodno Nemijo;
povzroi mnoine pobege Vzhodnih Nemcev v zahodni Berlin;
Zaradi mnoinih prebegov so se oblasti v NDR, na razmejitveni
rti z zahodnim delom mesta, zaele graditi zid BERLINSKI ZID, s
katerim so nameravali prepreiti pobege iz drave
(postane simbol razdeljenosti nemkega naroda in sveta);
V asu, ko je zid delil Berlin, je umrlo najmanj 136 ljudi, ki so se eleli iz
Vzhodne Nemije prebiti na drugo stran meje.
Vse do padca, 28 let po njegovi postavitvi, je bil zid simbol elezne zavese,
ki je loevala "kapitalistini" Zahod in "komunistini" Vzhod, neposredne
posledice postavitve zidu pa so bile uniujoe.
9. novembra 1989 je padel berlinski zid, ki je predstavljal simbol
zloma komunizma in delitve mesta, drave, Evrope.
AVSTRIJSKO VPRAANJE
Avstrija je bila kot Nemija razdeljena na okupacijske cone (od 1945 do
1955)
Postala je neke vrste tampon drava med vzhodom in zahodom
s podpisom AVSTRIJSKE DRAVNE POGODBE so se odloili za
obnovo Avstrije v predvojnem obsegu (ele leta 1955)
s Pogodbo o Avstriji so:
Avstrijo priznali kot samostojno dra
Bile priznane meje pred 11.3.1938
Morale tuje ete zapustile njeno ozemlje
Ji prepovedali zdruitev z ZRN
Podpisali vojako nevtralnost
eprav sta slovenska partizanska vojska in jugoslovanska armada
osvobodili celotno slovensko etnino ozemlje, so se morali maja umakniti s
Koroke, ker so zavezniki sklenili, da se bo avstrijska dravna meja
obnovila v predvojnem obsegu;
Tako je pogodbo podpisala tudi Jugoslavija, ki je s tem priznala stare meje
z Avstrijo;
v zameno za nas, Slovence (tudi Hrvate na Gradianskem) je z
zelo pomembnim SEDMIM LENOM Avstrijske dravne pogodbe, ki
je Slovencem in Hrvatom v Avstriji zagotavljal zaito in s tem vse
manjinske pravice;
dejansko je poloaj manjin v Avstriji e vedno problematien, saj
se pravice zapisane v 7. lenu, niso uveljavile v resninem
ivljenju;

 TRAKO VPRAANJE
Julijsko krajino so z DEVINSKIM SPORAZUMOM 20. junija 1945
razdelili po Morganovi liniji na:
CONO A, ki je bila pod anglo-ameriko vojako upravo
obsegala ozemlje Trsta, Gorice in Tria z njihovo okolico ter Pulj, ki
je bil tako odrezan od Istre, ni pa obsegala Beneke Slovenije in
Kanalske doline, eprav je Jugoslavija to zahtevala;
CONO B, ki jo je upravljala jugoslovanska vojska, obsegala pa
je Primorsko, Istro z Reko in nekaj otokov, skratka preostalo
slovensko in hrvako ozemlje, ki je bilo pred drugo svetovno vojno
pod Italijo;
vpraanje jugoslovanske meje so reevali na mirovni konferenci v Parizu
julija 1947 so se dogovorili da:
Jugoslavija dobi nekdanje italijanske pokrajine Reko in Zadar in dele
pokrajin Pulj, Gorica in Trst, Pripada ji celotna cona B, od cone A pa
Kras, del Vipavske doline do Gorice, Soka dolina do Bovca in
Predela, Brda in Breginjski kot;
Italija dobi Kanalsko dolino, Beneko Slovenijo in Gorico;
ves as pa je bil kot poseben problem postavljalo vpraanje pripadnosti
Trsta v mestu je bila italijanska veina, a je bilo zaledje popolnoma
slovensko;
zato je Jugoslavija na mirovni konferenci predlagala status sedme
jugoslovanske republike;
po sprejetem francoskem predlogu pa so sklenili ustanoviti
posebno tampon dravico SVOBODNO TRAKO OZEMLJE (STO)
nastala je 15. septembra 1947;
tudi STO je bilo razdeljeno na dve coni in sicer:
cono A STO, ki je obsegala Trst z okolico, bila je pod zavezniko
anglo-ameriko upravo;
cono B STO, ki je obsegala Koper in Buje u okolico, bila je pod
upravo jugoslovanske vojske;
v prihodnosti bi morali obe coni dobiti skupnega guvernerja (upravnika)
to se ni nikoli zgodilo, saj STO kot samostojna dravica ni nikoli v resnici
obstajala;
v coni A je bil uradni jezik italijanina, eprav bi morala biti oba,
razveljavljeni tudi niso bili tevilni faistini zakoni;
iz cone B pa so se v letih po vojni izselili tevilni Italijani (OPTANTI);
dravi sta sklenili poseben sporazum, po katerem so optanti dobili od
italijanskih in jugoslovanskih oblasti primerno odkodnino;
meja je bila vzrok za tevilne napetosti med Jugoslavijo in Italijo;
maja 1952 sta VB in ZDA na osnovi londonskega sporazuma iz leta
1948 objavili odloitev, da bosta cono A STO prepustili Italiji;
ko sta oktobra 1953 to hoteli storiti, je zaradi kopienja
jugoslovanske in italijanske vojske ob skupni meji nastala
TRAKA KRIZA velika verjetnost izbruha nove vojne;
sledila so pogajanja, ki so se konala 5. oktobra 1954 s podpisom
drugega LONDONSKEGA MEMORANDUMA oziroma Spomenice o
soglasju;

 dogovorili so se, da je skoraj celotna cona A STO pripadala Italiji,

cona B STO pa Jugoslaviji;
narodnim manjinam na obeh straneh meje sta obe dravi jamili vse
pravice;
to mejo z malenkostnimi popravki sta Italija in Jugoslavija potrdili
leta 1975 z OSIMSKIM SPORAZUMOM- obe dravi obvezali da bosta
z ustrezno zakonodajo zaitili manjine;
DESTALINIZACIJA
Ob Stalinovi smrti, marca 1953, je Sovjetska zveza onemela.
Trideset let dominacije v politinem ivljenju, trideset let nemirne in burne
zgodovine.
Oblast je prevzelo kolektivno partijsko vodstvo, kjer si je vodilno
vlogo izboril Nikita Hruov.
Na 20. kongresu, februarja 1956 je v tajnem poroilu (kult osebnosti in
njegove posledice) stalinizem oznail za deformacijo leninizma in
zael z kritiko Stalinove vladavine, odpravo nekaterih najhujih
posledic destalinizacija.
V nekaterih dravah poasi zaele spremembe.
Povsod je prilo do sprememb v ekonomskem usmeritvi.
Zmanjevali so investicije v korist potronje, manji poudarek so dali teki
industriji v korist lahki, zmanjevali so pritisk na kmete zaradi
kolektivizacije, vejo pozornost so namenili ivljenjskemu standardu
dravljanov.
Veje razlike pa so se pokazale na drugih podrojih. Povsod je prilo do
elje, da se odvre t.i. stalinistini model socializma, kar je nalo izraz v
zahtevah za neodvisnost in za demokracijo.
POLJSKA IN MADARSKA VSTAJA
Krizi na Poljskem in Madarskem, ki so si sledile v razmiku nekaj dni so
imele svoj vpliv ena na drugo, razvijale pa so se razlino.
Oboji so pred sovjetsko vlado postavili podobno dilemo in jo prisilili v teke
odloitve.
Tako na Poljskem, kot na Madarskem se je sovjetska vlada znala pred
narodnimi gibanji v katerih je prevladovalo neodobravanje njihove politike
in njenih intervencij.
V obeh primerih so bili sovjetski voditelji razdeljeni in reagirali so zelo
pozno in prenagljeno.
POLJSKA
Na Poljskem so e leta 1954 zaeli z rehabilitacijami politinih zapornikov
(leta 1951 zaprt Gomulka je bil po-tiho spuen na svobodo) in ukinitvijo
monega Ministrstva za varnost.
Jeseni leta 1956 so se v mestih zaele mnoine delavske demonstracije in
stavke, ponekod tudi oboroeni spopadi s policijo in vojsko, ki so terjali po
uradnih podatkih 38 mrtvih in okrog 200 ranjenih, po neuradnih pa veliko
ve.
Demonstranti so povsod poleg socialnih zahtev postavljali tudi politine,
predvsem demokratizacijo in obraun s stalinizmom.
Poljsko vodstvo je bilo razdeljeno na stalinistino (Rokosovski) in
protistalinistino (Gomulka) strujo.
Stalinistina struja se je odloila, da bo uporabila sovjetske ete, ki so bile
stacionirane na Poljskem na podlagi Varavskega pakta.

 Protistalinistini tabor je organiziral oboroene skupine delavcev, ki so bile

pripravljene na vojako posredovanje.
Vojako posredovanje je prepreil politini dogovor.
Najviji sovjetski voditelji Hruov, Mikojan, Molotov in Kagagnovi, so po
dolgotrajnih in munih pogajanjih konno dali soglasje k reitvi, ki je
pripeljala na oblast demokratino strujo pod vodstvom Wladislawa
Gomulke.
Kaj so Poljakom prinesle zahteve po spremembi reima?
Pridobitve, ki so jih dobili Poljaki leta 1956 so se zdele impresivne, ampak
veliko od njih se jih je kmalu izgubilo.
Delavski sveti so ostali, padli pa so pod kontrolo partije in izgubili svojo
vitalnost.
Porast pla se je izniila z inflacijo; ekonomija ni bila pomlajena; veina
koristi od svobode je imela kulturna sfera nekako do zgodnjih 60-tih let;
tudi Gomulka je postal vedno bolj avtoritativen.
Na drugi strani, pa je na dveh osnovnih stvareh Poljska bila spremenjena in
odslej e bolj oddaljena od ostalih drav Vzhodne Evrope.
Madarska
Burno je bilo vso leto 1956, lo je za zelo oster in hud spopad med
stalinistinimi in demokratinimi silami.
Stalinizem, je poosebljal partijski voditelj Matyas Rakosi, je bil na
Madarskem e zlasti trd, primitiven in krvav, zato je bil tudi odpor proti
njemu toliko huji.
Pod pritiskom javnosti je julija Rakosi odstopil, toda zamenjal ga je prav tak
stalinist Ern Ger.
Javnost ni bila zadovoljna, politino vrenje se je nadaljevalo in postajalo
vedno moneje.
Poljski dogodki so bili olje na ogenj madarskega nezadovoljstva. Oktobra
je prilo v Budimpeti in drugih mestih do mnoinih demonstracij.
V Budimpeti je ve ljudi demonstriralo na ulicah z gesli, ki so zahtevala
iroko demokratizacijo, spremembe v vodstvu in obraun s stalinisti, umik
sovjetskih et iz Madarske, ter enakopravne odnose s Sovjetsko zvezo.
Zaeli so se prvi neredi in izbruhnil je pravi oboroeni upor.
Sovjetske tankovske in oklepne enote, ki so skupaj z monimi oddelki
pehote zaele duiti vstajo v Budimpeti, ki je terjala ve tiso mrtvih in
ranjenih.
Vstaja se je razirila tudi na druga mesta.
Po treh dneh se je vsaja za silo pomirila, k temu je prispevalo tudi to, da so
odstavili osovraenega Gerja, ki ga je zamenjal Janos Kadar, prosovjetsko
usmerjen.
Na zaetku novembra so zaele sovjetske sile ponoven napad na
Budimpeto, zaela se je estdnevna krvava vojna.
Boji so zahtevali veliko rtev na obeh straneh.
Sovjetska intervencija je imela mone elemente pravega vojnega spopada
med dvema socialistinima dravama, saj je proti intervenciji nastopil del
redne madarske armade.
Revolucija je pokazala, da ne glede na komunistine nasprotnike, Sovjetska
zveza posreduje, da zaiti svoje strateke interese.
Dogodki so zavrli destalinizacijo v drugih dravah.
ZLOM EKE POMLADI

 Komunisti so prevzeli oblast leta 1948, na sovjetizacijo pa se je drava

zaradi svoje razvitosti in demokratine tradicije le steka privadila.
Junija 1953 je prilo do delavskih nemirov.
Leta 1954 pa je odmeval proces proti bivim komunistom, ki pa se ni zgodil
zaradi sovjetskega pritiska ampak zaradi notranjih bojev.
Maja 1956 je ekoslovaka vlada razglasila denarno reformo, ki je
pomenila takojen in bistven dvig cen hrane in 12% znianje pla.
To so imenovali kot drobilni udarec proti nekdanjim kapitalistom.
Tudi delavci v teki industriji, ki so v komunistinem sistemu delali dobro,
so reagirali zelo ostro.
Politina temperatura je rasla, tako kot ivljenjski stroki in vnele so se
demonstracije in stavke.
Izraziteja destalinizacija pa se je zaela ele v drugi polovici estdesetih
let.
Stalinistinega voditelja Antonina Novotnega je leta 1968 zamenjal
Aleksander Dubek.
Dubok je ljudem zagotovil dravljanske narodnostne pravice.
Izpeljali so decentralizacijo, federalizacijo republike in gospodarsko
reformo.
V estdesetih letih pa so se znotraj KP zaeli reformni procesi, ki so
pripeljali do t.i. 'prake pomladi'.
Ljudje so podpirali reforme in Dubka, proces pa je prekinila intervencija sil
Varavskega pakta, avgusta 1968.
Ljudje so z demonstracijami kazali nezadovoljstvo s posegom invazijskih
sil.
V Pragi so zagali sovjetski tank, ves poseg pa je zahteval 30 ivljenj in 300
ranjenih.
Razumniki v Jugoslaviji so zelo ostro protestirali na napad na
ekoslovako, oblast pa je reagirala zelo zadrano.
Voditelji vzhodnega bloka so dogodke na ekoslovakem oznaili kot
kontrarevolucijo;
V noi z 20. na 21. avgusta 1968 so vojaki Varavskega pakta iz SZ,
Poljske, Madarske in NDR vdrli na eko in zasedli Prago;
Dobuka in njegove sodelavce so aretirali in odpeljali v Moskvo, kjer so
podpisali t.i. moskovski protokol, s katerim so se odrekli reformam in
privolili v okupacijo svoje drave;
Obdobje politinih istk in stroge cenzure, ki je sledilo po zlomu prake
pomladi, so kremeljski voditelji poimenovali normalizacija;
SZ je utrdila svojo nadoblast v vzhodnem bloku in dokazala, da bo vsak
poskus demokratizacije sistemov sproil sovjetsko vojako intervencijo;
8. POVEZOVANJE ZAHODNE EVROPE
leta 1947 so podpisale VB, FRA, ITA, Belgija, Nizozemska in
Luksemburg POGODBO o VOJAKI, GOSPODARSKI IN KULTURNI
ZVEZI;
leta 1949 so ustanovili SVET EVROPE (posvetovalno telo) s
sedeem v Strasbourgu;
Leta 1950 je Svet Evrope sprejel Evropsko konvencijo o lovekovih
pravicah Evropsko sodie za lovekove pravice;
9.5.1950 podpis SCHUMANOVE DEKLARACIJE (Robert SCHUMAN
predlagal oblikovanje skupnega trga na podroju jekla in
premoga);

 Aprila 1951 je bila v Parizu podpisana pogodba o Evropski

skupnosti za premog in jeklo (ESPJ)s sedeem v Luksemburgu.
Skupnost je nastala na osnovi narta o gospodarski in politini obnovi
Evrope, ki ga je pripravil francoski zunanji minister Robert Schuman.
Marca 1957 je s podpisom Rimskega sporazuma, nastala Evropska
gospodarska skupnost The European Economic Community
(EGS), ki je najprej povezovala deele Beneluksa, Francijo, Italijo
in ZRN in Evropsko skupnost za jedrsko energijo (EURATOM)
Zagotovil je podlago za hitreji gospodarski razvoj. Pospeili so blagovno
menjavo z znianjem carin in odpravljanjem ovir v trgovanju.
Oblikovale so skupen kmetijski trg z zagotovljenimi cenami, pozorni pa so
bili tudi na trgovino z industrijskimi izdelki in kmetijskimi pridelki.
Leta 1960 je bila na britansko pobudo ustanovljena Evropska
skupnost za svobodno trgovino (EFTA).
leta 1967 se vse tri skupnosti zdruijo v EVROPSKO SKUPNOST
leta 1979 prve volitve v EVROPSKI PARLAMENT ( tako v Evropski
skupnosti nastanejo monosti za oblikovanje gospodarskih, denarnih in
politinih zvez)
gospodarski problemi zlasti naftni krizi (1973, 1979) zavrli nadaljnje
oblikovanje EGS;
leta 1991(po razpadu vzhodnega bloka)- MAASTRICHTSKA
POGODBA oz. pogodba o Evropski uniji (politino sodelovanje in
povezovanje lanic EGS);
po sporazumu iz Maastrichta na Nizozemskem se je lata 1993
uveljavilo novo ime EVROPSKA ZVEZA ali EVROPSKA UNIJA ;
oblikovati so zaeli:
skupno zakonodajo
skupni trg
odpravljali notranje meje
enotno valuto (EURO)
skuajo oblikovati skupno zunanje politiko, obrambo in finanno
politiko
varovanje koristi posameznih lanic so zagotovili z uporabo pravice
veta;
Povezovanje Evrope in iritev EU ne poteka brez teav.
V EU ni hotela vstopiti Norveka, Danci pa so na referendumu dvakrat
odloali o vkljuitvi.
V dravah nekdanjega vzhodnega bloka se kaejo predvsem gospodarske
teave, na ozemlju drav nekdanje Jugoslavije pa teave zaradi posledic
nedavne vojne in gospodarske blokade.
Nekatere drave so tako postale pridruene lanice.
V doloenih rokih se morajo prilagoditi razmeram v EU (zakonodaja,
gospodarstvo, demokratizacija, ), kajti le tako si lahko obetajo
polnopravno lanstvo.
ES se pridruijo Irska ter Velika Britanija in Danska, ki sta izstopili iz EFTE.
Evropski skupnosti se leta 1981 pridrui Grija.
ES se pridruita panija in Portugalska, ki predhodno izstopi iz EFTE.

 Avstrija, vedska in Finska izstopijo iz EFTE in postanejo polnopravne

lanice EU (1995).
9. TRETJI SVET
DEKOLONIZACIJA
Po drugi svetovni vojni se je poleg vzhodnega in zahodnega bloka
oblikoval t.i. TRETJI SVET- svet gospodarsko manj razvitih drav,
veinoma nekdanjih kolonij;
Obdobje hladne vojne je v tretjem svetu sovpadalo z naglim
osvajanjem kolonij DEKOLONIZACIJO na stiiu interesov
velesil v tretjem svetu pa je pogosto prihajalo do oboroenih
spopadov;
Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska, panija in Italija
so imele v dvajsetih letih okoli 200 milijonov prebivalcev, obvladovale pa
so 700 milijonov prebivalcev v kolonijah.
70 odstotkov celotne zemeljske povrine je bilo v kolonialnem sistemu.
Pred drugo svetovno vojno so bile neodvisne samo Liberija in Egipt.
Dekolonizacija je potekala v tirih fazah:
v prvi fazi med leti 1944 in 1949 so se osvobodile drave z daljo
tradicijo upiranja,
med leti 1950 in 1959 je bil proces poasneji.
Leto 1960 je pomenilo prelomnico in v naslednjih letih se je
osamosvojilo najve drav.
Britanci so kolonijam dopuali osamosvojitev na miren nain, nase
pa so jih e naprej vezali politino in ekonomsko.
V sedemdesetih letih 20. stoletja so bili samo e 4 odstotki povrine
in 1 odstotek prebivalstva v kolonialnem sistemu.
Drave, so danes samostojne, dejansko pa jih obvladujejo velike sile
neokolonializem.
Velike sile imajo e vedno ekonomski ali strateki interes, vmeavanje pa
opraviujejo s skrbjo za demokracijo, ki pa je pretveza za razline podpore
diktatorskim reimom, dravnim udarom in podobno.
KITAJSKA IN VZPON KOMUNISTINE KITAJSKE
dravljanska vojna (1946-49) se je konala z zmago komunistov
pod vodstvom Mao Tse Tunga je nastala socialistina Kitajska
Ljudska republika Kitajska
ankajek se je umaknil na Formozo (Tajvan)
Kitajski komunisti so sprva sledili sovjetskemu vzoru (kolektivizacija,
podravljenje, nasprotnikom napovedali oster razredni boj;
Ob koncu 50. let je med Kitajsko in SZ izbruhnil spor Kitajska SZ oitala,
da popua zahodu;
Njune odnose skali tenja po ideoloki prevladi v mednarodnem
komunizmu in nesoglasja glede meja med dravama;
Mao Tse Tung je skual konec 50. let pospeiti gospodarski razvoj (jeklo)
hkrati pa zmanjal kmetijsko proizvodnjo;
Dve zaporedni sui sta v dravi povzroili hudo lakoto;
Sledi kritika Mao Tse Tungu in 1966 se sproi KULTURNA REVOLUCIJA;

 Mladina je bila organizirana v Rdeo gardo, ki je obraunavala z Maovimi

resninimi in domnevnimi nasprotniki;
Milijoni Kitajcev so bili rtve terorja fanatinih rdeih gardistov;
Vzporedno s politino istko se je krepil kult velikega vodje

edino merilo

resnice postane Rdea knjiica z Maovimi spisi;

Leta 1969 se je kulturna revolucija konala;
Od konca 70. let se je Kitajska gospodarsko edalje bolj odpirala zahodu;
KOREJSKA VOJNA (1950 -1953) (Koreja nekdanje Japonsko ozemlje)
Korejo so zavezniki po vojni v skladu z jaltsko konferenco razdelili
po 38. vzporedniku
Severni del je zasedla SZ - Juni del pa ZDA ;
leta 1948 sta nastali tako neodvisna DEMOKRATINA REPUBLIKA
KOREJA (Sever-komunistina vlada) in REPUBLIKA KOREJA (Jug)
v S delu je zavladal voditelj komunistino usmerjenega
osvobodilnega gibanja Kim Il Sung
dogovor o svobodnih volitvah po petih letih ni bil izveden
27.6.1950 je S Koreja zaela ofenzivo: napadla in zasedla Seul;
varnostni svet OZN jo je oznail za agresorja, zato so sile OZN iz 16 drav
pod vodstvom generala Douglasa MacArthurja izvedle protinapad, v
katerem so severnokorejske ete pregnali do kitajske meje;
v vojno so se nato vmeali e Kitajci, in sicer na stran S Koreje
ogromno rtev: okoli 3 milijonov.
premirje je bilo podpisano leta 1953 (vojna ni niesar reila)
eprav tudi v Juni Koreji ni politine svobode, reim dopua gospodarsko
svobodo drava je postala ena vodilnih industrijskih sil Daljnega vzhoda;
VIETNAMSKA VOJNA(1964-75) -oznaka za dravljansko vojno po
zaetku obsenega vojakega posredovanja ZDA po letu 1964
delitev ob koncu vojne na S in J Vietnam
septembra 1945 je pod vodstvom Ho i Minha nastala socialistino
usmerjena DEMOKRATINA REPUBLIKA VIETNAM
francoski poskus obnovitve oblasti v Vietnamu je povzroil 8. let trajajoo
vojno
odloilen je bil poraz Francozov pri Dien Bien Fuju leta 1954
na konferenci v enevi leta 1954 so potrdili delitev Vietnama po
17. vzporedniku na:
DEMOKRATINO REPUBLIKO VIETNAM (S Vietnam - komunistini)
in
REPUBLIKO VIETNAM (J Vietnam),
hkrati sta nastala e Laos in Kamboda
v J Vietnamu se je razvilo mono komunistino gverilsko gibanje
VIETKONG, ki se je prizadevalo za zdruitev Vietnama
ZDA so podprle J Vietnam (podpora juno vietnamskim oblastem), leta
1964 je predsednik Johnson dobil od kongresa soglasje k posredovanju
(vojna proti komunizmu)
zaradi napada severno-vietnamskih patruljnih olnov na ameriki ruilec v
Tonkinkem zalivu (avgusta 1964) je Johnson ukazal bombardiranje S
Vietnama
vojna se je razirila na ves vzhodni del Indokitajskega polotoka
vekrat so Ameriani posredovali v Laosu in Kambodi, da bi pretrgali
oskrbovalne poti Vietkonga

ogromno rtev
uporaba nedovoljenih sredstev (napalm, kemino in bioloko oroje)
Ameriani so se zaeli maja 1968 v Parizu pogajati o miru
januarja 1973 so dosegli sporazum ZDA so se umaknile iz
Vietnama
sledi zdruitev Vietnama leta 1976 v SOCIALISTINO REPUBLIKO
VIETNAM

KAMBODA (KAMPUIJA)
med vietnamsko vojno je doivela ve napadov
po letu 1970 izbruhne dravljanska vojna
sredi 70-ih 20.st. so na oblast prili Rdei Kmeri ( voditelj Pol Pot) krvavo
strahovlada (umrlo okoli tretjino preb.)
leta 1979 jo zasede zdrueni Vietnam in zrui Potov reim
leta 1990 se je Vietnam zaradi gospodarske krize in izgube sovjetske
podpore moral umakniti
vietnamski zasedbi je sledilo nadzorstvo OZN, toda razmere v dravi se
niso umirile;

BLINJEVZHODNA KRIZA JUDOVSKO VPRAANJE

Balfourjeva deklaracija (zunanji minister, 2.11.1917): pismo sionistu lordu
Rothschildu, v katerem je VB obljubila domovino Judom v Palestini, e pri
tem ne bodo prizadete verske in dravljanske pravice ne-idovskih narodov
mono sionistino gibanje (sionizem gibanje, ki se zavzema za vrnitev
idov v Palestino, ustanovljeno je bilo leta 1897.
OZN je leta 1947 s posebno resolucijo predlagala ustanovitev
idovske in palestinske drave v Palestini
idje so po odhodu britanskih vojakih sil in izteku britanskega
mandata v Palestini pod vodstvom DAVIDA BEN GURIONA maja
1948 razglasili ustanovitev IZRAELA (meje nove drave e niso bile
doloene)
po razglasitvi so se zaeli spopadi med Arabci in Izraelci 1.
arabska-izraelska vojna (1948)
sosednje arabske drave (Sirija, Libanon, Jordanija, Egipt) so napadle Izrael
in bile poraene, idje so zasedli veino palestinskega ozemlja, ostanek pa
je dobila Jordanija
posledica je bil mnoien beg arabskih Palestincev (okoli 1 milijona)
ostale izraelsko-arabske vojne: strateko pomembna lega, nafta in sueki
prekop so bili razlogi za izbruh ve arabsko-izraelskih vojen;
v spopade so se ves as vmeavale posredno ali neposredno tudi velesile:
Izraelce v zaetku podpirale ZDA in SZ;
Arabce podpirala VB;
Ko b nekaterih arabskih dravah prevzamejo oblast revolucionarji je SZ
zaela podpirati Arabce, VB Izrael, pozneje VB nadomestijo ZDA;
Palestina tako ostane eno stalnih kriznih ari, na katerih se kriajo
interesi velikih sil;

SUEKA VOJNA LETA 1958:

vpletene VB, FRA, Egipt in Izrael
povod: oktobra 1958 so Egipani nacionalizirali Sueki prekop
VB in FRA sta z Izraelom sklenili vojaki sporazum (letalske enote), ki je
nato nepriakovano napadel Sinaj

 pod pritiskom ZDA, nasprotovanja tujih drav so bile ang.-fra. ete

umaknjene
poslane so bile mirovne sile OZN, prekop je bil zaasno zaprt do leta 1967

ESTDNEVNA ALI JUNIJSKA VOJNA LETA 1967:

vzroki: zahteve Egipta naj se enote OZN umaknejo z izraelske meje,
( obmoje prekopa) okrepitev egiptovskih sil na Sinaju in zaprtje Arabskega
zaliva za izraelske ladje
nastane vojaka zveza med Egiptom, Sirijo in Jordanijo
vojno je zael izraelski obrambni minister Dajan z napadom, ki mu je
sledila okupacija Sinaja, arabskega Jeruzalema, Zahodnega brega in
Golanskega viavja
ZDA so podprle Izrael, ki je lahko to ozemlje obdral

KIPURSKA ALI OKTOBRSKA VOJNA LETA 1973:

vojna je trajala tri tedne
Sirci so napadli Golansko planoto, Egipt pa Izraelce ob Suekem prekopu
na zahtevo OZN so bili spopadi prekinjeni
leta 1975 se je Izrael umaknil s Sinaja
med izraelsko in egiptovsko vojsko so se razporedile enote OZN;

leta 1964 je nastala PLO PALESTINSKA OSVOBODILNA

ORGANIZACIJA pod vodstvom Jaserja Arafata z glavnim ciljem
osvoboditev Palestine
pojavi se e nekaj teroristinih organizacij, med drugim tudi RNI
SEPTEMBER, znan po napadu na izraelske portnike na olimpijskih
igrah v Mnchnu;
leta 1977 sta s sporazumom v Camp Davidu odnose uredila Izrael in Egipt
Izrael in PLO sta leta 1993 zaela pogajanja o reitvi palestinskega
vpraanja (pod pokroviteljstvom ZDA: Arafat in Clinton);
Arafat je moral v pogajanjih u Izraelci privoliti na tevilne kompromise;
Palestinci so se razdelili na zagovornike zmerne politike PLO in
privrence HAMAS-a militantno islamsko gibanje, ne priznava
Izraela in se proti njemu bori s teroristinimi akcijami;
Leta 2000 ponovno izbruhne kriza, ker so Izraelci prieli okrog Gaze in
Zahodnega brega graditi varnostni zid;
Nereeno palestinsko vpraanje ostaja kljuna toka krize na Blinjem
vzhodu tudi v zaetku 21. stoletja;
KUBANSKA KRIZA
Kuba dolgo neposrednim nadzorom ZDA;
Kuba je leta 1959 pod vodstvom FIDELA CASTRA postala
socialistina drava

kubanska revolucija naj bi bila arie irjenja revolucije po Latinski

Ameriki, zato sta CIA in amerika vojska skuali uniiti novo oblast
(organiziranje protikomunistinih enot s sabotaami)
vojake akcije za ZDA niso bile uspene, zato so izvedli gospodarsko
zaporo

 Kuba se je s tem naslonila na SZ (ki pa je elela otok spremeniti v vojako

oporie), ki je leta 1962 zaela poiljati na otok oroje
s tem so neposredno ogroali ZDA (graditev raketnih opori), ki je oktobra
1962 skuala s popolno pomorsko blokado prepreiti namestitev sovjetskih
jedrskih raket na Kubi
najveja nevarnost jedrnega spopada v loveki zgodovini. Kriza
se je konala oktobra 1962 z dogovorom med Kennedyjem in
Hruovom;
SZ je svoje ladje umaknila, pozneje pa odstranila tudi rakete, ZDA
pa so v zameno obljubile, da ne bodo napadle Kube
Kriza je pokazala neposredno monost vojakega spopada. Velesili
sta uvedli posebno alarmno zvezo-rdei telefon med
Washingtonom in Moskvo;
V tajnem delu dogovora je Hruov dosegel postopen umik amerikih
jedrskih raket iz Turije;
Po kubanski krizi nastopi politika popuanja na to vpliva:
stvarna monost izbruha tretje svetovne vojne;
da je kopienje oroja zaradi ravnovesja strahu nesmiselno;
spoznanje, da morajo obstajati monosti za nadzorovanje blokovske
politike moi;
z razdelitvijo sveta na BLOKA, nastankom socialistinih drav in
zmago ali vsaj raziritvijo komunistine revolucije v Aziji, Afriki in
Latinski Ameriki, je imela hladna vojna PLANETAREN OBSEG;
GIBANJE NEUVRENIH
za svetovno politiko je bilo pomembno leta 1955 ustanovljeno
GIBANJE BLOKOVSKO NEUVRENIH;
nastalo je na pobudo Jugoslavije, Indije in Egipta oziroma njihovih
voditeljev Tita, Nehruja in Naserja;
v Bandungu v Indoneziji so se sestali predstavniki 29 drav Azije in
Afrike in postavili temelje GIBANJA NEUVRENIH;
to gibanje je s poudarjanjem interesov tretjega sveta in s ponujanjem
druganih monosti v svetovni politiki zrahljalo togi bipolarni blokovski
sistem;
neuvreni so se od leta 1961(september), ko so imeli v Beogradu prvo
redno sestajali na vrhunskih konferencah in uresnievali tevilne pobude;
v gibanje se je vkljuilo okoli 100 drav, ki pa niso izvajale enotne politike;
nekateri so gibanje oznaevali kot tretji blok ali tretji svet eprav ni nikoli
dobil znailnost kakrne koli zveze;
zahtevali so:
miroljubno koeksistenco (mir in varnost);
mednarodno razoroitev;
dekolonizacijo;
spotovanje neodvisnosti in nedotakljivost drav;
gospodarsko povezovanje;
naelo miroljubnega soitja in koeksistence naj bi temeljilo na neokrnjeni
samostojnosti slehernega naroda, njegove enakopravnosti z drugimi ter na
odklanjanju napadalnosti in na nevmeavanju v notranje zadeve
posamezne drave;

 v obdobju hladne vojne je gibanje precej blailo mednarodna nasprotja,

eprav je tudi zaradi razlinih interesov in sporov med lanicami doivljalo
notranje konflikte in krize;
Jugoslavija je s svojim predsednikom Josipom Brozom Titom
zaradi svoje dejavnosti v vrstah neuvrenih in v okviru OZN
uivala velik ugled;
eprav so imeli neuvreni v OZN veino, je bil njihov vpliv na
mednaroden politien poloaj relativno majhen ker so bili
gospodarsko ibki, so se vse bolj usmerjali k reevanju teh
problemov;
na zahtevo neuvrenih je bilo leta 1974 zasedanje OZN, na katerem so
zaeli reevati gospodarske probleme sveta ustanovitev Konference za
trgovino in razvoj (UNCTAD);
neuvreni so aktivno sodelovali tudi na konferencah o varnosti sin
sodelovanju leta 1976 v Helsinkih, leta 1977 v Beogradu, leta 1980 v
Madridu;
eprav so se nerazvite drave zavedale nevarnosti neokolonializma in
blokovske politike, se niso mogle izogniti medsebojnih sporom in tujemu
vmeavanju najpomembneji: spor v Kongu, dravljanska vojna v Nigeriji
(1967 1970), v Vietnamu, spori in spopadi na Blinjem vzhodu, unienju
socialistine oblasti Salvadorja Allendeja v ilu;
zaradi razlinih interesov ter medsebojnih sporov med lanicami je kot
posledica neuinkovitosti pri reevanju problemov gibanje konec 70. let
skoraj razpadlo;
pozneje je zaradi spreminjanja mednarodnih razmer in razpadanja gibanja
le-to izgubilo svoj vpliv v mednarodni politiki;
10.

POPUANJE NAPETOSTI

vojako tehnoloki razvoj spremeni delovanje velesil- v nasprotju s

priakovanji da bo oboroevanje obema blokoma nudila vejo varnost se
je pokazalo, da kopienje razlinih vrst oroja ni tiso kar sta eleli obe
strani;
tekmovanje ju je e finanno izrpavalo in tudi javno mnenje je
nasprotovalo vojni (po kubanski krizi) kot sredstvu za reevanje
medsebojnega miru sledi politika POPUANJA;
Richard Nixon je konal nesmiselno Vojno v Vietnamu
kot prvi predsednik ZDA je obiskal Ljudsko republiko Kitajsko
(1972 velike zasluge njegov posebni svetovalec Henry Kissinger), kjer so
se dogovorila za normalizacijo ameriko kitajskih odnosov;
maja 1972 je bil Nixon na obisku v Moskvi potekali pogovori, ki naj bi
pripeljali k popuanju napetosti v medsebojnih odnosih (ZDA in SZ sta
podpisali dogovor o sodelovanju pri tehnikih in naravoslovnih
raziskovanjih, raziskovanju vesolja in varovanju okolja);
izrednega pomena je bil podpis sporazuma SALT 1 pogodba o omejitvi
strateke jedrske oboroitve;
pogovori o razoroitvi so Evropo pripeljali k ustanovitvi Evropske
konference o varnosti in sodelovanju drave lanice so se obvezale, da
bodo morebitne spore in probleme reevale po mirni poti, spotovale bodo
tudi lovekove pravice in temeljne svoboine;

 V Helsinkih so se konec leta 1972 zaeli pripravljalni pogovori, ki

so omogoili, da se je 3.7. 1973 zaela Konferenca o evropski
varnosti in sodelovanju KEVS;
1.8.1975 je 35 drav Evrope in Severne Amerike podpisalo sklepno
listino Konference za evropsko varnost in sodelovanje;
v temeljnih tokah so poudarjene:
suverena enakost vseh drav ne glede na drubeno
ureditev;
prepoved uporabe nasilja;
nedotakljivost meja;
mirna poravnava sporov;
nevmeavanje v notranje zadeve;
spotovanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin;
pravica narodov do samoodlobe;
konferenca je poudarila pomen Evrope v popuanju napetosti;
za popuanje napetosti je bilo pomembno tudi ponovno vkljuevanje
Nemcev v mednarodno politiko leta 1973 sta obe nemki dravi (ZRN in
NDR) postali lanici ZN;
med ameriko sovjetskim vrhunskim sreanjem (15.-18.6) leta 1979 na
Dunaju sta Carter in voditelj sovjetske partije in vlade LEONID BRENJEV
podpisala SALT 2 nov sporazum o omejitvi stratekega jedrskega oroja;
SOVJETSKA ZASEDBA Afganistana leta 1979 in amerika politika po
zavrnitvi ratifikacije sporazuma SALT 2 sta povzroila zaasno ohladitev
odnosov med Zahodom in Vzhodom
Proces popuanja napetosti so zaeli kmalu spodjedati tehnoloki
napredek in krizna aria tretjega sveta:
DRAVNI UDAR V ILU 1973, ko je vojaka hunta pod vodstvom
generala Augusta Pinocheta vrgla iz oblasti demokratino izvoljenega
predsednika Salvadorja Alendeja;
LETA 1979 ISLAMISTI V IRANU strmoglavili proamerikega aha
Mohameda Rezo Pahlavijaislamska revolucija postavila na prvo mesto
vero, oblast je prevzel Homeini;
LETA 1980 (DO 1988) IZBRUHNE IRANSKO-IRAKA VOJNAiraki
voditelj Sadam Husein je napadel Iran zaradi elje po vodilni vlogi v
arabskem svetu;
LETA 1978 JE V AFGANISTANU Z VOJAKIM UDAROM prevzela
oblast leviarska vlada (odprava fevdalizma, zemljika reforma,
brezplano olstvo in zdravstvo, emancipacija ensk)
reforme naletele na silovit odpor islamistov, vnela se je
dravljanska vojna
1979 zmaga islamistov;
Sovjeti so se zbali, da bodo nemiri tudi v ostalih muslimanskih
sovjetskih republikah, zato so zasedle Afganistan;
islamsko gverilo niso mogli zlomiti,
ZDA pa so omejile trgovino s SZ, svoje zaveznice celo pozvale k
bojkotu olimpijskih iger v Moskvi 1980;
po umiku SZ iz Afganistana 1989 se je dravljanska vojna
nadaljevala in prinesla zmago mudahidom, ki so pripeljale na
oblast protiameriki reim talibov

 po napadu teroristine mree Al Kaida na Svetovni trgovski

center 2001, so ZDA posredovale v Afganistanu in talibe vrgle z
oblasti, vendar njihove moi niso strle.
11.

GOSPODARSKI RAZVOJ

Zahodne drave so svoj povojni gospodarski sistem zartale julija 1944 s

sporazumom v Bretton Woodsu (ZDA);
Vlogo mednarodne menjave valute je prevzel ameriki dolar, ki so ga vezali
na zlato, drugim valutam pa so doloili fiksno razmerje do dolarja;
Ustanovili so Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko za
obnovo in razvoj;
Leta 1971 so zaradi devalvacije dolarja zamenjali fiksno razmerje z
drseimi menjalnikimi teaji;
Drave zahodnega bloka so po vojni doivele hitro gospodarsko rast
(Marshallov plan);
Najveji gospodarski vzpon je dosegla Zahodna Nemija v Aziji pa
Japonska;
Najveje uspehe pri oblikovanju moderne kapitalistine socialne drave, t.i.
dravo blaginje, so dosegli v skandinavskih deelah;
Premagovanje gospodarskih teav tretjega sveta je bilo v 20. stoletju
neuspeno;
Multinacionalke drube, ki so odpirale tovarne v nerazvitih dravah, so
skrbele za lastne koristi, v tretjem svetu iejo poceni delovno silo in
izkoriajo surovine;
Gradijo tovarne za predelavo zdravju kodljivih snovi (izognejo zahtevnim
predpisom za varovanja okolja v lasnih dravah);
Tradicionalnost ivljenjskega stila nerazvitih drav onemogoa uspenost
omejevanja rodnosti zato gospodarska rast zaostaja za potrebami
edalje vejega tevila ljudi, ki iejo zaposlitev;
Zahodno gospodarstvo je v 70. letih 20. stoletja zalo v krizo k temu
prispevajo arabske drave izvoznice nafte;
Gospodarstvo je zajela inflacija in brezposelnost pojav gospodarskega
(neo)liberalizma, ki zagovarja vejo svobodo trga, znianje davkov, krenje
socialnih pravic, privatizacijo dravne lastnine;
V 80. letih 20. stoletja je zahodni svet doivel vnovien gospodarski
razcvet;
vzhodnoevropske komunistine drave pa so gospodarsko nezadrno
propadalenapredek zavira centraliziran sistem (plansko gospodarstvo),
usmerjenost v teko industrijo in premalo ko proizvodnji potronikega
blaga;

12.

POPULARNA KULTURA

Prek moderne tehnologije: radio, film in televizija, je lahko vse ve

ljudi spremljalo kulturno in drubeno dogajanje;
Jezik in razdalja sta postajala edalje manja ovira privedlo do
kulturnega imperializma na zahodu do Amerikanizacije;

 V SZ in deloma njenih satelitih pa je prilo do rusifikacije ni

prostovoljna, ima izrazito politini predznak;
Najmoneji kazalec najstnike potronike moi je bil slog
oblaenja in obenem razmiljanja in ivljenja: (izraala
neodvisnost in upor)
roc n roll, usnjen jopi, motor, kavbojke, kokakola, fast food in
ameriki filmi nastala je mladostnika subkultura, ki si je elela
ljubezni in svobode;
Pomembna popularna glasba;
zabavna glasba je postopoma postala del ivljenja vseh plasti prebivalstva;
pod vplivom glasbe iz ZDA se je sprva uveljavil JAZZ prevladovali rnski
glasbeniki;
proti koncu 50. let je v zabavni glasbi prevladoval ROCK N ROLL
(Bob Dylan in Elvis Presley);
kmalu uveljavi BLUES;
ROKOVSKA glasba je izraala odpor mladine proti nepravinosti in
hinavskosti tedanje drube, proti zatiranju manjin, vietnamski
vojni, pomenila eljo po veji svobodi in je bila pogosto povezana z
uivanjem mamil (zaradi tega umrlo veliko mladih med njimi tudi pevec
roka Jimi Hendrix in pevka Janis Joplin);
izjemna popularnost Beatlesi;
v ZDA je nastalo gibanje OPEN AIR viek z najvejim rokovskim
festivalom na svetu (Voodstock pri Bethelu v dravi New York Woodstoki
glasbeni in umetnostni sejem festival rocka s 300.000 obiskovalci);
danes poznamo tevilne nove glasbene stile, ki izraajo upor in posebnosti
mlade generacije pop, hard rock, underground
V nasprotju z ZDA, ki so svet osvajale s popularno glasbo in Hollyoodskimi
filmi, je SZ razvijala t.i. klasino kulturo, zlasti balet;
Komunistine drave so veliko denarja vlagale v razvoj olimpijskih portov
marsikatera bitka v hladni vojni se ne namesto na bojnem polju odvijala
na portnem igriu;
13.

ZATON HLADNE VOJNE

Na pragu 80. let 20. stoletja so se ZDA in SZ znova zavrtele v zaaranem

krogu medsebojnih nasprotij;
Ameriki predsednik Roland Reagan (1981 zamenja Jimmyja Carterja)je
vodil izrazito militantno hladno vojno politiko izrazito protikomunistino
delovanje (utrditev ZDA v hladni vojni in poraz SZ);
V 80. letih ZDA vlagajo v razvoj novega jedrskega oroja vojna zvezd;
SZ je ameriko oboroevanje vznemirjalo, vendar zaradi hudih
gospodarskih teav, revolucij ki so teile k spremembam v Vzhodnem
bloku, zaostala tehnologija, slaba in dotrajana infrastruktura niso mogli
bistveno poveati izdatkov za vojsko;
Marca 1985 je generalni sekretar sovjetske partije postal Mihael
Gorbaov, ki se je odloil za korenite reforme sovjetskega sistema;
PERESTROJKA (rekonstrukcija, prenova) program gospodarskih
reform, decentralizacija, uvajanje mehanizmov trnega
gospodarstva;
Ni elel odpraviti komunizma le modernizirati in demokratizirati;
Gorbaov se je z amerikim predsednikom Reaganom prvi sestal e
novembra 1985 v enevi;

 Zgodovinski dogovor med ZDA in SZ je bil sklenjen decembra 1987

v Washingtonu, ko sta voditelja podpisala sporazum INF
(Intermediate Nuclear Forces)o postopni odstranitvi in unienju
jedrskih raket srednjega dosega v Evropi prvi sporazum o
odstranitvi ne le o omejevanju jedrskega oboroevanja;
Decembra 1988 je Gorbaov na Generalni skupini OZD v NY napovedal
umik sovjetske vojske iz Vzhodne Evrope;
Konec hladne vojne sta sovjetski voditelj Gorbaov novi ameriki
predsednik George Bush razglasila decembra 1989;
14.

PADEC KOMUNIZMA V VZHODNI EVROPI

Pod vodstvom Mihaela Gorbaova je SZ po letu 1985 postopoma

opuala neposreden nadzor nad satelitskimi dravami;
Prehod iz komunizma se je po dravah Vzhodne Evrope nekoliko
razlikoval, povsod je bil hiter in nenasilen izjema Romunija;
POLJSKA
Prva vzhodnoevropska drava, ki je krenila na svojo pot je bila Poljska;
Pomemben dejavnik padca komunizma na Poljskem je bil sindikat
SOLIDARNOST ustanovljen 1980;
Le-ta je svoje zahteve razirila tudi na politino demokratizacijo;
Leta 1988 so aktivisti solidarnosti organizirali stavke in demonstracije po
vsej dravi;
Aprila 1989 sta poljska vlada in Solidarnost po dvomesenih pogajanjih
sklenili sporazum o volitvah v poljsko skupino (Solidarnost dobi status
politine stranke);
Parlamentarne volitve so potekale junija 1989 Solidarnost je zmagala,
prvi nekomunistini poljski premier je postal eden od njenih ustanoviteljev
Tadeusz Mazowiecki;
MADARSKA
Naslednja drava, kjer je komunistina oblast privolila v reforme in
svobodne volitve, je bila Madarska;
Eden osrednjih dogodkov mirnega prevrata je bil junija 1989 slovesen
dravniki pogreb nekdanjega madarskega premiera Imreja Nagya, ki je
bil po zaduitvi madarske vstaje leta 1956 obsojen na smrt, obeen in
pokopan v neoznaen grob;
Madarske oblasti so spomladi 1989 odprle meje z Avstrijo in ukazale
odstraniti inate ograje ob elezni zavesi
Prve vestrankarske volitve so na Madarskem potekale marca 1990,
komunisti (reformirani) so bili poraeni;
Vzhodna Nemija
Vzhodnonemke oblasti z ostarelim Erichom Honeckerjem e do jeseni
1989 zavraale vsakrne reforme;
Oktobra 1989 so v Berlinu in Leipzigu izbruhnile mnoine
demonstracije Honecker nameraval nasilno razgnati a so ga
njegovi partijski kolegi e prej odstavili;
Partija je elela zaeti s perestrojkoprepozno saj demonstranti niso
zahtevali le reform temve zdruitev z Zahodno Nemijo;
9.11.1989 je padel berlinski zid;
3.10.1990 pa sta bili Vzhodna in Zahodna Nemija zdrueni

 EKOSLOVAKA
Konec leta 1989 je padla tudi komunistina vlada na
ekoslovakem;
Teden dni po padcu berlinskega zidu so v Pragi izbruhnile mnoine
demonstracije;
Konec novembra 1989 so ekoslovaki komunisti sestopili z
oblasti AMETNA REVOLUCIJA kakor so zaradi mehkobe
poimenovali prevrat v dravi;
Vaclav Havel (politini oporenih v asu komunistinega reima) je postal
predsednik drave;
ametni revoluciji je sledila e AMETNA LOITEV 1. januarja
1993 so se ehi in Slovaki sporazumno razli in zaiveli v loenih
dravah eki in Slovaki;
ROMUNIJA
Romunski komunizem se je pod vodstvom Nicolaeja Ceausescija
izrodil v sprijeno avtokracijo (je oblika vladavine, kjer pripada vsa
oblast samo eno osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno
samovoljo) z globoko zakoreninjenim nepotizmom (favoriziranje oz.
postavljanje sorodnikov oz. prijateljev na (bolja) delovna mesta,
poveanje plae oz. drugih ugodnosti), neuinkovitostjo in zloglasno tajno
policijo SECURITATE;
Podobno kot je bil brutalen in represiven Ceausescujev reim, je bil krvav in
nasilen tudi njegov konec;
Decembra 1989 so v Temivaru in Bukareti izbruhnile
demonstracije proti reimu;
Oblast so prevzeli navidezno reformirani komunisti, ki so ustrahovali Fronto
narodne reitve;
Spopadi med demonstranti, vojsko in policijo se je nadaljeval;
Vojska je zajela zakonca Ceausescu, ki so jima 25. decembra po
hitrem postopku sodili in e isti dan usmrtili;
SOVJETSKA ZVEZA
Gorbaovova perestrojka ni obrodila priakovanih sadov
dravljani vse bolj nezadovoljni;
Na pragu 90. let 20. stoletja je zaela venacionalna Sovjetska
zveza razpadati;
Po poskusu dravnega udara t.i. Ortodoksnih (pravovernih)
komunistov avgusta 1991 so zaele sovjetske republike druga za
drugo razglaati neodvisnost;
Ko je septembra 1991 neodvisnost razglasila e najveja republika
Rusija, je bilo konec SZ.
Gorbaov je decembra 1991 odstopil z mesta sovjetskega
predsednika;
Nasledil ga je Boris Jelcin (bil na elu upora proti prevratu in ukazal
njihovo aretacijo);
Sovjetska Zveza je formalno prenehala obstajati 1. januarja 1992;
Njena ministrstva, vojsko, veleposlanitva in mednarodnopravni poloaj je
prevzela Rusija;
KITAJSKA

 V komunistinih dravah zunaj Evrope ni prilo do demokratizacije

politinega sistema;
Za spremembe najbolj zahtevali kitajski tudentje, ki so na trgu
Tiananmen v Pekingu spomladi 1989 mnoino demonstrirali in
zahtevali demokratizacijo Kitajske v zaetku junija 1989 je
vojska obkolila demonstrante in jih ve tiso pobila;
Kljub obsodbi sveta Kitajska nadaljuje s komunizmom kot sovjim politinim
sistemom in neusmiljeno preganja njegove kritike;
Kitajsko gospodarstvo, ki je najhitreje rastoe na svetu, pa je trno
usmerjeno;
15.

VOJNE V NEKDANJI JUGOSLAVIJI

Z demokratizacijo in padcem komunizma so v nekaterih nekdanjih

komunistinih dravah izbruhnila ostra mednacionalna
nasprotjakot tudi v Jugoslaviji, ki so se leta 1991 razdivjala v
vojne;
Prilonost demagogom:
Srbski voditelj Slobodan Miloevi podiganje velikosrbskega
nacionalizma;
Hrvaki voditelj Franjo Tuman;
Srbi in njihov voditelj Slobodan Miloevi, ki ga je podpirala
zvezna vojska, so vztrajali pri ohranitvi Jugoslavije;
Zaradi razlinih pogledov na prihodnost Jugoslavije je v letih
1991/1992 razpadla na pet samostojnih drav: Slovenijo, Hrvako,
Bosno in Hercegovino, Makedonijo ter ostanek drave s Srbijo in
rno gorozdruili v Zvezno republiko Jugoslavijo;
Po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvake, 25. junija 1991, je
jugoslovanska vojska naprej napadla Slovenijo boji so trajali nekaj dni;
Po premirju so se zvezne sile jeseni 1991 umaknile in Sloveniji je
uspel razmeroma nebole prehod v neodvisnost;
Povsem drugae je bilo na Hrvakem ter v Bosni in Hercegovini,
kjer je tevilno mona srbska manjina zahtevala prikljuitev k
Srbiji;
Po umiku iz Slovenije je jugoslovanska zvezna vojska na Hrvakem dejavno
pomagala srbski manjini v Krajini in Slavoniji do konca leta 1991 so
srbske enote s pomojo zvezne armade zasedle skoraj tretjino hrvakega
ozemlja;
Varnostni svet OZN je v zaetku leta 1992 na Hrvako napotil mednarodne
mirovne sile ki naj bi razoroile Srbe in omogoile vrnitev Hrvatov v
Krajino in Slavonijo modre elade svoje naloge ne izpolnijo;
Leta 1992, ko so oboroeni spopadi, pokoli in preganjanja povzroili e
nepopravljive posledice, je mednarodna skupnost priznala neodvisnost
drav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije;
Zapletene so bile zlasti razmere v BIHJugoslavija v malem:Bonjaki
(Muslimani)priblino 44%, Srbi okoli 30%, Hrvati okoli 17%;
Hrvati in Bonjaki so marca 1992 na referendumu izglasovali neodvisnost
BIH, bosanski Srbi pa so novi dravi napovedali vojno zaeli ustvarjati
Republiko srbsko;
Sarajevo je bilo stisnjeno v obro in ga obstreljevali;

 Leta 1993 se je vojna razvnela tudi med Bonjaki in Hrvativ Hercegovini

oblikovati zaasno dravico z veinskim hrvakim prebivalstvom;
Srbi so na zasedenih obmojih izvajali etnino ienje Bonjake so z
mnoinimi umori posilstvi, muenjem, deportacijami, unienjem
premoenja prisilili k begu z zasedenih obmojihustvarili etnino isto
srbsko ozemlje;
OZN je skuala Bonjake (1993) obvarovati pred srbskim etninim
ienjem s t.i. varovanih obmojih v Srebrenici, epi in Goradu;
Posredovanje ni uspelo, zato so po sklepu OZN letala Nata bombardirala
srbske vojake poloaje in preskrbovalne poti brez uspeha;
Julija 1995 se je nemo OZN najbolj oitno pokazala ob srbskem genocidu
nad Bonjaki blizu Srebrenice po padcu varovanih obmoij je srbska
vojska pod vodstvom generala Ratka Mladia v nekaj dneh pobila 8000
Bonjakov Srebrenica je bila najhuji mnoini poboj v Evropi po letu
1945;
Leta 1995 se je zaela velika ofenziva hrvake vojske v Slavoniji in
Krajinistorjeni zloini nad srbskim prebivalstvom;
Protiofenziva hrvake in bonjake vojske se je zaela tudi v BIH
bombardiranje srbskih poloajev tudi s strani Nata.
Sledile so e gospodarske sankcije;
Novembra 1995 so v Daytonu (ZDA) za pogajalsko mizo prvi sedli
skupaj: srbski voditelj Slobodan Miloevi, hrvaki predsednik
Franjo Tuman in muslimanski predsednik BIH Alija Izetbegovi
pod amerikim pokroviteljstvom sklenili mirovni
sporazumpodpisali pa decembra 1995 v Parizu;
Daytonski sporazum je doloal:
BIH mednarodno ostane ena drava, razdeljena na federacijo
Bonjakov in Hrvatov (51% zemlje) in Republiko Srbsko (49%
zemlje);
Begunci pravico do vrnitve;
Svobodno gibanje po vsej dravi;
Odprava gospodarskih sankcij proti Srbiji;
Slobodan Miloevi nadaljuje s srbskim zatiranjem Albancev na
Kosovu;
ZDA in njihove partnerice v NATO tokrat niso omahovale, vendar sta v
Varnostnem svetu OZN temu nasprotovali Rusija in Kitajska;
Po mnoinih pobojih Albancev v kosovskih vaseh v zaetku 1999 je NATO
brez soglasja OZN z letalskimi napadi Srbiji prizadejal veliko kodo, zato so
se srbske sile junija 1999 s Kosova umaknile;
Leta 2008 so albanske oblasti razglasile neodvisnost Kosova, ki je delno
mednarodno priznana;
Leta 2000 je Miloevi doivel poraz na predsednikih volitvah, nova oblast
ga je izroila Haakemu sodiu, kjer so mu zaeli soditi leta 2002 rtve
jugoslovanskih vojen in njihovi svojci sodbe niso doakali, saj je leta 2006,
e preden se je sojenje konalo, umrl.
16.

KONEC DVEH EVROP

Po padcu komunizma se je za nekdanje komunistine drave

zaelo obdobje TRANZICIJE prehod iz avtoritarnega sistema v

demokracijo in iz socialistinega planskega gospodarstva v trni

kapitalizem;
Drave so sooajo z resnimi politinimi in e hujimi
gospodarskimi teavami:
Inflacija
Propad podjetij in celotnih gospodarskih panog
Brezposelnost
Z velikimi teavami se je sreevala nekdanja Vzhodna Nemija
(NDR), ki se je 1991 pridruila najbogateji evropski dravi ZRN;
Finannih posledic nemke zdruitve niso utili le Nemci, temve ves
evropski denarni sistem, v katerem je imela nemka marka pomembno
vlogo;
Zahodni Nemci so bili vedno manj navdueni nad zdruitvijo saj so se
nenadoma morali sooiti s proraunskim primanjkljajem, inflacijo in
poasnejo gospodarsko rast;
Vzhodnjake so Zahodni Nemci poimenovali osiji (iz OST iz
vzhoda);
eka, Slovaka, Madarska, Poljska in Slovenija so razmeroma
hitro premostile prepad med socialistinim in trnim
gospodarstvom precejnje razoaranja, saj so po padcu
komunizma priakovali hiter dvig ivljenjskega standarda, ne pa
ostrega razslojevanja drube;
Velika elja nekdanjih komunistinih drav je bil vstop v Evropsko unijo v
njej videle monost za oivitev gospodarstva, novih trgov, hitrejo
modernizacijo, kot tudi monost za stabilizacijo in demokratizacijo notranje
politike;
Zaradi pomanjkanje demokratinih tradicij v pokomunistinih dravah je
politina odgovornost razmeroma nizka politina mo na demokratinih
volitvah je marsikje razumljena kot absolutna mo in oblast kot last, kar
povzroa tevilne napetosti;
Februarja 1992 so voditelji drav in vlad lenic Evropske skupnosti v
Masstrichtu (Nizozemska) sklenili Pogodbo o Evropski uniji, ki je
napovedovala tesneje povezovanje evropskih drav in iritev Unije;
Evropska skupnost, ki se od leta 1992 imenuje Evropska unija (EU
se je zaela priblievati svojemu cilju:
uniji drav s skupno gospodarsko in denarno politiko;
sodelovanje v zunanji in varnostni politiki;
sodelovanje v notranji politiki in pravosodju
Pogodba je priela veljati 1993 in leta 1995 sledi vstop v EU
Avstrije, Finske in vedske; Norveani in vicarji na referendumu
vstop v unijo zavrnejo;
Da lahko drava postane lanica EU, mora v njej:
vladati demokracija
spotovati mora lovekove pravice
konkurenno trno gospodarstvo
prevzeti pravni red, ki velja v EU
V letu 2004 se Evropski uniji pridrui kar deset novih lanic:
Slovenija, eka, Slovaka, Madarska, Litva, Latvija, Estonija,
Poljska, Ciper in Malta.
Leta 2007 sta se Evropski uniji pridruili tudi Bolgarija in Romunija
Postopoma je nastajala tudi evropska denarna unija (EMU) njen
najviji organ je Evropska centralna banka, ki skrbi za stabilnost

skupne valute EVRA Slovenija se je evrski skupnosti pridruila

leta 2007;
Pomemben element evropskega povezovanja so odprte meje med
dravami lanicami EU;
Luksemburka vasica Schengen, kjer je bil leta 1985 podpisan
sporazum o postopni odpravi nadzora na mejah med Francijo,
Nemijo in dravami Beneluksa, je postal sinonim za odprte
notranje meje in prosto gibanje v Evropski uniji;
Leta 1995 se v t.i. schengensko obmoje vstopilo prvih sedem
drav Slovenija se mu pridrui leta 2007;
17.

TERORIZEM

S pojmom terorizem v najirem pomenu oznaujemo uporabo

nasilje za dosego politinih ciljev;
Terorizem je eden najbolj pereih problemov sodobnega sveta terorizem,
ki se iri zunaj meja matinih drav imenujemo mednarodni terorizem;
Z nasilnimi akcijami bobni napadi, ugrabitve, umori;
Kraji teroristinih napadov so obiajno premiljeno izbrani podzemne
eleznice, avtobusi, letala, nakupovalna sredia, ole, restavracije, noni
klubi, veleposlanitva, poslovne zgradbe kjer je veliko ljudi;
Namen teroristov je razbliniti obutek varnosti kjerkoli in
kadarkoli;
Skupna znailnost teroristov je tudi predstava o pravinosti
njihove ideje terorizma posluujejo nacionalistine in verske
organizacije, leviarske in desniarske politine skupine, kot tudi
dravne institucije kot so vojska, policije in tajne slube;
Uinkovitost terorizma naraa z:
razvojem sodobnega oroja prenosna visoko-eksplozivna
sredstva
Razvojem medijev in informacijske tehnologijeiroka
publiciteta med ljudmi zaseje ve strahu;
Terorizem ima dolgo in krvavo zgodovino:
V 1. stoletju zeloti (v Judeji) upirali rimski nadoblasti s
teroristinimi akcijami;
Jakobinska diktatura obdobje velikega terorja pobili (giljotina)
tisoe resninih in domnevnih nasprotnikov revolucije;
2. pol.19. stoletja ruski anarhisti borili proti caristini vladi z
bombnimi napadi in atentati;
ZDA so po ameriki dravljanski vojni z organizacijo Ku-klux-klan
z linanjem zastraevali temnopolte Ameriane in bele
zagovornike njihovih pravic;
Povod za 1. svetovno vojno je bil atentat na avstrijskega
prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu (Organizacija
Mlada Bosna);
Med najbolj odmevnimi teroristinimi napadi v obdobju med
obema vojnama je bil atentat na jugoslovanskega kralja
Aleksandra Karorevia v Merseillesu leta 1934;
Terorizem je bil tudi del dravne politike v totalitarnih sistemih,
kot so nacistina Nemija, faistina Italija in stalinistina
Sovjetska Zveza;

 Zapiranje, muenje, pobijanje politinih nasprotnikov in pripadnikov

doloenih etninih skupin brez pravnih posledic so ustvarili ozraje strahu,
oblastem pa je olajalo doseganje politinih, gospodarskih in drubenih
ciljev;
Po 2. svetovni vojni se je terorizem razmahnil na Blinjem vzhodu
zlasti Palestinci boj za lastno dravo (PLO);
V 80. letih 20. stoletja so zaele nastajati nove teroristine
skupine:
Hezbolah v Libanonu
Palestinski Hamas
Mednarodna teroristina skupina Al Kaida; poganja
skrajni islam in prizadevanja za popolno odstranitev zunanjih
vplivov v dravah z muslimanskim prebivalstvom samomorilski
teroristi
V 70. letih 20. stoletja se je terorizem razmahnil tudi v Evropi:
Leviarske organizacije:
o Frakcija Rdee armade (RAF, Zahodna Nemija)
o Rdee brigade (Italija)
o tudentsko gibanja, cilj zruenje dravnega sistema in
kapitalizma;
Desniarske organizacije:
o neofaisti
o neonacisti
Napadali izbrane predstavnike politine in gospodarske moi;
Resen problem je bil tudi nacionalistini terorizem oziroma terorizem
manjin, ki so se bojevale za lastno dravo;
Najve rtev so zahtevale teroristine akcije:
Irske republikanske armade (IRA) v Veliki Britaniji
Separatistine organizacije Baskovska domovina in svoboda
(ETA) v paniji;