Two homeless Vladimir and Estragon are daily confronted with a weak tree, where together waiting for

Godot.
Every day the boy comes to them, which gives them hope that Godo surely come the next day. Time and place of
the events are nedoloenja. Through the story of the motives and pointless conversations and repeat ustavrjajo
impasse. Gogo and Didi, in the hope that they will miss out on this trying to hang himself, but conclude that the
tree is too fragile to allow them to succeed. Thus day by day waiting for their salvation-for Godot. Past come as
Pozzo and Lucky. Pozzo is the authoritative owner of Lucky, who was his slave. Behaves like a dog, and on the
back of a suitcase full of sand. Lucky walks on all fours, Pozzo it leads to a leash. Vladimir's and Estragonova
daily routine is constantly repeated, do not they observe the alternation of seasons, the passage of time depicting
a tree, color changing leaves.

Dva beskucnika Vladimir i Estragon se svakodnevno sastaju kod sasusenog drveta, kod koga zajedno iscekuju
Godoa. Svakog dana decak dolazi do njih, dajuci im nadu da ce Godo sigurno doci sledeceg dana/

akajo Godota, Samuel Beckett

1. Literarna zvrst
Delo akajo Godota spada k dramatiki. Literarna vrsta je tragikomedija. Zanjo je
znailna sinteza traginega in kominega. Torej neka meanica med komedijo in
tragedijo. Hkrati je to tudi antidrama, kar pomeni, da gre namesto logino urejenega
dogajanja za nesmiselno sosledje dogodkov ali gibanje v krogu brez zaetka in konca,
namesto aktivnih so pasivni junaki, podobni marionetom, namesto smiselnega dialoga
prevladuje govorienje tja v en dan.
2. Kratka vsebina
Dva brezdomca Vladimir in Estragon se vsak dan sreujeta pri nekem ibkem drevescu,
kjer skupaj akata Godota. Vsak dan k njima prihaja deek, ki jima vliva upanje, da bo
Godo zagotovo priel naslednji dan. as in kraj dogajanja sta nedoloenja. Skozi zgodbo
se motivi in nesmiselni pogovori ponavljajo in ustavrjajo brezizhodnost. Gogo in Didi se
v upanju, da bosta ula temu poskuata obesiti, a ugotovita, da je drevesce preve krhko,
da bi jima to uspelo. Tako iz dneva v dan akata njuno odreitev- Godota. Mimo prihajata
tudi Pozzo in Lucky. Pozzo je oblastni lastnik Luckyja, ki je njegov suenj. Obnaa se kot
pes in na hrbtu nosti kovek poln peska. Lucky hodi po vseh tirih, Pozzo pa ga vodi na
povodcu. Vladimirjeva in Estragonova vsakodnevna rutina se nenehno ponavlja, ne
opaata menjavanja sezon, minevanje asa ponazoruje le drevo, ki spreminja barve listov.
3. Glavne osebe in situacije
Estragon ali Gogo je eden izmed dveh kloarjev, ki ne vidita smisla ivljenja. Vse svoje
ivljenje posveti akanju na Godoty, osebo, ki nikoli ne pride, ter nesmiselnim
pogovorom z Vladimirjem. V teh pogovorih se opazi, da je Gogo manj inteligenten, kot
Vladimir, kajti ponavadi le odgovarja Didiju s kratkimi stavki in nesmiselnimi besedami.
Vladimir ali Didi se po smislu in nainu ivljenja popolnoma enai z Estragonom. Edina
razlika med njima je ta, da je Vladimir bolj inteligenten. Ponavadi pove veliko zapletenih
rei in izvaja tudi monologe.

Pozzo je mimoidoi udak, ki na povodcu vodi Luckyja, loveka, ki se vede kot pes. Je
oblasten in ukazovalen. Zelo hitro menja razpoloenja, to se vidi, ko v nekem trenutku
hvali Luckya in govori kako rad ga ima, v naslednjem trenutku pa se ga eli znebiti in mu
ni mar zanj.
Lucky je lovek, ki se obnaa, kot pes. Hodi po vseh tirih, in je privezan na povodec,
hkrati pa nosi Pozzu kovek poln peska. Ne kae ustev in zdi se zadovoljen na svojem
mestu.
4. Oblika in zgradba
Ker je akajo Godota dramsko delo je pisano v dramskemu premem govoru.
Izmenjujeta se dvogovor in samogovor. Delo ni razdeljeno na prizore.
5. Literarno obdobje
6. Jezik in slog
Jezik je mnogo bolj pogovoren, kot v starejih delih, ki smo jih brali. Uporablja preprosto
govorico tedaj navadnega ljudstva. Pogovor je v veini nesmiselen, stavki so kratki in
veliko je ponavljanja. Beckettova igra je eden glavnih primerov dramatike absurda.
Prevevata jo znailna grotesknost in rni humor.
7. Sporoilo
Bistvo besedila naj bi bilo to, da je siuacija, v kateri se znajdeta klatea v igri, najbolj
nesmiselna okrutnost bivanja. Pisatelj hoe povedati to, da nam neesa vseeno nihe ne
more vzeti akanja.
8. Moje mnenje
Kljub temu, da je delo tako brez smiselno in absurdno, mi je bilo ve. Morda prav zato,
ker je bilo drugano, bolj sproeno in na trenutke smeno. Kljub temu, pa se med
branjem vpraa, zakaj sploh bere ves ta nesmisel. Kot, da bi svoj as zapravljal za
branje o nekaterih, ki nimajo kaj poeti. Vasih bi si tudi sama elela imeti toliko asa, da
bi se lahko spraevala o nekaterih brez smiselnih reeh in akala nekaj, kar morda ne
obstaja.
9. O avtorju
Samuel Beckett se je rodil l. 1906 v Dublinu, kjer je tudiral jezike in nato postal profesor
francoine. ivel je odmaknjeno od javnosti. Umrl pa v Parizu 1989. Pisal je pripovedno
prozo in drame. Je izrazit pesimist in absurdist; prikazuje razvoj loveka, njegov brezupni
poloaj ter bedno in muno ivljenje na robu eksistence. Kot dramatik pa spada med
glavne predstavnike absurdne dramatike.
Dela:
romani: Murphy, Malone umira, Neimenljivi, Molloy
igri: V priakovanju Godota in Konec igre