S kom smo govorili?

Pozdravljeni v današnji rubriki: S kom smo govorili? Delu Loških novic namenjenemu različnih
zanimivim intervjujem s vedno enkratnimi gosti. Današnji gost je Jurij Khallan, junak ki je pred smrtjo
rešil Agato Schwarzkobler. Zastavili smo mu pet zanimivih vprašanj, na katere je odgovoril z še
zanimivejšimi odgovori. Uživajte.
Ste bili vse skozi prepričani v njeno nedolžnost?
Definitivno, prvo kot prvo ne verjamem v čarovnice, duhove in podobne izmišljotine. Aretacija Agate
nas je zadela kot strela z jasnega, saj je Agata odlično dekle, ki jo imajo vsi radi in ki nikomur noče
nič žalega. Bili smo v šoku, saj nam na začetku sploh niso povedali zakaj so jo odpeljali. Osebno, mi
je bilo najtežje, ko še nismo vedeli česa jo obtožujejo, saj ko smo izvedeli, da jo je coprništva obtožil
Marks Wulffing, smo vsi v hipu vedeli, da gre za navadno izmišljotino in nič več kot poskus
maščevanja. Tudi med sojenjem nisem za trenutek pomislim nasprotno, vseskozi sem vedel, da je
nedolžna in da bo na koncu zmagala resnica.
Kako ste doživljali spraševanja sodnikov, kakšni so vam zdeli in kakšna so se vam zdela njihova
vprašanja?
Cel postopek spraševanja prič je bil naravnost neumen in smešen. Zagovor Agate je bil edini dober del
postopka, saj je bil to edini del, ki je bil pristen in ni bil zlagan. Pričevanje Marksa je bilo naravnost
ogabno in nedopustno, predvsem to da si je za dokazovanje svoje zgodbe celo pohabil nogo. Ob
njegovi zgodbi so celo tisti spremljevalci, ki so bili prepričani da je Agata kriv zavijali z očmi.
Njihova vprašanja so glasno pričala, da želijo Agato čimprej obsoditi in na koncu obglaviti. Bili so
očitno pristranski, čeprav bi sodnik moral biti objektiven. Ravno zato me moti izbor sodnikov, ki so
bili le bogati in vplivni meščani, ki sicer o čarovništvu in predvsem o sojenju nimajo pojma, celo
sodnik iz Ljubljane je izgledal kot da prvič v življenju sodi. Najbolj bizarna se mi je zdela njegova
teorija, da se Ema nazaj prebere Mea in da naj bi bil to dokaz da je Agata res čarovnica. Najbolj na
živce pa mi je šel stari Frueberger, ki ne bi odnehal, dokler ne bi videl Agate goreti na grmadi. Njihova
vprašanja pa so bila morda še bolj neumna kot so oni sami.
Kako se vam je zdel preizkus nedolžnosti, se vam je zdel pošten, kako ste ga doživljali in zakaj ste se
odločili tvegati svoje življenje in pomagati Agati?
Začel bi z zahvalo škofu Janezu Frančišku, ki se je posvetil sojenju in tudi verjel, da je Agata res
nedolžna, njegovo pismo, ki predlaga preizkus z vodo je razlog, da je Agata sploh preživela prvi dan
sojenja. Preizkus se mi je seveda zdel neustrezen, saj je bila Agata nedolžna in do preizkusa sploh ne
bi smelo priti. Nihče pač noče sam od sebe prečkati deročo reko. Se pa mi zdi preizkus seveda bolj
pravičen od mučenja, kjer te rabelj muči dokler ne poveš tistega kar sodniki želijo slišati. Med
celotnim procesom sojenja sem bil zelo živčen in zaskrbljen, čimbolj sem poskušal opogumljati Agato
in ji stati ob strani. Verjel sem, da bosta na koncu zmagali resnica in pravica, vendar ko je padla v
vodo nisem okleval vendar sem nagonsko skočil v vodo in jo rešil. Zdelo se mi je samoumevno, saj
nisem mogel zgolj stati in gledati. Tudi če bi se utapljal nekdo, ki ga ne bi poznal bi mu priskočil na
pomoč, glede na to pa da je šlo za dekle, ki je pri nas živelo že nekaj let in mi je bilo po vrhu še všeč ni
bilo dileme ali naj ji pomagam ali ne. Na srečo se je vse končalo srečno.
Na sojenju ste bili skupaj s starejšim bratom Izidorjem, sicer lastnikom kmetij. Kakšen je vas odnos z
bratom in kako gledate na Izidorjevo obnašanje in odklanjanje pomoči Agati ?
Brata Izidorja imam rad in v glavnem se dobro razumeva, vendar sva nasprotje eden drugega. oba
spoštujeva drug drugega spoštujeva. Obema nama je v interesu, da se doma čim več naredi in glede na
to, da sva oba delavna ni večjih težav. Izidorja bolj kot za Agato skrbi za njegov ugled, ki bi lahko
škodoval kmetijama, kar je sicer normalno glede na to, da je gospodar in da nas posestvo preživlja.
Skrbi ga kaj si bodo o njem mislili drugi in je močno pobožen, duhovnik ga je vseskozi postavljal kot
zgled dobrega vernika. Precej prepričan sem, da tudi verjame v čarovnice, česar mu ne zamerim, saj je
tako verjela večina prebivalstva. Mu pa zamerim, da se je obotavljal in ni bil prepričan v Agatino
nedolžnost. Preveč je vpet v pravila današnje družbe in ne živi kot si sam želi, vendar tako kot si želijo
drugi. Po naravi ni strahopetec, vendar se ji je bal pomagati, saj ga skrbi kaj si bodo o njem mislili
drugi. Na splošno pa imava dober odnos, saj oba spoštujeva drug drugega in imava podobne ineterese
ozirom da se doma čim več naredi. Raje bi seveda videl, da bi se Izidor bolj postavil na njeno stran,
verjamem, da je želel le najbolje zanjo, vendar bi ji lahko namenil kakšno besedo ali vsaj pogled. Sicer
pa je storil kar bi storila večina gospodarjev.
Kmalu za tem dogodkom sta se z Agato poročila, je res da je bila namenjena Izidorju, ki pa vama je
pred kratkim zapustil obe kmetiji in odšel v vojsko, zakaj?
Agata ni bila namenjena nikomur. Izidor jo je k nam pripeljal kot samostojno žensko. Res pa je, da je
po tihem to pričakoval, saj je bila to še očetova želja. Tudi sam sem to pričakoval, saj me Agata od
plesa z gospo Ano Renato, kar je bilo popolnoma neupravičeno, saj je šlo zgolj za ples in popolnoma
nič več. Po tem se mi je zdelo, da ji je Izidor bolj všeč kot jaz, vendar mu je to da se pri sojenju ni
postavil zanjo in celo dvomil v njeno nedolžnost zelo zamerila. To da nama je zapustil posestvo tudi
drži. Zakaj, po pravici povedano niti točno ne vem. Po sojenju se je vse skozi zgodilo zelo hitro.
Pričakoval sem, da si bi Izidor poskušal povrniti Agatino zaupanje, vendar ni niti poskusil in je celo
želel, da se čim prej poročiva. Moram se mu zahvaliti, saj pri poroki ni čisto nič skoparil. Takega
ohceta Soriška dolina še nikdar ni videla. Potem pa naju je takoj zapustil in odšel v vojsko, zakaj ne
razumem, tega mi tudi nikoli ni dobro razjasnil. Lahko bi preprosto ostal gospodar in se poročil z
Margareto Wulffing, ki ji je bil Izidor všeč. Morda je želel biti kot oče. Izidor se ga je bal, vendar ga je
tudi spoštoval in si je vedno želel biti kot on, kar je po mojem mnenju tudi razlog da je odšel v vojsko.
To je seveda tudi razlog, da nama je zapustil posestvo, saj ga domov najbrž ne bo še dolgo časa. Rad
pa bi dodal, da mi vloga gospodarja ne ustreza in bi bil vesel, če bi se lahko kar čim prej vrnil domov,
saj ga vsi pogrešamo.
To je bil torej intervju z Jurijem Khallanom, junakom, ki je tvegal svoje življenje, da bi rešil ljubezen
svojega življenja in bil za to nagrajen. Polek poroke sta mladoporočenca postala tudi lastnika obeh
kmetij na Visokem. Zgodba nas uči, da se dobro poplača z dobrim in da resnica na koncu vedno
zmaga. Naslednji teden pa ne zamudite nove izdaje Loških novic, govorili bomo z gospodom
Fruebergerjem, ki ima veliko povedati čez nova mladoporočenca.