MIKROEKONOMIJA

olsko leto 2011/2012

NOSILEC: Prof. dr. Janez Pranikar

Sodelavci pri predmetu

Prof. dr. POLONA DOMADENIK e-mail: polona.domadenik@ef.uni-lj.si Doc. Dr. MATJA KOMAN e-mail: matjaz.koman@ef.uni-lj.si Dr. ANE BURGER e-mail: anze.burger@fdv.uni-lj.si DAA FARNIK e-mail: dasa.farcnik@ef.uni-lj.si DAMJAN VOJE: e-mail: damjan.voje@ef.uni-lj.si DOMEN TROBEC
e-mail: domen.trobec@ef.uni-lj.si
2

ASOVNI RAZPORED PREDAVANJ

I. del: UVOD V MIKROEKONOMIJO IN PREUEVANJE TRGA

1. RAZMILJATI KOT EKONOMIST (5. - 6. oktober)
Predmet ekonomske znanosti. Ekonomija je drubena znanost. Ekonomija prouuje zakonitosti trnega gospodarstva. Video: ekonomski modeli
4

2. OSNOVE POVPRAEVANJA IN PONUDBE (12. - 13. oktober)

Trg in konkurenca. Trni mehanizem. Spremembe ponudbe in povpraevanja. Elastinost povpraevanja in ponudbe. Minimalna in maksimalna predpisana cena. Video: ponudba in povpraevanje
5

II. del: PROIZVAJALCI, POTRONIKI IN POPOLNA KONKURENCA

3. OBNAANJE POTRONIKOV (19. - 20. oktober) Premica alternativnih monosti potronje e enkrat. Potronikov proraun. Potronikove preference. Optimalna potrona izbira. Model koristnosti.
GOST: Marko Grobelnik, IJS Napovedovanje preferenc

DN 1- obsega poglavji 1 in 2 4. POSAMEZNIKOVO IN TRNO POVPRAEVANJE (26. in 27. oktober) Posameznikovo povpraevanje po doloenem blagu. Uinek dohodka in uinek substitucije pri spremembi cene blaga. Trno povpraevanje. Potronikov preseek. Praktina uporaba krivulj povpraevanja.
7

PRIPRAVA NA PRVI KOLOKVIJ (2. - 3. november)

SOBOTA, 5. november 1. KOLOKVIJ poglavja 1, 2 in 3

5. PROIZVODNJA (9. - 10. november) Produkcijska funkcija. Tri lastnosti produkcijske funkcije.

6. PROIZVODNI STROKI (16. - 17. november) Ekonomski in raunovodski stroki. Kratkoroni stroki. Dolgoroni stroki.
Video: Elan
10

DN2: obsega poglavji 4 in 5

7. CENE IN OPTIMALNA PROIZVODNJA V POPOLNI KONKURENCI

(23. - 24. november)

Model popolne konkurence. Funkcije celotnega prihodka, povprenega prihodka in mejnega prihodka za popolnega konkurenta. Funkciji kratkorone ponudbe popolnega konkurenta in kratkorone ponudbe panoge. Funkcija dolgorone ponudbe popolnega konkurenta in funkcija dolgorone ponudbe panoge. Uinkovitost konkurennih trgov.
11

III. del: BLIJE K REALNOSTI. OD POPOLNE KONKURENCE K DRUGIM TRNIM STRUKTURAM

8. NEOKLASINO PODJETJE, CILJI IN VRSTE PODJETIJ V TRNEM GOSPODARSTVU (30. november 1. december) Neoklasino podjetje. Ali je dobiek cilj podjetij v razvitem gospodarstvu? Vrste podjetij v razvitem trnem gospodarstvu. Alternativne oblike podjetij v razvitem trnem gospodarstvu.
12

SOBOTA, 3. december 2. KOLOKVIJ poglavja 4, 5 in 6

13

9. MONOPOL (7. in 8. december) Opredelitev monopola. Vzroki nastanka monopola. Monopolist, ki prodaja po eni sami ceni. Monopolna mo. Neuinkovitost monopola. Naravni monopol in njegovo uravnavanje. Cenovna diskriminacija. Video: Microsoft
14

10. MONOPOLISTINA KONKURENCA, OLIGOPOL IN KARTEL (14. in 15. december) Monopolistina konkurenca. Oligopol. Kartel.
GOST: Mag. Darjana Mueni Abramovi, UVK - Regulacija trgov
15

IV. del: TRG PROIZVODNIH DEJAVNIKOV

11. TRG DELA (21. - 22. december)
Popolnokonkurenni trg dela. Monopson na trgu dela. Monopol na trgu dela. DN 3: obsega poglavja 7,8 in 9

16

Priprava na tretji kolokvij (4.- 5. januar)

SOBOTA, 7. januar 3. KOLOKVIJ poglavja 7, 8 in 9

17

12. TRG KAPITALA (11. in 12. januar) Fizini kapital. Cena kapitalne storitve, obrestna mera in vrednost kapitalnega sklada. Povpraevanje in ponudba kapitalnih storitev. Cena kapitalnih dobrin. Trg zemlje in cena zemlje.

18

PRIPRAVA NA IZPIT (18. - 19. januar)

19

LITERATURA
Pranikar, J., Domadenik, P., Koman, M.: Mikroekonomija. Ljubljana: GV Zaloba, 2008. (nakup v Ekonomist, ali www.gvzalozba.si)
Domadenik, P., Feldin, A., Gregori, A., Koman, M.: Mikroekonomija zbirka reenih nalog. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 2007. ______________________________________ Pranikar, J. in Debeljak, .: Ekonomski modeli za poslovno odloanje, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1998.
20

Preverjanje znanja (1)

REDNI TUDENTI prvi vpisani v olskem letu 2011/2012:
Konna ocena DN (3 domae naloge - 10%) , kolokviji (3 kolokviji 30%) izpit (60%). Za pozitivno oceno je na izpitu potrebno dosei 50% tok na izpitu in imeti 50% tok skupaj s kolokviji in domaimi nalogami.

Ta sistem velja le na prvih dveh izpitnih rokih. Od tretjega roka dalje izpitna ocena predstavlja 100% konne ocene.

21

Preverjanje znanja (2)

OSTALI TUDENTI (izredni, ponavljalci)

Ti tudentje imajo monost izbire med:

a) sistemom, ki velja za redne tudente, ki so v olskem letu 2011/2012 prvi vpisani in b) sistemom, pri katerem predstavlja izpit 100% konne ocene na vseh izpitnih rokih.

Izbiro potrebno potrditi na domai strani predmeta do 2.novembra 2011.

Prehajanje med sistemoma ni mono!
22

Prisotnost na vajah
Vaje so obvezne (za redne tudente prvi vpisane v olskem letu 2011/2012). Zahtevana je 80% prisotnost. Prehajanje med skupinami ni dovoljeno.

23

PREHODNOST PRI PREDMETU MIKROEKONOMIJA 1

1. LETNIK UPE Mikroekonomija 1 UPE

58% 40% 63%

24

Prvi izpitni rok Mikroekonomija 1 UPE

Pot do uspeha

1. POGLAVJE:
Razmiljati kot ekonomist

UNI CILJI
Predavanje vas bo vpeljalo v: Razumevanje osnovnih konceptov, ki se uporabljajo v mikroekonomiji; Razmiljanje o ekonomiji kot o znanosti; Identificiranje ekonomskega problema, ekonomskih in neekonomskih (prostih) dobrin; Razumevanje alternativne izbire posameznika, naina izbora ter njegovih oportunitetnih strokih; Izpeljavo premice alternativnih monosti potronje;
26

1.1. PREDMET EKONOMSKE ZNANOSTI

Ekonomija raziskuje, kako ljudje in druba zaposlujejo redke resurse, ki imajo alternativno uporabo, s ciljem proizvajati razline dobrine in jih razdeliti med sedanjo in bodoo potronjo ter med posameznike in drubene skupine.
27

Ekonomski problem
OMEJENA SREDSTVA : POTREBE

OMEJENA MATERIALNA SREDSTVA : POTREBE

28

Gospodarjenje oziroma ekonomiziranje je zavestna dejavnost,ki se nanaa na odloanje, kako uporabiti dana,omejena materialna sredstva in kako jih razporediti na razline oblike uporabe zaradi im popolnejega kritja potreb.
29

EKONOMIJA je znanost, ki prouuje, kako posamezniki in druba razdeljujejo omejene dobrine med alternativne oblike potronje.

30

Dobrine : potrebe
PROSTE DOBRINE

RELATIVNO REDKE DOBRINE (EKONOMSKE DOBRINE)

31

EKONOMSKE DOBRINE so dobrine, pri katerih je obseg povpraevanja pri ceni ni veji od njihove razpololjive ponudbe.

32

Alternativno izbiro posameznika prikazuje lestvica alternativnih monosti potronje.

33

Lestvica alternativnih monosti potronje

Alternativne monosti potronje A B C Hrana 20 18 16 Obleka 0 1 2

D
E F G

14
12 10 8

3
4 5 6

H
I J K

6
4 2 0

7
8 9 10
34

Krivulja alternativnih monosti potronje

obleka
10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 K J I

H
G F E

D
C B A

0
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

hrana
35

Alternativni ali oportunitetni stroek dobrine je koliina druge dobrine, ki se ji mora potronik odpovedati, e eli kupiti enoto druge dobrine.

36

Naloga 1
Kaj vkljuujejo oportunitetni stroki obiskovanja Ekonomske fakultete: a)plailo olnine in knjig; b)stroke prehranjevanja; c)denar, ki bi ga lahko zasluili, e ne bi zapravljali asa za predavanja in tudij; d)najemnino za sobo v tudentskem naselju?
37

Naloga 2
Podajte primer oportunitetnih strokov, s katerimi se v postopku odloitve sooajo (a) minister, (b) manager v zasebnem podjetju in (c) manager v javni gospodarski drubi.

38

OMEJENA KOLIINA PRODUKCIJSKIH FAKTORJEV

OMEJENA KOLIINA DOBRIN POTREBE
39

Proizvodni dejavniki (inputi) : dobrine (outputi)

DELITEV PROIZVODNIH DEJAVNIKOV

A. Vloga v procesu gospodarjenja: delo proizvodna sredstva

B. Generini nastanek dejavnikov: zemlja delo kapital

40

Tri temeljna vpraanja

1. Kaj naj se proizvaja in koliko vsake vrste dobrin naj se proizvaja? 2. Kako naj se dobrine proizvajajo? 3. Za koga naj se proizvaja?

41

Alternativne monosti drubene proizvodnje

Monosti A B C D E F Maslo (v 1000) 0 1 2 3 4 5 Topovi (v 1000) 15 14 12 9 5 0
42

Transformacijska krivulja
topovi

16 14 12 10 8 6 4 2 0 0

C
D U E

F
1 2 3 4 5

maslo
43

Med tekoo in investicijsko potronjo v asu t0 za drave 1, 2 in 3

Investicijska potronja
A1

A2

A3

Tekoa potronja
44

Poloaj gospodarstev v asu t1

Investicijska potronja

B3 B2

B1

Tekoa potronja
45

Naloga 3
Doloena drava proizvaja le dve dobrini, hrano in obleko. Njena transformacijska krivulja je prikazana z enabo X2 + Y2 = 900 a)Nariite transformacijsko krivuljo in pojasnite, zakaj je izboena. b)V diagramu oznaite toke, ki prikazujejo neuinkovito porabo proizvodnih dejavnikov. Ali je toka X = 10 Y = 25 uinkovita? c)Kolikni so oportunitetni stroki hrane pri proizvodnji desetih enot hrane? Kaj pa pri proizvodnji dvajsetih enot hrane? d)Kaj se zgodi s transformacijsko krivuljo, e pride do gospodarskega razvoja?
46

EKONOMIJA je znanost o alokaciji redkih resursov.

47

1.2. EKONOMIJA JE DRUBENA ZNANOST

EKONOMIJA prouuje drubene pojave

PREDPOSTAVKA RACIONALNEGA OBNAANJA

domiljeno delovanje brez ustev usmerjeno k doseganju ciljev
48

KRITIKA RACIONALNEGA OBNAANJA:

posamezniki se ne obnaajo vedno racionalno nesebini interesi

49

Racionalnost obnaanja
SPECIALIZACIJA DELITEV DELA - tehnina delitev dela - drubena delitev dela
50

Vloga ekonomske znanosti v razreevanju ekonomskih problemov

EKONOMSKE ZAKONITOSTI - moment objektivnega - kar je bistveno, splono, nujno

METODE EKONOMSKE ZNANOSTI - metoda eksperimenta - metoda abstrakcije

51

Metoda abstrakcije pomeni, da raziskovalec odmisli podrobnosti in se osredotoi le na raziskovanje pomembnih dejstev, drugih dejstev pa, ki jih ima za nebistvene, vsaj zaasno ne upoteva.

52

Ekonomska teorija je:

1. mnoica definicij, ki pomagajo opredeliti ekonomske spremenljivke 2. mnoica predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da je teorijo mono uporabiti 3. hipoteza(e) o relacijah med spremenljivkami 4. napoved(i), ki jih je mogoe izpeljati iz postavljenih hipotez in jih preizkusiti z empirinimi podatki
53

EKONOMSKI MODEL EKONOMSKA TEORIJA * natannost sklepov * verodostojnost predpostavk

54

1.3. EKONOMIJA PROUUJE ZAKONITOSTI TRNEGA GOSPODARSTVA

Opredelitev naturalnega in blagovnega gospodarstva. Planski in trni mehanizem. Zakon sorazmerne delitve drubenega sklada proizvodnih dejavnikov.
55

V naturalni proizvodnji, to je proizvodnji uporabnih vrednosti za neposredno potronjo, bodisi samega proizvajalca ali drugih lanov drubene skupnosti, poteka usklajevanje med drubeno proizvodnjo in drubenimi potrebami z mehanizmom totalnega planiranja.
56

V blagovnem gospodarstvu delitve dela med proizvajalci torej ne ureja planski organ, marve trni mehanizem: z viino trne cene uravnava proizvodnjo in potronjo.

57

Trg opredelimo kot stik med kupci (potronja) in prodajalci (proizvodnja), pri katerem se odloa o kupljeni in prodani koliini doloenega proizvoda in o njegovi ceni.

58

1. O tem, kaj se bo proizvajalo in koliko asa, odloajo kupci z odloitvami o svoji potroni izbiri.
2. Kako proizvajati, doloa konkurenca med proizvajalci. 3. Za koga naj se proizvaja, se odloa na trgu proizvodnih dejavnikov.
59

Trg ne zagotavlja v celoti meril uinkovitega gospodarjenja. Trg tudi poveuje neenakost med ljudmi. Predvsem pa trg ne zagotavlja enakomerne in stabilne gospodarske rasti.

Meana gospodarstva

60

Trni osebki in sektorji gospodarstva

GOSPODINJSTVA

so gospodarske celice, ki sprejemajo skupne odloitve o potroni izbiri. lani teh celic so potroniki.

61

Predpostavke ekonomske teorije (za gospodinjstva)

1. Gospodinjstva sprejemajo racionalne odloitve, in sicer tako, kot bi vsako gospodinjstvo predstavljal en lan. Tako enai gospodinjstvo s potronikom.

62

2. Vsako gospodinjstvo eli uresniiti maksimalno zadovoljitev svojih potreb.

3. Ekonomska teorija teje gospodinjstva za lastnike proizvodnih dejavnikov. Proizvodne dejavnike ponujajo podjetjem in so zato vir njihovih dohodkov.
63

PODJETJA

zaposlujejo proizvodne dejavnike in proizvajajo proizvode, ki so namenjeni menjavi. Zaradi tega jih imenujemo tudi proizvajalci.

64

Predpostavke ekonomske teorije (za podjetja)

1. Podjetja sprejemajo smiselne odloitve, in sicer tako, da vsako podjetje predstavlja en sam posameznik. Podjetja so osnovne celice ponudbene strani gospodarstva.

65

2. Veina podjetij se odloa racionalno in pri odloanju uresniuje cilj im vejega dobika.
3. Podjetja so v stiliziranem modelu trnega gospodarstva kljuni porabniki storitev proizvodnih dejavnikov, ki jih kupujejo na trgu
66

Pojem DRAVA V ekonomiji uporabljamo v irem smislu in vkljuuje vse javne institucije, ki naj bi zastopale ire (civilne) drube. Obiajno predvidevamo, da se tudi ta ekonomski osebek obnaa racionalno ter koristno upoablja denar, ki ga zbira od svojih volilcev z davki. To predpostavko v ekonomiji sicer uvramo med ibke predpostavke.

67

GOSPODARSKI SEKTORJI: - trni in netrni sektor gospodarstva - zasebni in javni sektor gospodarstva

68

MIKROEKONOMIJA ponuja zelo natanno analizo obnaanja posameznih ekonomskih osebkov in njihovega odloanja o posameznih dobrinah.

69

MAKROEKONOMIJA preuuje delovanje ekonomije kot celote. Zaradi tega poenostavlja posamezne analize s ciljem pridobiti celotno sliko delovanja gospodarstva.

70

Kroni tok dohodkov in izdatkov

PLAILA PROIZVODNIH DEJAVNIKOV
Trgi proizvodnih dejavnikov

DOHODEK PLAILA

DAVKI

Drava

Podjetja

PLAILA

DAVKI

Gospodinjstva

POSOJILA

Finanne institucije

PRIHRANKI POTRONI IZDATKI

71

PRIHODKI OD PRODAJE

Trgi proizvodov

V sodobnem jeziku ekonomske teorije ima makroekonomija mikroekonomsko podlago.

72

SKLEPNE MISLI PRVEGA POGLAVJA

EKONOMIJA TOREJ PREUUJE: 1. naine, kako druba uporablja omejena materialna sredstva in kako jih deli med posameznike ter drubene skupine

73

2. naine, kako se proizvodnja, menjava, delitev in poraba drube ter posameznikov menjajo v asu
3. uinkovitost drube in posameznika pri gospodarjenju z redkimi sredstvi

74