TRG V POPOLNI KONKURENCI (Učb. str.

34)

Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in

povpraševalci, da bi po določeni ceni zamenjali

določeno količino blaga ali proizvodov ali storitev.

Trg se ustvari tam, kjer se srečata ponudba in
povpraševanje

Poznamo dva osnovna trga:

a) trg potrošnih dobrin,

b) trg kapitalnih (investicijskih) dobrin.

Trge delimo glede na velikost in obseg poslovanja in tudi

glede na vrsto blaga, ki se na določenem trgu ponuja.

a) Glede na velikost in obseg poslovanja:

Lokalni ali krajevni trgi vključujejo osebke, ki so si
sorazmerno blizu (npr. občine).

Regionalni trgi te bi lahko primerjali geografsko

gledano z vidika pokrajin (npr: Dolenjska, Štajerska,
Primorska, Prekmurje, Osrednjeslovenska regija).

Nacionalni trgi zajemajo vse osebke nekega narodnega

gospodarstva.

1
Mednarodni trgi povezujejo gospodarske osebke iz več
držav, najvišja raven pa je tu svetovni ali globalni trg.

LOKALNI ali
REGIONALNI
KRAJEVNI

NACIONALNI MEDNARODNI

GLOBALNI –
SVETOVNI TRGI

Delitev trgov glede na predmet trgovanja:

- trg nepremičnin,
- trg delovne sile,
- trg surovin,
- avtomobilski trg,
- trg kmetijskih pridelkov,
- trg vrednostnih papirjev…

2
KONKURENCA je bistvena značilnost trga, ki poteka
med kupci in prodajalci z različnimi sredstvi.

Cena je sredstvo konkuriranja in je pomembna tam,

kjer se prodaja istovrstno (homogeno) blago.

Kupci si konkurirajo med seboj tako, da so pripravljeni

plačati višjo ceno v primeru manjše ponudbe, če pa je
ponudba velika, potem pa si prodajalci konkurirajo tako,
da znižajo ceno, da bi prodali čim več blaga. V primerih,
ko si kupci in ponudniki konkurirajo s ceno, govorimo o
CENOVNI KONKURENCI.

Poznamo pa tudi NECENOVNO KONKURENCO – to

pomeni, da si poskušajo prodajalci konkurirati z
različnimi sredstvi:

- s kakovostjo blaga, z dodatnimi storitvami

(brezplačna dostava, montaža…), z ugodnimi
plačilnimi pogoji, z blagovnimi znamkami, z
intenzivnim oglaševanjem…

Necenovna konkurenca je značilna za trge potrošnih

dobrin oz. končnih izdelkov (trg avtomobilov, pohištva,
tehničnih izdelkov…)

3
Različna stopnja konkurence določa OBLIKO TRGA
OZ. TRŽNO STRUKTURO (koliko je na trgu kupcev in
prodajalcev)

DEJAVNIKI TRŽNE STRUKTURE so:

1. število kupcev in prodajalcev;

- več je kupcev in prodajalcev, večja je konkurenca,
manjši je vpliv teh osebkov na tržno dogajanje,
- na trgu kapitalnih dobrin ima lahko določen kupec
večji vpliv na ceno.
2. stopnja razlikovanja (diferenciacije) proizvodov;
- določa, kako kupci ločijo med seboj istovrstno
(homogeno, enako) blago, kjer prodajalci pridobijo
kupce s ceno,
- če pa se proizvodi razlikujejo, potem pa prodajalci
poskušajo pridobiti kupce s sredstvi necenovne
konkurence.

3. možnost preseljevanja PD; to so ovire, ki se

pojavijo v panogi, ki je manj uspešna in proizvajalci
želijo preseliti svoje PD v bolj dobičkonosno dejavnost.

4
Tam, kjer so ovire majhne in PD bolj dostopni, je
konkurenca med proizvajalci večja npr.; odprtje kavarne,
pekarne, okrepčevalnice…
- če želimo zgraditi novo tovarno v farmaciji, potem
so ovire večje; potreben je velik začetni kapital,
potrebno je pridobiti ustrezno delovno silo, potrebna
so državna okoljevarstvena dovoljenja…

4. razumsko-racionalno ravnanje kupcev in

prodajalcev;
- to pomeni, da kupci želijo kar največjo koristnost pri
nakupu, kupujejo blago po nižjih cenah, ponudniki pa
težijo doseči čim večji dobiček.
Kupci bodo razumsko ravnali, če bodo popolnoma
obveščeni o cenah, lastnostih izdelkov - to v praksi ni
možno, ker je pridobivanje tržnih informacij drago in
zamudno, kajti večina kupcev kupuje potrošne dobrine
na osnovi izkušenj, navad.
Razumsko ravnanje prodajalcev pa pomeni, da
prodajalci prilagajajo svojo ponudbo različnim kupcem.

OBLIKE KONKURENCE so:

5
 1. POPOLNA KONKURENCA (veliko št. kupcev
in veliko št. prodajalcev, približno enakih velikosti,
vsak ima le neznaten tržni delež, zato ne more
vplivati na ceno),
2. OLIGOPOL (majhno št. prodajalcev, ponudniki
se dogovarjajo o cenah in ostalih tržnih pogojih),
3. MONOPOLISTIČNA KONKURENCA (večje št.
prodajalcev, proizvodi so raznoliki - diferencirani),
4. MONOPOL (en ponudnik na trgu, edinstveni
proizvod).
Značilnosti POPOLNE KONKURENCE:
- veliko št. kupcev in prodajalcev,
- proizvodi so popolnoma homogeni in jih kupci
ne ločijo med seboj,
- preseljevanje PD in vstopanje novih
proizvajalcev v panogo poteka brez ovir,
- ravnanje kupcev in prodajalcev je popolnoma
razumsko.
V pogojih popolne konkurence so idealne tržne razmere,
ekonomska vprašanja se rešujejo idealno, brez ovir, na
podlagi spreminjanja cene.

6
Popolna konkurenca v praksi deluje le na nekaterih trgih
kmetijskih proizvodov (trg krompirja, koruze, pšenice).
V praksi nastopajo različne kombinacije dejavnikov tržne
strukture, model popolne konkurence pa nam omogoča
primerjati delovanje tržnih zakonitosti drugih tržnih
struktur.