ZI

LIN
B

KRLjV, FBRUR 2011

PLjPRIVRDN SVDVN I
SRUN SLUB KRLjV

ZI
LIN

KRLjV, FBRUR 2011

IZDV:
PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN
SLUB KRLjV D

PRIRIVI:
dipl. in. Slbdn mi
dipl. in. Rdmil Vlikvi
dipl. in. ln Grbi

:
Riz d... Krlv

IR: 300

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN

SDR

UVD

GLjIVIN BLjN

BKRISK BLjN

13

VIRUSN BLjN

15

BLjN IZZVN FIPLZ

16

NI INSKI

17

N GRIN

26

KRVI

28

PRNS SRI

33

RNCINI PRGR ZI

34

LIRUR

37

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
UVD
v
brur
prdstvl
prgld
nznniih
blsti,
ttin i krv u mlini s mgunstim njihv kntrl.
rb imti u vidu d mlin kd ns spd u tzv. ml usv, i
d vrl mli br prprt rgistrvn z uptrbu u mlini. U
litrturi

mgu
ni
pdtk

fiksnsti
pdinih
ktivnih mtri u suzbinju ttnih rgnizm u mlini, ik
t ktivn mtri nisu u Srbii rgistrvn z tu nmnu. Z
uptrbu u mlini kd ns su rgistrvn sld ktivn
mtri i prprti: dimetoat (Perfekthion, Bevetox 40-EC, Fosfamid
-40, Dimetoat-EC, Dimetogal), fenheksamid (Teldor 500-SC), pirimetanil
(Mythos), vinklozolin (Ronilan-DF), iprodion (Dional 500-SC), vodonik
peroksid (Agrosept), azoksistrobin (Quadris), bakar hidroksid (Blauvit
teni), bakar oksiholorid (Cuprozin 35-WP).
Prizvim
prpruum
primnu
sm
rgistrvnih
prprt, dk su svi stli prprti i ktivn mtri nvdn
sm k trtsk mgunst, n k prpruk.

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN

GLjIVIN BLjN
RUL KRN (Phytophtora fragariae var. rubi)
rul krn bin s pvlu n
vlnim,
slb
prpustilivim
zmlitim. Izdnci iznndn uvnu
i prpdu, li uti i pst
sprn p ivicm. Zrni izdnci
stu isuni i prpdu pr brb.
Krn i bun izgldu ssun p
iskpvnju.
Kntrl vg blnj zhtv intgrisn pristup ki buhvt
dv sgmnt d psbn vnsti: frmirnj izdignutih l,
rdi bl prpustlivsti zmlit, i sdnj srti tprnih n
pruzrkv vg blnj (Prelud, Autumn Bliss,
Himbo Top, Karolina). Ztim, tu i primn
hmiskih srdstv, uz prprtn mr ng.
Ntpnj
zmlit
mefanoxam-om
(nficilni
nziv z melalaxyl-M), t. zlivnj svk bilk s p
0,2 l 0,2% rstvra Ridomil Gold- (metalaksil + bakar)
ili Ridomil MZ-a (metalaksil + mankozeb)) u sn pr
ki i n prl pru nblu hmisku ztitu.
Flirn primn fosetil-aluminijuma (Aliette flash) u
prl, kd s prirst pv z 7,5 cm, tk
m dti rzultt.
LjUBIS PGVS IZDNK LIN
(Didymella applanata)
Prvi simptmi blsti s, u nim uslvim,
uvu krm un i u ulu mscu n liu
mldih, dngdinjih izdnk. Npr s vlu
sitn mrk pg s mrkutim bdm n ivicm
li dkl s ir k glvnm lisnm nrvu.
6

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
Usld zrz dlzi d nkrz li izmu
nrv u bliku slv V. bll li st
nprvilng blik i prvrmn pd. Zrz s
s li, prk lisn drk, iri n ndus. N
zhvnim
izdncim
s
vlu
tmn,
kstnst pg, k s ir k pzunih
puplk i du intrndi. st s pg s
susdnih ndus spu, p bud zhvn c
izdnk. Ksni, u tku sni pg s slb
primuu r s n lstrim frmir str kr.
U tku zim s n lstrim vlu srbrnst pg (izblivnj
izdnk). N zrnim lstrim u prl n n kru
puplci.
Znn d s blst n dns sdnicm u mldi zsd, t
sdnic trb nbvlti d spcilizvnih rsdnik, gd s
izdnci vd svk gdin, tk d u prl kd rstu nvi
izdnci nikd nm strih izdnk. Kk s blst drv u
strim izdncim, gd s stvr grmn ms spr, zrn
lstr nphdn uklniti dmh nkn brb, kk n bi
przimli i ririli zrzu. Rzidbm ptrbn bzbditi
dgvrui rzmk izmu izdnk, im s mguv slbdn
prtk vzduh, slbdn psrpci sunvih zrk i umnju s
mgunst pv blsti. U prvntivn ztiti krist s
bakarni preparati (Blauvit teni, Cuprozin 35-WP) tkm fz
intnzivng rst izdnk, p d ptk cvtnj u intrvlim
d 8 d 12 dn, u zvisnsti d infkcing ptncil i uslv
z stvrivnj zrz. Stndrdn mr kntrl buhvt
bvzn prsknj izdnk sumporno-krenom orbom (prvi s d
pt dlv ngng kr, pl dl kuhinjsk sli i tvrt dl
sumpr u prhu; sv t s dbr izm, kr ugsi vdm i stvi
dn-dv d bi s pvl lplivst) u pridu pv puplk
(npsrdn nkn pv puplk prnik 6 -12 mm). D bi v
mr bil fiksn nphdn pprskti clu pvrinu
izdnk. v trtmn ni bvzn kd dvrdnih srti, r s
izdnci ki prlz krz zimski prid ks d niv zml.
Ddtn hmisk kntrl m s pstii primnm azoksistobina
(Quadris) npsrdn prd cvtnj i 2 ndl pr brb,
7

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
mvin piraklostrobina i boskalida (Signum) 2 ndl pr brb, ili
fenheksamida (Teldor). Prprt nizmnin rtirti zbg rizik d
rzv rzistntnsti.
NRKNZ ILI PGVS IZDNK (Elsinoe veneta)
Simptmi vg blnj su sitn purpurn pg
k su sprdin zstupln itvm duinm
mldih izdnk, vlu s u prl.
Vrmnm s pg ir, blg ulubluu u
srdinjm
dlu,
pprimui
sivu
bu
s
purpurnim ivicm. Lzi s irnjm musbn
spu nnsi k tnj n rdnim
izdncim.
Z kntrlu v blsti su vm vn
prvntivn npsticidn mr. Ptrbn usv
drti prvtrnim, suzbinjm krv i prrivnjm. Pn ubrnj
ztm, k i pvn vlnst pgduu rzvu blsti. Pri pdiznju
zsd nphdn kristiti zdrv sdni mtril, k i izlvti
zsd d divl kupin i strug, k su dlini izvri inkulum.
rtirnj
mlin
bkrnim
prprtim
u
mmntu krtnj vrl znn z kntrlu v
blsti. Nrdn trtirnj s izvdi npsrdn
prd cvtnj, rdi ztit rdnih ltrst,
prprtim n bzi kaptana
(Captan, Merpan),
tiofanat-metila
(Galofungin-T),
karbendazima
(Galofungin). Fungicidi ki s primnjuu u
cvtnju z suzbinj siv truli pldv su
fiksni
i
u
suzbinju
ntrknz.
Srt
Willamette i Meeker su visk tprn prm vm
ptgnu.

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
SUN IZDNK LIN (Leptosphaeria coniothirium)
Sunj izdnk gld s u
slbim
rstu
pdinih
ili
svih
rdnih bnih izdnk, prn
uvnum li k nkrtinih pg.
rk,
dnsn
purpurn
lzi
pvluu s n glvnm izdnku, i
mgu
s
pririti
z
nklik
cntimtr. Puplci iznd lzi s
su, nm rzv ltrlnih rdnih ltrst, k i pn
rzv puplk, ltrst s slb rzvi i sui pr brb. st
, tk, sunj dl izdnk iznd mst infkci, uklik
s rzidb vri p vlnm vrmnu, psl infkci n mstu
skrivnj izdnk, st dlzi d sunj izdnk dzg n
dl. Zrnst s uglvnm pvzu s tnjim izzvnim
rzivnjm i njim uzrkvnim pvrdm izdnk, k i svim
stlim vrstm pvrd izdnk (stl grthnik mr,
inskti) r gliv krz pvrd vrl brz prdir u sprvdn
sudv. v blnj izzv pr ptpun sunj izdnk ng
ntrknzu ili lubistu pgvst izdnk.
Kk su tnj st prsudn uslv infkci, ptrbn
prduzti sv mr kk bi s pvrd izdnk svl n nmnju
mru. Psbnu pnju trb psvtiti suzbinju inskt ki
pvruu kru izdnk, d kih nznni mlinin muic
(Resseliella theobaldi). k, kk micli przimlv u
izumrlm
tkivu
lstr,
uklnjnjm
i
unitvnjm
strih
lstr dmh nkn brb smnju s izvr zrz. d hmiskih
trtmn, trtirnj prprtim n bzi tiofanat-metila (Galofungin
-T) dmh nkn prln rzidb d izuztng zn. rb vditi
run d s lstri dbr isprsku p cl pvrini, nrit dnj
plvin izdnk.

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
SIV PLSN (Botryotinia fuckeliana, anmrf: Botrytis cinerea)
Kd
zrnsti
mlin
sivm
plsni
krktristin skrmn siv ms plsni k s
frmir n pldvim. Glivic s brz ir i d sm
dng zrng pld m s zrziti itv rd.
Nv tt s vlu uklik cvtnj prt
dugtrn ki.
Suzbinj siv plsni zhtv intgrisn pristup
i buhvt bvlnj svih mr ng i drvnj
kim s mguv dbr cirkulci vzduh
mu izdncim (sistm uzg kim s n
dzvlv gust sklp bilk i zkrvlnst),
rdvn brnj zrlih pldv (k i zrnih pldv, kk bi
s smnji stpn izziv primrn zrz), k i primnu
fungicid tkm prid cvtnj s vi pdvin. Ubrn
pldv ptrbn u t krm rku uskldititi u hldnji n
2C. Vistruki fungicidi, k t su fenheksamid (Teldor),
mvin
ciprodinila
i
fluidoksonila (Switch),
iprodion (Dional),
vinkozolin (Ronilan), pirimetanil (Mythos), mvin piraklostrobina i
boskalida (Signum)
bzbuu
kntrlu
vih
glivic.
Prv
trtirnj
bviti tkm prid ptk cvtnj (5 - 10%).
rtirnj pnviti dv put u intrvlu d 14 dn, uklik
prid cvtnj prn vm
kliinm
pdvin,
trtmn
sprvditi n svkih 7 dn d kr
cvtnj.
bvzn
rtirti
prprt, kk s kd glivic n bi
rzvil
rzistntnst.
U
nkim
pdruim
v

rgistrvn
rzistntnst Botrytis cinerea n
benomil
(Benfungin,
Benlate),
karbendazim (Galofungin), tiofanat-metil (Galofungin-T), vinklozin
(Ronilan) i iprodion (Dional).

10

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
UVNU IZDNK (Verticillium albo-atrum i V. Dahliae)
Simptmi vg blnj isplvu s
n liu k s uvr n gr, uti,
vn i n kru pd. Blst prv
zhvt dnj dlv izdnk, ptm
s priru n grnj dlv. Izdnci
s su pvi d zml. st s
simptmi vlu sm n dnm dlu
izdnk, ili n nklicini izdnk u
bunu. Vin srti crvn mlin u izvsnm stpnu tprn n vu
blst, a Villamet vrl stliv. Ptgn s nlzi u
zmlitu n dubini d 30 cm.
dini nin brb prtiv vg ptgn su prvntivn mr, dk primn
hmiskih prprt n d rzultt nkn pv blnj. Ng i
drvnj mlinjk d primrng zn u suzbinju vg blnj.
rb izbgvti sdnju gdstih vrst i drugih vrst dmin vg
blnj, k
t su gd i vrst iz rd Cucurbitaceae
(krstvc, tikv, lubnic, dinj). ng
vrst krv mgu biti dmini vg
ptgn, p pr sdnj bvzn dkvtn
suzbinj
krv.
Primn
fumigci
dazometom (Basamid granulat) pr sdnj m
umnjiti pvu vg blnj, li s v
pstupk n kristi st.
S PGVS LIS LIN (Sphaerulina rubi)
Simptmi vg blnj isplvu s n
nliu li, bin lti, u vidu sitnih
(15 mm) pg krung blik. Pg s
priruu
i
spu
kk
vgtci
dmi. Vm intnzivn infkci mgu
dvsti d ptpung pdnj li.
11

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
Primn hmiskg srdstv m biti fiksn
(miklobutanil
(Systhane)), li u pgldu vg blnj nsigurni krinj srti
tprnih n Sphaerulina rubi.
PPLNIC GD I LIN (Sphaerotheca macularis (S. Humuli
i S. alchemillae))
Pplnic mlin plsni ptgn ki
m npsti li izdnk mlin,
pldv i izdnk. Inficirni listvi
imu svtl zlnu ru ili tkic n
grnj pvrini i blu plsn n nliu.
Inficirn izdnk pkriv plsn i
izdnci pstu dui, dnsn dugi i tnki i
imu mnj listv ng u nrmlnim klnstim. Zrn pldv
tk pkriv bl plsn. Infkci s pvlu u tplim i suvim
uslvim.
Kntrl vg ptgn nfiksni krinjm dlimin
tprnih srti, k t Tulameen. U cilu kntrl v blsti,
ptrbn rdvn istiti biln tptk i drvti dbru
prvtrnst izdnk. Uptrb prprt n
bzi sode bikarbone (Amicarb) s pkzl k
dlimin
fiksn
mr
u
kntrli mlih
izlvnih prblm s pplnicm. Hmisku
ztit
d
pplnic
mgu

bviti
prprtim n bzi sumpor (Kosan, Thiovit jet,
Sumpor), dinokapa i miklobutanila (Sabithane),
penkonazola (Topas), azoksistrobina (Quadris),
krezoksim-metila (Stroby-DF, Ardent
50-SC).
Uklik ptrbn, hmisk ztit s bvl
d ptk cvtnj, u intrvlim 10-14 dn.

12

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN

BKRISK BLjN
RK KRN I IZDNK LIN (grobacterium tumefaciens,
A.rubi)
Kd v blsti stvru s guk (tumri), nstli
usld nprviln db li, k s bin
pvluu u zni krnvg vrt ili npsrdn
ispd pvrinskg sl zml. v zdblnj
s tk mgu viti n krnu i izdncim, n
mstim tnim rzidbm, k i u puktinm
izdnk. Zdblnj bin nstu tkm zim,
li s pnv pvluu u prl i mtu
nrmln upinj vd i hrnlivih mtri.
Bktri s drv u zmlitu i infkciu
bvl n prk pvrd.
din mr brb prtiv v blsti su prvntivn (sdnj zdrvg
sdng mtril n prclm n kim pr tg nisu gn vn
vrst stliv n ptgn), k i uklnjnj i unitvnj bllih
bilk. Mgu bviti izvsnu prvnciu pv v blsti
primnm srdstv A. radiobactor, s K84, md s njim blst n m
izliti.
BKRISK SUN (Pseudomonas syringae)
Krktristini simptmi vg blnj vlu
s u prl, u vidu mrkih pg n liu, lisnim
ptlkm,
intrndim
i
vrhvim
kk
dngdinjih tk i mldih izdnk. Pg s
ir i dbiu zgsit mrku bu, i tkv s
priruu n vskulrni sistm. Svi izdnci
bun mgu s zrziti i prpsti. Simptmi s
mgu pviti i u sn, nrit kd primn
viskih dz zt. V dz zt stimuliu
rst mldih izdnk ki su stlivii. Zimi s
13

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
brzuu rk-rn n mldrim i
grnm.
Prisustv
bktriskg
skudt ukzu d su simptmi
izzvni vm bktrim, n nkim
drugim ptgnm.
r brb su slin k kd .
Tumefaciens. Stpn suzbinj blsti
d izvsn mr psti s primnm bkrng srdstv bordovska
orba (z 100 l dvprcntn brdvsk rb ptrbn 2 kg
plvg kmn i 0,8 kg ngng ili 1,2 kg gng kr) ki
dlu n principu dlgnj pv primrnih izvr zrz n
izdncim.
BKRIZN PLN (Erwinia amylovora)
Ubini
simptm
plmnj
su
tmni,
splni
vrhvi
izdnk,
svini u bliku pstirskg tp.
l vrvtn d plmnj
prdstvlti
zbilnu
prtnju
prizvdnji
mlin, li
prizvi
mru brtiti pnju n prisustv
simptm i u sluu pv plmnj trb dmh uklniti vrh inficirnih
izdnk. kz z rzidbu trb bvzn strilisti rstvrm
hlr i lkhl r psti mgunst prnnj blsti putm
zrnih mkz.

14

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN

VIRUSN BLjN
linu zrv k 30 vrst virus, ki
smnjuu rdni ptncil mlinjk, k i
kvlitt pldv. vi virusi s prns
lisnim
vim,
nmtdm
i
plnm.
Nznnii
virusi
k
prns
lisn
vi su: virus nkrz crn mlin (BRNV Black
raspberry
necrosis
virus),
virus
rnil list mlin (RLMV - Raspberry
leaf mottle virus), virus pgvsti li
(RLSV - Raspberry leaf spot virus), virus hlrz nrv mlin
(RVCV - Raspberry vein chlorosis virus) i dr. Nmtdm (rdvi
Xiphinema i Longidorus), st udn i smnm i plnm
prns s: virus prstnst pgvsti mlin (RRV - Raspberry
ringspot virus), virus crn pgvsti prdz (TBRV - Tomato black
ring virus), virus uvinsti li trnj (CLRV - Cherry leaf roll
virus) i dr. Plnm, a st i inficirnim ltm z rzivnj
s prns: virus ut krlvsti mlin (RBDV - Raspberry
bushy dwarf virus), virus crtivsti duvn (TSV - Tobacco streak
virus), virus mzik buk (ApMV - Apple mosaic virus).
Simptmi

rzlikuu, isplvu s n listvim ki s

uviu, pprimu ukst, dnsn svtl
zln
pg,
stu
sitni,
nrzvini
i
dfrmisni, bilk bin stu slbi
bunsti i zstu u rzvu. Simptmi su
nizrnii
u
prl,

kk
u
lt
tmprtur vzduh rst imu tndnciu
mskirnj. RBDV dspv u sm bilk
plnm i nmguv rzv ktunic, tk
d s pldvi spru.

Hmisk kntrl virusnih blnj ni mgu. Suzbinj

fkusirn n izbr zdrvg sdng mtril, izlvnju nvih zsd
kk d strih zsd tk i d divlih bunv, kntrlu inskt
prnsic virus (kd t mgu) i unitvnj bllih sdnic
(din mr kd RBDV).
15

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN

BLjN IZZVN FIPLZ

KRLjVS RUBUS
v blnj, izzvn fitplzmm, k zrv sv mlin,
u prlsti priinjvl vlik tt u mlinjcim. km 50
-tih i
60-tih gdin zbln su pidmi u skr svim
vrpskim zmlm. Simptmi su tnki, uvini izdnci s kim
ltrlnim grnnjm k frmir tzv. vti mtl. Prnsi
s n przistntn nin cikdm iz rd Macropsis (nvnii
vktr u vrpi Macropsis fuscula). Im vliku ptncilnu
knmsku vnst, r u sluu pidmi tt mgu biti vlik.

16

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN

NI INSKI
LININ BUB (Byturus tomentosus)
Mlinin bub prdstvl dnu d
npsniih
spcifinih
ttin
cvtnih
puplk,
cvt
i
pld
mlin u ns. Im dnu gnrciu
gdinj
i
przimlv
k
drsli
inskt, ki s pvlu krm pril
i ptkm m, kd srdnj dnvn
tmprtur iznsi k 20C. Prid
izltnj rzvun, i tr sv d kr un. Kk p izltnju
nisu pln zrli, dpunski s hrn mldim lim, uglvnm n
nvim izdncim, k i cvtnim puplcim i cvtvim drugih
vnih vrst (trnj, vinj, buk, glg). Kd vlikih tnj
list izgld pdrn, bz lisn ms, i sm s lisnim
lzdm. Ksni s mlinin bub prmt n cvtn puplk
i hrni mldim cvtvim. nk plu u skr tvrn
cvtv (izmu prnik i tuk), kd s lrv ispil hrn s
i rzviu u pldvim mlin. st s, prilikm brnj pldv,
mgu ni izmu pld i ptlk, md s st zdrvu u
udublnju pld.
Ik s u kntrli v ttin mgu primniti mhnik (skuplnj
inskt s cvtv u rnim utrnjim stim) i grthnik (snj
i prln brd mlinjk, pri mu s img izbcu n pvrinu),
nbli rzultti s
ipk pstiu uptrbm hmiskih srdstv.
Hmisk
ztit
usmrn n drsl
inskt
u
pridu
dpunsk
ishrn.
Dstupni inskticidi su:
cipermetrin
(Cipkord),
bifentrin (Fobos-EC).

17

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
Hmiski trtmni s izvd d ptk cvtnj. Dvrdn srt
uglvnm uspvu d izbgnu vu ttinu.
LININ LjC (Incurvaria rubiella)
linin mlc im dnu gnrciu
gdinj
i
przimlv
k
mld
gusnic u kknu ki s nlzi ispd
puktin kr u prizmnm dlu i
drugim skrivnim mstim. Pvluu
s u rn prl, pnju s uz izdnk i
ubuuu s u cvtn puplk, gd s
hrn. Simptm mgu d budu slini
tnjim cvtnih puplk d mrz. zbilni zrnst izdnk
vim insktm m d izzv rdikln tnj n rdnim izdncim.
D prnj, drst mlc mlih dimnzi (1 cm), i n krilim brn
b im svtl drp pg. nk plu u cvt, n mstu spnj
udublnj i ptlk. ld lrv s n ptku hrn n mldim
pldvim, ksni pdu n zmlu, prsvl s i ulz u fzu
mirvnj.
Nvi zn u kntrli v ttin prdstvlu mhnik
mr k s sst u uklnjnju dngdinjih izdnk s
tnim puplcim, k i rzidb izdnk nkn brb i
njihv splivnj, dk hmiski trtmni n du zdvlvu
rzultt. d hmiskih srdstv mgu s primniti ulni
prprti ki s nns u pridu mirvnj, dk s drsli
inskti suzbiu malationom (Etiol) ili drugim rgnfsftnim
inskticidim: dimetoat (Perfekthion, Dimetogal), hlorpirifos (Pyrinex,
Callifos), fenitrotion (Fenitrotion) i dr.
VLIK LININ V (Amphorophora idaei) I
L LININ V (Aphis idaei)
Srdinm m nk snivic vlik mlinin vi
lrv i td dlzi d isplvnj simptm uvinj listv n
18

ru

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
vrhvim
izdnk.
Bilk
zstu
u
prstu
i
dbiu
izgld
gnzd.
Srdinm un krilt nk ir npd
n nv bilk, li v nmu simptm
primrn npdnutih bilk. Vktr
virus mlin (RVC, RYN i RLC). l
mlinin v przimlv u stdiumu
t i njn rzv pinj nt ksni
ng kd vlik vi. nk snivic ru lrv ptkm
un. N izziv uvinj listv, li vrl znn k vktr
virus.
Uklik s u unu ustnvi prisustv vi d 2
vi n vrhu izdnk, mr s primniti
inskticid. Z suzbinj v ttin mgu s
kristiti dimetoat
(Dimetoat-EC, Dimetogal,
Fosfamid, Perfekthion, Bevetoks 40-E), lambdacihalotrin (Karate zeon), tiametoksam (Actara),
pimetrozin (Chess), deltametrin (Decis).
ILINSKI

PPC
pellucens)

(Oecanthus

Rzvi
dnu
gnrciu
gdinj,
przimlv u stdiumu t. nk
tkm sptmbr i ktbr bu tvr n
bilkm i u njih plu . m prilikm
dlzi d prkidnj sprvdnih sudv i
usprvnj prtk hrnlivih mtri,
pri m npdu i d sunj izdnk. U tm s sst i
nznni tt k pruzrku v ttin. k, vliki
br tvr prdstvl ulzn vrt z mng ptgn. tt
uzrkvn ishrnm lrvi i drslih mgu d budu znn i
izzvu glbrst sm u sluu izuztn msvn pv. Prisustv
prirdnih
przit,
suzbinj
krv,
suzbinj
divlih
ktunic u krunju, rzidb i splivnj npdnutih izdnk
u prl gnrln bzbuu kntrlu v ttin.
19

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
Pruzrkvn tt bin mnjih rzmr, i hmisk kntrl rtk
nphdn (sm u prnmnnju). s primniti u sn, s cilm
d s unit nk pr ng t pl . U vu svrhu uspn s kristi
malation (Etiol).
GDIN I LININ CVD (Anthonomus rubi)
Cvtd im dnu gnrciu gdinj,
przimlv u stdiumu img u zmli, n
dubini d k 5 cm ili n zmli, u plm
liu.
drsli
inskti
s
pvluu
srdinm
pril
i,
nkn
dpunsk
ishrn, u prv dkdi m nk plu
u ntvrn cvtn puplk. i
puplci su zsni n cvtn drki, n
tvru s i su s.
ptimln rk z hmisk suzbinj mmnt kd prv nk
pnu d zscu cvtn drk u blizini
puplk, pr ng t pl
(rntcin prv dkd m). d
hmiskih srdstv mgu s kristiti
prprti n bzi hlorpirifosa
(Pyrinex),
bifentrina (Talstar, Fobos), malationa (Etiol),
lambda-cihalotrina (Karate zeon), fentiona
(Lebaycid, Fenticid 50-EC).
LININ UIC (Resseliella theobaldi)
linin muic rzvi 3-4 gnrci gdinj. Przimlu k
lrv u zmlitu n dubini d 5 cm. Img prv gnrci s
pvluu krm pril i ptkm m. nk prv gnrci
plu u puktinm pidrmis u grupicm. P pilnju,
lrv s ubuuu ispd kr izdnk i tuu sprvdn sudv,
usld g s pvluu pg rznih vliin i b. su dirktn
tt, k su rtk znn. utim, indirktn tt, k s
20

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
gldu u tm t tvri k prv lrv
prdstvlu ulzn vrt z fitptgn
gliv (Didymella
applanata
i
Lepthosphaeria
coniothirium), mgu zntn d rdukuu prins.
Kntrl mlinin muic m s pstii
uklnjnjm prv sri mldih izdnk. Drug
sri izdnk im mnji br nprslin u k
nk pl , tk d s umnju rzv
nrdnih
gnrci
ttin.
Hmisk
ztit s izvdi u vrmnu ktivnsti img
prv gnrci, prd cvtnj. rtirnj hlorpirifosom (Pyrinex),
fenitrotionom (Fenitrotion), abamektinm (Abastate, Vertimec),
tiametoksamom (Actara), cipermetrin (Cipkord), fosalon (Zolone liquide).
pri dnu izdnk m biti fiksn u
suzbinju drslih inskt kd s pv u
prl. Nphdn su dv d tri intnzivn
prsknj d bi s u ptpunsti ispunil
puktin, i d bi psticid si d snv
izdnk. Primn prprt spinosad (Laser)
tk m biti fiksn mr kntrl v
ttin.
Suzbinj
stlih gnrci

mgu, i izvdi s p zvrn brbi

mlin i uklnjnju izdnk ki su dnli
rd.
LININ UV GLIC (Lasioptera rubi)
linin muv glic im dnu gnrciu
gdinj, przimlv k drsl lrv u
glm, img s pvluu, u nim
uslvim, krm m i ptkm un,
uprv u vrm cvtnj mlin. nk
plu , lrv dmh nkn klzi
prdiru krz pidrmis, gd s zdrvu
izvsn vrm, nkn tg prdiru u
izdnk. N mstu ubuivnj u izdnk uvu s gl
21

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
kruglstg ili izdung blik. Gl s mgu pgrn zmniti
tnjim nstlim d mrz.
Pt su img ktivn u vrmnu cvtnj
mlin, hmisk mr n mgu kristiti zbg
uvnj
krisn
ntmfun,
nrit
pl. Zbg tg mhnik mr k s sst
u uklnjnju tnih izdnk i njihvm
unitvnju pr klzi img, prdstvlu
glvnu mru brb prtiv mlinin muv
glic. Ipk, uklik s img pv pr
cvtnj mlin, npsrdn pr cvtnj
mgu bviti trtmn bifentrinom (Talstar,
Fobos), malationom
(Etiol),
cipermetrinom
(Cipkord), fenitrotionom (Fenitrotion).
LININ PRSNR (Agrilus aurichalceus)
linin prstnr prisutn u
svim rnim gd s gi mlin,
vl s svk gdin, li u nim
uslvim
tt
uglvnm
nisu
vlik.
Im
dnu
gnrciu
gdinj, przimlv u stdiumu
drsl lrv u sri izdnk, img s pvluu krm m i
ptkm un. drsli inskti mlining prstnr s hrn
lim, li su tt priinjn n t nin nzntn. Glvn
tt priinjv lrv, k s, dmh p pilnju ubuu u
izdnk i kr s prm vrhu izdnk, pri mu prvi
krktristin spirln hdnik. N
mstu gd su s lrv ubuil stvru s
zdblnj i n tim mstim s izdnci
lm, nkn g s su. Nv tt s
vlu u zsdim u kim vlik
gustin
izdnk
i
njihv
slb
ishrnjnst, t
pgdu
rzvu
prstnr.
22

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
rtirnj s bvl u vrm dpunsk ishrn pr plgnj i
pr cvtnj mlin. gui prprti su: fenitrotion (Fenitrotion),
befentrin (Talstar, Fobos), fosalon (Zolone liquide),
cipermetrin
(Cipkord). Kk prstnr przimlv u stdiumu lrv u sri izdnk,
mgu g kntrlisti i mhnikim mrm, k s sst u
uklnjnju izdnk s zdblnjm i plmlnih izdnk i njihvm
splivnju i t pr ptk pv drslih ihskt (nksni d pril).
LININ KRBUS (Corebus rubi)
K kd prstnr, drsli inskt s hrni
lim, li tt nmu psbng zn,
v glvn tt pruzrkuu lrv, k s
kru i hrn u izdncim, prvi spirln
knl i prkidui sprvdn sudv. U
gdinm msvn pv m dvsti d
ptpung sunj izdnk mlin, li n u
gdini njihvg intnzivng prst, v u
nrdn
gdini,
pri
krtnju
vgtci.
Krbus przimlv u stdiumu lrv u
krnu i krnvm vrtu, n prl nstvl s rzvm i ishrnm,
krui s nvi i trnsfrmiui s u lutku u prizmnm dlu
izdnk. klzi img s u nim klimtskim uslvim n dv
srdinm m.
Uprv pr klzi img nphdn sprvsti glvnu mru
suzbinj krbus, t mhnik uklnjnj npdnutih i
tnih izdnk (zstu u prstu, lk s lm pri svinju,
li s i prd tg tk rzlikuu d zdrvih). Suzbinj
mgu bviti i uptrbm inskticid u vrm ktivnsti img,
pr cvtnj mlin. Dstupni prprti su: fenitrotion (Fenitrotion),
bifentrin (Talstar, Fobos).

23

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
RUV BUB (Tropinota hirta)
Rutv
bub
s
vl
u
svim
prizvdnim rnim mlin kd ns.
Rzvi
dnu
gnrciu
gdinj,
przimlv
k
img,
ki
s
pvlu ptkm pril. Nkn tg
s dpunski hrni n cvtvim rznih
krvskih bilk i ukrsng ibl,
psl
prlzi
n
cvtv
vk.
Ishrnm n cvtvim, drsli
inskti tuu prnik i tukv, usld g n dlzi d
zmtnj pldv, t prdstvl nznni tt rutv
bub.
Suzbinj tn r su img ktivn u pridu cvtnj, kd
su ktivn i pl i drugi privi. Kk mlin k
trktivn z pl, trtirnj inskticidim su ndpustiv u
tku cvtnj. rtirnj mgu bviti prd sm cvtnj
mlin
prprtim
n
bzi
malationa (Etiol),
fenitrotiona
(Fenitrotion).
SKI GUNDLj (Melolontha melolontha)
ttin prisutn u svim prizvdnim
pdruim mlin kd ns. Plifgn
ttin i u nim klimtskim uslvim
rzvi
trgdinju
gnrciu.
Pkrtnj
inskt iz dublih slv zmlit s
dv
sukcsivn
i
ktivnst
img
tpinj
kd
tmprtur
zmlit
pr 10C. Prd nng, img imu i
slbiu dnvnu ktivnst i hrn s
dpunski lim rznih vnih vrst i umskg drv. nk
plu u zmlit, ispiln lrv s hrn nsitniim
krnjm rznih gnih i krvskih bilk. U ktbru s ukpvu
n 50 cm dubin i nrdn gdin n prl s kru k pvrini
24

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
zmlit, gd s tkm itv gdin hrn krnjm rzliitih
bilk. Lrv su zntn ttni d drslih i nv tt
priinjvu u drug gdini. U gdinm visk brnsti
ppulci mskg gundl lrv mgu d unit 20-50% izdnk
mlin.
Img mskg gundl s uspn mgu suzbiti zmglivnjm u
pridu dpunsk ishrn. Z zmglivnj s krist srdstv n
bzi malationa (Etiol). Zmglivnjm ivic um zntn s rdukuu
brnst ppulci. Lrv s mgu suzbiti
prprtim n bzi foksima
(Foksim G-5),
fenitrotiona (Fenitrotion) i malationa (Galation G5, Teteton granule). brdm zmlit, lrv
i lutk s izbcuu n pvrinu gd bivu
izlni
ngtivnm
dstvu
klimtskih
fktr
ili
unitni
d
strn
ptic
i
drugih prdtr, im s znn smnju
njihv brnst.

25

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN

N GRIN
GRIN LIS LIN (Phyllocoptes gracilis)
Grinj list mlin spd u grupu rifidnih
grinj.
Przimlv
u
stdiumu
nk
u
puplcim izmu luspstih listi, u pzuhu
puplk iz kih s rzviti dngdinji
izdnci, u ilcim nstlim pdnjm li
i
u
blizini
lisnih
i
cvtnih
puplk.
ktiviru s pri tmprturi d 11 C, kd s
tvrnjm puplk migriru n lisn ptlk
i nli rzvinih listv n dvgdinjim izdncim, kd s
vi listvi ptpun rzviu, migriru n listv dngdinjih
izdnk, t s dv plvinm ul. N v rstnj
prns s vtrm i insktim. Simptmi s uvu n liu, u
vidu svtlzlnih d utih mrl, k s ir n vi d
pvrin list. Pri m npdu, krktristin pdiznj
lic list u vidu mhurv i gublnj mlvsti n nliu
list. Simptmi s st mu s simptmim izzvnim
virusim. tnj n pldvim bin dvd d prvrmng
szrvnj ktunic, usld g pldvi stu dfrmisni.
zbilni zrni pldvi s ssu ubrz nkn pdnj
kruninih listi.
Prlnim
rzivnjm s smnju br
przimlih
dinki.
ptimln rk z hmisk trtmn prid d zvrtk
migrci przimluuih nki n mld listv dvgdinjih
izdnk d prd cvtnj (drug plvin pril d plvin
m). Pvnju brnsti v grinj dprinsi i uptrb
prprt ki suzbiu njn prdtr (nznnii Phytoseuis
macrophilis). Pri izbru kricid mr s
imti u vidu d kricidi nmnjni z
suzbinj ttrninhidnih grinj uglvnm
n isplvu zdvlvuu fiksnst
n rifidn grinj. Z rifidn grinj
m d s kristi fenpiroksimat (Orthus) i
fiksn k s primni krm pril.
26

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
Prprti n bzi sumpora (Kosan, Thiovit jet, Sumpor), primnjni krm
zim i u prl znn rduku ppulciu v grinj, k i stlih
rifidnih grinj.
KUPININ GRIN (Acalitus essigi)
Kupinin grinj tk spd u grupu rifidnih
grinj. v grinj n npd listv i cvtv, v
sm pldv, ki nrvnmrn szrvu i imu
nudnnu bnst. Npdnut bbic, u k
grinj
ubrizgv
tksin
mtri,
zdrvu
crvnu ili zlnkst-crvnkstu bu i tvrdu i
n s nlz u snvi pldv. Srt k
ksni szrvu vi su npdnut. Brnst
ppulci s rduku prvilnim i prvvrmnim
rzivnjm. Kk Acalitus essigi rifidn grinj, nvdi hmisk
ztiti Phyllocoptes gracilis v i z nju.
BINI PUINR (Tetranynchus urticae)
bini puinr s hrni n nliu list,
t pruzrku pgvst grnj pvrin
list. tnj s uglvnm vlu u
dlvim
prcl
s
ndvln
vlg,
nrit kd lt vrl tpl i s mlm
kliinm pdvin. Primn viskih dz
ztng
ubriv
m
stimulisti
rst
mldih izdnk s snim lim k
mt prgl.
Heksitijazoks (Nissorun) usmrn n liminisnj i mldih,
m s primniti u rn fzi rzv zrz. Dstupni su
kricidi: fenazakvin
(Demitan), fenpiroksimat (Ortus), mgu s
uptrbiti i inskt-kricidi: metomil
(Lannate), dimetoat
(Perfekthion), abamektin (Abastate, Vertimec), spirodiklofen (Envidor).
Bifenazat (ni rgistrvn kd ns) s tk primnju u kntrli v
ttin, nkn brb.
27

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN

KRVI
Suzbinj krv dnsi s kk n mr ng tk i n mr
hmisk ztit. lirnj u gdini sdnj, prmnntn
murdn gnj usv i plvlnj m umnjiti ptrbu z
DNGDINI USKLISNI

livdrk dngdinj
(Poa annua)

prs krvsk
(Echinochloa crus-galli)

muhr zlni
(Setaria viridis)

divli vs
(Avena fatua)

intnzivnm hmiskm ztitm. utim, dstupn nklicin vrl

fiksnih hrbicid z drvnj mlinjk. Hrbicidi s svrstvu u vi
ktgri, u zvisnsti d ciln grup bilk kd kih s primnju
(irklisni krvi nsuprt trvntim), u zvisnsti d prid primn u
kviru rzliitih vrst krv (pr pv krv ili p izbinju krv) i
spcifinsti (hrbicidi irkg spktr s ptpunim dstvm ili nih ki
s primnjuu kd drnih bilnih vrst).
28

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
Pvrin
v
zkrvln
vigdinjim
krvim
trb
izbgvti z pdiznj mlinjk, u sluu d s t ipk urdi,
ptrbn t krv unititi pr dubk brd zmlit
primnm prprt n bzi glifosata (Roundap, Glifol, Glifosav,
Boom-efekt, Dominator) u dzi d 6-12 l/ha prprt. Krvi su
VIGDINI USKLISNI

pirvin
(Agropyrum repens)

sirk
(Sorghum halepense)

zub
(Cynodon dactylon)

prv livdrk
(Poa pratensis)

nstlivii n dstv
rst i rzv (15-30 cm).

ttlnih

hrbicid

fzi nintnzivnig

U v pdignutim zsdim, mgu nprviti izbr prprt, u

zvisnsti d krvsk flr. Napropamid (Devrinol 7-10 l/ha) s
kristi u prl, trtirnjm zmlit pr nicnj krv ili
psl brd, uz inkrprciu d 2-5 cm. Dbr dlu n mng
dngdinj usklisn krv i nk dngdinj irklisn,
29

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
dk im slb dstv n pirvinu, sirk iz rizm, truk,
ttulu, mrtvu kprivu, pmnicu, plmidu, ppnc, rniku. Iz
tg rzlg dbr g kmbinvti s fluorohlordionom (Racer,
Resent, Ares - 1-3 l/ha z zsd d 3 gdin strsti, dnsn 4l /ha
z zsd prk 4 gdin strsti). Z trtirnj vlng
DNGDINI IRKLISNI

tir bini
(Amaranthus retroflexus)

pplug bin
(Chenopodium album)

mikinj
(Stellaria media)

krvl trv
(Thlaspi arvense)

zmlit bz krv, u rn prl pr krtnj vgtci, ili

u ptn fzi klinj i nicnj krv rgistrvn dihlobenil
(Casoron-G) i t z zsd stri d 2 gdin. Kristi s u dzi d
60 kg/ha z suzbinj mnj tprnih krv i n slb humusnim
zmlitim (1-3% humus), dnsn 80 kg/ha z suzbinj
tprniih vrst krv i n humusnim zmlitim (>3% humus).
Z trtirnj striih zsd u vrm mirvnj vgtci tk
s kristi oksifluorfen (Goal), u dzi d 3-4 l/ha. Dbr suzbi
30

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
dngdinj irklisn i nk trvn krv, dk slb dlu
n rstvi (Equisetum arvense). Prd uptrb zmlinih
hrbicid, krv u mlini s mgu kntrlisti i nkn njihvg
nicnj, uptrbm bipirilidnih hrbicid primnm izmu rdv:
parakvata (Gramoxone, Galop - 3 l/ha, kd zkrvlnst mnj
VIGDINI IRKLISNI

plmid
(Cirsium arvense)

rumks
(Rumex crispus)

ppnc
(Convolvulus arvensis)

grik plsk
(Sonchus arvensis)

ili kd dminiru irklisni krvi, i t u fzi 4 list,

dnsn 5 l/ha kd zkrvlnst ili kd dminiru
usklisni krvi, i t kd su 8-15 cm visin) i dikvata (Reglone
forte - 4-6 l/ha kd su krvi visin 10-15 cm, nksni 28 dn
prd brbu). Usklisni krvi s mgu suzbiti i primnm fluazifopp-butila (Fusilade super - 4-6 l/ha, trtirnjm kd su krvi u fzi
3-5 listv, nksni d ptk cvtnj mlin).
31

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN
Ukupn fkt hrbicid dlzi d pung izr uklik s
primnjuu n t nin t s dn gdin uptrb drni
hrbicidi s dbrim dstvm n drn krv, nrdn
gdin hrbicidi s blim dstvm n zstl krv. N t
nin dlzi d kmplmntrng dstv hrbicid n prisutnu
flru.

32

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN

PRNS SRI

SR

Prelud

PRNS N
BISK FKR

SLjIVS N
BISK FKR

Phytophthora fragariae

Kenbi

Phytophthora fragariae

Glen Empl

nki virusi

Glen Moj

nki virusi

Leo

nki virusi, Botrytis

cinerea, Didymella applanata

Oktavija

nki virusi, Didymella

applanata

Tulamin

nki virusi

Autumn Bliss

nki virusi, Phytophthora fragariae

Autumn Britten nki virusi

Himbo-Top

Phytophthora fragariae

Karolina

Phytophthora fragariae

Heritid

vin blsti

Phytophthora fragariae,
mlinin muv
glic

RBDV, Phytophthora
fragariae, Leptosphaeria coniothyrium
RBDV
RBDV

nki virusi
33

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN

RNCINI PRGR ZI

VR RIRN

Zimsk prsknj
k s bvl
prd krtnj
vgtci

Prv prsknj k
s bvl u vrm
pv prvih
listv

BLSI I IN
K S SUZBIU

I - prtiv
przimluuih frmi
inskt

I - Galpar, Zimotox,
Slopar oil, Oleo ultracid,
Oleo suprathion, Oleo
methion

F - blsti (sunj
izdnk, uvnu
puplk, sm
pgvst li)

F - Bakarni oksihlorid,
Bakrocid, Bakarni kre,
Kupragrin, Blauvit

I - ttin (mlinin
bub, cvtd i lisn
vi)

I - Tiocid, Talstar,
Fenarat, Omite,
Demitan

F - blsti (sunj
izdnk, uvnu
puplk, sm
pgvst li)

F - Bakarni oksihlorid,
Bakrocid, Bakarni kre,
Kupragrin, Blauvit

I - ttin (mlinin
Drug prsknj k bub, cvtd i lisn
s bvl prd
vi)
cvtnj (dk su
cvtvi ztvrni)
F - blsti

34

PRPR

I - Fenitrotion, Akotion,
Cipkord, Cipermetrin
F - Ditan, Mankogal,
Kupragrin, Blauvit,
Venturin

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN

r prsknj u
vrm tvrnj
prvih cvtv

tvrt prsknj
15 dn d pv
prvih cvtv.
bvzn prsknj
bviti u
vrnjim
svim, pri
tm bvstiti
plr

Prv prsknj
psl brb (psl
uklnjnj strih
izdnk)

I - ttin

I - Nurell D, Ultracid,
Basudin, Diazinon

F - blsti

F - Quadris, Curzate,
Ditan, Benomil,
Venturin

- grinj

- Ortus, Tionex,
Tiocid, Demitan

F - rul cvtv i
pldv i blsti
list i stbl

F - Ronilan, Mythos,
Switch, Teldor

F - blsti

F - Ditan, Mankogal,
Quadris, Benomil,
Bakarni oksihlorid,
Bakrocid, Blauvit,
Kupragrin

I - inskti
I - Tiocid, Sistemin,
Cipkord, Nurell D
- grinj
- Demitan, Ortus,

Drug prsknj
psl brb
plvinm ktbr

F - blsti izdnk

F - Bordovska orba,
Blauvit, ampion

35

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN

36

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

ZI LIN

LIRUR

irk Ivnvi, Drgic Ivnviikz i psudmikz

bilk

Nikl nsivi,
ntmlgi

Svz drutv z ztitu bil ugslviPrirunik

izvtn i prgnzn slub ztit plprivrdnih
kultur

ilk Rnkvi, Rk GriBlsti mlin

lkr 2/96)

Ivn Duli-rkvi, ilk RnkviVirusn blsti

mlin i kupin (Bilni lkr 2/96)

Svtmir Stmnkvi, ilic Pi, Slbdn

ilnkvittin mlin i kupin (Bilni lkr 2/96)

Nb Vlikvilin

inistrstv plprivrd, umrstv i vdprivrd

Rpublik SrbiPrirunik z prizvdnju mlin z svu
uptrbu

Kurt Koester, Marvin PrittsFresh raspberry guide in greenhouses

Ndd Kri, ml PltIntgrln ztit bil

mlina

Stefano CarranoPatologie e avversita Lampone e Rovo

spis pvrtrski glsnikGnj mlin

zatita bilja.orgZtit bil d blsti i ttin

Psticidi u plprivrdi i umrstvu u Srbii

2010,
sdmnst, izmnjn i dpunjn izdnjDrutv z ztitu
bil

Duk

Simv-iPsbn

(Bilni

37

PLjPRIVRDN SVDVN I SRUN SLUB KRLjV

Krlv, Zln Gr br. 29

l/Fks: 036 / 315-053; 315-054
E-pt: pssskv@sbb.rs
pssibar@sbb.rs