Pregled na materijalite koi

se primenuvaat vo
industriskiot dizajn
Prirodni materijali
Staklo i keramika
Metali
Polimeri
Prirodni

materijali
Drvo
Drvoto e priroden materijal koj se nao|a rasprostranet nasekade na Zemjata.
Obnovliv materijal
Golem broj razli~ni vidovi so razli~ni karakteristiki
Drvoto se korististelo za izrabotka
na proizvodi u{te od najstari
vremiwa. Starite Egip}ani go
koristele za izrabotka na mebel,
skulpturi i kov~ezi u{te pred 2500
god. p.n.e.
So~uvan

egipetski

brod

pronajden

vo

Keopsovata

piramida
Starite

Grci

go
koristele

drvoto

kako

konstruktiven

materijal

za

izrabotka

na

kranovi, grade`ni

ma{ini, oru`je

itn.
Gr~ki

voeni

i tovarni

brodovi
Rimjanite

vo

zenitot

na

nivnata

mo}, vo

prviot

vek

od

n.e., izrabotuvale

brodovi, ko~ii

i oru`je

od

drvo, a gi

postavile

i temelite

za

izrabotkata

na

mebel, tradicija

{to trae

do denes.
Rimski

voen

brod
Rekonstrukcija

na

rimska

ko~ija

od

drvo
Pogolema

raznovidnost

na

primenata

na

drvoto

se sre}ava

vo

srednovekovieto. Se primenuvalo

za

izrabotka

na

golemi

zgradi

i
konstrukcii

od

drvo, mehanizmi

kako

pumpi, veterni

melnici,

vodenici. Se do 17 vek

drvoto

bilo

osnoven

in`enerski

materijal.
GOTIKA
Gotski

stolici, po~etokot

na

1500te godini.
Poradi

lesnata

obrabotka

i
mo`nosta

za

dekorativni

ornamenti

otsegoga{ se
koristelo

za

ureduvawe

na

reprezentativni

enterieri

i
mebelot

vo

niv.
BAROK I ROKOKO
Rokoko

stolica, 1762 god
Thomas Chipendale
Barokni

stolici, 1550te
godini
Renesansa
Renesansni

stolici,
1700 godina.
Cela

Venecija

e postavena

na

drveni

kolci

koi

stojat

vo

voda

so vekovi

i seu{te

se vo

dobra sostojba
I vo

arhitekturata

i
dizajnot

na

na{eto

podnebje

drvoto

igra

golema

uloga.
Odli~ni konstruktivni osobini
Lesen za monta`a
Dobri termoizolacioni osobini
Deluva toplo i prijatno
Dizajnerski

karakteristiki

na

drvoto
Drvoto

e seu{te

eden

od

naj~esto

primenuvanite

materijali

vo

grade`ni{tvoto
lesno e;
paralelno so vlaknata ima
golema

cvrstina

i krutost;
evtin i obnovuva~ki materijal;
dobar e i kako ogrevno drvo;
Lesno

se obrabotuva,
zakrivuva

i povrzuva. Zaradi

toa

e omilen

materijal

za

izrabotka

na

ukrasni

predmeti.
[iroka

upotreba

na

drvoto

vo

sekojdnevieto
SUGI

nacinalno

Japonsko

drvo. Dizajnerot

Enzo

Mari uspeal

da

primeni

tehnologija

so koja

od

ova slabo

eksploatirano

drvo

se
dobil

visokokvaliteten

mebel

so odli~en

dizajn.
So laminirawe

drvoto

mo`e

da

se
oblikuva

vo

slo`eni

oblici. Negovata

estetska

vrednost

e vpe~atliva,
toplinata

na

bojata

i ~uvstvoto

{to go
predizvikuva.
Ve{ta~ki

materijali

dobieni

od

drveni

otpadoci
Iverica
Medijapan
Laminat
Ko`a
Ko`ata

e priroden

materijal.
Se podgotvuva

taka {to se su{i

`ivotinska

ko`a, proces

koj

trae

so nedeli

i
meseci, kade

ko`ate

e natopena

vo

hemikalii, rastvori

od

tanin, pravej}i

ja

lesno

obrabotliva

i otporna

na

raspa|awe.
Osobini

na

ko`ata:
ima visoka jakost na istegnuvawe;
isklu~itelno jaka i elasti~na, a sepak e fleksibilna;
ne`na i meka na dopir;
mo`e da se boi.
Ko`ata

se upotrebuva

glavno

vo

industrijata

za

obleka

i obuvki, mebel

i
drugi

proizvodi.
Ko`ata

se upotrbuva

vo

dizajnot

na

mebel

poradi

osobinite

koi

ovozmo`uvaat

eleganten

i prijaten

izgled:
meka i sjajna
mo`e da se boi
dolgotrajna i izdr`liva
Bambus
Bambusot

e priroden

dar

za

primena

vo

konstrukivnata

industrija

-

{upliva

cevka, izvonredno

cvrsta

i lesna, raste

tolku

brzo

{to mo`e

da

se otse~e

ve}e

po

edna

godina. Koga bi rastel

malku

podolgo

dostignuva

dijametar

od

0,3 metri

i viso~ina

od

15 metri. Ovie

osobini, kako

i negovata

cvrsta

povr{ina

i lesnata

obrabotka

go pravi

mnogustran

materijal.
Bambusot

e edno

od

najinteresnite

rastenija

na

Zemjata. Raste

neverojatno

brzo, do 121 mm
za

24 ~asa. Uspeva

vo

toplite

krai{ta,
osobeno

vo

Azija, okolu

Ekvatorot.
Bambusot

Tonkin e
cvrst

i fleksibilen,
se koristi

za

ribarski

trski.
Bambusot

Tali

se
koristi

za

strukturni

elementi

(ku}i

i
mebel).
Bambusot

Eeta

e
brzoraste~ki

i se
koristi

kako

izvor

na

celuloza

za

proizvodstvoto

na

celuloza

i rajon.
Poradi

svoite

konstruktivni

osobini

bambusot

se koristi

vo

grade`ni{tvoto

za

izgradba

na

objekti

i konstrukcii, za

krovovi.
mala masa
golema cvrstina
lesen za monta`a
Poradi

termi~kite

osobini

(topol

materijal) se koristi

i za

podni

oblogi.
Se odlikuva

so topla

boja

poradi

{to
ostava

prijaten

vpe~atok, pa zatoa

se
primenuva

za

pravewe

na

ogradi,
paravani

i drugi

elementi

vo

enterierite.
Bambusot

se koristi

za

izrabotka

na

razni

proizvodi

vo

doma}instvata:
cevki, ko{nici, korpi, bastumi,
ribarski

trski, prozorski

roletni,
ukrasni

prekrivki

za

masi, sportski

streli

i mebel.
Od

bambusot

se izraboteni

i

proizvodi

za

koi

imame

soznanija

deka

voobi~aeno

se proizveduvaat

od

drugi

materijali. Na primer ........
ovie

na

slikite!!!!
Bambusot

e odli~en

materijal

za

izrabotka

na

mebel. Vo kombinacija

so tekstilni

dodatoci

ovozmo`uva

prijaten

ambient vo

prostorot.
I za

mnogu

sitni

dodatoci

vo

sekoj

dom.
Balsa
Balsata

e isto

taka edno

od

~udata

na

prirodata: isklu~itelno

lesna, so sposobnost

da

pliva

vo

voda, dobar

izolator, sepak

silna

i
kruta

po

dol`ina

na

vlaknata. Balsata

se koristi

za

izrabotka

na

pojasi

za

spasuvawe, plovni

objekti, podna

i yidna

izolacija,
izolacija

od

vibracii, za

vnatre{na

konstrukcija

kaj

avioni

i
modeli

na

letala.
Negova

glavna

primena

deneska

e
kako

ispolna

na

sendvi~ yidovi

kaj

jahti

i gliseri;
se koristi

vlaknesta

balsa, {to
zna~i

deka

vlaknata

se
postaveni

pod prav

agol

vo

odnos

na

liceto

na

trupot

ili

na

panelite.
Izvonredno

lesen, ne
potonuva

vo

voda.
Cel

~amec

izraboten

od

balsa mo`e

da

se
nosi

so edna

raka.
Pluta
Drvoto

pluta, Quercus

Suber, od

koe

se dobiva

istoimeniot

materijal, viree

vo

odredeni

predeli

na

Portugalija

i [panija.
Plutata

e srcevinata

(sredi{en

del)
od

drvoto

Quercus

Suber. Strukturata

na

negovite

kletki

sodr`i

i do 80%
vozduh

vo

volumenot. Koga e suva,
plutata

e lesna, porozna, lesno

se
kompresira

i e elasti~na.
Plutata

ima

priroden

bliskokleto~en

sostav, vodootporna

e i
zabele`itelno

stabilna, pre`ivuva

vo

vratot

od

{i{eto

za

vino

do 30
godini

bez

da

se raspadne

ili

da

go kontaminira

vinoto. Plutata

se
koristi

za

izrabotka

na

zatvora~i

na

{i{iwa

(tapi), ambala`i

za

transport na

ovo{je, no i za

izrabotka

na

|onovi

za

obuvki.
Cork and Circumstances, Sustainable Designs from
Daniel Michalik
Plutata

ima

niska

toplinska

sprovodlivost, se sobira

na

120
0
C, a so
pote{kotija

se zapaluva

koga

e vo

kontakt

so ogan. Poradi

osobinite

na

dobar

toplinski

i zvu~en

izolator, plutata

se koristi

za

izrabotka

na

oblogi

za

yidovi. Mo`e

da

se proizveduva

vo

listovi

so razli~na

debelina, no i vo

drugi

oblici.
Artist, Beki

Morris, creates three dimensional wine cork art, using wine and

champagne corks from all over the world.
Kako

dobar

toplinski

izolator, no i
poradi

dovolno

dobrata

elasti~nost

i otpornost

na

abewe, se koristi

i
za

podni

oblogi, osobeno

vo

domovite. Toplata

kafeava

boja

ovozmo`uva

prijaten

ambient.
Prijatnata

boja

i struktura

go
pravi

interesen

materijal

vo

enterierite. Negovata

primena

vo

dizajn

na

mebel

ne e voobi~aena.
Ovie

primeri

se samo

smel

obid

na

dizajner

koj

saka

da

eksperimentira

so materijalite.
Za

ve{ti

i inventivni

dizajneri

i
plutata

mo`e

da

bide predizvik

za

izrabotka

na

interesni

par~iwa

dekorativni

proizvodi.
Keramika
Keramikata

e materijal

koj

postoi

i se primenuva

od

dale~noto

minato, pa se do
denes. Taa

e eden

od

najstarite

materijali

za

izrabotka

na

proizvodi.
Mnogu

e traen

i izdr`liv.
So~uvani

se kerami~ki

sadovi

i ornamenti

duri

i
od

periodot

5000 godini

pred

na{ata

era.
Zigurat

hram

izgraden

od

glineni

blokovi, Mesopotamija, II

milenium

p.n.e.
Glinen

sad od

Krit,
Minoska

civilizacija,
2100-1700 god. p.n.e.
Gr~ka

keramika, XII

vek

p.n.e.
Gr~ka

keramika, IV

vek

p.n.e.
Etrurski

par, skulptura

na

sarkofag

izrabotena

od

glina
Bucchero

etrurski

sadovi

od

glina, obraboteni

so jaglerod

monoksid

za

da

dobijat

sjajna

crna

boja
Kineski

pocelan

od

vremeto

na

Kralskata

Kangi

Dinastija

(1662-1722)
Porcelan

e keramika

koja

se dobiva

so zagrevawe

na

specijalna

bela

glina

nare~ena

kaolin, na

temperatura

pome|u

1200

C

i 1400

C

.
Sad izraboten

od

fajans

vo

Rokoko

stil, 1770
Fajans

e naziv

za

glina

so bela

glazura

na

koja

mo`e

da

se pravat

umetni~ki

crte`i

za

dekloracija. Glazurata

se izrabotuva

od

olovni

oksidi. Otkrivaweto

na

glazurata

e edno

od

najzna~ajnite

vo

istorijata

na

izrabotkata

na

glineni

sadovi. Otkriena

e na

Sredniot

Istok

vo

IX

vek.
1780 Wedgwood dish
Creamware

Plate,
1780-1790
Delftware
Tradicionalnite

keramiki

bazirani

na

glina

i
silicium, se meki

i lesno

se modeliraat

pred

da

se pe~at, no pred

toa

tie se svrzuvaat

so
razli~ni

komponenti

za

da

se dobijat

razli~ni

vidovi

proizvodi: cigli, razna

grn~arija,
porcelan, keramidi

i dr.
Klasi~no

grn~arsko

trkalo

za

izrabotka

na

sadovi

od

glina

so rotacija
Keramikite

se mnogu

izdr`livi,
osobeno

na

visoki

temperaturi

i poradi

toa

i denes

postoi

golem interes

za

niv.
Keramikite

se isklu~ivo

tvrdi

(dajmond

keramikata

e najtvrda

od

site
niv) i toleriraat

povisoki

temperaturi

od

bilo

koj

metal. Tie se voglavno

so
kristalna

struktura

i neorganski

sostav.
Dizajnerski

karakteristiki
Keramikite

se raspostraneti

ne samo

vo

tradicionalnite

proizvodi

od

keramika, tuku

i vo

industrijata

kako

tehni~ki

materijali. Site tie se
tvrdi, so visoka

to~ka

na

topewe

i slab koeficient

na

termi~ka

ekspanzija. Pove}eto

od

niv

imaat

dobri

elektro

-

izolacioni

osobini.
Za{titata

na

metalite

od

visoki

temperaturi

i po`ari

se pravi

od

keramika. Oblicite

treba

da

se zadr`uvaat

poednostavni, so
poslobodni

tolerancii. Za

vreme

na

su{ewe

i pe~ewe

sobiraweto

mo`e

da

bide najmnogu

do 25%.
Tradicionalnite

keramiki

bazirani

na

glina

i silicium, se meki

i
lesno

se modeliraat

pred

da

se pe~at, no pred

toa

tie se svrzuvaat

so
razli~ni

komponenti

za

da

se dobijat

razli~ni

vidovi

proizvodi:
cigli, razna

grn~arija, porcelan, keramidi

i dr. Kako

komponenti

se
primenuvaat

alumina, silikon

karbid, silikon

nitrid, boron karbid,
boron nitrid, tungsten karbid

itn.
Komercijalnata

upotreba

na

kerami~kite

delovi

e {iroka

-

od

mali

komponenti

kako

elektronski

izolatori

do golemi

cevki.
Tehni~kite

keramiki

se koristat

za

potpori, se~ila

za

turbini,
alati

za

se~ewe, filtri, elektri~ni

izolatori

itn.
Vidovi

keramiki
Alumina (Al
2
O
3
) e za tehni~kata keramika ona {to za metalite e ~elikot:
evtin i lesen za dobivawe. Vo kristalna forma se koristi za vetrobranski
stakla na avionite koi letaat so ogromna brzina. Naj~esto se proizveduva so
pritisok i sinteruvawe na pra{ok, so 80 do 99,9% alumina; ostatokot e
poroznost ili drugi dodatni komponenti. ^istata alumina e bela, ne~istata
e rozeva ili zelena. Kolku e pogolema koli~inata na alumina, tolku se
zgolemuva rabotnata temperatura. Aluminata e evtina i ima dosta korisni
osobini: elektroizolator, visoka mehani~ka jakost, dobra abrazija i
otpornost na temperatura do 1650
0
C, odli~na hemiska stabilnost i visoka
termi~ka konduktivnost, no ima ograni~ena otpornost na termi~ki {ok i na
udar. So dodavawe na hromium oksid se podobruva otpornosta na abrazija.
So dodavawe na sodium silikat se podobruva sposobnosta za procesirawe,
no so malo gubewe na elektrootpornosta.
Konkurentni

materijali:

magneziumsko, silika

i borosili~no

staklo.
Tipi~na

primena:

za

izolacija, za

elementi

za

greewe, mikro-elektronski

supstrati, zamena

na

koski

i zabi

vo

medicinata,

,

,

,

,

,

Vidovi

keramiki
Boron karbid (B
4
C) e keramika tvrda skoro kolku dijamantot, no ne tolku
skapa, iako ne e ni evtina. Ima mnogu niska gustina i visoka cvrstina.
Tipi~na

primena:

za

lesna

za{titna

obloga, abrazivi, za{titni

oblogi

od

visoki

temperaturi.
Tungsten karbid (WC) e naj~esto primenuvan vo forma na cementen karbid
ili cermet: metalen karbid koj se dr`i so mala koli~ina (5-20%) na metalen
svrzuva~, naj~esto kobalt. Negovata isklu~itelna cvrstina i stabilnost go
pravat atraktiven materijal koga e su{tinska otpornosta na nosewe. Ovie
osobini se rakovodat od tipot na karbidot, goleminata i oblikot na zrnata,
odnosot pome|u karbid i metal. Cermetot e skap, no kako alati za se~ewe ja
pre`ivuvaat brzinata na se~ewe 10 pati pogolema otkolku kaj onaa so
najdobrite ~eli~ni alati. Oblikuvaweto se vr{i so pritisok, sinteruvawe i
grudirawe. Tungsten karbidot mo`e da bide prekrien so titanium nitrid koj
ja podobruva otpornosta na nosewe.
Tipi~na

primena:

alati

za

se~ewe, boreri

za

zabi, rabovi

na

no`evi.
Vidovi

keramiki
Silikon karbid (SiC, carborundum) se dobiva so fuzirawe na pesok i koks na
2200
0
S. Toj ja prekriva povr{inata na visokokvalitetna {mirgla. Mnogu e
cvrst i ima dobar otpor na termalen {ok, ima odli~nen otpor na abrazija,
hemiski e stabilen, no kako i site keramiki, krt. Po boja e temno sin do crn.
Visokata cvrstina na silikonkarbidnite vlakna, kako Nikalonot, se
primenuvaat za armatura vo kerami~kite ili metal matriks kompozitite.
Tipi~na

primena:

za

alati

za

se~ewe, materijali

za

kalapi

i matrici,
kataliti~ki

konvertori, komponenti

za

motori, mehani~ki

pe~ati, lizga~ki

lageri, cevki

za

sproveduvawe

na

toplina, elementi

za

greewe.
Keramikata

e osobeno

primenuvana

vo

izrabotka

na

proizvodi

za

primena

vo

doma}instvata

i
sadovi, ukrasni

predmeti

itn.
Tradicionalno

keramikite

se
primenuvaat

vo

grade`ni{tvot

o

kako

cigli,
plo~ki,
sanitarii

(toaletni

{kolki, kadi,
lavaboa).
Mo`at

da

se
oblikuvaat

kako

plo~ki, no
i vo

slo`eni

organski

formi.
Ross Loverglove,
oprema

za

kupatila

za

firmata

VITRA
Staklo

15

17 .

,

.
Rimski

staklen

sad, IV

vek

od

n. e.
Gr~ka

amfora

od

staklo,
helenisti~ki

period
Najstaro

staklo

za

prozorci

vo

[vedska

od

1742 god. Vo
sredinata

se
primetuva

t.n. okce,
otpe~atok

od

cevkata

za

duvawe.

, SiO
2

.

.
Stakloto

e proyiren, amorfen, cvrst, krt

i hemiski

postojan

materijal.
Glavni

surovini

za

negovo

proizvodstvo

se kvarcen

pesok, glina

i dr.
oksidi. Surovinite

se vnesuvaat

vo

pe~ki

za

topewe

T-1500 S
0
.
Istopenata

masa

se ladi, a potoa

se oblikuva

so izvlekuvawe,
presuvawe

i leewe.

,

,

4.

10 000

,

()

.

100%

90%

IR .

o

.

,

, o

,

-,

-.

.
,

5-15%,

UV

(

),

UV .

UV

.
Izrabotka

na

staklo

od

pesok
pesokot se stava vo pe~ka so
mnogu golema temperatura
likvidot se pretura vo sad so
ladna voda
te~noto staklo se ladi i e
podgotveno za oblikuvawe
Duvawe

i oblikuvawe

na

staklo
grutka od staklo se duva i
povtorno se zagreva
so primena na centrifugalna
sila (vrtewe) se dobiva ramno
staklo so kru`en oblik
So metodot

na

duvawe

i vrtewe

se
dobiva

staklo

za

ramni

povr{ini,
koe

se upotrebuva

za

prozorci

so
{to se objasnuva

zo{to

na

sredinata

na

prozorcite

se javuva

takanare~eno

okce.
Izrabotka

na

konveksna

le}a
Za izrabotka na vakva le}a se
primenuva takanare~enata
tehnika na Lamba.
Vakvite le}i se koristat kako
lupa poradi sposobnosta da ja
prekr{uva svetlinata i da
zgolemuva.
Posrebreno

staklo-ogledalo
Zaobleno staklo vo koe se
nanesuva te~no srebro
Srebroto se nanesuva vo tenok
sloj niz povr{inata
So ladewe na srebroto se
dobiva visoko kvalitetno
konveksno ogledalo
Ornamentalno

staklo
Tradicija na mnogu kulturi
koja e za~uvana do denes
Stakloto se topi, se
oblikuva, se spojuva i se boi
so {to se dobiva kone~niot
proizvod
Nedostatoci

na

stakloto
Oksidacija ( vlaga ili
sonce)
Kr{livost
Branovidnost
Kondenzacija (vlaga)
Otsjaj
Proizvodi

od

staklo
Proizvodi

od

staklo
Proizvodi

od

staklo
Primena

na

stakloto

vo

arhitekturata
Primena

na

stakloto

vo

`
-

:
13-17% N

(), 5-10% C()

70-75% Si2 ().

. ,

1950. ,

, , ,

, B
2

O
3

,

().

-

,

, , -

, , .

staklo

SiO
2

,

,
.

staklo
SELF -

CLEANING GLASS

15

.
SELF CLEANING GLASS

, , ,

....
2.

photocatalytic
,

SELF CLEANING GLASS

1.

,

SELF CLEANING GLASS

:

SELF CLEANING GLASS