Marijan F.

Kranjc

BALKANSKI VOJAKI POLIGON

Kdo so glavni krivci za razbijanje Jugoslavije?
(Varnostno-vojaki zapisi)
e-knjiga

Microsoft Reader

.lit

Adobe Reader

.pdf

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
94(497.1)"1941/1991"(086.034.4)
KRANJC, Marijan F.
Balkanski vojaki poligon [Elektronski vir] : Kdo so glavni
krivci za razbijanje Jugoslavije? / Marijan F. Kranjc. - 2. izd. Maribor : Pro-Andy, 2008
ISBN 978-961-91794-5-1
238428672

Ljubljana, februar 2008

KAZALO

Namesto predgovora................................................................................................................................ 5
1. Vloga in pomen vojako-obveevalne slube NOVJ, protiobveevalne slube JA in varnostne slube
JLA ........................................................................................................................................................ 10
1. 1. Uvod........................................................................................................................................... 10
1. 2. Zgodovinski razvoj vojako-obveevalne slube NOV Jugoslavije do 1944............................... 11
1. 3. Vojako-politina situacija v svetu in njen vpliv na geostrateki poloaj Jugoslavije ..................... 12
1. 3. 1. Znailnosti vojako-politine situacije v svetu in v Evropi...................................................... 12
1. 3. 2. Znailnosti stanja v dravi.................................................................................................... 13
1. 3. 3 Sestav, preobrazba in posodobitev JA.................................................................................. 14
1. 3. 4. Objava resolucije Informbiroja, vpliv in posledice na poloaj v svetu, dravi in v JA .............. 15
1. 3. 5. Moralna in materialna podpora in pomo iz tujine ................................................................ 17
1. 3. 6. Politina zmaga nad informbirojem, normalizacija odnosov z vzhodnoevropskimi dravami,
komunistinimi in delavskimi partijami in gibanji............................................................................... 18
1. 4. Ustanovitev, razvoj, organizacija in vodenje protiobveevalne slube (Kos) JA ......................... 19
1. 4. 1. Ustanovitev protiobveevalne slube (Kos) JA organizacija in formacija .......................... 20
1. 4. 2. Prva preobrazba Kos JA februarja 1947............................................................................ 22
1. 4. 3. Druga preobrazba Kos JA marca 1948 ............................................................................. 23
1. 4. 4. Tretja preobrazba Kos JA zaetek 1951........................................................................... 24
1. 4. 5. Novi koncepti za preobrazbo Kos JA v varnostno slubo JLA.............................................. 25
1. 5. Funkcije, naloge in aktivnost organov Kos JA v boju proti zunanjemu in notranjemu sovraniku . 26
1. 5. 1. Operativno delo v poveljstvih, ustanovah, enotah in na teritoriji............................................ 26
1. 5. 2. olanje in usposabljanje kadrov Kos JA............................................................................... 27
1. 5. 3. Sodelovanje Kos JA pri dokonnem unienju kvislinkih formacij, ostankov band, organizacij
in zloinskih zdruenj ...................................................................................................................... 27
1. 5. 4. Odkrivanje, spremljanje in zoperstavljanje tujim obveevalnim slubam in "konzervirani
agenturi" ......................................................................................................................................... 28
1. 5. 5. Zoperstavljanje sovrani dejavnosti po informbiroju ............................................................. 29
1. 5. 6. Zaetno delovanje na "ofenzivni kontrapijonai" ................................................................. 30
1. 5. 7. Prevzem vojako-teritorialnih organov ................................................................................. 30
1. 5. 8. Zveze vojakih oseb s tujino in tujci ..................................................................................... 31
1. 5. 9. Varnostna in protiobveevalna zaita poveljstev, enot, ustanov, objektov in teritorije faze
"ienja" JA sovranih, sumljivih in neprimernih pripadnikov .......................................................... 31
1. 5. 10. Uvajanje enostareinskih odnosov v JA in podreditev organov Kos poveljniku ................... 35
1. 6. Obveevalno-izvidnika in subverzivna dejavnost tujih obveevalnih slub, ekstremne emigracije
in notranjega sovranika proti in v JA.................................................................................................. 35
1. 6. 1. Ustanavljanje sovranih ilegalnih skupin, zdruenj, organizacij in delovanje posameznikov.. 37
1. 6. 2. Obveevalno-izvidnika in vohunsko-sabotana dejavnost................................................. 38
1. 6. 3. Diverzantsko-teroristina in sabotana dejavnost................................................................. 40
1. 6. 4. Dezerterstvo iz JA ............................................................................................................... 40
1. 6. 5. Sovrana propaganda ......................................................................................................... 41
1. 6. 6. Ostale oblike prestopnitva disciplinski in drugi prestopki................................................. 41
1. 7. Vodenje organov in ustanov Kos JA.......................................................................................... 41
1. 8. Preobrazba Kos JA v varnostno slubo JLA in ustanovitev vojake policije JLA.......................... 43
1. 9. Brionski plenum in varnostna sluba JLA do Titove smrti ............................................................ 46
1. 10. Varnostna sluba JLA v posttitovskem obdobju ......................................................................... 50
1. 11. Neslaven konec slavne varnostne slube JLA ........................................................................... 55
2. Geneza slovenskih "napadov na JLA" ................................................................................................ 60
2. 1. Vse slovenske zdrahe proti NOVJ JA (JLA) od 1941 do 1980................................................... 60

2. 1. 1. Prihod srbskih in rnogorskih astnikov v enote NOV Slovenije ........................................... 60

2. 1. 2. Angleko vojako posojilo za slovenske partizane ............................................................... 60
2. 1. 3. Ukinitev slovenske partizanske vojske ................................................................................. 61
2. 1. 4. Slovenski jezik v JLA ........................................................................................................... 62
2. 1. 5. Poboji vrnjenih kvizlingov in vloga JA................................................................................... 62
2. 1. 6. Druge povojne zamere JA - prekomorci, tigrovci in drugi...................................................... 64
2. 1. 7. Brionski plenum in Slovenija ................................................................................................ 68
2. 1. 8. Odnosi JLA in TO akcija Vrh in protiakcija......................................................................... 70
2. 1. 9. Slovenska politina emigracija ............................................................................................. 74
2. 1. 10. Liberalizacija slovenske drube ......................................................................................... 75
2. 1. 11. Poskus kompromitacije neslovenskega armadnega poveljnika........................................... 76
2. 1. 12. Napadi na JLA................................................................................................................... 77
2. 2. Posttitovsko obdobje od 1980 do 1991....................................................................................... 79
2. 2. 1. Glavni cilj in elementi narta "Dan D" ................................................................................... 79
2. 2. 2. Naini realizacije narta Dan D.......................................................................................... 79
2. 3. Civilna druba............................................................................................................................. 80
2. 5. Vrinjanje in kompromitiranje varnostne slube JLA...................................................................... 87
2. 5. 1. Primer Napotnik................................................................................................................... 88
2. 5. 2. Primer Meh ......................................................................................................................... 89
2. 5. 3. Primer Leljak ....................................................................................................................... 91
2. 6. Proces proti etverici.................................................................................................................. 95
2. 6. 1. Kratek povzetek .................................................................................................................. 95
2. 6. 2. Pismo arhivu republike Slovenije (in 4 priloge) ..................................................................... 96
2. 6. 3. Objavljeni in neobjavljeni lanki in zapisi od 1988 do 1998 ................................................. 100
3. Jugoslovanski (balkanski) vojaki poligon......................................................................................... 167
3. 1. Osnovne opredelitve sodobnih vojakih doktrin ......................................................................... 167
3. 1. 1. Amerika doktrina spopada nizke intenzivnosti .................................................................. 167
3. 1. 2. Ruska (sovjetska) inaica spopada nizke intenzivnosti specialne vojne ............................ 182
3. 1. 3 Ostale inaice spopada nizke intenzivnosti ......................................................................... 185
3. 1. 4. ZAKLJUKI IN PREDLOG NOVE TIPOLOGIJE NEKONVENCIONALNE VOJNE ............ 185
3. 2. Vzroki in rezultati globalnega ideolokega in ekonomskega spopada med kapitalizmom in
socializmom ..................................................................................................................................... 191
3. 2. 1. Osnovne premise .............................................................................................................. 191
3. 2. 2. Vzorni primeri iz Latinske Amerike in Kitajske ................................................................. 197
3. 3. Osnovni vzroki razpada Jugoslavije .......................................................................................... 202
3. 3. 1. Notranji vzroki ................................................................................................................... 203
3. 3. 2. Zunanji vzroki .................................................................................................................... 209
3. 4. Scenarij vodene ali dirigirane destabilizacije SFRJ ................................................................... 214
3. 4. 1. Obveevalno prouevanje, vrinjanje in pozicije ................................................................ 216
3. 4. 2. Prihod svetovalcev in skupin za vojako in drugo pomo ................................................... 221
3. 4. 3. Psiholokopropagandna dejavnost, obvladovanje medijev in javnega mnenja .................... 222
3. 4. 4. "Miren" sestop z oblasti, uvajanje vestrankarskega sistema, ustavno-pravno konstituiranje in
mednarodno priznanje .................................................................................................................. 223
3. 4. 5. Ustanavljanje in delovanje paravojakih enot .................................................................... 226
3. 4. 6. Skrivne nabave oroja in vojake opreme ......................................................................... 230
3. 4. 7. Pomo pri ustanavljanju nacionalnih armad in vodenju vejih vojakih operacij .................. 231
3. 4. 8. Direktne vojake intervencije ............................................................................................ 232
3. 4. 9. Sodelovanje v mirovnih in humanitarnih operacijah ........................................................... 232
3. 4. 10. Vkljuevanje v nove politino-vojake strukture................................................................ 234
3. 5. Notranje vojne in spopadi v Jugoslaviji in drugih balkanskih dravah .................................... 235
3. 5. 1. Slovenija (1991) ................................................................................................................ 236
3. 5. 2. Hrvaka (19901995) ........................................................................................................ 268
3. 5. 3. Bosna in Hercegovina (19911995) .................................................................................. 272
3. 5. 4. Makedonija....................................................................................................................... 276
3. 5. 5. Zvezna republika Jugoslavija (Srbija, rna gora in Kosovo) ............................................... 279

3. 6. Osnovni zakljuki ...................................................................................................................... 281

Kratice ................................................................................................................................................. 290
Viri in literatura..................................................................................................................................... 292
Priloge ................................................................................................................................................. 297
1. Originalna delovna verzija vojakega povelja t. 50443 z dne 8. 1. 1988 ..................................... 298
2. Kopija informacije varnostnega oddelka poveljstva 9. armade t. 31200 z dne 19. 5. 1988 ......... 301
3. Kopija odredbe poveljstva 9. armade t. 23411 z dne 23. 5. 1988 o formiranju komisije za
odkrivanje storilca............................................................................................................................. 304
4. asopis Hrvatska Domovina, Hamburg, 1989 ............................................................................... 305
5. Pismo arhivu RS, Ljubljana, 1996 (prepis kopije) .......................................................................... 309
DODATEK ........................................................................................................................................... 310
NA NJIHOVE POGREBE NE MOREM ........................................................................................... 310
RAZPAD JUGOSLAVIJE: KDO JE PRIGAL VIGALICE ................................................................ 327
KRSTE Z BALKANSKEGA POLIGONA ............................................................................................ 337
MILOEVIA Z ZDAJNJO STRATEGIJO NATA NI MOGOE PREGNATI S PRESTOLA.............. 342
AVTORSKI IZVLEEK......................................................................................................................... 348

Namesto predgovora
Zgodovina bo presodila, kdo je zael prepir v balkanski krmi in kdo je kriv za krvavi razpad
druge Jugoslavije. Zato ne moremo slepo verjeti Stipi Mesiu, avtorju knjige Kako smo razbili
Jugoslavijo, pa etudi je bil zadnji predsednik te drave, kajti drave ne more "razbiti" nekaj
posameznikov. Za takno poetje je potrebno marsikaj ve! Potrebni so predvsem tajni in
dolgoroni narti, pa tudi finanna sredstva. In kar je najvaneje takne narte praviloma
diktirajo geostrateki interesi velikih sil ali pa koalicije, najvekrat veje in moneje sosede.
Izvajalci so znani. Neko so to bile mogone vojake kohorte za "Drang nach Osten", v
sodobnem svetu pa je to znanstveno preizkuen orkester raznih specialistov, ki v t. i. "spopadih
nizke intenzivnosti", brez bojnega hrupa in krvi, navadno s spretno monetarno politiko ali pa
psiholoko-propagadno kampanjo, ekonomsko in politino destabilizira doloeno svetovno regijo
ali dravo. Knjiga Cia Philipa Ageea nam dokumentirano prikae, kako se to dela!
Nedavno tega smo v dnevnem asopisju brali, da so ZDA razkrile tajne narte o razbijanju
Kitajske s prikritim financiranjem Dalajlame in tibetanskih secesionistov, pa eprav so mnogi
verjeli, da gre za kitajske notranje zdrahe! O nartu Dan D za destabilizaciji Jugoslavije po Titovi
smrti imajo zgodovinarji e dovolj zaetnih podatkov. Ko bodo uradni faktorji odprli svoje arhive
tudi o tem poetju, bo znanega marsikaj. Torej, tudi o Sloveniji ...
Balkanski vojaki poligon je zaokroena zbirka izbranih varnostno-vojakih prispevkov k noveji
slovenski zgodovini. To ni moja resnica, temve samo napotilo zgodovinarjem in raziskovalcem,
oziroma poskus osebnega prievanja loveka, ki je bil znotraj sistema na zelo obutljivi varnostni
funkciji. Tako sem lahko spremljal razvoj dogodkov v procesu omenjene destabilizacije, ko je
doloena politina agentura izkoristila "sestop z oblasti" in s pomojo tujih botrov prila na
oblast! Seveda o mnogih zanimivih dogodkih in pomembnih osebah zaradi etinih nael ne bom
mogel povedati popolne resnice. Ker je resnica samo ena, bo pa potrebno poakati, da bodo
odprli domae in tuje arhive, predvsem diplomatske in vojakih varnostno-obveevalnih slub.
ele takrat bo mogoe podati objektivno zgodovinsko sliko dogajanj v procesu "osamosvajanja",
ki smo jim bili pria. Vse ostalo so lahko samo politine igre in merjenje moi, predvsem pa
zavajanje javnosti in dezinformiranje raziskovalcev. Proces proti etverici (zdaj e samo proti
dvojici!) je eklatanten primer medijske in politine manipulacije.
V vrednotenju posameznih "resnic" se bodo morali zgodovinarji prebijati mimo nevarnih eri, ki
so najvekrat hvalisave avtobiografske ali pa nartno dezinformacijske; mednje lahko pritejemo
"spomine" kaknega ambasadorja velesile ali pa "republikega" generala, ki je vodil domovinsko
ali tudi plemensko "genocidno" vojno!
Dokler se ne dokopljejo do popolne resnice, si zgodovinarji navadno zastavljajo teze in domneve.
Najraje pa se taknih tez in domnev oprimejo in nadaljujejo sistematino in dolgotrajno
raziskovanje. Tudi sam bom skual podati nekaj taknih tez in domnev, ker pa vem, da so
doloeni dokazi v arhivih in je zato poteno o tem obvestiti strokovno javnost oziroma
zgodovinarje raziskovalce.

Preden predstavim celoto, naj povem, da so prvine pripovedi logino izbrane in funkcionalno
povezane. Najprej predstavljam protiobveevalno slubo (Kos) JA oziroma varnostno slubo
JLA na podlagi zelo zaupnega analitinega gradiva, ki je bil namenjen samo interni uporabi
armadnih naelnikov. Ker je bil Kos pred osamosvojitvijo, pa tudi pozneje, proglaen za
dravnega sovranika tevilka 1, je potrebno tega "sovranika" vsaj v grobem predstaviti, ker so
ga nekateri "politiki" v lustracijskem postopku celo nameravali proglasiti za zloinsko
organizacijo! Ker pa je ta organizacija vsaj 50 let uspela ititi svojo vojsko (in s tem tudi dravo)
pred vrinjanjem tuje agenture in drugih kategorij "notranjega" sovranika, potem si zaslui vsaj
analitino predstavitev. ele potem naj nevtralna strokovna javnost oceni njene zasluge in
napake.
Ker sem bil dolgoletni pripadnik te vojako-varnostne slube, lahko brez sramu povem, da smo
tudi povojni pripadniki te slube v obdobju od 19601990 nesebino skrbeli za varnost JLA in
tudi drave kot celote, saj smo iz izkuenj starejih predobro vedeli, kaj pomenijo bratomorna
vojna, tuja okupacija in mednacionalni prepiri. Brez sramu lahko tudi povem, da smo skoraj brez
izjeme ostali zvesti Titovim izroilom. In kar je najvaneje: pred zgodovino imamo popolnoma
isto vest, saj smo dosledno opozarjali na posledice "razbijanja" (izraz je Mesiev) Jugoslavije:
okrog 200.000300.000 mrtvih (pobitih, tudi zaklanih), pol milijona pohabljenih in telesnih
invalidov (duevnih ne tejejo) in 23 milijone beguncev in brezdomcev, ki so neko slepo verjeli
v "bratstvo in enotnost" jugoslovanskih narodov. Ta krvni davek naj prevzamejo na svojo duo,
poleg tujcev, tudi politine garniture, ki so hotele imeli svoje nacionalne dravice in pa tisti
elitistini krogi intelektualcev in posameznih struktur drube, ki so vneto podpirali
nacionalistine in podobne "dravotvorne" tenje.
Drugi del pod naslovom Geneza slovenskih napadov na JLA zajema dejansko vse slovenske
zdrahe od 1941 do 1980 (med drugo svetovno vojno, poboje vrnjenih kvislingov, povojne
zamere, brionski plenum, povezovanje s slovensko politino emigracijo, akcijo Vrh in podobno).
Predvsem pa obravnavam t. i. posttitovsko obdobje od 1980 do 1990 in podrobneje predstavljam
glavne dele Narta D, katerega cilj je bilo razbijanje kohezivnih sil in elementov (gospodarstvo,
partija, drava, vodstvo, vojska in varnostna sluba). Skual bom tudi dokazati tezo o dirigirani
destabilizaciji in prevagi zunanjih faktorjev pri razbijanju Jugoslavije! Temu delu organsko sledi
dodatek z naslovom Proces proti etverici, v katerem so prvi objavljeni trije zaetni dokumenti
procesa, kakor tudi objavljeni in neobjavljeni lanki in zapisi iz obdobja od 1988 do 1998. Ta del
je sicer obseneji, toda to sem storil z namenom, da zberem vse svoje ugovore proti medijski in
sicernji manipulaciji okrog procesa proti etverici, saj sem uspel dokazati, da ni lo za montirani
proces s strani JLA, temve prej za vsiljen proces v sklopu splonega narta kompromitacije
JLA!
Tretji, glavni in hkrati vsebinsko najobseneji del, pod naslovom Jugoslovanski (balkanski)
vojaki poligon, obsega pet celot, in sicer:
Osnovne opredelitve sodobnih vojakih doktrin, ki so povzete iz diplomske generalske
teoretine naloge iz leta 1989, in so e vedno aktualne; 1
1

Zato sem pri zalobi Pro-Andy v Mariboru julija 2007 izdal prevod kompletne nalogo z naslovom Spopad nizke
intenzivnosti generalska naloga (dodano 2008)

Vzroki in rezultati globalnega ideolokega in ekonomskega spopada med kapitalizmom in

socializmom;
Osnovni vzroki (notranji in zunanji) razpada Jugoslavije;
Scenarij vodene ali dirigirane destabilizacije, ki je najbolj zanimiv in dokumentiran prispevek;
Notranje vojne in spopadi v Jugoslaviji, s sklepi, kot se spodobi za podobne razprave.
Iz povedanega je mogoe razbrati tudi cilje, ki sem si jih zastavil. Teh je kar nekaj, predvsem pa:
demistifikacija Kos-a oziroma varnostne slube JLA (in njenih kadrov), dokumentirati nekatera
ozadja razbijanja Jugoslavije in predstaviti moni scenarij dirigirane destabilzacije Jugoslavije, z
vsemi konnimi in traginimi posledicami.
Seveda bodo bralci zvedeli tudi nekaj zanimivih in ni ve strogo zaupnih paberkov, kot npr. kdo
je izdajal primorske tigrovce, kdo je vse sodeloval pri usmrtitvah vrnjenih kvislingov, je JLA res
imela nuklearno oroje, bojne strupe in bioloke agense! Ne zaradi senzacionalizma, temve
preproste zaradi tega, ker imajo dravljani pravico zvedeti za resnico, kot davkoplaevalci pa
zakaj se (je) bo porabil njihov denar.
Povedati moram e, da nisem jugonostalgik! Nisem pa prista nasilnega razbijanja drave, tudi
nae nekdanje skupne domovine Jugoslavije! Svoje preteklosti se ne sramujem in se ji ne
odpovedujem! Tudi svojim preprianjem se ne odpovedujem, saj bi to bil duevni samomor! Zato
partizanski odpor okupatorju in obnova poruene domovine, zvestoba maralu Titu kot
vrhovnemu poveljniku, Cankarjeva vizija skupne domovine in drave Jugoslavije, pripadnost
elitni vojaki varnostni slubi, sicer kratka generalska kariera in zvestoba druini, ostajajo temelji
mojega preprianja in ivljenja.
Velja poudariti, da bo zgodovina morala priznati, da smo Slovenci dobri vojaki! Tudi Slovenci iz
povojne generacije smo bili na vseh vojakih akademijah od Beograda do Moskve med prvimi v
rangu: generalmajorji Ciril Zabret, Milovan Zorc, Marjan Roi, Duan Merzel (prvi tudi na viji
tankovski akademiji v Moskvi), kontraadmiral Marjan Poganik (tretji po rangu v viji pomorski
akademiji v Leningradu). Sem je potrebno priteti e nekaj polkovnikov na generalskem
poloaju. Moja generacija soolcev in znancev verjetno predstavlja najvejo skupino Slovencev
astnikov v JLA. Tudi "bilanca" je odlina! Dva sva dosegla generalski in Ciril Zabret
(Ljubljana) pred menoj. in kapitana (brigadirja) SV je dobil kapetan bojne ladje in prof. dr.
Anton abkar. Polkovniki so postali Joe Holc (G. Radgona), Vinko Luka (Radenci), Polde
Golob, Alojz Zupanc, Sreko Zupanc, Peter igon (pilot) in Duan Fetich (vsi Beograd) ter
kapetan bojne ladje Duan Fingar (Split). Podpolkovniki so ostali Stane Gregorc (Ljubljana) in
Boris Krmelj (Maribor) ter pokojna kapetan fregate Vinko Kragelj (Celje) in Mirko Pikon
(Maribor) V Zagrebu ivita polkovnika Anton Peri in Dane Pavii, vojna sirota, ki se je olal
v Ljubljani in priteval za Slovenca. Vojako akademijo so zaradi bolezni ali drugih vzrokov
zapustili prof. dr. Janko Legat, profesor Franc Sitar (oba Maribor) in dipl. geod. Franc Hribar
(Grosuplje), ing. Julijan Bratu (Ljubljana), JLA pa e letalski kapetan pilot, prof. dr.
obramboslovja Stanko Kodrin, in njegov brat poronik fregate Franc Kodrin, sedaj komercialist
(oba Maribor).

Vesel sem slovenske dravnosti, pa eprav bi lahko in bi morala nastati na miren nain in brez
rtev. Zgodovina naj presodi! Trdno sem preprian, da je vsakren nacionalizem najbolj
primitivna in najbolj reakcionarna ideologija, ki ljudem in narodom ne prinaa sree in
zadovoljstva. To se potrjuje tudi po razpadu Jugoslavije ... Ljudje imajo sicer svoje dravice in
kantone, nimajo pa miru, dela, sosedov, veselja ... e je to resnino plebiscitna volja narodov,
potem jo je pa potrebno spotovati. Proti svojemu narodu se ne more boriti!
V viharnih in prelomnih asih velja izrek: "Druina je najbolj zvesta domovina!" Najblijim zato
velja zahvala, ker so bili vedno na moji strani, jaz pa na njihovi. Drali smo skupaj!
Avtor
Ljubljana, januarja 1999

Pripis:
Zahvaljujem se urednitvu Borca, da ni lektorsko in drugae posegalo v moj tekst. Namre, okrog
osemdeset odstotkov prilog (literature) je z neslovenskega jezikovnega podroja, pa je bilo
potrebno sprotno prevajanje in lektoriranje. Tega nehvalenega dela se je hrabro lotila herka
Liljana Kranjc Tekavec, univ. dipl. prof. (slovenine, srbine in hrvaine), za kar se ji e
posebej zahvaljujem. Bila je neizprosna proti rabi tujk v sicer suhoparnem in togem vojakovarnostnem jeziku! Nekaj novih vojakih tvorjenk, kot npr. nestino bojno delovanje in podobno,
pa sem si priskrbel pri svojem bivem gojencu ro iz Bilee, inovatorju za oroje (1959 patentiral
avtomatsko puko!), sicer pa najviji avtoriteti za slovenski vojaki jezik, red. prof. dr. Tomu
Korocu. Hvala tudi njemu!

e zadnji pripis 17. februarja 2008

Na dananji dan se je konala prva etapa razbijanja SFRJ uresniila se je e parola Kosovo
Republika! Dokonno razbijanje drugo etapo bomo verjetno e lahko spremljali (razpad Bosne
in Hercegovine, formiranje Muslimanske bonjake in sandake drave, razdelitev Makedonije,
formiranje Velike Albanije, odcepitev Vojvodine in podobno).
Balkanski vojaki poligon je bil javno predstavljen kot projekt revije Borec dne 24. marca 1999 v
Muzeju noveje zgodovine. teje pa kot edicija, ki je bila izdana 1998. leta.
Na pronjo tevilnih obiskovalcev mojih spletnih strani VOJATVO, kje dobiti na vpogled
knjigo oz. revijo Borec z mojo knjigo Balkanski vojaki poligon seveda v knjinicah, kjer so
bili naroeni na revijo Borec, sem se odloil, da knjigo predstavim na svojih spletnih straneh v
obliki PDF in LIT ter jo izdam kot elektronsko knjigo na CD.
Teksta nisem spreminjal, le novi podnaslov sem dodal, konne opombe pa sem zaradi
preglednosti preselil na sprotne strani, pripisal pa sem e kaken aktualni podatek s pripombo v
oklepaju (dodano 2008).

Na kraju sem dodal tiri odmevne intervjuje, ki so izli pred in po izidu knjige v Delu Sobotni
prilogi (Joe Deman), Nedeljskem dnevniku (Marjana Vonina), Veeru (Bla Zgaga) in
Slovenski panorami (Marjan Horvat). Prvega, radijskega, ki ga je posnela pokojna Alenka
Kraigher Gregorc takoj po promociji, al nimam ohranjenega.
Nartovani projekt Jugoslovanski vojaki poligon, ki naj bi obsegal tudi drugo etapo razbijanja
SFRJ, pa sem opustil, ker sem med tem objavil tudi svojo generalsko nalogo z naslovom Spopad
nizke intenzivnosti. Vse je povedano
Naj e enkrat jasno ponovim: bil sem prvi slovenski general, ki je e oktobra 1990 zapustil JLA
bil sem torej za slovensko pomlad, vendar ne za takno krvavo ceno! Zato bo potrebno v vseh
sredinah ustanoviti sodia podobna hakemu, ki bodo identificirala osebke, ki so na podlagi
zunanjih silnic vzpodbujala k medsebojnemu sovratvu in zahtevala krvi
Avtor
Ljubljana, februar 2008

10

1. Vloga in pomen vojako-obveevalne slube NOVJ,

protiobveevalne slube JA in varnostne slube JLA
1. 1. Uvod
Ob razpadu oziroma razbijanju Jugoslavije verjetno ni bilo institucije, ki bi bila bolj napadana kot
je bila vojaka varnostna sluba, popularno imenovana Kos, pa eprav ta izraz niti strokovno niti
formalno ni pravilen. Ta izpostavljenost je docela razumljiva, saj je bila JLA oziroma njena
varnostna sluba v nartovani strategiji razbijanja SFRJ prva in glavna tara t. i. napadov na JLA!
Posebno njeni vodilni kadri in tudi drugi pripadniki s t. i. interskega seznama". Kako je to
izgledalo v Sloveniji, sem na alost najbolj bolee obutil na svoji koi.
e v asu normalnega delovanja (od 19841987, ko sem bil naelnik varnostnega oddelka 9.
armade) so me predstavniki sorodnih slub vekrat "zatoili" v Beogradu. Potem pa so to vlogo
prevzeli revija Mladina (specialni kader, slab Slovenec) , Bavarjev odbor (drugi na listi krivcev
v 52. javnem sporoilu), Leljakov pamflet Sam proti njim in seveda obtobe v Bavarjevi in
Janevi Demokraciji, pa eprav nisem bil ve pripadnik varnostne slube JLA! Po osamosvojitvi
Slovenije sem seveda slutil tudi razne druge ukrepe, pri emer operativnih (posebne metode in
sredstva) ne tejem. Priakoval sem tudi kaken veleproces kot "reiser" procesa proti etverici
in podobno. Verjetno me je "reila" zelo prijateljska korespondenca z uglednim cerkvenim
dostojanstvenikom! No, najbolj jih je verjetno motilo dejstvo, da sem kot prvi slovenski general
zapustil JLA!
Ker smo bili v varnostni slubi JLA zbrani, brez lane skromnosti, najbolji vojaki kadri po
intelektualni in moralni (da ne reem partijsko-politini) plati, me takni "napadi" niso posebej
preseneali, saj sem v "napadalcih" skoraj vedno tudi prepoznaval ozadja tuje politine agenture!
Morda se bo kdo zaudil, e postavim zaenkrat samo zelo smelo tezo, da je za Mladino (in napadi
na JLA) verjetno stala ekspozitura sovjetske vojake obveevalne slube. Resnica se skriva v
arhivih bive sovjetske obveevalne slube, delno pa tudi v arhivih varnostne slube JLA! Dober
poznavalec je nedavno tega zatrdil, da je bila Slovenija "mednarodni obveevalni poligon".
Dodajam, da je to tudi ostala! Na svoji koi sem util "protiudarec" za izraen sum glede dobro
zakamuflirane "kominternovske" agenture v politinopartijskih strukturah in "generalske"
obveevalne mree v JLA! Ne gre samo za mojo izkunjo: e si odkril karkoli sumljivega v
partijskih krogih, si hitro dobil po glavi!
O varnostni slubi JLA, pa eprav je bila najbolj napadana institucija, ni v slovenskem prostoru
prav nobene objektivne pisane "resnice". Zato sem se odloil, da obelodanim strogo zaupno
pisano zgodovino Kos JLA od 19461954 2 seveda skrajano, zaradi avtentinosti pa sem pustil
prav vse naslove posameznih poglavij. Nekaj bodo verjetno veljala tudi osebna prievanja, saj
2
Savezni sekretariat za narodnu odbranu, Uprava bezbednosti: Kontraobavetajna sluba JNA, Stvaranje, razvoj i
rad 19461954, vojna tajna, strogo poverljivo, br .evid. 14. oktobar 1977. godine, 219 strani (Novembra 2007 predal
Vojakemu muzeju SV dodano 2008)

11

sem bil dejansko v varnostni slubi JLA od 1959. do 1987, torej dobrih 28 let. V Sloveniji sem
eden od redkih dobitnikov Varnostne plakete Zveznega izvrnega sveta za 25 let dela v varnostni
slubi JLA, dejansko pa 28 let.
Zgodovina bo nepristransko povedala, da je imela varnostna sluba JLA pozitivno vlogo ne samo
v razvoju JLA, temve tudi na irem dravnem podroju, torej v obstoju SFRJ od 1945 do 1990.
Zato se mi tudi zdi potrebno, da javnosti, posebej strokovni, predstavim tudi tisti del nae skupne
zgodovine, ki je bil doslej namenjen samo za "interno" uporabo. Ostala pisana prievanja so
vseeno precej "preiena", tudi priloge Vojni enciklopediji SFRJ, pa zato tudi manj
verodostojna.

1. 2. Zgodovinski razvoj vojako-obveevalne slube

NOV Jugoslavije do 1944
Varnostna sluba JLA je imela svojo kratko bojno zgodovino v toku narodnoosvobodilne vojne
19411945. Zato je potrebno omeniti vsaj glavne mejnike.
Dne 26. septembra 1941. je Vrhovni tab NOV in POJ v Stolicah v Srbiji, z ukazom ustanovil
vojake obveevalne organe v vseh partizanskih enotah in na terenu. Funkcijo protiobveevalne
slube so tako v zaetnem obdobju zadrali organi KP, ki so si e iz predvojnega obdobja
ilegalnega delovanja pridobili bogate izkunje o veini vidikov protiobveevalne dejavnosti.
Dne 27. novembra 1942. je bila ustanovljena enotna varnostno-obveevalna sluba v enotah in
na terenu. Namre, poleg zbiranja obveevalnih podatkov je bila vedno bolj pomembna tudi
potreba po odkrivanju vrinjene agenture Gestapa in drugih obveevalnih slub. Funkcije
protiobveevalne slube so prevzeli namestniki politinih komisarjev od bataljona do vijih
enot, torej politini komisarji oziroma sekretarji partijskih organizacij komitejev! Tako je bila v
zaetku 1943 pri V NOVJ ustanovljena Komisija za borbo proti peti koloni in terorizmu, a e
septembra istega leta so bili pri Vrhovnem tabu NOVJ in Glavnih tabih NOV (republik
pokrajin) ustanovljeni Odseki za zaito naroda skrajano Ozna. Katastrofalne posledice
pohoda 14. divizije NOV Slovenije ez Hrvako na tajersko v zaetku 1944, predvsem zaradi
vrinjene gestapovske agenture so nujno zahtevale profesionalno protiobveevalno zaito. 3
Takoj zatem je tudi prilo do uveljavitve funkcije
protiobveevalnih oficirjev in
protiobveevalne slube kot take.
Dne 13. maja 1944 je bila pri Poverjenitvu ljudske obrambe Nacionalnega komiteta za
osvoboditev Jugoslavije tudi uradno formirana Ozna, ki jo je vodil Aleksander Rankovi, po
enotah NOV (JA) pa Vojaka Ozna ali tudi III. odsek.
Ker je v obdobju od junija do avgusta 1945 prilo tudi do mnoinih izvensodnih pobojev od
zaveznikov vrnjenih in tudi zajetih kolaborantov in kvizlingov, predvsem ustaev, etnikov,
3

Marijan F. Kranjc, Varnostna in obveevalna zaita pohoda 14. divizije NOV Slovenije ez Hrvako na tajersko,
revija Borec, Ljubljana, 1998 (Dodano 2008)

12

balistov, domobrancev in drugih, je potrebno zaradi zgodovinske resnice povedati naslednje:

eprav pripadniki "vojake" Ozne niso bili formalno zadoleni za navedene likvidacije 4 (v enotah
novoformirane JA so imeli precej opravka z odkrivanjem vrinjene gestapovske agenture!), pa je
tudi res, da so izbrani posamezniki sodelovali v t. i. "drugi izmeni", misle da je lo za likvidacije
po nalogu izrednih vojakih sodi. Prav zaradi njihovih pritob (po pripovedih starejih
kosovcev) je maral Tito na nekem sestanku voditeljev Kos JLA grajal republike Ozne zaradi
mnoinih pobojev vrnjenih kvislingov!

1. 3. Vojako-politina situacija v svetu in njen vpliv na geostrateki poloaj

Jugoslavije
1. 3. 1. Znailnosti vojako-politine situacije v svetu in v Evropi
V zaetku obnove in izgradnje samostojne, socialistine, samoupravne in neuvrene drave
SFRJ, je bila vojakopolitina situacija v svetu, posebno e v Evropi, naslednja:
zaetek hladne vojne med dvema supersilama (ZDA in ZSSR);
medsebojne konfrontacije (ZSSR s socialistinimi dravami in zahodnimi dravami oziroma t.
i. "svobodnim svetom");
zaetek ideoloke kampanje proti komunizmu, ki naj bi "ogroal" ves svobodni svet;
formiranje nove zahodne koalicije in postopna politina, ekonomska in vojaka integracija;
formiranje t. i. "elezne zavese" preko katere socialistine drave ne bi mogle ideoloko
vplivati na prebivalstvo zahodnih evropskih drav;
formiranje na tisoe postojank ob tej "zavesi" zaradi obkroanja, izolacije in zastraevanja
socialistinih drav;
izgradnja socializma v dravah vzhodne Evrope in njihovo povezovanje z ZSSR;
uspeen razvoj osvobodilne vojne v Griji, ki sta ga vodila KP Grije in general Marcos,
kakor tudi okrivljanje SFRJ za nudenje vojake in druge pomoi;
negiranje reitve "trakega" vpraanja;
diskriminacija v pogajanjih z zahodnimi dravami (nevraanje zlatih rezerv, pritiski in
podobno);
demonstrativne vojake akcije vzdol zahodne in june dravne meje;
ilegalno poiljanje (iz Koroke, Italije) diverzantsko-teroristinih skupin in posameznikov
zaradi organiziranja odpornikega gibanja, odpadnitva in podobno;
sklepanje paktov o prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju s socialistinimi dravami
(ZSSR, Poljska, SSR, Albanija, Bolgarija, Madarska in Romunija);

Sodelovanje pri definitivni likvidaciji kvislinkih formacij, ostankov band, organizacij in zloinskih zdruenj: UV
Zslo, CE, klas. tev. 0.01.07. fasc. t. 1, str. 73-85; Naloge Knoj po varnosti, akt Uprave Kos poslan XII Upravi Kos
Knoj-a, str. pov. t. 4, 5 . 1. 1949

13

tesneje sodelovanje s socialistinimi dravami na politinem, ekonomskem in tudi vojakem

podroju;
tevilni medsebojni obiski dravnih voditeljev socialistinih drav;
formiranje Kominforma Informativnega biroja nekaterih komunistinih partij (jeseni 1947) s
sedeem v Beogradu;
skoraj popolna gospodarska naslonitev na ZSSR in vzhodne socialistine drave (50 odstotkov
zunanje trgovine, krediti in drugo, vendar tudi zaetne teave glede "meanih drub");
vojaka pomo in sovjetski vojaki intruktorji v JA in tudi v Ozni;
teave v politinih in ekonomskih odnosih z ZDA in zahodnoevropskimi dravami (izvedba
nacionalizacije, naslonitev na ZSSR, vojaki pritiski, avgusta 1946 sestrelitev amerikega
vojakega letala, podpora ekstremni emigraciji in v zaetku 1947 vdor veje ustake skupine,
medijska in ideoloka kampanja zaradi sojenja vojakemu zloincu, generalu Drai
Mihailoviu, predvsem pa zagrebkemu nadkofu Alojzu Stjepincu, subverzivna dejavnost iz
Vatikana pastirsko pismo proti komunizmu 1945 in 1952, zavzemanje za "podonavsko
federacijo" na elu z Ottom Habsburkim);
vzporedno s taknimi pritiski iz zahoda je sredi zime 1947/48 prilo do prvih nesoglasij z
ZSSR, pa tudi do prvih kritik, najprej na vladni ravni, potem pa tudi na ideolokem podroju
(protisovjetsko in nacionalistino zunanjo in revizionistino notranjo politiko, itd);
predvsem so bile nesprejemljive zahteve po izrednih pooblastilih za sovjetske civilne in
vojake intruktorje, za organizacijo tajne sovjetske obveevalne slube v nai dravi, pa tudi
znotraj naih organov in ustanov, posebej pa e pozivanje "zdravih sil", da zamenjajo svoje
vodstvo (CK KPJ), e ne bo sprejelo odloitve Kominforma;
ZSSR in druge vzhodne drave po letu 1948. prekinejo vse politine, gospodarske in druge
odnose, zanejo se vojaki pritiski, mejni incidenti, obveevalne akcije, propagadna vojna in
ukrepi za popolno izolacijo in destabilizacijo SFRJ;
ameriki admiral E. Zaharias je v knjigi Izza zaprtih vrat navedel, da je ZSSR uradno
sporoila vladi ZDA, da je Politbiro CK SKP(b) 21. 23. avgusta 1949 sklenil, da se likvidira
grko osvobodilno gibanje generala Marcosa ter da se Albanija razdeli na dva dela juni bi
pripadel Griji, severni pa Jugoslaviji, kot del narta za likvidacijo marala Tita. 5
Zdi se, da je maral Tito na 5. kongresu KPJ pravilno ocenil, da ZSSR in Stalinu ne gre za kritiko
raznih napak, ampak za "poziv na dravljansko vojno..., za unienje nae drave," torej za
dolgorono interesno in e prej v Jalti dogovorjeno reitev!

1. 3. 2. Znailnosti stanja v dravi

Na notranjem drubenopolitinem podroju se je v obdobju od 1945 do 1949 zgodilo naslednje:
ustanovitev prve socialistine republike zdruenih in bratskih narodov in narodnosti SFRJ na
osnovi pridobitev NOV in socialistine revolucije;
konstituiranje ustavnih, zakonodajnih in izvrnih organov oblasti;
5

CB (kolski centar bezbednosti), skripta, Politiki pritisak SSSR i zemalja Kominforma prema Jugoslaviji, t. 8,
evid. t. 195

14

sprejem prve ustave SFRJ in drugih normativnih aktov;

konfiskacija (odvzem) premoenja vojakih zloincev in drugih sodelavcev okupatorjev in
kvislingov;
ekspropriacija (razlastitev) buroazije, cerkve 6 in veleposestnikov;
odzvem vojakih dobikov;
sekvestracija (zaplemba) tujega premoenja (vloenega kapitala v gospodarstvo kraljevine
Jugoslavije);
omejitev veleposestev na zemljiki maksimum, izvedba agrarne reforme in kolonizacije;
zaetek kolektivizacije vasi (po sovjetskem vzorcu) ustanovitev kmekih delovnih zadrug;
okrepljen boj ostankov razrednega sovranika v dravi in pobeglih pripadnikov ekstremne
emigracije v tujini (Italija, ZR Nemija, Avstrija in Grija) proti organom oblasti in JA, seveda
ob izdatni pomoi tujih obveevalnih slub;
intenzivirano delovanje ostankov okupatorskih in kvislinkih obveevalnih slub in organov,
predvsem njihove "konzervirane" agenture, kakor tudi agenture bivih zaveznikih in drugih
obveevalnih slub, ki so delovale na jugoslovenskem prostoru e prej;
nadaljevanje "ienja" ozemlja od ostankov kvislinkih enot in skupin (etniki, ustai,
nedievci, ljotievci, bela garda in podobni);
poleg permanentnega poiljanja obveevalnih in diverzantsko-teroristinih skupin so v
sosednjih dravah celo pripravljali vojake formacije iz delov ekstremne politine emigracije
pod vodstvom raznih emigrantskih in drugih vojakih voditeljev (poljski general Anders
Wladyslaw, 18921970);
organizacijska krepitev in mirnodobno jaanje nae Armade (preformiranje NOV v JA);
preusmeritev varnostno-protiobveevalne aktivnosti na mirnodobne razmere in posebej na
nove naloge v pogojih zunanjih pritiskov, najprej iz zahoda, potem pa e iz vzhoda.
1. 3. 3 Sestav, preobrazba in posodobitev JA
V JA, ki je bila v tem obdobju v fazi preformiranja, stalne predislokacije, reorganizacije,
realizacije usposabljanja po novih unih programih in na novih borbenih sredstvih (trofejnih ali
dobljenih preteno od ZSSR), so odgovorne poveljnike dolnosti prevzeli preverjeni poveljniki
NOV, nije pa tudi navadni borci partizani. Vojaki sestav je bil po mobilizaciji v zaetku
1945. izredno heterogen in zelo problematien, kar je tudi negativno vplivalo na splono moralno
- politino stanje v JA. Namre, veina pripadnikov vojake sestave je pripadala:
razlaeni buroaziji in kulakom, prepovedanim meanskim strankam, profaistinim
organizacijam in kleru;
okupatorskim in kvislinkim formacijam (etniki, ustai, nedievci, ljotievci, domobrani,
belogardisti, sivogardisti, Vmro, madarske organizacije Tot, romunske Levante, pripadniki
madarskih in bolgarskih kvislinkih enot, folksdojerji, bivi pripadniki okupatorskih divizij
Prinz Eugen, Vraja, Skender-beg, Handar in podobne);
6
kolski centar bezbednosti, skripa: Obavetajni i neprijateljski rad crkvenih organizacija u SFRJ, t. 4, evid. t.
195

15

okupatorskim in kvislinkim obveevalnim slubam (Rsh, Gestapo, Ovra, Uns itd.) in

organizacijam (Ravna gora, Ustaka mlade, Hitlerjugend, Tot, Levante itd), ostankom
konzervirane agenture (t. i. mree Ruchnetz nemkega Abwehra) in drugih zahodnih
obveevalnih slub, predvsem angleke in francoske;
nekdanjih jugoslovanskih vojakov in oficirjev, ki so se vrnili iz ujetnitva ali pa so bili
pripadniki zaveznikih enot in odpornikih gibanj;
pripadnikov Mesieve brigade, formirane v ZSSR, ki je bila gnezdo sovjetske vojake
agenture, katera naj bi prevzela pomembne vojake ploaje; 7
pripadnikov Jugoslovanske vojske izven domovine in drugih enot (kriarji, kriparjev in zeleni
kader), vojaki begunci, delikventi in podobni.
Skladno z novo ustavo, sprejeto 31. januarja 1946 je bila sprejeta tudi mnoica novih vojakih
zakonov, ki so postavili temelje za pravilno organizacijo in funkcioniranje JA (s tremi zvrstmi:
kopensko vojsko, vojako mornarico in vojakim letalstvom), opravljena je vojako-teritorialna
razdelitev, sprejet je mobilizacijski sistem in postavljene so osnove za organizacijo mirnodobne
in vojne armade, vpeljan je novi vojaki olski sistem in uno usposabljanje, obnova poruenih in
gradnja novih vojanic, skladi in vseh drugih infrastrukturnih objektov in elementov, kakor tudi
normativnih aktov in predpisov za normalno ivljenje in funkcioniranje JA.
Hkrati je JA zelo intenzivno sodelovala pri obnovi in izgradnji poruene domovine. Celotne
vojake enote so sodelovale pri izgradnji stratekih komunikacij in objektov, predvsem proge
BrkoBanovii, amacSarajevo, ZvornikKoviljaa, hidrocentral Zvornik, Jablanica in
Vlasina, avtoceste Bratstva in enotnosti oziroma BeogradZagreb, kakor tudi drugih objektov.
Pomembno je bilo tudi sistematino splono, vojako-strokovno in politino-ideoloko olanje in
vzgoja astnikov (in ostalih pripadnikov JA), predvsem zaradi hitrejega usposabljanja mladine
za obrambo drave; tako je bila e 1947. z zakonom uvedena obvezna predvojaka vzgoja
srednjeolske, delavske in kmeke mladine.
1. 3. 4. Objava resolucije Informbiroja, vpliv in posledice na poloaj v svetu, dravi in v JA
Obdobje od 1948. do 1954. (posebej do 1953) upravieno tejemo za najbolj kritino v povojnem
razvoju Jugoslavije, ki se je zaelo z objavo resolucije Informbiroja.
Resolucija t. i. Informacijskega biroja KP je bila sprejeta 28. junija 1948 v Bukareti in takoj tudi
objavljena v vseh sredstvih informiranja. V resoluciji so bile ponovljene obtobe sovjetske KP
(boljevikov) proti KPJ in centralnemu komitetu KPJ, in sicer:
lanstvo KPJ je javno pozvano k uporu oz. ruenju partijskega in dravnega vodstva,
imenovanega "Titova klika";
7

CB, Pokuaj ekonomskog porobljavanja Jugoslavije, podrivanje in potinjavanje naih oruanih snaga, psiholoke
pripreme za napad na Jugoslaviju i mali rat na naim granicama, t. 9, evid. t. 195

16

prekinjeni so partijski, dravni, vojaki in vsi drugi odnosi z ZSSR in "dravami ljudske
demokracije", kakor tudi z drugimi KP in naprednimi gibanji, kar je za SFRJ pomenilo skoraj
popolno izolacijo;
vlada je obtoena, da se vdinja "imperialistinim" lakajem in vohunom;
KPJ je obtoena za revizionizem glede mirnega prehoda iz kapitalizma v socializem, kakor
tudi za razblinjanje v Ljudski fronti;
precenjena je vloga NOV in marala Tita, saj naj bi Jugoslavijo osvobodila Rdea armada, pa
eprav je bilo e priznano, da je NOV od 1941 do 1945 vezala okrog 4050 okupatorskih
divizij, da so okupatorske izgube znaale okrog 450.000 vojakov (nasproti 350.000 borcev
NOV) in da je v zaetku 1945 NOV tela okrog 400.000500.000 borcev.
Namesto "teoretinih razprav o stanju v KPJ" se je dejansko zaelo z organiziranim pritiskom in
raznovrstnim sovranim delovanjem, tudi ob izdatni pomoi obveevalnih in drugih specialnih
slub, vse s ciljem, da bi se Jugoslavija odpovedala borbi za enakopravne odnose med KP in
socialistinimi dravami, svoji neodvisnosti, teritorialni integriteti in samostojni samoupravni in
socialistini izgradnji in razvoju.
Kampanja informbiroja je obsegala naslednje dejavnosti:
popolna izolacija v svetu in izkljuitev iz vseh mednarodnih organizacij in gibanj;
prekinitev vseh prijateljskih in drugih pogodb o sodelovanju (okrog 40);
intenzivna propagandna dejavnost prek vseh sredstev javnih komunikacij (na primer: od 1.
januarja do 1. julija 1950 so samo radijske postaje v ZSSR in drugih vzhodnih dravah
predvajale 6.732 sovranih oddaj v trajanju 3.075 ur);
izgon diplomatsko-konzularnih in drugih predstavnikov (do julija 1950 145 diplomatov);
prekinitev ekonomskih odnosov in uvajanje popolne ekonomske blokade (kar je SFRJ
povzroilo ogromno gospodarsko kodo, samo v industriji in prometu okrog 550 milijonov
dolarjev), kakor tudi povzroanje devizno-plailnih teav (za 1951 je tako nastal deficit 195
milijonov dolarjev);
discipliniranje vzhodnih KP in "dokazovanje" jugoslovanskih sovranih namer z montiranimi
sodno-politinimi procesi proti znanim partijskim voditeljem, sicer prijateljem Jugoslavije, ki
so se zaeli maja 1949 (Albanija Koa Dzodze, Maarska Laslo Raiko, Bolgarija Traje
Kostov, SSR Rudolf Slanski in drugi).
Na vojakem planu so kampanjo informbiroja spremljali:
mejni incidenti in provokacije, streljanje na mejne patrole, vpadi manjih enot na nae
ozemlje, zajetje (in uboji) vojakov mejnih enot, pogosti primeri kritve zranega prostora (od
1947 do 1949 so albanski, bolgarski, madarski in romunski obmejni organi izzvali 1.076
mejnih incidentov, 1950 937, 1951 1.517 in 1952 2.390 incidentov, v katerih je bilo
ubitih 18 in ranjenih okrog 100 vojakov in civilistov, torej prava mala "obmejna" vojna!);
demonstrativni nastopi vejih vojakih enot proti meji, tudi oklepnih divizij, kakor tudi javne
gronje z invazijo e monejih vojakih efektivov;
znatno poveanje (za 23 krat) sovjetskih vojakih efektivov v Madarski, Romuniji in
Bolgariji (ob koncu 1952 e okrog en milijon vojakov, da ne tejemo teke oboroitve in
letalstva);
stalne vadbene in druge vojake aktivnosti v obmejnem prostoru;

17

izraene bolgarske in albanske teritorialne zahteve do Makedonije in Kosova;

obtoevanje JA za "agresivne namere" proti sosedom.
Posebno zvrst so predstavljale obveevalno-izvidnike in druge subverzivne dejavnosti, ki so se
izvajale iz okrog dvajsetih lociranih obmejnih obveevalnih centrov. 8
Jugoslavija je e 1949, posebej e 1950, zelo resen problem ogroanja svoje neodvisnosti
predstavila v Beli knjigi tudi pred Generalno skupino OZN, ki je moralno podprla Jugoslavijo
in sprejela obvezno resolucijo s 47:5 (ZSSR, Ukrajina, Belorusija, Poljska in SSR) in z dvema
vzdranima glasovoma (Iran in Afganistan). Tudi naslednje leto je problem odnosv ZSSR
Jugoslavija priel pred Generalno skupino OZN, pa je tako to postalo tudi svetovno vpraanje.
Jugoslavija je celo postala lanica Varnostnega sveta, kar je bila prepriljiva moralno-politina
zmaga!
1. 3. 5. Moralna in materialna podpora in pomo iz tujine
Svetovna demokratina javnost, obveena o resninem ozadju spora z ZSSR in njenimi sateliti
in naem doslednem miroljubnem staliu, je zaela dajati Jugoslaviji vse vejo podporo. Poasi
se je tudi spreminjalo stalie posameznih zahodnih drav, da ne gre samo za "druinski" oziroma
ideoloki spor, ampak da je "jugoslovansko vpraanje" dejansko tudi vpraanje mednarodne
varnosti in miru!
Poleg zaetne moralno-politine podpore je prilo tudi do izboljanja bilaterarnih odnosov z
veino zahodnih drav. Seveda so bili najvaneji tuji krediti, pa je tako leta 1950 (sua in lakota)
najprej prilo do sicer simboline t. i. "tripartitne pomoi" (od ZDA, Velike Britanije in Francije)
v znesku 9,5 milijonov dolarjev. Iz drugih virov (organizacija Car, Unicef) je Jugoslavija 1951
dobila 128,1 miljonov dolarjev in 1952 e 101,9 milijonov dolarjev pomoi v hrani in surovinah
ter brez politinih pogojev!
Od zahodnih drav so bili v obdobju 19501952 najeti krediti v viini 250 milijonov dolarjev,
toda pod zelo neugodnimi pogoji (obresti tudi do 8 %, in obveza, da se za nacionalizirano tuje
premoenje izplaa 93,4 milijonov dolarjev).
Jeseni 1951 je Jugoslavija dobila znatno vojako pomo iz zahoda, tudi tehnino (oboroitev), kar
je imelo svojevrstne posledice (varnostne).
Reakcionarni zahodni krogi so pod vplivom ekstremne politine emigracije e vedno ohranjali
negativno stalie do Jugoslavije. Posebno je to veljalo za Vatikan 9, ki je julija 1949 celo
"ekskomuniciral" jugoslovanske komuniste (Nart X je obstajal od 1947) in e naprej vodil
intenzivno kampanjo proti Jugoslaviji, ki je zato 1952 prekinila diplomatske odnose. Seveda, tudi
Italija (zunanji minister Sforca) je izkoristila nastalo situacijo in aprila 1950 skuala prisiliti
Jugoslavijo k popuanju v "trakem" vpraanju, da bi tudi zona "B" pripadla Italiji.
8
9

CB, Delatnost IB obavetajnih slubi prema Jugoslaviji, t. 14, evid. t. 204

kolski centar bezbednosti, skripa: Obavetajni i neprijateljski rad crkvenih organizacija u SFRJ, t. 4, evid. t. 195

18

Napori jugoslovanske diplomacije so vseeno obrodili sadove. Amerika in britanska diplomacija

sta kmalu uvideli specifien znaaj varnostnega poloaja Jugoslavije, k emer so v precejnji
meri prispevali tudi medsebojni obiski naelnikov generaltabov! Jugoslavija se je polagoma
izvila iz izolacije in vzpostavila raznovrstne stike z naprednimi delavskimi gibanji v Evropi in po
svetu, pa tudi diplomatski stiki so postali vse intenzivneji. Krona vsega pa je bil marca 1953 zelo
odmeven obisk marala Tita v Veliki Britanji, ko sta obe strani ugotovili, "da odpor proti agresiji
in ohranitev nacionalne neodvisnosti predstavlja njihov skupni interes." Posebno je zanimiv
vojaki sporazum Jugoslavije, Turije in Grije (pozneje lanici Nato!), ki je bil podpisan 28.
februarja 1953 v Ankari. Tako je ob notranji enotnosti v dravi in premiljeno akcijo vlade in
drugih organov, posebej vojakih, Jugoslavija ostala neodvisna in miroljubna drava!
Na notranjem podroju so se e vedno utile posledice ekonomske blokade, odpovedi
diplomatskih, ekonomskih, vojakih in drugih sporazumov, v precejnji meri so spremenjeni
drubeno-ekonomski odnosi (1952 je bilo uvedeno samoupravljanje), skoraj v celoti je
postavljena vojaka industrija (19481952), od 1953, se je odstopilo od petletnih nartov razvoja,
pa tudi na politino-ideolokem podroju je prilo do znatnih sprememb. Tako je 5. kongres KPJ
v Beogradu 1948 analiziral odpor proti informbiroju, 6. kongres v Zagrebu 1952. pa je bil
pomemben zaradi spremembe imena KPJ v ZKJ in nadaljnjega razvoja decentralizacije in
demokratizacije celotne drube.
1. 3. 6. Politina zmaga nad informbirojem, normalizacija odnosov z vzhodnoevropskimi
dravami, komunistinimi in delavskimi partijami in gibanji
V zaetku 1953, posebej e po Stalinovi smrti, so bili opazni znaki omahovanja v
protijugoslovanski politiki, pa je e opisana kampanja zaela peati. Na izjavo nae vlade glede
normalizacije odnosov je nova sovjetska vlada 4. junija 1953 reagirala pozitivno. Temu so sledili
konkretni koraki, najprej pri odpravljanju mejnih incidentov in provokacij, potem pa tudi na
drugih podrojih. V 1954 se je normalizacija nadaljevala, 1955 pa se je stanje celo izboljalo.
Seveda, prelomni dogodek se je zgodil 26. maja 1955, ko je v Beograd prispela dravno-partijska
delegacija ZSSR na elu z Nikito Hruevim. Takrat je bila podpisana t. i. Beogradska
deklaracija (pozneje pa e Moskovska), v kateri je sovjetska stran izrazila iskreno obalovanje za
pretekle odnose, e da so bile vse obtobe na raun marala Tita skonstruirane s strani
sovranikov ZSSR (StalinBerija). Dogovorjena so naela nadaljnjega medsebojnega
sodelovanja, predvsem pa enakopravnost, miroljubna koeksistenca, spotovanje razlik v izgradnji
socializma, kakor tudi ocena, da je politika vojakih blokov izvor nevarnosti za svetovni mir.
Poleg normalizacije ekonomskih odnosov nam je sovjetska stran odobrila nekaj ugodnih
kreditov. Sklenjen je bil tudi sporazum o znanstveno-tehninem sodelovanju na podroju jedrske
znanosti in izkorianju jederske energije v miroljubne namene! Smer prijateljskega sodelovanja
med ZSSR in SFRJ je bila potrjena tudi februarja 1956 na znanem 20. kongresu KP ZSSR
(predvsem po referatu N. Hruova, ko je obsodil preteklo obdobje Stalinove vladavine). 10
10

CB, Ocena Komfinforma i zakljuak, t. 16, evid. t. 195

19

Vzporedno z normalizacijo odnosov s socialistinimi dravami so se dokaj uspeno razvijali tudi

odnosi z ZDA in zahodnoevropskimi dravami, posebej z ZR Nemijo in Italijo. Jugoslavija je
postala lanica Evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje v Parizu, e prej pa sem
omenil uspeno vojako sodelovanje z Grijo in Turijo, ki je predstavljalo nekakno
priblievanju Natu.
Tudi sodelovanje z neuvrenimi in dravami v razvoju je bilo uspeno. V tem obdobju so bili
normalizirani tudi odnosi z ostalimi naprednimi partijami in gibanji. Okrepljeno je bilo vojako
sodelovanje z Burmo, Etiopijo, Egiptom in nekaterimi afrikimi osvobodilnimi gibanji.
Opisani dogodki so seveda e kako vplivali na intenzivnost, oblike, metode in sredstva
sovranega delovanja tako v dravi kakor tudi v JA. Poleg klasinih in e poznanih oblik
delovanja so bila zaznana tudi nova, predvsem kot posledica subverzivnega delovanja na osnovah
informbiroja, ter tudi raznih negativnih trendov iz zahoda (anarholiberalizem, malomeanstvo
in podobno). Seveda se ni prav ni zmanjala sovrana dejavnost iz zahoda, predvsem
vojnohujskaka propaganda in povelievanje ivljenja na zahodu. Zanimivo je, da je ravno
resolucija informbiroja postala skupna osnova za destruktivno in sovrano delovanje proti SFRJ.
Gledano v celoti je takna vojako-politina situacija v svetu, stanje v Sredozemlju in posebej na
Balkanu, kakor tudi sploen odnos velesil in tudi sosednjih drav naproti SFRJ, zelo vidno
vplivala na geostrateki poloaj SFRJ, jaanje in usposabljanje JA za obrambne naloge. e
posebej pa je vplivala na formiranje, razvoj in naloge Kos-a pri zoperstavljanju raznim oblikam
in metodam obveevalno-izvidnike in druge subverzivne dejavnosti zunanjega in notranjega
sovranika proti in v JA.

1. 4. Ustanovitev, razvoj, organizacija in vodenje protiobveevalne

slube (Kos) JA
Po proglasitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije dne 29. novembra 1945 in s sprejetjem
nove ustave (31. januarja 1946), so bili konstituirani najviji zakonodajni in izvrilni organi
ljudske oblasti, oblikovana je bila prva zvezna vlada na elu s predsednikom maralom Titom,
med njimi tudi Ministrstvo za notranje zadeve (Mnz) in ljudsko obrambo (Mlo).
Z ustanovitvijo Ministrstva za notranje zadeve je Ozna iz Ministrstva za ljudsko obrambo prela
v sestavo Ministrstva za notranje zadeve kot posebna Uprava dravne varnosti (Udv-a oziroma
Udb-a), pri emer je zadrala vse svoje prejnje pristojnosti in zadeve, seveda prilagojene novim
pogojem. Tako so bile v pristojnost Ministrtsva za notranje zadeve preneene in zaobjete vse
aktivnosti dravne in javne varnosti in milice zaradi zaite obstojeega pravnega reda pred
vsemi oblikami obveevalno-subverzivne in podobne dejavnosti zunanjih in notranjih
sovranikov nove socialistine Jugoslavije. Tako je bilo Ministrtsvo za notranje zadeve (oziroma
Udva) odgovorno za celotni varnostni sistem, tudi za sistem varnosti JA.
Istoasno je bila v Ministrstvu za ljudsko obrambo ustanovljena tudi obveevalna ali II. uprava,
ki je bila podrejena naelniku generaltaba JA oziroma naelniku taba armadedivizije, proti

20

vsaki sosednji dravi pa je bil ustanovljen tudi konspirativni obveevalni center (operativni in
prisluni), kasneje pa v vsaki armadi. Za na predmet je zanimiv 13. obveevalni center na Reki
in pozneje tudi obveevalni center 9. armade v Ljubljani (kamufliran kot "terenska sluba" v
republikem sekretariatu za notranje zadeve), s podcentri v Murski Soboti, Mariboru in Novi
Gorici ter radijsko-prislunimi centri in radijsko-gonijometrijsko postajo.
1. 4. 1. Ustanovitev protiobveevalne slube (Kos) JA organizacija in formacija
Z ustanovitvijo Ministrstva za ljudsko obrambo je bil reorganiziran nekdanji III. odsek Ozne JA.
Iz njega je bila 18. marca 1946 ustanovljena Kontraobveevalna sluba JA (Kos JA). Toen
datum je sicer sporen. O reorganizaciji in ustanovitvi Kos JA so razpravljali e decembra 1945 11,
a ele junija 1946 se je zaelo javno govoriti o novi varnostni slubi JA. Navedeni datum je
vendarle najbolj toen, ker je tudi logino, da je bila nova sluba ustanovljena po formiranju
Ministrstva za ljudsko obrambo.
Ob svoji ustanovitvi je Kos JA tel 1.260 astnikov, 307 podastnikov in 216 vojakih
uslubencev. Prvi naelnik Kos-a JA je bil polkovnik Jefto AI (19451963), sicer namestnik
Aleksandra Rankovia, naelnika Ozne in lan Politbiroja centralnega komiteta KPJ. Prvi aiev
namestnik je bil major Jovan Boovi.
eprav je bila Kos JA e od svoje ustanovitve relativno samostojna varnostna organizacija, je
bila vseeno del celotnega varnostnega sistema drave. Nove naloge so bile povezane predvsem z
reorganizacijo JA in problemi mirnodobnega dela, izborom in olanjem lastnih kadrov,
oblikovanjem svoje strukture vodenja in upravljanja, specifinostim operativnega dela v novih
pogojih, predvsem pa s poveano budnostjo nasproti tuji "konzervirani" obveevalni agenturi v
enotah in na terenu, "ienjem" stareinskega kadra in s podporo partijsko-politinim organom v
borbi za moralno-politino trdnost vojakih enot in poveljstev. V zaetnem obdobju so bili
oficirji Kos-a podrejeni politinim komisarjem (po sovjetskem vzorcu).
Oddelek za Kos Ministrstva za ljudsko obrambo
V Ministrstvu za ljudsko obrambo je bil ustanovljen oddelek za Kos (vodil ga je naelnik), ki je
bil razdeljen na tiri odseke (vodili so jih pomoniki), in sicer:
za organizacijsko-intruktorsko delo (tirje referenti, od katerih je bil eden zadolen za
kadrovske zadeve, drugi za pouk);
za evidenco in statistiko (tuji vohuni, kvislingi, evidenca vojakih oseb v tujini in pravni
referent);
operativno-tehnini del (tirje referenti, od katerih je eden vodil sledilsko skupino);
pomono osebje (sekretarji, ifranti, daktilografi, blagajniki, radiotelegrafisti, vozniki in dr.).

11

CB, Razvoj slube bezbednosti kroz narodnooslobodilaki rat, t. 22, evid. t. 195

21

Odsek Kos v poveljstvu armade (in njim podobnim)

Takoj po ustanovitvi Oddelka Kos v Ministrstvu za ljudsko obrambo so bili v poveljstvih
takratnih armad (in njim enakim poveljstvu vojakega letalstva, vojake mornarice in korpusa
narodne obrambe Jugoslavije), ustanovljeni odseki Kos-a, ki so bili po svoji sestavi takile:
naelnik in namestnik
referent za kadrovske zadeve
referent za operativne enote
referent za oskrbovalne enote
referenti za agenturno del
referenti za garnizijsko delo
referent za kartoteko
pomono osebje (sekretar, ifrer, radiotelegrafist, blagajnik in daktilograf), poveljnik in
pomona eta.
Seveda je bila poleg naelnika in njegovega namestnika verjetno najbolj odgovorna funkcija
referenta za kadrovske zadeve, ki je bil obenem tudi lan kadrovske komisije Ministrstva za
ljudsko obrambo. Njegova osnovna naloga je bila, da preprei infiltracijo tuje agenture in
sovranih elementov v Kos, hkrati pa tudi v JA.
Referenta za operativni in oskrbni del poveljstva sta predvsem koordinirala delo s podrejenimi
poveljstvi divizij in oskrbnih enot, nekatere naloge pa sta reevala tudi samostojno.
Referenti za agenturno delo so predvsem oblikovali in vodili ilegalno mreo sodelavcev v tabu
poveljstva, in imeli na zvezi t. i. "protidiverzijske poverjenike" (sodelavci s specialnimi nalogami
zaite vojakih objektov pred diverzijami) in "kvartirne poverjenike" (sodelavci s posebno
nalogo zaite oseb v kraju bivanjastanovanja). Skrbeli so tudi za armadni zaitni bataljon,
varovanje poveljnika armade in lanov taba in fizino zaito taba poveljstva pred iznenadnimi
sovranimi vpadi.
Garnizijski referenti so operativno skrbeli za vse ostale enote v garniziji, za vojaki zapor in
preiskovalni postopek, kakor tudi za stike in sodelovanje z organi sekretariatov za notranje
zadeve (Snz) na terenu in druge zadeve.
Vodja kartoteke oziroma evidentiar je skrbel za naslednje kartoteke (evidence):
sodelavcev (aktivni, pasivni, zaobiti, izkljueni in ostali);
sovranikov (razjasnjevani, kontrolirani, obdelovani, aretirani obsojeni);
dezerterji (pobegli) in drugi.
Iz pomone ete so uporabljalii: 5 podastnikov za preverke, 15 podastnikov za deurstvo v
tabu armade, varovanje poveljnika in naelnika taba, 20 vojakov (s praporakom) za vodenje
zapornikov in 10 vojakov za uvanje zapora (preiskovalni in disciplinski).

22

Pooblaenstvo Kos v diviziji, brigadi in polku (in njim podobnim)

V pehotni diviziji (in njim podobnim enotam) so ostala divizijska pooblaenstva Kos (45
astnikov, ifrer, daktilograf in 15 vojakov). Tudi v pehotnih brigadah in polkih so ostala
pooblaenstva Kos (2 astnika pooblaenec Kos-a je skrbel za tab in en bataljon, doim je
pomonik imel na skrbi ostale enote, in 5 vojakov kurirjev).
Julija 1946 je bila v vseh organih Kos-a uvedena loena ifrerska sluba in zelo strog reim
varovanja. ifrer je bil direktno podrejen naelniku Kos-a.
Odsek Kos-a divizije Knoj
Odseki Kos-a divizije Knoj (Korpus narodne odbrane Jugoslavije) so bili do aprila 1946
organizacijsko podrejeni republikim oddelkom Udb-e. Povezava je bila "bolj administrativna kot
operativna", a je bila bolj "trdna", ko je lo za reevanje skupnih problemov. ele v drugi polovici
1946 je Kos JA prevzel tudi dejansko protiobveevalno delo v Knoj-u.
Navidez droben podatek je zgodovinsko pomemben, saj so doslej razne preiskovalne intitucije
(in parlamentarne komisije) zmotno mislile, da je bila v obdobju mnoinih usmrtitev in
izvensodnih pobojev kvislingov in drugih oseb, Kos Knoj podrejena JA! Torej, vsaka republika
Ozna je imela do aprila 1946 "svoj" Knoj, in zato ni mono krivde za navedene poboje naprtiti
poveljstvom in enotam JA!
1. 4. 2. Prva preobrazba Kos JA februarja 1947
V zaetku 1947 je Kos JA tel 1.433 pripadnikov, od tega 1.293 astnikov in samo 140
podastnikov ter vojakih uslubencev. Februarja tega leta je bila glede na zahtevane naloge
opravljena dodatna preobrazba Kos. Novosti so bile naslednje:
v oddelku Kos Ministrstva za ljudsko obrambo so se uvajale dolnosti pomonika naelnika
(za tabne in kadrovske zadeve, kartoteko in evidence, sploni odsek, operativno delo in
sovranika), kakor tudi inpektorji po organizacijski in vsebinski shemi dela;
uveden je bil tudi poloaj pomonika naelnika za uni proces, ki je imel pomonike za tudij
tuje literature, prouevanje raznih izkuenj, nartovanje strokovnih izpitov in taktinih nalog,
prouevanje posebnega predmeta o varnosti in podobno;
ustanovljeni so bili posebni odseki Kos-a za beograjsko garnizijo, za gardno divizijo in veje
zavode, pri emer se je prvi pojavil tudi naziv "varnostni oficir" (oficir bezbednosti);
namesto odseka so bili uvedeni oddelki Kos-a v armadi (vojakem letalstvu, vojaki mornarici
in Knoj-u), ki so se tevilno okrepili, a tudi v njih so bile uvedene inpekcijske funkcije,
skupina za sledenje, preiskovalni zapor in podobno;
dne 19. marca 1947 je bil ustanovljen Odred JA za Svobodno trako ozemlje (STO), pa tudi
poseben odsek Kos za STO (in v podrejenih enotah), ki je bil organizacijsko vezan na najbliji
armadni oddelek Kos-a (najprej v Ljubljani, pozneje pa v Zagrebu).

23

1. 4. 3. Druga preobrazba Kos JA marca 1948

e v zaetku 1948, ko so se pokazali prvi znaki poslabanja odnosov z ZSSR in drugimi
vzhodnimi dravami, je JA pravoasno izvrila organizacijsko preobrazbo (ustanovljena so bila
armadna obmoja) in strateko prerazporeditev. Zaradi javnih pozivov na ruenje obstojee
oblasti in "Titove klike" so se tudi v JA pojavile nove kategorije notranjega ("informbirojevci") in
zunanjega sovranika. Tako je tudi Kos JA od 24.marca 1948 morala prilagoditi svojo
organizacijo in nain dela, in sicer:
Uprava Kos JA (XII. uprava Ministrstva za ljudsko obrambo):
- Naelnik in namestnik ter naelniki oddelkov
- Sekretariat uprave (sekretar, pisarna, ekspedicija, tehnini odsek, ifrerski odsek, blagajnik)
1. oddelek - organizacijsko-intruktorski, z odseki:
- organizacijski
- sovrano delovanje
- delovanje iz tujine
- pravni referent
- sekretariat
2. oddelek - kadrovski, z odseki:
- kadri JA
- personalni
3. oddelek - uni z odseki za predmet varnost in literaturo
4. oddelek - kartoteka (sodelavcev, sovranika in arhiv)
5. oddelek - operativni, z odseki:
- operativni
- za varovanje
- za preverjanje
- Kos CDJA (Centralne dokumentacije JA)
6. oddelek - za zveze s tujimi vojakimi predstavniki, z odseki:
- za zaveznike misije
- za zahodne predstavnike
- za potne liste.
V armadnem obmoju, poveljstvu vojakega letalstva, vojake mornarice in Knoj-a ter upravi
vojake industrije so bile ustanovljene Uprave Kos (direktno vezane na Upravo Kos JA), in sicer:
Uprava Kos armadnega obmoja (in njim podobnim):
Naelnik, namestnik in naelniki oddelkov;
Sekretariat (sekretar, administrator, vodja pisarne, ifrer, blagajnik, tehnik in daktilograf).
1. oddelek - organizacijsko-kontrolni, z odseki:

24

- preiskovalci za sodni pregon

- ustanovitve in preverke
- kartoteka
2. oddelek - intruktorski (za enote in ole)
3. oddelek - vojako-teritorialni organi in intruktorji:
- garnizijski odseki
- oskrbovalne enote in ustanove
4. oddelek - operativno-tabni (za tab in njegove enote in uni predmet "varnost")
Ker sta v Ljubljani in Niu ostali armadi, so v njih ostali oddelki Kos, podrejeni Upravi Kos
armadnega obmoja, na katero je bil vezan tudi oddelek Kos gardne divizije, kakor tudi oddelki
(odseki) Kos vojakih ol in akademij.
V diviziji in drugih enotah ni bilo bistvenih sprememb, razen da je bil uveden tudi pomonik za
tabni sektor. Nosilec dela je ostal oficir Kos-a, z uradnim nazivom pooblaenec Kos-a (in
njegov pomonik)!
V zaetku 1949 so bili ponovno uvedeni inpektorji, ki so imeli predvsem nalogo, da neposredno
povezujejo vodstvo slube in organe Kos-a na terenu in da hitro usposabljajo mlade in nove
oficirje Kos-a.
Zaradi hitre graditve lastne vojake industrije in ladjedelnitva je za ta sektor obstajal oddelek
Kos, februarja 1949 pa je bil ustanovljen e poseben oddelek Kos za vojako gradbenitvo
(pospeena gradnja podzemnih vojakih objektov, poveljnikih mest, skladi, letali in drugo).
tevilno stanje organov Kos-a se je v zaetku 1948 in po novi formaciji povealo, in sicer je bilo
skupaj 1.618 astnikov, od tega 9% vijih astnikov, 81% astnikov in 10% podastnikov. Tudi
naslednja tri leta se je tevilno stanje poveevalo, kar je razvidno iz naslednjih podatkov: 1949
1.886, 1950 2.199 in 1951 na 2.400 ! No, e po 1951. letu se je zaradi izboljanja odnosov z
ZSSR znatno zmanjala JA, pa tako do 1954. beleimo tudi zmanjanje tevila pripadnikov Kos.
1. 4. 4. Tretja preobrazba Kos JA zaetek 1951
V letu 1951 je prilo do postopnega izboljanja odnosov z ZSSR. Zaradi hudih obremenitev je
bila JA zmanjana, hkrati pa tudi sestava Kos-a, ki je izgledala takole:
Uprava Kos JA (XII. uprava Ministrstva za ljudsko obrambo):
Naelnik, namestnik in administrativno osebje
1. oddelek (sekretar, referat za organizacijsko-mobilizacijske zadeve, referat za kadre,
tehnini odsek, materialno-finanni odsek, arhiv, foto odsek, ifra, radiotehnika, prislukovalni
odsek, sledilni odsek in kartoteka);
2. oddelek (protiobveevalni za vzhodne drave);
3. oddelek (protiobveevalni za zahodne drave);

25

4. oddelek (pravni);
5. oddelek) (operativni);
"Delujoa skupina" (za posebne protiobveevalne naloge);
Avtomobilski vod;
Glavni vojako-preiskovalni zapor

Oddelki Kos armadnih obmoij (in njim podobnih) so imeli: naelnika in njegove pomonika za
posebne naloge, samostojne enote, tab, preiskovalne zadeve, splone zadeve in garnizije. Poleg
tega so zadrani intruktorji, preiskovalci in drugo potrebno osebje.
Ker so bili ustanovljeni tudi korpusi, so oddelki Kos v korpusu imeli naelnika in namestnika,
intruktorje, pomonika za tab, preiskovalca, sekretarja in administratorja. Na ravni divizije in
polka ni bilo bistvenih sprememb.
Junija 1952 so bili ukinjeni posebni ifrerski organi Kos, zato je ifrerske naloge Kos-a prevzel
posebno zadolen ifrer v sklopu tabnega sektorja.
1. 4. 5. Novi koncepti za preobrazbo Kos JA v varnostno slubo JLA
Dolgoletno in bogato prakso Kos-a je bilo potrebno na osnovi dosekov znanosti in tehnike na
protiobveevalnem podroju dodelati in spremeniti. Specializirano in politino vodeni Kos JA
je bilo potrebno preoblikovati v ire zasnovano varnostno slubo JLA, predvsem zaradi novih
doktrinarnih nael splonega ljudskega odpora in tujih izkuenj.
Tako je bilo 29. marca 1954 na sestanku Komisije za koordinacijo ugotovljeno, da "Kos v JA
zaostaja v svojem razvoju, kakor tudi glede obstojeih potreb in monosti". Predvsem pa je bila
poudarjena potreba, da se Kos "preoblikuje iz politine obveevalne v vojako-varnostno
slubo", kar je bilo v skladu z logiko razvoja JA (JLA). Predlagane so bile tudi nove
organizacijsko-konceptualne reitve po sektorjih (protiobveevalni, tabno-varnostni, tehnini,
preiskovalni in podobno), kakor tudi ustanovitev vojake policije JLA.
Dejansko je lo za skoraj popolno osamosvojitev vojako-varnostne slube (z vojako policijo) in
njeno koordinacijo z drugimi slubami (Udv, II. uprava generaltaba JA, Oddelek za
dokumentacijo v Ministrstvu za zunanje zadeve in drugi).
Kadrovsko-organizacijski sektor je prevzel celotni splet kadrovskih in organizacijskomobilizacijskih nalog, poleg tega pa tudi splone in vse druge zadeve. Tehnini sektor je zajel vse
tehnino-varnostne zadeve. Uni sektor je prevzel vse naloge okrog usposabljanja kadrov za
varnostno slubo in vojako policijo. Varnostni sektor se je posvetil varovanju vojakih podatkov
pa tudi dezinformacijskim nalogam. Kazensko-pravni sektor je obravnaval vse delinkvente v JA.
Protiobveevalni sektor je ostal v srediu reorganizirane vojako-varnostne slube, in se je
specializiral za odkrivanje agenturnega delovanja tujih obveevalnih slub v JA.

26

1. 5. Funkcije, naloge in aktivnost organov Kos JA v boju proti zunanjemu

in notranjemu sovraniku
Prvotno naj bi bila osnovna funkcija organov Kos predvsem v kontraobveevalni zaiti
poveljstev, ustanov, enot in ozemlja samostojno ali v sodelovanju s sorodnimi slubami, pred
delovanjem obveevalnih slub, ekstremne emigracije in notranjega sovranika. Posebej je bilo
evidentno angairanje ekstremne emigracije, ki je v dravo poslala ve ilegalnih skupin zaradi
vzpodbujanja notranjega odpora ali prevrata (ustaka skupina Ljube Miloa in Kavrana ter
drugih, 1948).
Sasoma se je pokazala tudi potreba po spremljanju in spoprijemanju z raznimi negativnimi
pojavi, ki so objektivno ogroali budnost, varnost, zaito vojake tajnosti, slabili moralnopolitino stanje armadnih enot, s tem pa tudi borbeno pripravljenost JA in varnost drave. Zato
so se organi Kos lotili tudi novih nalog, poleg protiobveevalnega so se razvijali tudi drugi
sektorji dela varnostni, tabno-uni, vojako-policijski in drugi, kar je pozneje ostalo tudi v
novi varnostni slubi JLA.
1. 5. 1. Operativno delo v poveljstvih, ustanovah, enotah in na teritoriji
Primarna naloga organov Kos-a je bilo spremljanje operativne situacije in angairanje sodelavcev
v poveljstvih, enotah, ustanovah in na terenu. Z objavo resolucije informbiroja se je delo Kos JA
povealo in intenziviralo, o emer pria podatek, da je bilo leta 1947 angairanih okrog 14.000
tajnih sodelavcev (po 18 na oficirja Kos-a), toda e naslednje leto se je tevilo sodelavcev
povealo na 20.000! Iz ohranjenih podatkov je znano, da je moral vsak sodelavec letno napisati
okrog 35 dokumentiranih in obirnih poroil, vsak oficir Kos-a pa je imel na mesec povpreno 36
sestankov ali 460 letno torej vsak dan sestanek z enim ali dvema sodelavcema!
V zaetku so bili sodelavci predvsem lani KPJ in Skoj-a, pozneje pa tudi ostali. Vsak sodelavec
je moral podpisati obvezo o tajnosti dela in molenosti! Osnovna slabost je bila statinost
oziroma praksa, da mora biti v vsaki, tudi najmanji enoti sodelavec, ki poroa o vseh "sumljivih"
in nenavadnih dogodkih v enoti! Obstojali so tudi rezidenti, katerih vlogo so navadno prevzemali
sekretarji Skoj-a in partijsko-politini delavci. Vse to je imelo tudi negativne posledice. Na
podlagi poglobljenega preuevanja operativne situacije in pravilnega izbora sodelavcev se je
zaostrilo vpraanje kvalitete sodelavcev. Za vsakega sodelavca je bilo potrebno napisati predlog
za angairanje in poroilo o njegovem toku. Posebno skrbno so izbirali mesta tajnih sestankov,
zato so v garnizijah imeli "javke" oziroma "javna stanovanja", kjer so bili predvsem sestanki s
kvalitetnimi sodelavci in sodelavkami.
e dotedanji uspehi Ozne in Kos-a, npr. aretacija in sojenje etnikemu vodji generalu Drai
Mihailoviu in drugih etnikih skupin in posameznikov, uspena realizacije operativne akcije
Gvardijan (vrinjanje v ustako skupine MiloKavran in njeno zvabljanje v dravo), tevilni
uspeni vrini sodelavcev v obmejne obveevalne in emigrantske centre, angairanje bivega

27

nacistinega oficirja Kurta Waldheima (poznejega generalnega sekretarja OZN in avstrijskega

predsednika!) so bili resen motiv za e bolj kvalitetno delo.
1. 5. 2. olanje in usposabljanje kadrov Kos JA
Takoj po osvoboditvi so skoraj vsi pripadniki Ozne in Kos-a opravili kraje mesene teaje ali
nekajdnevne seminarje. Nekaj starejih kadrov je bilo e 1944 poslanih v ZSSR na akademijo
Nkvd znano pod imenom Dzerinski (vodja sovjetske eke) in so pozneje prevzeli vodenje
zveznih in republikih organov Ozne in vojakega Kos-a. Z uvajanjem "unih" referentov v letu
1946 se je zaelo obdobje sistematinega olanje vseh kadrov Kos-a (uvajanje rednih in
specializiranih teajev, nartovanje in izvajanje unih programov, izbor predavateljev in zametki
obveevalno-varnostnega olskega centra).
Ob koncu 1947 je zaela z delom desetmesena ola za stareje voditelje Kos-a in tiri
estmesene ole za oficirje Kos-a v polkih in bataljonih Knoj-a. Marca 1948 so pri upravah Kos
v vojakih obmojih zaele z delom tiri enoletne ole Kos-a in prvi razredi so teli okrog 50
sluateljev (1948 je konalo 179, 1949 pa 166 sluateljev), kakor tudi srednja ola Udbe v
Beogradu (1948 jo je konalo 47 armadnih in divizijskih naelnikov Kos-a).
Zaradi izboljanja strokovne usposobljenosti oficirjev Kos-a je bil s posebnim ukazom uveden
strokovni pouk po garnizijah, ki se je izvajal vsak ponedeljek (po dve temi) in je bil obvezen za
vse oficirje Kos-a.
Prvega aprila 1950 je v Katel Nehaju pri Splitu zaela z delom enoletna ola Kos za polkovne
oficirje (160 sluateljev), ki je obstajala do marca 1952. Nato je bila junija 1952 ustanovljena ola
za rezervne oficirje Kos-a, ki je trajala dva meseca, konalo pa jo je 7 razredov.
Strokovno olanje kadrov Kos-a potekalo v zelo zapletenih mednarodnih pogojih in ob stalnih
vojako-politinih pritiskih tako z zahoda kakor tudi z vzhoda.
1. 5. 3. Sodelovanje Kos JA pri dokonnem unienju kvislinkih formacij, ostankov band,
organizacij in zloinskih zdruenj
Med najpomembnejimi nalogami Kos-a so bili boji z ostanki kvislinkih formacij, odpadnikov,
banditskih skupin, zloinskih organizacij, zdruenj in njihovih pomagaev, ker se je e v letu
1948 v posameznih predelih drave, posebej v osrednjem in planinskih predelih, skrivalo in
"delovalo" precejnje tevilo etnikih, ustakih, balistinih in drugih skupin. Z njimi so se
skuale povezati iz tujine poslane diverzantsko-teroristine skupine, ki so napadale organe
ljudske oblasti, Udbe, milice, pa tudi enote in objekte JA. Pregon in fizino likvidacijo istih so

28

vrile enote Knoj-a in milice, samo izjemoma pa enote JA. 12 Organi Udbe in Kos-a so s svojimi
silami in sredstvi odkrivali kraje, pomonike, zveze, kanale, narte in namene, skladia, baze in
zemunice (zimovalia) in druge objekte, kjer so se skrivali odpadniki in njihovi pajdai.
lo je predvsem za unienje preostalih kvislinkih formacij etnikov, ustaev, belogardistov,
sivogardistov, balistov, Vmro-vcev, pripadnikov okupatorskih oboroenih enot, kriarjev
(Slavonija), kriparjev (BiH), zelenega kadra (Hrvaka), dezerterjev in vseh drugih, ki so se
skrivali v dravi, da bi se izognili sluenju vojakega roka v JA.
Posebna naloga pa je bila tudi odkrivanje in unienje poslanih vohunsko-izvidnikih in
diverzantsko-teroristinih skupin in njihovih pomagaev; zato so preverjali civilne in vojake
osebe na vseh prevoznih sredstvih po celi dravi. Posebno je bil uspeen pregon vojakih
dezerterjev, ker so bile uvedene lokalne in centralne tiralice.
1. 5. 4. Odkrivanje, spremljanje in zoperstavljanje tujim obveevalnim slubam in
"konzervirani agenturi"
Pomembno je poudariti, da tuje obveevalne slube niso nikdar prekinile svojega delovanja proti
Jugoslaviji, in seveda proti JA. Celo nasprotno! V obdobju 19481954, ko je bila Jugoslavija v
sporu z ZSSR, se je to delovanje intenziviralo tudi s strani zahodnih obveevalnih slub. 13 Ker
je bilo v tem obdobju teie Kos-a v zoperstavljanju vzhodnim obveevalnim slubam, je bila
usmeritev hitro popravljena.
Odkriti in locirani so bili glavni obveevalni centri, ki so iz zamejstva delovali proti Jugoslaviji,
pa tudi proti JA. Seveda so bili identificirani tudi posamezni operativci, ki so bili opaeni pri
angairanju naih dravljanov ali pa pri poiljanju agentov po raznih nalogah.
V poveljstvih in enotah JA je bilo 55 pripadnikov obveevalne slube bive jugoslovanske
vojske, za katere je bilo ugotovljeno, da so v veini sodelovali z angleko obveevalno slubo
Intelligence Service (IS).
Skupno je bilo v JA okrog 700 obveevalno sumljivih oseb, ki so bile pod operativno kontrolo.
Zanimivo je, da je bila veina teh ljudi med zdravniki, veterinarji, inenirji in drugimi
strokovnjaki. Tudi med vojaki in podastniki je bilo nekaj tujih agentov, pa navajam primere:
Vojak iz 2. vojakega obmoja je bil 1947 pridobljen za italijansko obveevalno slubo v
Trstu, med vojno pa je delal za madarsko obveevalno slubo;
12

Sodelovanje pri definitivni likvidaciji kvislinkih formacij, ostankov band, organizacij in zloinskih zdruenj: UV
Zslo, CE, klas. tev. 0.01.07., fasc. t. 1, str. 7385; Naloge Knoj po varnosti, akt Uprave Kos poslan XII Upravi Kos
Knoj-a, str. pov. t. 4, 5. 1. 1949.
13
CB, Rad engleske obavetajne slube u Jugoslaviji pre i za vreme drugog svetskog rata, t. 17, evid. t. 225
CB, Rad engleske obavetajne slube u drugom svetskom ratu, t. 18, evid. t. 204
CB, Bliski Istok vaan sektor djelovanja engleske obavetajne slube, t. 19, evid. t. 225
CB, Amerika i engleska obavetajna sluba u posleratnom periodu, t. 20, evid. t. 195

29

Vojak iz 5. vojakega obmoja je bil po osvoboditvi angairan s strani angleke angleke

obveevalne slube v Beogradu in je imel celo svojo obveevalno "mreo";
Mornar iz Vojako-pomorskega obmoja iz Splita je bil v nemkem koncentracijskem
taboriu, kjer je bil angairan s strani gestapa;
Dva podastnika (vodnika) sta bila junija 1950 pridobljena s strani italijanske obveevalne
slube in sta svoji zvezi Brunu Paveliu, kmetu iz Umaga, predajala vohunska poroila, a sta
bila e marca 1951 odkrita in obsojena.
Na podlagi takih in podobnih primerov je bila od 1952 ponovno preverjena veina oficirjev bive
jugoslovanske vojske in drugih pripadnikov JA, ki so imeli sorodnike ali drugane povezave s
tujino.
1. 5. 5. Zoperstavljanje sovrani dejavnosti po informbiroju
Sovrana dejavnost po objavi resolucije informbiroja je tudi v JA strmo naraala od "kritike
stanja" do oblikovanja tajnih skupin in organizacij (Nova KPJ, mladinske in druge ilegalne
prosovjetske organizacije in zdrube), istoasno pa je bila intenzivirana tudi obveevalna in
subverzivna dejavnost iz ZSSR in sosednjih vzhodnih drav. Zato so tudi organi Kos-a poveali
svojo zavzetost pri prepreevanju in zoperstavljanju takni sovrani dejavnosti, katere osnovni
cilj je bil, da v dravi izvri prevrat, likvidira Titovo kliko in vzpostavi oblast, podobno sovjetski,
ki bi jo vodili Stalinovi pristai informbirojevci!
Organi Kos-a so nartno in metodoloko zelo podrobno preverili vse pripadnike JA (javne izjave
na partijskih in mladinskih sestankih, preverjanje iskrenosti prek ve sodelavcev, odnos do dela,
preverke rodbine in prijateljev in podobno), seveda pa so bili v srediu pozornosti vsi tisti, ki so
bili na olanju v ZSSR. Za resolucijo informbiroja se je opredelilo okrog 4.500 pripadnikov JA,
iz drave pa jih je dezertiralo 263, med njimi tudi general Pero Popivoda.
Tudi partijsko-politini in varnostn ukrepi so bili postopni: od razgovorov s politkomisarjem do
kazenskega pregona. Naj poudarim, da so iz JA na Goli otok poiljali samo tiste obsojence, ki so
li skozi vse vzgojno-posvetovalne postopke in tudi poslednjega preiskovalni postopek in sodba
na vojakem sodiu: prisilno delo oziroma "vzgojno delo". Korektno je tudi povedati, da so bile
obremenilni dokaz v preiskovalnem postopku najvekrat izjave dveh do treh sodelavcev, ki so
bile legalizirana tako, da je bil kateri od sodelavec tudi "obsojen", toda na znatno milejo kazen
ali pa so ga formalno-pravno oprostili zaradi "priznanja".
Po nekaterih drugih virih 14 se je zaradi resolucije informbiroja pred vojakimi sodii znalo
2.440 oseb, od tega 1.982 aktivnih vojakih oseb (4 generali, 1.700 astnikov, 188 podastnikov,
200 civilnih oseb v JA) in nekaj sto tujih agentov ter njihovih sodelavcev (275 bolgarskih, 250
albanskih itd).

14

Marko Lopuina, Ubij blinjeg svog, Jugoslovenska tajna policija 19451995, Beograd, 1996

30

1. 5. 6. Zaetno delovanje na "ofenzivni kontrapijonai"

Vzporedno z zelo intenzivnim obveevalnim delovanjem formacijskih organov II. uprave
generaltaba JA, posebej e v vzhodnoevropskih dravah, so tudi organi Kos-a po posvetovanju v
Upravi Kos JA od 23. do 25.decembra 1949, "prestopili" dravne meje in prieli z ofenzivnimi
aktivnostmi proti sosednjim dravam in pomembnejim obveevalnim centrom v drugih
dravah, s t. i. ofenzivno kontrapijonao.
Cilj te aktivnosti je bil predvsem vrinjanje v tuje obveevalne centre in emigrantske
organizacije, torej odkrivanje in prepreevanje obveevalne in druge subverzivne dejavnosti iz
tujine proti JA, pa tudi irjenje resnice o nai dravi in JA.
Za to dejavnost so bili pridobljeni predvsem pripadniki JA, ki so imeli druinske, prijateljske in
druge zveze v tujini, kakor tudi tujci, ki so prihajali v nao dravo po razlinih opravkih ali v
tranzitu. Seveda so bile v prvi vrsti uporabljene osebe v obmejnem pasu z ene ali druge strani
meje tiste drave, iz katere so tudi najbolj intenzivno delovali proti JA. Tako je bila samo iz
kategorije "obmejno prebivalstvo" angairanih 8.121 oseb, po dravah pa naslednje tevilo: proti
Albaniji 1.647 oseb, Griji 783, Bolgariji 1.289, Romuniji 862, Madarski 2.092,
Avstriji 763 in proti Italiji 685 oseb! Od tega tevila je bilo pravih sodelavcev samo 665,
kandidatov za sodelavce je bilo 1.235 in prijateljskih zvez 1.120 oseb. Seveda se je iz tako
mnoine mree aktivnih in pasivnih sodelavcev sasoma oblikovala sicer malotevilna, toda
zelo kvalitetna skupina vrhunskih sodelavcev, pa tudi rezidentov.
Posebne pogoje za takno delo so imeli tudi rezervni oficirji Kos-a iz obmejnih podroij, pa tudi
demobilizirani sodelavci. Bistvene pa so bile druinske, prijateljske in vse druge zveze onstran
meje. Poudarek je bil na t. i. "kvalitetnih zvezah" (policija, vojska); organi Kos-a so se samo v
zelo izjemnih primerih posluevali "kriminalcev".
Ofenzivno kontrapijonao so v poznejih letih organizirano in uspeno opravljale t. i.
protiobveevalne skupine (Kog) pri armadnih oddelkih, ki so bile funkcionalno nekaj asa (do
Titove smrti) tudi direktno vezane za varnostno upravo zveznega sekretariata za ljudsko
obrambo!
1. 5. 7. Prevzem vojako-teritorialnih organov
Marca 1948 so organi Kos JA od Udb-e prevzeli tudi kontraobveevalno zaito vojakih
odsekov in okroij, kar je pomenilo, da so po zapisniku morali predati sprejeti "materiale,
sodelavce in drugo". Kako je to bilo, si lahko samo mislimo, e posebej e vemo, da so v
vojako-teritorialne organe poiljali stareine slabe kvalitete ali pa stareje letnike ("solunae" in
"domorodce"), vasih pa tudi kazensko. Toda problem je bil predvsem okrog lokalnih
sodelavcev, ki jih oficirji Udb-e niso hoteli predati!

31

Vsekakor so organi Kos v vojako-teritorialnih organih predstavljali prvi in zaetni naslov (in
filter) za vse preverke, posebno za stareine JA, kakor tudi za kandidate za ole rezervnih
oficirjev, gardo in specialne enote. Organi Vto in Kos so tako prevzeli tudi skrb za vse rezervne
stareine JA, predvsem pa za vodenje enotne evidence regrutov in drugih kategorij, formiranje
vojako-mobilizacijskih enot in izvajanje vojakih vaj. Seveda je bilo pomembno tudi
sodelovanje z vsemi organi oblasti na terenu, predvsem z organi Udb-e in milice.
Od 1952. so bili organi Kos vojako-teritorialnih organov podrejeni upravam Kos-a vojakih
obmoij, po ukinitivi vojakih odsekov pa so organi Kos-a vojakega okroja bili podrejeni
varnostnemu oddelku armade (v vsaki armadi je obstajalo po eno vojako okroje).
1. 5. 8. Zveze vojakih oseb s tujino in tujci
Seveda so organi Kos-a za vse pripadnike JA, ki so bivali ali so prili iz tujine, bili poroeni s
tujkami ali imeli zveze s tujino, vodili doloene podatke kot "zveza s tujino". Tako je bilo do
1949 registriranih (prijavljenih) 3.363 vojakih oseb (1.737 astnikov, 365 podastnikov, 167
vojakih uslubencev, 917 vojakov in 186 civilnih oseb). Nekaj pripadnikov JA teh zvez s tujino
ni prijavilo (v 3. armadnem obmoju okrog 7), zato so bili kaznovani (denarno, disciplinsko, pa
tudi sodno).
Ker je bilo v JA precejnje tevilo pripadnikov, ki so iz razlinih vzrokov bivali v tujini ali pa
vzdrevali zveze s tujci, ki niso bile popolnoma raziene, je bilo avgusta 1949 organizirano
posvetovanje v upravi Kos JA. Na njem so prvi sistematino prouili celotno problematiko
odnosov s tujino (olanje, dopisovanje, meani zakoni, zveze po resoluciji informbiroja, zveze z
egejskimi Makedonci in beloemigranti in podobno) in predlagali potrebne operativne ukrepe.
Aprila 1950 so organi Kos-a zaeli tudi bolj nartno spremljati obveevalno-izvidniko
dejavnost tujih turistov, predvsem na Jadranu.
Ker je v obdobju informbiroja prilo do popolne ekonomske in druge blokade s strani
vzhodnoevropskih drav, je bil 1951 z ZDA sklenjen sporazum o vojaki pomoi, istoasno pa je
bila realizirana tudi t. i. "tripartitna" pomo s strani drugih zahodnoevropskih drav. Program
poiljanja vojake pomoi imenovan tudi Amas, je trajal od 19521957. leta; ameriki vojaki
strokovnjaki so tako obiskali 275 enot JA 178 v 5. armadnem obmoju (Slovenija in Hrvaka),
62 v Vojako-letalskem obmoju in 35 v Vojako-pomorskem obmoju in seveda tudi zbirali
razne obveevalne podatke ali pa navezovali osebne stike, ki so kasneje esto prerasli v
agenturne.
1. 5. 9. Varnostna in protiobveevalna zaita poveljstev, enot, ustanov, objektov in
teritorije faze "ienja" JA sovranih, sumljivih in neprimernih pripadnikov
Takoj po osvoboditvi drave se je v JA zaela prva faza "ienja", ki je trajala od januarja do
maja 1946, ko je bilo odpuenih 14.272 pripadnikov JA, od tega 2.295 astnikov in 11.977

32

podastnkov ter vojakov. Na vojaka sodia je bilo poslanih 1.844 pripadnikov (256 astnikov),
12.565 pripadnikov (1.588 astnikov) je bilo demobiliziranih ali pa poslanih v disciplinske
bataljone (formirani oktobra 1946), iz razlinih vzrokov pa je bilo zaprtih e 7.024 pripadnikov
JA.
V letu 1947 se je zaelo preverjanje stareinskega kadra, predvsem tistih, ki so v JA prili iz bive
jugoslovanske vojske oziroma ujetnikih tabori, tigrovcev, pripadnikov prekomorskih brigad in
enot formiranih v ZSSR (Mesieva in tankovska brigada). Namre, za vsakega ujetnika bive
jugoslovanske vojske je t. i. protifaistini zbor vojakih ujetnikov ob repatriaciji podal svoje
mnenje, ki se je potem dopolnjevalo in preverjalo. lo je predvsem za preverjanje politinih
stali. Sprejeto je bilo tudi stalie, da se iz JA demobilizirajo vsi tisti, ki so sodelovali v raznih
kvizlinkih enotah.
Na podlagi izkuenj iz NOB, kakor tudi okrepljene aktivnosti tujih obveevalnih slub v
obdobju informbiroja, so organi Kos JA prvenstveno itili stareine, posebno pomembne objekte
in dejavnosti. Koncem 1949 so vsi organi Kos JA zaeli izvajati drugo fazo "ienja" oziroma
nalogo "preverke astnikega kadra in zaite poveljstev", v sklopu organizirane borbe proti vsem
sovranim poskusom vrinjanja v JA. Uvedeni so bili posebni "referenti za tabe", ki so za
vsakega astnika formirali "dosje", za ostale pa "omot". Iz vsebine dosjeja je razvidno, kako
temeljito je moralo bilo delo Kos-a:
lastnorono napisan ivljenjepis ali kopija partijskega;
preverka organov Udb-e v rojstnem kraju, prebivaliu in podobno;
pregled agenturnih podatkov;
pregled zaokroenih podatkov ali letnih podatkov oficirja Kos-a;
pregled vseh zvez in povezav s tujino;
poseben pregled zanimivih podatkov za Kos.
Celotno delo je bilo metodoloko razdeljeno na preverjanje, razjasnitve, agenturne obdelave,
operativne kontrole in podobno. Osnovne naloge so bile opravljene v toku 1948 leta.
Tako je je bilo ponovno preverjeno 23.609 ali 70 odstotkov vseh astnikov, preostalo je e okrog
7.400 preverk, pri emer astniki prvoborci niso bili "ponovno" preverjeni.
Razjasnjevanih je bilo 4.517 astnikov ali okrog desetine celotnega astnikega kadra. Pozitivnih
je bilo 2.145 ali 46 odstotkov astnikov, 77 zaprtih, 245 demobiliziranih in 875 podvrenih
agenturni obdelavi! Za primerjavo: v letu 1947 je bilo pod agenturno obdelavo 623 astnikov,
1948 (zaetek informbiroja) pa e 2.945 astnikov. Od tega je bilo 1.117 astnikov v operativni
obdelavi zaradi sumljive preteklosti in 1.828 zaradi informbiroja (zaprtih je bilo 129 astnikov,
1.552 pa je ostalo v agenturni obdelavi).
V letu 1948 je bilo registriranih 24.000 prestopnikov po raznih osnovah, od katerih je bilo 11.070
zaslianih na raportih, 3.790 je bilo kritiziranih od komisarjev, za 9.500 so bili opravljeni ukrepi
organov Kos-a, doim je bilo 2.160 pripadnikov JA zaprtih.

33

Samo zaradi podpiranja resolucije informbiroja je bilo registriranih 2.043 prestopnikov, od tega
1.412 astnikov, 252 podastnikov in 379 vojakov. Od teh jih je bilo zaprtih 1.312 in sicer 2
generala, 229 astnikov, 139 podastnikov, 30 vojakih uslubencev, 700 vojakov, 7 gojencev
vojakih ol, 146 civilnih oseb in 5 ostalih. tevilo prestopnikov in zaprtih po informbiroju je bilo
relativno veliko v primerjavi z drugimi vrstami prestopkov (918 zaradi neodzivanja na vojako
obveznost, 2.350 zaradi premoenjskega kriminala in 841 zaradi verbalnih deliktov).
V toku 1949 je bil sproen kazenski postopek proti 5.727 pripadnikom JA (pozneje je bil
postopek ustavljen proti 802), od tega je bilo 923 astnikov, 803 podastnikov, 2.671 vojakov,
1.330 vojakih uslubencev in civilistov v slubi v JA. Po vrstah prestopkov je bilo stanje
naslednje: 903 v zvezi z informbirojem, 1.030 verbalni prestopki, 1.267 izogibanje sluenja
vojakega roka, 982 premoenjski kriminal in 1.455 druga kazniva dejanja. Vtetih je tudi 47
primerov vohunske in diverzantsko-teroristine dejavnosti iz vzhodnoevropskih drav.
V letu 1950 so bili sproeni kazenski postopki proti 4.791 pripadnikom JA: 593 astnikom, 664
podastnikom, 2.451 vojakom, 44 vojakim uslubencem in 1.039 civilnim osebam v slubi v JA.
Po vrstah prestopkov je tevilo naslednje: 536 (297 astnikov) v zvezi z informbirojem, 700
verbalni prestopki, izogibanje sluenju vojakega roka 1.296 (tudi 34 astnikov!), 1.596
premoenjski kriminal in 663 ostala kazniva dejanja.
V toku 1951 so bili sproeni kazenski postopki proti 5.808 pripadnikov JA, med katerimi je bilo
1.216 astnikov, 941 podastnikov, 2.64 vojakov, 85 vojakih uslubencev in 1.002 civilov v
slubi v JA. Od teh se je 1.132 pripadnikov JA prvi branilo s svobode. Po vrstah prestopkov je
bilo stanje naslednje: v zvezi z informbirojem je bilo obtoenih 969 (in 800 obsojenih 547
astnikov, 56 podastnikov, 94 vojakov, 27 VU, 73 CO in 13 vojakih tudentov), izogibanje
vojaki obveznosti 1.112 (tudi 33 astnikov), premoenjski kriminal 1.804 in za ostala kazniva
dejanja proti 1.066 pripadnikom JA.
Za 1952 leto je bilo znailno predvsem zelo intenzivno predhodno vzgojno-politino in
svetovalno delovanje, kar je seveda pozitivno vplivalo na tevilo kazenskih prijav. Teh je bilo
vloenih samo 3.979, od tega je bilo: 596 astnikov, 608 podastnikov, 2.012 vojakov, 50
vojakih uslubencev in 713 civilnih oseb. Tudi v tem letu se je 1.247 pripadnikov JA branilo s
svobode. Po vrstah prestopkov je bilo stanje naslednje: 453 v zvezi z informbirojem (251
astnikov, 32 podastnikov, 84 vojakov, 9 vojakih uslubencev in 77 civilnih oseb), kar je
zmanjanje za okrog 70 odstotkov, 825 izogibanje vojaki obveznosti, 1.340 premoenjski
kriminal in 960 ostalih kazenskih zadev. Pri tem je treba poudariti da so organi Kos-a v tem letu
podali kazenske ovadbe proti 251 astnikom od 2.814 astnikov, ki so bili pod operativno
obdelavo, doim so politini komisarji razievali laje verbalne delikte za 3.615 pripadnikov
JA.
V toku 1953 so razjasnjevali 2.718 pripadnikov JA, kazenski ukrepi so bili sproene proti 1.294
prestopnikom, od tega je bilo: 157 astnikov, 72 podastnikov, 650 vojakov, 10 vojakih
uslubencev, 134 civilnih oseb in 2 gojenca vojakih ol. V zvezi z informbirojem je bilo zaprtih
samo 123 pripadnikov JA! Zanimivo je dodati, da so vojaki toilci odstopili od kazenskega
pregona proti 145 pripadnikom JA, pa tudi vojaka sodia so v tem letu osvobodila 31 obtoenih
pripadnikov JA, za katere so organi Kos-a podali kazenske ovadbe.

34

Posebno pozornost zaslui tudi t. i. sovrano izpovedovanje ali moderneje povedano verbalni
delikt, ki je bilo najbolj intenzivno ravno v asu informbiroja in je bilo znailno predvsem za
nestalni sestav JA (vojake). Po letih se je tevilo kazenskih prijav gibalo takole: 1948 841, 1949
1.030, 1950 700, 1951 638 (tudi 38 astnikov), 1952 401 (19 astnikov in 226 vojakov) in
1953 240 prijav.
Iz povedanega je mogoe zakljuiti naslednje:
veliko tevilo prestopnikov med pripadniki stalne sestave JA (4.295 astnikov in 4.126
podastnikov) je skoraj gotovo posledica delovanja v zvezi z resolucijo informbiroja;
od skupnega tevila kazenskih ovadb (28.372) odpade na politini kriminal 13.869 primerov,
od tega na informbirojevce 3.654 primerov, verbalne delikte 3.877 in 6.388 ostale primere;
viek po informbiroju je bilo 1951, ko je bilo podanih 1.187 kazenskih ovadb, nakar je ta
dejavnost znatno padla (1952 453 in 1953 148 kazenskih ovadb);
upadlo je bilo tudi dezerterstvo iz JA (1948 in 1949 je zbealo v tujino 13 vijih astnikov,
1950 nobeden) in tudi samovoljno zapuanje JA (1946 1.200, 1948 500 in 1953 250
primerov);
zmanjalo se je tudi tevilo prekinjenih kazenskih postopkov (1949 802, 1951 388 in 1953
289), kar govori o izboljanju kriterijev in delu organov kazenskega pregona, torej tudi
organov Kos-a.
Vojaki pravosodni organi so proti informbirojevcem izvajali dosledno in enotno kaznovalno
politiko, saj je lo za zelo resen in nartovan poskus dravno-politinega prevrata. V zaetku so
bile kazenske sankcije sicer zelo blage, pa so jih kmalu zaostrili.
Politini kriminal je po letu 1949 zajemal 35 odstotkov splonega prestopnitva (od tega 17
odstotkov v zvezi z informbirojem) in je upadal. To potrjujejo naslednji podatki: 1950 26
odstotkov politinega kriminala (11 odstotkov v zvezi z informbirojem), 1951 31 odstotkov (20
odstotkov v zvezi z informbirojem), 1952 21 odstotkov (11 odstotkov v zvezi z informbirojem)
in 1953 11 odstotkov politinega kriminala in od tega samo 4,4 odstotka v zvezi z
informbirojem.
Seveda pa so se zaradi takne teine orientacije (informbiro) organi Kos-a relativno manj
angairali proti obveevalni in subverzivni dejavnosti z zahoda in tudi proti ekstremni politini
emigraciji, kar je v naslednjem obdobju privedlo do njihove nove preobrazbe in strukture. Stalna
pozornost je bila usmerjena tudi na kvaliteto dela organov Kos, predvsem pa sodelavske mree,
ki je v zaetku 1950 tela kar 23.298 sodelavcev (1949 16.698). K temu so najve pripomogli
e prej omenjeni intruktorji. Natanno so bile analizirane operativne in druge izkunje in
zavrene doloene nefunkcionalne metode in praksa (pisna obveza sodelavcev, doloene vrste
sodelavcev kvartirni (po mestu prebivanja), protidiverzantski in podobno). Hkrati so bile
sprejete sodobneje metode dela, predvsem na operativno-tehninem podroju.
V toku 1953 so organi Kos-a zaeli organizirano in sistematino spremljati nekatere zanimive
protiobveevalne probleme, ki so bili zaradi informbiroja zanemarjeni. To so bili predvsem:
rekonstrukcija delovanja tujih obveevalnih slub in doloenih obmejnih obveevalnih centrov,

35

tujci (1953 so registrirali e 106.233 tujcev, od katerih se je 160 e povezalo s pripadniki JA),
reemigranti (veje tevilo, poiljali na dosluenje vojakega roka), vojaki dezerterji v tujini (v
sovjetski armadi so zasedali visoke poloaje!), meani zakoni (okrog 500), trgovci (9.075, od tega
600 v vojaki industriji), v tujini olani pripadniki JA (ni podatkov o tevilu!), rodbinske zveze v
tujini (100.976), zveze s tujci v SFRJ (3.336, od tega 1.737 astniki in okrog 50 zvez s
predstavniki DKP), potovanja pripadnikov JA v tujino (773) in podobno. Posebno so bili
zanimivi rezultati rekonstrukcij vseh obveevalnih slub (pisni elaborati konani 1955/56), ki so
zartali bodoe delo Kos-a za dalje obdobje, predvsem pa so potrdili kontinuiteto delovanja, pa
tudi doloene "stareje" zveze in generacijske agenturne povezave.
Operativna situacija je zahtevala tudi nove organe za izvrevanje doloenih samostojnih nalog
(sledenje in tajno ozvoenje) in pripomoke za laje delo (slubene izkaznice, posebni kadrovski
organi in podobno).
1. 5. 10. Uvajanje enostareinskih odnosov v JA in podreditev organov Kos poveljniku
Meseca junija 1953 so bile ukinjene funkcije politinih komisarjev, s tem pa je bilo konec
preivele prakse dvostareinskih odnosov (enaka odgovornost oziroma soodgovornost poveljnika
in politinega komisarja). Tako so se politini komisarji "prelevili" v organe za moralno-politino
vzgojo, ki so imeli samo vlogo pomonika poveljnika in doloene tabne naloge.
Po novem konceptu enostareinskih odnosov v JA so organi Kos-a samo "zamenjali gospodarja"
(prej so bili podrejeni politinim komisarjem) neposredno so bili podrejeni poveljniku, pa
eprav formalno niso imeli poloaja njegovega pomonika. Proces prilagoditve ni povzroal
skoraj nobenih teav.
Organi Kos-a so veino svojih nalog reevali samostojno, po potrebi pa so tudi tesneje sodelovali
s sorodnimi slubami (obveevalno in Udv-e), pa tudi z ostalimi organi poveljstev in ustanov
JA, kakor tudi z vsemi drugimi organi na terenu. Prav takno plodno in vsestransko sodelovanje
je pripomoglo, da so organi Kos-a pravoasno odkrivali in prepreevali vse oblike in metode
obveevalno-izvidnike in druge sovrane dejavnosti in se tako uspeno zoperstavili napadom
zunanjenga in notranjega sovranika.

1. 6. Obveevalno-izvidnika in subverzivna dejavnost tujih obveevalnih

slub, ekstremne emigracije in notranjega sovranika proti in v JA
eprav so bili okupatorji in kvizlingi pregnani iz drave in je bila vzpostavljena socialistina
oblast, organizirana obnova in graditev v vojni razdejane drave, so ostanki razrednega
sovranika, kvizlingov, tuje agenture in drugih notranjih sovranikov zopet zaeli (nadaljevali) s
sovranim delovanjem proti SFRJ, posebno e proti in tudi v sami JLA.

36

Kos JA se je takoj po osvoboditvi drave moral spopasti z velikim tevilom sovranih elementov.
V zaetku 1946 je bilo v kartotekah Kos-a registriranih 13.337 pripadnikov JA, ki so sovrano
delovali, od tega 1.515 aktivno, 377 pasivno, pod operativno kontrolo pa je bilo 11.445
pripadnikov JA. Pred tem je bilo iz razlinih vzrokov aretiranih 7.104 pripadnikov JA (432
astnikov, 219 podastnikov, 6.093 borcev vojakov, 354 civilistov in 6 ujetih nemkih
vojakov, med njimi je bilo 532 etnikov, 1.324 ustaev in domobranov, 279 belogardistov in
drugih kvislingov in 255 vojakov nemke vojske). Kmalu jih je bilo 886 izpuenih zaradi
pomanjkanja dokazov. Organom Ozne na terenu sta bili predane 402 osebi, kazenske ovadbe pa
so bile napisane za 4.930 oseb, od katerih je bilo obsojenih 4.612. Poleg tega je bilo ujetih 2.357
vojakih dezerterjev, 109 raznih sovranih skupin, evidentiranih pa je bilo tudi 385 vojnih
zloincev in 42 vohunov!
Organizirana sovrana dejavnost se je utila in zaznavala v poveljstvih, ustanovah, enotah in na
terenu. Izvajana je bila iz tujine prek agenture in ekstremne emigracije, predvsem pa v sami
dravi in tudi v sami JLA na razne naine, v raznih oblikah in metodah. Ta dejavnost pa je bila
vedno prilagojena razlinim obdobjem v razvoju drave in njene vojske.
V zaetnem obdobju so bile opaene klasine oblike in metode sovranega delovanja, poznane
e iz asov revolucionarnih sprememb med oktobrsko revolucijo in pansko dravljansko vojno.
Sovrano delovanje je seveda imelo podporo mednarodne reakcije in kontrarevolucionarnih
ostankov v dravi, ki so hoteli zruiti novonastalo socialistino oblast in vzpostaviti stari reim.
Znane so bile namere o obnovi monarhije z dinastijo Karaoreviev na elu; obnavljanje raznih
kvizlinkih tvorb na ozemlju Jugoslavije; kombinacije glede oblikovanja Velike Srbije, Velike
Hrvake, Velike Albanije in drugih separatistinih tvorb; narti glede oblikovanja Zdruenih
drav srednje Evrope, v katere bi bili vkljueni Slovenija in Hrvaka, pa tudi podobni narti o
obnovi Habsburke monarhije. Takni "narti" in "vizije" poraenih reakcionarnih sil in interesov
so bili osnova za celotno sovrano dejavnost proti dravi in tudi proti JLA.
Z objavo resolucije informbiroja, torej v obdobju od 1948 do 1955, so se pojavile nove oblike in
metode sovranega delovanja, pa tudi kategorije sovranika, ki so delovale tudi samostojno.
Predvsem je prilo v ospredje politino-propagadno delovanje, vojaki pritiski in demonstracije
sile, ekonomske blokade, pozivanje na ruenje reima, obveevalno-subverzivno delovanje in
podobno.
Nastale okoliine so seveda spretno izkoristili tudi drugi sovraniki drave (ostanki kvizlinkih
formacij, "konzervirane agenture", deli buroazije in veleposestnikov, kulakov, meanskih
strank, vojni dobikarji in podobni) in s podporo doloenih reakcionarnih krogov sosednih drav
in zahodnih velesil, intenzivirali obveevalno in drugo sovrano dejavnost proti SFRJ, posebno
e proti JLA.
Po objavi resolucije informbiroja je bilo 1948 evidentiranih okrog 24.000 vojakih oseb, ki so
bile osumljene sovranega delovanja. Odkritih je bilo tudi nekaj ilegalnih "informbirojevskih"
skupin, ve primerov vohunstva (19), diverzantskih akcij (5), dezerterstva (589), povzroanja
kode na vojaki opremi in objektih (62) in pisanja sovranih parol (129).

37

V letu 1949 je bila sovrana dejavnost mono poveana, saj je bilo odkritih e 97 ilegalnih skupin
s skupno 420 lani (od tega 238 astnikov, 23 podastnikov, 71 vojakov in 66 civilnih oseb),
znatno so se poveali pojavi vohunstva in sabota (100 pripadnikov JA), dezerterstva (508 in 130
pomagaev, od katerih je bilo ujetih okrog 300), pomnoili pa so se tudi verbalni izstopi in
celotna sovrana propaganda ter agitacija.
Leta 1950 je bilo sovrano delovanje bolj organizirano, vse skupine so delovale v zelo strogi
ilegalnosti. No, vseeno je bilo odkritih nekaj skupin.
V prvi polovici 1951. se je sovrano delovanje s pozicij informbiroja znatno povealo, saj je bilo
odkritih 111 skupin (s 355 lani), najve v 1. vojakem obmoju (27 z 80 lani), Vojakoletalskem obmoju (19 s 56 lani), 5. vojakem obmoju (17 s 46 lani) in v Dravnem
sekretariati za ljudsko obrambo (10 z 19 lani).
V letu 1952 je sovrana dejavnost skoraj usahnila, saj je bilo odkritih le 5 skupin. Verbalno je
izstopalo 353 pripadnikov JA.
Stalinova smrt, predvsem pa velika politina zmaga v sporu z informbirojem in pozitivni premiki
v odnosih z zahodnimi silami, kakor tudi uspehi na notranjem drubenem prizoriu (delavsko in
drubeno samoupravljanje, decentralizacija in demokratizacija itd), so 1953 vplivali na znatno
zmanjanje sovranega delovanja.
Kot sem e poudaril, se je sovrana dejavnost v JA izraala skozi nekatere nove oblike in metode
delovanja, zato jih je zaradi izkuenj vredno zabeleiti.
1. 6. 1. Ustanavljanje sovranih ilegalnih skupin, zdruenj, organizacij in delovanje
posameznikov
V obdobju 1945/46 je bilo v JA odkritih 16 ilegalnih skupin, ki so jih organizirale tuje
obveevalne slube in so delovale s pozicij razbitih kvizlinkih formacij. O tem priajo tudi
nazivi teh skupin, ki so bile odkrite v 3. vojakem obmoju 42.diviziji: Kolaina, Kraljevani in
Ravnogorska; 4. diviziji: Muslimani; 10. diviziji: Ustai, Zagreb in Cigani; 9. diviziji: Klerik
(povezana z madarsko obveevalno slubo); 11. diviziji: Dimitrijevi in podobno.
V letu 1947 je bilo odkritih okrog 40 skupin in aretiranih 2.691 pripadnikov JA (103 astnikov,
175 podastnikov, 2.160 vojakov in 249 civilnih oseb). Znailni primer: diverzantsko-teroristina
Skupina4, amerika vohunska skupina v Vojako-letalskem obmoju (podporonik Marii,
poronik Savec in kapetana Paji in ivadinovi) in ostanek gestapovske mree vojaka Karla
Zakonjka, povezane z Angloameriani.
Od leta 1948 so se v tudi v JA pojavile ilegalne skupine, ki so delovale predvsem s
kontrarevolucionarnih pozicij. Med lani teh skupin so bili tudi trije generali, ve polkovnikov in
starejih astnikov (in lanov KPJ), najve pa je bilo zavedenih pripadnikov JA, ki so ob zaetku

38

spora po resoluciji informbiroja nasedli raznim parolam o zvestobi Stalinu in ZSSR, kakor tudi
veje tevilo nezadovoljneev. Seveda so posamezne skupine izvrevale tudi vohunske in druge
naloge in bile povezane z diplomatsko-konzularnimi predstavniki v dravi ali pa z obmejnimi
obveevalnimi centri vzhodnoevropksimi dravami. Mnoge skupine so tudi posnemale ilegalne
oblike delovanja KPJ in drugih tovrstnih organizacij v tujini. Samo v 5. in 7. armadnem obmoju
je bilo odkritih 25 ilegalnih skupin.
Tudi v 1949 in 1950 je bilo odkritih ve ilegalnih skupin in posameznikov, med njimi v domu
vojakih tudentov v Ljubljani skupina poronika Visenjaka s tirimi astniki.
Vsi odkriti pripadniki ilegalnih skupin so bili v preiskovalnem postopku in vsem je sodilo
vojako sodie. Najve jih je bilo poslanih na Goli otok, kjer pa organi Kos-a JA niso bili
prisotni. Zaradi informbiroja je bilo v SFRJ zaprtih in administrativno kaznovanih 11.611
civilistov, od tega 320 pripadnikov JA (40% ni bilo kaznovanih!). V celoti je v JA po
informbiroju sovrano delovalo 2.300 pripadnikov JA (450 javno na partijskih sestankih, 1.000
pred posameznikom in okrog 750 v dvoje). Ukrepi: 650 kritiziranih, 50 partijsko kaznovanih, 700
izkjuenih iz KPJ, 150 demobilizranih.
V ZSSR in drugih vzhodnoevropskih dravah je bilo skupaj okrog 5.000 emigrantov, od katerih
je samo 500 imelo status politinega emigranta (71 Slovencev). Med njimi je bilo tudi okrog 150
pripadnikov JA, ki so bili sprejeti v Rdeo armado. (Slovencev je bilo 14 in vsi so bili pod
operativno kontrolo varnostnega oddelka 9. armade oziroma Kog 9. armade - op. avtorja).
1. 6. 2. Obveevalno-izvidnika in vohunsko-sabotana dejavnost
Obveevalno-izvidnika in vohunska dejavnost v in proti JA je bila e skoraj ustaljena oblika
dejavnosti. Po nekaterih podatkih Sdv je bilo v toku narodnoosvobodilne borbe in neposredno po
osvoboditvi odkritih in usmrenih okrog 10.000 vohunov in sodelavcev tujih obveevalnih
slub, okupatorja in kvislingov. Preivele posameznike in predvsem tiste, ki so pripadali t. i.
"konzervirani agenturi", so "nove" sile, tuje obveevalne slube dokaj hitro povezale in usmerile
v JA kot enega glavnih obveevalnih objektov! V generaltabu JA je bil kot agent amerike
obveevalne slube odkrit generalmajor D. T., Slovenec! (Pozneje tudi sodno rehabilitiran kot
nedolen, op. avtorja).
Verjetno je bila italijanska obveevalna sluba najbolj agresivna do Jugoslavije e iz predvojnih
asov, 15 pa je tako kontinuirano delovala iz obmejnih obveevalnih centrov (Trst, Gorica,
Videm, Benetke, Padova, Vittorio Veneto, Bari) in diplomatsko-konzularnih predstavnitev v
Jugoslaviji. Najbolj je bil znan predvojni vojaki atae v Beogradu, polkovnik Praska, ki je imel
osebno na zvezi 34 agentov, med njimi tudi dva v obveevalnem oddelku generaltaba bive
vojske Kraljevine Jugoslavije. Hkrati je tudi ljubimkal s soprogo generala Hadia, vojnega
15

CB, Italijanska obavetajna sluba prije rata, t. 7, evid. t. 204

Prof. Mauro Canalia, priznani italijanski zgodovinar, je 2005 izdal knjigo z naslovom Reimski vohuni, v kateri je
Alois Fogar, goriki in traki kof 19231936, razglaen za faistinega vohuna, ker je bil v stalni zvezi z
Virgilijem Trojanijem, glavnim predstavnikom faistine tajne policije Ovre v Trstu (Dodano 2008)

39

ministra. Z italijansko Ovro so bili pred vojno povezani traki kof Alojzij Fogar in voditelji
primorskih klerikalcev (Kralj, Kemperle, Simi in drugi). Odkritje centralne tehnike leta 1942 v
Ljubljani in aretacija Toneta Tomia naj bi bili rezultati agentov Ovre.
Nemka in avstrijska obveevalna sluba e nista smeli nastopili samostojno, pa pa so nekdanji
pripadniki Abwehra in drugi delovali v zaveznikih obveevalnih slubah (emigrantsko
taborie Zndorf pri Mnchnu, San Sabbo pri Trstu).
Angleka obveevalna sluba 16 je svoje prejnje baze in pozicije temeljito dopolnila in
preusmerila na nove naloge, predvsem proti JA. Poleg zelo aktivnega obveevalnega centra v
Trstu (vodil Duan Lajovic) in Gorici, za katera je podatke zbirala obveevalna skupina Mirka
Bitenca, so imeli znani obveevalni center 101 v Avstriji in vici. Z njimi je bila povezana
obveevalna skupina Nagode Furlan, delovala je tudi emigrantska skupina Franca eha pa tudi
razne manje skupine "kriarjev" v Slovenskih goricah.
Za ameriko obveevalno slubo 17 pa je veljalo, da se je ele zaela premeati v na prostor,
pri emer so uporabljali urade Unre, misijo za registracijo grobov padlih pilotov (vodja Anderson
Toust), predstavnike ladijskih agencij in podobno. Najbolj pa so se osredotoili na ustanavljanje
monih obmejnih obveevalnih centrov, v katerih so angairali predvsem politine emigrante in
astnike kvizlinkih enot. Obveevalni center v Trstu je vodil etniki zloinec Dragoljub
Vurdelja, salzburki obveevalni centre pa je vodil domobranski podpolkovnik Andrej Glui
(za njim pa Hrvoje Maister), ki je imel tudi zelo aktiven podcenter v Gradcu. Znan je tudi
emigrantski center v Avstriji, pod vodstvom Joeta Kuharja, ki je imel celo obveevalno
organizacijo v Ljubljani z imenom "Lastovka". To je najprej vodil O. B., pozneje K., nazadnje pa
D. L. To naj bi veljalo tudi za rezidenta gestapoa, J. J.
Tako je bilo v obdobju 1946/47 odkritih 92, v 1948 19 in 1949 e 100 primerov vohunstva in
sabotae (obe dejavnosti sta bili spremljani skupaj!). Za pozneja obdobja sicer ni podatkov, ker
je pa delovanje vsake ilegalne skupine (predvsem po informbiroju) vsebovalo tudi vohunskosabotano dejavnost.
Tudi nekatere cerkvene skupnosti so razvijale obseno sovrano pa tudi vohunsko dejavnost proti
SFRJ in JA. O tem nam posebej pria primer dr. Krunoslava Draganovia, ki je imel v Rimu
poseben obveevalni center, v katerem so delali bivi ustaki obveevalci Eterovi, aravanja
in Mirt. Po nekaterih podatkih 18 so bili najbolj aktivni jezuiti in lazaristi iz Slovenije, predvsem
pa B., bivi italijanski vohun in kurir kofa Romana, kakor tudi jezuit P., ki naj bi imel
obveevalne ekspoziture v Gorici in Trstu.
Po osvoboditvi Beograda je bila ustanovljena posebna sovjetska obveevalna 19 skupina (okrog
120 astnikov) na elu z generalom Selimirovskim, ki je zaela postavljati iroko obveevalno
mreo v dravi in JA (sovjetska obveevalna sluba 1.250 agentov, bolgarska 275 agentov,
16
17
18
19

CB, Rad engleske obavetajne slube u Jugoslaviji pre i za vreme drugog svetskog rata, t. 17, evid. t. 225
CB, Rad engleske obavetajne slube u drugom svetskom ratu, t. 18, evid. t. 204
CB, Amerika i engleska obavetajna sluba u posleratnom periodu, t. 20, evid. t. 195
CB, Obavetajni i neprijateljski rad crkvenih organizacija u SFRJ, t.4, evid. t. 195
CB, O obavetajnoj slubi SSSR prema Jugoslaviji, t. 10, evid. t. 204

40

albanska 250 agentov, madarska 153 agentov itd). Po RIB so bili iz te skupine ustanovljeni
obmejni OC, ki so nadaljevali zaeto delo. 20 Vsi dezerterji iz JA so li skozi te centre, pa tudi vsi
diverzanti in teroristi.
Za Slovenije bi bilo vsekakor zanimivo podrobno raziskati obveevalno dejavnost
podpolkovnika Bogomoljeva, vodje sovjetske vojake misije pri G NOV Slovenije 21, kakor tudi
nekaterih agentov Nkvd-ja (F. S., A. M., I. K., S. F., A. E. in drugi), da pokojnega Josipa
Kopinia, verjetno najbolj uspenega slovenskega obveevalca, sploh ne omenjam (mimogrede,
nekaj Bogomoljevih obveevalnih zvez smo sicer samoincijativno "spremljali", op. avtorja).
Obveevalna dejavnost madarske, romunske, bolgarske, albanske in delno tudi ekoslovake
ter poljske obveevalne slube je bila koordinirana s strani sovjetske obveevalne slube. 22
Skupno je bilo formiranih 30 obveevalnih centrov z okrog 150 izkuenemi specialisti za
obveevalne in diverzantsko-teroristine akcije. Zanimivo je, da so posamezne agente poljali
prek svojih centrov iz Trsta in Dunaja. Iz vzhodnoevropskih drav je bilo po obveevalnih
nalogah 23 poslanih 245 emigrantov (44 astnikov, 5 podastnikov in 1 vojak), od katerih je bilo
83 ujetih in 24 usmrenih. Ne gre pozabiti niti Vidalijevega obveevalnega centra v Trstu, v
katerem se je posebno angairala "Marina" (bila je aktivna e pozneje, kar sem osebno spremljal
prek sodelavca v Trstu).
1. 6. 3. Diverzantsko-teroristina in sabotana dejavnost
Praviloma se je skoraj vsaka sovrana dejavnost v ali proti JA zaela s sabotano oziroma
diverzantsko-teroristino dejavnostjo, kar je JA v obdobju informbiroja povzroalo obilo teav.
Samo v zaetnem 1948. letu je bilo registriranih 26 vejih diverzij, od katerih navajam samo tisto
v tovarni smodnika v Kamniku, ko je bila povzroena velika materialna koda in v kateri je
izgubilo ivljenje 5 delavcev! Leta 1949 je ilegalna informbirojevska skupina v Niu zagala
skladie vojake opreme, dva poigalca (praporak Stevanovski in vojak Simeunovi) pa sta
bila obsojena na smrt! Za diverzije in sabotae je bilo obsojenih 1948 54 pripadnikov JA, 1949
37 in 1951 9.
1. 6. 4. Dezerterstvo iz JA
Dezerterstvo iz JA, s skrivanjem v dravi t. i. samooddaljevanje, je bilo v JA zelo razirjen
pojav. Posebno je bilo bolee skupinsko dezerterstvo (52 skupin in 179 posameznikov) in pa
dezerterstvo preko meje (102 pripadnika JA).
20

CB, Pokuaj ekonomskog porobljavanja Jugoslavije, podrivanje in potinjavanje naih oruanih snaga,
psiholoke pripreme za napad na Jugoslaviju i mali rat na naim granicama, t. 9, evid. t. 195
21
CB, O obavetajnoj slubi SSSR prema Jugoslaviji, t. 10, evid. t. 204
22
CB, Delatnost IB obavetajnih slubi prema Jugoslaviji, t. 14, evid. t. 204
23
CB, Jugoslovenska emigracija u IB zemljama, t. 15, evid. t. 204

41

Kaken problem je dezerterstvo predstavljalo za enote, posebej e za organe Kos-a, zgovorno

pria tevilo dezerterjev, in sicer: 1946 2.075 (60 odstotkov ujetih); 1947 1.087 (46 odstotka
ujetih); 1948 549 (92 odstotka ujetih); in 1949 508 (70 odstotkov ujetih).
1. 6. 5. Sovrana propaganda
Propaganda je bila seveda najbolj mnoina oblika sovrane dejavnosti. Pojavljala se je na razne
naine in ob vseh aktualnih zunanjih in notranje-politinih premikih, pa zato pojavnih oblik in
vsebin ne bom navajal. Seveda, veino sovranih parol in vsebin so sproala tuja sredstva
komuniciranja zaradi slabljenja notranje enotnosti JA in njene povezanosti z ljudstvom. Opaeni
pa so bili e tudi prvi poskusi irjenja nacionalizma, iredentizma in ovinizma! Navajam samo
nekaj statistinih podatkov o t. i. verbalnih deliktih:
V obdobju 19441954 je bilo v JA registriranih 13.500 verbalnih prestopnikov (3.250 astnikov,
1.250 podastnikov, 7.285 vojakov, 180 vojakih uslubencev in 500 civilnih oseb), ni pa tonih
podatkov koliko jih je bilo tudi kazensko preganjanih in obsojenih. Tako je bilo samo 1953
zaradi prozahodne propagande obsojenih 240 pripadnikov JA.
1. 6. 6. Ostale oblike prestopnitva disciplinski in drugi prestopki
Seveda so notranjo stabilnost JA razjedale tudi razne druge oblike delinkvence, posebej e teji
disciplinski prestopki. Na prvem mestu so vsekakor razne oblike razalitve vrhovnega poveljnika
marala Tita in drugih dravno-partijskih voditeljev, neodgovorno opravljanje vojakih dolnosti,
sabotiranje nalog in odredb predpostavljenih starein, nemarnost, pijanevanje in podobno.
Posebej poudarjam, da so organi Kos-a spremljali tudi nepravilen in vasih tudi zelo grob odnos
vojakih oseb do civilistov, ljudske oblasti in partijskih vodstev na terenu, kakor npr. usmrtitve
kvizlingov brez zaslianj, posilstva, insceniranje pobegov in izvensodne usmrtitve, izivljanje,
maevanje za zloine, ki so jih storili ujeti ustaki in etniki zloinci in podobno.

1. 7. Vodenje organov in ustanov Kos JA

Vodenje organov in ustanov Kos JA je bilo sestavni del sistema vodenja in poveljevanja JA
oziroma tudi sistema celotnega vodenja varnostnih organov SFRJ zaradi enotne zaite
obstojeega pravnega reda v dravi in JA pred napadi zunanjega in notranjega sovranika. 24
Koncepcijsko-doktrinarna in strateka funkcija vodenja organov Kos je izhajala iz realne ocene
obveevalnih in drugih subverzivnih dejavnosti tujih obveevalnih slub, ekstremne in politine
emigracije ter notranjega sovranika, kakor tudi drugih okoliin, ki so ogroale obstojei pravni
24

Vojna enciklopedija, Beograd, 1962

42

sistem in vplivale na varnostni poloaj v dravi. Temu so bile seveda prilagojene organizacija,
formacija, funkcije in naloge celotnega sistema varnosti, tako v miru kot tudi v kriznih razmerah
in v moni vojni. Varnostni sistem se je dokaj prono prilagojeval trenutnim razmeram in
potrebam varovanja in zaite, posebej JA.
Osnove sistema vodenja organov Kos JA so izvirale iz izkuenj ilegalnega dela KPJ, predvsem pa
Ozne v asu narodnoosvobodilne vojne. Seveda so bile v zaetnem povojnem obdobju prisotne
tudi sovjetske izkunje, ki pa jih novi in mlaji kadri niso ve uporabljali. Decentralizacija in
demokratizacija drube, posebej e po Brionskem plenumu, so tudi v oboroenih silah JLA
vplivali na sprejem izvirnih konceptualnih reitev, kot sta sploni ljudski odpor in drubena
samozaita.
Osnovna opredelitev je bila spotovanje ustavnih in zakonskih nael, tako v miru kot v moni
vojni. lo je za enoten in celovit varnostni sistem v dravi, pri emer so bile upotevane tudi
norme mednarodnega prava. Poveana je bila tudi odgovornost, ne samo organov vodenja,
temve tudi osnovnih varnostnih organov v enotah. To je praktino pomenilo, da so bili za
oficirje Kos JA, in pozneje tudi za varnostno slubo JLA, izbrani najbolji astniki, tako v
intelektualnem in moralno-politinem kot tudi v strokovnem pogledu!
Organi Kos JA so bili formacijsko podrejeni politinim komisarjem, torej pomoniku
obrambnega ministra za politino delo (generalpolkovnika Otmar Kreai - Kultura in Svetozar
Vukmanovi - Tempo), funkcionalno pa direktno ministru za obrambo (maral Tito) oziroma
kasneje dravnemu sekretarju za ljudsko obrambo (generalpolkovnik Ivan Gonjak). Naelnik
Kos JA od 1945 do 1963 je bil generalpolkovnik in narodni heroj Jefto ai, njegova namestnika
pa major Jovan Boovi in polkovnik Ilija Kosti.
Sistem vodenja organov Kos JA se je izpopolnjeval na osnovi praktinih rezultatov in
znanstvenih dognanj. Do junija 1953 so bili organi Kos JA podrejeni politinim komisarjem
divizije, po uvedbi enostareinske strukture poveljevanja pa neposredno poveljniku enote. Seveda
so bili v obeh obdobjih funkcionalno vezani na svoje strokovne organe. Sistem vodenja torej ni
bil statien, temve podvren stalnim sprememban. 25
Zaradi zgodovine pa je potrebno poudariti tudi naslednje:
odloitve o aretaciji astnika in t. i. "ilegalnih skupin" je lahko sprejel tab armade in uprava
Kos-a, a ele po odobritvi vrhovnega poveljnika marala Tita;
odloitve o aretaciji vojakov (in vojakih ilegalnih skupin) pa so sprejemali naelnik Kos-a
divizije, divizijski komisar in toilec, pri emer je politini komisar celo predlagal vrsto in
viino kazni;
vse operativne odloitve so organi Kos-a lahko sprejemali samo v soglasju s politinim
komisarjem divizije, kar je v tistem obdobju pomenilo nekakno politino koordinacijo glede
na stanje v enotah in na terenu;
organi Kos-a so vse bolj uveljavljali naelo dokazovanja vsakega suma, kar je vplivalo na
kvaliteto njihovega dela nasploh;
25

CB, Razvoj slube bezbednosti kroz narodnooslobodilaki rat, t. 22, evid. t. 195

43

ele zelo resni protiobveevalni problemi po objavi resolucije informbiroja so organe Kos-a
prisilili, da so po letu 1948 zaeli razmiljati o novih metodah in kvaliteti dela (uporaba
operativno-tehninih sredstev, statistine metode in analize spremljanja protiobveevalnega
stanja in podobno);
zaradi doloenih kadrovskih napak so bile zartane smernice glede izbora kadrov za organe
Kos-a, predvsem pa skromnost, iskrenost, prostovoljnost in kvaliteta (inteligenca);
hkrati so se spreminjala tudi merila o sodelavcu in njegovih kvalitetah, sodelovanju s
sorodnimi slubami, odnosih v poveljstvih in vseh novih pojavih in pogojih dela in ivljenja v
JA;
in kar je najpomembneje, v organih Kos-a in na raznih posvetovanjih se je zelo odprto in
kritino govorilo o vseh napakah in slabostih, kar je potrjevalo zelo resno in konstruktivno
delo.
eprav so se organi in vodstva Kos JA sreevali z mnogimi teavami in problemi pa tudi z
rtvami, so bili v obdobju 19451954 zmagovalci. JA niso presnetili pojavi, ki bi lahko bistveno
vplivali na bojno pripravljenost, s tem pa tudi na varnost v dravi.
e objektiviziram vse prikazane podatke, probleme in aktivnosti Kos JA od 19451955, potem
je, po mojem mnenju, neznanstveno in krivino trditi, da je lo za "tajno politino-vojako
policijo".
Kos je bila uspeen varnostno-politini it JA! Primerjalne tudije bi potrdile takno mnenje. 26
Seveda bi se nale tudi mnoge napake in deviacije. Toda tejejo samo rezultati! Prva (1945
1947) in druga (19481951) destabilizacija, ki so jo vodili in diktirali predvsem zunanji faktorji,
najprej z zahoda potem pa z vzhoda, nista uspeli! Ali bo uspela tretja?

1. 8. Preobrazba Kos JA v varnostno slubo JLA in ustanovitev vojake

policije JLA
Maral Tito je e 1954, ob desetletnici varnostnih slub Jugoslavije, opozoril, da kvalitativne
spremembe v drubi (delavsko in drubeno samoupravljanje) zahtevajo tudi nujne reorganizacije
varnostnih slub in prilagoditve nastalim spremembam, posebej e da ne bi prilo do zaviranja
naprednih drubenih teenj.
V sistemu varnosti SFRJ so organi varnosti JLA predstavljali strokovno-specializirani del
varnostnega sistema za boj proti zunanjemu in notranjemu sovraniku. Varnostni sistem je bil

26

Marko Lopuina, Ubij blinjeg svog, Jugoslovenska tajna policija 19451995, Beograd, 1996; Ubij blinjeg svog,
2. del Akcije dravne bezbednosti protiv pijuna od 19461997, Beograd, 1997 in Cia protiv Jugoslavije 1947
1997, Beograd, 1997.

44

postavljen na najiri osnovi, nosilci varnostnih funkcij pa so postala poveljstva vojakih enot in
ustanov.
Vrhovni poveljnik oboroenih sil SFRJ je dne 14. septembra 1955 z odlokom doloil, da se Kos
JA preoblikuje v Varnostno slubo JLA in da se ustanovi Vojaka policija JLA. Podrejeni sta bili
neposredno zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo oziroma poveljniku armade, divizije,
brigade, polka in bataljona. V strokovnem pogledu je bila vojaka policija podrejena varnostni
slubi JLA. Delo varnostnih organov in vojake policije JLA je bilo popolnoma normirano po
zakonih in ustavi SFRJ. Kontrolo nad delom varnostne slube in vojake policije JLA so izvajali
neposredno odgovorne stareine, Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo pa je opravljal
inpekcijski nadzor na celotnim delom varnostne slube in vojake policije JLA.
V zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo je bila ustanovljena Uprava varnosti JLA s
protiobveevalno skupino (Kog), protiobveevalno-tehninim centrom (Kotc) in bataljonom
vojake policije. V armadah so obstajali oddelki varnosti, protiobveevalne skupine (Kog) in
bataljoni vojake policije, v diviziji odsek varnosti in eta vojake policije, v najniji operativni
enoti samostalnem bataljonu pa varnostni oficir organ varnosti.
Poveljnik armade je bil prvi pooblaeni stareina, ki je odobraval vse operativne posege
(operativne obdelave in kontrole) proti vojakim osebam, medtem ko je bila za civile potrebna
odobritev Rsnz.
Vojaka sodia in toilstva, z lokacijo na sedeu armade, so bila popolnoma samostojna in
loena od ravni poveljevanja, funkcionalno pa vezana na Vrhovno sodie JLA oziroma
Glavnega toilca JLA.
Naelnik Varnostne uprave zveznega sekretariata za ljudsko obrambo je 1963 (do 1971) postal
generalpolkovnik Ivan Mikovi - Brk, prej naelnik vojake policije (od 1955). Njegov
namestnik je bil generalmajor Stjepan Domankui.
e kratka osebna zgodba. Zaradi socialnih razmer, sem se po konani gimnaziji in opravljeni
veliki maturi odloil za brezplani tudij na vojaki akademiji v Beogradu, ki sem jo obiskoval od
19541957. Potem sem bil poslan na prvo poveljniko dolnost v Bilee, BiH. Dve leti sem bil
poveljnik unega voda v oli rezervnih astnikov v Bilei. Mnogo znanih Slovencev je lo skozi
moje roke! Pa tudi nekaj najboljih nogometaev (Bokov, Muji), ker sem veljal za "alpinista"!
Dosegel sem odline rezultate in v tekmovanju s svojim vodom zasedel prvo mesto. Verjetno sem
bil tudi zaetnik uvajanja samoupravljanja v JLA, saj sem po zgledu delavskih svetov uvedel t. i.
"vodni svet", napisal pravilnik in vojaki kolektiv je prevzel mnoge funkcije, ki so bile pozneje
tudi uradno verificirane (v vojakem kolektivu). V Bilei sem ustanovil teniki klub, pa sva z
naelnikom ole, polkovnikom Lukom Reljiem, igrala tenis tudi s Nikolom Piliem, aktuelnim
prvakom Jugoslavije in dr. erovcem, bivim slovenskim prvakom.
Potem je iz Beograda priel neki podpolkovnik in mi "ponudil" nadaljevanje kariere v varnostni
slubi, kakor tudi slubovanje v garnizonih Zagreb, Karlovac in Ljubljana. Zaradi slednjega sem
seveda takoj pristal, e posebej, ko sem dobil zagotovilo, da bom lahko izredno tudiral pravo in
pozneje specializiral mednarodno vojako pravo! To je bil moj zaetni cilj: astnik in strokovnjak

45

za mednarodno vojako pravo! ez mesec ali dva sem se edini od ve kandidatov poslovil od
Bilee in z ladjo iz Dubrovnika dopotoval v ibenik.
Dolnost: poveljnik 1. voda vojake policije in vrilec dolnosti poveljnika policijske ete!
Podrejen sem bil direktno poveljniku vojakega podroja, generalpodpolkovniku Nikolu
Mandiu, po strokovni plati pa naelniku varnostnega oddelka podpolkovniku Milou Petriu.
Nisem se e dobro znael v ibeniku, e je prila nova mamljiva ponudba, da postanem novinar
centralnega vojakega tednika Ljudska armada in dopisnik iz Ljubljane! Pred tem sem objavil v
Ljudski pravici dva propagadna lanka o vojakem poklicu oziroma vojaki akademiji, kjer sem
urejal tudi takrat popularni stenas! Za nasvet sem seveda zaprosil svojega naelnika, ki me je
preprial, da je moja prihodnost v varnostni slubi JLA! Pokazal mi je pisni nart mojega
kadrovskega razvoja (ola za astnike vojake policije, ola tujih jezikov, sluba v eti vojake
policije v Unef v Egiptu, po dveh letih pa "prestop" v varnostno slubo, visoka vojaka akademija
itd). Tako se je potem tudi vse zgodilo ...
Naj dodam kratko epizodo iz Paneva, kjer sem pozimi 1959 obiskoval olo astnikov vojake
policije JLA. Ob koncu olanja nas je obiskal generalmajor Jefto ai, naelnik varnostne slube
JLA. V pogovoru je tudi vpraal, ali med nami kdo izvira iz policijske oziroma oronike
druine. Nekaj asa smo bili vsi tiho, potem sem se dvignil samo jaz in se dokaj samozavestno
predstavil! Odgovoril mi je, da je bil tudi njegov oe oronik, in da verjame, da bom tudi jaz
postal general in naelnik varnostne slube JLA! Njegova napoved se je polovino uresniila!
Po konani oli vojake policije so me hoteli zadrati kot predavatelja diu-dica in vojakopolicijske taktike, pa sem ponudbo prijazno odklonil zaradi slabe panevske vode in zimske
koave! Ko sem se konec 1962. vrnil iz Egipta, kjer sem bil poveljnik vojake policije Unef v
Odredu JLA, sem bil predlagan za intruktorja vojake policije zambijske vojske. Ponudba za
dvoletno delo je bila zlasti zanimiva po finanni plati, pa je vseeno nisem sprejel! ez dva
meseca so tabor zambijske policijske ole napadle in masakrirale sosednje vojake enote.
V zaetku 1963 sem bil sprejet v varnostno slubo JLA in sicer kot operativec v vojakem odseku
ibenik. Prvi naelnik in tudi sosed je bil podpolkovnik Nikola Budja, mentor pa major Pero
Gospodneti. e naslednje leto sem bil premeen v Split v Kog 4. (pomorske) armade. lo je za
specializirano "protiobveevalno skupino", ki je svoje delo opravljala prikrito.Pisarne smo imeli
poleg vojakega sodia in vojake godbe. Nosili smo civilno obleko in uporabljali avtomobile in
motorje s civilnimi tablicami. Moj naelnik je bil kapetan bojne ladje Boris Fulgosi. Delal sem v
sektorju za italijanske obveevalne slube, kjer sem tudi dosegel svoj prvi uspeh. Namre, iz
obsenega arhiva sem dobil podatek o neidentificiranem italijanskem agentu "X", ki je izdal
najve podatkov o ladjedelnici na otoku Cresu. Za vse astnike, ki so imeli zveze v Italiji in
kdajkoli slubovali na Cresu, sem uvedel "kartonke". Izloil sem tri in naelniku predloil
pismeni nart: tajno ozvoiti telefone (imel ga je samo major G.) in uvesti tajno kontrolo
pismenih poiljk, kakor tudi tajno sledenje trojice v asu, ko pride v Split italijanski pomorski
atae. In trikrat so sledilci ugotovili "kontakt" omenjenega z majorjem G.! Primer sem posredno
spremljal e pozneje, ko je bil major G. upokojen ... V varnostni slubi JLA je namre veljal
princip, da se indicirana agentura ne obravnava kazensko, temve da se nartujejo t. i.
"operativne kombinacije" za globinsko vrinjanje v tuje obveevalne slube! To je tudi vzrok, da
je bilo "odkritih" tako malo tujih agentov!

46

1. 9. Brionski plenum in varnostna sluba JLA do Titove smrti

etrti ali brionski plenum centralnega komiteta ZKJ, ki je bil 1. julija 1966 na Brionih 27,
predstavlja zgodovinski mejnik ne samo v razvoju jugoslovanskih varnostnih slub, temve tudi
politinih in drubeno-ekonomskih odnosov nasploh. Zato bom skuali v okviru te razprave
odgovoriti na naslednja vpraanja:
ali so maralu Titu tajno prislukovali?
kdo je bil pobudnik in realizator?
kakna je bila vloga varnostne slube JLA v razjasnjevanju te dejavnosti dela Sdv?
kakne so bile posledice v odnosih s Sdv?
eprav je lo za zelo obutljivo politino vraanje o deformacijah v razvoju in delovanju Sdv,
posebno o odgovornosti Aleksandra Rankovia, ki je bil tudi "podpredsednik republike", torej
Titov naslednik, bom spomnil samo na uvodne Titove besede na plenumu. Dejal je, da "gre za
frakcijsko-grupaki boj, boj za oblast". Torej je lo za to, kdo bo Titov naslednik! Kandidatov je
bilo kar nekaj, v prvi vrsti pa Kardelj, Rankovi in Bakari.
Posebna dravno-partijska komisija je na podlagi predhodnega poroila tehnine komisije
ugotovila, da so "posamezni" organi Sdv organizirali "velike operacije prislukovanja in kontrole
posameznikov in ustanov", pa tudi Titovega kabineta in spalnice!
Kakna je resnica? Nekdanji ef tehninega sektorja zvezne Sdv 28 ugotovitve komisije odlono
zanika in navaja, da so Titov in Kardeljev delovni kabinet sicer res legalno ozvoili na njihovo
oz. zahtevo sekretarjev Antona Vratue in generalmajorja Milana eelja. Za tajno postavljen
mikrofon v Titovi spalnici sumi, da so ga hkrati "namestili" in "odstranili" hrvaki strokovnjaki
po nalogu Ivana Krajaia - Steva, ki je v zagrebkem "Nedjeljnom vjesniku" dne 28. oktobra
1984 tudi zapisal, da je takrat poslal v Beograd dva republika strokovnjaka, ki sta iz Titove
spalnice "odstranila" te mikrofone! No, vse naj bi "zakuhal" Edo Brajnik, prejnji naelnik
zvezne Sdv, "pod vplivom in na zahtevo skupine najvijih slovenskih funkcionarjev". Slovensko
vodstvo je namre vedelo, da je leta 1963 skoraj prilo do Kardeljeve zamenjave. Zato so hoteli
na vsak nain prepreiti, da se ne bi kaj takega spet ponovilo. To naj bi bil samo dodatni razlog,
zaradi katerega so s svojimi zavezniki ruili Rankovia.
Vendar pa takna domneva ne bo drala! Namre, ef tehnine komisije je bil pokojni polkovnik
Zvone Rak, mi je pred svojo smrtjo sredi leta 1998 pred dvema priama potrdil, da so organi Vs
JLA z uporabo posebnega elektronskega detektorja res odkrili mikrofon ne samo v Titovi
spalnici, temve tudi v njegovem kabinetu. To je odlono potrdila tudi Jovanka Broz v pogovoru
s Stelo Kopini! Zasluge za odkrivanje teh ilegalno nameenih mikrofonov pa ima vsekakor
polkovnik Andjelko Valter, naelnik skupine varnostne slube JLA za zaito vrhovnega

27
28

etvrti plenum CK SKJ, 1966, Beograd

Selim Numi, Dobra zemljo, lau, Do istine u brionskoj aferi prislukivanja, 1989, Beograd

47

poveljnika! Pravzaprav samo za nabavo detektorja, ki so ga tedaj uporabljali za protielektronsko

zaito tudi drugih dravnikov! Vse ostalo so samo pravljice za naivnee!
Vse preiskovalne postopke proti osumljenim pripadnikom Sdv je vodila skupina vodilnih
funkcionarjev varnostne slube JLA generalmajor Ante Dami, polkovnik Duan Rusi in
drugi. To je bilo mogoe zaradi tega, ker sta e pred zaetkom brionskega plenuma dva vodilna
varnostna poloaja zasedla dva brata (Hrvata) Milan Mikovi je postal zvezni sekretar za
notranje zadeve, generalpodpolkovnik Ivan Mikovi - Brk pa je e 1963 nasledil
generalpolkovnika Jefta aia na poloaju naelnika varnostne uprave JLA.
Domneve o slovenskih namerah in hrvakih montaah demontaah so pa samo pekulacije!
Preprian sem, da gre za resno strokovno in protiobveevalno vpraanje: vrsta prislunih
sredstev (radijska ali ina) mikrofonov, kdo jih je tajno postavil (v spalnici!) in kdaj
(odsotnost)?. Torej, kdo je dejansko imel pristop v Titovo rezidenco? Poleg zaitne skupine
astnikov varnostne slube JLA, samo e nekaj tehnikov in operativcev Sdv, ki so oskrbovali
legalne linije ozvoenja. Ne verjamem, da bi Aleksander Rankovi dal nalog za takno akcijo.
Nekateri viri navajajo, da ga tudi Tito ni nikdar bremenil! (Podrobneje pisal uvodnik: Slavka
Becele Rankovi, ivljenje z Leko, Resnica o brionskem plenumu, Grosuplje, 2002)
Resnica je skrita v arhivih varnostne slube JLA! e pozorno preberemo Titovo uvodno besedo
na brionskem plenumu, da je lo za politino zadevo, boj za oblast in na stanje "precej podobno
pod Stalinom", potem je skoraj gotovo, da je Tito dejansko vedel za celotno ozadje! Zato je
logina teza, da je tajno ozvoenje Titove spalnice in kabineta izvedla ena od vodilnih vzhodnih
obveevalnih slub kot nekakno zapoznelo "maevanje" za poraz v obdobju resolucije
informbiroja! Najverjetneje je lo za premeteno akcijo specialnih slub iz tujine, ki so z
odstranitvijo Rankovia in iniciranim spopadom dveh varnostnih slub dejansko nartovali
dolgorono akcijo notranje destabilizacije! In e upotevamo, da je Tito v letih 19221924 v
Moskvi konal Akademijo Nkvd, postal sovjetski dravljan, dobil in generallajtnanta 29 in da je
bil torej vodilni politini agent ene od sovjetskih obveevalnih slub na Balkanu, potem je bilo
logino priakovati maevanje zaradi "izdaje leta 1948", seveda povezano z mnogimi
nartovani atentati 23! (Pozneje napisal knjigo Zarote in atentati na Tita, Grosuplje, 2004).
Neposredni izvajalci pa so bili skoraj zagotovo iz "ojega kroga", verjetno tudi izbranci varnostne
slube JLA! Drugi se enostavno niso mogli niti pribliati Titovi rezidenci! Tako ostane le e
sovjetska ali neka druga tuja agentura (organi Sdv ali varnostne slube JLA). Dr. Marko Vrhunec
v Delovem podlistku t. 24 pod naslovom Utrinki Titovega sodelavca navaja znailen incident.
Zgodil se je 5. junija 1972, ko se je maral Tito odpravljal na obisk v ZSSR. Pred samim
odhodom je Jovanka, po prievanju generala Vuletia, zahtevala, da naj ostane doma Titov
osebni sekretar, podpolkovnik Slavko Popovi, e da je sovjetski agent. Tito je privolil! Zdi se,
da je bila Jovanka najbolji sodelavec varnostne slube JLA ravno proti sovjetski obveevalni
slubi, od koder je maralu Titu grozila najveja nevarnost!

29

Marko Lopuina, Ubij blinjeg svog, Jugoslovenska tajna policija 19451995, Beograd, 1996

48

Zamera Sdv do varnostne slube JLA pa je ostala. Najbolj smo je obutili prav v Sloveniji! Ko
sem neko bolj v ali omenil, da bi bilo treba brionske plenume organizirati tudi po republikah,
je eden glavnih slovenskih pristaev Rankovia samo cinino siknil: "Pa vam ne bi uspelo! Mi
imamo za seboj direktorje, ki financirajo vojsko!" To je bilo malo pred osamosvojitvijo!
eprav poroilo e prej omenjene dravno-partijske komisije v drugi alineji 10. toke pravi, da je
"ve tovariev v toku dela komisije poudarjalo, da poleg dravne varnosti obstajajo tudi drugi, e
vedno zaprti organizmi in intitucije, na kar bi moral biti centralni komite v toku nadaljnjega dela
e posebej pozoren", Tito ni kritiziral varnostne slube JLA! Nasprotno, septembra 1966 je
Pooblaenstvo centralnega komiteta ZKJ v JLA sklenilo:
"Varnostni organi JLA nimajo nobene zveze z zlorabami v vrhovih dravne varnosti niti s
taknimi deformacijami, s katerimi se je sluba dravne varnosti poskuala spremeniti v silo nad
drubo. Do tega v JLA ni moglo priti zato, ker jo e dvajset let vodijo najbolj odgovorni astniki
JLA ... V sistemu poveljevanja in subordinacije v JLA se varnostni organi niso mogli dvigniti v
silo nad poveljevanjem." 30
Seveda ni ostalo samo pri zameri Sdv do varnostne slube JLA! lo je za resne medsebojne
konflikte, ki so bili do Titove smrti e nekako skriti, kasneje pa so prerasli celo v organizirane
operativne akcije in razne povezave. Pozneje bom tudi skual dokazati tezo, da je leta 1990 prav
resen spor med zvezno Sdv in varnostno slubo JLA v precejnji meri vplival na razpad
Jugoslavije! To vem iz osebne izkunje, saj sem pred upokojitvijo v Beogradu obiskal oba
naelnika (Sdv in Vs JLA) in ele takrat tudi zvedel, da sploh nimata stikov, kaj ele da bi
sodelovala! Tako so imeli "razbijalci" Jugoslavije, kakor pravi Mesi, proste roke! 31
Po brionskem plenumu se je zael proces podrubljanja varnostnih funkcij. Tako je bil v zaetku
leta 1967 sprejet zvezni (pozneje pa republiki) Zakon o notranjih zadevah, po katerem so
republike sprejele veji del obveznosti in odgovornosti za svoje varnostne zadeve. Ustanovljena
je bila Sluba dravne varnosti, ki se je razdelila na zvezno, republiko in pokrajinsko. Oktobra
1968 pa je bil prvi sprejet tudi poseben zakon o ustanovitvi Komisije za kontrolo dela Sdv.
Od 1970 do 1972 so bile v ZKJ razprave o idejno-politinih vidikih podrubljanja sistema
splonega ljudskega odpora in drubene samozaite. Ideja je bila, da bi obramba in varnost
postali sestavni del vsakodnevne aktivnosti delovnih ljudi in obanov, delovnih kolektivov in
drubenopolitinih organizacij in skupnosti. lo je pravzaprav za to, da bi se javno ocenjevali vsi
odkloni, od protisocialistine, protisamoupravne, reakcionarne, kontrarevolucionarne, kriminalne
in druge sovrane dejavnosti.
Nova ustava leta 1974 je doloila temelje dravne varnosti in tudi sistema splonega ljudskega
odpora in drubene samozaite. Tudi v JLA so bili sprejeti ali novelirani potrebni zakoni. Tako
je 1978 zvezni sekretariat za ljudsko obrambo sprejel e Navodilo o samozaiti v JLA, kot
30

Dr. Slavka Becele Rankovi, ivljenje z Leko, Grosuplje, 2004 prevzel urednitvo slovenskega prevoda, dodal
podnaslov Resnica o brionskem plenumu, napisal uvodnik in dodal nove dokumente, predvsem polkovnika Duana
Rusia, ki so potrjevali, da Sdv ni organizirala prislukovanje, temve je to storila sovjetska agentura (Dodano 2008)
31
Marijan F. Kranjc, Brionski plenum in slovenski dele, VZZ, Logatec, 2003 (Dodano 2008)

49

integralnem delu drubene samozaite. Navodilo je opredeljevalo dolnosti in naloge

pripadnikov JLA, vojakih kolektivov, organizacij ZKJ, mladine in sindikata v primerih
ogroanja.
Sistem samozaite JLA je omogoal, da so se varnostna sluba in vojaka policija JLA lahko
osredotoile na opravljanje specializiranih nalog iz okvira protiobveevalne zaite JLA. To so
bile predvsem:
odkrivanje in prepreevanje obveevalne dejavnosti tujih obveevalnih in vojakoobveevalnih slub in sovrane emigracije proti JLA;
odkrivanje in prepreevanje sovrane dejavnosti notranjega sovranika proti in v JLA;
organiziranje in izvajanje nalog protiobveevalne zaite;
sodelovanje pri opravljanju tabno-varnostnih zadev nartovanja, priprave in izvajanja
namenskih nalog JLA; in
sodelovanje pri izvajanju in modernizaciji sistema samozaite enot, poveljstev, ustanov in
tabov.
Vojaka policija JLA pa je prvenstveno opravljala naslednje naloge:
varovanje in zaita pomembnih vojakih objektov;
usmerjanje in kontrola vojako-potnikega prometa;
izvajanje predpisanih varnostnih nalog;
varovanje in zaita visokih vojakih osebnosti;
organizacija iskalno-pregonske slube, itd.
V samoupravnih organizacijah in drubenopolitinih skupnostih so bili ustanovljeni Komiteji za
sploni ljudski odpor in drubeno samozaito, v katerih je imela vodilno vlogo ZK. Komiteji za
sploni ljudski odpor in drubeno samozaito so bili potrebni zaradi operativnega spremljanja in
ocenjevanja varnostne in politine situacije, usmerjanja in koordiniranja nartov, aktivnosti,
ugotavljanja izrednih razmer, aktiviranja in koordiniranja enotnega obrambno-zaitnega sistema,
predvsem pa odloanja o operativni uporabi enot milice in teritorialne obrambe.
Vzporedno z nekaterimi drubenimi konflikti (liberalizem v Sloveniji, maspok v Hrvaki,
liberalizem v Srbiji, spor Tito Jovanka in podobno) so vse varnostne slube SFRJ zaele e zelo
zgodaj intenzivno spremljati vedno bolj agresivne napovedi o Dnevu D, torej o razpadu
Jugoslavije po Titovi smrti.
Oboroene sile SFRJ so s svojo kvaliteto in tevilnostjo predstavljale zelo resen faktor
odvraanja zunanje agresije. 32 Zlasti e zato, ker so bile potencialno pripravljene za uporabo
jedrskega oroja (sovjetskega, pa tudi svojega, ki je bilo v razvojni fazi), da ne omenjam znatne
koliine biolokih agensov in bojnih strupov (vse ob znatni slovenski znanstveni podpori!), ki so
bili pripravljeni za bojno uporabo. Tako je varnostna uprava zveznega sekretariata za ljudsko
obrambo imela posebej doloenega referenta za "razvoj jedrskega oroja", ki je neposredno
kontaktiral samo z naelnikom armadnega oddelka Vs JLA (dvakrat tudi z menoj) in naelnikom
32
Oruane snage Jugoslavije 19451981, Dr. Petar Kneevi, polkovnik in Ivan Barievi, polkovnik, Vojna
bezbednost, str. 253272

50

Sdv v republiki, pa tudi z vodjo slovenske znanstvene ekipe! Morda neprijetno, toda resnino!
Namenska proizvodnja je seveda posebna zgodba.
V tem obdobju so bili naelniki varnostne uprave zveznega sekretariata za ljudsko obrambo:
generalpodpolkovnik Stepan Domankui (19711974), generalpolkovnik Dane ui (1974
1979) in generalpodpolkovnik Branislav Joksovi (19791980), namestniki pa polkovnik
Radoman Jaki, generalmajor Mitar Lojevi in generalmajor Alojz Ahlin (edini Slovenec), in
pomonika generalmajorja Djuka Balenovi in Djordje Maran.
Na poti iz Splita proti Ljubljani, sem z odlinim uspehom konal polletni varnostni teaj v
Panevu in dvoletno vijo vojako akademijo v Beogradu, potem pa sem leto dni prebil v Pulju.
Ob tem naj dodam e zanimivo anekdoto iz leta 1968, ko sem opravljal diplomski izpit na viji
vojni akademiji. Ker smo e takrat lahko v ognjeni podpori uporabljali "taktino" jedrsko oroje
(od 110 KT), sem iz inovativnih razlogov kot prvi uporabil "jedrske mine" (do 1 KT), o katerih
je do takrat tekla samo teoretina razprava v tujih strokovnih publikacijah. Ker predsednik izpitne
komisije tega ni vedel, mi je seveda prisodil izredno visoko oceno, po konanem izpitu pa mi je
zaupno dejal, e: "Zdelo se mi je, da vi iz vojake varnosti prav vse zveste prej kot predavatelji
po vojakih olah!" ele po dvajsetih letih sem tudi jaz zvedel za pripravljalne jedrske projekte v
Sloveniji.
V Ljubljano sem priel 1969, kjer sem sluboval polnih dvajset let. Do 1980 sem bil operativec
(v zahodnem sektorju) Kog 9. armade in nazadnje tudi pomonik naelnika.
Ko sem postal major in opravil malce zapoznelo prakso angleine v Londonu, sem dobil iz
varnostne uprave JLA zelo privlano ponudbo: demobilizacija s inom majorja in sprejem
dolnosti konzula v Carigradu za dobo 4-8 let, obenem seveda tudi dolnost efa obveevalnega
centra JLA za Blinji vzhod! Bolezen v druini je prepreila realizacijo tega projekta. Okrog
1978 sem bil predlagan za dvoletno bivanje v Aliriji kot politino-varnostni pomonik
poveljnika centra JLA za pomo alirski armadi, brez druine, kar sem seveda prijazno odklonil.
Verjetno bi sledil e tiriletni poloaj vojakega ataeja, tokrat z druino ...

1. 10. Varnostna sluba JLA v posttitovskem obdobju

Smrt in pogreb marala Tita, sta predstavljali velik napor za vse varnostne slube, vendar tudi
zaetek njihove nadaljnje mobilizacije. S Titovo smrtjo so se zaeli uresnievati vsi narti z
oznako "Dan D". Okrepile so se razne koordinacije na ravni Nata in varavske zveze, pa tudi
znotraj Jugoslavije so obstojale podobne koordinacije, ki sta jih usmerjali vodei supersili. V
veliki igri je lo za globalne strateke interese, inicirane e v Jalti, pozneje pa znatno
spremenjene s krepitvijo vloge ZDA v okviru Nata. lo je za "novo" razdelitev Jugoslavije, pa
tudi Balkana, pri emer so bili konkretni narti e evidentni, in sicer: sovjetski vpliv v Srbiji in
rni gori (Makedoniji in Albaniji?) in izhod na Jadransko morje, ameriko-zahodnoevropski
(nemki) vpliv v BiH, Hrvaki in Sloveniji in izhod na Jadransko morje! Opazen je bil tudi vpliv
Vatikana ter pravoslavnih in muslimanskih krogov. Makedonija, Kosovo in Albanija pa so zelo
verjetno prili pod direktni vpliv ZDA!

51

Takrat je bilo malo verjetno, da bi Nato oziroma ZDA "prehitele" svojega stratekega nasprotnika
in dejansko brez agresije "zasedle" Albanijo in Makedonijo, pa tudi BiH in verjetno tudi Kosovo!
Seveda se takne stvari lahko zgodijo samo na balkanskem oziroma jugoslovanskem vojakem
poligonu ...
Varnostna sluba JLA je bila skoraj 90 odstotno udeleena prav pri spremljanju navedene
problematike tudi zato, ker smo tako odkrivali ne samo nosilcev, temve tudi nartovalce taknih
akcij. Analitine tudije Vs JLA so pokazale, da je bilo okrog 90 odstotkov vseh nartovalcev
tujega izvora, predvsem iz vrst tujih obveevalnih in vojako-obveevalnih slub in politinoekstremne emigracije. Zato je tudi mogoe trditi, da so v procesu dirigirane destabilizacije, ki se
je dejansko zaela e pred Titovo smrtjo, prevladovale zunanje sile in tuji narti, vplivi in
interesi! Seveda, izvajalci ali nosilci teh destabilizacijskih politino-ideolokih in obveevalnosubverzivnih posegov, ki so temeljili na znanstveno utemeljenih vojakih doktrinah
nekonvencionalne vojne oziroma spopadov nizke intezivnosti, so bili vsaj v 90 odstotkih nai
dravljani, preteno politina agentura raznih profilov in protikomunistini simpatizerji razlinih
barv. In konno, poznano je pravilo ob podobnih drubeno-ekonomskih pretresih, da je razmerje
zunanjih in notranjih vzrokov in sil v medsebojni korelaciji: e so notranje (povezovalne) sile
slabe, potem so zunanje (razbijake) sile moneje!
V zaetku osemdesetih let je bilo v varnostni slubi JLA e ve kot 97 odstotkov nepartizanskega
kadra, dobro izolanega v varnostno-obveevalnem centru v Panevu. Vsi naelniki varnostnih
oddelkov armade in varnostne uprave smo konali olo ljudske obrambe, divizijski naelniki pa
visoko vojako ali politino akademijo. Tudi nacionalna struktura je bila primerna.
Varnostne analize in tudije so napovedovale poveano nacionalistino dejavnost, kakor tudi
teroristino dejavnost protijugoslovanske emigracije v povezavi s tujim faktorjem. Dejansko se je
zaelo na Kosovu 1981 z mnoinimi neredi in demonstracijami, kar se je pozneje odrazilo tudi v
JLA. eprav bo zvenelo malce neverjetno in se ne bo skladalo z "uradnimi" analizami, je moja
teza, da je v ozadju kosovskih dogodkov potrebno iskati predvsem dejavnost sovjetske oziroma
ruske obveevalne slube! Namre, varnostni slubi JLA je bilo e prej znano, da so v primeru
izrednih razmer v Jugoslaviji ravno sovjetski strategi nartovali nasilen poseg proti Jadranu (iz
Bolgarije prek Kosova v rno goro ali Albanijo) tudi z inaico operativno-stratekega zranega
desanta (1-2 zrano-desantni diviziji) na Kosovu! Bolj izkuen tabni astnik pa dobro ve, da se
mora zrano-desantno osnovo predhodno temeljito "zrahljati"! In na Kosovu je bilo potrebno
samo prigati vigalico ...
Novi naelnik varnostne uprave zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, generalpodpolkovnik
Jere Grubii (od 1980 do 1986), eden najbolj izkuenih kosovcev in poslednji iz partizanske
generacije, je svojega namestnika generalmajora eda Radnia takoj poslal na Kosovo, da bi
saniral prvi teji nacionalistini poskus destabilizacije Jugoslavije (pozneje sta bila namestnika
generalmajor Ivan Barievi in generalmajor Ilija Cerani). Seveda so se pojavili tudi drugi
nacionalizmi. Kakno je bilo medsebojno razmerje, najbolj ilustrativno priajo podatki o
kazenskih postopkih v obdobju 19801985 proti pripadnikom JLA, preteno vojakom, zaradi
sovranega nacionalistino-teroristinega zdruevanja in delovanja: 305 jih je bilo albanske, 49
hrvake, 38 srpske, 9 slovenske in 7 muslimanske narodnosti!

52

Ko sem 1980 konal olo ljudske obrambe, najvijo vojako olo, sem sicer rahlo upal tudi na
generalski in, vendar o tem nisem imel asa razmiljati. Bil sem postavljen za pomonika
naelnika varnostnega oddelka 9. armade, zadolenega za protiobveevalno delo. Vmes sem bil
povian v in polkovnika in 1984 sem postal tudi naelnik varnostnega oddelka 9. armade. Delo
je bilo izredno naporno, pa smo dosegli tudi nekaj nespornih uspehov! Odkrili smo ve tujih
agentov v vojakih vrstah, pa tudi na terenu. S svojimi 180 sodelavci in prijateljskimi zvezami,
sem osebno dosegel tri veje uspehe: prijateljske stike z obrambnim ministrom sosednje drave,
plasiranje prevajalca pri vejem obveevalnem centru sosednje drave in stiki z enim od
vidnejih slovenskih politinih emigrantov. Domaih sodelavcev ne bi omenjal, lahko samo
reem, da so se mnogi znali v prvih vrstah pri ustvarjanju nove slovenske drave. Sicer ne
nartno, vendarle so bili na pravem mestu. Ko so me spraevali kaj storiti, sem jim odgovarjal, da
proti svojemu narodu in dravi ne smejo delovati! Vesel sem ko jih lahko spremljam tudi javno,
celo na TV.
Leta 1986 me je presenetila novica, da sem postal uradni kandidat za naelnika zveznega
varnostnega intituta z generalskim poloajem, a je bil nazadnje vseeno izbran predstavnik Sdv
Makedonije. Potem je bilo "sliati" (novice takne vrste so se hitro irile), da sem kandidat za
naelnika Obveevalno-varnostnega olskega centra v Panevu, pa potem naelnik varnostnega
oddelka novoustanovljenih vojakih obmoij, konkretno v Zagrebu. Pa predlog formacije z
generalskim poloajem ni bil sprejet. Bil sem tudi zelo blizu kandidaturi za (generalski) poloaj
partijskega voditelja v armadi. Nato sem na razgovoru pri tovariu Ivanu Maku - Matiji odlono
zavrnil denunciantsko vlogo in seveda izpadel z republike generalske liste. Zatem me je Stane
Dolanc predlagal za naelnika Varnostne uprave Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo kot
prvega Slovenca, vendar odhajajoi general erani ni mogel sprejeti tega predloga, ker sem
nekaj let predtem zavrnil premestitev na poloaj naelnika informativno-analitine slube
varnostne uprave JLA v Beogradu.
Tudi v 9. armadi smo organi varnostne slube JLA v operativni akciji Postojnska jama s
pomojo sodelavca albanske narodnosti odkrili vejo ilegalno nacionalistino-teroristino
skupino vojakov albanske narodnosti, ki je nartovala zastrupitev zajtrka v postojnski vojanici in
nato mnoien beg z orojem prek Italije v Albanijo. Skupino sta vodila dva vojaka
intelektualca, ki sta priznala sodelovanje z albansko obveevalno slubo Sigurimi, pa tudi stike z
ekstremno emigracijo (ustako!). Velja omeniti, da vezne skupine v Mariboru (okrog 15 vojakov)
nismo obtoili samo zaradi tega, ker je neki praporak iz vojake policije udaril s pendrekom
enega od priprtih vojakov albanske narodnosti. Vedeli smo, da bodo vojaki branilci na sodiu
dogodek prikazali kot trpinenje pripornika! Viek nacionalistine evforije pripadnikov albanske
narodnosti se je zgodil septembra 1987, ko je vojak Aziz Keljmendi v spalnici vojanice v
Parainu ubil 4 in ranil 6 vojakov, med njimi tudi Andreja Preerna iz Slovenije!
Zaradi smrti generala Grubiia je leta 1986 naelnik varnostne uprave zveznega sekretariata za
ljudsko obrambo postal generalpodpolkovnik Ilija Cerani, prvi povojni "bezbednjak". Njegov
namestnik je bil generalmajor Mihajlo Pavii, ki je 1990 postal vojaki svetovalec Predsedstva
SFRJ. Oba sta bila odlina profesionalca, pa varnostna sluba JLA v tem obdobju ni podlegla
nobenemu nacionalizmu! General Cerani je bil odloen nasprotnik prosrbskih idej
(Memorandum SANU) in Miloevia, pa tudi vseh republikih nacionalizmov! Vekrat mi je

53

pravil, da skoraj 90 odstotkov svojega delovnega asa posvea protiobveevalni zaiti zveznega
sekretarja za ljudsko obrambo, admirala Mamule, ki je bil tara ustake emigracije! In prav vilo v
Opatiji je kot ininerijski astnik zasnoval za model uspene zaite. Bil je slovenski zet, pa ga je
lanek Mamula go home v Mladini zelo prizadel. Bil je izreden poznavalec gob. Uivala sva v
pogovorih in sprehodih po prlekih gozdovih. Zaradi bolezni je moral generalpodpolkovnik
Cerani e 1988 prepustiti vodilni poloaj prosrbskemu "politiku", generalpodpolkovniku Marku
Negovanoviu, sam pa je bil postavljen za namestnika poveljnika zagrebkega vojakega
obmoja, generalpolkovnika mag. Konrada Kolka. Spet je postal moj predpostavljeni, saj sem
bil takrat kot glavni vodja skupine za razpustitev 9.armade neposredno podrejen namestniku
poveljnika 5. vojakega obmoja. Sredi 1990. je dobesedno zgorel. Iskreno sem obaloval smrt
dobrega prijatelja!
Dne 5. novembra 1987 se je v mojo pisarno muzajo se z nekim papirjem v roki prikazal armadni
poveljnik generalpodpolkovnik Svetozar Vinji. Preprosto mi je ponudil roko in rekel: "Bodoi
tovari general! Priel sem na kozarek viskija ..." Povedal je, da sem postavljen za dve leti
stairanja na generalski poloaj naelnika operativno-unega oddelka, obenem tudi namestnika
naelnika armadnega taba! Bil sem seveda preseneen in tudi presreen ... Tako se je konala
moja pot v varnostni slubi JLA!
Ko sem za obdobje treh mesecev ob koncu 1988 tudi uradno zastopal naelnika taba 9. armade,
mi je znanka iz republikega protokola sporoila nenavadno novico: bil sem 18. po rang lestvici
republikega protokola, torej bom v Cankarjevem domu dobil prvo vrsto (prej sem sedel v 6.
vrsti)! al potem ni bilo ve nobene proslave ...
Zaradi razpustitve armade in formiranja dveh korpusov, sem bil nato postavljen za glavnega
vodjo skupine za razpustitev 9. armade. Ker v SR Sloveniji za mene ni bilo nobenega
generalskega poloaja, sem moral v daljnjo in rodno Makedonijo, na poloaj naelnika taba,
obenem namestnika poveljnika 41. korpusa. Na poti v Bitolj sem v Beogradu s prav dobrim
uspehom opravil e teoretini del generalskega izpita (praktini del poveljniko potovanje ali
rekognosciranje poveljnika korpusa, sem uspeno opravil predhodno v Liki).
Nedvomno je dejstvo, da je bila JLA, s tem pa tudi varnostna sluba JLA, verjetno edini resen
temelj notranje in zunanje varnosti in stabilnosti SFRJ. Dokler je bila povezovalna oziroma
kohezivna sila e ZKJ (do 14. kongresa), lahko ob bok JLA postavimo e nekatere manj
pomembne (a mone) elemente. Mislim predvsem na teritorialno obrambo kot del oboroenih sil
SFRJ, kakor tudi na enote milice. Vendar je bila storjena usodna napaka v ustavni doloitvi
branilcev "dravne celovitosti in integritete" v primeru notranjega spora, razpada drave in
secesije, ko so prav oboroenim silam SFRJ naloili usodno nalogo "psa uvaja"!
Vloga varnostne slube JLA je bila vsekakor predimenzionirana, posebno v BiH 33, vendar bo o
njeni vlogi in kontraverznem delovanju poslednjih naelnikov (generalmajorja Aleksandra
Vasiljevia in Nedeljka Bokovia) potrebno poakati na verodostojne podatke. Pozablja pa se na
znatno vlogo posameznih struj v zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo in generaltabu
oboroenih sil SFRJ, kjer naj bi delovale tri oziroma dve struji. Iz zelo zaupnega vira v samem
33

Munir Alibabi - Munja, Bosna v kandama KOS-a, 1996, Sarajevo

54

vojakem vrhu vem, da sta e okrog 1988 prevladovali dve nasprotni struji: "jastrebi astniki
srbske narodnosti (80 odstotkov) in "golobi astniki jugoslovanska orientacije (20 odstotkov).
Prevladal je seveda tevilni odnos in je zato tudi razumljivo, da JLA dejansko ni razpadla,
ampak se je preoblikovala v dve novi vojski (vojsko Zvezne republike Jugoslavije in vojsko
Republike srbske) in v ve republikih in (po) krajinskih "armad".
Edina pomembna in usodna stvar, ki v ustavi SFRJ ni bila decidirano doloena, je bilo vpraanje
reevanja monih notranjih sporov, pa tudi notranje vojne, torej situacije, ki se je 1991 resnino
zgodila in katero smo priakali ter reevali s povsem napano strategijo! Namre, venacionalna
JLA oziroma oboroene sile SFRJ ob zunanji agresiji skoraj gotovo ne bi imele posebnih
problemov glede svoje enotnosti in trdnosti. Toda v t. i. "notranjih vojnah" bi bilo normalno in
logino priakovati, da bo odpadel tisti del kadrov, ki bi bil iz "uporne republike" oziroma
"upornega naroda"! Kakorkoli, proti svojemu narodu se ne more vojskovati! To vem iz lastne
izkunje, saj sem zaprosil za upokojitev takoj, ko sem zvedel za obstoj nartov za vojaki poseg
proti Sloveniji! Res pa je tudi, da je bilo stalie zveznega sekretariata za ljudsko obrambo e
takrat (sredi 1990), da ne bodo zadrevali kadrov iz "upornih republik"! Logino, saj so e takrat
bili pripravljeni narti za discipliniranje "upornih" republik!
Zanimivo je, da o t. i. notranji vojni, oziroma posegu JLA proti neki republiki s klasino vojako
akcijo, ni bilo nobenih strokovno-znanstvenih razprav, ker je to bila neke vrste tabu tema.
Nekateri posamezniki so sicer pozivali dravo, naj "kaznuje secesijo in separatizem" 34, toda
vedno je bila miljena vojaka akcija ob pomoi tujine, pa eprav samo v obliki "distannih
dejstvovanj" oziroma nestinih bojnih udarcev!
Povsem nekaj drugega bi bile za izredne razmere nartovane vojako-policijske akcije kot
posledica "upora republikega vodstva" ali pa dravno-vojakega udara ( "izolacija" republikega
vodstva, uvajanje "vojake uprave" in podobno).
Ustavnopravno je bila stvar sicer povsem jasna: poskus ali akt odcepitve doloene republike, ki ni
bil v skladu z veljavno ustavo in zakoni (soglasje veine republik), se je ocenjeval kot
protiustavno in nasilno dejanje in zato ga je bilo potrebno prepreiti tudi z (vojako) silo! Taken
enostranski akt odcepitve ne bi mogel biti veljaven niti z mednarodnopravnega stalia. Toda
mnogi niso vedeli za zunanje pritiske, obljube in lobiranja, niti za tajne obiske v Moskvi,
Londonu in Parizu!
Osnovno vpraanje leta 1991 je bilo: kdo naj kaznuje, koga in kako, ali doloeno republiko
narod (ki se je plebiscitno izrekel za samostojnost) ali pa republiko vodstvo (njegov del)? Iz
rezultatov "tretje balkanske vojne" je bolj ali manj jasno, da se je tedanje vodstvo JLA odloilo
povsem napano, in da je bilo "brezsmiselno bojevanje" velika in tragina zgodovinska napaka!
Zatorej se postavlja logino vpraanje o krivcu. Ali je to skupina vojakih pravnikov, ki je
odsvetovala vojaki udar, ali je to lan predsedstva SFRJ Bogi Bogievi, ki je s svojim glasom
prepreil uvedbo izrednih razmer, ali pa je lo za kaj drugega?

34

Vojno delo, Dogradnja optenarodne odbrane u okviru promena u svetu i Jugoslaviji, Beograd, avgusta 1990

55

Glavni domai akterji odloanja o usodi Jugoslavije (Stipe Mesi, armadni general Veljko
Kadijevi, dr. Borislav Jovi, dr. Janez Drnovek in drugi) nam v svojih spominih ne povedo
povsem jasno, kdo je tudi glavni krivec. Zaenkrat sta prisotni dve prevladajoi "resnici" o krivcu:
separatizem in secesionizem Slovenije in Hrvake na eni strani in velikosrbski nacionalizem na
drugi strani! Tudi glavni tuji "meetar bivi ameriki ambasador Warren Zimmerman 35 ne bo
povedal resnice, temve bo prikril dejavnost Cie in Die v Jugoslaviji in Balkanu ter zvrnil krivdo
na republike voditelje!
Vem da so najve krivi tujci! Njihovi interesi in kapital. Tujci so nas vedno sprli! Narodni
pregovor ne lae, ko pravi: Kjer se prepirata dva, tretji dobiek ima! Moderno bi rekli takole:
dobiek imajo samo multinacionalke! Ni novega, torej. 36

1. 11. Neslaven konec slavne varnostne slube JLA

Varnostna sluba JLA je doivela podobno usodo kot JLA, pa eprav si upam trditi, da je tudi po
"transformaciji" zadrala precejnjo mero tistih vrednot, ki smo jih pred tem skupaj gojili in
negovali: popolna naslonitev na ljudstvo (ljudi) in dosledno spotovanje moralnih in etinih
nael! Zame je vse to veljalo do tistega julijskega dneva 1991, ko sem vnuka peljal v hino
protiletalsko zaklonie!
Strinjam se z generalmajorjem Aleksandrom Vasiljeviem, naelnikom varnostne uprave
zveznega sekretariata za ljudsko obrambo v najtejem obdobju priprav in razbijanja same
Jugoslavije, da je bila varnostna sluba JLA najbolj trdna, organizirana in sposobna varnostna
sluba v SFRJ! Delim tudi mnenja svojih znancev in predavateljev iz Paneva, polkovnika
Duana Vilia in polkovnik dr. Boka Todorovia, ki sta verjetno najbolj kvalificirana analitika
glede varnostne slube JLA oziroma temeljnih vzrokov razbijanja SFRJ in preformiranja JLA in s
tem tudi varnostne slube JLA.37 Seveda tudi prijatelja polkovnika dr. Petra Kneevia, zadnjega
naelnika analitike varnostne uprave Zslo.
Dodal bi samo nekaj kritinih pripomb glede nekaterih drugih vzrokov, ki so se pojavljali v
javnosti. Poglavitno je vsekakor mnenje, da je bila neustrezna in slaba kadrovska sestava glavnih
varnostnih institucij osnovni vzrok za njihovo skoraj popolno neaktivnost in neuinkovitost. Gre
predvsem za obdobje, ko je bil na elu varnostne slube JLA generalpodpolkovnik Marko
Negovanovi, po stroki "empevejevec", ki ni mogel kvalificirano vplivati na razreevanje
protiobveevalnih nalog. Enako velja tudi za zveznega sekretarja za notranje zadeve,
generalpolkovnika Petra Graanina, in njegovega "pasiviziranega" namestnika in naelnika
zvezne Sdv Ivana Erena, prej naelnika Sdv Slovenije. Tudi novi naelnik II. uprave
generaltaba oboroenih sil SFRJ oziroma vojake obveevalne slube, generalmajor Vuleta
35

Warren Zimmermann, Izvori jedne katastrofe Jugoslavija i njezini ruitelji, 1997, Zagreb
Zato sem temu izdanju (elektronskemu) dodal podnaslov: Kdo so glavni krivci za razbijanje Jugoslavije? (Dodano
2008)
37
Dr. Boko Todorovi in Duan Vili, Razbijanje Jugoslavije, 1995, Beograd (pozneje oba poviana v in rez.
generalmajorja dodano 2008)
36

56

Vuleti, prej naelnik kabineta zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, ni bil ustrezna
zamenjava za generalpodpolkovnika Djordja Mirazia, prvega vojakega obveevalca, ki se je
upokojil skupaj z menoj, torej na podlagi pronje.
Vendar, e je bila kadrovska sestava vrha varnostne slube JLA pod vodstvom
generalpodpolkovnika Marka Negovanovia pomanjkljiva ali celo slaba, je potem dosegla
kvalitetni vrh z novim naelnikom, generalmajorjem Aleksandrom Vasiljeviem, in njegovim
namestnikom generalmajorjem Simeunom Tumanovim, oba sta moja dobra znanca. Bila sta e
preizkuen operativni par iz Sarajeva. Vendar pa se mi zdi, da v usodnih trenutkih za Jugoslavijo
nista zmogla pravilne politino-varnostne strateke presoje! To posredno priznava tudi
generalmajor Vasiljevi, ko v enem od netetih intervjujev pravi, da ni vedel za Jovievo
prosrbsko nacionalistino usmerjenost! Generalski par Vasiljevi-Tumanov je zares briljantno
izvedel nekaj operativnih akcij (primer pegelj, vdor v muslimansko-fundamentalistini vrh in
druge), toda vse to je bilo premalo, da bi se onemogoil in nevtraliziral sklepni proces dirigirane
destabilizacije Jugoslavije! e bi uspela dokazati neposredno sodelovanje ali vsaj vpliv katere od
tujih obveevalnih slub (trije lani Predsedstva SFRJ naj bi bili tuji vohuni!?), bi to vsekakor
pomenilo dosti ve, kot pa razkrivanje protiarmadne usmerjenosti ualjenega generalpolkovnika
Martina peglja! Po mojem globokem preprianju sta bili storjeni dve osnovni napaki.
Prva napaka je bila vsekakor v neenotnosti in pomanjkanju koordinacije vseh varnostnih slub v
Jugoslaviji! Okoli leta 1985 sem tudi sam opozoril na sistemsko pomanjkljivost koordinacije
vseh varnostno-obveevalnih struktur. Takratni naelnik varnostne uprave zveznega sekretariata
za ljudsko obrambo generalpodpolkovnik Ilija erani je sprejel predlog in kmalu zatem so vse
varnostno-obveevalne slube v Jugoslaviji zaele izvajati iroko zasnovano operativno akcijo
pod ifro "Marjan" (menda imenovane po meni kot njenen pobudniku). e prve analitine tudije
so zelo jasno prikazovale, od kod grozi Jugoslaviji nevarnost. Kdaj so odgovorni opustili
dosledno izvajanje te akcije, sicer ne vem, zgodovinarji pa jo bodo vsekakor nali v arhivih
varnostnih slub. Ko sem se septembra 1990 v Beogradu osebno preprial, da se dva naelnika
obeh glavnih varnostnih slub generalpodpolkovnik Marko Negovanovi, naelnik varnostne
uprave JLA, in Ivan Eren, naelnik zvezne Sdv, sploh ne sestajata ve, kaj ele da bi sodelovala,
sem bil ne samo izredno preseneen, temve tudi preprian, da je to konec Jugoslavije! To sem
jima tudi povedal ...
Druga in vsekakor glavna napaka varnostne slube JLA je bila strateka ocena, da je mogoe
neposlune narode in republike, med njimi Slovenijo in Hrvako, kaznovati z vojako akcijo! Za
takno napano oceno pa morata odgovornost prevzeti osebno naelnik in njegov namestnik!
Kako bi izgledala vojako-policijska akcija JLA proti Srbiji oziroma "pohod" na srbskobolgarsko in romunsko mejo? Da o rni gori sploh ne govorim!
Lahko si predstavljam, da si je varnostna sluba JLA v Sloveniji s samovoljno in neodgovorno
akcijo "Pekre", z neuspelim nevtraliziranjem Narodne zaite in s spodletelo aretacije Jane in
Bavarja, docela zapravila ugled v generaltabu oboroenih sil SFRJ. Zato so jastrebi, z
generalpolkovnikom Blagojem Adiem na elu in z blagohotnim blagoslovom obeh supersil
izsilili demonstrativni pohod na mejo in policijsko-carinsko zavzetje mejnih prehodov! Bil pa je
tako lampasto pripravljen in izveden, da si je poveljnik rekega korpusa, generalpodpolkovnik
Marijan ad, sicer moj znanec, privoil tudi to (e: "Saj je vse to e predhodno Baker

57

"blagoslovil", odobril pa tudi sovjetski maral Jazov!), da je nalogo opravil dan pred ostalima
dvema korpusoma (ljubljanskim in mariborskim)! Pravijo, da je bila vojako-policijsko akcija
nartovana v Beogradu, torej je to delo naelnika I. uprave generaltaba oboroenih sil SFRJ
generalpodpolkovnika Mileta Ruinovskega, pomagal pa naj bi mu naelnik taba zagrebkega
vojakega obmoja generalpodpolkovnik Dobrain Praevi. Te in druge podrobnosti na
operativno-taktini ravni, ki so izredno vane za novejo slovensko zgodovino, je dokumentirano
zaokroil in predstavil upokojeni polkovnik dr. Vaso Predojevi, 38 moj dober znanec.
Podobno je bilo tudi na Hrvakem, kjer nekaj nartovanih atentatov na generalpolkovnika
Martina pegelja ni uspelo, podobno pa so se ponesreili tudi atentati na predsednika dr. Franja
Tumana. Seveda, najbolj ponesreen je bil letalski bombni napad na Banske dvore 7. novembra
1991, ko so bili, poleg celotnega vrha Hdz, glavne tare tudi trije predsedniki: republike Hrvake
dr. Franjo Tuman, Predsedstva SFRJ Stipe Mesi in zveznega izvrnega sveta Ante
Markovi! Zato Mesi pravilno ugotavlja, kaj bi se vse zgodilo po morebitnem uspelem
letalskem napadu: "e bi padel Tuman, bi v Hrvaki nastala konfuzija, e bi padel jaz, bi na
moje mesto priel Branko Kosti kot podpredsednik Predsedstva SFRJ. e bi padel Markovi, bi
na njegovo mesto priel podpredsednik Zis. In vse bi bilo legalno. In e je vse legalno, potem bi
tudi Zahod sprejel to legalno zamenjavo v vrhu SFRJ, ki pa bi predstavljala bistveno spremembo
razmerja sil." 39
Mimogrede, Stipe Mesi se je v navedenem intervjuju tudi pohvalil, da mu je zvezo z nemkim
zunanjim ministrom Hansom Dietrichom Genscherjem "... vzpostavil Slovenec dr. Boo Dimnik,
ki je ivel v vici. Bil je veliki slovenski rodoljub, toda bil je zaljubljen tudi v Hrvako. Nekaj
podobnega je dr. Boo Dimnik predtem naredil za osamosvojitev Slovenije, znan pa je kot ribi
in predsednik Hrvako-slovenskega drutva prijateljstva. Ko so jastrebi v JLA videli, da
varnostna sluba JLA ne more "likvidirati" vrh Hdz in Tumana, so se odloili za neposredno
vojako akcijo. Najprej so hoteli pokazati, kaj se bo zgodilo z Vukovarjem ... Sledila je
"domovinska vojna" in "prisilna" humanitarna izselitev Srbov iz Krajine! Vse po dogovoru v
Karaorevu!
Podobno se je zgodilo v BiH! Po uspelem protiobveevalnem vdoru v vrh Sda in propadli
"izolaciji" in ugrabitvi Alije Izetbegovia, so v ospredje stopili vojaki "strategi" in zaeli
obstreljevati obkroeno in nemono Sarajevo. Potem je sledila Srebrenica in bratomorna vojna,
bolje reeno genocidna vojna! Zares sem se sramoval takega poetja! Tega nas v vojakih olah
niso uili! Obenem sem se tudi spraeval, zakaj se vojskujoi se generali ne uprejo sprtim
politikom?
Varnostna sluba JLA pa je tudi znotraj svoje sestave doivela nekaj preseneenj. Najveje je bil
vsekakor polkovnik Imre Agoti, naelnik varnostnega oddelka 5. korpusa vojakega letalstva in
protizrane obrambe iz Zagreba, ki se je e zelo zgodaj sprl z generalmajorjem Vasiljeviem,
naelnikom varnostne uprave zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. Preel je na Tumanovo
stran in skupaj z generalpolkovnikom Martinom pegljem organiziral hrvako vojsko. S inom
38
39

Dr. Vaso Predojevi, U procjepu, 1997, Beograd, slovenski prevod V precepu v reviji Borec, t.573574, 1999
Stipe Mesi, Moji razgovori s Tudjmanom (2), 16.septembra 1998, Nacional

58

generalbojnika je bil precej dolgo naelnik glavnega stoera (generaltaba) hrvake vojske,
pozneje pa je postal naelnik vojakega letalstva. Zdi se mi, da sta bila skupaj s pegljem na listi
za odstrel, vendar sta se zaradi Agotieveg poznavanja taktike in zalezovalcev uspeno reevala.
Generalbojnik Agoti je bil tudi precej medijsko znan, ker je vodil pogajanja pri odhodu JLA iz
Hrvake.
V vrstah vojake policije JLA je bil podobno preseneenje skoraj gotovo major Rajko Meh,
poveljnik 14. bataljona vojake policije v Ljubljani. Preseneenje pa zato, ker je e zelo zgodaj
pristal na tajno sodelovanje s poveljnikom slovenskih specialcev Vinkom Beznikom, s katerim je
sicer javno kontaktiral. Po drugi strani pa tudi zato, ker je "prestopil" v zadnjem trenutku, ko je
bilo potrebno e pristopiti k izvajanju narta vojakega udara. Verjetno pa je bilo pri celi zadevi
e nekaj "obratnih" kombinacij.
Oitno je, da so vzroki poraza varnostne slube JLA identini tistim, ki veljajo za JLA kot celoto:
ni bila pripravljena in usposobljena za t. i. "notranjo vojno", ker tega po letu 1974 niti varnostni
sistem niti koncepcija splonega ljudskega odpora in drubene samozaite SFRJ nista poznala
niti dovoljevala! Revizija Titovega koncepta splonega ljudskega odpora, posebno teritorialne
obrambe, ki so jo 1990 naeli jastrebi v vrhu JLA, ni izzvala ustreznega javnega odgovora, pa
eprav je bilo bolj ali manj jasno, da "...vsi indikatorji kaejo na dejstvo, da bodo te sile (TO)
pokazale popolno lojalnost politiki lokalnega vodstva"! To je bilo usodno za napano nartovanje
uporabe JLA! Kdo vse je iniciral navedene probleme, bo razvidno ele, ko se bodo odprli vojaki
arhivi.
Po besedah generalmajorja Aleksandra Vasiljevia 40 je Jugoslavija bila razbita s pomojo
zunanjih in notranjih sovranikov. To so po njegovem:
Stipe Mesia, poslednji predsednik Predsedstva SFRJ, ki je celo napisal knjigo Kako smo
razbili Jugoslavijo, v kateri tudi trdi, da mu je najve pomagal nemki zunanji minister
Genscher;
Johan Dengler, avstrijski ambasador v sekretariatu Kevs, se je tajno ali pa tudi javno sestajal s
nekaterimi slovenskimi in hrvakimi voditelji, ki so mu predstavljali svoje narte kako razbiti
Jugoslavijo. Bil je tisti, ki je zahodnim zaveznikom predlagal, da podprejo na Hrvakem
Tumana in Hdz, ker so sami sposobni izvesti prevrat na Hrvakem;
V Sloveniji je bilo okrog 20 visokih partijskih, dravnih in drugih oseb, ki so sodelovali s
tujimi obveevalnimi slubami in so kot taki bili pod kontrolo Sdv. Eden od njih je potem
prevzel vodilni poloaj v Sloveniji.
Kako so se v Sloveniji lotili poraenih in dvakrat kaznovanih kosovcev, je posebno poglavje.
Nekateri esdevejevci so se prav maevalno lotili svojih znancev! Pravijo, da zaradi brionskega
plenuma! Upam, da bo domaa javnost zvedela, kako so novodobni visovci in vomovci ravnali s
svojimi kolegi in znanci. Javnosti je znan samo primer kapetana efkeja Suljevia iz Ribnice, ki
so ga, po pisanju Mladine, pretepali in izgnali! Niso pa znani primeri nehumanega in
neprofesionalnega izsiljevanja, pa tudi posegov v druinsko ivljenje! Bilo bi obilo dela za tri
parlamentarne preizkovalne komisije. Tudi mednarodno sodie v Strasbourgu bo imela e veliko
dela, ko bodo prili na vrsto tudi tisti s "intarskega" seznama.
40

Feljton, Kos i raspad Jugoslavije, Slobodna Bosna, 14. 12. 199715. 1. 1998)

59

Varnostna sluba JLA ni doivela neslavnega konca s porazi na protiobveevalnem polju, pa pa

z aretacijo naelnika varnostne uprave zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, generalmajorja
Aleksandra Vasiljevia, z njegovim kazenskim pregonom in sojenjem avgusta 1992 zaradi
korupcije, terorizma in spodkopavanja vojake moi ter ugleda Jugoslavije! Reaktiviran je bil
prej upokojeni polkovnik Nedeljko Bokovi, dobil in generalmajora in zasedel poloaj
naelnika varnostne uprave po volji novega zveznega sekretarja za ljudsko obrambo oziroma
rnogorskega lobija v Predsedstvu SFRJ! Potem so odstavili tudi novega zveznega sekretarja za
ljudsko obrambo ... Nazadnje so Amerikanci poslali celo svojega predsednika Jugoslavije
Milana Pania! Pa mnogi e trdijo, da zunanji faktor ni bil prisoten oziroma ni bil odloilen!
Zares, precej bo dela za zgodovinarje, da proniknejo v vse skrivnosti balkanskega vojakovarnostnega poligona!

60

2. Geneza slovenskih "napadov na JLA"

2. 1. Vse slovenske zdrahe proti NOVJ JA (JLA) od 1941 do 1980
2. 1. 1. Prihod srbskih in rnogorskih astnikov v enote NOV Slovenije
Na pronjo slovenskega vodstva je Tito 1942. poslal v enote NOV Slovenije 12 izkuenih
partizanskih poveljnikov iz Srbije in rne gore. Med njimi je bil tudi naelnik vrhovnega taba
NOV Jugoslavije Arso Jovanovi, ki je nastopal precej bahavo in je hotel celo reorganizirati
NOV Slovenije. Ni razumel politine vloge OF, temve je priznaval samo KPJ, pa eprav je lo
za oficirja bive jugoslovanske vojske. Najprej je prilo do obrobnih konfliktov na ravni
poveljevanja in taktike, pozneje pa so nastali tudi resneji konflikti z izvrnim odborom OF in
glavnim tabom NOV Slovenije. Kardelj je zato zahteval od Tita, da Arso Jovanovia odpoklie,
kar se je tudi zgodilo. Seveda se je Arsa Jovanovi za ta odpoklic kasneje dobro maeval ... 41
Ostali srbski in rnogorski poveljniki so bili zaradi svojega osebnega poguma in poveljnike
sposobnosti zelo priljubljeni med borci in tudi pri slovenskih astnikih. Nekateri so tudi padli za
svobodo slovenskega naroda (Mirko Brai in drugi).
2. 1. 2. Angleko vojako posojilo za slovenske partizane
Kae, da smo imeli prvo oroarsko afero e 1944., ko je glavni tab NOV Slovenije sprejel
angleko posojilo za nakup modernejega oroja v znesku dvajset milijonov lir.42 Angleki
kapetan John Leonard (slovenske matere sin, s pravim imenom Zdravko Lenak), sicer vodja
tehnine slube angleke vojake misije pri glavnem tabu NOV Slovenije, je verjetno iz
patriotskih pobud ponudil pomo in posredovanje za angleko posojilo. Z njim bi glavnemu tabu
NOV Slovenije kompenziral vemeseno zavlaevanje vrhovnega taba NOV Jugoslavije glede
denarne pomoi za nakup moderneje opreme in oroja.
Seveda je glavni tab NOV Slovenije v zaetku junija 1944 o svoji nameri obvestil vrhovni tab
NOV Jugoslavije, ki se je po umiku iz Drvarja nastanil na otoku Visu. Reakcije so bile zelo ostre,
tako politine, kakor tudi vojake 43 Slovenskemu vodstvo je bilo oitano, da se je brez
predhodnega posvetovanja s CK KPJ oziroma vrhovnim tabom NOV Jugoslavije docela
41

Marijan F. Kranjc, v VZZ, Logatec (2002) in reviji Rast, Novo mesto (2005) sem objavil dva lanka o vlogi
generala Arse Jovanovia na slovenske politino-vojake razmere, posebno e na iniciranje t. i. dolomitske izjave
in na odnose Tito Kardelj (Dodano 2008)
42
Niko Kavi, Pot v osamosvojitev, Ljubljana, 1996
43
Vladimir Dedijer, Prilozi, stran 1044, depea z dne 9.10.1943: TitoG Slovenije. Smatramo da je politino in
formalno nepravilno, ker ste od Angleem sprejeli neki denar Zdaj vodite celo razgovore, da dobite e sto
miljonov lir. O tem ste nas morali obvestiti. V do sedaj od Angleev ni prejel nobenega denarja. To kar vam nudijo
pomeni, da hoejo na lep nain razbiti nao enotnost in da nas kompromitirajo z dajanje miloine

61

samostojno povezoval z zavezniki, obenem pa je bila napovedana komisija, ki bi celotno zadevo

raziskala. Hkrati je bil Boris Kidri kot politini komisar glavnega taba NOV Slovenije
suspendiran z dolnosti.
Bolj ali manj je bilo jasno, da je na tako ostro kazen vplivala predvsem ocena Arse Jovanovia in
Lole Ribarja, ko sta spomladi 1943 iz Slovenije poroala Titu, da glavni tab NOV Slovenije
deluje precej "samostojno". Obenem je primer tudi vzbudil dvome in nezaupanje v politiko
slovenskega politinega vodstva.
ele Edvard Kardelj je konec junija 1944 uspel "reiti" svojega zvestega sodelavca Borisa
Kidria, vendar je slovenskemu vodstvu oital "grobo napako"! Maral Tito ni bil maevalen,
saj je kmalu zatem, oktobra 1944, Borisa Kidria postavil za politinega komisarja G NOV
Slovenije. Nedvomno so e takrat nekatere obveevalne slube zasledovale svoje dolgorone
cilje. Prav angleka sluba (IS) je slovela po takni vlogi! Potrebno je samo pozorno prebrati
spomine brigadadirja Fitzroya MacLeana, vodje angleke vojake misije pri vrhovnem tabu
NOV Jugoslavije. Vodja vojake misije pri glavnem tabu NOV Slovenije podpolkovnik
Lindsday je bil e nedavno tega v Sloveniji na prijateljskem obisku ...
2. 1. 3. Ukinitev slovenske partizanske vojske
Pred osvoboditvijo Jugoslavije so seveda v vrhovnem tabu NOV Jugoslavije e razmiljali in
nartovali formiranje sodobne operativne armade. Ker so bili tedaj v vrhovnem tabu prisotni
lani sovjetske vojake misije, mnogo perspektivnih poveljnikov pa je bilo e ob koncu 1944
poslanih na olanje v ZSSR, je bilo logino, da so sovjetski predstavniki v znatni meri vplivali na
oblikovanje bodoe jugoslovanske armade po sovjetskem vzorcu.
Zakljune operacije za osvoboditev Jugoslavije in tudi problemi sodelovanja z zaveznikimi
armadami so ob koncu 1944 narekovali nujno reorganizacijo NOV Jugoslavije. Tako so bile 1.
januarja 1945 formirane 1., 2. in 3. armada, 2. marca 1945 pa e 4. armada. Dan prej, torej 1.
marca 1945, se je NOV Jugoslavije preimenovala v Jugoslovansko armado (JA), obenem pa je
bil vrhovni tab NOV preformiran v generaltab JA.
Prehod iz teritorialno organizirane partizanske vojske na sodobno operativno armado je bil
seveda bole tudi zaradi ukinitve glavnih tabov in s tem tudi slovenske partizanske vojske, kakor
tudi zaradi vseh drugih problemov (premestitev, napredovanje in podobno). Bilo je seveda tudi
nekaj ustvenih izbruhov in precejnje tevilo demobilizirancev, vendar pa je veina slovenskih
astnikov po partijski zadolitvi ostala v JA! Tudi to je potrebno priznati. Seveda mnogi niso
dosegli svojih astnikih ambicij in so razoarani odhajali v pokoj ali izstopali iz ZKJ (leta 1985
okrog 70 odstotkov upokojenih slovenskih generalov ni bilo lanov ZKS).
Titove kritike poveljnikov glavnega taba NOV Slovenije, Franca Leskoveg - Luke in zlasti
Ivana Maka - Matije, so imele, po mojem mnenju, zelo kodljive povratne posledice, ki jih bodo

62

zgodovinarji morali podrobneje prouiti.44 Isto velja za trditev, da je celo slovensko partijsko
vodstvo sprejelo ukinitev slovenske partizanske vojske kot nacionalni poraz. 45

2. 1. 4. Slovenski jezik v JLA

Upokojeni slovenski generalpolkovnik Jaka Avi - Branko Hrast je bil avstro-ogrski vojak,
solunec in konjeniki polkovnik bive vojske Kraljevine Jugoslavije, degradirani poveljnik
slovenskih etnikov, namestnik poveljnika NOV Slovenije, poveljnik zaledja vrhovnega taba
NOV Jugoslavije, ef vojake misije v Berlinu, itd. Odlono se je zavzemal za vojako
poveljevanje v slovenskem jeziku, pa je tako tudi dosegel, da je e 1969 zvezna skupina
sprejela resolucijo o enakopravnosti jezikov v JLA. Kasneje so bili organizirani tudi teaji
slovenskega jezika za astnike, ki so slubovali v Sloveniji.
Problem ni bil jezik, temve "razbijanje" JLA na nacionalno homogene enote. Tudi ko smo 1988
uvedli napise vojanic v vseh jezikih narodov, in namesto turcizmov sprejeli lepe slovenske
izraze (karaula stranica), mnogi jezikoslovci niso bili zadovoljni. Menili so namre, da imajo
pravico sodelovati v razpravi o strokovnih vojakih zadevah.
Da problem res ni bil jezik, nam potrjuje sedanje stanje v slovenski vojski, ko se astniki hitijo
uiti angleino, odgovorni pa zatrjujejo, da je nastopil zgodovinski trenutek, ker se enote
slovenske vojske vkljuujejo v mednarodne akcije. Preprosto povedano, podrejajo se italijanskim,
avstrijskim in e drugim poveljstvom! Slovenski jezikoslovci pa ni ...
2. 1. 5. Poboji vrnjenih kvizlingov in vloga JA
Ker je pod poveljstvom Ozne Slovenije od junija do avgusta 1945 prilo tudi do mnoinih
izvensodnih pobojev s strani zaveznikov vrnjenih in tudi zajetih kolaborantov in kvizlingov,
predvsem ustaev, etnikov, balistov, domobrancev in drugih, je potrebno zaradi zgodovinske
resnice in osvetlitve povedati naslednje:
Odloitev o usmrtitvi vrnjenih kvizlingov je bila po vsej verjetnosti sprejeta v najveji tajnosti,
brez dokumentacije (zapisnika) in v najoji sestavi Politbiroja centralnega komiteta KPJ 46 ter
operativno prepuena Ozni oziroma Aleksandru Rankoviu. Odloitev je skoraj gotovo

44

Vladimir Dedijer, Novi prilozi, 1981, str. 1094, depea z dne 8. 9. 1944: Tito Ivanu Maku. Osebno si mi
odgovoren za kaos ali sabotao v vaem ifrerskem oddelku. Naredi red in sporoi za kaj gre
45
Namor Veljko, Nova revija t. 57, Ljubljana, 1988
46
Milovan ilas, Partizanska vojna Jugoslavija 19411945, Dunaj, 1978, str. 573: Na svoje vpraanje kdo je izdal
ukaz za te poboje, ilas odgovarja: Jaz tega ne vem. Preprian sem, da pismeni nalog niti ni obstajal. Po strukturi in
hierarhiji kaj takega ni mogel storiti nihe brez odobritve vrha CK o tem ni odloal niti smo to omenjali med
seboj!

63

iniciral glavni sovjetski intruktor pri Ozni 47 na podlagi sovjetskih izkuenj po konani
oktobrski revoluciji!
Prav tako je znano, da so republike Ozne v celoti prevzele realizacijo supertajne naloge po
nacionalnem kljuu, s tem da so po spiskih izbrali (doloili) neposredne izvrilce naloge in
pomonike (oficirje in enote Knoj). Izjema je bila le, da je srbska Ozna (major Simo Dubaji,
po lastnem prievanju) izvrila usmrtitve vrnjenih etnikov v Koevskem rogu. Hrvaka Ozna
je vrnjene ustae in domobrane, v spremstvu "svojih" patrol Knoj-a vodila po t. i. "krievem
potu" v obmoje slavonskih planin. Nekatere manje skupine so bile iz raznoraznih vzrokov
usmrene tudi na poti od zbirnega taboria v Mariboru (Tezno) do slovensko hrvake meje.
Ostanek ustake skupine, menda okrog 2.000 nemonih in lanih ustaev, pa je v e prej
omenjenem zbirnem taboriu, usmrtila skupina vojakov JA, pripadnikov stacionirane divizije
v Mariboru. lo je za samovoljno maevalno akcijo vojakov, ki so v zajetih ustaih
prepoznali morilce svojih starev, bratov in sestra in so jih zaradi dodatnega izzivanja, ponoi
pomorili na grozovit nain (podrobnosti ne bom navajal). Seveda je bila skupina vojakov
takoj zaprta in sojena, vendar madea z JA (JLA) to ni moglo sprati! To vem tudi zaradi tega,
ker smo okrog 1982, ko so se Titovi nasledniki e zaeli prepirati okrog nasledstva, v
varnostnem oddelku 9. armade v Ljubljani sprejeli edini "krvavi" dokument nalogo za
protiobveevalno zaito masovne ustake grobnice v Mariboru! O tem sem moral osebno
obvestiti poveljnika divizije (korpusa), ta pa mariborsko upanjo (da se ne bi tam kaj gradilo!).
Protiobveevalno zaito tajnih domobranskih (tudi etnikih) grobi pa je od 1982 prevzela
slovenska Sdv!
Zato so cinine izjave posameznikov iz slovenskega republikega vodstva, da je JLA oziroma
"enote z juga" sodelovale pri usmrtvitvi vrnjenih domobrancev v Koevskem rogu. Zanimiva je
tudi geneza nastanka omenjenega dokumenta o protiobveevalni zaiti mnoinih usmrtitev.
Pokojni generapodpolkovnik Ilija erani, bivi naelnik varnostne uprave JLA, mi je pred svojo
smrtjo spomladi 1989 obirno razlagal svojo domnevo, da so napadi na JLA, konkretno na
admirala Mamulo in organe Kos JLA, verjetno prav posledica tistega, s strani Kos JLA
izsiljenega dokumenta o protiobveevalni zaiti domobranskih grobi! Po Titovi smrti so se
njegovi nasledniki, predvsem republiki voditelji in vrhovi raznih slub, zaeli prepirati o raznih
napakah in preteklih grehih, in seveda, po stari balkanski navadi, valili krivdo drug na drugega.
Tako so mnogi za mnoine usmrtitve vrnjenih kvizlingov zaeli valiti krivdo na JLA (ali "enote
z juga"), predvsem pa na Kos in osebno na marala Tita! Pravzaprav se je zael spopad za Titove
arhive! Takratni zvezni sekretar za ljudsko obrambo, admiral Branko Mamula (kasneje se mu je
to e kako maevalo s lankov v Delu o prodaji oroja v Etiopiji in predvsem s lankom
Mamula Go Home v Mladini) in naelnik varnostne slube JLA, generalpodpolkovnik Jere
Grubii, sta namre dokazala, da je takratna JA zagreila samo e opisani in sankcionirani poboj
v Mariboru (naelnik Kos divizije je bil poronik Jere Grubii!), vse ostale izvensodne in
mnoine poboje pa so izvrile republike Ozne! In zato naj prevzamejo, eprav neradi, tudi
njihovo protiobveevalno zaito!
47

Vladimir Dedijer, Novi prilozi, 1981, stran 1106, depea 9. 10. 1944: Tito Rankoviu. V Krajovo so prili od
zgoraj ljude za delo v Ozni. Radi vednosti obvestite vse tabe. V G Vojvodine prihaja kapetan Terskoj. V G Srbije
major Gordijanko, poleg Odinceva, kateri je e tam. V G Makedonije kapetan Injkov. V rno Goro v tab
drugega korpusa major Barpdkin. V G Hrvake major Zakurdajev. V G Slovenije majorja avronkov in
Sorokoumov (po Maeku pravilno: podpolkovnik Sergej Sorokoumov in major avoronkov).

64

eprav pripadniki "vojake" Ozne niso bili formalno zadoleni za navedene mnoine usmrtitve
(imeli so precej opravka z odkrivanjem vrinjene gestapovske agenture), pa dri, da so izbrani
posamezniki sodelovali v t. i. "drugi izmeni", misle, da je lo za usmrtitve po nalogu izrednih
vojakih sodi. Prav zaradi njihovih pritob, so pripovedovali stareji kosovci (tudi pokojni
polkovnik Zvone Rak), je maral Tito na nekem sestanku voditeljev Kos-a grajal republike Ozne
zaradi mnoinih usmrtitev vrnjenih kvizlingov!
Dokumentacija o usmrtiti domobrancev po mojem mnenju ni uniena! Iz razumljivih razlogov o
tem ne morem na iroko razpredati, vem le, da je imela Sdv najmanj tri kasete z mikrofilmi
celotnega operativnega arhiva, verjetno pa tudi posebno "Makovo kaseto"! Samo na podlagi
tako ohranjenih podatkov so kasneje matiarji po obinah morali oznaiti likvidirane osebe ali pa
so organi Sdv enostavno "pobrali" doloene letnike matinih rojstnih knjig! Tudi v vodiu
cerkvenih matrikul pie, da se doloeni letniki rojstnih knjig "nahajajo" v Rsnz Slovenije! O tem
sem se tudi sam preprial pri raznih genealokih raziskavah.
Realno tevilo 7.000 pobitih domobrancev je mogoe precej tono preveriti na podlagi veih
virov. Prvi je vsekakor Bela knjiga 48 slovenskega protikomunistinega upora 19411945
(Vrnjeni in pobiti maj junij 1945: okrog 5.000 imenovanih, baje samo 50 odstotkov); drugi je
podatek iz amerike ambasade 49 v Beogradu 8.263; tretji podatek imajo v ljubljanskem
nadkofijskem ordinariatu oziroma odboru, ki je skrbel za postavljanje t. i. "farnih" plo, in
etrti vir so v nekdanjem Rsnz "shranjene" matine knjige, pa tudi tiste po matinih uradih, kjer
so pobiti domobranci oznaeni s kricem ali podobnim znakom! Vsekakor pa je treba verjeti
Britancem, 50 da so nam vrnili 11.850 slovenskih domobrancev, vse skupaj 26.339
jugoslovanskih kolaborantov. Tudi ilas zatrjuje, da je bilo tevilo pobitih kolaborantov veje od
20.000, toda ni presegalo tevila 30.000. Seveda, civilne osebe niso vtete
2. 1. 6. Druge povojne zamere JA - prekomorci, tigrovci in drugi
Kampanja ienja JA je zajela slovenske prekomorce (lo je predvsem za ujete pripadnike
italijanske vojske), zlasti e so li skozi roke britanske obveevalne slube v Egiptu ali Italiji.
Nekaj odkritih primerov britanskih obveevalcev je v takratnih razgretih povojnih razmerah
pomenilo zaetek pravega pogroma, ki so ga uprizorili organi Kos JA. To se je zgodilo tudi s
pripadniki Mesieve brigade, ki se je pripravljala v ZSSR in v kateri je bilo resnino odkrito
veliko tevilo sovjetskih agentov.
Vsekakor je bila usoda Tigr-a, protifaistine in mednarodno priznane organizacije primorskih
Slovencev, oiten primer slovenskega politino-ideolokega zdraharstva. Najnoveje
zgodovinske raziskave nam prikazujejo ne samo loveko tragiko rtovanja njegovih lanov

48
49
50

Bela knjiga slovenskega protikomunistinega upora 19411945, ZDSPB Zgodovinski odsek, ZDA
Franc Miklavi, Krivi in zasluni, Delo SP, 14. 8. 1998
Ian Mitchell, The Cost of a Reputation, London, 1997, str. 498

65

tigrovcev, pa pa tudi zahtevajo prevrednotenje vloge in pomena Tigr-a v slovenskem in irem

prostoru. Dotaknil se bom samo nekaterih problemov varnostno-vojakega pomena. 51
Nedvomno je, da je e 1934 prilo do uveljavitve Tigr-a ob izjavi KP Italije, KP Avstrije in KPJ,
da ima slovenski narod pravico do samoodlobe in odcepitve od treh imperialistinih drav.
Verjetno je e bolj pomemben akcijski pakt med KP Italije in Tigr, ki so ga 1936 podpisali Albert
Rejc, Danilo Zelen in Just Godni. Iskanje zaveznikov pri vseh nasprotnikih faistine Italije je
organizacijo Tigr pripeljalo tudi v stik z raznimi obveevalnimi organizacijami. To podroje je
skoraj docela neraziskano. Obstoji nekaj fragmentarnih podatkov o sodelovanju Tigr-a z angleko
in vojako-obveevalno slubo bive jugoslovanske ojske, ni pa skoraj nobenih podatkov o
stikih s sovjetsko, francosko in drugimi obveevalnimi slubami.
Vsekakor je dejstvo, da se je Tigr povezal in akcijsko sodeloval z anglekim IS (Intelligence
Service). Tako so tigrovci zbirali tajne politine in vojake podatke za potrebe IS, v zameno pa so
dobivali eksplozivni material za teroristino-diverzantske akcije. Javnosti je bila tudi delno
predstavljena vloga Antona Batagelja iz turij pri Ajdovini, obmejnega policijskega komisarja
na Jesenicah in pripadnika Ujke (protiobveevalne slube policije bive Jugoslavije), ki je
izdatno pomagal tigrovcem. Pozneje so bili tigrovci tudi uradno vkljueni v diverzantske skupine
bive jugoslovanske vojske za borbo proti italijanski in nemki armadi, na pritiske Ovre in
Gestapa pa so bili enostavno izdani, aretirani in kasneje mnogi tudi predani okupatorskim
organom. Ozadje drugega trakega procesa proti 60 tigrovcem decembra 1941 bi bilo nujno
raziskati, saj naj bi se sodni dokumenti nahajali v Ljubljani!?
Dne 13. maja 1941 je na Mali gori nad Ribnico v prvem oboroenem spopadu z okupatorjem kot
prvi padel tudi Danilo Zelen, akcijski in gverilski vodja Tigr-a. Tudi prvo partizansko enoto
Ribniko eto (14 partizanov) so 1. julija 1941 ustanovili tigrovci Tone erna, Anton Majnik,
Just Godni in drugi, vendar je partizansko vodstvo kaj kmalu "prevzelo" to enoto s lani KPS!
Upravieno se postavlja vpraanje, zakaj vodstvo KPS ni e po ebinskem kongresu vzpostavilo
sodelovanja z organizacijo Tigr, zakaj je ni 1941 povabilo v OF in zakaj so tako hitro "likvidirali"
njihovo vodstvo v Ribniki eti? In tudi kakna je bila usoda "Primorske legije" oziroma okrog
300 Slovencev, pa tevilnih Primorcev italijanskih ujetnikov v anglekih taboriih, ki so
kasneje predstavljali okostje prekomorskih brigad, kakor tudi posameznikov, ki so kot angleki
padalci diverzanti delovali v globokem okupatorskem zaledju?
Odgovore na ta in druga vpraanja je potrebno poiskati v arhivih Sdv Slovenije, pa tudi
centralnem komitetu ZK Slovenije. Delno tudi v arhivih varnostne slube JLA. Iz dostopnih virov
Kos JA 52 pa je znano, da je organizacija Tigr nastala kot reakcija primorskih Slovencev na
faizem in preganjanje slovenskega ivlja. e leta 1929 so italijanske oblasti postavile pred
sodie v Trstu veliko tevilo tigrovcev z obtobo, da so obveevalno delovali proti Italiji. To je
bilo tudi res! Namre, vojaki obveevalni center bive jugoslovanske vojske na Reki je
izkoristil lane Tigr-a za svoje namene. Italijanski vojaki atae v Beogradu pa je imel svoje

51
52

Mira Cenci, TIGR, 1997, Ljubljana

CB, Rad engleske obavetajne slube u Jugoslaviji pre i za vreme drugog svetskog rata, t. 17, evid. t. 225

66

sodelavce v obveevalni upravi bive jugoslovanske vojske, pa mu tako ni bilo teko priti do
podatkov o tigrovcih obveevalcih!
Tudi britanska ambasada (IS) v Beogradu je imela dobro plasirane agente (sodelavce) v Ujka,
kamufliranem uradu policijskega ministrstva kraljevine Jugoslavije, ki je vodil protiobveevalne
akcije proti Nemiji in Italiji. Preko vodje tega urada se je britanska ambasada povezala z
organizacijo Tigr in jo usmerjala ne samo proti faistini Italiji, temve kasneje tudi proti
nacistini Nemiji! Znano je, da je Tigr e 1937 (verjetno 20. septembra 1938 v Kobaridu) po
britanskih nartih poskual izvriti atentat na Mussolinija, ki je bil na inpekcijskem pregledu
italijanske vojske v Julijski krajini, vendar atentator ni aktiviral bombe, ker je bilo okrog
Mussolinija preve domaih olskih otrok. Kasneje so tigrovci z anglekim eksplozivom poruili
elezniki viadukt na progi, ki povezuje Italijo in Avstrijo.
Ko je jugoslovanska vlada Cvetkovi Maek od junija 1940 zaela paktirati z nemkimi nacisti,
je tudi gestapu izroila sezname tigrovcev diverzantov in obveevalcev. Zato je razumljivo, da
je veina vodij organizacije odla v ilegalo. Tako sta dr. Ivan Rudolf, sicer rez. poronik bive
jugoslovanske vojske, in dr Ivan ok, preko Turije odla v Egipt in se pridruila britanski
armadi. Najprej sta iz ujetih Primorcev organizirala dva bataljona t. i. "kraljevske vojske" izven
domovine in predlagala urjenje padalcev diverzantov in obveevalcev, ki bi jih britanska
armada poslala v nemko zaledje. Zanimivo je tudi, da je dr. Rudolf pripravljal narte o novi
vojski Jugoslavije, ki bi jo sestavljale tri teritorialno loene vojske slovenska, hrvaka in
srbska! Britanci naj bi njegove narte zavrnili! No, kasneje so bile prekomorske brigade
formirane prav po zaslugi agitatorskega delovanja tigrovcev ...
Danilo Zelen, akcijski vodja Tigr-a, je bil eden od glavnih sodelavcev vojakega obveevalnega
centra VKJ na Suaku, pa je kot tak tudi uival doloeno zaito. Naelnik tega obveevalnega
centra je bil kapetan Savo Jankovi, ki so ga Nemci 1941 ujeli. Sodelavec obveevalnega centra
na Suaku je bil tudi ing. Vladimir Feller iz Zagreba. e 1940 pa je Fellerja za IS pridobil
britanski vicekonzul Vilder iz Zagreba. Po nemkem napadu na Jugoslavijo je ing. Feller po
nalogi IS prevzel in aktiviral del obveevalne mree bive jugoslovanske vojske v Dravski
banovini. Ing. Feller je bil pozneje predan na zvezo novemu britanskemu vicekonzulu Millerju,
kasneje pa se je povezal z obveevalno organizacijo Bbz (Ani Vauhnik) v Ljubljani. 53
Polkovnik Vauhnik ga omenja kot F. in "izkuenega efa obveevalne slube", ki je deloval v
Splitu in imel celo tajno radijsko postajo!
Ali se je Danilo Zelen odloil drugae, namre, da se bo aktivno boril proti nemkemu
okupatorju, bo potrebno ele raziskati. Dejstvo je, da se je po kapitulaciji bive jugoslovanske
vojske s tremi tovarii napotil prav na tajno lokacijo na Mali gori pri Ribnici. Lokacijo je po vsej
verjetnosti pripravil Tone Majnik, uitelj in tigrovec iz Ribnice, ki se je s Ferdom Kravanjo
prikljuil Danilu Zelenu. Kdo je kmalu zatem izdal tajno lokacijo italijanskim karabinjerjem in
domaim oronikom, ko je Danilo Zelen v oboroenem spopadu dejansko padel kot prva rtev
okupatorja, bo potrebno e raziskati.

53

Vladimir Vauhnik, Nevidna fronta, Buenos Aires, 1965

67

Glavni osebi britanske IS v Sloveniji sta bila vsekakor Ante Ani, komisar za mejne zadeve v
Mariboru, obveevalni astnik VKJ, obenem agent IS, in Vladimir Vauhnik, polkovnik VKJ in
vojaki atae v Berlinu.54 Zelo verjetno je, da je kot profesionalni vojaki obveevalec in kot
tajni sodelavec IS (in tudi nemke Sicherheitsdienst, ki jo je vodil Walter Schellenberg), vedel
vse o Tigr-u in njihovih povezavah z obveevalnim centrom na Suaku. Velja povedati, da je bil
obveevalni center Bbz v Ljubljani, ki ga je dejansko vodil polkovnik Vauhnik, izredno koristen
za zahodne zaveznike. Tako je zaradi aurnosti in sigurnosti imel celo tri zveze z IS, in sicer:
prek radijske postaje v Trstu za Padovo (za potrebe generala Aleksandra, poveljnika zaveznikih
et v Italiji), druga radijska postaja v Trstu za angleke podmornice (ki so tajno prihajale v traki
zaliv) in direktna zveza s vico prek radijske postaje majorja Novaka, poveljnika slovenskih
etnikov in zastopnika generala Drae Mihajlovia. Polkovnik Vauhnik je za potrebe IS
uporabljal tudi razpredeno mreo slovenskega Rdeega kria.
eprav ga v svojih spominih ne omenja, je Vauhnik skoraj gotovo moral vedeti za Dimitrija
Omersa, Slovenca, Ljubljanana, pomorskega astnika. Po podatkih Kos JA je Omersa 1936
zapustil bivo jugoslovansko vojsko in odel v panijo, kjer se je boril na strani republikanske
vojske. Vrnil se je 1938 in se naslednje leto zaposlil na britanskem konzulatu v Zagrebu. Zato
lahko tudi sklepamo, da je v panijo odel po nalogah IS. V Ljubljani je angairal pravnika
Milana Orona, ki je najprej razirjal propagandni material, kasneje pa je njegova skupina
predstavljala tudi obveevalno organizacijo. Na konzulatu NDH v Ljubljani je imel Omersa
svoje sodelavce, ki so mu poiljali razne podatke, pa tudi dokumente. Vzpostavil je tudi zveze z
narodnoosvobodilnim gibanjem prek Nastje gur in nekega Samardije, namestnika intendanta 3.
operativne cone, ki je bil pozneje premeen v Srem. Omersa je tudi v Zagrebu formiral
razvejano obveevalno mreo, posebno e v mornarici NDH. Zagrebka skupina je tela okrog
20 obveevalcev (Melita Tomi, Pio Radonii, Hoevar, Angeli in drugi). Nekaj lanov te
skupine je ustaka policija odkrila in postrelila. Velja dodati, da polkovnik Vauhnik kot vodjo
zagrebke obveevalne organizacije omenja svojo sestrino Melito Tomi ...
Omersin kurir je bil tudi neki Lala Blagojevi iz vasi Dragojevac pri Beljini. Blagojevi je e
pred vojno postal lan Skoj-a na priporoilo "tudenta" iz Beograda, sicer agenta IS. Pozneje sta
se oba ponudila beograjski policiji kot sodelavca v borbi proti KPJ. e pred napadom Nemije na
Jugoslavijo je "tudent" seznanil Blagovia s svojim efom Ante Aniem. Z razvojem
narodnoosvobodilnim gibanjem je Blagojevi dobil nalogo, da se prikljui partizanom. V
frukogorskem odredu je postal kurir in je bil e julija 1942 poslan k slovenskim partizanom.
Med potjo so ga ustai ujeli, a se je nekako reil. Po osvoboditvi Zagreba se je po nalogi IS
ponovno prikljuil 39. diviziji NOV Jugoslavije. Organom vojake Ozne je bil sumljiv, pa so ga
priprli. Povedal je svojo in tudi zgodbo ostalih lanov obveevalne organizacije Bbz, pa je tako
tudi razumljivo, da ga polkovnik Vauhnik ni omenil v svojih spominih. Bil je povsem marginalna
figura, toda v obveevalnih zgodbah tejejo tudi drobne zgodbice, ker ravno majhne resnice
pozneje zapolnijo mozaik "glavne" resnice. 55

54

Valter elenberg, U lavirintu pijunae, Beograd, 1955

Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljaki, Plava garda poveljnikovo zaupno poroilo, Maribor, 2006 Vauhnik je
v svojih spominih Nevidna fronta pozabil povedati, da je bil nekaj asa v zaetku 1944 tudi poveljnik slovenskih
entikov s inom brigadnega generala kot general Rai (Dodal 2008)

55

68

2. 1. 7. Brionski plenum in Slovenija

Brionski plenum ima svojo predzgodovino. Kaj vse obsega, bodo morali zgodovinarji e
raziskati. Po mojem mnenju bo potrebno raziskave usmeriti predvsem na naslednje prestine
probleme: kdo bo imel prednost pri vodenju obveevalno-varnostnih, vojakih in gospodarskofinannih zadev. Medsebojna nesoglasja na relaciji BeogradLjubljana je slovenska stran
navadno reevala v sestavi Edvard Kardelj, Boris Kraigher in Ivan Maek. Zvezno ekipo pa je
poleg Tita operativno vodil Aleksander Rankovi z ekipo Udbe. Tako je 1954 takratni predsednik
odbora za gospodarstvo Svetozar Vukmanovi - Tempo sproil proti Sloveniji zelo resno obtobo
zaradi nelojalnega obnaanja. 56 Zvedel je namre, da je neko slovensko pomorsko podjetje
kupilo enajsttisotonsko kanadsko ladjo tipa Liberty, kar naj bi povzroilo proteste ostalih
ladjarjev in struktur, ki so nasprotovali izgradnji luke Koper. V Ljubljano je prispela komisija
pod vodstvom partijskega voditelja Osmana Karabegovia, ki je s seboj pripeljal pet polkovnikov
Ozne. Okrog tirinajst dni so zaslievali razne dravne uslubence, predvsem tiste, ki so e takrat
snovali ekonomsko samostojnost Slovenije, s tem pa tudi partije, vojske, policije ...
Poenostavljeno povedano je bil brionski plenum (1966) samo obli za vse slovenske politinoideoloke, pa tudi vojako-varnostne travme, ki sem jih e omenil. Bolj usodne stvari so se
dogajale leta 1962, ko je lo za nadaljnji razvoj drubenopolitinega sistema v Jugoslaviji: ali
dravno-administrativni socializem ali pa samoupravljanje. Glavna pristaa prve smeri sta bila
Josip Broz - Tito in Aleksander Rankovi, takratni organizacijski sekretar centralnega komiteta
ZKJ in politini vodja Udbe. Drugo smer je osamljeno zastopal Edvard Kardelj. Vladimir Bakari
in ostali so delno podpirali Tita. Bilo je oitno, da Rankovi eli odstraniti Kardelja kot svojega
tekmeca in Titovega naslednika. 57 Slovenski partijsko-politini vrh, predvsem pa Ivan Maek, je
reagiral pravilno. Konec marca 1962 so sklicali sestanek izvrnega komiteja centralnega komiteta
ZKS in sprejeli politino resolucijo z odlono podporo samoupravljanju, in seveda s tem
posredno tudi Kardelju.
Titova reakcija je bila zelo ostra. Takoj je poklical na pogovor v Beograd celoten izvrni komite
centralnega komiteta ZKS. Tito je slovenskemu vodstvu oital, da zagovarja neuinkovit
drubeno-politini sistem in predvsem separatizem. V zvezi s tem je Sloveniji oital gospodarske
in druge odnose z Italijo, kakor tudi z Avstrijo in Bavarsko, najhuja pa je bila obtoba, da naj bi
slovensko vodstvo razmiljalo o odcepitvi in zdruevanju z Avstrijo. Seveda je slovensko
vodstvo odlono zavrglo takne obtobe. Tito se je lahko preprial, da mu je Rankovi postregel
z lanimi podatki o slovenskem separatizmu in odcepitvenih tenjah! Tako je slovensko politino
vodstvo ubranilo samoupravljanje in s tem tudi njegovega idejnega oeta, Edvarda Kardelja.
Oitno je bil na vidiku nov spopad brionski plenum. Po nekaterih virih je bivi naelnik zvezne
Udbe in znani slovenski vosovec, Edo Brajnik, 1965 obvestil Tita o prislukovanju njemu in
drugim visokim funkcionarjem. Tako se je zaelo ... Seveda neposredni operativci varnostnoobveevalnih slub o tem nismo niesar vedeli. ele ko se je zgodil brionski plenum takrat
56
57

Niko Kavi, Pot v osamosvojitev, Ljubljana, 1996

France Perovek, Moja resnica, Ljubljana, 1997

69

sem bil na slubi v splitskem Kog, smo morali "pokrivati" svojega kolega, po rodu Beograjana,
ker da je odlono podpiral Rankovia (pozneje je bil vojaki atae v eni od afrikih drav).
Zanimivo je, da se s t. i. "dahavci" varnostna sluba JLA ni ukvarjala, eprav smo vedeli, da so
podatki o dahavcih agentih Gestapa, prili iz sovjetskih virov! Razkrivanje ozadja dahavskih
procesov pa se je prielo 1968, torej po brionskem plenumu. e komisija izvrnega komiteta
centralnega komiteta ZKS na elu z Lidijo entjurc je prila do preprianja, da so navedeni
procesi montirani in obtoeni po krivem obsojeni. Dokazano je bilo, da je bil organizator teh
procesov izkljuno slovenski del Udbe (podatki iz sovjetskih virov), pa tudi to, da je zvezni ef
Udbe, Aleksander Rankovi, izrecno zavrnil namen teh procesov. Zakaj je torej lo? Po vsej
verjetnosti za notranji obraun v slovenski Udbi, torej za t. i. republike brionske plenume, ko je
bilo potrebno znotraj republik obraunati z nosilci deviantnih procesov oziroma s sovjetskim
vplivom v Ozni oziroma Udv! Prisotne so domneve, da je obremenilno gradivo prilo iz Nkvdejevske kuhinje, prav tako kot za nekatere panske borce. e lovek analizira poroilo Udv
Slovenije (naelnika preiskovalnega odseka majorja Marka Simia) za 1949 in tistega, ki ga je
1968 sestavil Rado kraba, major in tedanji namestnik naelnika II. oddelka, potem se resnino
vpraa o verodostojnosti mnogih "resnic", ki so tudi pozneje prihajale iz slovenske Sdv. 58
Ko sem bil 1969 premeen v Ljubljano, sem kot operativec Kog 9. armade le poasi spoznaval
operativce Sdv. Skupnih operativnih akcij je bilo bolj malo. Najvekrat smo se spoznavali ob t. i.
operativno-tehninih posegih. Ko sem nekje 1974 vodil doloeno operativno-tehnino akcijo iz
operativne obdelave Konzul, sem samoinciativno povedel tehnino ekipo Sdv tudi na majhen
poseg v operativni obdelavi Barje. Sluajno sem zvedel, da je objekt obdelave po petih letih odel
na dopust in s seboj vzel tudi psa! Akcija je trajala samo pet minut! Seveda sem potem moral
dvojno "astiti" v blinjem bifeju! Ko sem naslednjega dne poroal naelniku armadnega
oddelka, polkovniku Zvonetu Raku, me je sicer pohvalil za uspeno izvedeni akciji, a tudi ostro
grajal za drugi neodobreni poseg, reko, da se je tako delalo pred brionskim plenunom! To sem
si dobro zapomnil!
Toda ko sem nekaj dni zatem pred hotelom Slon v Ljubljani akal na nekega tudenta, sicer
vojakega obveznika, ki smo mu za leto dni odloili sluenje vojakega roka zaradi odhoda na
zanimiv obisk v tujino (po amerikem Visitor programu), sem naenkrat okrog sebe opazil znane
obraze iz operativno-tehnine ekipe Sdv, ki so vneto "kljocali" s tajno vgrajenimi fotoaparati.
Najprej sem pomislil, da se znanci samo alijo oziroma "vadijo", pa sem enemu od njih celo
dejal, naj mi polje kakno fotografijo za spomin! Takoj je izginil! Potem je priel moj
sogovornik, pa sva zavila v bife Slonek. Takoj za nama so prili znani obrazi. Eden mi je pod
nos celo nastavil tudi meni znano "pederko" (z Nagro, miniaturnim magnetofonom). Takoj sem
dojel: najprej fotodokumentacija, potem pa tudi zvona! Pristopil sem k znancu iz ekipe Sdv in
mu dejal, da naj pove svojemu efu, da se bom pritoil! Nagnil se je k mlajemu moakarju, mu
prenesel moje besede, potem pa je vseh pet-est zapustilo bife. Poroal sem svojemu efu, ez
nekaj dni pa sem moral napisati e podrobno poroilo, priloiti situacijsko skico in podobno.

58

Iz arhivov slovenske politine policije VOS, OZNA, UDBA (19441950), Ljubljana, 1996

70

In ivljenje je teklo naprej. Nekaj let kasneje sem v nekem zahodnoevropskem pristaniu stopil
v bife blizu eleznike postaje, kjer sem imel dogovorjeni kontakt s sodelavcem iz krogov
ekstremne emigracije! In glej, hudia, kako je svet majhen! Za ankom se je znanec iz Sdv
Slovenije pogovarjal z neko osebo. Oba sva se samo pogledala! Nisem mogel spremeniti lokacije
svojega kontakta! Enostavno sem naroil pivo, poakal svojega sodelavca in po nekaj rundah sva
se razla. ele v Ljubljani sem zvedel za oitek, da celo v tujini kontroliram operativce Sdv!
Zahteval sem, da se stvar razisti, pa sem ele takrat zvedel za svoje prejnje "grehe", ko so letele
glave ...
Takrat sem tudi zvedel, da je dejansko lo za zapoznele bitke republikih efov Sdv in varnostne
slube JLA! Namre, moj glavni (ljubljanski) ef je bil pred brionskim plenumom vodja
tehninega oddelka varnostne uprave JLA, ki je analizirala mikrofone, ki so jih nali v Titovi
spalnici in delovni sobi. Po mnenju nekaterih akterjev naj bi lo za hrvako-slovensko zaroto!
ele ko sem bil sredi 1987 kot naelnik varnostnega oddelka 9. armade "poslan" na razgovor k
"predsedniku" Ivanu Maku - Matiji, sem dojel nekaj usodnih stvari! Vedel sem sicer, da gre za
razgovor, na katerem bi me rad Maek bolj osebno spoznal. In vedel sem tudi, da je od tega
razgovora odvisno tudi moje napredovanje v in generalmajorja, ker bi me brez republike
podpore v Beogradu lahko "odpisali"! Toda ko je Maek ob konjaku zael razpredati nekakne
lovske zgodbice, v katerih so bili moji bivi efi od generala aia do Domankuia v glavnem
"slabi" lovci, pa tudi tihotapci dragocenih lovskih puk, sem seveda ugovarjal! Konkretno, za
generala Domankuia sem sigurno vedel, da ni lo za nikakrno tihotapljenje dragocene lovske
puke, saj sem osebno organiziral prevoz njegove herke v Borovlje (Avstrija), kjer je kupila
standardno puko, pa e nekaj denarja sem mu posodil! Maek je vztrajal pri svoji verziji, pa sem
mu rekel, da nimam razloga, da bi lagal, e manj pa, da bi denunciral svoje nekdanje naelnike.
To je bilo seveda preve! Pa tudi razgovor je bil konan. Vedel sem, da sem izgubil glavno
republiko podporo! Nisem se zmotil ...
Seveda sem moral o tem pogovoru obvestiti naelnika varnostne uprave zveznega sekretariata za
ljudsko obrambo, generalpodpolkovnika Ilijo Cerania, ki je zaskrbljeno dodal: "Torej so te
odpisali? Prav. Nikar se ne sekiraj!" Armadnega poveljnika generalpolkovnika Vinjia nisem
hotel obremenjevati s "slovenskimi" zdrahami. Rekel sem mu samo, da se je pogovor konal
slabo zame, ker Maka nisem tituliral s "tovari predsednik", temve samo "tovari general"! Ni
mogel verjeti.
2. 1. 8. Odnosi JLA in TO akcija Vrh in protiakcija
Februarja 1969 je zvezna skupina sprejela zakon o ljudski obrambi, po katerem so oboroene
sile SFRJ sestavljene iz dveh enakopravnih delov JLA (financira federacija) in TO (financirajo
republike). S tem je bila tudi sprejeta koncepcija splone ljudske obrambe in drubene
samozaite, ki jo kot originalno reitev "oboroenega ljudstva" resno prouujejo na mnogih
visokih vojakih olah. lo je v bistvu za priprave in odgovor na eventuelno sovjetsko okupacijo
po vzorcu "prake pomladi" oziroma Brenjevo doktrino "omejene suverenosti".

71

Seveda so nekatere skupine po republikah videle v novi koncepciji tudi zametke nacionalne
vojske oz. t. i. "republike armade". Nekateri bolj informirani republiki voditelji so dobro vedeli,
da je JA tudi zelo grobo obraunala s kosovsko-metohijskim odporom(1944), pa potem v
Cazinski krajini.
Formirane enote TO so dobile v glavnem trofejno oroje. To je bil, poleg ostalega, tudi vzrok, da
so se v Sloveniji tajno lotili nakupa modernega oroja in vojake opreme za komaj ustanovljene
enote TO. Obenem pa se je Sdv lotila nabave deviznih sredstev ...
Seveda akciji nista ostali neoapaeni. Obstojei Kog-i ob armadnih varnostnih oddelkih so se
sicer preteno ukvarjali s t. i. "ofenzivno kontrapijonao", vendar so posamezne naloge
sprejemali tudi direktno iz varnostne uprave JLA. Tako so v Beograd tudi romala "loena
poroila" pri izvajanju "posebnih akcij", kakor sta bili akciji Vrh in Zelena knjiga.
Operativna akcija Vrh je zajemala "sumljivo" oboroevanje TO Slovenije. Akcijo je neposredno
vodil takratni naelnik Kog vojakega podroja Ljubljana, major (pozneje polkovnik) Rudjero
Faraguna - Rudi. Bil je odlien operativec in je imel zelo irok krog prijateljskih zvez. Nekaj jih
je pozneje, ko je odhajal v pokoj, predal tudi meni. Skupaj sva tudi potovala v tujino zaradi
protiobveevalne zaite Titovih obiskov.
Zeleno knjigo so v bistvu sestavlji telegrami avstrijskega vojakega ataeja, ki so jih organi Sdv
nali septembra 1973. Po mnenju slovenskih politikov je lo za zmontirano vohunsko afero, s
katero je varnostna sluba JLA hotela kompromitirati slovensko politino vodstvo in poveljstvo
TO. lo naj bi za dokonen obraun s slovenskim separatizmom, ki je snoval tajne projekte
slovenske vojske, konfederalne ZKS in popolne ekonomske avtonomije.
Dejstva so bila naslednja:
nabavljanje oroja in vojake opreme za TO Slovenije je bilo nartovano mimo organov
zveznega sekretariata za ljudsko obrambo v Beogradu;
za financiranje so bili najeti tuji krediti in formirani rni fondi (Sdv Slovenije) v tujini;
posredniki v tujini so bili povezani z obveevalnimi slubami (Boris Ban iz Celovca,
emigrant in tuji agent; Boyer, ameriki agent; Ljubivoje Stefanovi, bivi operativec Sdv in
emigrant, in drugi);
Posebna komisija izvrnega komiteta centralnega komiteta ZKS je novembra 1973 ugotovila
naslednje:
nabava oroja za TO Slovenije je bila sicer "oportuna in dobronamerna", vendar je zaradi
nezakonitosti in nepremiljenih dejanj sproila "teke politine implikacije", in sicer:
Slovenija se oborouje ilegalno in v sodelovanju s tujimi slubami in politino emigracijo,
akcija se skriva pred Edvardom Kardeljem in slovenskim politinim vodstvom, pa tudi pred
JLA;
po obveevalno-subverzivni verziji je bil cilj akcije: odcepitev in konstituiranje Slovenije kot
samostojne drave; itd.

72

Sledile so politino-partijske sankcije centralnega komiteta ZKS (16. novembra 1973). Dolnosti
so bili razreeni:
generalmajor Bojak Polak - Stjenka, poveljnik TO Slovenije;
polkovnik Albert Jakopi, politini komisar, tudi s funkcije predsednika komisije splonega
ljudskega odpora pri CK;
Oskar Mahni, vodja varnostne slube TO;
Milan efman, sodelavec v tabu TO;
Niko Kavi, generalni direktor Ljubljanske banke;
polkovnik Janko Kodeli, naelnik obveevalnega centra Ljubljana (zaradi zveze z Mariom
Chiesom).
Seveda je o celotni zadevi nazadnje (1975) razpravljal tudi jugoslovanski partijsko-politini vrh.
Ugotovil je predvsem dvoje: skalitev odnosov Slovenije in JLA, kakor tudi poskus vdora
protisocialistinih in vseh drugih sovranih sil. Poleg tega je bilo e ugotovljeno:
"dokazi" so bili "podtaknjeni" politinemu vodstvu SFRJ in varnostni slubi JLA po dveh
poteh: z zeleno knjigo in identinimi dokazi Sdv Srbije ("trditev" emigranta Djordja
Andjelkovia);
cilj akcije je bil, da se slovensko politino-partijsko vodstvo obtoi za "slovenski
nacionalistini separatizem", ki bi lahko privedel do razbijanja SFRJ;
nekateri "rezultati" teh akcij se e kaejo, in sicer: sumnjienja in nezaupanje v odnosih med
SR Slovenijo in SR Srbijo, med njenima Sdv, kakor tudi v odnosih SR Slovenije in JLA;
rekonstrukcija je pokazala, da je dejansko lo za akcijo tujih obveevalnih slub, da je bila
dolgorono nartovana, sistematino pripravljena in izpeljana (nadaljevanje je sledilo z akcijo
Dan D!).
Po petindvajsetih letih je razreeni poveljnik TO Slovenije razkril protiakcijo, ki jo je v obdobju
19701973 vodil Ivan Maek - Matija, siva eminenca slovenske politine scene. Ali je bil hkrati
tudi eksponent sovjetskih obveevalnih slub (skupaj s Kreaiem in Kopiniem), naj oceni
zgodovina. Franc Perovek, dober poznavalec Ivana Maka - Matije, ocenjuje, 59 da ni bil
sovjetski eksponent, temve predvsem Slovenec, ki je opozarjal na jugoslovanski unitarizem in
slovenskega "razrednega sovranika". Prav zato naj bi bilo tudi razumljivo, da je Maek "... po
vojni na tihem in v najstroji tajnosti gradil lasten, glede na jugoslovanske razmere svojevrsten in
deloma ilegalen slovenski obrambni sistem, ki je bil naravnan tako, da bi se lahko uspeno uprli
Sovjetom, v usodnih okoliinah pa tudi Beogradu ...", e bi tam, nasprotovali slovenski
osamosvojitvi! Zelo zanimiva ugotovitev in tudi naravnost presenetljivo odkritje! Torej je bila
akcija Vrh vseeno naravnana proti JLA! Zgodovinarji bodo verjetno temu lahko samo pritrdili.
Toda naravnost senzacionalno je dopolnilo te izjave, ki ga je podal prvi poveljnik TO Slovenije
generalmajor Bojan Polak - Stjenka, objavljeno v omenjeni knjigi Perovka (str. 328329), in
sicer:
"v zaetku sedemdesetih let" je Ivan Maek - Matija poveljniku TO Slovenije izdal "strogo
zaupni nalog", ki je glasil: "Takoj v najveji tajnosti" pripraviti vse, da bi v primeru
59

France Perovek, Moja resnica, Ljubljana, 1997.

73

sovjetskega vdora v Jugoslavijo TO Slovenije "nemudoma aretirala in osamila poveljstvo

ljubljanskega armadnega zbora";
za realizacijo naloge je poveljnik "v podrobnih pripravah" predvidel "zanesljive slovenske
oficirje TO", pa eprav narta ni zaupal nikomur;
bivi poveljnik TO Slovenije domneva, da je Ivan Maek - Matija tak ukrep predvidel zaradi
"notranjepolitinih razmer v Jugoslaviji" in ker "ni zaupal JLA, saj je priakoval, da bo ta
ostala v glavnem pasivna do agresorja";
in dodaja, da je Ivan Maek - Matija morda raunal, "da bi bilo takrat mono tudi takoj
razglasiti popolno samostojnost Slovenije", itd.
Avtor sicer poudarja "izjemno pogumno odloitev" Ivana Maka - Matije in Bojana Polaka Stjenke, posebej e, ker so v poveljstvu ljubljanskega armadnega zbora bili na "vodilnih poloajih
tudi Slovenci", trdno vklenjeni v sistem JLA in "podvreni nadzoru njene Kontraobveevalne
slube".
V razpravi z avtorjem sem poudaril, in to ponavljam: e je bil Ivan Maek - Matija, naelnik
Ozne Slovenije do konca 1946, potem je nelogino trditi, da naj zgodovina pove, kdo je kriv za
povojne mnoine poboje. Docela razumem motive generalmajorja Bojana Polaka - Stjenke, da
se Ivanu Maku - Matiji pripiejo zasluge za slovensko osamosvojitev, vendar se mi zdi, da so za
to potrebni drugani dokazi, kot je "strogo zaupni nalog" brez pri!
Takratni poveljnik ljubljanskega armadnega podroja je bil generalpolkovnik Poglajen Franc Kranjc, za njim pa generalpolkovnik Stane Potoar - Lazar, ki je bil s te dolnosti, oktobra 1972,
po uspeno izvedenih manevrih "Svoboda" po Titovem osebnem izboru postavljen za naelnika
genmeraltaba JLA! e je Maek dvomil v ta dva poveljnika Slovenca, potem ni smel dvomiti
v naelnika varnostnega oddelka polkovnika Zvoneta Raka, igar protiobveevalne zasluge je
Ivan Maek zelo dobro poznal, posebno e vse tisto, kar je storil kot vodja tehninega oddelka Vs
JLA pred brionskim plenumom! In konno, ali to pomeni, da je Ivan Maek - Matija "tajno"
pripravljal upor proti Titu?
In konno, postavlja se osnovno vpraanje: kdo pa bi potem branil Slovenijo pred sovjetskim
napadom? In e nekaj loginih vpraanj: ali ni bil morda ta tajni nalog voda na mlin sovjetskim
nartom? Kako se bo armada borila brez poveljnika poveljstva? Katero poveljstvo bo
nadomestilo "osamljeno poveljstvo"? Ali bi bilo to poveljstvo TO Slovenije? Ali pa je obstojalo
e kakno drugo prosovjetsko poveljstvo? Koliko slovenskih generalov astnikov je bilo
upokojenih zaradi informbiroja? Koliko je bilo med njimi sovjetskih agentov? Koliko slovenskih
generalov je po upokojitvi ostalo v ZKJ? Itd. Odgovori so v arhivih varnostne slube JLA, zato ni
potrebno hiteti z "zgodovinskimi" sklepi! Tudi ekoslovaki arhivi so prav blizu! Pa tudi nain
izvajanje "uvoene" sovjetske oziroma Brenjeve doktrine "omejene suverenosti" zelo dobro
poznamo!
Tudi sam sem bil 1969 premeen prav v ta "pasivni" ljubljanski armadni zbor, kjer smo se lomili
ob napornih obrambnih pripravah, ki so v celotni JLA sledile avgusta 1968 po agresiji ZSSR na
SSR! Zato je navedena izjava generalmajorja Bojana Polaka alitev takratnih pripadnikov tega

74

poveljstva. Po mojem mnenju gre verjetno samo za njegovo maevanje za akcijo Vrh.
Pokojnemu Ivanu Maku - Matiji s tem ni prav ni pomagal. Nasprotno!
2. 1. 9. Slovenska politina emigracija
S problemi slovenske politine emigracije sem se kot operativec Kog 9. armade moral
spoprijemati e zaradi tega, ker sem bil nekaj let tudi edini Slovenec v tem organu. Ostali kolegi
so bili zadoleni za "svojo" emigracijo. Edino slovenska emigracija je nosila pridevnik
"politina", vse ostale emigracije so bile "ekstremne" ali pa celo "teroristine". Po nekaknem
dogovoru, pozneje pa tudi obveznem pravilniku o sodelovanju, smo v varnostn slubi JLA
"pokrivali" samo vojake dezerterje, vojake organizacije emigrantov in njihove zveze z
vojakimi obveevalnimi slubami centri.
Vsak vojaki dezerter, ki je bil z abolicijo ali na druge naine oproen kazni, je dobil vstopno
vizo, pa smo za vse prihode vedeli e teden ali dva poprej. Z vsakim smo morali opraviti t. i.
informativni razgovor, ki je vasih dal odline rezultate! Bili pa so tudi nerodni poloaji!
Nekateri se enostavno niso hoteli pogovarjati ali pa so govorili izkljuno angleko. Ker sem pred
tem opravil e specializacijo angleine v Londonu, smo pa vadili amerikanino! Eden od
povratnikov pa se je naredil gluhonemega, zato sem moral zelo glasno govoriti. To me je tako
utrudilo, da sem e hotel nehati. Pa sem iz fascikla privlekel sodbo vojakega sodia iz 1947.
leta, po kateri je bil kot vojaki dezerter iz enot Odreda JA Svobodnega trakega ozemlja
obsojen na smrtno kazen! Tiho sem ga vpraal, e ve, na kakno kazen je bil obsojen, pa je po
ribniko zavil: "Nej vem"! Potem je zael brati in naenkrat se je zgrudil. Na sreo sem ga hitro
spravil k zavesti! Postala sva prijatelja in popila nekaj ilkov ganja na njegovo "drugo" rojstvo.
Iskunja: nikdar ve nisem kazal (smrtnih) obsodb vojakih sodi ...
Ko sem organom Sdv Slovenije dokazal, da je objekt akcije Signal dejansko vojaki dezerter (iz
partizanov v domobrance), smo ga brez posebnih teav pridobili za sodelovanje v asu Titovega
obiska v dravi, kjer je bival. Bil je celo ponosen na izraeno zaupanje. Ker je bil povezan tudi s
tujimi obveevalnimi slubami, je bil dejansko glavni nosilec protiteroristinega dela
zavarovanja. Pred nekaj leti sva se brez besed sreala na nekem pokopaliu ...
Neko sem iz Bruslja prinesel neverjetne podatke: bivi polkovnik JA in informbirojevski
emigrant Vlado Dapevi ivi ilegalno v Belgiji in obasno putuje v Pariz. Ker sem videl njegovo
fotografijo v tiralici vojakih dezerterjev, sem prosil sodelavko, da mi ga osebno pokae. Bil je
pravi! Fotoaparata po tujini navadno nisem nosil. Neposredni efi so mi govorili, da je najbolje,
da o celi stvari molim, ker se je referent za informbirojevsko emigracijo pridual, da je bivi
polkovnik JA Vlado Dapevi gotovo v ZSSR. Pa sem ez nekaj asa le napisal poroilo, z
dodatkom, da bi bilo potrebno celo stvar preveriti. In potem sem bral zanimivo torijo, kako so
nai varnostni organi zvedeli za Dapevievo bivanje v Belgiji, kako so ga zvabili v Romunijo in
potem so ga "poslali" preko meje. Nisem hotel poizvedovati, ali je moja sodelavka prva odkrila
Dapevia. Verjetno. Izrekel sem ji samo priznanje, saj nismo imeli denarja za nagrade! Pa tudi
nismo delali za denar ... ele mnogo let kasneje sem bral celotno rekonstrukcijo, v kateri je bilo

75

omenjeno tudi prvo "presenetljivo" poroilo organov varnostne slube JLA, ki se je pokazalo kot
tono.
Imel sem odlinega prijatelja, ki ni preivel letalske nesree nad Korziko. Imel je strica
duhovnika emigranta in je kot turistini vodi prenoeval v mnogih upniih po evropskih
mestih, imel pa je tudi zveze v Vatikanu. Pravzaprav v vatikanski knjinici. Imel je fiksno idejo,
da bi proueval vatikansko obveevalno slubo. Tudi mene je navdueval za takno idejo. Ko
sem o tem pobaral visokega cerkvenega dostojanstvenika, je seveda negiral obstoj takne slube!
Priznal pa je delovanje cerkvenega informacijskega sistema, ki je danes e tako raunalniko
opremljen, da v centru vedno vedo, kaj se dogaja na terenu!
2. 1. 10. Liberalizacija slovenske drube
Liberalizacijo slovenske drube sem spremljal z enakimi obutki kot maspok na Hrvakem,
liberalizacijo v Srbiji in neiziveti albanski "romantini nacionalizem", ki je imel vgrajene
nevarne simptome teroristinih in revanistinih groenj.
Slovenski liberalizem je imel v sebi nekaj e bolj nevarnega: ekonomske postulate, ki ruijo vse
ideoloke zapreke! e zelo zgodaj mi je sodelavec iz krogov slovenske politine emigracije
prinesel razne ebotove spise, ki sem jih seveda dodobra pretudiral. In zanimivo: vse tisto, kar
je Stane Kavi govoril ali pisal o liberalizaciji slovenske drube, je mnogo prej o tem
znanstveno utemeljeval dr. Ciril A. ebot, profesor primerjalnih gospodarskih sistemov na
univerzi Georgetown v Washingtonu, 1967(9). 60
Akcijski odbor za slovensko dravo, emigrantska skupina slovenskih intelektualcev iz ZDA in
Evrope, ki jo je organiziral Ciril ebot, naj bi imel naslednje naloge: 61
obnoviti enotnost delovanja slovenske politine emigracije proti Sloveniji;
obnoviti dialog s slovenskim komunisti;
podpreti slovenski separatizem in odcepitev od Jugoslavije;
opuanje grobih in sovranih oblik delovanja proti Sloveniji;
propagirati vse mogoe povezave s Slovenijo, pa eprav s pozicij protikomunizma;
dokazovati, da Slovenija kulturno, ekonomsko in zemljepisno pripada zahodni Evropi;
predlaga minimalni slovenski program za bodonost, osnova je narodna sprava;
predlaga ustavne spremembe in dopolnila glede veje samostojnosti in dravnosti Slovenije;
predlaga tudi uvajanje politinega pluralizma oziroma vestrankarskega sistema;
temelja programa sta protikomunizem in razbijanje Jugoslavije.
Naj iz ebotove brourice Misli ob pedesetletnici slovenske vlade, izdane
navedem osnovne poudarke iz teksta Minimalni slovenski program: 62
60
61
62

oktobra 1968,

Ciril A. ebot, Slovenija, veraj, danes in jutri, Washington, 1967

Stjepan Domankui, general-potpukovnik in dr Milivoje Levkov, pukovnik, Politina emigracija, Beograd, 1974
Ciril A. ebot, Misli ob petdesetletnici prve slovenske vlade, Washington, 1968

76

pospeiti razvoj k slovenski suverenosti in politini demokratizaciji;

sprejeti ukrepe za rehabilitacijo rtev in narodno spravo;
omogoiti svobodo politinega razpravljanja prek tiska in drugih javnih obil;
v ZKS odstraniti z vodilnih ploajev vse stalinistine ostanke;
omogoiti neodvisno organiziranje vestrankarskega sistema;
pripraviti, objaviti in politino uveljaviti izrpen osnutek za dosledno prenovo Jugoslavije na
osnovah konfederalne pogodbe in tako odpraviti "rojstno napako" Jugoslavije;
po zatrtih tenjah ekega in slovakega naroda je zdaj na vrsti Jugoslavija, da svetu pokae,
ali soitje narodov in socialistino gospodarstvo zadovoljujeta potrebe svobodnih ljudi in
suverenih narodov.

Tako je dr. Ciril ebot, slovenski politini emigrant, avtor ideje o samostojni Sloveniji in o
narodni spravi! Takrat se je pisalo leto 1967! Torej, avtorji samostojne Slovenije niso Maek niti
Kuan, pa tudi Spomenka Hribar ni avtorica narodne sprave! Zasluge gredo ez luo ... 63
Ekonomske in tudi politine ideje Cirila ebota in Staneta Kavia, eprav na nasprotnih
ideolokih bregovih, so si zelo podobne. Podrobna raziskava bi verjetno to potrdila. Kdor je
hotel, je lahko zasebno spremljal publicistino dejavnost dr. Cirila ebota v ZDA, ali pa kot
republiki funkcionar prek analitinih poroil Sdv. eprav je po mnenju Nika Kavia (Pot v
osamosvojitev, str. 274275) lo za organizirano operativno akcijo Sdv proti Stanetu Kaviu
(obisk dr. Cirila ebota v Sloveniji in cestna afera 1969), bi vseeno kazalo e enkrat natanno
preveriti v arhivih Sdv Slovenije vse podrobnosti o njunih idejnih ali druganih povezavah. Saj je
ravno dr. Ciril ebot, kakor sam pravi, preskrbel mednarodni finanni kredit za slovenske ceste!
Pa tudi, zakaj je Mitja Ribii 1967 prepovedal ebotovo knjigo v Sloveniji?
Za konec e nebistvena podrobnost: Niko Kavi (Pot v osamosvojitev, str. 290) navaja, da ga je
aprila 1988 poklical Igor Bavar glede problemov v zvezi z obiskom Janeza Jane pri Vinku
Levstiku v Gorici. Na vpraanje, kdo je dal pobudo za omenjeni obisk, je Bavar odgovoril, da je
Jana elel dobiti im ve informacij o dr. Cirilu ebotu. Kje se je e zaela slovenska
socialdemokracija?
2. 1. 11. Poskus kompromitacije neslovenskega armadnega poveljnika
Vsi poveljniki 9. armade so bili Slovenci. e preden je dotedanji poveljnik, generalpolkovnik
Branko Jerki, odel v zasluen pokoj, je za njegovega naslednika uradno veljal naelnik taba
generalpodpolkovnik Svetozar Vinji. Potem je iz Beograda priel e generalpodpolkovnik
Mirko Mirti, naelnik ole ljudske obrambe v Beogradu. Nekaj dni pred njegovim prihodom mi
je naelnik varnostne uprave zveznega sekretariata za ljudsko obrambo sporoil, da bo general
Mirti novi armadni poveljnik, pa naj se pripravimo na njegov sprejem, ker v nai sredini ni bil
dovolj poznan. Le njegovega starejega brata Franka Mirtia smo poznali kot (kaznovanega)
slovenskega republikega funkcionarja.
63

Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju, Kdo je zaetnik sprave na Slovenskem?, Novi glas (verski asopis),
Gorizia, 1. 11. 2001 (Dodal 2008)

77

Potem je bil vendarle za poveljnika imenovan dotedanji naelnik taba, generakpodpolkovnik

Svetozar Vinji, generalpodpolkovnik Mirko Mirti pa za naelnika taba. Razplet je bil
nenavaden in nepriakovan! V politinih in nekaterih drugih strukturah civilne drube je
zavralo, e, zakaj bo srbski general poveljeval v Ljubljani. Bil sem zgroen! Generala Vinjia
sem dotlej spoznal kot izredno sposobnega generala! In nikdar se nisem spraeval, kaj je po
narodnosti. Res je samo, da nisem dovolj poznal republike "kuhinje". Pisalo se je leto 1985!
Spoznal pa sem nekaj zelo grdega! Namre, e preden sem postal naelnik varnostnega oddelka
9. armade (1984), je moj predhodnik, polkovnik A. B., dobil iz Sdv Slovenije majhno kaseto o
rezultatu tajnega prislukovanja, iz katerega je bilo mogoe sklepati, da je bil oji lan Vinjieve
druine v stiku z obveevalno zanimivo osebo. Ustno so povedali, da zato general ni primeren za
bodoega poveljnika 9. armade. Naelnik je celotno zadevo delno zaupal samo meni. Po naroilu
iz Beograda je opravil razgovor z generalom Vinjiem, ki je zadovoljivo pojasnil celotno
"obveevalno zvezo" kot povsem marginalno. Zakljuili smo, da je verjetno lo za poskus
namerne kompromitacije generala Vinjia, da ne bi bil postavljen za poveljnika 9. armade. Tisti,
ki smo vedeli za to zadevo, smo kasneje tudi bolje razumevali, zakaj so nekateri na vse pretege
govorili o t. i. Vinjievem dokumentu, ki naj bi ogroal slovenski narod!
General Vinji je bil otrok slavonskih planin. Bil je tudi velik prijatelj Slovenije. Tukaj je ostal s
svojo boleino in tukaj je tudi spokojno umrl kot slovenski dravljan. Ko sem hotel objaviti
njegov nekrolog, mi je glavni urednik osrednjega slovenskega asopisa vljudno odgovoril, da je
za objavo nekrologa "e prepozno, za zgodovino pa prezgodaj." Moral sem se strinjati!
2. 1. 12. Napadi na JLA
e 1983 sta se France Popit in Andrej Marinc skuala na zvezni partijski konferenci zavzeti za
sodobnejo in prono armado. Ideje so formalno seveda prile iz slovenske mladinske
organizacije oziroma komisije za sploni ljudski odpor in drubeno samozaito, ki jo je vodil
novopeeni obramboslovec Janez Jana. lo je konkretno za gradivo o modernizaciji armade, ki
so ga pripravili Janez Jana, Igor Bavar, Sreo Kirn in e nekateri drugi, in o katerem so
nameravali razpravljati na problemski konferenci.
Spomnim se, da je na sestanku armadnega partijskega komiteja o namerah slovenske mladinske
organizacije kot prvi spregovoril kapetan Boris Legner, predstavnik 9. armade v vodstvu Zsms.
Predstavil nam je pripravljeno gradivo in obenem izrazil mnogotere pomisleke. To nas je
navedlo, da smo prihodnjo sejo komiteja posvetili samo temu vpraanju. Priznam, kritika je bila
precej ostra, ker so mnogi razpravljalci e tedaj opazili prve elemente "razbijanja" JLA! Torej,
lani armadnega komiteja ZKJ, ne pa organi varnostne slube JLA!
Dobro se tudi spomnim, da sem takrat seveda neformalno (ustno) prosil za preverko za dva-tri
lane omenjene mladinske komisije za sploni ljudske odpor in drubeno samozaito, pa sem
dobil odgovor: "Zasedeno!" Priskrbel sem si tudi sporno gradivo, ker sem si pa hotel tudi sam
ogledati zahteve za "revolucionarne" spremembe v JLA! Predvsem so me zanimale strokovne

78

zahteve in njihove obrazloitve, kakor tudi, od kje so mladinci rpali ideje! Podrobna analiza je
potrdila, da je bolj ali manj vse skupaj zraslo na tujem zelniku!
Nimam namena podrobneje analizirati celotnega spektra pisanja Mladine in drugih slovenskih
glasil o JLA. Rad bi samo poudaril dva osnova pogleda iz prakse obveevalnih centrov: prvi,
organizacija t. i. medijskih operacij je e praktino preizkuen model, in drugi, najprej se vedno
napada glavnega poveljnika (tudi posredno: e je mrtev, se napada Titova tafeta ali podobno) ali
pa zvezni sekretar za ljudsko obrambo (Delo: Admiral Mamula v Etiopiji prodaja oroje,
Mladina: Mamula Go Home!).
Zbirko 200 napadov na JLA so pripravili politino-partijski organi v zveznem sekretariatu za
ljudsko obrambo. Verjetno se bo nael kaken nadebudni raziskovalec, ki bo to zbirko podrobno
razlenil z vseh strani. Pri tem naj ne pozabi na iri vojako-strateki aspekt ogroenosti
balkanskega vojakega poligona. Pa tudi na naslednje ocene admirala flote Branka Mamule:
"V dravi, na alost, teejo procesi, ki pravzaprav ustrezajo najnovejim t. i. "doktrinam nizke
intenzivnosti". Negativne spremembe, ki so se zgodile v nai drubi pod pritiskom kriznega
stanja, posebno e po zaostritvi situacije na Kosovu, so zaele tudi razprave o tem, ali bo
Jugoslavija vzdrala pod pritiskom konfliktnih politinih odnosov in zelo tekega gospodarskega
stanja. Na sestanku vojakega sveta marca 1988 smo ugotovili, da se specialna vojna v
Jugoslaviji vodi na mnogih podrojih, pa tudi proti JLA, oboroenim silam in sistemu obrambe v
celoti. Torej se nahajamo v stalni nevarnosti, zato sta varnost in pripravljenost stalni nalogi, da se
ne bi znali pred dogodki, ki bi lahko ogrozili integriteto drave in drubeni sistem." 64
Na alost so domine padle tudi na balkanskem vojakem poligonu. Nekateri pravijo, da prav zato,
da bi izkunje uporabili v nekem drugem okolju. Pravim takole: poligonske izkunje so tako
krvave, da si bolj krvavih v pravih spopadih ne moremo predstavljati! Podiralci domin in njihovi
podpihovalci (nacionalistini razumniki) so prili na oblast. Veselijo se demokracije in svobode!
Na rtve pa so pozabili ...
Nekateri resni indici so me napeljevali na misel, da se izza napadov na JLA pravzaprav skriva
premeteno udbovsko maevanje za brionski poraz, predvsem pa pretkana igra stare prosovjetske
kominternovske agenture. Dokazi se hranijo v arhivih varnostne slube JLA!
Seveda pa posebno pozornost zasluijo izjave generalmajorja Aleksandra Vasiljevia v NIN-u
(19. junija 1992), da je bil Stane Dolanc "eden od zaetnikov slovenskega separatizma", pa tudi,
da je prav slovensko vodstvo vodilo gonjo proti admiralu Mamuli, ker so eleli, da bi zvezni
sekretar za ljudsko obrambo bil civil, po monosti prav Stane Dolanc!
Nenavadno in rekel bi tudi presenetljivo je priznanje Nika Kavia, (vodje varnostnoobveevalne slube na Gorenjskem, ekonomskega eksperta Ozne in uglednega bannika, sicer
pa politinega upokojenca), da je bil mentor Igorju Bavarju in Janezu Jani pri urejanju
64
Branko Mamula, admiral flote, Razvoj sistema optenarodne odbrane od 1979 do 1988. godine, Zslo, Beograd,
1990

79

Dnevnika Staneta Kavia; obenem pa je e oktobra 1987 napovedal, da bo prvi notranji, drugi
pa obrambni minister v samostojni Sloveniji (Pot v osamosvojitev, str. 288). Seveda, ko je
sluajno spoznal, da je Jana "za belogardizem" (ista knjiga, str. 289), je nastal preobrat!
Kandidat za predsednika mladine je kmalu zatem pristal v vojakem zaporu, kjer je ob sladoledu
in enjah bodoemu efu Kos JLA marsikaj povedal o Kuanu! Kdo je kaj montiral, ni preve
teko dojeti! Seveda, treba bo poakati na beograjske arhive (kopije dokumentov Sdv Slovenije),
ker so ljubljanski e itak prirejeni in dezinformacijski!

2. 2. Posttitovsko obdobje od 1980 do 1991

2. 2. 1. Glavni cilj in elementi narta "Dan D"
e ve let pred Titovo smrtjo so zdruene protijugoslovanske sile zaele sestavljati nart Dan
D, ki je oznaeval smrt marala Tita. Iz ve virov smo izvedeli, da Cia s svojimi koordinacijami
na ravni Nato-vih zaveznikov in drugih struktur sestavlja podroben operativni nart za
destabilizacijo Jugoslavije po Titovi smrti (pogojno imenovan Dan D), a v sklopu generalnega
narta destabilizacije ZSSR, Varavske zveze in drugih vzhodnoevropskih drav (pogojno
imenovan Berlinski zid).
Glavni cilj narta Dan D je bil: najprej destabilizirati in nato razbiti Jugoslavijo na homogene
nacionalne enote in interesne dele po Jaltskem sporazumu, preete z novimi Nato-vimi interesi!
V uresnievanju navedenih ciljev je bilo potrebno s sinhronizirano in dirigirano akcijo oslabiti,
napadati in konno razbiti naslednje povezovalne (kohezivne) sile in elemente:
samoupravni socialistini drubenopolitini in gospodarski sistem;
ZKJ in vse ostale drubeno-politine organizacije;
dravno vodstvo Predsedstvo SFRJ in vodstva posameznih republik;
JLA in sistem splonega ljudskega odpora in drubene samozaite, posebno e varnostno
slubo oboroenih sil SFRJ.
2. 2. 2. Naini realizacije narta Dan D
Navajam samo osnovna izhodia, ki so v realizaciji narta Dan D sluili za napade na
posamezne kohezivne elemente, in sicer:
Samoupravni socialistini drubeno-politini in gospodarski sistem:
protikomunizem;
lovekove pravice in svoboine;
neuinkovitost gospodarskega sistema socialistinega samoupravljanja proti trni ekonomiji;
pluralizacija drubeno-politinih organizacij ni nadomestilo za vestrankarski sistem;
verbalno za enotnost in trdnost SFRJ, v resnici pa za razbijanje;

80

ponujeni krediti in zahteve po konvertibilnosti razpad sistema, itd.

ZKJ in drubeno-politine organizacije:
idejni vdori v ZK;
razdelitev na liberalne, konzervativne in alternativne politine smeri in sile;
definitivni razpad na 14. kongresu ZKJ.
Dravno vodstvo Predsedstvo SFRJ:
zastopniki parcialnih (republikih) interesov;
neenotnost in nenaelna koalicija;
borba za federacijo, zvezo drav (republik) ali konfederacijo;
predsedstvo SFRJ kot vrhovno poveljstvo in zvezni sekretariat za ljudsko obrambo kot tab
vrhovnega poveljstva;
spornost in vsiljevanje Mesia za predsednika Predsedstva SFRJ itd.
Oboroene sile SFRJ, sistem splonega ljudskega odpora in drubene samozaite in
varnostna sluba JLA:
verbalni napadi na JLA in zveznega sekretarja za ljudsko obrambo;
prenehanje financiranja JLA;
blokada regrutnega sistema;
formiranje ilegalnih paravojakih formacij in njihovo oboroevanje.
Vsak od navedenih segmentov je lahko samostojna in obirna tema sama zase. Raziskovalci bodo
vasih morali upotevati tudi zelo drobne stvari, kot je udbovsko revanistini epigram iz leta
1988: "e hoe druba vojski biti kos, je dolna urediti KOS!" Avtor je bivi ef slovenske Ozne
in predsednik zveznega izvrnega sveta Mitja Ribii! Pripadniki varnostne slube JLA smo
sporoilo dojeli, ko so nas zaeli uvrati na "intarske" in druge sezname (okupatorji, izdajalci,
janiarji, kolaboranti in podobno). Nekatere so tudi zaklali (majorja Stevilovia, Banjaluka),
pohabili (podpolkovnika Katalino, Sarajevo), pregnali (kapetana Suljevia, Ribnica)! Tako je pa
druba uredila kos ...

2. 3. Civilna druba
Z redno izmenjavo raznih informacij in biltenov sem do 1987 redno dobival tudi t. i. Sivi bilten
Sdv, namenjen najojemu slovenskemu politinemu vodstvu, kjer sem zvedel dovolj o dejavnosti
porajajoe se civilne drube. eprav je bilo to podroje, kjer nam je bil prepovedan "lov", smo
ga vendarle aktivno spremljali prek medijev in analizirali medsebojne vplive. Seveda bi se zlagal,
e bi trdil, da nismo imeli tudi drugih virov, ki so nam sluili predvsem za preverjanje stali in
za specialistine tudije!
V obdobju t. i. "napadov na JLA" seveda nismo bili tiho! Za Dan JLA smo bili vsako leto
povabljeni na Predsedstvo Slovenije, kjer nas seveda niso "napadali", temve samo "gostili". Ob

81

eni takih prilonosti, ko smo se prisotni predstavniki JLA "drali bolj skupaj" se nam je hotel
pridruiti znan kulturni delavec in partizan ter estitati praznik JLA! Ker nas je nekaj dni poprej v
medijih grdo alil, se nisem mogel vzdrati in sem mu glasno povedal, da je njegova estitka
navaden cinizem, ker tudi mi beremo, kdo nas vse "napada"! Preseneen je izginil iz dvorane.
O 57. tevilke Nove revije sem obirneje pisal na drugem mestu. lo je za predstavitev
slovenskega nacionalnega programa oziroma za odgovor na e znani memorandum SANU.
Varnostna sluba JLA je po temeljiti analizi izrazila odklonilno stalie do obeh programov, ker
sta vodila do razbijanja SFRJ oziroma dravljanske in verske vojne!
lanek Viktorja Blaia v t. 6161 Nove revije pod naslovom Jugoslovanske varnostne dileme
ali drava na licitaciji, 65 ki ga je napisal na osnovi dve leti starega protijugoslovanskega spisa
emigranta Marka Milivojevia, Jugoslovanske varnostne dileme in zahod, objavljenega v ugledni
reviji londonskega intituta za strateke raziskave The Journal of Strategic Studies, je najbolji
dokaz o tujih (in emigrantskih) vplivih, ki so se prenaali v na prostor.
Razen protiarmadnih tekstov v Novi reviji in okrog 1988 objavljenega predloga t. i. "pisateljske
ustave", ki predvideva dokonen presek popkovine s SFRJ, druge dejavnosti civilne drube niso
predstavljale nevarnosti posebnega pomena. Seveda pa nisem mogel mimo besedil akademika
Tarasa Kermaunera, ki so bili objavljeni v Nedeljskem dnevniku. Takole sem mu odgovoril:
NEVARNI GVERILSKI NASVETI
Sloveniji in slovenstvu teh dni 66
Kot je bilo priakovati, se je v vaem cenjenem ND oglasil tudi Taras Kermauner, na priznani
publicist, eden od ideologov civilne drube in, kot se je sam predstavil, eden od tistih
intelektualcev, ki v tem naem socializmu prakticirajo e vsa povojna desetletja rovariti v
podzemlju.
V sicer mlano jokavem filozofskem traktatu Solze radosti in solze obupa, eprav so po vsaki
bitki, e posebej roki, tudi topoumni generali pametni, si je na velespotovani Taras Kermauner
v isti dri privoil prilonost, da je Sloveniji in slovenstvu natresel nekaj grenih, rekel bi celo,
nevarnih gverilskih, bolj sodobno reeno kontrarevolucionarnih nasvetov in napotkov za
prihodnje vroe dni. Pa poglejmo v malce spremenjenem vrstnem redu (vsa kurziva je Tarasa
Kermaunerja), kaj vse nam svetuje duhovni vodja slovenske nacionalne in civilne gverile:
1. Javna samodokazovanja so pomembna, a naj bi bila redka, zapie v zaetku svojega solznega
traktata. Zelo je verjetno, da se na velecenjeni Taras Kermauner ni osebno udeleeval bitk teh
vroih dni, to se pa generalom, ideologom in podobnim niti ne spodobi, no, vseeno so tudi
njemu loveku, navajenemu desetletij javnega hlapestva, silili prizori na Roki solze v oi. To
pa ne! Cmeravega generala pa res ne rabimo! Kaj bi pa rekli bodoi slovenski gverilci, gardisti in
65
66

SSNO, Politika uprava, Informacija o tretmanu JNA u asopisu Nova revija broj 6162, Beograd, 1987
Nedeljski dnevnik, Ljubljana, 4. 9. 1988

82

makijevci? Zato se, spotovani Taras Kermauner, raje drite svoje lastne parole: im dlje od
rede in scen, ker je edino pravilno, ko zapiete, da v civilni drubi, ki je laina in racionalna, je
najbolj odsvetovana uporaba fascinantnih sredstev, nabitih z emocijami, taknih, ki sproajo
kolektivne strasti. Verjetno takne, kot so jih baje sproale huliganske demonstracije pred
vojanico 4. julij, takoj po znanem kulturnem mitingu, katerih baje ni nihe organiziral, e manj
pa Bavarjev odbor (e Ira in Eta bi prevzeli odgovornost za takno malenkost). To seveda ne bo
dralo, kajti Ertlova posebna enota milice ne bi bila hitro na Metelkovi! No, verjetno je bil zopet
kje kaken "politini provokator", kar bo pa gotovo e do kraja raziskala Mladina, kajti njihovi
obveevalna in protiobveevalna slubi sta nadvse imenitni! e Udba se lahko skrije. Pomislite,
dragi Taras Kermauner, kako so fantje prili do vseh mogoih papirjev, posebej e do
Kuanovega stenograma? menta, menda ga ni rono prinesel kaken Bortner iz cekaja?
Bogsigavedi? To bo e dela za Unz-e, Udbo in vse ljubljanske toilce, kajti obeta se nam e
nadaljevanje vojako-politinega procesa kot partijsko-politinega!
Pa pustiva obrobne stvari! Torej, dragi Igor, Mile in vsi drugi odborniki in aktivisti, nikar preve
ulinih demonstracij in javnih scen, tudi kulturnih streznimo se, dokler nas ne bo zaneslo
predale tako vam svetuje velecenjeni Taras Kermauner! Spotujte vsaj leta, vi otroci
kulturnikov, oficirjev in funkcionarjev!
2. Kajti, e bodo unitaristi postavili Slovence pred izkljuujoo dilemo: ali nacionalno suenjstvo
ali vojna obramba, se bo vsakdo med nami opredeljeval po svoje in zase, vendarle pri tem
skuajmo biti toliko suvereni, da bi si izbrali oroje boja sami, ker morda se bomo kmalu ubadali
z vpraanji, kakna naj bi bila slovenska nacionalna in civilna gverila, morda ne bodo redki, ki
bodo eleli posnemati severne Irce in Baske. Ne, nikar, to bi bilo za civilizacijske Slovence preve
krvavo! Zato se na velecenjeni gverilski ideolog modro odloi za kompromisno varianto in pravi
takole: morda bo danes potreben nov model partizanstva: biti podnevi uradnik in ponoi
makijevec. Za zgled nam ponudi norveki nacionalni odpor zavojevalskim tujcem ali drugae
povedano, e se bo tuja vojaka sila spet opirila po Ljubljani in Mariboru, je vsekakor norveki
model danes morda ustrezneji za civilizacijsko bolj razvite Slovence. Torej, dragi Slovenci,
potrebno je zaeti prouevati duha gverile, obuditi partizanstvo na pristen in nov nain, ker so
baje tudi nekateri slovenski partizanski borci v procesu revitalizacije. Bog egnaj e samo
revitalizacijo domobrancev, rnorokcev in kriarjev!
3. Vse to je po filozofskem umovanju naega gverilskega ideologa potrebno zaradi tega, da bomo
znali pod okupacijo iveti kot dvoivke, vedeli kako rovariti v podzemlju oziroma kako, po drugi
in teji varianti dejstvovati, e vodi sovranik operacijo totalnega ienja terena (Pozor
jezikovno razsodie! Ali se vam ne zdi, dragi jezikoslovci, da je to primer slabega prevoda iz
terminologije specialne vojne tam proti nekim Vietnamcem?), kajti, zelo bo hudo, ker vojna je
prekleta nujnost, a e huje je to, ker so nasprotniki, s katerimi imamo opravka zdaj, bolj podobni
cestnim in gorskim razbojnikom. al nam na cenjeni svetovalec ne pove naravnost, na katero
tujo vojako silo in nasprotnike misli (tako kot to napie Nova revija), kar je v stratekem smislu
zelo nerodno, ker se pa gverilska in druga taktika ne more nartovati proti imaginarnemu
nasprotniku to ve vsak rezervni podporonik, razen seveda, e se ne gremo ravbarjev proti JLA!
4. In kdo bo torej predstavljal to slovensko nacionalno in civilno gverilo? Odgovor je na dlani:
ker pa nimamo slovenske vojske e od 1943. leta, bo odsotnost slovenske vojske nadomestila

83

narodna garda, kajti danes, tako trdi velecenjeni Taras Kermauner, predstavljajo slovenskega
vojakega duha, duha odpora, spet pisatelji in rodoljubi, igralci in spevoskladniki, prepasani s
trobojnicami. Aferim! Torej, narodna garda z Roke! Res lepa in pogumna vojska, ki je pod
zaito milice (da ne bi kaj drugega poela!) potrpeljivo in celo dopoldne (delovni dan!) akala
na tiri heroje, v katerih osamljenih duah se je dogajala in odloala veliina dananjega
slovenstva (Jojmene, kaj bi rekel ubogi Ivan Cankar!). Upam, da bodo vrli doktorji sociologije
Mladine kar hitro ugotovili strukturo te vojske, posebej e, ker je bilo v sestavi iste najve
tercialk in samo en delavec (nov poklic pometa cvetja), pa e ta je Bosanec, ki ga pa ne gre
teti v slovensko gverilo (etnino isto, po zgledu na kosovsko!) bil bi lahko le kurir z gverilo iz
Bih-a.
5. In kdo bo vojskovodja slovenske nacionalne in civilne gverile? To se ve ali pa ne, bi rekla
Mia Molk. Morda celo tisti, ki deli takne in podobne nasvete, pa eprav smo e rekli, da je
malce cmerav. No, ni zato, saj bo imel ob sablji in trobojnici (brez tiste peterokrake zvezde) e
kaken robek punce s hribov, pa e kaknega norvekega svetovalca zraven!
6. Tisto, dragi Taras Kermauner, ko ste Jano (na bedu samo) primerjali z Leninom in Titom, je
zelo posreeno in duhovito, samo da ubogi Slovenci e ne vedo, da je baje Jana imel v Mikro
Adi samo 320 starih miljonov plae ...
In za konec, velespotovani Taras Kermauner, preprian sem samo, da niti Sovenija in
slovenstvo, e manj pa tovarii Stanovnik, Kuan, Potr in Smole, torej, slovensko vodstvo, ki bo
znalo razumeti, organizirati in voditi veinsko slovensko odloitev, ne bodo veseli Vaega
modrovanja niti nasvetov!
e moj skromen nasvet, eprav se ne poznava: nikar se ne ubadajte z vojako-obrambnimi in
gverilskimi problemi, z nasveti pa sploh ne, kajti tovari Ertl lahko postane slabe volje, polkovnik
Mazi pa Vas lahko celo spravi na Roko! Bo e dralo, kot pravite, da praviniki Jezusa kriajo,
zato je bolje in pametneje, da ostanete pri filozofiji in Bogu, ker absolutno gre iskati v intimno
privatnem stiku z Bogom. Amen! Bolje tako za Vas, dragi Taras Kermauner, kot pa ubogim
Slovencem vekati neumnosti o gverili, ko jih pa pestijo druge teave.
V primeru, da bodo unitaristi zavreali, da zganjate nekakno specialno vojno ali pa celo
kontrarevolucijo, bodo imeli e kako prav, kajti vse tisto, kar ste napisali v Nedeljcu (in jaz sem
Vas samo citiral), ni ravno nedolna stvar, razen seveda, e jo, kot Zavrl, pobriete na Poljansko.
Zaenkrat ste e lahko mirni, ker baje tovari Milo Baki sploh ne bere Nedeljskega dnevnika,
slovenskega prevajalca pa v Beogradu sploh ni najti. Zvezni javni toilec je tudi baje zelo
zainteresiran, da bi za prevajalca pridobil Roberta Botterija, glavnega urednika Mladine, sina
polkovnika in rezervnega oficirja vojake policije v Ljubljani (?), ker bi obenem rad zvedel, kako
je priel do podatkov o nartovanem vojakem udaru v Sloveniji, seveda, e si pobalini niso cele
stvari izmislili.
Bolj se bojim le za glavnega urednika Nedeljskega dnevnika, ki je baje lan cekaja, da ga tovari
Kuan ne bo preve za uesa, seveda preventivno. Kajti takne oslarije mu res ne bi bilo treba
objaviti, pa e v okvirke je dal samo negverilske nasvete. Kaj se pa to pravi!

84

Pa lep norveki pozdrav in brez slovenske zamere!

Pripis urednitva: Nedeljski prosi avtorja pisma M. K. iz Ljubljane, da se kljub svoji morebitni
upokojitvi poklicno legitimira. Iz njegovega pisma je namre razvidno (navajanje osebnega
dohodka J. J.), da razpolaga z nekaterimi podatki, ki javnosti niso znani, mono pa dvomimo, da
v svojem pismu operira z govoricami ... Zato pozivamo avtorja pisma, da pove, kako in kje je
zvedel za citirani podatek in kakno zvezo naj bi imel s procesom? V nobenem od javnih
dokumentov (toba, razsodba, pritobe) se namre ne navaja. "Rajcanje" javnosti s "plaami"
brez neposredne zveze z obravnavanim dogodkom sodi med arzenal specialne vojne, emur se
ostro zoperstavlja tud naa JLA ...

2. 4. Mirovna in alternativna gibanja

Iskreno moram priznati, da sem rojevanje in delovanje alternativnih gibanj v Sloveniji, posebej e
mirovnega, spremljal s posebnim zanimanjem v dveh bistvenih tokah: od kod prihajajo (kdo so
nosilci) in kaken je njihov odnos do JLA. Namre, po funkcionalni dolnosti sem bil od 1980 do
1987 pomonik, potem pa naelnik varnostnega oddelka 9. armade v Ljubljani. Torej, bil sem
odgovoren tudi za odkrivanje tuje (sovrane) psiholoko-propagandne dejavnosti, ki bi bila
prvenstveno usmerjena proti JLA.
V zaetku smo samo pozorno spremljali nastanek in delovanje alternativnih gibanj. Pomagali
smo si s strokovno in tujo literaturo o alternativnih gibanjih, predvsem pa s strogo zaupnimi
gradivi, ki so jih nae varnostne slube pridobile v nartovanih akcijah protikomunistine
dejavnosti, od najbolj preprostih stvari (fenomen kavbojk, amerikanizacija ivljenja in podobno)
do destruktivnih (Jehove prie, demilitarizacija in podobno).
Ko pa so posamezniki zaeli javno in tudi provokativno nastopati proti JLA, smo seveda
zahtevali podrobne analize Sdv o monem tujem ozadju ali vplivu. Za enega od idejnih nosilcev
mirovnega gibanja pa smo zahtevali tudi operativni nadzor, ker pa nismo imeli nobenih
pooblastil nad civilnimi osebami.
Sode po ohranjenih gradivih in asopisnih izreskih, se je moj interes zael nekje okrog 1983, ko
je bil ustanovljen koordinacijski odbor delovne skupine za ekoloko in mirovno problematiko pri
republiki konferenci Zsms, po sklepu mladinskega kongresa leto poprej v Novem mestu.
Predhodno sem se poduil o predhodnicah vseh alternativnih gibanj, o punku, alternativni sceni,
o malce provokativnem delovanju Radia tudent, KUC in Foruma, predvsem pa sem proueval
idejno-teoretine zapise mladih in vodilnih ideologov Gregorja Tomca, Marka Hrena, Tomaa
Mastnjaka in Slavoja ika. Seveda sem redno dobival tudi ABC mirovne zvezke. 67

67

ABC mirovni zvezki 1, Hladni mir in druge vroe teme, Ljubljana, 1986

85

Spomnim se, da so mi takrat iz Beograda predlagali naj zanemo "ruiti" vodjo punkovcev
Igorja Vidmarja! A sem ocenil, da gre za iskrenega mladostnega upornika. Nisem se zmotil! e
danes najraje prisluhnem njegovim jedrnatim in ostrim komentarjem v Studiu City.
Poznali smo e tudi taktine zamisli politinega angairanja navedenih alternativnih skupin, ki so
izhajale iz premetene zamisli "poti skozi institucije" znanega alternativnega ideologa Rudija
Deutscheja. Iz interesnega zdruevanja posameznikov (mirovne stojnice, tabori, predavanja,
lanki) so se v javnosti zaeli pojavljati razni protesti zoper gradnjo jedrskih elektrarn, proti
verbalnemu deliktu, za zmanjanje vojakega prorauna, za civilno sluenje vojakega roka, proti
Titovi tafeti, proti vojakim paradam, proti proizvodnji vojakih igrak, za kontrolo prodaje
oroja tujini, proti pomoi osvobodilnim gibanjem (Plo, Swapo, Kurdi itd), za oblikovanje
nejedrskega obmoja na Balkanu, za demilitarizacijo doloenih regij (tudi Slovenije) in podobno.
Nekatera hotenja so bila vsekakor zanimiva in iskrena (varstvo okolja, poloaj ensk,
enakpravnost spolov, mir v svetu in podobno), nekatera pa tudi provokativna (lezbijke,
homoseksualci) in varnostno zanimiva (pacifizem, demilitarizacija) za oboroene sile SFRJ!
Spomnim se, da se je v tistem asu v eni od garnizij neki vojak zael zelo zagrizeno in javno
zavzemati za mirovniko gibanje, obenem pa je prejemal precej propagadne literature. Poveljniku
armade sem predlagal, naj odobri tromeseno tajno kontrolo pisemskih poiljk. Kmalu smo
ugotovili, da je njegov blinji sorodnik eden od idejnih vodij alternativnih gibanj, ki mu je tudi
obirno pisal o nartovanju in sestavljanju scenarijev za ruenje "komunistinega reima" in
ustanovitvi samostojne slovenske drave! Obenem ga je tudi opozarjal, naj se preve ne
izpostavlja, temve naj se drui samo s Slovenci! Seveda smo v skupino vrinili primernega
sodelavca z mirovniko reputacijo, pa so analitiki varnostne uprave JLA zapisali, da gre za "prvo
slovensko nacionalistino skupino" v JLA. Mimogrede: ko smo kmalu zatem odkrili e hrvako
in srbsko nacionalistino skupino, so jih v Beogradu prekrstili v ustako in etniko, kar sem
zavrnil kot anahronizem, pa so sprejeli moje novo poimenovanje: revanistina!
Iz informacij Sdv je bilo tudi mogoe razbrati, da je bilo teie protiobveevalnega dela na
spremljanju povezav domaih nosilcev posameznih alternativnih gibanj s tujimi institucijami,
predvsem s tistimi, ki so delovale po doloenih nartih tujih obveevalnih slub! Sdv Slovenije
je varnostni oddelek 9. armade direktno obveala samo o objektu operativne obdelave M. H. pod
klasifikacijsko tevilko HSM-0986000470. Vendar je bilo to e ob koncu 1987, ko sem prevzel
dolnost naelnika operativno-unega oddelka 9. armade.
Po televiziji sem v tistih asih vekrat prisluhnil besedam svojega mariborskega znanca in
profesorja Darka Podmenika, ki je zelo smelo zagovarjal politini pluralizem in neodvisno
delovanje intitucij sistema in pravne drave. Preprial me je, da bi bila vsaka represija proti
alternativnim gibanjem pogubna za nadaljnji razvoj socializma pri nas. Seveda je bila prava
umetnost o tem prepriati tudi nadrejene v Beogradu! Nekoliko laje je lo, ko so se tudi v
Beogradu pojavili zmerni anarholiberalci in radikalni eelj. Bili smo tudi obveeni, da je Cia na
Poljskem organizirala neodvisne sindikate Solidarnost in podobne organizacije. Tudi mirovnike!
Slovenski mirovniki so se verjetno nartno lotili za JLA zelo nevenih vojako-varnostnih tem
kot so svetovni problemi razoroitve, pogledi kristjanov na razoroitev, represija v socializmu,
podrubljanje varnosti in obrambe, geopsiholoke in geostrateke razsenosti evropske

86

integracije in podobne. Najbolj provokativna je bila odmevna medijska akcija proti organiziranju
vojake parade v Beogradu 1985, ki naj bi ji sledila vrsta povsem provokativnih akcij o
socializmu, Jugoslaviji, koncepciji splonega ljudskega odpora in drubene samozaite, itd.
Negativne reakcije v delu javnosti, predvsem pa s strani JLA, so se okrepile aprila 1985, ko je
delovna skupina za mirovna gibanja objavila projekt Ugovora vesti. Po skrbnem tehtanju smo
ocenili, da je dejavnost mirovnega gibanja direktno usmerjena na destabilizacijo JLA in
koncepcijo splonega ljudskega odpora in drubene samozaite, pa tudi da povsem nekritino
posnema tuja, predvsem pa zahodnoevropska mirovna gibanja. Na stran JLA se je postavila samo
komisija predsedstva centralnega komiteta ZKS za mednarodno sodelovanje, ko je razpravljala o
idejnih vidikih mirovnega gibanja. Vendar se je "mirovnika" ofenziva e bolj stopnjevala po 12.
mladinskem kongresu v Krkem, s konnim ciljem, da se "odpravi vojna in z njo tudi oboroene
sile in prisile torej, tudi varnostna sluba JLA in ostale represivne strukture. 68 lo je seveda
za zagotavljenje javnega vpliva, oziroma boja za oblast!
Bilo mi je jasno: najprej sistem, potem tudi voditelji! Konkretno: najprej bodo "napadli" vojsko,
koncepcijo splonega ljudskega odpora in drubene samozaite, potem pa pridejo na vrsto
generali, admirali in dravni sekretar za ljudsko obrambo! Upal sem samo, da bodo pokojnega
marala Tita pustili na miru. Pa sem se motil ...
V zaetku 1987 sem si zelo intenzivno prizadeval vriniti kaknega sodelavca (tujca) v nekatere
korespondenne mirovnike toke v tujini, in sicer:
Ufi - delovna skupina neodvisne mirovne inciative, Dunaj;
Delovna skupina za neatomsko in nevojako cono Avstrije, Dunaj;
Center za pasivno obrambo, Badl Schel;
Obrambna akcija, Stuttgart;
Inciativa za dialog med Vzhodom in Zahodom, Berlin;
Zdruenje za civilno slubo in socialno obrambo, Dunaj;
Mirovni komite treh deel Koroke Furlanije (Julijske krajine) in Slovenije
Jehove prie;
Mednarodna mirovna skupina Justica Pax (preko Teoloke fakultete v Ljubljani).
Nadrejeni so me imeli za izvedenca o jehovski problematiki, ker sem neko na posvetovanju
varnostne slube JLA v Beogradu nael in tudi utemeljil probleme jehovcev iz Slovenije oziroma
9. armade, ki so kot naborniki takoj po prihodu v JLA romali v zapor. Predlagal sem
kompromisno reitev, da se jih regrutira za neoboroene funkcije, ko e imamo razdelano
strategijo neoboroenega odpora v okviru splonega ljudskega odpra in drubeno samozaito.
Seveda sem moral podrobno razlagati sveto pismo Stare zaveze in moralno-nazorske poglede
Jehovih pri, ker sem e kot dijak pomagal prevajati svojemu stricu, ki je bil nekaj asa vodja
tajerske sekcije. S jehovsko druino iz Ptuja smo ve let letovali v istem avto-kampu. Skoraj
sem uspel ...
68

Ssno, Politika uprava, Informacija o aktivnostima "mirovnog pokreta" i incijativi za civilnu slubu, Beograd,
1986

87

Razumel sem povezovanje jehovcev z mirovnim gibanjem, bil sem pa izredno preseneen, ko je
po letu 1986. tudi rimokatolika cerkev na Slovenskem izrazila oiten interes za probleme miru in
mirovnih gibanj. Podobno se je dogajalo e prej tudi v drugih zahodnoevropskih dravah.
Torej je lo za organizirano akcijo. Vse poti so vodile na Dunaj! Prijatelja, tujega dravljana, sem
zaprosil, naj poskua zvedeti za cilje nartovanih "mirovnikih operacij" in obseg finannih
virov. Kmalu je sledilo presenetljivo sporoilo: poskus razbijanja enotnosti JLA in formiranje
demilitariziranih regij! Pisalo se je leto 1987, in seveda mi nihe ni hotel verjeti! Tudi meni se je
zdelo preve orwelovsko ... Bilo pa je resnino! In zgodovina bo morala raziskati nekatera
ozadja, predvsem vplive in financiranje slovenskih mirovnikov iz tujine! Tako kot na Poljskem!
Odkrito priznam, da je za JLA v obdobju 19831989 v Sloveniji predstavljal nasprotnika tevilka
ena ravno mirovniki. Zakaj se je njihov vodja v asu aretacij etverice umaknil v tujino, baje celo
v ZDA, si ne vem razlagati. Vendar je indikativno, e je resnino! Kaken strateki vpliv so imeli
mirovniki, so pokazali tudi nadaljnji dogodki. Namre, maja 1990 so mirovniki poslali poziv
vsem politinim strankam, naj podpiejo apel za demilitarizacijo Slovenije, in tudi zahtevo, naj se
JLA umakne iz Slovenije v roku petih let! Njihovi ideji o demilitarizaciji Slovenije je "nasedlo"
skoraj celotno republiko politino vodstvo! Tako bom rekel: e so bili sami, potem so bili
"genijalci"! Vseeno pa naj zgodovinarji raziejo, kdo vse so bili njihovi mentorji in botri! V
prvi ligi, seveda!
Vse ostale skupine, tudi junaki z Roke, so seveda spadale v drugo ali celo tretjo ligo.

2. 5. Vrinjanje in kompromitiranje varnostne slube JLA

Zaradi nedostopnih arhivov z ene in druge strani bom problem protiobveevalnih
varnostno slubo JLA in akcije kompromitacije varnostne slube JLA osvetlil samo
(Napotnik, Meh in Leljak), ki so karakteristini in tudi medijsko e znani. Skoraj
preprian, da je podobnih primerov ve. Morali bomo pa poakati na arhive
"skesancev".

vrinjanj v
s primeri
trdno sem
ali izjave

Lahko tudi z vso odgovornostjo zatrdim, da do konca mojega slubovanja v varnostni slubi JLA,
torej do leta 1987, s strani varnostnega oddelka 9. armade ni bilo nobenih vrinjanj v druge
republike varnostne intitucije. O tem sploh nismo razmiljali. e kako dobro smo se zavedali,
da samo s skupnim delom in iskrenim sodelovanjem lahko varnostno zaitimo ne samo JLA,
temve tudi vso dravo!
Kdo je v jugoslovanski konnici podrl prvo domino, bodo razkrili arhivi. Zaenkrat sta javno
znana dva primera protiobveevalnega vrinjanja v varnostno slubo JLA v Sloveniji. Izvrili so
ga organi Sdv Slovenije (Branko Napotnik) in specialne enote milice Rsnz Slovenije (Rajko
Meh). Znana je tudi medijska akcija kompromitiranja varnostne slube JLA s strani
Bavarjevega odbora (Roman Leljak z brouro Sam proti njim).

88

Vsi trije so bili tudi moj kader! Za njihov izbor in vodenje do 1987, se utim odgovornega.
Pozneja dogajanja sem samo obasno spremljal, na koncu zgodbe celo iz Makedonije. Napotnik
in Meh sta mi sicer posredno dala vedeti, da se z njima in okrog njiju nekaj dogaja, vendar brez
jasnega signala. Leljaka sem, na zahtevo armadnega poveljnika in pronjo njegove matere,
skual vrniti na prejnjo pot. Ne vem sicer, v kolikni meri sem uspel, razen da ga predsednik
slovenskega Predsedstva Janez Stanovnik ni sprejel na pogovor! Uspel je "napisati" agitacijsko
brouro proti varnostni slubi JLA, vendar je bil na koncu toliko poten, da je javno priznal, da
sta mu brouro Sam proti njim "pomagala pisati" Igor Bavar in Janez Jana!
Zgodovina bo verjetno presodila, da so vsi trije prispevali svoj dele k uveljavitvi slovenske
drave. Saj se vendar proti svojemu narodu ne more boriti! Niti protiobveevalno delovati!
Zanimivo je le, da nobeden od njih (e) ni dobil dravnega odlikovanja! 69
Vse tri sem povabil k sodelovanju, da povedo svoj del resnice in zgodbe. Roman Leljak se je
hitro odzval in me obiskal, medtem ko druga dva nista odgovorila na vabilo. Tudi to razumem in
jima ne zamerim.

2. 5. 1. Primer Napotnik
Branko Napotnik je bil operativec 14. polka v entvidu. Bil je prizadeven delavec s precejnjimi
operativnimi izkunjami. Ker nam je primanjkovalo Slovencev, sem ga pozneje premestil v Kog
9. armade. Omogoil sem mu tudi, da je ob delu konal vijo upravno olo Onz v Ljubljani. Ker
je s tem dosegel predpisano stopnjo visoke izobrazbe, je bil predviden tudi za napredovanje v in
poronika. Toda vmes so prili drugi dogodki! Tako je Branko Napotnik konal vojako kariero s
inom starejega vodnika 1. razreda.
Ko sem v obdobju 1989/1990 sluboval v Bitolju, sem vsake tri mesece lahko skoil domov v
Ljubljano. Vedno sem potoval z letalom iz Ohrida do Ljubljane in obratno. Po nenapisanem
generalskem privilegiju bi lahko od poveljnika 14. korpusa zaprosil za prevoz z letalia in nazaj,
pa nisem. Peljal sem se z avtobusom kot vsi ostali potniki, potem pa s taksijem do doma. Ko je
moj naslednik, pokojni polkovnik Emin Malko, naelnik varnostnega oddelka 14. korpusa, to
zvedel, mi je ponudil slubeno vozilo in stalnega voznika Branka Napotnika! Sprejel sem.
Trikrat me je Napotnik peljal z Brnika in nazaj. Ko sem se oktobra 1990 e zadnji pripeljal iz
Ohrida, mi je Napotnik potoil, da mu polkovnik Malko ne zaupa. Ob prvi prilonosti sem
vpraal Malkoa, kaj je narobe z Napotnikom, pa mi je samo namignil, da gre za veliko stvar. Po
starem pravilu nisem ve spraeval. Po osamosvojitvi sem slial, da je el med detektive, da se
izogiba prejnjih znancev in podobno.
In potem sem junija 1992 v Delu prebral del intervjuja generalmajorja Aleksandra Vasiljevia, ki
ga je dal beograjskemu Nin-u 19. februarja 1992. Pripovedoval je kako je JLA e poleti 1990
pripravila podroben nart za odstavitev (in osamitev) slovenskega in hrvakega vodstva, pa tudi,
69

Predsednik RS, Milan Kuan, je ele 9. 7. 2001 podelil Meh Rajku astni znak svobode RS

89

da je JLA naredila napako, ker ni na lastno pest odstranila civilno oblast in uvedla zaasno
vojako upravo. General Vasiljevi je v nadaljevanju namenil ve pozornosti primeru "starejega
vodnika" Napotnika. Po njegovih besedah so v "organih vojake varnosti Slovenije" odkrili
poskus izdaje teh in podobnih nartov, pa tudi vsebine slubenih belenic generala Vasiljevia in
njegovega namestnika generalmajorja Tumanova, ki sta jih vedno puala v elezni blagajni
naelnika varnostnega oddelka 14. korpusa. In Napotnik naj bi priel do kljua te blagajne,
kopiral najvaneje dokumente in jih osebno predajal Ivanu Erenu, naelniku Sdv Slovenije.
Potem nadaljuje, da je bil Napotnik odkrit in razkrinkan, ko je bil Eren e namestnik zveznega
sekretarja za notranje zadeve in obenem naelnik zvezne Sdv! Nato naj bi Napotnika pridobili za
dvojno igro (operativcev!) in slovenskemu vodstvu servirali razne dezinformacije!
Kakna je dejanska resnica, bo neko razkril sam Branko Napotnik. Za zdaj oitno e ne eli
spregovoriti.

2. 5. 2. Primer Meh
Major Rajko Meh je bil na moj predlog imenovan za poveljnika bataljona vojake policije 9.
armade. Bil je odlien astnik in brez posebnih problemov sem ga spravil tudi na kadrovski
seznam za "hitreje" napredovanje, torej bi dosegel tudi polkovniki in generalski poloaj. Za ta
poloaj smo res izbirali najbolje kadre, brez obzira na nacionalno pripadnost (Mehova
predhodnika sta bila Stanislav Gali, polkovnik JLA in generalmajor vojske Republike srbske in
Momilo Bogunovi, polkovnik JLA, ki je padel na pragu rodne hie kot poveljnik benkovske
brigade vojske Srbske krajine). 70
Z Rajkom Mehom sem se zadnji sreal nekje sredi junija 1991 v pisarni polkovnika Malkoa.
Bil je dobre volje, ker je bil bataljon vojake policije ravno tiste dni okrepljen e z dvema etama.
V pogovoru so me neprijetno zadele njegove besede, da sem jih "prehitro zapustil", saj me je
potem tudi polkovnik Malko prijateljsko opozoril, da so podobnega mnenja e nekateri drugi
astniki. Zato sem celo razmiljal, da bi majorju Mehu podrobneje razloil razloge svojega
odhoda iz JLA. Seveda so me dogodki prehiteli. In ne samo to, major Meh je "prehitel" vse
dogodke!
Nekaj dni po vojakem spopadu v Sloveniji mi je eden od sosedov povedal, da je Meh "dezertiral
k slovenski policiji", kasneje pa sem zvedel e druge podrobnosti njegovega "prehoda". V
Janevih Premikih na strani 358 pod t. 23 Kronologije dogodkov projekta manevrske strukture
Narodne zaite je naslednji zapis: "Med 15. in 26. junijem 1990 vzpostavljen stik z Mehom,
poveljnikom bataljona vojake policije; dogovor o sodelovanju."
Mimogrede naj iz navedenega vira navedem e kratko vsebino naslednjih treh tok: pod t. 24
med 20. junijem do 20. julijem 1990 je bilo teie dela na vzpostavljanju posameznih stikov in
ocenjevanju varnostnih razmer; pod t. 25 je zapisana ugotovitev pravnikov, da je obrambo RS
70

Generalmajor Stanislav Gali je bil s strani Hakega sodia zaradi vojni zloinov pri obleganju Sarajeva 1992
1994 najprej 2003 obsojen na 20 let strogega zapora, zatem pa 2006 na dosmrtno jeo

90

mogoe legalno organizirati po zakonu o SLO in DS, in pod t. 27, da se je 24. julija 1990
Krkovi sestal z generalom Svarunom.
Del resnice smo zvedeli ele 6. julija 1997, ko je bila v Nedelu objavljena reportaa pod
naslovom Rajko Meh: Groenj ni ve. Tudi TV Slovenija ni zaostala. Iz Mehove pripovedi je
mogoe izluiti naslednje:
postal je tajni sodelavec slovenske milice - specialcev pod psevdonimom Pagat;
stike z njim sta navezala in vzdrevala Vinko Beznik, poveljnik specialne enote Rsnz
Slovenije in njegov namestnik Duan Gore;
za njegovo sodelovanja sta vedela le e Igor Bavar, republiki sekretar za notranje zadeve, in
Janez Jana, republiki sekretar za ljudsko obrambo SR Slovenije;
za tajno sodelovanje se je odloil (julija 1990) iz preprianja, da bo s tem pomagal pri
nastajanju in obrambi slovenske drave; bil je tudi mnenja, da je JLA prva izdala njega, ko se
je obrnila proti svojemu narodu;
pri zasedbi Rto sicer ni osebno sodeloval, je pa dan pozneje svojim vojakom "odvzel"
nevarne plinske bombe;
z omenjanjem njegovega imena okrog Rto si je pri polkovniku Malkou utrdil zaupanje, tako
je pridobil e bolj zaupne in uporabne podatke, predvsem pa je lahko spremjal razne
protiobveevalne prodore v enote TO Slovenije in milice;
kurirske posle je opravljala soproga, tudi na najbolj klasien nain (pisno sporoilo v potici);
dobil je nalogo, da na parkiraliu specialne enote na Vodovodni cesti zajame in odpelje tiri
oklepna vozila za vojako policijo, vendar se je akciji spretno izognil, pa eprav je bil potem
proglaen za krivca;
najpomembneja je bila vsekakor nartovana akcija za 28. maj 1991, ko sta ministra Bavar
in Jana nameravala potovati v Zagreb: na klancu v Karteljevem je bilo potrebno postaviti
zasedo, zajeti oba ministra, odpeljati v Novo mesto, nato pa s helikopterjem v Beograd;
nemudoma je obvestil Beznika, pa ministra nista odpotovala; motvo iz zasede se je vrnilo v
vojanico;
spretno se je izognil tudi deblokadi vojanice (poveljstva korpusa) na Metelkovi, kakor tudi
sodelovanju pri helikoptrskemu desantu na Jesenicah;
za prebeg iz vojanice se je odloil 30. junija 1991. Ob dveh zjutraj 1. julija 1991 je po dveh
urah skrivanja uspel priti na Vodovodno, kjer ga je sprejel Duan Gore; s seboj je prinesel
precej zaupnih dokumentov;
za naslednji dan je bila pripravljena ostrostrelska usmrtitev majorja Meha, za primer ostalim
slovenskim astnikom, ki e niso pristopili na slovensko stran; Meh ni hotel povedati kdo je
zahteval njegovo usmrtitev, povedal je samo, da so bile zahteve opraviene;
14. bataljon vojake policije okrepljen s protiteroristino eto in samohodno protiletalsko
baterijo, skupaj okrog 600 vojakov in 60 starein, ni sodeloval v nobenem vojakem spopadu
in ni izstrelil niti enega naboja;
druina je bila dobro zavarovana, sam pa je deset dni sodeloval v operativnem delu Rto;
potem je z druino odpotoval k starem in jim razloil, da je prestopil na slovensko stran;
najprej je sluboval v specialni enoti Mnz, pozneje pa je postal naelnik Unz Slovenj Gradec;
v zakljuku je dejal, da je z velikim bremenom iz preteklosti skual zaiveti normalno
ivljenje, posebej e, ker ni bilo ve groenj;

91

v TV intervjuju pa je e dodal, da ni dobil nobenega slovenskega odlikovanja.

Rajko Meh, odlikovanja sploh niso pomembna! Pomembno je samo, e je poveljnik ravnal po
svoji vesti in obvaroval ivljenja svojih vojakov in starein. Njihova hvalenost je vsekakor ve
vredna od dravnega odlikovanja!

2. 5. 3. Primer Leljak
Stareji vodnik Roman Leljak je bil res "moj kader". Ni bil sodelavec, ampak organ varnosti JLA,
ki ga je na svojo stran pridobil Bavarjev odbor z obljubo, da bo dobil tipendijo na fakulteti
drubenih ved in druge privilegije, e bo nastopil javno proti varnostni slubi JLA tudi s knjigo!
Leljak me je o tem osebno obvestil in tudi prosil, e lahko kaj napie o meni! Odgovoril sem mu
naslednje: v javnem nastopu proti varnostni slubi JLA sicer nima kaj posebnega "izdati", mora
pa se zavedati tudi posledic in kazenskih sankcij, no, najhuje pa bo prilo kasneje (to je pa
usoda vseh izdajalcev, kolaborantov in prebenikov), ko ne bo ve kaj "izdati", pa ga bodo novi
gospodarji pustili na cedilu! Zato sem mu tudi prostoduno povedal, da o meni lahko napie, kar
hoe, saj dobro ve, da nimam esa skrivati niti iz osebnega ivljenja niti kot bivi naelnik
varnostnega oddelka 9. armade!
Zgodilo se je tisto, kar sem mu povedal! Enostavno so se ga znebili, posebno ko je zahteval tudi
neke konkretne funkcije v Unz Mariboru oziroma v slovenski vojski! Kako je kasneje "uspel" v
poslovnem svetu, ne vem. Vem le iz javnih obil, da je proti njemu vloenih nekaj kazenskih
ovadb! e ve, na koncu se je "poteno" maeval novim gospodarjem in javno povedal, da sta
mu knjiico "Sam proti njim", pamflet proti varnostni slubi JLA, pomagala napisati Igor Bavar
in Janez Jana.
Nekateri indici iz Leljakovega primera, ki mi jih je sam omenil, posebej e, e jih primerjam z
nekaterimi drugimi primeri pozneje odkritega delovanja Sdv Slovenije proti varnostni slubi JLA
(Napotnik, Meh in drugi), me enostavno silijo na misel, da se je verjetno zaelo ravno z njim ...
V nedavnem prijateljskem pogovoru mi je Leljak zatrdil, da spopad v Pekrah ni bil nartovan s
strani JLA, temve se je zael kot osebni obraun podpolkovnika Ratka Kataline, naelnika
varnostnega odseka 31. korpusa v Mariboru (leto dni pozneje je bil teko ranjen v prvem spopadu
v Sarajevu) s Francem Pulkom, bivim organom varnosti tega korpusa, potem pa unega centra
TO Slovenije v Pekrah. 71

71

To mi je kasneje potrdil v telefonskem razgovoru tudi polkovnik Ratka Katalina, ki sedaj ivi v Beogradu. Seveda
je potem osebni konflikt eskaliral v dravnega (Dodal 2008)

92

ENOSTRANSKI IN NETONI NOVINARSKI ARHIVI

Druga plat resnice o Kos 72
Spotovana gospa Biziljeva, Vao knjigo Novinarski arhivi bom temeljito pretudiral, ker me
predvsem zanima, kdaj in kje ste dobili doloene dokumente in kdo so bili Vai viri (poklicna
deformacija pa). Le tako je namre mogoe ugotoviti cilj vsakega, pa tudi Vaega novinarskega
raziskovanja ...
Po dveh objavljenih udarnih in izbranih izvlekih v Nedeljskem dnevniku (proti Kos) se mi zdijo
Vae raziskovalne metode docela enostranske in nekorektne, pa so zato tudi zakljuki netoni in
zavajajoi. To Vam bom skual dokazati samo v tistem delu, ki zadeva mene osebno.
Ne moti me, da objavljate doloene dokumente, saj se iz svoje dolgoletne protiobveevalne
prakse e kako dobro zavedam monosti raznih zlorab in nezakonitega ravnanja. udim se samo,
da ne preverjate doloenih "resnic", oziroma ne poskuate zvedeti, kakna je druga plat medalje,
posebno ker sicer slovite kot izvrstna novinarka.
Zapisali ste: "...strah nas je bilo vojske." Ne verjamem Vam, pa tudi bralci Nedeljskega dnevnika
Vam ne bodo, e povem, da jeseni 1988. leta sploh niste bili videti prestraeni, ko ste z drugimi
slovenskimi novinarji prili na veerjo, ki jo je priredilo armadno vodstvo vaje Jesen-88 v hotelu
na rnem Vrhu. Pokojni general Ivo Tominc me je celo posadil poleg Vas, me predstavil kot
bivega efa Kos-a, potem pa sva klepetala tudi o nekaterih "prepovedanih" temah ...
O bivem vodniku 1. razreda in organu varnosti Romanu Leljaku, kakor sam pravi danes
verjetno najbogatejem Slovencu, bom kaj ve napisal v svoji knjigi Resnica o Kos-u (mnogi se
e bojijo okantnosti tega bestsellerja). Javno pa sem e (v Sobotni prilogi Dela 8. julija 1995 v
lanku Kdo e sedem let zavaja slovensko javnost?) povedal, da sem mu resnino dovolil, da
lahko pie o meni, ker nisem imel esa skrivati! Po pravici povedano, nisem verjel, da je zmoen
napisati kaken dalji tekst, saj sem ga komaj nauil, kako se napie slubena zabeleka. No, ko
sem ez leto ali dve prebiral njegovi dve knjiici Sam proti njim, sem hitro dojel prevaro.
Obenem sem se tudi prijetno zabaval, saj je Leljak preve pretiraval. Najbolj se mi je zdela
smena tista torija, kako sem se vsak tedan vozil s tovariem Dolancem iz Beograda v Ljubljano
in kako sva reevala razne kadrovske in druge probleme!? Namre, resnica je bila, da smo se trije
sluatelji generalske ole z dovoljenjem prijaznih stevardes na poslovnem vlaku zares tedensko
prevaali v kupeju, rezerviranem za Dolanca, in igrali karte, vse brez tovaria Dolanca!
Po igavem naroilu se je Leljak lotil "pisanja" omenjenih dveh knjig in kdo mu je pri tem
pomagal, pa je nedavno tega tudi javno povedal v beograjski reviji Intervju (12. julija 1996 na 24
strani): "Na knjizi su radili Jana i Bavar".
Tako torej, draga gospa, poakajva e, da bo Leljak javno povedal, kdo ga je napotil k bivemu
predsedniku Stanovniku! Leljak bo gotovo povedal, ko bo pisal novo knjigo ali snemal
napovedani film. Pri tem naj ne pozabi tisto, kar sem mu e v Celju povedal, namre da ga bodo
72

Nedeljski dnevnik, 29. 9. 1996

93

novi gospodarji zapustili najkasneje ez pet let, pa so ga celo prej! Kdo je koga "nategnil", naj
sam presodi, dejstvo je, da ga gospod Stanovnik ni hotel sprejeti na pogovor! Vi pa ste, gospa
Biziljeva, vseeno objavili Leljakov pogovor na precej niji ravni in celo s svojimi podnaslovi
razloili vpraljivo vsebino tega pogovora! Zakaj niste poiskali e kaknega drugega dokumenta,
na primer informacije varnostne slube JLA o Leljaku, ki je bila poslana gospodu Stanovniku, ali
pa vsaj tisto, kar je sam objavil v Mladini?!
Ker tega niste storili, v dokumentu pa sem vekrat omenjen tudi sam, sem pa prisiljen, da se
oglasim, da bi bralci Nedeljskega zvedeli tudi drugo plat resnice. Torej, skoraj dobesedno vse,
kar je Leljak povedal 13. oktobra 1988. leta na predsedstvu Slovenije, je NETONO! Leljaka
sicer ne bom toil, ker je moj kader. Preprian sem, da bo potrdil moj demanti in povedal resnico,
saj se zaveda, da kot poslovne ne sme lagati, saj bi sicer izgubil zaupanje poslovnih partnerjev in
potronikov!
Odgovarjam po tokah, kakor ste navajali v dokumentu.
1. Novi in obenem tudi zadnji Pravilnik o varnostni slubi oboroenih sil SFRJ, pa tudi vojake
policije, sprejet 1986. leta, sploh ni posegal v civilno sfero, kakor napano trdi Leljak! Namre,
po tem pravilniku nismo mogli izvesti prav nobene operativne obdelave ali akcije proti civilni
osebi, torej nobene akcije, podobne Depali vasi! Vsak operativni poseg v civilno sfero smo
morali prepustiti Sdv, ki nas je potem obveala o posegu in rezultatih (tudi v obdelavi Kaplar).
Dokler je bilo sodelovanje korektno, smo pa takno prakso sprejeli. Logino je bilo tudi
navodilo, da smo sodelavce civile lahko pridobili po predhodnem soglasju Sdv, tudi ko je lo za
lana druine JLA. No, kot naelnik varnostne slube 9. armade (do septembra 1987.) pa sem se
odlono uprl absurdnemu doloilu, da moramo vse obstojee sodelavce civile prijaviti Sdv zaradi
nekakne enotne evidence sodelavcev, pa so me takoj zatoili v Beogradu! Skoraj vse sodelavce
smo prekrstili v prijateljske zveze, teh pa ni bilo treba nikjer registrirati!
2. 3. toke ne morem komentirati, ker nisem bil ve v varnostni slubi JLA.
4. Odlono pa demantiram, da smo v varnostni slubi 9. armade uvedli in izvajali operativno
akcijo Mladost proti Zsms, saj bi takno akcijo lahko odobril samo republiki sekretar Rsnz! e
bo kdo v arhivih JLA nael kaj takega, bom takoj plaal rundo lakega piva! Netoni so tudi vsi
opisani "primeri" poseganja na civilno podroje:
- Podpolkovnik Bizjak zagotovo ni imel na zvezi nobenega informatorja (kaj je to?) pod ifro
Toni, to je bil Leljakov znanec in sodelavec druge slube;
- Notorina je la, da naj bi bil oe Roberta B. ve let pod stalnim nadzorstvom varnostne slube
JLA zaradi suma, da sodeluje z italijansko slubo, saj v tem primeru ne bi bil postavljen na
generalski poloaj, javno pa sem e demantiral tudi Bortnerjevo trditev, da je bil Robert B.
sodelavec varnostne slube JLA;
- Tahirovi je bil sicer izredno prodoren in uspeen operativec, toda zagotovo ni imel nobene
sodelavke herke enega od urednikov Nove revije;
- Leljaka sem bil prisiljen premestiti iz Postojne v Maribor samo zaradi neprijetne druinske
zadeve (podrobnosti ne bom navajal), ne pa zaradi vzpostavljanja zvez z mladinskimi
funkcionarji.

94

5. Dogajanja glede etverice v zaporu ne morem komentirati, ker nisem bil za to pristojen, vem le
to, da Leljak z njimi ni imel nobene idejne povezave!
Leljak je bil moj kader in rezultat kadrovske akcije "imve Slovencev v varnostno slubo"! Ko
je priel navzkri z zakonom in pravili slube, sta me poveljnik armade in naelnik varnosti
prosila, naj ga skuam "vrniti" na pravo pot! Najprej sem ga privatno (s soprogo) obiskal na
domu, kjer mi je podrobno razloil celotno situacijo. Ker me je tudi njegova mati s solzami v
oeh rotila, naj mu skuam pomagati, sva se pa dogovorila za naslednji sestanek v Domu JLA v
Celju. Na tem sestanku je bil navzo tudi pokojni polkovnik Malko, ki je pogovor tonsko snemal
in napisal obirno zabeleko. Vsebine sestanka ne bom razkrival, ker je o tem polkovnik Malko
podrobno razlagal novinarki Nedeljskega dnevnika, preden je kot begunec umrl v Zvezni
republiki Nemiji!
Sorakovega poroila (10. maj 1989), ki ga citirate, ne bom komentiral, saj je iz vsebine
razvidno, da je protislovno in bebasto (belei problematinost osebnosti Leljaka, potem pa
navaja, da mnoge navedbe dajejo vtis, da ne gre za izmiljene zadeve in konstrukte kar Vi,
gospa Biziljeva, spremenite v podnaslov, da bi komisija na koncu ugotovila, da za svoje "sporne
trditve" pravzaprav nima nobenega dokaza). Vseeno pa moram decidirano negirati naslednje:
- Tedanjima vojakoma eljko Ciglerju in Borutu ukljetu, ki sta prizadevno pomagala organom
za Mpv in urednitvu Naa vojska, nismo nikoli in nikjer prislukovali;
- V arhivih varnostne slube JLA, ko se bodo delili, tovari Sorak ne bo mogel najti nobene
operativne akcije Mladost niti operativnih obdelav Mladine, Katedre, Tribune in Nove revije, ker
jih enostavno ni bilo!
Zaradi Sorakovega in podobnih sporoil, poslanih v Beograd, sem bil e kmalu zatem (oktobra)
"po potrebi slube" premeen v daljno Bitolo! Bil sem pa neprijetna pria, ko so se zaele
priprave za podiranje domin. Pri tem pa nisem elel sodelovati ...
Takna je, spotovana gospa Biziljeva, druga plat medalje!
Mimogrede, e boste izvoljeni za poslanko v naslednjem mandatu, Vam predlagam, da ustanovite
parlamentarno preiskovalno komisijo, ki bo raziskala trditve zelo znanega novinarskega kolege
Ericha Schmidt - Eebonna, avtorja knjige Nevidni vojak (Der Schattenkrieger), ko na strani 229
zapie: "S skoraj vsemi osebnostmi, ki so po letu 1990 v Sloveniji in Hrvaki zasedli pomembne
politine, publicistine in varnostne funkcije, so imeli Kinklovi predstavniki tesne stike ..."
Republika je sicer objavila odlomke iz te knjige pod naslovom Kinklov prodor na Balkan (aprila
1996), pa ni! Bralce naj samo spomnim, da je bil sedanji zunanji minister Kinkl od 1979 vodja
nemke obveevalne slube Bnd. Neko smo pa bili nasprotniki ... Upam, da bodo bralci
Nedeljskega dnevnika dojeli, zakaj nekateri tako esto in vneto napadajo Kos (in Sdv), ko pa smo
samo odkrivali razne agenture ... Bo e dralo, da so prie in arhivi neprijetne rei! Pa lepo
pozdravljeni!

95

2. 6. Proces proti etverici

2. 6. 1. Kratek povzetek
Proces proti etverici sem spremljal z zanimanjem, ker sem bil kot naelnik operativno-unega
oddelka poveljstva 9. armade "okradena stranka". Na kolegiju armadnega poveljnika smo vsak
ponedeljek sicer zvedeli kaj novega, nisem pa mogel neposredno vplivati na sam potek procesa.
Kljub temu sem poskual ali pa celo dosegel naslednje:
glavnega toilca JLA generalmajorja Ahmeta Hodia smo na moj predlog na ojem kolegiju
poveljnika armade preprievali, da naj bo proces v slovenskem jeziku in na najniji mogoi
kadrovski ravni. Argumenti so se mu zdeli pravnji, vendar je odgovoril, da se bo odloalo v
Beogradu! Odloitev je bila sicer v okviru zakonskih dolob, vendar megalomanska! Medijsko
se je rodila "slovenska pomlad" , Bavarjev odbor in sindrom "rokih junakov"; 73
javnosti sem podal realno tezo, da je lo za vsiljeni proces, ker je zvezni sekretariat za ljudsko
obrambo sprejel oziroma nasedel zviti in vsiljeni slovenski pobudi, da je to enkratna prilonost
maevanja za vse dotedanje pobalinske napade na JLA! Slovenska stran je namre zatrjevala,
da ni nobenega civilnega toilca, ki bi zadevo sprejel in realiziral. To je bilo tudi mnenje
republikega toilca Pavleta Cara, sicer znanca e iz asov ko je bil referent Sdv;
v desetletnem asopisnem boju sem tudi uspel dokazati, da JLA ni bila pobudnik procesa proti
etverici niti ga je politino zmontirala! Seveda, niti jaz niti drugi akterji iz JLA pa nismo
hoteli javno povedati, kdo je celo stvar "poegnal"! Naj kar sam pove ...;
na dan so prile tudi zelo nerodne zgodbe in celo video dokazi o lizanju sladoleda in zobanju
eenj, pa tudi kdo vse je izgubil nedolnost v tem procesu! Tako se je zaela erozija medijsko
napihnjenega rokega junakega mita ... Nazadnje je od procesa proti etverici ostal samo
proces proti dvojici;
potrebno bo e razkriti, zakaj ni bila sprejeta moja zaetna ideja o rekonstrukciji vohunskega
dela procesa, torej kdo je vse bil sodelavec tujih ali domaih varnostno-obveevalnih slub!
Ne gre za nobeno senzacijo, temve za preprosto resnico. Seveda se bo tega morala lotiti
zgodovinska stroka na podlagi arhivskega gradiva, domaega in tujega! ele potem bo lahko
ovrednoten eventuelni zgodovinski pomen procesa proti etverici oziroma dvojici. Tisto kar
vem, zaradi etinih razlogov e ne morem javno razloiti. Povem lahko le to, da proces proti
etverice (ne dvojici) ne bo zapisan z zlatimi rkami ... Mnogi se ga bodo celo sramovali!

73

Ali H. erdin, Generali brez kape, as Odbora za varstvo lovekovih pravic, Ljubljana, 1997

96

2. 6. 2. Pismo arhivu republike Slovenije (in 4 priloge)

DOKUMENTE SEM PREDAL ARHIVU SLOVENIJE

74

Ve bralcev Dela me je zadnje dni spraevalo, ali sem izpolnil obljubo, dano v tej rubriki 2.
februarja letos, da bom nekaj dokumentov o procesu proti etverici predal Intitutu za novejo
zgodovino.
Ker sem bil obveen, da Institut za novejo zgodovino ne sprejema tovrstnih dokumentov, sem
dne 22. februarja 1996 Arhivu Slovenije z darilno pogodbo, brez odkodnine in pogojev,
prepustil tri zaetne dokumente JLA o procesu proti etverici (Priloge 13). Navedene
dokumente sem dotlej imel v osebnem arhivu, ker so se delno nanaali tudi name.
Kot sem e zadnji zapisal, navedeni trije zaetni dokumenti nedvoumno dokazujejo, da JLA ni
nartovala procesa proti etverici, e manj pa montirala, podtikala in podobno, kar e vedno trdijo
nekateri avtorji spominov in publikacij. Zadnji primer sem po nakljuju nael v knjigi Smrt
Jugoslavije (str. 57), v kateri angleka novinarja Laura Silber in Alan Little navajata, da je
Bortner izroil Tasiu podtaknjen dokument!
Dokler Slovenija po sukcesijski pogodbi ne bo dobila doloenih arhivskih fondov JLA, posebej
e o procesu proti etverici, bodo navedeni trije zaetni dokumenti sluili zgodovinarjem pri
odkrivanju resnice o procesu in njegovem ozadju.
Pismo Arhivu RS obrazloitev vsebine predanik dokumentov (Prilog5)
Ob predaji navedenih dokumentov Arhivu RS sem odgovorni osebi ponudil tudi podrobno pisno
obrazloitev. Dobil sem odgovor, da zgodovinarji in drugi raziskovalci navadno ne potrebujejo
taknih dodatkov, ker so pa navajeni, da sami tolmaijo originalne dokumente.
Arhivu RS predani dokumenti so tu prvi javno objavljeni, obenem pa razlagam vsebine
dokumentov:
Strokovni javnosti so v Arhivu Slovenije, v mojem osebnem fondu, na vpogled naslednji
dokumenti:
1. Originalna delovna verzija vojakega povelja t. 5044-3, 8. januar 1988 (Priloga1)
Cirkularno povelje naelnika generaltaba oboroenih sil SFRJ strogo zaupno t. 8024 z dne 21.
decembra 1987, mi je poveljnik 9.armade, generalpodpolkovnik Svetozar Vinji, kot naelniku
operativno-unega oddelka poveljstva 9. armade, poslal neposredno ali pa prek naelnika taba,
seveda z vrsto raznih navodil in pripomb. Original je arhiviran v fondu 9. armade za leto 1987.

74

Delo, 11. aprila 1996

97

Prejeti material sem najprej osebno podrobno pretudiral in poslal v izvedbo svojim
pomonikom. Navedeno povelje sem poslal polkovniku Tomislavu Mesiu, svojemu pomoniku
za bojno pripravljenost, z navodilom, naj sestavi povelje poveljniku 9. armade, kateremu dodati
e naslednje zahteve ... Rok:
Polkovnik Mesi mi je 8. januarja 1988 predal originalni osnutek (strojepiska Anka M.), ki naj bi
ga podpisal poveljnik armade. Preden sem kakrenkoli akt predal armadnemu poveljniku v
podpis, sem ga e enkrat pazljivo pregledal. Popravil sem nekaj drobnih pravopisnih in stilistinih
napak in na koncu e dodal, da naj se dokument polje tudi vsem pomonikom armadnega
poveljnika in naelnikom oddelkov-odsekov (korekcije s svinnikom). Zaradi varnostnih
razlogov sem ga dal v finalno obdelavo drugi strojepiski (Jeleni P.), ki je delala v t. i. "bunkerju"
oziroma "vojnem kabinetu", in izkljuno pod mojim nadzorom. Novi osnutek je e isti dan
podpisal armadni poveljnik, nakar je ef strojepisnice naredil doloeno tevilo kopij, originalno z
oznako "Naelniku OONP" (objavljeno v Premikih) pa je vrnil osebno meni, kar je pomenilo, da
je vsa pota predana ekspeditu 9. armade.
Ko sem bil 10. marca 1989 postavljen za glavnega vodjo skupine za razpustitev 9. armade, mi je
generalpodpolkovnik Svetozar Vinji najprej naroil, naj uniim njegove osebne delovne
dokumente, predvsem tevilne slubene belenice, ki so vsebovale mnoico izredno zaupnih
podatkov. Ukaz je bil: "Segati!" To sem tudi osebno postoril! Potem sva za slovo popila viski.
e naslednji dan je odpotoval v Beograd in sprejel dolnost pomonika naelnika generaltaba
oboroenih sil SFRJ in pred upokojitvijo je bil e povian v in generalpolkovnika.
Naslednji dan je bila na vrsti moja elezna omara. Postopek je bil isti. Za osebni arhiv sem
zadral samo tiste dokumente, ki so bili naslovljeni direktno na mene in jih ni bilo potrebno
vraati ter arhivirati. Tudi na omenjenem delovnem osnutku je polkovnik Mesi zapisal "Vratiti
Kranjcu", zato sem ga obdral.
Pozneje mi je priel e kako prav, ko sem se zapletel v polemiko z Matevem Krivicem, pravnim
strokovnjakom Bavarjevega odbora in tedanjim republikim delegatom. Namre, Krivic me je
obtoil, da sem pisal neresnico, ko sem javno govoril o sodelovanju JLA in republikega vodstva
in drugih struktur, posebej e, ko sem trdil, da ima 5. toka vojakega povelja 50443 dve alineji,
ker da je Stane Dolanc trdil drugae! Kdo torej lae: Dolanc ali Kranjc? Pogledal sem v shranjeni
delovni osnutek povelja in smelo odgovoril: toka 5. ima dve alineji!
Nekateri novinarji (Miran Lesjak) so povzeli trditve iz analize Sdv Slovenije, e da obstaja ve
inaic vojakega povelja! Ne bo dralo! Razen seveda, e so "kolegi" uspeli tajno prefotokopirati
"mojo" delovno verzijo ... Potem sta resnino dve verziji, ker sta dokument pisali dve strojepiski,
vsaka na svojem pisalnem stroju!
Uradno kopijo, ki je objavljena v Premikih, je Jana dobil od Bavarja oziroma direktorja
varnostno-informativne slube, naslednice Sdv, Mihe Brejca, bivega rezervnega astnika
varnostne slube JLA, kateremu sem nekaj let prej na Pokljuki predaval o subtilnih varnostnih
zadevah. In kdor bo primerjal 8. februarja 1989 objavljeni prepis kopije povelja v proustaki
Hrvaki Domovini, urednika Hansa Petra Rullmanna, nemko-sovjetskega agenta, potem se bo
lahko preprial, da je popolnoma enak kopiji originala v Premikih. Zato tudi objavljam kopijo iz

98

Hrvake domovine (Priloga4). Delovna verzija je tudi dokaz, da ni bilo nobenega

"podtaknjenega" dokumenta, kakor so trdili analitiki Sdv Slovenije in pozneje ponavljali tudi v
tujini (Smrt Jugoslavije, str. 57).
Slial sem tudi namig, da je ravno tisti moj pripis s svinnikom, da se povelje polje tudi
naelnikom oddelkov-odsekov v poveljstvu armade, omogoil praporaku Bortnerju, da povelje
pregleda, tajno prekopira in odtuji (po najnoveji verziji ga je predal direktno Jani!). Poteno
bom povedal ne! Bortner v mojem mandatu ni bil pod operativno kontrolo. Zapustil je ZKJ v
JLA po svoji zahtevi in akal na upokojitev! Kot bivi ifrer je e vedno uival doloeno
zaupanje. Po nalogu iz Beograda ga nismo "odstranili", zato domnevam, da so ga varnostni
organi "akali" na drugi zanki, verjetno na novi ifri! "Vinjiev" dokument je bil kljub oznaki
strogo zaupno, razen prvih dveh tok, manj pomemben.
Tisti, ki so nas obtoevali, najbolj glasen je bil "oe naroda", da nismo dovolj skrbeli za varnost
dokumentov in da bi morali biti kaznovani, se lahko prepriajo, da nimajo prav, saj celo uradne
verzije ni tipkala ista oseba, ki je tipkala delovni osnutek. Pa stari trik, e ve, da ima okrog
sebe srake! Pa tudi zmikavta smo kar hitro nali! In potem je tudi vse hitro povedal ...
2. Kopija informacije varnostnega oddelka poveljstva 9. armade, strogo zaupno t. 31200 z
dne 19. maja 1988 (Priloga2) pod naslovom "Najdba dokumenta poveljstva armade pri
Janezu Jani, civilu".
Informacija je bila pisana v tirih primerkih, od katerih je bil eden namenjen osebno poveljniku 9.
armade. Generalpodpolkovnik Svetozar Vinji je kasneje dokument predal meni, ker sem v
informaciji osebno omenjen kot naelnik operativno-unega oddelka, ki je bil "nosilec izdelave
tega dokumenta", torej, kot "okradeni" stranki.
Poveljniku armade niso bile predane priloge, omenjene v tej informaciji. Namre, polkovnik
Boko Muti, naelnik varnostnega oddelka 9. armade (moj naslednik), je tistega dne (19. maja
1988) pred koncem delovnega asa zaprosil poveljnika armade in mene, da ga poakava zaradi
izredno pomembne zadeve. Zadihan je priel od naelnika Sdv Slovenije in nama povedal kratko
naslednjo zgodbo:
V pisarni Mikro-Ade, kjer sta zaposlena Janez Jana in Marko Hren, oba v operativni obdelavi na
nao zahtevo, so v tajni preiskavi nali drugo in tretjo stran vojakega dokumenta iz poveljstva 9.
armade. Tajno preiskavo so ponovili dvakrat, vendar prve in zadnje strani niso nali. Polkovnik
Muti nama je tudi povedal, da so organi Sdv pravzaprav iskali kopijo Kuanovega stenograma,
igar del je objavljen v zaplenjeni tevilki Mladine pod naslovom No dolgih noev.
Vsi trije smo se tudi spraevali zakaj nas Sdv ni obvestila e takoj po prvi tajni preiskavi.
Polkovnik Muti ni tono vedel, kdaj so jo izvrili, predpostavljal je, da je med obema preteklo
vsaj teden dni ali e kaj ve. Povedali so mu tudi, da po prvi preiskavi niso tono vedeli, ali gre za
vojaki dokument, ker ni bilo nobene oznake nosilca in podpisa. Obrazloitev smo pa sprejeli ...

99

Polkovnik Muti nama je pokazal fotokopijo dveh najdenih strani, pa sem takoj po vsebini
ugotovil, da je lo za dokument iz uno-operativnega oddelka poveljstva 9. armade. Prinesel sem
tudi original, ki je bil na uvanju pri meni kot naelniku tega oddelka. Bilo je takoj jasno, da
zmikavt namerno ni fotokopiral zgornji del prve strani, saj bi se potem takoj ugotovilo, kateri
organizacijski enoti je bil dokument poslan. Zmikavt pa je pozabil na drobno malenkost: pred
kopiranjem je odstranil "klanfico", pa so se tako na kopijah videle po dve pikice luknjice! Takoj
sem ocenil, da je lo za amatersko napako in da bomo zmikavta hitro nali. Poveljnik armade mi
je naroil, da skupaj s polkovnikom Mutiem organizirava iskalno akcijo, seveda vsak po svoji
ingerenci (Muti tajno, jaz javno toda prikrito).
Potem smo e premlevali, kdo naj bi bil zmikavt. Odloili smo, naj polkovnik Muti preveri vse
zveze, ki iz JLA peljejo proti Jani in Hrenu! Polkovnik Muti je ocenil, da gre verjetno za osebo,
ki se je e doslej izkazala kot simpatizer Mladine, pa je med prvimi omenil mojega pomonika
polkovnika Mesia, tudi "uradnega" avtorja tega povelja! Ker sem polkovnika Mesia zelo dobro
poznal (bil je tudi kandidat za generala po izboru admirala Mamule), sem zastopal stalie, da gre
bolj verjetno za Slovenca, astnika ali podastnika, ki je imel kakrnekoli povezave z Mladino ali
mirovniki! Bil je petek in sta se mi potem sobota in nedelja zdeli neznansko dolgi.
Iz navedene informacije je tudi zelo jasno vidno, da smo bili v poveljstvu 9. armade preseneeni
nad odkritjem Sdv Slovenije, in da nismo prav ni montirali ali prikrivali. Razmiljali smo samo,
kako bomo odkrili zmikavta, in kakne so povezave Jane in Hrena v poveljstvu 9. armade! To
pa je bilo tudi normalno in zelo legitimno.
Polkovnik Muti je e isti dan obvestil po specialnem telefonu naelnika Sdv Slovenije, da je
najdeni dokument izdelan v poveljstvu 9. armade. Kopije je naredil e isti dan (kot priloge
informaciji za varnostno upravo JLA v Beogradu), zato domnevam, da je drugo kopijo
originalnega dokumenta 19. maja 1988 poslal tudi Sdv Slovenije.
3. Kopija ukaza poveljstva 9. armade strogo zaupno t. 23411 z dne 23. maja 1988 o
komisiji za odkrivanje storilca, ki je odtujil vojaki dokument t. 5044-3 z dne 8. januarja
1988 (Priloga3).
Navedena odredba je sestavljena sicer na hitro in prikrito, da dejansko nihe ne bi ugotovil, kaj
pravzaprav iemo. Napisali smo, da gre za komisijski pregled doloenih dokumentov, ki
zadevajo straarske slube in zaito. lan komisije in avtor ukaza, polkovnik Kasim Smailagi
in avtor povelja je v naglici pomeal celo datume, ker sem mu rekel, naj datiranje akta prestavi
za en dan nazaj. Tako je zapisal, da je bil akt podpisan 23. maja 1988 (namesto 21. maja) in da bo
komisija zaela delati od 24. maja do 10. junija 1988 (namesto od 22. maja, t. j. v pondeljek).
Del komisije je e po pol ure "komisijskega pregleda" odkril zelo verjetnega zmikavta, ko se nam
je pridruil polkovnik Smailagi s podpisanim poveljem. Ni vedel, za kaj gre, pa smo mu vseeno
povedali. Njegov komentar je bil: "Pa tako sem hitel!"
Del komisije (podpolkovnik Miladin Nedovi in moja malenkost) je zael pregled v drugem
nadstropju, v varnostnem oddelku. Potem smo se lotili naelnikov rodov: artiljerije, tankovske

100

enote, enote atomsko, kemine in bioloke zaite in potem smo v oddelku protizrane obrambe
naroili prvo kavo. Polkovnik Aleksandar Radovanovi, naelnik tega oddelka, nam je pokazal
lepo urejen fascikel in se pohvalil, da je to delo pedantnega praporaka Ivana Bortnerja. "Ta bo
pravi!" sem pomislil in zael z ogledovanjem iskanega dokumenta. Sponka je bila prestavljena!
Zakaj? isto blizu prejnje ... Verjetno se mu je mudilo! Podpolkovnik Nedovi je nedolno
vpraal: "Ali ste nali?" Vzel je od Sdv poslano kopijo, prekril z njo dokument oddelka
protizrane obrambe in zmagoslavno dejal: "Luknjice se pokrivajo!"
Zabiali smo polkovniku Radovanoviu, da ne sme nikomur ziniti besedice in ga prosili, da nam
"posodi" dokument zaradi ekspertize (nismo rekli kriminalistine). Stopil sem do polkovnika
Mutia in potem sva oba odla k armadnemu poveljniku. Bil je preseneen, da smo tako hitro
odkrili zmikavta! Ker ni imel nobenega reprezentannega fonda, je polkovnik Muti naroil, naj
prinesejo steklenico viskija. Ko smo akali na viski, je generalpodpolkovnik Vinji e konal
kratko poroilo admiralu Branku Mamuli, zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo: "Nali smo
srako!" Potem je tudi polkovnik Muti obvestil Sdv Slovenije. Bili so izredno preseneeni, da
smo tako hitro odkrili storilca. To se je zgodilo dne 22. maja 1988. okrog 9. ure.
Po nekaterih asopisnih rekonstrukcijah je Sdv Slovenije izvedla v Mikro-Adi tri tajne preizkave
in sicer: 27. aprila, 30. aprila in 7. maja 1988! Po desetih dneh (valjanja dokumentov po mizi) naj
bi obvestila varnostni oddelek 9. armade 17. maja 1988, kar ne bo dralo. Toen datum je 19. maj
1988! Po istih virih je odgovor varnostnega oddelka 9. armade sledil ele 27. maja 1988, kar tudi
ne bo dralo. O identinosti najdene fotokopije je Sdv Slovenije bila seznanjena e ez pol ure
odkar je izroila najdeni dokument, torej okrog 15.00 19. maja 1988! In nazadnje, Sdv je zvedela
za ime storilca takoj ko je bil odkrit 22. maja 1988, ne pa 27. maja 1988. kakor navajajo
asopisni (Sdv?) viri. To navajam zaradi tega, ker so se e zelo zgodaj zaele razne manipulacije,
e da je proces montiran in podobno.
Proces proti etverici se je lahko zael. Nekateri menijo, da je lo za napako JLA. Mislim, da se
motijo, saj se sodnim procesom ne more izogniti. 75 Lahko mu sicer povea ali zmanja
pomen, lahko pa ga tudi medijsko ustolii kot "zgodovinsko" dejanje. Seveda, lahko ga tudi
medijsko zmanipulira. Nerodno je le, da je vojaki dokument priel tudi v ustako Hrvako
Domovino (Priloga4). Zaetne tri dokumente sem predal Arhivu RS (Priloga5). Resnica vedno
pride na dan! Tudi ez deset let. V nadaljevanju predstavljam takno lankopisno prizadevanje
2. 6. 3. Objavljeni in neobjavljeni lanki in zapisi od 1988 do 1998
PODATKI IZ AVTOBUSA T. 22
Odgovor na pripis urednitva "Nevarni gverilski nasveti" 76
Na naslovni strani napisi:
Janez Jana: NERESNICA O MOJI PLAI
Marijan Kranjc: PODATKI IZ AVTOBUSA T. 22
75
76

Ssno, Politika uprava, Informacija u vezi sudjenja Bortneru, Jani, Zavrlu i Tasiu, Beograd, 1988
Nedeljski dnevnik, 11. septembra 1988

101

Priakoval sem, spotovani tovari urednik, da se boste ob nedolni ali, kako Vas bo tov. Kuan
potegnil za uhelj, malce nasmejali, ali pa se celo izgovorili, da ste bili na dopustu. Vi pa ste
potegnili z J. J! Zares nenavadno! Va protiudarec sem seveda dojel.
al pa, tovari urednik, vai pronji, da se poklicno legitimiram, ne morem ugoditi iz preprostega
razloga, ker kaj takega doslej e niste zahtevali od nobenega bralca Nedeljskega dnevnika.
Mislim celo, da je vaa pronja prav nenavadna zaradi tega, ker zelo dobro veste, kdo in kaj sem,
saj imate v urednitvu moj naslov, vse ostalo pa ste lahko izvedeli pri sosedih.
Preprian sem, da bralce v Nedeljskem dnevniku ni prav ni motilo, e podpisu nisem dodal dvehtreh titul in funkcij.
Torej, navedeni lanek sem napisal kot navaden dravljan SR Slovenije, in seveda SFRJ. Ko pa
bom kaj (kdaj) pisal v imenu svoje delovne organizacije, organa ali ustanove, se bom tudi
poklicno predstavil (e nekaj asa me ne bodo upokojili).
To, da razpolagam s podatki o osebnih dohodkih J. J., ki javnosti (vsaj v Ljubljani in Grosupljem)
niso znani, pa verjetno ne bo dralo. Vrabci e ivkajo o tem, zato me udi, kako da vai
iznajdljivi reporterji tega e niso sliali, razen e seveda niso hoteli sliati. Ker me pa pozivate,
da povem, KAKO IN KJE sem izvedel, da je J. J. (seveda pred aretacijo) imel 320 starih
milijonov plae (skupnega osebnega dohodka, brez tiste vae pripombe o neskladnosti vloenega
dela in dohodka), vam lahko zaupam, da tega nisem prebral v nobenem javno objavljenem
uradnem niti sodnem dokumentu, pa pa sem to zvedel 9. junija t. l. na autobusu t. 22 v
Ljubljani. Namre, dve mlaji tovariici, verjetno zaposleni v kakni banki ali celo slubi
drubene kontrole, sta precej glasno komentirali mesene prihodke J. J. nateli sta skupno 320
starih milijonov. Nevljudno sem se vmeal v njun pogovor, e da toliko nima niti generalni
direktor Smelt-a. Grdo sta me pogledali, mlaja pa je dejala docela odkritosrno, naj si pridem
pogledat iro raun J. J. Seveda, tega nisem storil, ker vem, da taknega podatka nobena banka ne
bi izdala.
Zato sem v lanku tudi napisal, da je imel BAJE 320 STARIH MILIJONOV PLAE ... Seveda,
J. J. nikakor ne zavidam, e je toliko zasluil, saj je fant, poleg solidne plae v Mikro-Adi
verjetno prejel tudi lepe honorarke, ker je precej pisal o podruabljanju splonega ljudskega
odpora in drubeni samozaiti in podobnih temah. Hotel sem J. J. samo primerjati z vsemi
tistimi (Mikuli, Kuan in drugi), ki so pod pritiskom javnosti morali javno povedati, koliko kaj
zasluijo na mesec, pa e svojih bedev nimajo!
Ne nazadnje, J. J. v nobenem pogledu ne sodi ob bok TITU in LENINU!
Tovari urednik, ker se tudi sam strinjam, da ne kae pobirati govoric z ulice (ali iz zapora, kakor
je to storil J. J. o nekem tuberkuloznem vojaku, da MLADINE sploh ne omenjam), vam
predlagam nekaj novinarskih akcij in tem:

102

l. Tri neodvisne institucije: Unz, inspekcijske slube in Bavar-etinev odbor naj raziejo
uspenost in zakonitost poslovanja Mikro-Ade (tevilo zaposlenih, meseni osebni dohodki,
tevilo avtomobilov in vse ostale ekonomske kategorije).
2. Javno pozovite J. J. naj s fotokopijo iro rauna dokae, da pred aretacijo ni imel vejega
mesenega prihodka kot 320 starih milijonov; e mu je to nerodno narediti, pa zaprosite doloeno
davno slubo.
3. Zaprosite Bavarjev odbor naj objavi, koliko denarja je podelil naim trem herojem z Roke (J.
J. se je temu deleu odpovedal, kar je docela razumljivo, saj ima solidno plao, stanovanje v
Ljubljani, hio v Grosuplju, pa e tri avtomobile eden je sicer slubeni), da bodo nai Slovenci
vedeli, za kakne revee zbirajo denar. Mislim, da je to poteno, pa eprav so samo kopirali
strogo zaupen vojaki dokument in ga prav ni prebirali.
4. Priporoite Bavar-etinevemu odboru, naj e enkrat v kaknem javnem sporoilo pove, kako
je naim trem herojem uspelo priti do Kuanovega stenograma in drugih dokumentov, Bavconov
odbor pa naj osvetli, ali partijski dokumenti lahko imajo kakno oznako zaupnosti.
5. Raziite, kako so si "mladinci" MLADINE izmislili krilatico o vojakem udaru v Sloveniji, ko
pa je vsakemu norcu jasno, da se general Vinji potem ne bi pogovarajal z Ertlom, Kuanom in
Dolancem!
6. Kdo in kdaj je spolitiziral vojako-sodni proces proti etverici?
7. Kdaj bo ljubljanski toilec (seveda civilni) vloil tobo zaradi kraje partijskega dokumenta?
8. Vpraajte ob kavici tovaria Stanovnika, zakaj je oznail edinega slovenskega generala v
ljubljanskem armadnem obmoju za lanjivca, ko pa smo sliali in brali, da se general Tominc ni
prav ni zlagal? Je bilo vmes kaj drugega?
9. Mimogrede, od kdaj in zakaj republiki skretar za ljudsko obrambo (samo v Sloveniji) ni
general, ko pa pravimo, da imamo Slovenci premalo astnikov in generalov?
10. Koliko sinov slovenskih funkcionarjev, obinskih in republikih, je sluilo JLA na Kosovu po
letu 1981. poimensko seveda. Podatke lahko baje dobite na Rslo, stavim pa, da ne boste nali
nobenega, ker tja gredo pa sinovi delavcev in kmetov!
Dovolj bodi domaih nalog, ki zanimajo predvsem nelane Bavarjevega odbora.
Pripomba: V isti tevilki je Nedeljski dnevnik takoj za mojim prispevkom objavil lanek Janeza
Jane pod naslovom Kranjeve neresnice o moji plai, 77 v katerem me legitimira kot
"...polkovnika JLA, bivega naelnika Kog-a (protiobveevalne slube v okviru varnostnih
organov) v Ljubljanskem armadnem obmoju in pomonika komandanta ljubljanskega
armadnega obmoja za zaledje."
Ker je v tej moji "predstavitvi" lo za dve oitni napaki (nikdar nisem bil naelnik Kog-a niti
pomonik komandanta ljubljanskega armadnega obmoja za zaledje), se mi je zdelo zares udno,
da bi se Jana lahko namerno zmotil. Resnico mi je kasneje razkril Roman Leljak in povedal kako
ga je Jana spraeval za moj status, pa mu je Leljak povedal samo "delno" resnico, kajti dejansko
sem bil v obdobju 19841987 naelnik varnostnega oddelka 9. armade, v asu pisanja lanka pa

77

Seveda si podatka nisem mogel izmisliti zgodovinarji in raziskovalci ga bodo nali v arhivu Sdv Slovnije pod
ifro Kaplar, verjetno v Beogradu (Dodano 2008)

103

na generalskem poloaju kot naelnik uno-operativnega oddelka 9. armade, obenem tudi

namestnik naelnika taba te armade!
Zaradi burnih reakcij vodstvenih struktur SR Slovenije, po nasvetu naelnika varnostne uprave
zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, generalpodpolkovnika Ilije Cerania, pokojnega
prijatelja, naj ne bi preve zaostroval polemike, sem urednitvu Nedeljskemu dnevniku poslal
naslednji odgovor:
E ENKRAT (IN ZADNJI) O "NEVARNIH GVERILSKIH NASVETIH" 78
Tovari urednik, elim Vam sporoiti (in tudi cenjenim bralcem Nedeljskega dnevnika), da na
zmerjaki in provokativni lanek J. J. ne bom odgovarjal, toda prosim, da mi (v pripisu) tega
"najbolj glasnega in razgrajakega" dopustnikega (in e vedno osebnega) razmiljanja,
odgovorite na naslednja vpraanja:
1. Kako je J. J. v Vaem urednitvu priel do mojega naslova, da bi na podlagi tega lahko izpeljal
pravcato akcijo "poklicnega legitimiranja" (malce maevalno, seveda, kar docela razumem)?
2. Kdo so lani Bavarjevega odbora v Vaem urednitvu (e je kdo, seveda), ker bi bilo poteno,
da Vai bralci to vedo (vsi ne prebirajo Mladine)?
3. Ker je oitno, da J. J. ni lo za "neresnico" o njegovi plai oziroma za tisto "nekajkrat manjo
plao" (od 320 starih milijonov), temve, da bi natrosil e nekaj neresnic in lai o JLA, Vas,
tovari urednik, javno spraujem, zakaj J. J. v pripisu njegovega lanka niste opozorili, da
njegovo pisanje predstavlja kaznivo dejanje po lenu 107 kazenskega zakonika SR Slovenije, in
sicer v ve tokah:
a/ Res sem sicer polkovnik JLA in tudi dolgo sem delal v varnostni slubi oboroenih sil SFRJ
(ne sicer tipa Dzerinskega, efa ruske eke (Derdjinskega, kot navaja J. J., ni poznan!), ampak v
Titovi (na kar sem zelo ponosen!), toda zaenkrat e nisem "pomonik komandanta ljubljanskega
armadnega obmoja za zaledje (oitno ima J. J. slabe informatorje), zato ste ga dolni vpraati,
KAKO, KDAJ in KJE je vse to zvedel, saj gre za eklatanten primer zavestnega irenja neresnice,
zavajanja javnosti in kompromitiranje poveljstva ljubljanskega armadnega obmoja!
b/ Moj odgovor Tarasu Kermauneru pa ni imel namena, da se "s pomojo lai in polresnic"
ornim naega priznanega publicista (vsa kurziva je njegova), povedal sem samo (in mnogi bralci
Nedeljskega dnevnika so mi estitali), da so njegovi gverilski nasveti nevarni za dananjo rabo v
Sloveniji (in brez primerjave s Kosovom). Spraujem Vas, zakaj se urednitvo ni npr. distanciralo
od lanka Tarasa Kermaunerja "Solze radosti bi mogle postati solze obupa", ko ste pa moj
ugovor v pripisu zreducirali samo na plao J. J. in na moje poklicno legitimiranje?!
c/ Na aljiva podtikanja J. J., kako sem "...zagotovo preprian, da ne ivimo v pravni dravi"
sicer ne bom grozil s sodiem, saj sem sam predlagal, da se prihodki J. J. (pred aretacijo) javno
raziejo (320 ali 500 starih milijonov), pa upam, da se bo urednitvo tega (in drugih predlaganih
akcij) hrabro lotilo, ali ne !?
d/ Ker je seveda nesramna la J. J., da "obstajajo neizpodbitni dokazi", temeljei na "povsem
utemeljenem sklepanju", da sem glede plae J. J. radovedno razgledoval sodne in druge spise (in

78

Nedeljski dnevnik, septembra l988

104

tako tudi drugi, niji po inu), Vam predlagam dodatno akcijo da to javno raziete na
vojakem sodiu v Ljubljani, saj vsakega takega radovednea takoj zapiejo.
e/ Seveda, glede trditve J. J., da je bil sodni proces proti etverici "montiran" ( s strani JLA?), bi
Vam hudomuno priproil raziskavo e v kakni drugi smeri, posebej e, ker bralci Nedeljskega
dnevnika verjetno niso imeli prilonosti prebrati "zanimiva" razmiljanja tovaria Mitje Ribiia
v Teleksu, saj tudi druge bantustanske obveevalne slube niso od muh!
f/ In konno glavno vpraanje, zakaj se niste distancirali od trditve J. J., da "...posamezniki v
vodstvu JLA to ljudstvo (slovensko?) obtoujejo kontrarevolucije?" Preprian sem, da ste to bili
dolni storiti, posebej e, ker ste dobro vedeli za oceno vojakega sveta zveznega sekretarja za
ljudsko obrambo, da gre samo za napade na JLA v posameznih sredstvih obveanja, posebej e v
SR Sloveniji, da ti napadi po vsebini in nainu sporoanja predstavljajo del pravcate posebne
vojne, da njihovi kreatorji niso redakcije posameznih revij in asopisov, temve so samo
izvrevalci. In konno, ker so ti lanki o JLA sestavni del napadov na SFRJ (Tita, revolucijo in
socializem), imajo seveda KONTRAREVOLUCIONAREN ZNAAJ. Ciljev in vsebine ne bom
navajal, ker je dovolj, da si bralci Nedeljskega dnevnika preberejo Mladino, Novo revijo,
Katedro in kaj podobnega.
Spotovani tovari urednik, dovolj bi celo bilo, da bi samo citirali besede admirala Broveta, sicer
Slovenca, ko je slovenskemu delegatu umelju takole povedal: "Zares je cinino, da nekdo od
nas (v JLA) napada slovenski narod za kontrarevolucionarne cilje. Ta kvalifikacija gre
konkretnim nosilcem subverzivnega delovanja, ti pa so dobro znani slovenskemu narodu in
vodstvu ..."
Bo e dralo, da tisto, kar nekateri poenjajo v imenu demokracije, pa eprav samo "zbirajo"
vojako-partijske dokumente, zares kodi procesu resnine demokratizacije nae drube, prenovi
zveze komunistov, podrubljanju zasnove splonega ljudskega odpora in drubene samozaite,
izhodu iz drubeno-ekonomskih zagat in podobno. kodijo tudi tistemu, za kar je tovari
Stanovnik nedavno dejal, da nam mora biti sveto zastava, himna in vojska, ampak je tudi res, da
oboroene sile SFRJ niso nikdar odklanjale dobronamerne in konstruktivne kritike.
Naj za konec dodam e tole: obani spraujejo, zakaj se pripadniki JLA, posebej e Slovenci, ne
oglasimo v javnosti. Poleg podpolkovnika Terzia (verjetno nepriljubljenega zaradi ""), sem to
zdaj v Nedeljskem dnevniku storil kot edini Slovenec (malo nas je e?), pa eprav J. J.
vehementno trdi, da smo "najbolj glasni in razgrajaki"!
Torej, gverilski nasveti se e uresniujejo! Zanima me, kako bo tokrat na navedene neresnice J.
J. reagiral Bavarjev odbor?
e vedno navaden oban ...

105

SPECIALNI KADRI KATEDRE ZA OBRAMBOSLOVJE NA FSPN 79

lanek je napisal neki D. M., oitno iz omenjene fakultete, le da ni imel poguma, da bi se tudi
podpisal. Predstavil je vse tri moje lanke v Nedeljskem dnevniku in nazadnje obelodanil e sklep
odbora za kadrovska vpraanja Fakultete za sociologijo, politine vede in novinarstvo z dne 15.
septembra 1988., na podlagi pronje Mirana (verjetno Marijana) Kranjca, polkovnika JLA, za
izvolitev na mesto visokoolskega uitelja predmeta Temelji vodenja in poveljevanja, torej
izrednega profesorja strategije, za kar je jamila strokovna komisija, ki so jo sestavljali prof. dr.
Tomo Koroec, prof. dr. Anton Bebler in generalmajor Milovan Zorc!
Urednitvo Mladine je lanku pripisalo naslednji komentar: "Glede na to, da katedra za
obramboslovje pripravlja reformo predmeta splonega ljudskega odpora in drubene samozaite
na univerzi in eli vzgojiti lasten interdisciplinarno izobraen kader, jim ob profesorjih s takno
etino in moralno dro, kot je polkovnik Marijan Kranjc, elimo obilo uspeha!"
Takoj po izidu tega lanka, ki sem ga razumel kot posredni napad glavnega in odgovornega
urednika Mladine, me je obiskal prof. dr. Ernest Petri, dekan Fspn, in se ustno opraviil za
neljubo "curljanje" podatkov. Vedel sem, da je lo za reakcijo na uvodno in predstavitveno
predavanje o strategiji Nata proti Jugoslaviji, kakor tudi na skupni pogovor s prof. dr. Antonom
Beblerjem, ko sem predstavil neke svoje poglede okrog procesa proti etverici.
V naslednji tevilki Mladine se je oglasil prof. dr. Ernest Petri, dekan Fspn, in v PP 007
ODMEVI pod naslovom Profesor Marjan Kranjc obsodil navedbe anonimnea D. M. "kot
neresnine" in zagotovil, da bo postopek izvolitve potekal "korektno in po zakonu". Dr. Petri je
zlasti izpostavil "neprijetno razsenost", namre, e se za D. M. "skriva kak lan Odbora za
kadrovska vpraanja Fspn", da je dejansko o doloeni zadevi "nepooblaeno zlorabil strokovno
poroilo, ki je bilo pisano in podpisano le za Odbor za kadrovska vpraanja, ne pa za objavo v
javnosti". Napovedal je vse potrebne ukrepe, tudi disciplinske. Na koncu je e dodal naslednje:
"Urednitvo Mladine je cinino izrazilo Katedri za obramboslovje, ki je del nae fakultete, "obilo
uspeha". Sam elim Mladini brez cinizma obilo uspehov pri prizadevanjih za razvoj kritinega
novinarstva in demokratizacije nae drube." In dodal: "...si vam dovoljujem sporoiti, da zapisi
a la M. D. al ne vodijo k demokraciji. Spominjajo na neke ase, za katere si, preprian sem, vsi
skupaj elimo, da se ne bi nikoli vrnili!"
Ko sem decembra 1989 v daljnji Bitolj prejel od prof. dr. Antona Grizolda, novega dekana Fspn,
vljudnostno estitko ob napredovanju v in generalmajorja, sem ga v zahvali poprosil, naj tudi
formalno prekine postopek za mojo izvolitev za izrednega profesorja strategije na obramboslovni
fakulteti!
No, Mladina mi je v ZLOPAMTILU Vlade Miheljaka dne 7. oktobra 1988. "zadala" e zadnji
udarec! Na nekem astnikem zboru naj bi "... javno izrazil, da ga je sram, ker je Slovenec",
seveda brez navedbe razlogov in okoliin (celo trikrat javno ponovil, da me je sram ker sem
79

Mladina, 23. septembra 1988

106

oficir JLA in Slovenec, ko je del demonstrantov po znanem kulturnem mitingu, hrupno

demonstriral pred poveljstvom 9. armade), pa zatem cinino zakljuuje, da "... ima obratno vsak
narod tudi pravico, da se sramuje in odree katerega od svojih pripadnikov."
DOPOLNJENO SPOROILO ODBORA 80
Ljubljana, 18. oktobra 1988 V zadnjem mesecu je Odbor za varstvo lovekovih pravic dobil
nova prievanja o verjetnem ozadju ljubljanskega procesa, zato je z novostmi dopolnil svoje 52.
sporoilo javnosti. Navajam samo dele, ki direktno bremenijo mene osebno, seveda s
komentarjem.
- "Tako je Odbor med drugimi izvedel, da je vojaka varnostna sluba e v zaetku leta 1983
zaela intenzivno spremljati delo Zsms, tudi prek novaenja "sodelavcev", ki so bili lani raznih
organov Zsms."
Seveda se vsaka varnostna sluba na svetu "zgane", ko nekdo od zunaj zane ogroati njene
interese oziroma varovane ljudi, enote in objekte. e so posamezniki ali pa celo organi Zsms e
1983 zaeli z napadi na JLA, potem bo kar dralo, da je varnostna sluba JLA zaela s
protiakcijo. Ker pa so predpisi in navodila omejevali direkten poseg v civilno sfero, smo seveda
pomo poiskali od Sdv Slovenije, s katero smo e do tedaj uteeno sodelovali.
Ko sem 1984 postal naelnik varnostnega oddelka 9.armade, je po moji oceni grozila JLA
najveja nevarnost ne od t i. "napadov na JLA" v sredstvih informiranja, temve in predvsem od
ideje pacifikacije oziroma mirovnikega gibanja, ki ga je vodil Marko Hren!81 In ne bom povedal
ni novega, da sem veliko asa porabil za zbiranje in tudij korenin in vseh drugih aspektov tega
gibanja. Seveda sem kaj kmalu ugotovil, da ne gre za samoniklo gibanje in pojav, temve za
verjetno povezano akcijo iz tujine, ki bi lahko imela zelo negativne posledice na regrutiranje in
mobilizacijski sistem JLA! Zato sem kot naelnik varnostnega oddelka 9. armade naslovil na Sdv
Slovenije zahtevek za operativno kontrolo oziroma za preverjanje navedenih indicev!
Ker so praktino vsi funkcionarji, pa ne samo iz Zsms, li skozi nae enote in ole rezervnih
oficirjev, je seveda z mnogimi od njih prilo tudi do neformalnih stikov, ki so vasih prerasli v
"prijateljske zveze". Te zveze pa seveda niso bile prepovedane, saj je vsak operativni delavec
veljal toliko, kolikor je imel kvalitetnih poroil, informacij in analiz, ne pa po tevilu in kvaliteti
svojih prijateljskih zvez in sodelavcev! Vsi moji sodelavci so npr. vedeli, da imam okrog 180
taknih prijateljskih zvez, tudi tiste v tujini! Seveda, nekaj povsem drugega so bili registrirani
tajni sodelavci. Taknih pa varnostni oddelek 9. armade v Zsms seveda ni imel, ker bi to pomenilo
protizakonito delovanje in poseganje v civilno sfero, ki je bila pod ingerenco Sdv!

80

Delo, 19. oktobra 1988

Ssno, Politika uprava, Informacija o aktivnostima "mirovnog pokreta" i incijativi za civilnu slubu, Beograd,
1986

81

107

- "Leta 1986 so varnostni organi JLA dobili ukaz, da se na obmoju Slovenije prine akcija
Mladost, v okviru katere so dobili varnostni organi JLA posebna pooblastila za delo tudi izven
enot in ustanov JLA; ukaz je podpisal sekretar za ljudsko obrambo admiral Mamula. Ukaz za
operativno akcijo je bil izdan z obrazloitvijo, da so se v Zsms vrinile tuje obveevalne slube".
Gre za navadno izmiljotino, ki jo je Odboru verjetno posredoval Leljak, sode vsaj po poznejih
podobnih navedbah v pamfletu Sam proti njim! Prvi, ni lo za nobeno operativno, e manj pa
zvezno akcijo Mladost, ki bi jo podpisoval admiral Mamula! Res je samo to, da je v asu
izvajanja Titove tafete obstojala zvezna preventivno-zaitna akcija Mladost, ki jo je podpisoval
samo zvezni sekretar za notranje zadeve (takrat general Petar Graanin), ki smo se ji v JLA samo
pridruili.
Dejansko pa je lo za naslednje: ko sem 1984 postal naelnik varnostnega oddelka 9. armade, je
eden od operativcev postavil splono vpraanje, kako klasificirati razna poroila z mladinsko
tematiko (ker ni bilo zajeto v "klasifikatorju"), pa sem takoj ustno izdal navodilo, naj napiejo
oznako ifro Mladost, da jih bo lahko analitika poiljala naprej (seveda Sdv Slovenije)! Torej je
lo za navadno ustmeno navodilo o ifri fascikla, kar je seveda Leljak moral vedeti. Odbor pa je
to manipulativno napihnil v zvezno akcijo! Navedbe o akciji Mladost sem e nekajkrat zanikal,
pa ni ni pomagalo, e nekdanji lani Odbora tega enostavno noejo sprejeti. Seveda jih
razumem: potem se podrejo tudi vsi drugi konstrukti!
- "Prilo je do vsebinskega premika delovanja protiobveevalne dejavnosti v politino
obveevalno slubo." lo je za e izrabljeno frazo, ki smo jo posluali iz krogov slovenske
politine emigracije in politine agenture v domaih logih! Namre, resnica je bila nekaj povsem
drugega: okrog leta 1986/87 smo se vse bolj podajali v t. i. ofenzivno protiobveevalno
dejavnost, kar pomeni, da smo lahko tudi samostojno iskali povezave v tujini! Da je bila takna
orijentacija takrat pravilna, nam najbolj prepriljivo potrjujejo raziskave nemkega novinarja, da
so zahodnonemki obveevalci vzdrevali "tesne stike" s pomembnimi posamezniki v Sloveniji,
tudi na varnostnem in informativnem podroju! Takne orientacije pa se kot profesionalec ne
sramujem! S tem smo samo pomagali slovenski Sdv pri odkrivanju tuje obveevalne agenture!
In to je zasluga Kos JLA v tem delu slovenske zgodovine! Naj se raje sramujejo tisti, ki so za
obljubljene stolke in judeeve groe sodelovali s tujimi obveevalci, pa eprav proti "svoji"
armadi! Vse to pie v tujih arhivih in vse bo to neko prilo na dan ...
- "Varnostni organi JLA so prislukovali eljku Ciglerju ... in Borutu ukljetu ..."
Omenjeno la sem e vekrat javno zanikal. Res je samo, da sta omenjena vojaka pridno
pomagala organom moralno-politine vzgoje pri raznih strokovnih opravilih. Ob neki prilonosti
sem se pri polkovniku Tomislavu Ljubiu, naelniku oddelka za Mpv, sreal z vojakom in
mladinskim funkcionarjem Borutom ukljetom, ki mi je podaril neko svojo tudijo o problemih
jugoslovanske mladine, s svojim podpisom!
- "V zaetku leta 1987. je bil sprejet nov Pravilnik ... Bistvena novost pravilnika je v tem, da daje
monost varnostnim organom JLA ... delovanja ...izven JLA ..."

108

Gre za nesramno la! Seveda ni lo za samostojno delovanje, temve samo za spremljanje tega
delovanja po privolitvi Sdv! Konkretno: ker proti civilistoma J. J. in M. H. varnostna sluba JLA
zakonsko ni mogla neposredno izvajati protiobveevalnih ukrepov, je zahtevala od Sdv
Slovenije operativno obdelavo, v kateri pa je varnostna sluba JLA imela samo pasivno vlogo in
t. i. "pomoni dosje" (vidno tudi iz Priloge1).
- "V ZSMJ pa poteka kandidacijski postopek za predsednika mladinske organizacije Jugoslavije.
Po kljuu je na vrsti Slovenija. Kandidatoma za to funkcijo iz Slovenije Borutu ukljetu in eljku
Ciglerju, ki sluita vojaki rok, oitajo nekatera nesprejemljiva stalia, med drugim jima
podtikajo tudi sodelovanje s tujimi obveevalnimi slubami."
Zanimivo, kajne? Jaz, naelnik varnostnega oddelka 9.armade, v kateri sluita omenjena dva
vojaka, kandidata za predsednika Zsm, ne vem prav ni o njunem "sodelovanju" s tujimi
obveevalnimi slubami! Prvo, kar bi storil, bi verjetno bilo, da bi ju urno nagnal iz politinega
odseka 9. armade, kjer sta vestno pripravljala razne strokovne materiale. Pa ni nisem vedel o
nekaknem sumu sodelovanja s tujimi obveevalnimi slubami. Torej, debela la!
- "V Sarajevu pa je bilo sklicano posvetovanje varnostnih organov JLA. Bogatajev primer je bil
izpostavljen kot vzorna metoda za delo varnostnih organov v okviru operacije Mladost.
Ker sem e dovolj jasno povedal, da ni bilo prav nobene operacije Mladost, so seveda takne in
podobne konstrukcije eklatanten primer medijske in drugane manipulacije proti varnostni slubi
JLA! In to si je privoil celo Odbor za zaito lovekovih pravic!
- "Dvajsetega maja je v Ljubljano prispela veja skupina oficirjev varnostne uprave Generaltaba
JLA iz Beograda, vodil jo je polkovnik Novakovi".
Navadna bedarija! Prispel je samo polkovnik Pero Novakovi, pravni referent v varnostni upravi
zveznega sekretariata za ljudsko obrambo (ne pa generaltaba JLA), ki je skupaj z organi Sdv
Slovenije ocenjeval pravne vidike zaetka eventuelnega kazenskega pregona proti etverici. Zato
je prav butasto, da ga Odbor na koncu svojega "genialnega" poroila postavi celo na prvo mesto!
Ubogi prijatelj Pero, bil si celo republiki sovranik tevilka 1, pa eprav si bil samo navaden
pravni referent!
- In cvetka na koncu: "Obstaja utemeljen sum, da so najaktivnejo operativno vlogo v okviru
politino-obveevalne akcije Mladost odigrali naslednji pripadniki Varnostne slube JLA:
polkovnik Novakovi, polkovnik Marijan Kranjc, podpolkovnik ..."
Priznam, najprej mi je postalo malce vroe obtoba je bila kar huda! Vedel sem, da ima Odbor
tudi svojega pravnega izvedenca! Zato sem najprej pomislil na tobo in poklical odvetnika.
Svetoval mi je naj e enkrat preberem in premislim, potem pa je pomenljivo dodal: zgodovina se
ponavlja! Potem sem e vekrat prebral, kar je bilo napisano. Doumel sem, da ne gre samo za
sporoilo Odbora! Zato sem se samo nasmehnil, saj sem takoj vedel, kdo stoji zadaj! Torej, ni
lo samo za navadno medijsko manipulacijo. Konno, v tistem asu nisem ve bil pripadnik
varnostne slube JLA bil sem e na generalskem poloaju kot naelnik uno-operativnega
oddelka 9. armade. Nisem vodil nobene politino-obveevalne akcije ali operacije Mladost, le v

109

analitiki varnostnega oddelka 9. armade sem pred leti povsem sluajno uvedel fascikel s ifro
Mladost. In seveda, bil sem edini, ki si javno ni dovolil nobenih manipulacij, gverilskih nasvetov
in predvsem neresnice! Pa e Maku sem pred tem odbil poslunost! In "kazen" je seveda prila.
V obliki javnega lina! Vedel sem, da bo boj dolg. In bil sem preprian da bo na koncu vendarle
zmagala resnica!
PISMO BRALCEM MLADINE

82

Tovari urednik, upam, da boste objavili to pismo. Namenjeno je bralcem Mladine, predvsem
tistim iz stareje generacije, ki me poznajo kot dopisnika takratne Mladine (19511954) in
mladinskega funkcionarja.
Sedanji uredniki, podpisani in anonimni lankopisci so se me prav grdo lotili v nekaj zadnjih
tevilkah Mladine, pa eprav si takne popularnosti sploh nisem zasluil.
Kaj je bil vzrok? Nekje v septembru sem v Nedeljskem dnevniku odgovoril Tarasu Karmaunerju s
lankom Nevarni gverilski nasveti Slovencem in slovenstvu, kjer sem mimogrede ovrknil tudi
urednika Mladine Roberta Botterija in J. J.
Reakcije so bile silovite! Precej nizke udarce so mi zaeli vraati kar po vrsti uredniki
Nedeljskega in Mladine, predvsem pa novoangairani Bavarjevi sodelavci! Njihova skupna
deviza: lai in neresnice! Vse to me je precej zabavalo (e vedno se smehljam), pa sem se vseeno
odloil za tole pismo, ker bi rad bralcem Mladine povedal, kaknih metod se posluujejo sedanji
uredniki in lankopisci Mladine.
Tovari prof. dr. Petri Ernest je nedavno tega dovolj jasno povedal, kako je anonimni N. B. na
dokaj kriminalni nain priel do podatkov o "specialnih kadrih". Ni pa imel toliko hrabrosti, da bi
se vsaj podpisal, da bi se mu "zahvalil" za nekatere moje poprejnje "usluge" v dolgi in zelo
neprijetni zgodbi! Torej sem ga prepoznal! Pravim takole: vse bo prilo na dan ob svojem asu,
zato sem tudi svetoval prof. dr. Petriu, naj opusti nartovani disciplinski postopek.
Tiste notice v Zlopamtilu ne bom komentiral. Dokaj nenavadno pa je, da Mladina povzema
"kandale" iz Nedeljskega dnevnika! Gre za polresnico, ko ste napisali kako me je bilo "sram, da
sem Slovenec!" Resnica je takale: trikrat sem javno izjavil, da me je bilo "sram ne samo kot
Slovenca, temve tudi kot oficirja JLA". In trikrat sem tudi povedal zakaj, Mladina pa si tega ni
upala povedati! Zato ponavljam: ko se je po konanem in e znanem kulturnem mitingu okrog
150 do 200 mlajih "kulturnikov", precej jih je bilo tudi "pod gasom" (zaradi slovenske koraje),
zbralo in gromoglasno demonstriralo pred vojanico oziroma poveljstvom ljubljanskega
armadnega obmoja na Metelkovi, sem po slubeni dolnosti in v odsotnosti poveljnika armade
(pa tudi, ker smo taken "obisk" priakovali!), stopil pred straarje in jim dal navodilo, da ne
smejo uporabiti oroja, ker je pred nami e bila razporejena posebna enota milinikov v
pripravljenosti, da razene demonstrante.
82

Decembra 1988, ni bilo odposlano

110

Slika je bila zares alostna! Mnogi fotoreporterji so vneto kljocali, pa vendar kasneje nisem
mogel zaslediti nobene javno objavljene fotografije! Mladi in hrupni demonstranti proti mladim
slovenskim milinikom s eladami in dolgimi palicami in proti neslovenskim vojakom
straarjem, oboroenimi z avtomatskimi pukami in bajoneti. Prizor je bil grozljiv! Zaradi
morebitnega incidenta (kjer bi bila JLA zelo verjetno proglaena za krivca!), sem slubenemu
videooperaterju dal nalogo, naj posname celoten potek teh demonstracij! Naslednji dan smo
posnetek poslali republikemu vodstvu. Mnoge pa je bolj zanimalo, kdo je dal nalog za to
snemanje, kot pa kaj je bilo vse posneto! Armadno vodstvo iz naelnih razlogov ni hotelo objaviti
tega posnetka, ker je bilo oevidno, da so bili mladi in okajeni demonstranti zavedeni in privedeni
(in odvedeni!) pred vojanico, organizatorji pa so se skrivali izza njih! Tistih pet minut me je bilo
prvi v ivljenju sram, da sem Slovenec in astnik JLA! Tega pa si Mladina ni upala objaviti
celotne resnice, namre!
Vse tisto, kar Miran Lesjak "vlee" iz mojega bivega varovanca Romana Leljaka, je skoraj v
celoti privleeno za lase! Res je tudi, da je v vsakem itu nekaj plevela! Pazljivi bralci Mladine so
verjetno e prej ugotovili, da je bilo Leljaku tudi nekaj dokazanega; da je e prej poznal Davida
Tasia (celo v zaporu sta kontaktirala!), meni pa je povedal, da je za prvi lanek v Mladini dobil
36 starih milijonov dinarjev, da ga je Bavar kar dobro "strokovno" obdeloval, pa da so ga
nazadnje pripeljali celo do pisarne tovaria predsednika Stanovnika! Baje so mu tudi dali indeks
Fspn. Zahtevali so tudi, da napie nekakne spomine. Zato me je Leljak celo prosil za dovoljenje,
e me sme omeniti kot svojega nekdanjega naelnika. Seveda sem mu dovolil, saj nisem imel
niesar skrivati.
Nikakrne tajne akcije Mladost nismo vodili (razen tiste zvezne skupaj z Rsnz, navadno samo
meseca maja!), mladinsko vodstvo pa sploh ni bilo "prestreljeno" s strani organov vojake
varnosti! Ni bilo nobene potrebe, saj smo lahko kontaktirali po normalni poti. Vpraajte vse
predsednike po vrsti, kot zadnjega pa Toneta Anderlia (za kolja ne vem).
Nenazadnje, Leljak je bil premeen iz Postojne v Maribor na podlagi lastne pronje, da bi se
reil nadlegovanja svoje izvenzakonske druice, ne pa zato, ker sem ga hotel "vriniti" v Katedro!
Res je samo to, da sem mu decidirano rekel naj ne rine v Katedro, temve se naj posveti delu v
enoti. Kot bivi mariborski dijak sem imel irok krog znancev, tudi okrog Katedre!
In konno, bivi vodnik Leljak po rodu sploh ni Slovenec (kar so mi povedali njegovi stari!), le
e dolgo ivijo v Sloveniji, otroci so tukaj konali slovenske ole in se poenili. Leljakova mati
me je s solzami v oeh prosila, naj e tokrat pomagam njenemu sinu! Pa naj reem tistim
novinarjem iz Mladine in lanom Bavarjevega odbora, naj njenega sina pustijo na miru, mi je
naroila!
Matere ne laejo! To vsi vemo ...Tudi Leljakova ni lagala! Zato v Mladini raje objavite njeno
verzijo zgodbe, namesto da blatite tistega, ki je tej materi hotel samo pomagati.

111

PREDLOG ODGOVOROV ZA NOVOLETNI RADIJSKI INTERVJU GENERALA

VINJIA 83
Novinar Rtv Slovenije Stane krabar je v drugi polovici decembra 1988 prinesel poveljniku 9.
armade generalpodpolkovniku Svetozarju Vinjiu 19 vpraanj za novoletni radijski intervju.
General Vinji je vpraanja poslal meni kot naelniku uno-operativnega oddelka in prosil, da
samo skiciram odgovore, po moji zamisli tudi v slovenini. Kako je kasneje general Vinji
odgovarjal, navadno je improviziral, zaradi obilice dela nisem spremljal. Navajam samo
najzanimiveje poudarke:
1) Sodelovanje s subjekti splonega ljudskega odpora in drubene samozaite v Sloveniji
ocenjujem kot izredno pozitivno. Armada je poleg e tradicionalno dobrih odnosov v toku
vadbenih aktivnosti, portnih in kulturnih manifestacij tudi v letu 1988 nudila maksimalno pomo
pri izgradnji raznih objektov irom Slovenije, posebno tam, kjer je bilo najteje. Tako smo
izgradili 37 km makadamskih cest, izkopali 26 km kanalov za vodovod in podobno.
2) Modernizacija oboroenih sil je veliki napor, toda ne samo za nao dravo. Temu razvoju
moramo pa slediti, ker bi bil vsak zaostanek, posebej tehnoloki, zelo rizien. Ozrite se po
Evropi e nobena drava ni zmanjala svojih konvencionalnih sil, niti se niso odpovedali
proizvodnji moderne vojake tehnike. Medblokovski dogovor obeh supersil o zmanjanju tevila
raket z nuklearnimi konicami, eprav zelo pomemben zaetni korak, vseeno predstavlja samo 4
odstotke celotnega jedrskega potenciala.
3) Da se oboroene sile SFRJ zavedajo ekonomskih teav v dravi, s tem pa tudi nujnosti
varevanja in racionalnega obnaanja, dovolj jasno pria dejstvo, da je zvezni sekretariat za
ljudsko obrambo sam predlagal petodstotno zmanjanje vojakega prorauna za 1989. leto.
Prosim, navedite mi podoben primer v Evropi, v nai soseini!
4) V nai armadi, za razliko od nekaterih okolij v dravi, ni nasprotujoih si skupin in sil, pa tako
tudi ne moremo govoriti o delitvi na konzervativne in progresivne.
5) JLA zelo pozorno spremlja vse procese v drubi in tako tudi sprejema in realizira vse
konstruktivne predloge in miljenja. To je nedavno tega tudi zelo glasno povedal zvezni sekretar
za ljudsko obrambo, admiral Mamula, v zvezni skupini.
6) Razne zgodbe, pa tudi nekatere ankete, da Slovenci nimajo radi svoje armade, so brez realne
osnove, saj potem ne moremo pojasniti dejstva, da so prav Slovenci med najboljimi vojaki, da o
stareinah sploh ne govorim. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je nedavno tega zelo visoko
ocenil obrambne priprave v civilnih strukturah, pa tudi stanje TO Slovenije je odlino. Torej, to
so dejstva, res pa bo tudi, da nekaterim skupinam v Sloveniji to ni po godu. Zakaj? To je e
mnogim jasno elijo loiti armado in narod!
7) Kadrovske teave so znane. Trenutno je slovenskih generalov preve, manjkajo pa mlaji
astniki. Veste, astniki poklic je teak. Tendence v Sloveniji so priblino enake tistim v razvitih
evropskih dravah. Verjetno je izhod v veji stimulaciji in nagrajevanju. Sedaj vsi stareine, ki
slubujejo v Sloveniji, prejemajo poseben draginjski dodatek, okrog 20 odstotkov od osebnega
dohodka.

83

Radio Slovenija, predvajan zadnje dni decembra 1988

112

8) Slovensko razliico "socializma po meri loveka" tudi v armadi spremljamo z velikim

zanimanjem, e posebej pa se strinjamo z oceno, da je stabilna ekonomska in politina situacija
tudi najbolja garancija za varnost drave.
Omenil sem e, da imamo zelo razvejano in kvalitetno sodelovanje z vsemi institucijami in
drubeno-politinimi organizacijami v Sloveniji. Z vsemi smo pripravljeni na dialog o vsakem
problemu, toda ne na cesti! Seveda, niti jaz niti moji sodelavci pa ne moremo razpravljati o
vpraanjih in problemih, ki so v pristojnosti zveznega sekretariata za ljudsko obrambo ali pa celo
Predsedstva SFRJ.
Mene je osebno najbolj prizadelo to, ker so nekatera glasila pisala, kako smo tukaj v Sloveniji
pripravljali celo nekaken vojaki udar, podoben nacistini "noi dolgih noev" ali pa objavljajo
neresnine izjave posameznikov, ki smo jih zaradi kriminalne dejavnosti enostavno nagnali iz
JLA. Mi na takne lane in tendenciozne napade ne bomo odgovarjali, saj verjetno poznate
ljudski rek: la ima kratke noge! To velja tudi za problematiko procesa proti etverici in drugim.
Kdo vse ima od tega koristi in kakni so konni cilji taknih kampanij, bo kmalu prilo na dan!
9) Defektnost teze o republikih armadah je bolj ali manj jasna vsakemu laiku, razen seveda
zaslepljenim nacionalistom in tujim propagandistom, da ne reem agenturi! Kot vojak in
poveljnik vas bom takole vpraal: kateri potencialni agresor na Jugoslavijo ne bi raje imel osem
republikih in pokrajinskih "armad", ki bi posamino branile svoje republike in dvoria, namesto
mone JLA in enotnega vrhovnega poveljstva? Torej, z republikimi "armadami" bi li na roko
samo potencialnemu agresorju. To je glavno! e pa veste, od kod prihajajo takne ideje in kdo
jih vse iri ali pa podpira, potem ni treba biti posebno pameten, da ne bi vedeli, kam pes taco
moli!
10) O sojenju etverici so pristojni dravni, vojaki in pravosodni organi e izrekli svoje ocene in
miljenja. Glede vojakega dokumenta t. 50443 z dne 8.januarja 1988, ki je strogo zaupne
narave in nosi moj podpis, lahko povem samo naslednje: ne gre za dokument, ki bi veljal samo za
ljubljansko armadno obmoje oziroma Slovenijo, temve gre za ustaljen cirkularni dokument
zveznega sekretariata za ljudsko obrambo oziroma generaltaba oboroenih sil SFRJ, katerega
smo potem aplicirali na razmere v naem armadnem obmoju. Povelje e vedno velja, saj ne
moremo enostavno izbrisati posameznih enot in garnizij, zato je vsako razpravljanje o njegovi
vsebini protizakonito.
e nekaj. Zelo nerodno je, da tudi v republiki skupini sliimo izjave, kako v tem dokumentu
pie, da se v ljubljanskem armadnem obmoju ukvarjamo z ocenjevanjem politino-varnostnih
razmer v Sloveniji, nihe pa noe povedati, da mi takne ocene redno dobivamo od pristojnih
republikih organov. Samo to smo tudi napisali v tem dokumentu!
11) Ne gre za nikakrno afero JLA niti za politino montiran proces s strani JLA, temve za
navadno sodbo vojakega sodia, seveda e priznamo, da smo e vedno pravna drava! In drugo
tezo o aferi je potrebno postaviti pravilno, in sicer: koga pravzaprav danes v svetu zanimajo
tajni vojaki dokumenti? Odgovor je dvojen: tuje civilne ali vojake obveevalne slube ali pa
"raziskovalce" vojake problematike. Za uvanje vojakih (in drugih zaupnih) dokumentov so
predpisane zakonske obveznosti, za izdajo ali pa krajo (kopiranje) teh dokumentov pa tudi
ustrezne zakonske in moralne sankcije. Zato se mi zdi absurdno slaviti zastavnika Bortnerja kot

113

nekaknega slovenskega narodnega heroja, pa etudi se e ve, komu je bilo vse to potrebno! Mi
smo pred vojakim sodiem v Ljubljani e sodili podobnim zmikavtom, pa jih prej nihe ni
slavil. Bortnerjeva izjava, da je lo za ogroanje slovenskega naroda, je le plod njegove
maevalne fikcije in neresnine interpretacije. Z vso odgovornostjo poveljnika ljubljanskega
armadnega obmoja lahko zatrdim, da je osnovna vsebina dokumenta strogo naravnana v duhu
direktive Vrhovnega poveljstva, to pa so naloge zaite integritete te drave. Osebno sem
originalni dokument pokazal tudi predsedniku Stanovniku, ki lahko potrdi moje navedbe. e pa
kdo hoe verjeti nekemu zastavniku, potem nam bog pomagaj, bi rekli tudi moji Slavonci!
12) Ker se o ukinitvi ljubljanskega armadnega obmoja irijo netone izjave, ki celo aludirajo na
ogroanje slovenske suverenosti, lahko samo ponovim nedavno izjavo zveznega sekretarja za
ljudsko obrambo, admirala Mamule, v zvezni skupini, da je v toku proces modernizacije
vodenja in poveljevanja oboroenih sil SFRJ v celoti, in jaz bi dodal tudi racionalizacije.
Pravzaprav gre za podoben proces, ki so ga sosednje oboroene sile zakljuile pred dvemi, tremi
leti. Rekel bi celo, da zamujamo, nekateri pa sedaj elijo iz tega narediti politini problem. To
prilagajanje tujim doktrinarnim izzivom zahteva moneje strateko poveljstvo vojskovalia v
Zagrebu, v Sloveniji pa dve korpusni poveljstvi v Ljubljani in Mariboru.
Vsi smo bili v mladosti precej svojeglavi. Jaz sem kot poveljnik vedno odobraval ideje mladih in
pametnih vojakov ter starein, pa tudi iz civilnih struktur. Tudi v sferi poveljevanja moram
vedno prisluhniti predlogom podrejenih poveljnikov. Toda tudi vai poslualci se bodo verjetno
strinjali, da moram razne neargumentirane predloge ali pa neresne ideje odlono zavrei! Seveda
pa ne morem sprejeti niti provokativnih ali celo aljivih zamisli. Teh pa je bilo v zadnjem asu
kar nekaj. Kdo vse stoji za njimi, naj oceni javnost!
RAZPRAVA O SOJENJU ETVERICE

84

iri javnosti verjetno ni dovolj znano stalie JLA, da se okrog sojenja etverici (in podobnih
zadevah) ne bomo spuali v razne asopisne polemike, temve da bomo mnenja izraali kot
lani forumov drubo-politinih organizacij, seveda poleg uradnih sporoil Predsedstva SFRJ
(kot vrhovnega poveljstva oboroenih sil) in pooblaenih predstavnikov zveznega sekretariata za
ljudsko obrambo.
Kljub takni blagi usmeritvi so reakcije neprimerne. Nastopi predstavnikov JLA (npr. generala
Tominca) so bili veinoma grobo diskvalificirani, uradna stalia oziroma sporoila Predsedstva
SFRJ ali zveznega sekretariata za ljudsko obrambo (npr. admirala Broveta) pa preprosto
razvrednotena. Razlogi za takno obnaanje odgovornih predstavnikov in medijev v Sloveniji so
ve ali manj znani (ali pa e bodo prili na dan). Zanimivo je le, da so najbolj ivni odgovori
veljali slovenskim generalom in admiralom, da polkovnikov ne omenjam. Ne gre samo za
dezinformacije o vlogi JLA (kot to ugotavlja tov. Lah v Delu Sobotni prilogi z dne 30.
septembra 1988), temve e za kaj drugega. Nekaj tega bom tudi jasno in glasno povedal, pa
eprav se zavedam, da mnogim to ne bo prav. Razlogi so pravzaprav trojni: prvi, veliko znancev
84

Januar 1989, lanek namenjeno za Delo, ni bil poslan po sugestiji pokojnega admirala Stanislava Broveta
(Dodano 2008)

114

in pripadnikov JLA zahteva, da bolj podrobno razloim vlogo JLA v omenjeni zadevi (ker so
baje uradna obvestila preskopa); drugi, ko sem nedavno na seminarju tudentom obramboslovja
Fspn povedal nekaj neobjavljenih drobcev, so zahtevali, da to objavim in tako zanikam lai okrog
vloge JLA; in tretji, kot predstavnik ljubljanskega armadnega obmoja (zdaj e bivega) sem
tudi lan sveta za sploni ljudski odpor in drubeno samozaito pri Predsedstvu Szdl Slovenije,
pa sem kot tak pripravil diskusijo za napovedano razpravo o "politinem" ozadju sojenja
etverici. Ker je e skoraj oitno, da te razprave ne bo preselila se je v skupinsko komisijo (o
emer je nedavno "nepooblaeno" razmiljal tov. Matev Krivic, da skopih asopisnih poroil
ne omenjam), je razlog ve, da povem nekaj neprijetnih paberkov iz e pripravljene razprave na
omenjenem forumu Szdl Slovenije.
Kdorkoli bo delal analizo sojenja etverici, bo na koncu moral priznati, da ni lo niti za politini,
e manj pa za montirani sodni proces s strani JLA! To so si preprosto izmislili v Mladini (in e
kje drugje), ker so pa bili prizadeta stranka, zalotena pri neastni zadevi zbiranju vojakih in
drugih dokumentov. Moram priznati, da so taktino ravnali "pravilno", po e znani vojaki logiki,
da je napad najbolja obramba, oziroma, da trikrat ponovljena la postane resnica. Drugae
povedano: da bi prikrili resnico o raziskovalnem novinarstvu zahodnega tipa, kjer so dovoljene
prav vse metode, tudi obveevalne (Watergate je samo eklatanten primer), in kjer je vedno tudi
NARONIK, bodisi idejni, finanni in podobno, so z e znanimi metodami vnaanja polresnic in
lai uspeli v precejnji meri diskreditirati JLA. Tako vsaj kaejo Mladinine ankete, seveda e niso
prirejene!?
Povezovati e znano oceno s seje vojakega sveta zveznega sekretariata za ljudsko obrambo
(marca letos) z odkritjem etverice (maj letos), je seveda nelogino, saj so fantje vojaki
dokument "izmaknili" e pred obema dogodkoma. Kaj je torej v ozadju?
Bistveno je nekaj drugega, in to velja posebej poudariti. Namre, organi Rsnz Sdv ob tajnih
preiskavah v Mladini in MikroAdi sploh niso iskali NOBENEGA VOJAKEGA
DOKUMENTA, temve le fotokopije Kuanovega stenograma, ki naj bi imel oznako dravne
tajnosti. Mladina je objavila faksimile potrdila ob javni hini preiskavi, kjer je bilo navedeno, da
je poleg navedenega stenograma najden tudi vojaki dokument (kopija), brez datuma in oznake
tajnosti. Torej, glavni cilj akcije in predhodnih tajnih preiskav je bil Kuanov stenogram!
Logino je zato sklepati, da so organi Rsnz podali prijavo civilnim pravosodnim organom, kakor
tudi to, da isti e (e) vodijo preiskovalni postopek! udno je le, da slovenska "demokratina"
javnost o tem e ni bila obveena, pa eprav je Bavarjev odbor izdal e neteto javnih obvestil.
Ker je bila v prvi tajni preiskavi povsem SLUAJNO najdena kopija vojakega dokumenta, je
bila (toda ele po drugi ali celo tretji tajni preiskavi!) po daljem asovnem zamiku posredovana
pristojnim vojakim (varnostnim) organom 9. armade. Stekel je obiajen in birokratsko-rutinski
postopek, pa tako ni bilo prav ni montiranega s strani JLA!
Primer je bil celo tako banalen in obenem preprost, da ga je lahko prevzel navaden mlaji astnik
in tudi najbolj neizkuen preiskovalni sodnik. Posebej e, ko smo kaj kmalu odkrili Bortnerja in
ko nam je le-ta takoj povedal, kako je "sunil" in prekopiral vojaki dokument 50443 z dne 8.
januarja 1988 in z oznako strogo zaupno.

115

Ker branilci etverice, razni odbori in komisije nenehno ponavljajo, da omenjeni vojaki
dokument nima nobene ustavne in zakonske podlage, moram povedati nekaj dejstev formalnega
znaaja, ker o vsebini pa ne morem govoriti. Upam, da bodo e tako nejeverni Tomai spoznali,
da resnino ne gre za nikakren protislovenski niti protiustavni dokument!
Dokument je bil napisan v operativno-unem oddelku poveljstva 9. armade, kjer sem bil tudi
naelnik, ne pa, kot v Mladini lae Bortner, da je bil dokument napisan v varnostnem oddelku.
Pravzaprav gre za skrajano verzijo cirkularnega dokumenta zveznega sekretariata za ljudsko
obrambo oziroma generaltaba oboroenih sil SFRJ, ki je na osnovi stali Predsedstva SFRJ
predpisal nekatere naloge operativnega znaaja za celotne oboroene sile, torej tudi za TO in
JLA! Takno skrajano verzijo je potem podpisal generalpodpolkovnik Svetozar Vinji. Torej,
gre za eno od rutinskih povelj, ki jih je moj oddelek pripravljal v doloenem tevilu primerkov.
Moram tudi povedati, da omenjeno povelje kot tako s strani generataba oboboroenih sil SFRJ
ni bilo preklicano, nedavno pa smo ga arhivirali z rokom uvanja do 10 (deset) let, torej o njegovi
vsebini v tem asu ne bodo mogle razpravljati nobene komisije ali odbori!
Iz povedanega tudi logino sledi, da se dokument nanaa na celotne oboroene sile, Slovenija pa
ni niti z besedico nikjer omenjena! Zato je znani Bortnerjev zagovor, da je lo za usodo
slovenskega naroda in eljo, da slovenskim voditeljem sporoi vsebino dokumenta, verjetno le,
tako sklepam, mono le troje: da je kot zaupanja vreden pripadnik JLA (ifrer!) postal orodje
neke domae ali tuje institucije, kateri je e prej pribavljal tajne vojake dokumente, da je deloval
samostojno in ekstremno nacionalistino ali pa je lo za ualjenega in maevalnega loveka
(izkljuen iz ZKJ), ki je iz muhe naredil slona. Kaj je resnica, bo e sam neko povedal! Za zdaj
je zanimiva predvsem docela lana interpretacija tega dokumenta, kakor jo podaja v intervjuju v
Mladini. In konno, vse to lahko z eno besedo potrdi tudi predsednik Predsedstva SR Slovenije:
generalpodpolkonik Svetozar Vinji mu je na njegovo pronjo tudi pokazal omenjeni dokument,
v katerem ni nael ni protislovenskega! In mediji? Verjeli so pa "svojemu" zastavniku, ne pa
svojemu predsedniku republike! alostno, pa tudi dovolj zgovorno!
Vsem dezinformatorjem, posebej e iz kroga Mladine in Bavarjevega odbora, kakor tudi
strokovni javnosti predvsem njej, moram povedati, da omenjeni dokument zares vsebuje
doloilo o aktualizaciji politino-vojakih in varnostnih ocen, toda obenem tudi IZRECNO
NAPOTILO, da naj si poveljniki enot takne ocene priskrbijo pri pristojnih organih drubenopolitinih skupnostih! Torej, v zmoti je delno tudi tov. Lah, ko zapie, da ima tudi armada
pravico pisati lastne ocene! To je sicer res, res je pa tudi, da smo takne in podobne ocene pisali
SKUPAJ! Na poveljstvu ljubljanskega armadnega odmoja smo tako sredi januarja 1988 prejeli
redno letno vojako-politino oceno Predsedstva SR Slovenije (tevilke in oznako tajnosti ne
bom navajal), na podlagi katere smo potem aktualizirali armadne ocene, skupne in sektorske,
torej, vojako-politine in politino-varnostne! Nae ocene smo potem reciprono sporoali
pristojnim republikim organom, predvsem pa razlike, ker smo se dobro zavedali, da mora vsak
nosilec prevzeti odgovornost za zgreene ocene. Vsaj tega nas je nauilo Kosovo!
Nikolikokrat so najbolj odgovorni predstavniki armade poudarjali eljo po dialogu, predvsem z
mladimi. To nam je tudi uspevalo, saj smo odprli vojaice, stranjice, domove JLA in podobno.
Izjema je bila samo Mladina, ki ali in poniuje vse tisto, kar nam je najbolj sveto Tita, JLA in

116

Jugoslavijo! Ko so npr. zaeli z napadi na admirala Mamulo, so e predobro vedeli, zakaj tisti zid
okrog "vile", da je to nujni fizini del zaite pred izvedenemi in nartovanimi ustakimi atentati!
Saj so vendarle brali Rijeke novine! Zakaj nikdar niso obvestili slovenskih bralcev o resninem
stanju? Zakaj takna vstrajnost Mladine ravno v napadih na dravnega sekretarja za obrambo,
bodo morali neko povedati svojim mladim bralcem! Nam starejim tega ni treba praviti, saj
marsikaj o specialnih operacijah vemo iz tujih prironikov in spominov raznih tajnih agentov Cia
in podobnih slub, namre, da je prav kompromitacija vojakih poveljnikov osnova za poznejo
destabilizacijo armade! Torej e znan scenarij, le da se "stareji mladinci" okrog in izza Mladine
niso "spomnili", da ima vsaka la kratke noge!
Glede e znane koljeve floskule o "prestreljenosti" mladinske organizacije s strani vojake
varnostne slube bi mu kot mladinskemu vodji priporoil naslednje: diskretno naj o tem povpraa
svojega predhodnika (ali pa kar vse po vrsti), v Rsnz ali pa kar pri poveljniku tankovske brigade
na Vrhniki naj se poui iz pravilnika, da vojako-varnostna sluba nima prav nobene ingerence
nad civilnimi institucijami, torej tudi nad mladinsko ne. In treji, naj vendarle pove slovenski
javnosti, koliko protokolarnih in koliko zasebnih kontaktov so imeli predstavniki mladinske
organizacije (Mladine, Katedre, Tribune ne tejem) z raznimi tujimi dravljani, za katere pa ne
bom trdil, da so vsi bili vohuni ... Nekaj pa jih je vseeno bilo! To ve tudi kolj in njemu podobni
novodobni leaderji!
In konno, "roke heroje" bi prosil, naj vendarle javno povedo tudi delek tistega, kar so ob
kavici, sladoledu, tortah in enjah zaupali vojakim varnostnim organom! To bi bilo (ali pa e
bo) zelo zanimivo branje za slovensko demokratino javnost! Morda tudi za zgodovino, ker tam
tejejo samo originalni dokumenti, video in drugi posnetki! Naj vsaj povedo, kako in v katerem
asu so priznali oitano jim kaznivo dejanje in podobne rei. To seveda ne velja za Bortnerja, saj
je prej kot v pol ure vse povedal! ele potem bomo pretevali heroje!
Tudi druga dva sta ob kavici povedala marsikaj zanimivega in pounega! Bilo bi res nerodno, e
bi pristojni organi objavili dvomesene pogovore, posnete na video kasete ali magnetofonske
trakove.
Predvsem pa je alostno, da nekaken odbor zmanipulira javnost, mnoico ljudi, ki potem
zmikavte vojakega (in partijskega) dokumenta slavi kot nacionalne heroje! Seveda, resnica bo
neko prila na dan in se bodo mnogi sramovali svoje naivnosti ...
Mnogi ne vedo, zakaj TV ni objavila nadaljevanke prvega kulturnega mitinga, da bi nai obani
vsaj enkrat v ivo videli, kako je posebna enota milice hrabro varovala sede poveljstva
ljubljanskega obrambnega obmoja. Odgovorne na TV je bilo verjetno sram tistih 200300
okajenih mladcev, ki so jih pripeljali na Metelkovo, da so vpili in tulili. Tudi sami smo posneli
video kaseto, bogsiganetreba!

117

NA ROB BLIAJOI SE RAZPRAVI O SODELOVANJU Z JLA 85

Nedavno smo na sestanku sekretariata sveta za sploni ljudki odpor in drubeno samozaito pri
republiki konferenci Szdl Slovenije obravnavali osnutek informacije o sodelovanju z JLA, da bi
lahko predsedstvo republike konference Szdl Slovenije celovito ocenilo in analiziralo razmere in
stanje na podroju splonega ljudskega odpora in drubene samozaite v Sloveniji, posebej pa e
sodelovanje z JLA.
Kot predstavnik JLA v svetu za sploni ljudski odpor in drubeno samozaito sem odlono
zagovarjal stalie, da se slovenski javnosti namesto lai in polresnic konno pove resnina ocena
aktivnosti JLA, sodelovanja JLA in drubeno-politinih skupnosti, vpetost JLA v drubenopolitini sistem in aktivnosti v neposrednih ivljenjskih in delovnih okoljih.
Poleg zelo solidnih ocen neposrednega sodelovanja z JLA na raznih podrojih (poroila
obinskih komisij Szdl, upravnih organov in zdruenj), je bilo oitno, da smo v leto 1988 stopili z
neprijetno popotnico in da so mnogoteri negativni naboji (provokativno pisanje Mladine,
tendenciozno predstavljanje sporoila vojakega sveta zveznega sekretarja za ljudsko obrambo,
pekulacije okrog "vojakega pua", javne manipulacije ob sojenju etverici, huliganski pohod
pred poveljstvo ljubljanskega armadnega obmoja, netolerantnost ob javnih nastopih slovenskih
generalov, neargumentirani napadi na varnostne in pravosodne organe, izmiljene dileme ob
reorganizaciji ljubljanskega armadnega obmoja, itd) v marsiem obremenjevali medsebojne
odnose.
To potrjujejo tudi raziskave slovenskega javnega mnenja. Tako je aprilska anketa pokazala, da je
odnos slovenskega prebivalstva do JLA popolnoma normalen, toda tudi zelo kritien (70
odstotkov Slovencev ni bilo razpoloenih zoper JLA). Ostali podatki in mnenja, da naj bo tudi
financiranje JLA odvisno od gospodarskih razmer (81,5 odstotkov), o proizvodnji nadzvonega
letala in izvozu oroja (50 odstotkov), pa oitno zastavljajo tudi vpraanje, ali so Slovenci dovolj
temeljito in objektivno obveeni o poloaju JLA v drubi in vseh drugih ukrepih predsedstva
SFRJ (kot vrhovnega poveljstva) ali zvezne skupine. Predvsem mislim na dejstvo, da so se
oboroene sile SFRJ zaradi teke gospodarske situacije odrekle petim odstotkom zveznega
prorauna, da se je le-ta od predvidenih 5,20 odstotka po srednjeronem nartu stalno znieval
(1986 4,98 odstotka, 1987 4,52 odstotka in 1988 3,85 odstotka), da ne omenjam pogubnih
uinkov inflacije in neenakomernega priliva finannih sredstev. Verjetno se pozablja tudi na to,
da so se prav oboroene sile SFRJ dejansko prve zaele prilagajati novi ekonomski in drubeni
situaciji, saj so se ob nedavni reorganizaciji tevilno zmanjale za 13 odstotkov, seveda ob
prizadevanjih za tehnino modernizacijo, stalno bojno pripravljenost in vejo idejno-politino
enotnost.
eprav omenjena aprilska raziskava slovenskega javnega mnenja e ne kae izrazitega
protiarmadnega razpoloenja, pa rezultati novembrske ankete v zvezi z ustavnimi spremembami
in sojenjem etverici (da ne omenjam podobnih anket v Mladini) e docela razlono potrjujejo,

85

Delo Sobotna priloga, 18. februarja 1989

118

da takno razpoloenje dejansko obstaja, kakor tudi to, kdo so njegovi nosilci (Mladina in
Bavarjev odbor).
Navedena anketa namre ugotavlja splono spolitiziranost drube, kakor tudi veinsko mnenje za
samostojnost Slovenije (81,9 odstotka) in referendumsko odloanje (89,7 odstotka). Ugotovitve
ob sojenju etverice so resda negativne za JLA, kae pa tudi, kakne so posledice, e militantna
skupina zmanipulira tisk in javno mnenje. Gre predvsem za veinsko mnenje, da je lo za
politino montiran proces (72,9 odstotka), da je sodba protustavna in krivina (64,9 odstotka), da
je treba vojaki dokument objaviti (89,2 odstotka) in da je uporaba srbohrvaine na vojakem
sodiu v Ljubljani omejevala slovensko suverenost (88,4 odstotka).
Dejstva pa so drugana!
V procesu demokratizacije in odpravljanja tabujev so se e od leta l984 posamezniki in manje
skupinice, predvsem v Komisiji za sploni ljudski odpor in drubeno samozaito pri republiki
konferenci Zsm Slovenije, kasneje pa tudi v Mladini, provokativno in tendenciozno "lotili" tudi
JLA. Poleg manjega tevila upravienih kritik in zahtev, je bila veina napisov aljiva in
nesprejemljiva za kulturen in demokratien dialog. Nekatera besedila, npr. Mamula go home,
pa so bili celo eklatanten primer iz e znanih scenarijev specialne vojne, po katerih je treba
najprej oblatiti in kompromitirati vodilne vojake osebnosti, da bi kasneje omajali zaupanje
podrejenih in razrahljali ves armadni sistem. Zato je zvezna komisija za nadzor nad varnostnimi
slubami sredi marca 1988 predloila zvezni skupini znano analizo 200 lankov iz dela
slovenskega tiska o napadih na JLA.
Omenjena analiza je bila nekaj dni pozneje tudi podlaga za mnenje vojakega sveta zveznega
sekretarja za ljudsko obrambo, da ima navedeno pisanje dela slovenskega tiska elemente
kontrarevolucionarnega delovanja. Torej ni lo za nikakrno mnenje o kontrarevoluciji in
specialni vojni v Sloveniji, kakor se vekrat eli prikazati javnosti. Kasneji dogodki, e posebej
manipulacije z vojakim puem in spolitiziranost sojenja etverici, so bila nekaterim
posameznikom, skupinam in odborom podlaga za nekritino in tendenciozno protiarmadno
kampanjo.
Skrb zbuja tudi to, da so bila ob tej in takni kampanji vekratna sporoila Predsedstva SFRJ kot
vrhovnega poveljstva oboroenih sil SFRJ, predsedstva centralnega komiteta ZKJ kakor tudi
uradnih predstavnikov zveznega sekretariata za ljudsko obrambo v zvezni skupini presliana ali
celo zavrnjena, tako da so bile oboroene sile SFRJ oziroma JLA v vejem delu slovenske
javnosti izpostavljena kot krivec za vse lai in polresnice, ki so se vekrat ponavljale in tako
postajale za nekritino in neobveeno javnost "resnice". Zato tudi vsem anketam ne kae verjeti.
Prepuena sama sebi, ob kaki zapozneli podpori v Szdl ali ZKS, se je armada branila sama.
Kakno je razpoloenje pripadnikov JLA v Sloveniji, pa tudi v Szdl ni nihe razmiljal.
V zvezi z nekaterimi nenehno ponavljajajoimi se in docela neupravienimi obtobami na raun
JLA, ki dominirajo ali pa se servirajo slovenski javnosti, tudi strokovni, sem sekretariatu
predlagal, da v e omenjeno informacijo vnese tudi naslednja zagotovila:

119

- proces proti etverici ni niti montiran politini proces niti ni JLA kdajkoli nartovala esa
taknega, saj je e povsem jasno, da so se v Mladini ukvarjali z raziskovalnim novinarstvom
zahodnega tipa, kjer so dovoljene prav vse metode, tudi obveevalne (primerjava z Watergate je
nerodna), evidentno pa je tudi, da je vojaki dokument izginil e pred marevskimi dogodki;
- bistveno je poudariti, da so organi Ujv (so... oziroma Sdv sploh niso iskali v Mladini in Mikro
Adi nobenega vojakega dokumenta, temve le fotokopijo Kuanovega stenograma, tudi nali,
toda e vedno brez obvestila pristojnih organov o poteku preiskave in krivcih; - izbrisano po ostri
zahtevi Sdv, glej pripombo na koncu) kopijo vojakega dokumenta nali po nakljuju in jo
izroili pristojnim vojakim organom; tako se je zael obiajen in rutinski postopek, torej brez
montae in podobnega, saj je bil primer tako preprost (hitro priznanje Bortnerja), da ga je lahko
prevzel in vodil e tako neizkuen sodnik;
- povelje, strogo zaupno tev. 50443 z dne 8. januarja 1988. je pravzaprav del cirkularnega akta
generaltaba oboroenih sil SFRJ, napisano v uno-operativnem oddelku (ne pa v varnostnem,
kot v Mladini lae Bortner), ker je pa lo za operativne naloge;
- navedeno povelje je bilo pred nedavnim arhivirano z rokom 10 let, torej se o njegovi vsebini ne
bo moglo razpravljati do preteka te dobe, kar pomeni, da ni preklicano;
- povelje tudi ni naravnano protislovenski, saj ni v njem Slovenija omenjena niti z besedico, tako
da je Bortnerjeva floskula, e da je elel z njim seznaniti slovensko politko, navadna la, saj
lahko to konno potrdi predsednik Predsedstva Slovenije, ki mu je generalpodpolkovnik Svetozar
Vinji pokazal originalni izvod;
- eprav je predsedstvo SFRJ kakor tudi zvezni sekretariat za ljudsko obrambo sporoilo, da je
omenjeno povelje ustavno in zakonito, se v slovenski javnosti e kar naprej vsiljuje teza (Krivic
in drugi), da sta toki 5 in 6 protiustavni, ker da JLA nima pravice pisati politino-varnostnih
ocen, pri emer pa se pozablja e ustaljena praksa, da si predstavniki drubeno-politinih
organizacij in drubeno-politinih skupnostih Slovenije in nekdanjega poveljstva ljubljanskega
armadnega obmoja redno izmenjujejo vojako-politine in politino-varnostne informacije in
ocene; tako je tudi logino, da omenjeno povelje vsebuje tudi navodilo poveljnikom, naj si
politino-varnostne ocene preskrbijo pri pristojnih organih in drubeno-politinih organizacij;
- treba je poudariti, da je lo za zelo razvejano in kontinuirano medsebojno sodelovanje na vseh
ravneh, od predsedstva SR Slovenije do obinskih komisij za sploni ljudski odpor in drubeno
samozaito;
Pri ocenjevanju teh in drugih dogodkov je treba zelo jasno povedati, da predstavniki JLA oziroma
nekdanjega poveljstva ljubljanskega armadnega obmoja niso nikakor dali povoda za skalitev
odnosov.
Prav nasprotno! Vedno smo se obnali kot predstavniki ljudske in jugoslovenske armade. e pred
leti smo odprli vojanice, domovi JLA pa so bili sredia kulturnega in zabavnega ivljenja,
posebej v manjih krajih. Vedno in povsod smo bili pripravljeni na konstruktivni dialog, tudi in
predvsem o pobudah mladih, o jeziku v JLA in podobnem, na resne in upraviene kritike pa smo
hitro reagirali. Seveda pa nismo in nikoli ne bomo za dialog na cesti, provokacije in alitve.
Premajhna odprtost informativnega prostora za JLA tudi v Delu, glasilu Szdl Slovenije, kakor
tudi dejstvo, da so se pripadniki JLA vedno zanaali, da se pred tendencioznimi napadi ne bodo
branili sami, temve bodo to vlogo prevzeli predstavniki drubeno-politinih organizacij, torej
tudi Szdl Slovenije, je treba kritino oceniti. Ne nazadnje je tudi dejstvo, da je

120

generalpodpolkovnik Svetozar Vinji povian v generalpolkovnika in postavljen na viji poloaj,

za pomonika naelnika generaltaba oboroenih sil SFRJ, kar nesporno dokazuje zaupanje, ki
mu ga je izkazalo predsedstvo SFRJ, v Sloveniji skoraj srameljivo zamolano!
Na podlagi vsega tega in e drugih dejstev sem predlagal, da svet za splono ljudsko obrambo in
drubeno samozaito posreduje predsedstvu republike konference Szdl Slovenije stalia za
poglobljeno politino ocenoi odnosov in sodelovanja z JLA, in sicer:
- sodelovanje SR Slovenije in JLA je na vseh nartovanih ravneh primerno, po oceni zveznega
sekretarja za ljudsko obrambo in inpekcije oboroenih sil SFRJ pa celo med najboljimi v
Jugoslaviji;
- protiarmadno razpoloenje v Sloveniji so tendenciozno spodbudili posamezniki in skupine z
raznih idejnih pozicij, nasprotnih ZKJ;
- tendenciozne napade na JLA, ki imajo politine cilje in motive, je treba odlono zavrniti,
predvsem v sredstvih javnega obveanja, s hitrejo idejno-politino kvalifikacijo nosilcev;
- pozitivne ocene pripravljenosti sistema splonega ljudskega odpora in drubene samozaite
niso in ne morejo biti alibi za oportunizem in defenzivnost drubeno-politinih organizacij glede
sprejetih stali, da je treba JLA vedno in povsod braniti pred tendencioznimi napadi;
- konstruktivne kritike stanja in razmer v JLA je treba spodbuditi in o njih razpravljati v okviru
Szdl Slovenije in sicer tako, da ne bo prihajalo do zlorabe specifine zaprtosti vojake
organizacije;
- razprave o odprtih vpraanjih, e posebej o kompetenci predsedstva SFRJ kot vrhovnega
poveljstva, oceno dosedanjih dosekov in smeri razvoja koncepcije splonega ljudskega odpora
in drubene samozaite, probleme jezikov v JLA, zastopanost Slovencev v JLA, informativno
dejavnost JLA in podobno, je treba spodbuditi v strokovnem okolju in v kulturnem dialogu, s
pripravljenostjo JLA za vse bolj odprte in strpne pogovore, pa tudi Szdl Slovenije mora postati
odprta tribuna za JLA.
Pripomba:
Omenjeni lanek sem napisal v dogovoru z generalmajorjem Ivom Tomincem, potem ko sva bila
oba na zelo zanimivem pogovoru s pokojnim Joetom Smoletom, predsednikom Szdl Slovenije.
Takrat nama je tudi zaupno povedal, da je Kuanov stenogram "zmanjkal" pri njegovi tajnici.
Tudi Smoletu sva napovedala navedeni lanek.
Dan pred objavo oziroma tiskanjem Sobotne priloge me je poklical naelnik varnostnega oddelka
9. armade, e da naj grem takoj v redakcijo Dela Sobotne priloge in zahtevam rtanje
doloenega stavka. Poklical sem osebno naelnika Sdv Slovenije in vpraal za kaj gre. Rekel mi
je, da nimam pravice pisati kaj je Sdv iskala in nala v MikroAdi (kar je bilo deloma res!) in da
naj takoj zahtevam rtanje doloenega stavka, ker bi sicer nastale zelo kodljive politine
posledice! Seveda sem se takoj najavil pri odgovornem uredniku Miletu etincu in z lektorico sva
hitro nala in prertala sporni stavek (kurziv). Zanimivo je, da so odgovorni iz Sdv Slovenije
kasneje pred parlamentarno komisijo prav to priznali kot osnovno dejstvo!
Reakcije na lanek so bile silovite! Dne 20. februarja 1989 so bili v Delu objavljeni trije
prispevki:

121

Pod naslovom POVELJE JE TREBA E PROUITI je novinarka Majda Vukeli poroala, da sta
republiki izvrni svet in predsedstvo Slovenije prejnji teden obravnavala informacijo skupine
delegatov za prouitev okoliin in posledic sodnega procesa proti etverici. Navedla je tudi, da
sta posebno pozornost namenila tistemu delu informacije, ki vsebuje oceno zakonitosti povelja
poveljnika 9. armade t. 50443 in ugotovila, da so ocene skupine delegatov "preuranjene in
vpraljive". Tako je v okvirku navedla tudi sledee: "Glede ocene skupine delagatov, da zakon o
splonem ljudskem odporu ne pooblaa JLA za izdelavo kakrnihkoli ocen o dogajanju zunaj
JLA, je izvrni svet menil, da skupina ne loi med samozaito v oboroenih silah in izjemno
uporabo enot in ustanov JLA za opravljanje drubene samozaite zunaj JLA, kot ju doloa
omenjeni zakon. Samozaita v oboroenih silah je, po mnenju izvrnega sveta, omejena samo na
zaito oboroenih sil. Ni pa omejena samo na zaito pred tistimi viri in oblikami ogroanja, ki
se pojavljajo znotraj oboroenih sil, marve obsega tudi ukrepe odkrivanja in prepreevanja
dejavnosti zunaj oboroenih sil, ki so naperjene proti njim." Novinarka je e sporoila, da so se
vsi slovenski forumi odloili podpreti predlog za pomilostitev etverice, ker da obsojenci sporne
fotokopije vojakega povelja niso izroili nikomur! (Kar pa je seveda bila velika la in prevara!
Kako pa je kopija povelja prispela v proustako revijo Hrvatska Domovina? - Moja pripomba).
SPOROILO ODBORA ZA VARSTVO LOVEKOVIH PRAVIC je bila reakcija na mnenje
izvrnega sveta skupine SR Slovenije z dne 16. februarja 1989 in Predsedstva SR Slovenije, ki
je bilo naslednjega dne dostavljeno Predsedniku skupini SR Slovenije, le to pa je to mnenje
posredovalo obinskim skupinam in delegacijam za republiko skupino. Ker mnenje
izvrnega sveta SR Slovenije v "bistveni toki nasprotuje staliem" skupine delegatov, e, da je
"preuranjeno in vpraljivo", saj po oceni izvrnega sveta SR Slovenije "po obstojei zakonodaji
JLA dejansko ima vso pristojnost, da sprejema tudi politino-varnostne ocene". Pa ni! Zato
Odbor opozarja, da je oblast v tej "...izjemno vani zadevi javnost povsem obla", da stvar ni tako
preprosta, ker da je lo za protustavno dejanje!
RAFALNA POLEMIKA KRIVIC KRANJC

86

Istega dne se je v Delu oglasil e osebno Matev Krivic, lan skupine delegatov skupine SR
Slovenije za prouitev okoliin ljubljanskega procesa s lankom E ENKRAT: NA ROB
BLIAJOI SE RAZPRAVI O SODELOVANJU Z JLA. V njem me Krivic obtouje, da skuam "z
nekaterimi neresninimi trditvami spodbiti oceno o nezakonitosti in neustavnosti 5. in 6. toke
spornega vojakega povelja", a obenem dodaja, da ne gre za "vsiljeno tezo Krivica in drugih",
temve za oceno skupine delgatov, kar naj bi "tendenciozno zamoleval". Potem Krivic
nadaljuje, da ne morem navesti "nobenega pravnega protiargumenta", seveda razen "ustaljene
prakse" o izmenjavi raznih ocen, tudi politino-varnostnih, saj najviji predstavniki Slovenije
Kuan, Stanovnik in Popit "...niso vedeli povedati niesar. Bo Kranjc te tri obtoil, da so nam kaj
zamolali ali bo umaknil svojo trditev kot neresnino in se za to opraviil?" Na koncu je Krivic
podrtal kot isto neresnico mojo navedbo, da si poveljniki enot "politino-varnostne ocene
priskrbijo pri pristojnih organih in drubeno-politinih organizacijah", e, da je podpredsednik
Predsedstva SFRJ Stane Dolanc povedal nekaj povsem drugega. Zato Krivic postavlja naslednje
vpraanje: "Bo Kranjc obtoil Staneta Dolanca, da je neresnino informiral skupino delegatov
86

Delo, rubrika Prejeli smo, 20. februar 1989

122

republike skupine ali bo (Kranjc) tudi to svojo trditev umaknil kot neresnino in se za to
opraviil?"
Opomba:
Ko sem zjutraj na delovnem mestu prebral oba lanka, sem najprej poklical urednitvo Dela,
pravzaprav deurnega urednika in ga vpraal, e lahko po telefonu sporoim odgovor na Kriviev
lanek v rubriki Prejeli smo, ki se je nahajal na drugi strani. ez pol ure sem tajnici urednika
izdiktiral naslednji odgovor (to prakso sem kasneje v tej "rafalni" polemiki tudi nadaljeval):
E ZADNJI NA ROB BLIAJOI SE RAZPRAVI O SODELOVANJU Z JLA

87

Z isto naglico odgovarjem, ne da bi preprieval delegate slovenske skupine, temve tovariu

Krivicu, ker se mi zdi, da eli e v zadnjem trenutku ohraniti svoj konstrukt, namre, da je e
tolikokrat omenjeno vojako povelje protiustavno in nezakonito.
Tovari Krivic eli dokazati, da so moje trditve "ista neresnica", zahteva, naj jih umaknem in se
celo opraviim. Ne pove le komu ...
Oitno pa tovari Krivic pozablja, da pripadniki JLA nismo nikdar servirali neresnic in lai. Zato
sem tudi na sestanku sekretariata sveta za sploni ljudski odpor in drubeno samozaito pri
republiki konferenci Szdl Slovenije odlono zahteval, naj si e enkrat nalijemo istega vina, pa
naj potem lanstvo Szdl Slovenije presodi, kdo komu lae in ga zavaja, Krivic ali pa jaz. Grdo je,
da me tov. Krivic poziva, ali bom nekatere slovenske voditelje "obtoil", da so kaj zamolali ali
celo neresnino informirali, ker pa javnosti ni znano, o em je vse tekla beseda.
Ne bom ponavljal, kar sem e zapisal v Sobotni prilogi na rob bliajoe se razprave o
sodelovanju z JLA. Dodam naj samo nekaj drobcev:
1. Bivi poveljnik ljubljanskega armadnega obmoja je bil lan republikega komiteja za sploni
ljudski odpor in drubeno samozaito, pa je logino predpostaviti, da so vsaj tam razpravljali o
politino-varnostnem poloaju, ocenah in podobno. Nijih ravni ne bom omenjal, eprav je bilo
sodelovanje prav tam zelo razvejano.
2. Predsedstvo SR Slovenije je v zaetku leta 1988 posredovalo bivemu poveljstvu ljubljanskega
armadnega obmoja svojo vojako-politino oceno (datuma in tevilke ne bom navajal).
3. Odlono trdim, da toka 5 omenjenega povelja vsebuje tudi drugo alinejo, v kateri se samo
ponavlja napotilo iz vsakdanje prakse, bazirane na smernicah Predsedstva SFRJ (in metodinih
navodilih), da si podrejeni poveljniki priskrbijo elemente za politino-varnostne ocene pri
pristojnih organih drubeno-politinih organizacij.

87

Delo, Prejeli smo, 21. februarja 1989

123

Pripomba:
Ob omenjenem odgovoru se nahaja e SPOROILO ODBORA ZA VARSTVO LOVEKOVIH
PRAVIC, kot odgovor na lanek Majde Vukeli POVELJE JE TREBA E PREUITI.
PRVI OPOMIN IZ BEOGRADA IN ODGOVOR
Moram priznati, da je bil 2l. februar 1989 zame naporen in "vro" dan. Kot glavni vodja skupine
za razpustitev 9. armade sicer nisem imel posebnega dela, zato pa sem vsak trenutek izkoristil za
priprave na generalski izpit. Zjutraj smo s kolegi ob obvezni turki kavici prebrali moj lanek v
Delu oziroma odgovor Krivicu. Potem je zazvonil telefon in zasliim: "Tukaj naelnik kabineta
predsednika Stanovnika. Prebrali smo va lanek v dananjem Delu, pa Vam sporoam, da bomo
jutri demantirali Vae navedbe pod drugo toko!" Bil sem seveda preseneen glede arogantnega
tona klicatelja, zato sem samo preprosto dejal, da nimajo esa demantirati, saj smo nedavno tega
arhivirali vse do sedaj poslane vojako-politine ocene Predsedstva SR Slovenije in drugih
organov! Povedal sem mu tudi, da imam kopijo spiska pred seboj! Sogovornik je samo dejal, da
to ne bo tono in da nam predsednik Stanovnik oziroma njegov kabinet ni niesar poiljal, nakar
sem mu pa povedal, da gre za knjiico zelene barve s podpisom predsednika Stanovnika, dobili
pa smo jo od Rslo pod t. 801/51 dne 10. marca 1988 z oznako "dravna tajnost". Tistemu
"hvala" je sledila e sona bosanska beseda, ki je ne bom ponavljal.
Potem me je glavni risar klical na ogled topografske karte Poveljniko potovanje 3. korpusa kot
del praktinega generalskega izpita na terenih Like in Korduna. Ko sem se vrnil v pisarno, sem
na mizi nael listek z naslednjo vsebino: "Klical je Potr. Poklii na telefon 219-858. Ali pa
Marinca na 224-211! Takoj se javi admiralu Brovetu in generalu Ceraniu!" Takoj sem vedel, da
se bo zaelo kolo ...
Klical sem kar po vrsti. Miran Potr, predsednik slovenske skupine mi je prijazno povedal, da
eli imprej govoriti z menoj in zvedeti za vsebino "druge alineje"! Da je admiral Brovet e
odobril, da mu vsebino ustno povem! Zmenila sva se ob 15.30 v njegovi pisarni. Admiral Brovet
me je mirno vpraal, ali imam odobritev zveznega sekretarja za ljudsko obrambo za asopisne
polemike. Povedal sem mu za dogovor z generaloma Ceraniem in Tomincem, pa mi je odvrnil,
da potrebujem za vsak lanek odobritev osebno generalpolkovnika Veljka Kadijevia, zveznega
sekretarja za ljudsko obrambo. Odvrnil sem, da lankov nisem pisal kot privatna oseba in da bom
poslal poroilo generaloma Ceraniu in Tomincu. Potem mi je admiral Brovet naroil, kaj vse
lahko povem Miranu Potru in naj ga skuam prepriati, da bi skupina odloila sklep o
pomilostitvi etverice. Ker nisem nael generala Tominca, sem e poklical generala Cerania,
naelnika varnostne uprave JLA. Vse je e vedel in racionalno zakljuil: "Nikar se ne sekiraj!
Zvezni sekretar vse spremlja. Vse smo prebrali. Dobro je. Zveer polji depeo!"
Po veerji sem se vrnil v pisarno in napisal depeo zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo,
strogo zaupno tev. 692 z dne 2l. februarja 1989, iz katere navajam naslednje poudarke:
Namesto generalmajorja Ivota Tominca sem postal lan sveta za sploni ljudski odpor in
drubeno samozaito pri republiki konferenci Szdl Slovenije. Ko sem ga spremljal na

124

poslovilnem obisku pri Joetu Smoletu, predsedniku Republike konference Szdl Slovenije, nama
je povedal, da so Kuanov stenogram "sunili pobalini" iz Mladine pri njegovi tajnici, tako da ima
tudi on doloene nevenosti.
General Tominc je e jeseni 1988 sodeloval pri pisanju delovnih tez o sodelovanju z JLA, potem
sem pa delo nadaljeval jaz. Ker je bil delovni material v uvodu in zakljukih precej zmalien,
sem v dogovoru z generalom Tomincem napisal dejansko nov tekst. Obenem sem napisal teze za
lanek in vam ga poslal v odobritev 5. januarja 1989. Poleg ustne izjave, da so teze dobre, nisem
dobil vrnjene kopije!
Ker je bila na sestanku sveta za sploni ljudski odpor in drubeno samozaito izraena namera,
da se v zakljuku ne omenjajo politine ocene preteklih dogodkov, predvsem pa sojenja etverici,
sem odlono protestiral in zahteval, da se slovenski javnosti nalije istega vina in pove prava
resnica! Predloil sem tudi pisne zakljuke, pa ni! Napovedal sem, da bom celo stvar obelodanil
v javnosti. General Tominc se je s tem strinjal.
Tako je 18. februarja 1989 v Sobotni prilogi Dela izel lanek pod naslovom Na rob bliajoi se
razpravi o sodelovanju z JLA, v katerem sem se predstavil kot predstavnik JLA v svetu za
sploni ljudski odpor in drubeno samozaito. Pri tem nisem omenjal ina, torej sem nastopil v
smislu navodil vojakega vodstva, da skozi forume drubeno-politinih organizacij in z javnim
reagiranjem omogoimo prikazovanje stvarnega stanja in problemov.
V navedenem lanku sem posebej poudaril naslednje: proces proti etverici ni montiran s strani
JLA in zato tudi ni politini proces; vojako povelje so nali sluajno; gre za cirkularni akt
generaltaba oboroenih sil SFRJ, ki je napisan v operativno-unem oddelku in ne v varnostnem
oddelku (kakor trdi Mladina); nedavno je arhiviran z rokom uvanja 10 let, kar pa ne pomeni, da
ve ne velja; da ni usmerjen proti Sloveniji; da toki 5. in 6. nista protiustavni in protizakoniti,
kakor trdijo Krivic in drugi, ker je na podlagi dosedanje prakse tudi logino sklepati, da povelje
vsebuje tudi navodila podrejenim stareinam, da si elemente za politino-varnostne ocene
priskrbijo pri doloenih organih v drubeno-politinih skupnostih.
Na koncu sem tudi predlagal, da naj republika konferenca Szdl Slovenije sprejme idejnopolitine zakljuke glede sodelovanja z JLA, kar se pa ni zgodilo. Sekretar sveta Marjan
Kompare, bivi operativec Sdv Slovenije, je potem moral pisno pojasnjevati, zakaj se je to
zgodilo.
Preden je bil lanek objavljen, sem na intervencijo naelnika Sdv Slovenije v redakciji Dela (pri
lektorici) izbrisal stavek, da so organi Sdv pravzaprav iskali Kuanov stenogram, kar naj bi
urednik Mile etinc izkoristil in povedal ostalim lanom Bavarjevega odbora. Osebno tega ne
verjamem, saj sem imel s etincem prijeten pogovor, omenil pa sem mu tudi, da je bil njegov oe
na (varnostni) rezervni oficir.
e v ponedeljek 20. februarja 1989. je na lanek reagiral Matev Krivic, lan skupine delegatov
za prouitev okoliin procesa proti etverici, e da sem navkljub izjavam tovariev Dolanca,
Kuana, Stanovnika in Popita, napisal iste neresnice. Pozival me je, naj jih javno zanikam. Ker
sem elel na lanek Krivica imprej odgovoriti, mi je urednik Dela rezerviral prostor, tako je e

125

21. februarja 1989 izel moj odgovor, v katerem sem navedel, da kot pripadnik JLA nikdar nisem
navajal lai in neresnice, in kot dokaz temu navedel naslednja dejstva:
a) da je bil bivi poveljnik ljubljanskega armadnega obmoja lan republikega komiteja za
sploni ljudski odpor in drubeno samozaito, pa je logino predpostaviti, da so vsaj tam
razpravljali o politino-varnostnerm poloaju in ocenah, oziroma da so podobno delali podrejeni
poveljniki s predstavniki drubeno-politinih organizacij v svoji coni odgovornosti;
b) da je predsedstvo SR Slovenije poslalo poveljstvu ljubljanskega armadnega obmoja v zaetku
1988 svojo vojako-politino oceno (brez navajanja tevilke in datuma);
c) da 5. toka vojakega povelja 50443 vsebuje dve alineji, pa se tako v drugi alineji samo
ponavlja navodilo iz vsakodnevne prakse, temeljee na smernicah Predsedstva SFRJ (in
metodinih navodilih), namre, da si podrejeni poveljniki priskrbijo elemente za politinovarnostne ocene.
Reakcije so najprej prile iz kabineta predsednika Predsedstva SR Slovenije. Sekretar tega
kabineta mi je sporoil, da bodo javno demantirali mojo navedbo pod b). Odgovoril sem, naj raje
prej preverijo, ali je Rslo dne 10. marca 1988 pod DT tev. 801/51 poslal poveljstvu
ljubljanskega armadnega obmoja zeleno knjiico z naslovom Vojako-politina ocena
Predsedstva SR Slovenije za l987. leto, nakar se je sekretar samo zahvalil za obvestilo (e prej pa
je sono zaklel).
Po telefonu me je poklical admiral Brovet. Najprej mi je oital, zakaj sem se brez odobritve
zveznega sekretarja za ljudsko obrambo spustil v asopisne polemike, potem pa mi dovolil, da
tovariu Potru ali Marincu povem vsebino druge alineje 5. toke povelja 50443.
Potem sem se odzval na telefonski klic tovaria Mirana Potra, predsednika skupine SR
Slovenije (telefon 219-858), ki mi je predlagal, e lahko pridem k njemu v pisarno ob 15.30 uri.
Po krajem uvodnem predstavljanju sva ugotovila, da sva skupaj hodila na I. gimnazijo v
Mariboru in se spominjala nekih mladinskih akcij iz tega obdobja, ko sem bil na gimnaziji
mladinski sekretar. Tovari Potr me je seznanil, da so bili v skupini zelo preseneeni, ko sem v
verajnjem lanku navedel, da ima 5. toka vojakega povelja 50443 dve alineji, po Krivicu pa
naj bi jim Stane Dolanc povedal, da gre samo za eno alinejo. Tov. Potr mi je povedal, da so celo
dopoldne pregledovali omenjeni stenogram Staneta Dolanca in da nikjer niso nali trditve
Krivica, zato je verjetno, da celotna izjava niti ni bila stenografirana.
Potem sem navedel, da se druga alineja toke 5. glasi takole: "U izvravanju ovog zadatka
organizovati sadejstvo sa organima bezbednosti i samozatite i drugim strukturama u zoni
odgovornosti. Nosioc zadatka: OB. Rok: 1. februar 1988 i stalan zadatak."
Tovari Potr me je prosil, e lahko naslednji dan na zaprti seji republike skupine navede, da
sem mu jaz posredoval omenjeno informacijo. Predlagal sem mu, da naj kot vir raje navede
admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. V nadaljevanju pogovora
mi je tovari Potr povedal, da bo skupini predloil pozitivno oceno vojakega povelja 50443.
Na njegovo pronjo sem po pogovoru pomagal tovariu Miranu Bogataju, podsekretarju v Rslo in
znancu, pri konni redakciji te ocene. Nato mi je tov. Potr povedal, da bo republiki skupini
posredoval in podprl predlog Predsedstva SR Slovenije, da se etverica pomilosti, obenem pa bo

126

podpiral nadaljevanje dela komisije za prouevanje okoliin procesa proti etverici. V odkritem
in poleminem razgovoru sem tovariu Potru odsvetoval podporo aktu pomilostitve etverice,
ker bo to izzvalo med pripadniki JLA zelo negativne odmeve in posledice. Ostal je pri svojem
staliu, ker pa ne more nasprotovati predlogu Predsedstva SR Slovenije, igar predlog je e bil
objavljen v dananjem Delu. Omenil je tudi, kako je preprian, da bo primer etverice zelo hitro
pozabljen in da v slovenski javnosti ne bo imel posebnega odziva. Jaz sem nasprotno tovariu
Potru argumentirano predstavil doloene elemente iz sodobnih vojakih doktrin, po katerih se
proces destabilizacije neke drube (tudi njemu so poznani narti tujih obveevalnih slub)
navadno zanejo pri kompromitaciji oboroenih sil in njenih predstavnikov. Ta proces pa se je pri
nas e zael ...Vendar je Potr menil, da ne smemo biti tako rnogledi!
KDO ZAVAJA?

88

To je naslov odgovora Mateva Krivica, lana skupine delegatov za prouitev okoliin

ljubljanskega procesa. V uvodu se strinja, naj javnost presodi, kdo jo zavaja: on ali jaz, nato pa
ponavlja e izreene trditve o moji "isti neresnici". Kot novo pa razume mojo trditev o neki
"drugi alineji", ki da je v besedilu Staneta Dolanca ni bilo, pa meni "da je tudi Kranjc nikoli ni
videl, ker je ni. Ali pa naj jo JLA pokae, e e trdi, da je".
POZIV TOVARIU KRIVICU

89

Z vezi s prispevkom v Delu dne 22. tega meseca "Kdo zavaja (slovensko javnost)?, vas javno
pozivam, e ste bili prisotni na razpravi v republiki skupini, da se mi javno opraviite z isto
naglico, s katero ste zavajali slovensko javnost.
Obenem vam priporoam, e vas bodo seveda spustili zraven, da se 23. tega meseca ob 8. uri
udeleite seje sveta za sploni ljudski odpor in drubeno samozaito skupine mesta Ljubljane,
kjer bodo baje tajno razpravljali o strogo zaupni vojako-politini oceni ...
Pa brez zamere, eprav sem z vami opravil na hitro. Drugi ne pozabite, da ima la e vedno
kratke noge.
ODGOVOR TOVARIU KRANJCU

90

Matev Krivic zane takole: "Z zahtevano naglico Vam al brez opraviila sporoam", da je
sicer bil na seji republike skupine in "slial" vsebino famozne "druge alineje", da pa ji ne
verjame, ker sem mu serviral e "tretjo razliico"! Zato ponavlja "e tretji", da so moje trditve
"ista neresnica"!

88

Delo, Prejeli smo, 22. februar 1989

Delo, Prejeli smo, 23. februar 1989
90
Delo, Prejeli smo, 24. februar 1989
89

127

Zakljuuje pa takole: "Da ima la kratke noge, bi v dialogu z Vami teko pozabil. Ali pa Vi
poznate tisto o zmikavtu, ki, da bi odvrnil pozornost od sebe, zane vpiti: "Primite tatu!"?
Zaradi e omenjenega opomina admirala Broveta, da nimam dovoljenja zveznega sekretarja za
ljudsko obrambo za tovrstno polemiko s Matevem Krivicem o vsebini in formi vojakega
povelja 50443, Delu nisem poslal e pripravljeni odgovor.

E ZADNJI ODGOVOR TOVARIU KRIVICU

91

Namesto, da se lepo in hrabro opraviite za tiste dve dokazane toke, e vedno onglirate z
"novimi" dokazi. Namre, dlakocepske "analize" so brez osnove, ker sami zelo dobro veste, da
niti jaz nisem smel dobesedno citirati del vojakega povelja.
Ker e vedno vztrajate pri nekaknih "istih neresnicah", mi samo vzbujate opravien sum, da
imate tudi Vi kopijo dokumenta! Bojim se, da ste se prav zaleteli in padli v zanko!
Zadnji sem napisal, da zavajate slovensko javnost. Iz priloenega dopisa in "internega navodila"
Bavarjevega odbora z dne 13. februarja 1989, pa izhaja, da ste lani tega odbora, pa tudi Vi,
tovari Krivic, kot bivi pravno-upravni ekspert, prav lepo PRITISKALI na delegate slovenske
republike skupine. Komentar je odve.
Priloeni dokazi (kopije):
a) SPOROILO ZA JAVNOST (OSNUTEK)
1. Odbor za varstvo lovekovih pravic poziva javnost, da podpre ugotovitve skupine delegatov
republike skupine o nezakonitosti dela spornega vojakega povelja in o njegovi neskladnosti z
duhom ustave. e iz dosedanjih javnih sporoil te skupine delegatov je namre razvidno, da je
skupina v osnovi sprejela argumentacijo, ki jo je Odbor o tem vpraanju podal e julija 1988 v
svojem sporoilo za javnost t. 38.
2. O katerih vpraanjih je znotraj skupine delegatov prilo do razlinih mnenj, javnosti e ni
znano, ker je ocena javnosti in zakonitosti povelja vkljuno z loenimi mnenji nekaterih lanov
skupine delegatov za sedaj e oznaena kot strogo zaupno gradivo. Odbor zato poziva vso
demokratino javnost, naj na svoje delegacije in delegate, kakor tudi neposredno na Skupino
SR Slovenije naslavlja zahteve za javno objavo ocene ustavnosti in zakonitosti povelja, v kateri
sta citirani sporni toki vojakega povelja.
3. Hkrati poziva Odbor tudi k enaki podpori takemu predlogu stali in sklepov Skupine SR
Slovenije o tej zadevi, kot jih je v sobotni prilogi Dela, z dne 11. februarja 1989, objavil lan
skupine delegatov Matev Krivic.
b) DOPIS ODBORA KOLEKTIVNIM PODPISNIKOM
91

Neodposlan odgovor Krivicu, kasneje, 1998 objavljen v Mladini

128

ODBOR ZA VARSTVO LOVEKOIH PRAVIC

Kersnikova 4, Ljubljana
Datum: 13. februarja 1989
tevilka: 19/89
KOLEKTIVNIM PODPISNIKOM
Spotovani!
Skupina delegatov za preuitev okoliin in posledic procesa ... (nejasno) ... informacijo
obravnavale nekaj dni pred sejo republike skupine, ki bo 22. februarja 1989. zavzele do nje
svoja stalia in doloile delegate. Ti delegati bodo odloali o tem, ali bo slovenska skupina
potrdila ugotovitve svoje skupine delegatov o nezakonitosti spornega ojakega povelja in jih
prevzela kot svoje ali ne, od esar utegne biti seveda v precejnji meri odvisna tudi nadaljna
usoda tirih obsojencev v ljubljanskem vojakem procesu.
Odbor za varstvo lovekovih pravic se obraa na vas s pronjo, da v svoji sredini sodelujete pri
oblikovanju stali in pobud, ki naj bi jih delegati zastopali v republiki skupini ali pa
neposredno republiki skupini sporoite svoje strinjanje ali nestrinjanje s predlogom
skupinskih stali, ki jih je v Delu 11. februarja 1989 objavil lan skupine delegatov Matev
Krivic oziroma te predloge e dopolnite.
V prilogi vam poiljamo pripomoek za vae angairanje pri oblikovanju vaih pobud in stali
bodisi na ravni skupine delegatov oziroma pri posredovanju neposrednioh pobud republiki
skupini.
Glede na asovno stisko v kateri smo vsi, tako delegati kot delegatska "baza" nujno potrebujemo
vao pomo, da bo republika skupina oblikovala jasna in nedvoumna stalia do dela in
ugotovitev skupine delegatov za prouitev okoliin in posledic procesa pred vojakim sodiem
v Ljubljani.
Hvala lepa.
Okrogli peat Odbora
Podpis: za Odbor za varstvo lovekovih pravic, Bojan Fink
c) INTERNO "NAVODILO"
1. Dobiti kontakt s posameznimi lani skupin delegatov v obinah oziroma v irih delgatskih
okoliih (za ve obin skupaj), ker bodo 22. februarja samo oni (in pa morda e lani republikih
vodstev Szdl, Zk, Zzb in Zsms) lahko prebrali zaupni del poroila ... z loenimi mnenji).
2. V skupinah delegatov zahtevati tudi razpravo o loenih mnenji ... in v primeru podpore, naj
skupine delegatov oziroma njihovi delegate ... podporo loenim mnenjem tudi izrazijo na seji
Skupine SR Slovenije ... naj predlagajo, da se skupinski sklepi ustrezno popravijo. V... je
treba formalno vloiti amandma na uradni predlog stali skupine SR Slovenije (ta predlog
bodo skupine dobile ele 15. ali 16. februarja) in sicer ... amandmaju, naj se v toki "da
Skupina SR Slovenije sprejme informacijo o delu skupine delegatov in njeno oceno povelja",

129

doda: "in loeno mnenje k tej oceni, zlasti 4. in 5. loeno mnenje". Zadnji dve loeni mnenji sta
namre vsebinsko pomembneji od prvih dveh, zadnje pa najbolj (dosei podporo vsaj temu!).
Vsebuje ocene, kaj nezakoniti del povelja politino pomeni (to loeno mnenje so podprli Matev
Krivic, dr. Lovro turm, Vika Potonik in Marija Pehan). Ta del informacije (z loenimi mnenji)
bo seveda brez "tajnih" podatkov objavljen ta teden v Teleksu.
3. Skuati dosei podporo predlogu stali, ki ga je pripravil Matev Krivic (glej Delo - sobotno
prilogo, 11. februarja 1989), in to podporo izraziti v obliki amandmajev na uradni predlog stali,
v katerem bodo nekatere od Krivievih 12 tok najbr izpuene ali ublaene. Amandmaje je
potrebno vloiti takoj (dogovoriti se zanje e na sejah skupin delegatov pred 22. februarjem) in
potem pri njih vztrajati na seji Skupine SR Slovenijo. Vztrajati pri glasovanju o amandmajih,
ne jih umikati! Isto velja za glasovanje na seji skupine delegatov!
4. e bo prilo do tega, da bi npr. zbor zdruenega dela sprejel odloneje stalie od drugih dveh
zborov in bo potrebno usklajevanje stali med zbori, zahtevati, da v usklajevalno komisijo
pridejo tisti delegati, ki so predlagali sprejete amandmaje. e predsednik zbora predloi drugano
sestavo komisije, takoj zahtevati besedo, predlagati spreminjevalni predlog in vztrajati, da
predsednik da ta spreminjevalni predlog na glasovanje. Po poslovniku mora dati spreminjevalni
predlog na glasovanje pred svojim predlogom. e bi hotel ravnati obratno, je treba takoj priti za
govorniki pult in (po poslovniku) zahtevati besedo o proceduralnem vpraanju, v kateri je
potrebno opozoriti na kritev poslovnika.
Pripomba:
Vsi trije dokumenti so bili 20. februarja 1989 poslani osebno predsedniku Skupine SR
Slovenije, Miranu Potru. Kopije (pod b/ deloma nejasno) sem dobil naslednji dan, seveda
anonimno.

POVELJE 50443 92
V rubriki POVELJE 50443 je Matev Krivic prispeval kar dva lanka. V prvem pod naslovom
ZDAJ BO ZARES VROE detaljno secira prvo in drugo mnenje "slovenske vlade" in ji daje
nezadostno oceno! Predstavi tudi stalie Predsedstva SR Slovenije in ugotovi, da je "nekoliko
bolj previdno". V drugem lanku pod naslovom TAJNO POROILO pa v podnaslovu stoji:
VISOKI FUNKCIONAR JLA IN BIVI NAELNIK KOS-a MARIJAN KRANJC ZATRJUJE, DA
NAJ BI SI NEKATERI SLOVENSKI POLITIKI S POVELJSTVOM JLA IZMENJAVALI V
POVELJU SPORNE VARNOSTNO-POLITINE OCENE.
Krivic najprej razlaga, kaj je vse napisal v Teleksu in kaj vse vsebujejo njegova loena menja k
staliem skupine delegatov. Nato pa v nadaljevanju lanka s podnaslovom PRVA REAKCIJA
JLA, zapie naslednje: "Na koncu tega prikaza najpomembnejega dela nae ocene ustavnosti in
zakonitosti spornega povelja naj se na kratko dotaknem e prve javnosti (in meni osebno) znane
reakcije predstavnikov JLA na oceno nae skupine delegatov o nezakonitosti in neustavnosti dveh
tok spornega povelja. Mislim na prispevek Marijana Kranjca Na rob bliajoi se razpravi o
sodelovanju z JLA v zadnji Sobotni prilogi Dela, kjer se je Marijan Kranjc, eprav v nekem
92

Mladina, Ljubljana, februar 1989, str. 4245

130

drugem prispevku, predstavil kot bivi lan kolegija poveljnika ljubljanskega armadnega obmoja
ter kot namestnik in zastopnik naelnika taba. eprav je naa ocena ...znana e natanno tri
meseca, je JLA ...doslej molala kot grob." Potem navaja, kako "M. Kranjc ne more navesti
nobenega pravnega protiargumenta" razen "ustaljene prakse, da si predstavniki drubenopolitine organizacije in drubeno-politine skupnosti Slovenije in nekdanjega poveljstva
ljubljanskega armadnega obmoja redno izmenjujejo vojako-politine in politino-varnostne
ocene." Zatem Krivic zopet dodaja, da jim Kuan, Stanovnik in Popit o "morebitni menjavi
politino-varnostnih ocen"... niso vedeli povedati niesar." Ponavlja tudi vpraanje, ali bo
"Kranjc obtoil Staneta Dolanca, da je neresnino informiral skupino delegatov ..."
Na lanek nisem odgovoril, ker ni naenjal nobene nove teme. lo je za nadaljevanje medijskega
lina Mladine

MEDIJSKI NAPADI NA GENERALMAJORJA V OBDOBJU 19891990 IN

ZAHTEVEK ZA PRAVNO ZAITO
Kmalu zatem sem opravil praktini del generalskega izpita in se intenzivno pripravljal na
teoretini del. Ko sem tudi tega uspeno opravil, sem iz Beograda nadaljeval pot v Bitolj, v
Makedonijo, kamor sem bil premeen na dolnost naelnika taba 41. korpusa. Potem sem 22.
decembra 1989 oblekel tudi generalsko uniformo ...
Novi Demosov republiki sekretar za ljudsko obrambo (Jana) in sekretar za notranje zadeve
(Bavar) mi nista dala miru niti v oddaljeni Makedoniji. Obsojenega nemkega (in e kaknega)
vohuna Nurifa Rizvanovia, bivega podastnika JLA, so medijsko izkoristili tudi za blatenje
pripadnikov JLA, predvsem pa varnostne slube. To sem najprej zvedel iz beograjskih Veernjih
novosti 25. julija 1990 v lanku z naslovom ALJIVI OBRAUN Polkovnik Aksentijevi na
muhi Demokracije, kjer je med drugim reeno, da " izhaja iz garniture ljudi bivega devetega
armadnega obmoja, kot so general (prej polkovnik) Marijan Kranjc. To je garnitura ljudi, ki
je privatizirala institucije Sdv za ustvarjanje protislovenske klime." lanek v Demokraciji, katere
urednika sta bila Bavar in Jana, je bil objavljen 24. julija 1990 pod naslovom "Vohun v
skupini", napisal pa ga je neki Joe Novak. Najbolj prisrno sem se moral nasmejati "cvetki" v
okvirku: "Vsekakor se v igri pojavljajo imena, ki so dostikrat zbujala strah: polkovnik (danes
general) Marijan Kranjc, general Vinji, polkovnik Muti, admiral Brovet, polkovnik
Aksentijevi ... Kdo je stvar poegnal politino in koval dobiek, se danes e ne ve ... Ko se bo
zaelo odkrivati ozadje procesa proti etverici, bo mogoe tudi pojasnjeno, kakno vlogo naj bi
imel proces proti Rizvanoviu in e trem obtoenim."
Podobne zapise sem pozneje bral e v Mladini, DeluX in drugje. Predobro sem vedel, kaj vse to
pomeni najprej diskreditacija, potem pa aretacija! Ker se pa nisem mogel braniti drugae (z
neposrednimi odgovori in polemiko), sem ubral drugo pot: po slubeni poti sem e 30. julija 1990
zahteval od vrhovnega poveljstva (Predsedstva SFRJ) "adekvatno pravno in moralno zaito
osebne integritete kot generala in bivega naelnika varnostnega oddelka 9.armade"!
Pravobranilstvo 3. vojakega obmoja v Skopju je sicer zahtevalo e dodatne podatke, ker se jim
je moj zahtevek zdel nekaj povsem novega. Poslal sem jim "genezo" napadov Mladine in

131

Bavarjevega odbora na mojo osebnost in predlagal tudi tekst, s katerim bi Predsedstvo SFRJ
zahtevalo demanti in opraviilo urednika Demokracije. Na koncu sem tudi dodal, da je to edini
nain "za hitro in uinkovito zaito pripadnikov JLA, ker so vsi ostali naini v Sloveniji
prepoasni in brez uinka, ker se ne objavljajo demantiji". Pa ni!
Par dni pred tem sem predal pronjo za upokojitev, ker sem zvedel, da se bo zaostreni poloaj v
Sloveniji in Hrvaki reeval direktno z oboroeno silo! Torej, prevladali so "jastrebi" v vrhu JLA,
na kar me je pred letom dni v Zagrebu opozarjal e pokojni prijatelj generalpodpolkovnik Ilija
Cerani! Pri tem pa nisem hotel sodelovati ...V zaetku oktobra 1990 sem bil e pri svoji druini
v Ljubljani. Dokazal sem svojo maksimo, da je samo druina resnina domovina! Prava
domovina me je dvakrat kaznovala!

NADALJEVANJE MEDIJSKIH NAPADOV IN ODGOVORI 19921998

VIS & VOMO 93
"Spotovani gospod! Na podlagi Vam znanin ustavnih in zakonskih doloil ste dolni v prihodnji
tevili Mladine in na istem mestu kjer je bil objavljen lanek VIS & VOMO Ali H.erdina
objaviti, poleg opraviila za blatenje in lano obveanje bralcev, tudi naslednje podatke:
- varnostno slubo JLA sem zapustil po slubeni dolnosti novembra 1987 in torej nisem mogel
biti naelnik v asu "noi dolgih noev" (vaa sintagma);
- naelnik varnosti v ljubljanskem armadnem obmoju nisem bil niti tri polna leta, torej ne gre za
"dolgoletnega efa varnosti";
- upokojen nisem "danes", temve sem bil upokojen na lastno zahtevo 30. septembra 1990
oziroma 1. januarja 1991 v inu generalmajorja in kot naelnik taba korpusa v Bitoli.
Upam, da se boste strinjali, da imajo bralci Mladine pravico do objektivne informacije o vseh
ljudeh, posebej pa e o dravljanih RS in davkoplaevalcih".
Pripomba:
To je bilo moje prvo javljanje v samostojni dravi Republiki Sloveniji. Moral sem pa
odgovoriti na lano obveanje in (nadaljevanje) blatenja. Zanimivo je, da urednik Mladine ni
imel toliko poguma, da bi objavil tudi prvi odstavek demantija! To je bil oiten znak, da zamere
niso pozabljene in da bodo nadaljevali po starem!
V zaetku 1994 sem zael prebirati celjski tednik NOVA DOBA, kjer se je kot "specialni"
sodelavec pojavil moj bivi predpostavljeni poveljnik mag. Konrad Kolek, generalpolkovnik v
pokoju. Bral sem tudi zanimive prispevke polkovnika dr. Vase Predojevia, starega znanca. Toda
3. avgusta 1994 sem onemel! Poleg objave odredbe o formiranju nove parlamentarne komisije za
preizkavo o politini odgovornosti za proces proti etverici, je na isti strani, s podpisi glavnega
urednika Milana Medena in direktorja Janeza Severja, objavljen tudi naslednji:
93

Mladina, t. 50, 17. decembra 1992

132

ODLOK NOVE DOBE O VABILU PRIE IVKA MAZIA IN MARIJANA KRANJCA 94

"Predlagamo, da najprej pristopi k zaslianju dr. ivko Mazi, stanujo v Beogradu izven hotela
Bristol, vojaki toilec na procesu JBTZ v Ljubljani in z njim upokojeni general, Slovenec, ef
vojake varnostne slube Marijan Kranjc, upokojenec Drave Slovenije, stanujo v Ljubljani.
Posebni znak: na spisku generala Dolniarja ga ni med agresorji (nekaterih drugih tudi ne)."
Pripomba:
Torej, napadajo me tudi "nai"! Nisem mogel verjeti, pa sem odgovoril z jezo in ogorenjem!
DIREKTORJU IN UREDNIKOM NOVE DOBE

95

Gospodje, po zakonu o informiranju prosim, da objavite moj odgovor na istem mestu v vaem
nestrankarskem asopisu, kjer ste 3. avgusta tega leta objavili zame tendenciozni in aljiv odlok
Nove dobe o vabilu prie, seveda z javnim opraviilom!
Prvi, povezovanje takratnega vojakega toilca in mene kot efa vojako varnostne slube v asu
procesa proti Jbtz je skrajno tendenciozno in neresnino! Namre, novembra 1987 sem bil
postavljen za naelnika operativno-unega oddelka poveljstva 9.armade, pa zato o procesu
nimam kaj priati!
Drugi, navedbe, da sem upokojenec drave Slovenije, posebno pa tista o posebnem znaku, da
me ni na Dolniarjevem spisku agresorjev, so zame izredno aljive!
Namre, jaz si kot upokojenec nisem izbiral drave. Najprej sem bil upokojenec SFRJ, potem pa
je to obvezo sprejela Slovenija. Upokojenec sem postal na lastno eljo! Za upokojitev sem
zaprosil julija 1990, takoj ko sem zvedel za nartovani vojaki poseg proti Sloveniji. V pronji
sem sicer navedel druinske razloge, zapisal pa sem tudi, da ne elim sluiti novokomponiranim
ekstremistom in fundamentalistom etnikega, ustakega ali belogardistinega tipa! Dne 24.
septembra 1990 sem bil s inom generalmajorja na dolnosti naelnika taba (obenem
namestnika komandanta) 41. korpusa v Bitolju, Makedonija, razreen aktivne slube in se 11.
oktobra 1990 vrnil v Ljubljano. Torej, general Dolniar me ni mogel uvrstiti na noben seznam,
zakaj pa me je "zgodovinar" vajcer (jaz sem napisal pravilno vajncer) izpustil s spiska
slovenskih generalov, kamor me je uvrstila Dolniarjeva tajnica po telefonskem pogovoru, pa
morate vpraati njega.
Dragi gospodje, po upokojitvi sem se umaknil iz javnega ivljenja. ivim zagrenjeno, toda
spokojno, saj nisem bil med tistimi, ki so podirali domine, niti se ne utim odgovornega za

94
95

Nova doba, Celje, 3. avgusta 1994

Nova doba, Celje, 10.avgusta 1994

133

ivljenja podrejenih starein in vojakov. Obalujem usodo dr. ivka Mazia in znancev z vaega
intarskega seznama, toda pomagati jim ne morem. Nisem politik.
Strankarskih ali podobnih igric se pa ne bom el!
Prestal sem polivanje generalov z gnojnico, nekako sem prenesel oznaevanje z janiarji,
izdajalci in dezerterji, preivel pa sem tudi preventivni ukrep bivih kolegov, da sem postal agent
tuje obveevalne slube, zabaval pa sem se tudi glede obiskov in prislukovanja telefona!
Blatenju v Demokraciji in Mladini se nisem udil, zaudil pa sem se, da to poete v Novi dobi, za
katero vehementno trdite, da ni komunalno podjetje, torej, da ne razirjate smradu sovratva,
netolerance in neresnice!
Zmedeni direktorji in uredniki Nove dobe niso zbrali toliko poguma, da bi se vsaj opraviili.
Privatno sem prejel zmedeno pismo Medena
Nedeljski dnevnik je dne 7. avgusta 1994 pod naslovom NEDELJSKI IN KOS Z ROKO V
ROKI objavil odgovor Janeza Jane na serijo lankov Tonija Peria Iz zapraenih zapiskov, ki
spominjajo na proces Jbtz pred estimi leti. V drugem odstavku je Jana zapisal tudi naslednje:
"Nekateri bralci se bodo morda e spomnili, da je Nedeljski dnevnik takoj po procesu julija 1988
objavil prispevek enega od efov Kos-a JLA, Marijana Kranjca, v katerem je prosluli kosovec z
lami blatil obsojeno etverico. Ko je bil javno povpraan, e lahko svoje trditve tudi dokae, je
odgovoril, da je vse skupaj slial na autobusu tevilka 14." Odgovoril sem takole:
ODGOVOR JANI IN E KOMU 96
Odmev na Nedeljski in Kos z roko v roki
e Jana komu vehementno prilepi etiketo "prosluli kosovec", kakor je to storil meni (Nedeljski
dnevnik, 7. avgusta 1994), in se obenem e debelo zlae, potem ima lovek le skromne monosti,
da proti njemu dobi tobo zaradi javne klevete, saj je proti kosovcem in generalom dovoljeno vse,
od polivanja z gnojnico do javnih diskvalifickacij. Toda vseeno ga ne bom toil, ker se mi zdi
koda asa in miru, predvsem pa zaradi istega razloga, kot on ni leta 1988 toil mene (ni e
pravne drave, ker ni socialdemokratske prenove pravosodnega sistema). Torej sva bot! Da mu
pa po slovenski zdraharski navadi ne bi ostal esa dolan, bi mu rad vseeno povedal tole:
e slovenski politik, ki je obenem e predsednik socialdemokratske stranke, v navadnem lanku
uporabi prostaki, psovaki ali poulini izraz, potem res lahko dvomim o njegovi srni kulturi in
lepem vedenju, da ne govorim o resnicoljubnosti, pravinosti in toleranci! Poleg tega naj se
sramuje,
- ker se je v dveh stavkih celo tirikrat zlagal oziroma povedal neresnico;

96

Nedeljski dnevnik, 21. avgusta 1994

134

- da kot dipl. obramboslovec in rezervni astnik ne pokae niti drobca spotovanja do mene kot
generala, ki je julija 1990, ko sem zvedel za nartovani vojaki poseg proti Sloveniji, kot prvi
slovenski general zapustil JLA in obenem takrat zapisal, da ne elim sluiti novokomponiranim
ekstremistom in fundamentalistom etnikega, ustakega in belogardistinega tipa, pa tako nisem
sodeloval pri podiranju domin in nimam na vesti nobenega mladega ivljenja;
- da kot nekdanji obrambni minister in predstojnik varnostno-obveevalnega organa (njegovega
prvega efa sem jaz spravil v Slovenijo) ne izrazi vsaj drobca profesionalne etike in strpnosti do
mene kot nekdanjega naelnika varnosti 9. armade do novembra 1987 (ne pa enega od efov Kosa JLA), ker je iz tevilnih zaslianj in prievanj mojih sodelavcev moral vedeti, da nisem naredil
niesar proti vitalnim interesom slovenskega ali kateregakoli drugega naroda nekdanje SFRJ, e
celo njega sem reil prvega sreanja z vojakim sodiem (po telefonski pronji tovaria Marinca
takratnemu poveljniku 9. armade, s imer se je strinjal tudi vojaki toilec polkovnik ivko
Mazi, ki mora zdaj deliti krivino usodo zdomca od svoje druine in otrok)!
Ker sem bil novembra 1987 postavljen za naelnika operativno-unega oddelka 9.armade, nisem
imel nobene neposredne zveze z armadi vsiljenim procesom proti etverici, razen v drobni stvari:
na kolegiju poveljnika sem predlagal, da naj se proces vodi na niji ravni, v slovenskem jeziku,
na elu sodnega senata pa naj bo podpolkovnik Alojz Ferlinc! Prisotni vojaki toilec JLA se ni
strinjal Beograd je hotel veleproces, dobili pa so slovensko pomlad (!) oziroma kot v Delu
Danilo Slivnik pravilno ugotavlja, da se je slovenska pomlad zgodila zaradi nerodnih potez
Beograda. Torej nimam kaj priati o Janevih strahovih in povezavah, bolje povedano, ne elim
sodelovati v njegovih predvolilnih igricah!
Strinjam se z Jano glede obnove procesa proti etverici, toda samo ob udelebi tujih in
neodvisnih ekspertov in seveda brez manipulacij!
e tole: parlamentarni komisji predlagam dvoje: prvi, da v arhivu Sdv Slovenije detaljno razie,
kako je vojaki dokument priel v Nemijo in bil e februarja 1989 objavljen v proustaki reviji
"Hrvaka Domovina", ki jo je urejal iz Jugoslavijer izgnani novinar in agent Rulmann, torej, kdo
je vojaki dokument poslal ali odnesel Rulmannu, in drugi, kot kronsko prio (a la Hasan
engi) naj poklie upokojenega generalmajora Aleksandra Vasiljevia iz Beograda, ki je sicer v
Nin-u napovedal razkritje ozadja procesa proti etverici, predvsem povezavo z nemko
obveevalno slubo, pa tega zaradi pripora ni utegnil storiti. Domnevam, da so ga neki novinarji
iz Ljubljane e obiskali. Ker tudi Jana v Premikih priznava, da je imel z Vasiljeviem, ki je bil
takrat naelnik I. oddelka Varnostne uprave Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo (kasneje je
postal naelnik Varnostne uprave JLA) nekakne pogovore ob kavici, Vasiljevi pa je v Beograd
odnesel kopico magnetofonskih ali celo video kaset, bi tako komisija morala sliala tudi drugo
plat, namre, kaj je Jana takrat govoril o nekaterih slovenskih politikih. Vem, da bi za Jano to
bila zelo neprijetna situacija, toda e star slovenski pregovor pravi: kdor drugemu jamo koplje ...
Navadno se to tudi zgodi!
Pripomba:
Na lanek ni bilo nobenih odzivov! Prili paso kasneje

135

JBTZ - VERZIJA JLA 97

Nisem avtor vojakega dokumenta
estitke novinarju Mladine, da je zmogel toliko poguma in objavil, eprav pozno, tudi verzijo
JLA o procesu etverici.
Ne elim presojati, ali etverica zaradi enostranske medijske kampanje zaslui pridevek narodnih
junakov. To sodbo bo izrekla zgodovina z doloene asovne distance, potem ko bo znana e
druga plat resnice, oziroma, ko bo Slovenija dobila iz arhivov JLA in zvezne Sdv tudi kompleten
dosje o ozadju procesa! Do takrat pa se bomo morali zadovoljiti s prievanjem nekdanjih
akterjev, ki pa bodo tudi malce subjektivna. Priakovati pa je mogoe tudi kakno poleno pod
noge, kakor se je to pot zgodilo tudi meni ...
Zaradi objektivnosti in resnice moram povedati, da nisem avtor strogo zaupnega vojakega
dokumenta poveljstva 9. armade t. 50443 z dne 8. januarja1988!
Tono je samo to, da sem bil takrat naelnik operativno-unega oddelka (obenem namestnik
naelnika taba) poveljstva 9. armade, avtor dokumenta pa je bil polkovnik M. T., moj pomonik
za bojno pripravljenost, kar je tudi razvidno iz zaetnic v zakljuku dokumenta, skupaj z
daktilografom (M. T. J. P.), objavljenega v Premikih (str. 321). Dejansko pa je navedeni
dokument samo prirejen prepis cirkularnega povelja generaltaba oboroenih sil SFRJ tev. 80
24 z dne 21. decembra 1987. Kot naelnik oddelka sem dokument korigiral in ga dal v podpis
poveljniku armade.
Vse to navajam zaradi tega, da mi kaken odbor ali posameznik ne bi naprtil e avtorstva
protislovenskega dokumenta!
Mimogrede naj omenim, da je bil moj pomonik, sicer Hrvat, prvi osumljenec, ki naj bi
dokument odnesel na Mladino, ker je pa nekajkrat hvalil njeno pisanje! Zastavnik Bortner pa je
bil odkrit pri navadnem kontrolnem pregledu zaradi amaterizma in povrnosti, dejanje pa je
priznal tako smo zvedeli na kolegiju, takoj po aretaciji!
Sedaj, ko je vsebina omenjenega dokumenta znana, naj omenim e drugo epizodo glede 5. toke,
ko so mi tudi na straneh Mladine oitali, da govorim "iste neresnice". Namre, iz kabineta
takratnega Predsednika predsedstva so mi krajem februarja 1989 "zagrozili", da bodo demantirali
mojo asopisno izjavo v Delu, da so nam tudi iz Predsedstva poiljali razne ocene! Ko sem
sekretarju kabineta odgovoril po telefonu, da imam pred seboj vojako-politino oceno
Predsedstva SR Slovenije, knjiico z zelenimi platnicami, oznaeno kot dravna tajnost in
poslano z dopisom Rslo pod DT t. 801/51 z dne 10. 3. 1988.leta, je vse utihnilo! Da so nam tudi
nekateri drugi organi poiljali varnostno-politine in druge ocene, se verjetno danes ne bi eleli
tega spomniti ...

97

Mladina t. 51, 20. decembra 1994

136

Ostale podrobnosti v Mladininem lanku ne bi elel komentirati, pa eprav ima e ve netonosti

(tevilo kopij, nered, dva polkovnika, itd).
Nedavno tega sem zapisal v Nedeljskem dnevniku, da je proces etverici vsiljen JLA (ne pa
podtaknjen!) arhivi varnostnih slub, naih in tujih (!), pa bodo neko verjetno potrdili moje
mnenje. Docela pa sem preprian, da do mejno-carinskega spopada v Sloveniji ne bi prilo, e ne
bi bil proces proti etverici do skrajnosti politino zmanipuliran v kodo JLA!
Ko sem julija 1990. v daljnjem Bitolju, kot naelnik taba korpusa zvedel za nartovani vojaki
poseg proti Sloveniji, sem zapustil JLA in zapisal, da ne elim sluiti novokomponiranim
ekstremistom in fundamentalistom etnikega, ustakega in belogardistinega tipa!
Ali se ni nekdo te dni spraeval, zakaj se je junija 1991 od tridesetih slovenskih generalov in
polkovnikov (aktivnih) samo eden prikljuil TO?
Gospod Mekina, ker ste izvrsten raziskovalni novinar, Vam, poleg omenjene, predlagam e dve
temi:
- zakaj niso tedanje oblastne strukture sproile kazenskega postopka zaradi odtujitve e znanega
partijskega stenograma, ki je gradiran celo kot dravna tajna in igar kopije so bile pravzaprav
iskane, in
- zakaj ni sproen drugi del procesa proti peterici vohunski, kajti nekdo je (dvojnik?) poslal iz
Ljubljane znanemu agentu Hansu Rullmannu kopijo vojakega dokumenta, objavljenega 8.
februarja 1989. v proustaki Hrvatski Domovini?
Neugodne teme, kajne? Upam, da boste zmogli! Za storjeno napako se mi ni treba opravievati!
Ker se mnogi podpisujejo z akademskimi nazivi, pridobljenimi v nekdanji dravi, ne elim biti
izjema ... Pa lep pozdrav in novoletne estitke!
ODGOVOR NA PISMO BIVEGA ASTNIKA JLA
(Odposlano 1994, privatno pismo)
Ker ni natanno prebral mojega lanka v Mladini, mi je znanec, sicer bivi astnik JLA, poslal
ogoreno pismo, zakaj nisem e vsem ostalim povedal, da se pripravlja vojaki poseg proti
Sloveniji in podobno. Takole sem mu odgovoril:
"Tovari, Tvoje pismo je zame alitev, ker me nekorektno in tudi nekulturno obtouje za svoje
travme. Jaz Ti nisem prav ni kriv ... Kot naelnik varnostne slube 9. armade Te nisem nikdar
"tunkal", nasprotno vekrat sem Te reeval iz neprijetnih pozicij. Toda, al se to navadno
pozablja! Za svoje travme pa si moral pa pisati najinemu bivemu vrhovnemu poveljnku, ki je
sedaj celo predsednik vlade!
V lanku Te sploh nisem omenjal. Vidim, da si lanek prebral zelo povrno. Jana, ne pa jaz, je v
nedavni radijski oddaji pravil, kako je udno, da se veina slovenskih generalov in polkovnikov
ni prikljuila in sodelovala, kakor pravi bivi ameriki ambasador Zimmerman, v "Janini vojni"!

137

Seveda, saj smo skoraj vsi vedeli, kam spada! Tudi upokojene partizanske generale je alil in
zanieval. Saj ve za njegov odnos do generalpolkovnika Hribernika ... ?
Ogoreno in brezkompromisno branim samo svojo ast kot loveka in generala! Branim samo
sebe (in svojo druino)! Ne branim nobenih institucij, organizacij in skupin. Nisem advokat JLA!
Bil sem pa e dvakrat prevaran in kaznovan ... al mi je samo, ker ne morem pomagati
nekaterim druinam, igar oetje, moji sodelavci, so bili zaklani, ubiti, ranjeni ali loeni od prve
in edino zveste domovine druine!
Ko sem jaz prvi javno napadel gverilski slovenski nacionalizem, ste bili vsi ostali lepo tiho! Vsi
ste si lepo postlali, le jaz sem moral v daljnji Bitolj! Pa tudi tam mi novi slovenski "demokrati"
niso dali miru ...
Zdaj se samo branim! Ko me je nedavno tega Jana v Nedeljskem proglasil za "proslulega
kosovca", sem ga moral spomniti na pravila lepega obnaanja, obenem pa sem mu moral
povedati, da sem bil tudi prvi slovenski general, ki je izstopil iz JLA in ki se je odlono opredelil
proti vsem novokomponiranim ekstremistom etnikega, ustakega ali belogardistinega tipa!
Tudi prvega efa varnostno-obveevalne slube sem, na pronjo njegove matere, pripeljal v
Slovenijo, da ne omenjam drugih na vanih poloajih, ki jih gledam na TV!
Moral sem odgovoriti tudi urednikom Nove dobe iz Celja, pa e nekaterim "kolegom", ki so mi v
Mladini hoteli naprtiti avtorstvo protislovenskega dokumenta!
Pravi, da sem bil sebien in da bi moral novico o vojakem posegu JLA v Sloveniji zaupati tudi
ostalim "prijateljem"! Morda sem bi res malce sebien, mora pa priznati, da nisem bil neumen!
Kajti, e bi ravnal po Tvojem nasvetu, potem bi kaj kmalu pristal v vojakem zaporu! Konno,
saj ve, da sem tudi med slovenskimi "prijatelji" imel take, ki bi me utopili v lici vode!
No, eprav se e nisem nikjer preve hvalil glede svoje "domoljubnosti", posebno ne v Mladini,
Ti bom vseeno zaupal, da sem omenjeno novico e skoraj vroo, zaupal znancu na zelo visokem
poloaju (in prii zraven), res pa ne vem, ali jo je posredoval naprej. To me konno ni niti
zanimalo, ker je bil od takrat naprej moj moto: "Druina je moja domovina!"
Zaradi osebne varnosti, predvsem pa, da bi zvezni sekretar za ljudsko obrambo po "normalni"
poti reeval mojo pronjo (po razgovoru z generaloma Negovanoviem in dr. uiem sem sicer
dobil zagotovilo, da nobenemu generalu ne bodo prepreevali upokojitve, sem v pronji sicer
zapisal, da je 99 odstotkov razlogov druinske narave, le odstotek pa je ostalih. Prav zaradi teh pa
sem tudi zapisal (v posebnem pismu generalu Negovanoviu), da ne elim sluiti ekstremistom
etnikega, ustakega in belogardistinega tipa! Imel sem prav, saj je oba najbolj zanimalo
(general Biondi se je tiste dni prikljuil generalu pegelju) ali se bom tudi prikljuil Janevi
"republiki" armadi, kar sem seveda odlono zavrnil!
Moj odhod iz JLA je bil za mnoge veliko preseneenje! Veina ga je pravilno razumela: e gre
on iz JLA, potem je nekaj zelo narobe! Mnogi so e vedeli, kaj se vse pripravlja, vsaj generali in
polkovniki oziroma poveljniki korpusov in naelniki njihovih tabov! Visoki partijski
funkcionerji in naelniki varnosti pa so itak zvedeli vse prej kot ostali. Mnogi so mi seveda

138

najbolj zavidali viek beneficirane dobe (2 leti in 7 mesecev), kar je bil sploh eden od pogojev za
upokojitev. Upokojenci pa so me veinoma zaudeno spraevali, zakaj "hitim" v pokoj, ko pa
sem komaj "dobil" generalski in! Seveda, nekateri pa niso vedeli, kaj se pripravlja ...
No, kljub temu sem po prihodu v Ljubljano instiktivno zautil doloene operativne posege!
Nisem se vznemirjal, eprav me je bolelo, da so se moji uenci morali "lotiti" tudi mene! V tem
smislu je bilo tudi provokativno "vabilo" za lanstvo v novo ZK Gibanje za Jugoslavijo! Z
generalom Vinjiem sva na ustanovitveni konferenci sedla v zadnjo klop, ker sva oba slutila, da
iz te moke ne bo kruha. Seveda, ko sem 2. julija 1991. moral voditi vnuka v protiletalsko
zaklonie, me je bilo sram teh "naih" avionov, pa sem takoj napisal izstopno izjavo iz ZK
GZJ! Tako sem z grenkobo prekinil vse vezi z JLA in ZKJ! e JLA ogroa ivljenje mojega
vnuka, potem to ve ne more biti moja armada, e manj pa je lahko ljudska in jugoslovanska! Bil
sem prisiljen, da dokonno prelomim zvestobo Armadi, ker so jo "jastrebi" spremenili v
nacionalistino orodje, ki celo stree po ivljenju mojih najdrajih.
Mnogi so mi potem govorili, kako sem ravnal pravilno in tudi "pravoasno" zapustil JLA. To je
res, e posebej, e se spomnim prijateljev in znancev, ki so se morali odloati trenutno ali pa celo
po nekem plemenskem naelu vsak k svojim! Nekateri so celo zapustili svoje druine! Seveda,
v taknih prelomnih trenutkih je bila moja maksima edino pravilna druina je najbolj zvesta
domovina! Spomnil sem se oeta, ko je aprila 1941. navkljub nemkim bombnim napadom iskal
in nael vse nas svojo druino! ele ko so se konale nesmiselne (nacionalistine, etnine in
verske) jugo-vojne, so mnogi pritrdili moji maksimi! al, za veino zapeljanih prepozno!
Toda, nisem in ne bom dovolil nikomur, da me poniuje in zmerja. e me nekdo javno proglasi
za "proslulega kosovca", mu pa moram vrniti po stari slovenski navadi! Moral sem odgovoriti
tudi direktoriju in urednikom Nove dobe, ki so me ualili kot generala, pa tudi nekaterim
"kolegom", ki so mi v Mladini skuali naprtiti avtorstvo protislovenskega dokumenta! Zgodba je
stara in dolga, vlee pa se od pogovora z Makom, ko sem odlono zavrnil denunciantsko vlogo
in bil seveda s tem ob republiko podporo za generalski in (in tudi poloaj v Sloveniji)!
Ker nisem zamerljivec, Ti bom novo leto voil osebno, e se bo z buteljko dobrega prlekega
vina spokorno prikazal pri meni doma! S seboj obvezno pripelji soprogo, da Te bo e enkrat
okregala preden bo napisal podobno pismo ... Prijateljske pozdrave!"

KDO E SEDEM LET ZAVAJA SLOVENSKO JAVNOST

98

Verjetno se ne bi niti oglasil, e me David Tasi, eden od treh avtorjev knjige Sedem let pozneje,
ne bi provokativno omenil (druga dva sta nekulturno pljunila vsak po enem generalu!), e, da
sem se oglasil v Mladini in postavil doloeno vpraanje. Ne samo eno, postavil sem dvoje
neprijetenih vpraanj, na katere pa trojica ni hotela odgovoriti! Gre seveda za razkrivanje ozadja
procesa proti etverici.
98

Delo Sobotna priloga, 8. julija 1995

139

Prvo je bilo: Zakaj tedanje oblastne strukture niso sproile kazenskega postopka zaradi odtujitve
e znanega partijskega dokumenta, ki je bil oznaen kot dravna skrivnost in katerega kopije so
iskali v MikroAdi? Obljubljenega odgovora nismo dobili, zato ga bom sam povedal: Ker noben
toilec ali sodnik ni bil pripravljen zaeti postopka zaradi izginulega partijskega dokumenta, saj
bosta to gotovo storila vojaki toilec ali sodie zaradi po nakljuju najdenega vojakega
dokumenta, posebno, ker je neveni kandidat za predsednika Zsms e vekrat "nagajal" JLA!
Tasi pa je pozabil omeniti e moje drugo glavno, vpraanje: Zakaj ni bil sproen e drugi del
procesa vohunski, kajti nekdo je iz Ljubljane poslal znanemu agentu Rullmannu kopijo
vojakega dokumenta, ki je bil potem 8. februarja 1989 objavljena v proustaki Hrvaki
Domovini?
In ker ni bil brez razloga omenjen e Roman Leljak, e, da ima spotljiv odnos do mene kot
najbolj obveenega in sposobnega varnostnega oficira hvala za kompliment, je seveda to tudi
prilonost, da e jaz napovem knjigo z naslovom Ko sem bil ef Kos, v kateri bom razkril
marsikaj zanimivega, seveda tudi o Leljaku. Da poteim Tasievo radovednost, naj povem, da
sem Leljaka resnino poslal v Maribora, pa ne zaradi vdora v Katedro, temve zaradi problemov
v njegovi zunajzakonski skupnosti. Ker nisem verjel, da je sposoben napisati knjigo, sem mu
seveda dovolil, da o meni napie, kar hoe, pri emer je pozneje seveda pretiraval (pogosta
sreanja z Dolancem in podobne cvetke). Tako sem tudi priel na drugo mesto v znanem 52.
sporoilu Bavarjevega odbora, pa eprav takrat nisem imel prav ni opraviti z znano etverico!
In ko sem tako listal po izposojeni knjigi Sedem let pozneje, sem zastal trikrat! Prvi, ko se je
bivemu praporaku JLA in ifrantu Ivanu Bortneru zapisalo, da je "...zgodovina neusmiljena
sodnica in nekega dne pride vse na dan!" Pa e res je! Drugi sem zastal na 46. strani, ko ponovi,
da je vojaki dokument "dostavil" Mladini, nato pa e druge Novi reviji (prava sraka!), e, da so
"predstavljali veliko nevarnost za slovenski narod."
In zdaj sledi pravi ok! e na naslednji (47.) strani zapie, da mora "vsaj delno pojasniti" kako je
proueval vojaki dokument in ugotavljal stopnjo njegove nevarnosti, pa na kraju svoje
globokoumne miselne analize nateje pet elementov, ki so se mu zdeli nevarni!
Nisem mogel verjeti oem! Zato elemente dobesedno navajam (ker bralci Dela niso imeli
prilonosti prebrati vsaj delka te "analize" v nadaljevanki Sedem let pozneje):
1. "... premestitev tankov, oklopne ete v Ljubljano, v najkrajem monem asu."
2. "V Mariboru in Postojni so nartovali ustanovitev dveh vejih enot vojake policije," iz katerih
bi "verjetno formirali e dva" vojako-preiskovalna zapora.
3. "Z obmoij ob dravni meji naj bi v najkrajem asu premestili vse signalne naprave," in
nateje pozneje Ljubljano, Maribor, Postojno in Kranj.
4. "Nartovali so hitro usposabljanje potrebnih ljudi" in potem tudi "njihovo namestitev okoli
vseh najbolj pomembnih vojanic v notranjosti deele."
5. "Pri poveljstvu armadnega obmoja so takoj ustanovili deurne skupine", ki so prek Sdv in
milice zbirale razne podatke in jih poiljali v Beograd.

140

In kot se spodobi za vsako analizo, na podlagi natetih elementov (in predvidene reorganizacije
JLA) sledi na strani 48. tudi "kratek povzetek":
- JLA se resno pripravlja na poveano represijo!
- Za represijo so potrebne tankovske enote, pa tudi posebne enote vojake policije!!
- Potrebne so tudi tehnino signalne in varovalne naprave!!!
Sledi e generalni sklep: "...zdelo se mi je, da je to zaetek nartovane poveane represije, ki naj
preprei nacionalno samostojnost in samoodloanje slovenskega naroda!"
Res sem doivel ok! Preprosto nisem mogel verjeti, da je vse to napisal na umni praporak!
Nazadnje sklenem: vojakega dokumenta ni natanno prebral, pozabil je priloeno kopijo
dokumenta in bil preprian, da noben butec ne bo el preverjat njegovih besed o nevarnosti za
slovenski narod! Je sicer e tretja razlaga, a je ne bom omenjal!
Da bralci Dela ne bi samo zaradi primerjave Bortnerjeve "analize" in teksta vojakega
dokumenta iskali knjigo Sedem let pozneje, lahko vzamejo v roke tudi Premike (stran 321323),
ali pa ta opravek zaupajo meni, saj sem bil konno naelnik operativno-unega oddelka 9.
armade, kjer smo ta dokument tudi pripravljali! Torej:
1. V dokumentu sploh niso omenjeni tanki niti oklepna eta, ki bi jo bilo treba premestiti v
Ljubljano! To je navadna raca, da ne uporabim teje besede. V 3. toki je edino predvideno, da bi
dolnosti stalne enote vojake policije v Ljubljani prevzela "mt iz 14. ppp, 14. pmtd ta
motorizirana (ne pa tankovska!) eta pa je e bila v Ljubljani!
2. V isti toki sta bila za podobne naloge v Mariboru in Postojni predvidena po en pehotni vod!
Verjetno je vsakemu rezervistu jasno, da to ne moreta biti "dve veji enoti vojake policije", e
manj pa, da bi pehotni vod lahko razvijal vojako-preiskovalni zapor! Strah ima pa velike oi!
3. Sploh nikjer ne pie, da bi bilo treba vse signalne naprave vrniti v e nateta mesta. Pie samo,
da naj obmejne enote vrnejo tiste signalne naprave, ki iz tehninih in taktinih razlogov niso
ustrezne za uporabo na meji! lo je namre za geosonde, ki pa ne loijo korakov ilegalca in srne.
Slabovidnost naega praporaka ali kaj?
4. V dokumentu ni nikjer govora o kakrnemkoli hitrem usposabljanju, e manj pa o nameanju
ljudi okrog vojanic, in to celo v notranjosti deele! Fant si oitno izmilja doloene stvari, to pa
je e nevaren simptom, kajne?
5. Tudi tisto o ustanovitvi deurnih skupin ne bo dralo, saj so e obstajale, kar bi na vsevedni
praporak e moral vedeti! Res je samo to, da so poroila iz Rsnz nosili miliniki! Seveda,
zaradi srak!
Torej, ker v dokumentu ni dobesedno nikjer govora o tankih, oklepni eti in posebnih enotah
vojake policije, e signalnih naprav sploh ne omenjam, potem je tudi brez razloga trditi, da gre
za dokument, ki doloa represivne ukrepe in mere, e manj pa, da je bil nevaren za slovenski
narod!

141

Resnica o vojakem dokumentu strogo zaupno t. 50443 zdaj lahko e to povemo je

naslednja:
Ob koncu leta 1987 je generaltab oboroenih sil SFRJ ocenil, da je formiranje in stalna krepitev
"pripravljenih sil" v nai neposredni soseini nujen razlog za poveano bojno pripravljenost!
Zato so tudi osnovne poante povelja doloene v 1. in 2. t., namre, da se morajo vse enote v
rangu bataljon divizion usposobiti (in preveriti!) za pomo "pripravljenim silam". Enako je
veljalo za protioklepne odrede v Kozini, Seani in M. Soboti. To je praktino pomenilo, da vse
enote usposobimo kot "gotove sile", ker smo se le tako v 9. armadi mogli uspeno zoperstaviti
ekvivalentu "gotovih sil" v zahodni ali vzhodni varianti vojake agresije! Prav zaradi teh dveh
tok dokument ni mogel biti objavljen, je pa poveljnik 9. armade z njim seznanil predsednika
Stanovnika, ki ni nikoli izjavil, da je omenjeni dokument protislovensko naravnan! To je bila le
bolna fikcija bivega praporaka Bortnerja. Zdaj se lahko vsak dobronamerni dravljan sam
prepria, kdo e sedem let zavaja slovensko javnost!
e nekaj je udno pri naem praporaku! Na eni strani se hvali, kako je "dostavljal" vojake
dokumente Mladini in Novi reviji, kazal pa tudi materi, na drugi strani pa odlono negira, da bi
izdajal ifro, kakor tudi, da je kot ifrant moral biti tudi sodelavec varnostne slube JLA! Jaz sicer
ne bom nikoli razkrival nobenega sodelavca (dokumenti so v Beogradu), ne morem pa mimo
Bortnerjeve manire, da si izmilja sodelavce varnostne slube JLA! Zato javno in z vso
odgovornostjo trdim, da Robert Botteri, urednik Mladine, ni bil nikoli sodelavec varnostne slube
JLA, ker tajnih in vrhunskih sodelavcev nismo izbirali med druinskimi lani vojakih oseb,
posebno pa ne, e je bil oe na generalskem poloaju! e manj pa smo sodelavce "posojali"
drugim slubam!
Mimogrede naj omenim, da je bila za skupino delegatov tedanje skupine (1988) najbolj sporna
5. toka vojakega povelja, ki je doloala, da operativni centri vodijo situacijski dosje, posebej e,
da je treba napisati "politino-varnostno oceno" za cono odgovornosti oziroma svojo enoto, kakor
tudi doloilo druge alineje te toke, da je pri tem potrebno organizirati sodelovanje z organi
varnosti in subjekti samozaite! Ko sem nato javno zapisal, da smo v poveljstvu 9. armade
takne ocene pisali na podlagi dostavljenih ocen Rslo, Rsnz in drugih struktur, smo samo
dokazali, da si nismo niesar izmiljali ali izsiljevali, temve le disciplinirano sodelovali, esar se
nekateri danes sramujejo!
Zgodovina se pie na podlagi dokumentov. Za objektivno oceno procesa proti etverici bo treba
dobiti dokumente iz Beograda in tujine (!). Zgodovinarje (posebej Martina Ivania) pa bi posebej
opozoril na zanimive zapisnike s sreanj delegacije JLA in vodstva Slovenije (zadnje Kadijevi
Stanovnik), ki so v arhivu nekdanjega Predsedstva Slovenije. Razne analitike varnostnih slub,
predvsem upokojene, pa tudi nekatere raziskovalne novinarje, ki piejo o varnostni slubi 9.
armade izmiljene torije, misle, da dokumentov iz Beograda ne bomo nikoli videli, bi elel
opozoriti na precej grdo "navado" Slovencev, da radi zbirajo in hranijo razne dokumente,
predvsem, ko gre za njihovo koo!
Tako sem tudi jaz za svoj osebni arhiv naredil kopijo vsakega dokumenta, ki se je v kakrnemkoli
pogledu (napredovanje, pohvale, pritobe in podobno) nanaale name. Torej sem naredil tudi

142

kopijo prvega poroila varnostnega oddelka 9. armade o najdbi vojakega dokumenta, ker ta
dokument omenja tudi mene kot "okradeno stranko"! Kopijo sem zaradi previdnosti deponiral pri
svojem advokatu, razmiljam pa tudi, da bi jo predal Intitutu za novejo zgodovino. Zaetni in e
drugi del tega dokumenta objavljam ob tem zapisu in kot dokaz, da JLA v procesu proti etverici
ni niesar nartovala, e manj pa montirala! Naredila je samo usodno napako, da je kljub
opozorilom nasedla vsiljenemu procesu!
Potem se je zaelo. Pripadniki JLA smo postali deurni krivci za vse probleme, od
kontrarevolucije do mejno-carinskega spopada, celo za poboje domobrancev! Pravi krivci
nesposobni politiki (v Predsedstvu SFRJ) in partijski funkcionarji (po republikah) pa so se ob
pomoi medijev in raznih botrov spet postavili v vrsto. Upam, da se bodo e nali dokumenti in
da bodo neobremenjeni zgodovinarji zaeli razkrivati manipulacije s preteklimi dogodki, pa tudi
z delom nae zgodovine.
Nekrivdo JLA ob procesu etverici, pa tudi zavajanje javnosti glede vsebine vojakega
dokumenta smo konno dokazali! Strankarski in medijski manipulatorji in ekstremni ksenofobi
pa bodo morali kaj kmalu pred evropsko javnostjo in institucijami razloiti e tole: Zakaj smo
bivi pripadniki JLA, v glavnem upokojenci, e vedno drugorazredni dravljani? Zakaj so se za
mnoge od nas zanimale varnostne slube in smo bili izsiljevani glede pokojnin in dravljanstva?
Zakaj le bivi pripadniki JLA ne morejo v Sloveniji sestaviti svojih druin (brez sodnih odloitev
o morebitni krivdi)? Zakaj se ne reuje usoda ljudi s t. i. "intarskega" seznama?
Skoraj vsi bivi zvezni funkcionarji in razni strokovnjaki (gospodarski, finanni, diplomatski itd)
so v novi dravi zasedli odgovorne poloaje, samo za aktivne generale JLA Slovence ni bilo
prostora!
udno je, da na bivi vrhovni poveljnik ni ne ree.
Pripomba:
lanka s podobno vsebino sem poslal tudi urednitvu 7 Dni v Mariboru in Nedeljskemu dnevniku.
Mariborskemu tedniku sem v predzadnjem odstavku dodal eksluzivno e naslednji "dodatek", pa
ga niso objavili:
"Ker sem e pri besedi (pisalnem stroju), moram zavrniti razne izjave, da so pri pobojih
domobrancev sodelovale "enote z juga", torej, takratne JA (1945). Namre, po Titovi smrti so se
zaele iriti govorice, da je JLA edina odgovorna za poboje domaih kvizlingov! Po dalji
raspravi smo nekje 1982. leta dobili v varnostnem oddelku 9. armade dokument najvije vojake
in dravne tajnosti, ki je doloal samo eno lokacijo mnoinega grobia (v bliini Maribora), za
katerega smo morali organizirati protiobveevalno zaito! Torej, za ostala grobia v Sloveniji
so protiobveevalno zaito izvajale republike varnostne slube ... Vsak je pa moral poskrbeti
za grehe svojih predhodnikov!"

143

GENERAL SEGEL V KLOBUK 99

Kdo e sedem let zavaja Slovence?
(Reklamni naslov na prvi strain!)
Ali so po sedmih letih v poplavi knjig res pojasnjena vsa politina ozadja procesa proti
etverici

General je segel v svoj klobuk

Upokojeni generalmajor Marijan F. Kranjc: Ko sem bil naelnik varnosti, je v kopirnici
marsikaj izginilo. Ali Ivan Bortner res e vsa ta leta zavaja slovensko javnost Sodne
procese potrebuje politika.
V zaetku julija je Marijan F. Kranjc, upokojeni generalmajor iz Ljubljane, poslal asopisom
zapis z naslovom Presodite, kdo zavaja slovensko javnost. Pismo je prisperlo le malo zatem, ko
je pri zalobi Karantanija izlo skupno delo Janeza Jane, Ivana Bortnerja in Davida Tasia z
naslovom Sedem let pozneje, in ki naj bi, kot piejo v uvodu avtorji, bilo poskus, da se po
sedmih letih pojasni vsaj veji del politinega ozadja procesa proti etverici.
Na prvi pogled ni pretirano razburljivega in okantnega, saj dokazov o tem, kdo v Sloveniji
koga zavaja in kako, v urednitvu ne manjka. Tudi prvi stavek Kranjevega pisanja ni obetal ni
posebnega: Zgodovina se pie na osnovi dokumentov. Potem pa sledi: Javnost in zgodovinarje
elim opozoriti na dejstvo, da je Ivan Bortner, bivi praporak JLA, sedem let zavajal
slovensko javnost o vsebini vojakega dokumenta 50443, e da je predstavljal veliko
nevarnost za slovenski narod.
Gre seveda za velike in pomembne stvari, za zadeve okoli procesa proti etverici, ki je spravil na
noge veliko veino Slovencev in usodno spremenil tok dogajanj. Sedem let pozneje se je Marijan
F. Kranjc odloil, da dregne v nekaj, kar je za ta narod kljub vsemu tako reko nekaj svetega.

Po Ljubljani je kroil nepopoln dokument

Da na hitro obriemo nekaj prahu z dokumenta, oznaenega kot strogo zaupnega in vojaka
skrivnost, z datumom 8. 1. 1988, ki ga je po ukazu beograjskega Generaltaba JLA tev. 804
izdal poveljnik 9. armadnega obmoja generalpodpolkovnik Svetozar Vinji: gre za tisti
dokument, ki ga je Bortner kopiral, odnesel kopijo na urednitvo Mladine in zaradi katerega se
je 31. maja 1988 znael v vojakem preiskovalnem zaporu v Ljubljani. Pripomniti e velja, kar
povzemamo iz objavljenih dokumentov, da je na fotokopiji, ki je kroila po Ljubljani, bila samo
vsebina tretje toke na prvi strani in druga stran v celoti, medtem ko je zaetek in konec
dokumenta z uradnimi oznakami in oznako zaupnosti Bortner odstranil. Po Ljubljani je torej
kroil nepopoln document kar je znano.

99

Nedeljski dnevnik, 27. avgusta 1995, tokrat navajam celoten intervju Marjane Vonina (Dodano 2008)

144

Sedem let je dolga doba ali pa tudi ne. To je as v katerem so nekatera imena, znana in aktualna
v procesu JBTZ, e zbledela, a tudi as, ki e ni razgrnil vseh kart in bo zato parlamentarna
komisija v blinji jeseni znova skuala streti oreh politinega ozadja in odgovornosti nosilcev
javnih funkcij v asu procesa, kot prav tako pie v uvodu omenjene knjige. Je pa tudi as, ki je
nekaterim junakom iz leta 1988 vzel avreolo in jim spodmaknil spomenike; mnoga prijateljstva,
ki so se zdela tako reko sveta, so se zaela krhati, politine osti ozostrile toda temeljev, ki
zadevajo same premike v pomladi 88, vendarle nihe ni spodkopal.
Kaj je torej po sedmih letih spodbudilo upokojenega generalmajorja Kranjca, da je priel na dan z
dokazi e reemo skrajno preprosto da je Ivan Bortner zavajal slovensko javnost? Da ga je
nategoval pravzaprav sedem let?

Najbolje obveen oficir

Morda e to: general Kranjc je bil v asu procesa JBTZ naelnik operativno-unega oddelka
poveljstva 9. armade in je pred tem vrsto let veljal (kot je zapisal Roman Leljak, ki je iz vrst
KOS leta 1988 prestopil na stran Odbora za varstvo lovekovih pravic) za najbolje
obveenega in in najbolj sposobnega oficirja varnosti v ljubljanskem armadnem obmoju. Da
bomo vedeli za kaj gre: Marijan F. Kranjc je 35 let deloval v varnostni slubi JLA in to je
pogovor z njim brez fotografije, saj je fotografiranje odlono zavrnil.
- Gospod general, prebrala bom zadnje stavke Janevega prispevka v knjigi Sedem let
pozneje: Tisti, ki so hoteli z aretacijami in represijo ustaviti slovensko pomlad, vztrajajo. A
vztrajajmo tudi mi. In tokrat bo, e bodo spet posegli po podobnih represivnih sredstvih,
prila prava pomladna nevihta. Roka ni umrla. Zdaj vas spraujem: od kod vam zdaj, po
sedmih letih, dokazi, da je Bortner lagal slovenski javnosti ali kot pravite, da jo je
zavajal? Kako to, da ste se odloili spregovoriti ele zdaj?
Oglasil sem se v ND e septembra 1988, pa v Delu februarja 1989 in javno spraeval, kdo je
spolitiziral proces proti etverici. Nihe tega ni pojasnil Sedaj se oglaam samo zaradi
Tasievega napada. Zaradi samospotovanja pa tudi zaradi svojih vnukov, da ne bodo mislili, ko
bodo to brali, da smo delali kaj kdove kako slabega.
Ne vem, zakaj se me je lotil zdaj po sedmih letih. e prej sem priakoval razne napade, vendar se
to ni zgodilo najbr zato, ker vedo, da imam e marsikaj v klobuku

Ali res armada ni ni nartovala?

Ko je pred sedmimi leti zadeva okrog tega vojakega dokumenta prila na dan, sem hotel na ve
nainov protestirati in povedati, da armada ni ni nartovala in da ni imela nikakrnih
protislovenskih namenov. Prilonosti za to pa nismo imeli, in to zaradi tajnosti dokumenta
oziroma tistih dveh tok, ki jih fantje verjetno niso brali. Zaradi teh dveh tok dokument tudi med
procesom ni smel biti objavljen. Poveljnik armade je z njim seznanil predsednika Stanovnika, ta

145

pa nikoli ni izjavil, da je bil dokument kakorkoli protislovensko naravnan. To je bila le bolna

domiljija bivega praporaka Bortnerja in eklatanten primer medijske manipulacije.
- Toda po tistem, ko vi zaradi narave dokumenta niste mogli spregovoriti o tem, do zdaj, je
bil e nekajkrat objavljen in vendar ste molali
Ko sem na 47. strani Bortnerjevega pisanja prebral, da mora, vsaj delno pojasniti, kako je
proueval vojaki dokument in ugotavljal stopnjo njegove nevarnosti, in na koncu dodal svoj
sklep: Zdelo se mi je, da je to zaetek nartovane poveane reprosije, ki naj preprei nacionalno
samostojnost in samoodloanje slovenskega naroda nisem vedel, ali naj se smejim ali kaj. Na
junak je sedem let zavajal slovensko javnost, preprian, da nihe ne bo el preverjat njegove
zgodovinske besede. Bilo je potrebno poakati, da Bortner sam pove svojo zgodbo, zgodovina
in javnost pa naj presodita!
Natel je pet elementov, ki so se mu zdeli nevarni, in sicer: premestitev tankov, oklepne ete
v Ljubljani, v najkrajem monem asu; v Mariboru in Postojni so nartovali ustanovitev
dveh vejih enot vojake policije, iz katerih bi verjetno formirali e dva vojako-preiskovalna
zapora; Z obmoij ob dravni meji naj bi v najkrajem monem asu premestili vse signalne
naprave, zatem nateje mesta: Ljubljana, Maribor, Postojna in Kranj; Nartovali so hitro
usposabljanje potrebnih ljudi in potem tudi njihovo namestitev okoli pomembnih vojanic v
notranjosti deele; Pri poveljstvu armadnega obmoja so takoj ustanovili deurne skupine, ki
so prek SDV in milice zbirali razne podatke in jih nato poiljale v Beograd.
Nato sledi kratek povzetek: JLA se pripravlja na poveano represijo; za represijo so potrebne
tankovske in tudi posebne enote vojake policije; potrebne so tudi tehnino signalne in varovalne
naprave

ok za bolje pouenega
Ko sem prebiral, je bil zame to pravi ok! Dokument namre nikjer ne omenja tankov in oklopnih
et, ki bi jih morali premestiti v Ljubljano! V toki 3 je bilo predvideno samo to, da bi naloge
stalne enote vojake policije v Ljubljani prevzela mt iz 14. ppp, 14. pmtd ta motorizirana
eta, in ne tankovska, pa je bila e tako in tako v Ljubljani, v entvidu. V isti toki sta bila za
podobno nalogo predvidena po en pehotni vod. Najbr je vsakemu bolj bistremu rezervistu jasno,
da to ne moreta biti dve veji enoti vojake policije, e manj pa, da bi pehotni vod lahko
razvijal vojako preiskovalni zapor! Nikjer ne pie, da bi morali vse signalne naprave vrniti v
navedena mesta. Pie samo, naj obmejne enote vrnejo tiste signalne naprave, ki zaradi tehninih
in taktinih razlogov niso primerne za uporabo na meji. lo je namre za geosonde, ki ne loijo
korakov ilegalca ali divje ivali V dokumentu ni nikjer govora o kakrnekoli hitrem
usposabljanju, e manj o nameanju ljudi okrog vojanic, in to celo v notranjosti deele. Tudi
tisto o ustanovitvi deurnih skupin ne bo dralo, saj so te e obstajale. Res je samo to, da so
poroila iz republikega sekretariata za notranje zadeve prinaali policisti. Zakaj? Zaradi srak!
Po vsem tem naj bralci sami presodijo, za kakno nevarnost za slovenski narod je lo.

146

Krepitev sil v soseini

- Zanimivo bi bilo sliati, kakni sta bili tisti prvi dve toki zaupnega dokumenta, ki sta
zavezovali k molku. Za kakno skrivnost pravzaprav gre?
Zdaj lahko povem javno: strogo zaupni vojaki dokument s tevilko 50443 je nastal potem, ko
je Generaltab JLA v Beogradu ocenil, da formiranje in nenehno jaanje gotovih, se pravi
pripravljenih sil v nai neposredni soseini terja vejo bojno pripravljenost armade. Glavne
naloge so bile doloene v prvi in drugi toki dokumneta in Vinjiev dokument je bil pripravljen
zato. Vse ostalo je besedienje.
- Spomladi leta 1988 je bila v zraku napetost. Ali kot je zapisal Tasi: Priakovanja
vojakega udara so dosegla e mejo paranoje.
Ja, ampak zgodovina se pie na osnovi dokumentov in za objektivno oceno procesa proti
etverici bo treba dobiti dokumente iz Beograda in iz tujine. Nekaj pa jih je tudi v Ljubljani,
eprav se oitno nanje nihe ni spomnil. Gre predvsem za zapisnike s sreanj delegacij JLA in
vodstva Slovenije zadnje na primer Kadijevia in Stanovnika. Zapisniki o tem so v arhivu
nekdanjega Predsedstva Slovenije. Ko bodo nekega dne prili dokumenti na dan, bo marsikoga
bolela glava. Mene ne! Delal sem iz potenih nagibov, da tuji plaanci, tuji agentje ne bi
kodovali moji domovini.

Fotokopiranje in okradena stranka

Raznim analitikom vojakih varnostnih slub, predvsem upokojenim, pa tudi nekaterim
raziskovalnim novinarjem, ki piejo najrazlineje torije in izmiljotine, pa bi vendarle rad
povedal, da imamo Slovenci navado, da nekatere dokumente kopiramo. Tako sem tudi jaz naredil
kopijo prve informacije varnostega oddelka 9. armade o najdbi vojakega dokumenta po tajni
preiskavi v Mikroadi. Dokument sem kopiral zato, ker je omenjal mene kot okradeno stranko.
Dokument s tevilko 50443 sicer nisem sam napisal, sem ga pa priredil po vzorcu vojakega
dokumenta, ki so nam ga poslali iz Beograda. Kopijo dokumeta vam dajem kot dokaz, da JLA v
procesu proti etverici ni ni nartovala, e manj montirala. Vodstvo JLA je samo naredilo
usodno napako, da je kljub opozorilom lahkomisleno nasedlo vsiljenemu procesu. Armada ni
imela ni pri tem!
19. maja 1988 mi je naelnik varnostnega oddelka, polkovnik Boko Muti povedal, da ga je
Sluba dravne varnosti obvestila o najdbi partijskega stenograma in dokumenta, ki izvira iz
poveljstva 9. armade, in da prve in zadnje strani niso nali. Muti je dal obvestilo generalu
Vinjiu, on pa meni: Na, to je tvoje!
Polkovnika Mutia sem po procesu proti etverici nagovarjal, naj pove vse, kar ve vedel pa je
veliko, najve poleg polkovnika Vasiljevia, ki so ga poslali iz Beograda. Bortner je v knjigi
zapisal, da je bil Muti glavni koordinator za sodelovanje s slovensko Slubo dravne varnosti

147

pri organiziranju procesa in organizator v boju proti osamosvojitvi Slovenije. Kaken

koordinator saj tu ni bilo kaj koordinirati! Ko se je enkrat zaelo, ko so fantje prili v zapor, je
vse samodejno steklo. Od vseh primerov, ki smo jih takrat reevali, je bil ta najlaji. Toilcu JLA
smo predlagali, naj zadevo odstopi majorju Ferlincu ali kaknemu zastavniku, saj je Bortner tako
in tako hitro vse priznal, kam je odnesel dokument in komu ga je dal!

Revana za napade iz Ljubljane

Megalomani v Beogradu so kljub temu vzklikali: Dve leti so nas napadali, zdaj jim bomo
vrnili! Rekel sem jim: Ne igrajte se s temi stvarmi, ni ne boste dosegli! Ne poznate
Slovencev. Ko boste dvignili raven procesa, bo kaos! Nisem se zmotil!
Trdim, da nam je bil proces vsiljen, nai pa so ga pograbili, eprav smo jim svetovali: Nikar!
e nekaj: ko je Spomenka Hribar pred vojanico na Roki delila roice, sem generalu Vinjiu
predlagal: Tovari general, pokliite jo na kavo. Spomenka je znana v Sloveniji in jutri bo v
asopisu, da je general Vinji povabil Spomenko Hribar v svojo pisarno na kavo. To bo
okantno delovalo in e drugega ne, akcijo izniilo. Vinji se je strinjal, toda iz Beograda so
rekli: Niti sluajno ne! Da se general kompromitira pred neko Spomenko Hribar Ne! Tak je
bil odgovor. In tako nam je propadla e marsikatera akcija, ki bi ublaila zadevo.
- Zakaj vam ni bilo do tega, da bi se najdba ukradenega vojakega dokumenta reevala v
procesu na sodiu?
Hoteli smo, da se proces ne bi zakljuil tako, kot se je, ampak da bi se razkril vohunski del.
Bortner je dokument odnesel Veste, koliko dokumentov nam je tako lo?

Zakonitosti dvojne igre

e ko sem bil naelnik varnosti, sem vedel, da je v kopirici marsikaj izginilo ampak veste kaj:
kontraobveevalna sluba dela napako, e koga polje na sodie. Na sodie se ne polje
nikogar! e ga ujamete pri delu, ga pridobite, da vam pove, za koga dela in tako dalje. Mi smo jih
kar nekaj ujeli, ki so kradli dokumente, tako kot Bortner. Nismo li na sodie, ampak smo ga
tako dolgo pritiskali, da je priznal: To sem dal Italijanom, to Rusom, to Nemcem. Potem
smo akali, da bodo oni zahtevali e kak dokument pa smo ga dali, ponaredek ali pa vasih tudi
pravi, da bi bila igra bolj prepriljiva. To so dvojne igre. Procese potrebuje politika!
Ko se bodo odprli arhivi tujih obveevalnih slub, bomo brali, kdo je stal za kom. Slube
kupujejo asopise, novinarje, urednike. Nekega dne bo vse prilo na dan.
- Iz knjige Sedem let pozneje bom ukradla dve lepi misli. Najprej Tasieva: al je
pogosto resnica stvar spretnosti, demagogije in manipulacije. Zanimivo pa je, da se
posameznik iz tega kroga e nekako izvlee, druba ali narod pa se ni in se ne bo nikoli. In
e Bortner, ki se naslanja na Leninove besede: Ko se sekajo drva, letijo treske. Gospod

148

Kranjc, kako je z resnico, ki se zdi vedno nekoliko odmaknjena, meglena in neoprijemljiva,

ko gre za dogodke na vojakem sodiu v Ljubljani, dogodke pred tem in tudi zatem?
35 let sem delal v varnostni slubi in nauil sem se, da ni ni mogoe skriti. In tudi ne skrivam,
skrivam le svoje sodelavce, prijatelje. Ti, ki so delali v Sloveniji ali tujini, so bili visoko zavedni,
nihe ni delal za denar ali nagrade, ampak iz domoljubnih nagibov. Take ljudi naj bi el ovadit ali
obesit na seznam, kot to nekdo zahteva?!

Arhivi se bodo odprli, resnica bo prila na dan

Omerza pravi: Udba in KOS Nismo delali skupaj! Sodelovali smo, to e, jaz sem poslal
Erenu podatke, on meni, kaj ve pa ne. Mikroado je nadzirala SDV, nas niti pustili niso zraven.
Kadar je lo za civilne osebe, nismo mogli ni. Lepo smo morali prositi: dragi kolege, to je
nemki ali italijanski vohun, prosimo, operativno ga pokrijte. Nikakrna zloinska organizacija
nismo bili, naj govorijo tisti, ki so prili na oblast, kar hoejo. Mnogi so bili pod obdelavo Udbe,
zdaj konno govorijo. Saj jih razumem Ampak ko se bodo enkrat tuji arhivi odprli, bo resnica
prila na dan in vedelo se bo, igav je bil kdo. To aka nae zanamce.
Tudi mi smo se uili, kaj je dezinformacija, la. Nasprotnika najlaje unii z lajo in
podtikanjem. Desetkrat ponovi, pa bodo ljudje verjeli.
Kot profesionalec to zlahka razumem. Prebral sem vse knjige, ki jih je napisala CIA, zato
verjemite: kadar je prevrat v dravi, je vedno kdo zadaj. Ko bodo Drnovek, Brovet, Kolek,
Markovi, Kuan napisali spomine, ko se bodo odprli e tuji arhivi, bo marsikdo, ki se danes tako
hvali, kaj je naredil za slovensko pomlad, moral to preklicati.

Ljubljanski pobalini so vse natanno prebrali

Ne bom skrival: ko je izla Nova revija, sem dobil nalogo, da napiem, kaj se bo zgodilo z
Jugoslavijo, e se Slovenija odcepi. In sem napisal. Slutil sem, kaj se bo zgodilo, in to na podlagi
izkuenj, ki so jih imele tuje varnostne slube: CIA v Juni Ameriki itd. Bilo je preprosto: najprej
morate odstraniti osnovno oviro, osvojiti javna glasila, radio, TV, kupiti morate novinarje,
odstraniti je treba oviro, ki vas povezuje Zvezo komunistov in armado. Zvezo komunistov so
hitro razbili, to ni bilo teko, potem je prila na vrsto armada. Knjige so napisane o tem, kako se
razbija vojska! Ti fante ljubljanski pobalini smo jim rekli so vse to natanno prebrali. Ni
si niso izmislili, vse je bilo e znano: kako se razbije armada, kako se pride na oblast.
Trdo jedro v Beogradu ni verjelo. Ko pa je bilo e oitno, da se bo nekaj zgodilo, je bil najbolj
preprost vojaki poseg. Nisem hotel sodelovati pri podiranju domin, zato sem se 10. oktobra 1990
vrnil z letalom iz Skopja v Ljubljano. Zadnje leto pred upokojitvijo sem namre sluboval v
Bitoli v Makedoniji.

149

Zgodovina bo odkrila, kdo je podrl prvo domino. Vemo, kako se je zaela druga svetovna vojna:
Nemci so oblekli v uniforme nekaj ujetnikov in jih poslali ez mejo. Kdo je pri nas koga
oblekel, se bo e pokazalo.
- Nekaj v prid temu bo morda odkrila tudi parlamentarna komisija. Kaj lahko po vaem
mnenju odkrijejo v zvezi s procesom proti etverici?
Niesar! To so strankarske igrice. Lahko pa potrdijo, da je Bortner zavajal slovensko javnost
glede vsebine vojakega dokumenta. Pa ne bodo, boste videli!

Nisem se zmotil! Konec januarja 1996 so pred parlamentarno preiskovalno komisijo zopet
nastopili nai stari znanci in nudili svoje "resnice", bivi praporak pa je celo predlagal, da
komisija zaslii tudi mojo malenkost. Vsi slovenski dnevniki (Delo, Slovenec, Dnevnik in Veer)
so o tem poroali, pa sem tako vsem poslal tudi svoje mnenje. Predstavljam samo tisto iz Dela:
NISEM AVTOR VOJAKEGA DOKUMENTA IZ PROCESA JBTZ! 100
Dne 30. januarja 1996. je va novinar Dejan Puenjak na 2. strani objavil prispevek pod
naslovom Za Zavrla je resnica o Jbtz veplastna in "nekje vmes", v katerem je o Bortnerjevem
izvajanju zapisal tudi naslednje: "Med drugim je predlagal komisiji, naj zaslii polkovnika
Marijana Kranjca, ki naj bi razdelal osnovno povelje iz Beograda ..."
Predvidevam, da je nekdanji zastavnik JLA mislil ravno name (saj so v Slovencu zapisali, da ga
mislim toiti, ker je v reviji Mag izjavil, da sem sodeloval pri pisanju povelja, v Dnevniku pa
pie, da je predlagal moje zaslianje, ker sem sodeloval z organi varnosti, samo je "pozabil", da
sem od polkovnika napredoval v generalmajorja in da sem ga nedavno tega resno opomnil, naj o
meni ne iri neresnice! Pa ni ne zalee!
Torej, zadnji trdim (e tretji javno), da nisem avtor vojakega dokumenta iz procesa Jbtz, o
emer se lahko vsakdo prepria, e se potrudi pogledati vekrat javno objavljeno kopijo tega
dokumenta (Mladina, Premiki, Okopi itd), v kateri so na koncu tretje strani inicialke MT/JP avtorja in daktilografa! Ker je lo za dokument generaltaba oboroenih sil SFRJ in je veljal za
celotno strukturo oboroenih sil JLA in TO, seveda nismo imeli kar koli "razdelavati", le moj
pomonik za bojno pripravljenost je dodal nekaj internih navodil in pripisal svoje incialke! Kot
naelnik uno-operativnega oddelka 9. armade sem dokument seveda pregledal in nato izroil
poveljniku v podpis.
Bistveni stvari so v dokumentu zapisane pod toko 1. in 2., in sicer dodatni operativni ukrepi, da
bi parirali nadmoi in vojakim pritiskom na naih mejah, ki so se vsako leto stopnjevali
("posttitovsko obdobje"). Zaradi ponazoritve naj navedem, da so 1984 sile Nata in Varavske
100

Delo, rubrika Prejeli smo, 2. februarja 1996

150

zveze izvedle 95 manevrov in vaj (od 150) v bliini nae nekdanje skupne drave, v njih pa je
sodelovalo priblino 1,5 miljona vojakov. Na tabnih vajah so preverjali nove vojake doktrine
predvsem v smereh GoricaLjubljanaZagreb, MariborVaradin (Zagreb)Vinkovci in Ni
PritinaTirana.
Vnovi tudi zatrjujem, da navedeni dokument ni bil protislovensko usmerjen (kar je potrdil
takratni predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik). O tem sem podrobno pisal v
Sobotni prilogi Dela (8. julija 1995) pod naslovom Kdo e sedem let zavaja slovensko javnost? in
v Nedeljskem dnevniku (27. avgusta 1995) pod naslovom General segel v klobuk. V obeh
prispevkih sem tudi dokumentirano dokazal, da je prav nekdanji praporak napano interpretiral
odtujeni vojaki dokument in zavajal slovensko javnost! Mojih trditev seveda ni mogel
demantirati!
e je moje prianje pred parlamentarno komisijo potrebno zaradi dokazovanja zgodovinske
resnice, se bom rade volje odzval! Predsedniku komisije g. Puklu pa e zdaj predlagam naslednje:
- zasliite e nekaj nekdanjih kosovcev, ki bodo povedali marsikaj zanimivega o tem procesu,
posebno, kdo je z njimi enje zobal (nekaj smo e zvedeli v Mladini);
- ker se nekateri otepajo resnice o sodelovanju s Kosom in Udbo, zaprosite e zdaj za vrnitev
arhivov iz Beograda (normalizacija odnosov je tako e pred vrati);
- ugotovite, kdo je in zakaj prepreil izvedbo drugega dela procesa Jbtz vohunskega, se pravi,
kdo je ustaki emigraciji dostavil vojaki dokument!
e to. Intitutu za novejo zgodovino (dejansko AS moja opomba 2008) sem poslal nekaj
dokumentov, ki zadevajo proces Jbtz, pa naj zgodovinarji (preden dobijo arhive iz Beograda)
povedo ljudem objektivno resnico, med drugim tudi, da JLA v procesu proti etverici ni niesar
nartovala, e manj pa montirala. Naredila je samo napako, da je kljub nekaterim naim
opozorilom iz Ljubljane lahkomiselno nasedla vsiljenemu procesu!
Nekdanjemu praporaku JLA Bortnerju sporoam, da ga ne bom toil (on e ve, zakaj!) niti se
bom odzival na njegove navedbe.
PRED KOMISIJO JBTZ
Nespotovanje pietete

101

Nedavno tega smo tevilni sodelavci in prijatelji pospremili k zadnjemu poitku Aleksandra
Radovanovia, polkovnika v pokoju, bivega naelnika protizrane obrambe 9. armade.
Ni se e posuila zemlja na njegovem grobu, e si je bivi praporak Ivan Bortner na zaslianju
pred parlamentarno komisijo Jbtz privoil popolnoma neresnien in docela nekulturen izpad
proti svojemu nekdanjemu predstojniku.
Zares je alostno, da tudi mrtvi nimajo miru! Ker se pa ne morejo braniti, utim moralno
dolnost, da odlono zanikam, da bi pokojni polkovnik Radovanovi "lahko jemal brez
101

Delo Sobotna priloga, 5. 10. 1996

151

podpisovanja in evidence" kakrnekoli dokumente in jih nato "nepooblaeno predal praporaku

Bortnerju", kakor je izjave slednjega zapisal novinar Dejan Puenjak.
PREDSTAVITEV TRILOGIJE VOJNA IZ LJUBEZNI

102

Slovar Sskj dopua za nekoga, ki grdo ali nesramno govori o kom, tudi ekspresivni izraz: ne zna
drugega, kot polivati z gnojnico! To bi veljalo tudi za nekega Goljevka iz Izole, ki je v SP polil
toliko gnojnice po slovenskih generalih, predstavljenih v Vojni iz ljubezni, da je celo prehitel
svojega idejnega firerja. Poleg tega je "komentiral" trilogijo Marije Vogri Vojna iz ljubezni, pa
eprav prizna, da teh treh knjig sploh ni prebral! Zares hrabro! Tudi Gbbels tega ni zmogel!
Najbolj mu pa seveda zamerim tisti pljunek na prlekega rojaka in naslovnega kofa Vekoslava
Grmia! Prav zares, nesramnost brez primere!
Ker pa na izolski korenjak nerad bere knjig, mu bom citiral nekaj izbranih paberkov iz pravkar
izle knjige zagrebkega Globusa Izvori neke katastrofe (Origins of a Catastrophe) Warena
Zimmermana, bivega amerikega veleposlanika v Beogradu:
- Slovenci so z bliskovitim manevrom v nekaj urah premaknili meje Jugoslavije ...To je bil uvod
v vojno.
- Ni se moglo povsem tono govoriti o "invaziji" JLA, ker je bila JLA v svoji lastni dravi.
- Tudi bolj primitivna vojska od JLA bi reagirala s silo na izzivanje, s katero se hkrati anektirajo
meje Jugoslavije in dohodki od carin njen glavni vir financiranja.
- Slovenska taktika, ki se ne more kititi z junatvom, je bila v tem, da se izogne direktnemu
spopadu z JLA, kakor tudi, da se z blokado vojanic skuajo vojaki sestradati in izbezati.
- Razgovor ...z 32 letnim obrambnim ministrom mi je odkril marsikaj ... Priznal mi je, da je
uival v vsakem trenutku svojega maevanja ... Janeva vojna je Slovenijo za vedno loila od
Jugoslavije. Cena za Slovenijo je bila 9 mrtvih, JLA je izgubila 37 vojakov.
- A kot krona za njihovo zmago: Slovenci so dobili podporo od zelo neverjetnega vira, od
Slobodana Miloevia. Malo je verjetno, da bi Slovenci zmagali, e bi JLA izvedla protiudar z
monejimi silami. Do tega pa ni prilo, ker je Miloevi z Milanom Kuanom sklenil dogovor o
odhodu JLA iz Slovenije.
- Slovenci so vedeli, da bo njihov odhod povzroil eskalacijo nasilja v ostanku Jugoslavije.
Toliko za posladek! Upam, da gospodu Zimmermanu ne boste oitali, da ni vedel, kaj je napisal!
Drugi pa, e vas je kaj v hlaah, se vsaj predstavite, da bomo vedeli, kdo ste, kje ste doslej iveli
in kaj ste vse storili za svojo domovino razen tega, da sodravljane polivate z gnojnico! Prleki bi
rekli: Aufbiks, pa reva na plot!

102

Delo Sobotna priloga, 3. 5. 1997

152

Pripomba:
Na lanek so odgovorili kar trije. Po dolgem asu se je oglasil tudi Jana in v Delu Sobotni
prilogi dne 10. maja 1997. zapisal:
- "...nekdanji generalmajor varnostne slube JLA (Kos-a) Marijan Kranjc ...zapisal nekaj stavkov
v stilu svoje nekdanje slube.
- e je Kranjc avtorja pravilno prevedel in citiral, potem je treba rei, da je g. Zimmerman
zamenjal osebo ali dravo ali pa oboje. V tistem asu se namre z njim nisem nikoli sestal, zato
mu citiranega stavka nisem mogel povedati, tudi e bi tako mislil.
- Tistim, ki so to vojno izgubili sem pa sodijo vsi polkovniki in generali JA ...bi radi pobegnili
iz kalnih voda kolaboracije. Vendar je leta 1997 za to e malo prepozno."
Dne 30. marca 1995 je ljubljanski Dnevnik v rubriki Mednarodna politika objavil nekaj
odlomkov iz spominov zadnjega amerikega ambasadorja Warrena Zimmermana, ki so zbudili
proteste v Sloveniji. Namre, Zimmmerman je zapisal, da so "Slovenci zaeli vojno" in da se
"...niso zmenili za preostalih 20 milijonov Jugoslovanov". No, bistveno je nekaj drugega. Ob
navedenem izvodu je tudi objavljena fotografija Zimmermana in Peterleta s podnapisom: "Julij
1991: Warren Zimmermann in takrat e predsednik slovenske vlade Lojze Peterle na sreanju v
Ljubljani". (ND je to fotografijo objavil ob mojem naslednjem intervuju februarja 1999, pa jo
bodo bralci lahko tokrat e enkrat videli. Dodano 2008).
Torej, ali je bil Zimmerman zares julija 1991 v Ljubljani? Prosil sem dokumentacijo Dnevnika in
Dela za toen datum, pa so mi iz Dela odgovorili, da je bil Zimmerman v letu 1991 v Ljubljani
trikrat, in sicer: 14. junija, 17.18.julija in 2.oktobra! S kom se je vse slubeno sestajal, je
navedeno v asopisnih novikah, s kom pa se je sestajal privatno, nisem raziskoval. Nisem imel
nobene potrebe. Hotel sem samo dokazati, da ambasadorju ZDA Ljubljana vsekakor ni bila
neznana, zato bi bilo zares udno, e bi zamenjal Slovenijo! e pa je zamenjal Jano z nekim
drugim obrambnim ministrom, pa me sploh ne zanima. Naj se sama zmenita, kdo je koga
zamenjal!

PREDSTAVITEV TRILOGIJE VOJNA IZ LJUBEZNI

Odgovor trem kritikom

103

Najprej moram odgovoriti gospodu Goljevku iz Izole, ker sem mu zameril blatenje rojaka in
naslovnega kofa gospoda Grmia. e zadnji nasvet: preberite njegovo pravkar izilo knjigo
Resnica, pa tudi trilogijo Marije Vogri, Vojna iz ljubezni, ne pozabite! Naj vam zaupam, da
nimam nobenega taba. Moje znance in sodelavce iz nekdanje skupne drave so poklali, pobili,
pohabili in razgnali, tiste v Sloveniji pa so 1991. uvrstili na "intarski" seznam (po Novi dobi), pa
zdaj akajo na Evropsko sodie za lovekove pravice v Strasbourgu. No, mnoge pa vidim v
raznih strankah, na TV in pogrebih ...O dogodkih "zadnje vojne" nisem napisal niti besedice, e
manj pa sem karkoli trdil! Citiral sem Vam samo nekaj paberkov iz knjige bivega amerikega
103

Delo Sobotna priloga, poslano 19. maja 1997, ni bilo objavljeno.

153

ambasadorja Zimmermana in ni drugega. Zato puico usmerite preko lue! Pravite, da ste
govorili samo o "generalih JLA", no, pozabili ste pa dodati "slovenskega rodu". Tudi Cankarja
niste pazljivo prebrali (e ste?), saj bi oitke morali nasloviti na politike! Nikjer nisem zapisal, da
je Jana Va vodja niti ga nisem obkladal z izrazi "firer, faist in podobno". To ste si enostavno
izmislili, zato z Vami in na takni ravni res ne bom ve razpravljal. Niti v latinici!
Nekdanji obrambni minister republike Slovenije, dipl. obramboslovec splonega ljudskega
odpora in drubene samozaite, Janez Jana, odstavljen zaradi Depale vasi, oziroma posega proti
civilni osebi (kar si niti "zloglasni Kos" ni mogel privoiti!), se je oglasil v svojem e znanem
stilu. Najprej pa mu moram povedati, da naj moj akademski naziv pusti isto pri miru! Tudi
nisem "nekdanji", temve samo "generalmajor v pokoju", tako kot to velja v vseh civiliziranih
dravah. Tisto, kar je Jana e zapisal, da sem "generalmajor varnostne slube JLA (Kos-a)" je
seveda nesmisel, psovka in groba alitev dravljana republike Slovenije in davkoplaevalca, ki si
je kot poslanec (na alost tudi moj) zares ne bi smel privoiti! Pa e poslansko plao prejema na
raun moje "visoke" generalske pokojnine ...
Kako je izkueni ameriki diplomat Zimmerman zamenjal Jano in Slovenijo, se bosta e sama
zmenila! Upam, da se bo gospod Zimmerman oglasil in priznal svojo napako (pa e ekipo za
preverjanje podatkov je imel!) ... Ker nisem sodeloval v "Janevi vojni" (izraz je Zimmermanov),
ne morem biti poraenec, e manj pa kolaborant! Bil sem pa pria in trdno verjamem, da bo
resnica prila na dan! Resnica pa je samo ena, tako pravi kof Grmi!
Za javnost je zanimiva Janeva trditev, da je od vseh (neko je navedel tevilo trideset) aktivnih
generalov in polkovnikov slovenskega rodu, samo en polkovnik junija 1991. prestopil na
slovensko stran! Ne vem, zakaj nam Jana ne pove njegovega imena, pa tudi pravega vzroka
taknega nedomoljubnega odnosa velike veine predstavnikov slovenske vojake inteligence!
Vse bive republike so angairale generale JLA za vodenje svojih nacionalnih armad, le
Slovenija se je temu odpovedala! Zakaj? Zakaj Jana slovenski javnosti e ni povedal pravega
vzroka? Po mojem skromnem mnenju bodo zgodovinarji morali upotevati dva osnovna vzroka.
Prvi je psiholoke narave Jana! e bi bil na njegovo mesto takoj v zaetku postavljen dr.
Anton Bebler, za naelnika Rto pa generalmajor Milovan Zorc, bi vsi aktivni generali in
polkovniki takoj prestopili na slovensko stran! O tem smo takrat razpravljali in tudi vse naknadne
ankete bi potrdile to predpostavko.
Drugi razlog sega v obdobje sredi 1990., ko so Jana in njegovi pomoniki (sicer moji "znanci"!)
nestrokovno vodili akcijo pridobivanja slovenskih generalov in astnikov, in so nas vse skupaj
hitro spravili pod kontrolo varnostne slube JLA! Navedel bom svoj primer: politina uprava
zveznega sekretariata za ljudsko obrambo je iz Beograda poslal vsem poveljnikom korpusov
strogo zaupen telegram z nalogo, naj takoj opravijo temeljite razgovore z vsemi slovenskimi
generali in astniki ter ugotovijo, koga so "janevci" e pridobili za slovensko "republiko"
armado! Seveda so organi vojake varnosti nad vsemi takoj vzpostavili operativno kontrolo! Ker
sem bil v bitoljskem korpusu edini Slovenec, obenem pa tudi naelnik taba korpusa in namestnik
poveljnika, le-ta ni imel veliko dela. Takole je zapisal v telegram: "... ne bi nikdar sprejel
sodelovanje v kakrnihkoli republikih armadah, in kot sam pravi, genetsko ne bi mogel sluiti
novokomponiranim belogardistom, ustaem, etnikom in drugim!"

154

Pred tem so me v Demokraciji, katere urednika sta bila Jana in Bavar, grobo napadli kot
generala. Konec julija 1990, ko sem zvedel za nartovani vojaki poseg proti Sloveniji, sem
predal zahtevek za upokojitev. Bil sem prvi slovenski general, ki je takrat uspel zapustiti JLA, ker
pa nisem elel sodelovati pri podiranju domin! Ko sem se oktobra 1990 vrnil v Ljubljano, sem
imel na glavi dve "novi" varnostni slubi, pa eprav me tudi varnostna sluba JLA ni pustila pri
miru. Bilo je prav zabavno, posebej ko so "nastopali" moji bivi uenci in znanci. Seveda smo se
hitro "sporazumeli", ker so veino pa prisilili k sodelovanju ...
V kasnejem razbijanju Jugoslavije (po Mesiu) so pripadniki JLA doivljali najveje osebne
travme in drame: na poziv svojih nacionalnih leaderjev in republikih voditeljev so se morali na
hitro opredeljevati in uperiti oroje proti svojim doverajnjim tovariem in prijateljem. O tem
pie Marija Vogri v trilogiji Vojna iz ljubezni, pa tudi o krivdi politikov! Seveda, mnogi noejo,
da pride resnica na dan. Novinarji ne morejo soditi, kaj je bilo prav ali pa ne! Zgodovina bo
presodila, kdo je bil kriv ... Tudi za medijske pogrome in manipulacije!
Mnogi uporabljajo izraz "vojna za Slovenijo", nekateri (tudi novinarji) pa celo trdijo, da je lo za
"pravo vojno"! Vem, da je v politiki vse dovoljeno, toda vojaki teoretiki in zgodovinarji imajo
za poimenovanje vojne doloene kriterije, ki bi jih vsaj novinarji in komentatorji morali
upotevati. Tako bi vsaj javno omejili zasmehovanje in kritike, ko nas celo dravniki iz soseine
(eden je celo general!) zbadajo z mini vojno, operetno ali secesijsko vojno, bivi ameriki
ambasador Zimmerman pa je celo uvedel izraz "Janeva vojna". V Enciklopediji Slovenije so pod
geslom Osamosvojitev Slovenije navedene naslednje tri kvalifikacije: vojaki (oboroen) poseg
ali akcija, desetdnevna vojna za Slovenijo in osamosvojitvena vojna (za Slovenijo). Ker je
dejansko res lo za omejen poseg JLA (okrog 2.000 vojakov in 450 milinikov), bi teoretiki
najnovejih vojakih doktrin verjetno zapisali vsebinsko in formalno bolj ustrezen izraz: mejnocarinski spopad (tudi lokalna mejno-carinska vojna) ali pa vojako-policijski (miliniki) poseg
ali akcija. Vsekakor se mnogi tuji in neutralni opazovalci strinjajo, da ni lo za pravo vojno, pa e
rtev je bilo, hvala bogu (po Jani), bolj malo za pravo vojno! Politino promocijski pa je seveda
edino primeren izraz: "desetdnevna osamosvojitvena vojna"!
Ni krivemu olskemu tovariu in makedonskemu generalmajorju Pavlovu sem pred njegovim
odhodom iz Slovenije dejal, da je vodil najbolj "trapasto" akcijo JLA (ali kakor pravi dr Bogdan
Deni, avtor knjige Etnini nacionalizem, Beograd, 1996, da je lo za "trapavi armijski napad").
Oba sva se strinjala, da se je razdruitev zaela po volji politikov, ne pa generalov, kakor tudi, da
bi se morala konati na miren nain, kot se je to pozneje zgodilo v Makedoniji! Na alost so
prevladali domai in tuji jastrebi! Zgodovina bo zato seveda neusmiljena sodnica!
V trenutku, ko je Markovi podpisal (pravi, da ga ni!) povelje za vojako-miliniki poseg v
Sloveniji oziroma ko je bil nekaj dni kasneje odstavljen (odstranjen) generalpolkovnik Konrad
Kolek, je seveda JLA izgubila prva dva pridevka jugoslovanska in ljudska! Na alost je to
resnica, ki boli in obenem opozarja, da nas nihe ne more identificirati s "kolaboranti" (po Jani)
in nosilci etnino-verske oziroma dravljanske vojne na jugoslovanskih tleh!
Francu Kindlhoferju, "nevedneu" z Bleda pa samo tole: nisem pozabil na svojo predstavitev
(danes e peti). Ker pa verjetno ne berete asopisov, Vam zares ne morem pomagati, pa etudi

155

bi imeli kaj v glavi! Preberite knjigi Zimmermana in Vogrieve, pa potem razpravljajte z avtorji,
ne pa z menoj! Obvezno pa preberite (in vsem tujcem priporoite) knjigo Ericha Schmitd Eeboona z naslovom Schattenkrieger, kjer na strani 229 tudi pie (e sem pravilno prevedel, bi
rekel Jana): "S skoraj vsemi osebnostmi, ki so po letu 1990 v Sloveniji in Hrvaki zasedli
pomembne politine, publicistine in varnostne funkcije, so imeli Kinklovi predstavniki tesne
stike." Naj Vam pomagam: gre za sedanjega nemkega zunanjega ministra, ki je bil od 1979
vodja Bnd (nemke obveevalne slube). Kaj pravite? Da ni res? Ne vem ...Vpraajte Kinkla! e
to: v obveevalnem argonu "tesni stiki" pomenijo (po Mladini) tudi z nekom "enje zobati" ali
pa "lizati sladoled" (tudi v slovarju Sskj). Pa brez zamere in lepo pozdravljeni.
GENERALI BREZ KAPE (tudi ALI BREZ KAPE)
Avtor Ali H. erdin

104

Pobalinski podvig in naslov knjige Trideset napak v kodo JLA Medijske psovke Varnostna
sluba JLA kot glavni nasprotnik Kdo je vse deloval v ozadju Bavarjevega odbora? Vojaki
dokument 50443 ni bil protislovenski Kdo se je sramoval konca kulturnega mitinga? Mnogi
so videli kopijo vojakega dokumenta Kdo je vse izgubil nedolnost? Zgodovina se ponavlja v
Depali vasi ...
Pobalinski podvig kraja generalske kape, je botroval naslovu knjige GENERALI BREZ KAPE,
kar je seveda stvar okusa avtorja Ali H. erdina. Sicer na prednjem ovitku dejansko pie ALI
BREZ KAPE, kar je nekako bolj sprejemljivo, posebej e, e verjamemo avtorju, da mu je nekdo
sunil e sunjeno kapo (tudi apko) pokojnega generala Tominca!
tevilne napake v kodo JLA sam sem jih natel okrog trideset, negirajo mnenje Mie Alkalaja
v Delu Sobotni prilogi, da je avtor knjige povsem nepristransko in verodostojno opisal
delovanje Bavarjevega odbora! Morgen ... Je pa, priznam, zanimivo branje, ker je podana
struktura (po osebah, z mojo malenkostjo vred) in kronologija tistega asa, saj sem za nekatere
dogodke zvedel ele sedaj iz erdinove knjige. Zanimivo je tudi, da Jana ni "blagoslovil"
omenjene knjige, saj avtorju oita, da je pripadnik Kuanovega klana! Aferim ...
Verjetno je e prezgodaj delati zakljuke, kdo je dejansko zmagal, kdo je dobil vojno ali
posamezne bitke. Naj to opravijo zgodovinarji z doloene asovne distance! Vano je le, da jim
sodobniki in akterji teh dogajanj zapustimo verodostojne podatke in prievanja, brez osebne
ualjenosti, manipulacije in celo medijskega pogroma!
Namen tega pisanja je samo ta, da avtorja knjige dobrohotno opozorim na precejnje tevilo
napak v kodo JLA oziroma akterjev iz 9. armade, ker verjamem, da bo moral kmalu pripraviti
drugo izdajo. V vsaki novi izdaji pa se napake morajo popraviti! Seveda, tega zapisa ne bi bilo,
e bi se avtor potrudil opraviti razgovor z enim od generalov, ki mu je pritaknil tisto zloveo

104

Delo Sobotna priloga, poslano 23. junija 1997, ni objavljeno. Poslano (priporoeno) tudi avtorju knjige Aliju
H. erdinu radi popravkov v naslednji izdaji knjige. e zahvalil se ni

156

oznako "ivi v Ljubljani"! Oitana "publicicistina ilica" mi al ne da miru, pa moram zato

mlademu publicistu nateti nekaj oitnih napak in spodrsljajev. Naj grem kar po vrsti:
Kos (str. 17) kot medijsko psovko, ki jo je uvedla v na medijski prostor Mladina, podgal pa z
znanim epigramom bivi ef Ozne (kot nekakno maevanje za brionski plenum in druge rei?),
avtor sicer ne uporablja esto, se mu pa zapie, ker pa ne more iz svoje koe (str.36, 120).
Stavka litostrojskih delavcev (str. 22) decembra 1987 zares nima nobene zveze z vsebino
vojakega dokumenta 50443 in je tako oitno primer avtorjeve medijske manipulacije! Nekje
sem e javno zapisal, da je navedeni vojaki dokument pravzaprav cirkularni dokument
generaltaba oboroenih sil SFRJ, ki je bil napisan v Beogradu u drugi polovici 1987. leta. Pod
izrazom "ruilne" demonstracije so bile miljene nekatere demonstracije s Kosova, pa tudi razni
mitingi blizu vojanic, ki so seveda ogroali varnost vojakov in objekta samega. Torej, tudi nekaj
tiso slovenskih vojakov in astnikov ... Danes, ko je vsebina vojakega dokumenta 50443 javno
znana, bo vsakdo lahko prebral celotno 5. in 6. toko, kjer je govora o ruilnih in mirnih
demonstracijah, toda ne kot poseg v civilno sfero, saj vendar v nadaljevanju jasno pie: "...s
ciljem, da vojaka enota ne bi bila varnostno preseneena in ogroena"! Da je bilo protizakonito
in celo protiustavno, da zaitimo svoje vojake in sebe, bi danes verjetno ne presodilo niti nae
ustavno sodie!
"Vrhovni agent" (str. 32) namesto uradnega naziva (naelnik obveevalne ali varnostne slube),
je seveda navadna urnalistina in pobalinska psovka! Naelnik uprave varnostne slube (JLA) v
zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo je bil prav gotovo lan vojakega sveta, doim naelnik
obveevalne slube pravilno naelnik II. uprave, podrejen naelniku generaltaba JLA, sigurno
ni bil lan tega posvetovalnega organa, so ga pa lahko poklicali zaradi kaknega nasveta o uvozu
kontrarevolucije in podobnih reeh!
Novi in obenem zadnji Pravilnik o delu varnostne slube oboroenih sil SFRJ je bil sprejet 1986.
in sploh ni omogoal poseganje v civilno sfero (str. 36)! To je sicer zapisal Roman Leljak v
"svoji" knjigi Sam proti njim (Mladina pa vekrat ponovila, da je postala "resnica"!), je pa
nedavno tega tudi javno povedal, kdo mu je vse pomagal pri pisanju! Podrobno sem o tem pisal v
odgovoru na podobne manipulacije v knjigi Novinarski arhivi Ljerke Bizilj. Tudi o "znameniti"
operaciji Mladost, kar je bila pravzaprav samo ifra za doloeno fasciklo. Bistvo tega novega
Pravilnika pa je bilo v tem, da smo morali vse sodelavce iz JLA prijaviti Sdv zaradi nekakne
"enotne evidence"! Tudi obstojee! Kot takratni naelnik varnostnega oddelka 9. armade sem se
temu odlono uprl in taknega seznama sodelavcev nisem poslal republiki Sdv! Takoj sem bil
zatoen v Beograd! Seveda smo predtem vse sodelavce prekrstili v "prijateljske zveze", teh pa ni
bilo treba nikjer prijaviti niti registrirati! V Ljubljani sem takoj dobil veliko rno piko, pa tudi
generalskega poloaja je potem zmanjkalo, da sem moral v Makedonijo ...
Na razgovorih v Noi dolgih noev, kakor je Mladina zelo grdo napihnila celo stvar, je ob
generalu Vinjiu sodeloval tudi polkovnik Muti Boko, takratni naelnik varnostnega oddelka
9. armade, ki pa ni bil naelnik varnostne slube JLA v Sloveniji, ker taknega poloaja sploh ni
bilo! Avtor ga enostavno izpusti ... Po teh pogovorih sta bili v Beograd poslani dve depei,
pomembni za zgodovino: Mutieva in Vinjieva! Kaj je vsebovala Mutieva depea lahko samo
ugibam, vem pa za vsebino Vinjieve depee, saj sem kot naelnik operativno-unega oddelka

157

poskrbel za njeno tehnino in ifrersko realizacijo. Ko se bodo delili arhivi JLA, bodo slovenski
zgodovinarji sigurno poiskali tudi ta dokument, vendar bodo razoarani, saj ni bilo nobene
strane noi, pa tudi dolgih noev nismo imeli! Res je samo, da je poveljstvo 9. armade tiste dni
imelo "vebovno uzbuno" na Velikih Blokah, kar takrat ni nihe opazil!
Ukinitev armad, predvsem 7. in 9. armade v takratni BiH in Sloveniji, seveda ni bila pogojena z
geografijo niti s politiko (str. 43), pa eprav je mogoe delati tudi pekulacije na raun
velikosrbske politike. Osnovni razlog je bil v tem, da je Nato e 1984 sprejel novo doktrino,
imenovano Fofa (Follow-on Forces Attack), kar smo pomensko prevajali kot "globoki udari"
oziroma kot inaico amerike doktrine "zrano-kopenske bitke". Samo v tistem letu je bilo na
naih mejah izvedenih okrog 95 vaj in manevrov z udelebo okrog 1,5 miljona vojakov! Torej,
lo je tudi za resno demonstracijo sile v okvirih splonega narta destabilizacije Jugoslavije! Iz
obveevalnih virom smo tako tudi izvedeli, da Nato preteno preigrava variante zranokopenske bitke na smereh GoricaLjubljanaZagrebVinkovci in pa GrazMariborVaradin!
Seveda je potrebno tudi omeniti, da so predtem sosednje drave reorganizirale svoje vojake sile
in uvedle t. i. korpusni sistem in poveali ognjeno mo na vseh nivojih. Mrzlino smo iskali
odgovore v organizaciji strateke obrambe, ki je poleg ostalega morala zajeti globino ozemlja
najmanj 400500 km! Torej, ne ve obramba na republikih mejah, temve na novih mejah
vojskovalia! Vojaki dokument 50443 je v prvih treh (glavnih) tokah vseboval tudi elemente
zasnove te nove obrambe, zato tudi ni mogel biti javno objavljen! Obirneje sem o tem e pisal
(Delo Znanost, 14. februarja 1995), pa ni! Politini ugovori iz Slovenije in BiH so bili precej
sebini (zakaj nam, ne pa sosedom!), pa eprav smo vsaj slovensko politino vodstvo o tem
podrobno obvestili in pouili. Spomnim se detalja s tega razgovora, ko me je tovari Viktor
Avbelj, bivi predsednik Predsedstva SR Slovenije in rezervni generalmajor zelo resno vpraal:
Ali bomo zopet beali v Koevski Rog? Odgovoril sem mu, da organizacija globinske obrambe ni
nobeno beanje in da Slovenija proti novi Nato doktrini ne more sama organizirati takne
obrambe na republikih mejah! Mediji in Bavarjev odbor so se raje priklonili "domnevi" nekega
praproaka o nevarnosti za Slovenijo, od takrat e lastne armade! Astrologi naj presodijo ali je
lo za nadnaravno slutnjo ali za objektivna dejstva ...
Kuanove besede Zavrlu: "...oboji delamo za isto stvar!" (str. 4) si velja dobro zapomniti! Dodati
pa e velja tisto iz Tacna o vlogi lanov Zks v Bavarjevem odboru. Konno, zgodovinarji bodo
morali raziskati, kdo je dejansko stal iza Bavarjevega odbora, saj Niko Kavi omenja v svoji
knjigi, da je bil Bavarjev in Janin mentor? Pa tudi to zakaj je Bavar zapisoval razgovore s
Stanovnikom in drugimi in potem to predal poveljniku slovenske policije mag. Pavlu eliku, tudi
mojemu znancu. Predvsem pa bo potrebno raziskati, zakaj sta se sprla glavna protagonista
Jana in Bavar! Vse ostalo je, po mojem mnenju, marginalno!
Zapisani stavek "Fotografija vojakega dokumenta se je dva tedna valjala na eni od miz ...",
seveda ne bo dral za vse tiste, ki vsaj povrno poznajo tehnologijo dela varnostnih slub po
konani tajni preiskavi! Pravilo je, da se timsko zelo skrbno in natanno pregledajo in analizirajo
vsi najdeni dokumenti in listii, posebno e, e so vojakega izvora. In operativci Sdv seveda niso
bili nobeni amaterji! Tako so novinarji nasedli dezinformaciji Sdv (nartni, pismeni!), najprej
Miran Lesjak (Delo Sobotna priloga), zdaj pa e erdin ... Pravo vpraanje je seveda naslednje:
zakaj organi Sdv cela dva tedna po najdbi vojakega dokumenta niso obvestili varnostni oddelek
9. armade? Odgovor vedo samo tedanji glavni efi Sdv in oje politino vodstvo Slovenije! Po

158

moji domnevi je bilo toliko asa potrebno za sestavljanje scenarija kako JLA vsiliti proces samo
zaradi kraje vojakega dokumenta (ne pa partijskega dokumenta z oznako "dravna tajnost"!) Ali
drugae povedano: kako eliminirati kandidata za predsednika Zsms, za katerega je varnostna
sluba JLA e prej v Grosuplju izbrskala, da izvira iz domobranske druine! Nismo pa vedeli, to
priznam, da je bil Niko Kavi njegov mentor, kakor tudi, da sta z Bavarjem obiskala Vinka
Levstika v Gorici na Janev predlog (zato tudi tisti Ertlov izgovor ne bo dral). Torej, za proces je
bila potrebna tudi politina odloitev slovenskega vodstva, jastrebi iz vrha JLA pa so zaradi
"maevanja" glede poprejnjih "napadov na JLA" takoj zagrizli v kislo jabolko!
Bilo bi zanimivo, e bi avtor objasnil kako je priel do dokumentov (str. 59) o korespondenci Sdv
in varnostnega oddelka 9. armade (e odtejem moj neobjavljen prispevek v Mladini in treh
"korespondennih" prilog, zdaj v arhivu republike Slovenije), ker vem, da je bil tudi moj
naslednik izredno pozoren na srake ...
Armadni general Veljko Kadijevi se prav gotovo ni olal na West Pointu (str. 64), saj je to
zaetna amerika vojaka akademija! Je pa 1962 konal enoletno poveljniko-tabno olo v Forth
Leavenworthu in je tekoe govoril angleko. Taknega kiksa si novinarji navadno ne privoijo,
le erdinu je vseeno, kaj napie!
Netono je tudi (str. 69), da naj bi Bortner "...ostal na relativno pomembnem poloaju." Morgen!
Namre, takoj po izstopu iz ZKJ je bil takoj izbrisan iz ifrerske slube, tako je bil dejansko na
"raspolaganju", ker ga po osebnem nalogu naelnika varnostne uprave JLA nismo smeli odsloviti
iz JLA (v toku je bila operativna obdelava proti osebi X zaradi izdaje vojake ifre tuji vojski (ne
bom je imenoval). Predstojnik ga je zato angairal za urejanje tekoega arhiva in slubene pote,
med katero so spadali tudi dokumenti zaupne in strogo zaupne narave. Seveda pa Bortner ni
imel dostopa do podatkov z oznako "dravna tajnost", e manj pa do ifre!
Zato tudi ne bo drala trditev bivega predsednika Stanovnika (str. 115), da je imel Bortner
"...dostop do najbolj zaupnih podatkov", kar so seveda mediji ponavljali do absurda! Kdor je
videl vojaki dokument 50443, je v 8. toki lako tudi prebral dobesedno tole: "...v potrebnem
obsegu seznaniti vse stareine in poveljstva", torej tudi praporaka Bortnerja! Zato so odvene
skrbi Stanovnika zakaj pokojni general Vinji ni kaznoval nekoga (verjetno je mislil na mene in
tudi vem zakaj!) za nered v armadnem poveljstvu! Tudi ne bo dralo, da vojaki varnostni organi
"... pri Bortnerju niso prili do nikakrnih rezultatov". Odkrili smo ga v pol ure, po aretaciji pa je
e prej vse povedal o Tasiu in Mladini, nato pa je vse to ponovil e pred preiskovalnim
sodnikom! Seveda, mediji so potem iz njega naredili nacionalnega heroja ... Vemo tudi, po
igavi direktivi!
Samo zaradi resnice in zgodovine je ob tej priliki potrebno povedati e naslednje: ko je 24. maja
1988 komisija poveljstva 9. armade v oddelku protizrane obrambe pregledovala vojako povelje
50443, so bili listi njihove kopije oitno prepogibani (verjetno noeni v epu), pa tudi sponka ni
bila na prejnjem mestu! To je bil zadosten dokaz, da je bil markiran zmikavt! Ostalo je bilo vse
preprosto ...
e naslednji dan je prila v Ljubljano ekipa (23 lani) varnostne uprave zveznega sekretariata za
ljudsko obrambo na elu s polkovnikom Perom Novakoviem, pravnim referentom, ki je v

159

dogovoru z organi Sdv Slovenije sestavil kompleten scenarij zaetnega poteka predhodne
kazenske preiskave procesa proti etverici. In zdi se mi, da je bil ravno polkovnik Novakovi
tisti, ki je predlagal naelniku varnostne uprave v Beogradu, da JLA prevzame elegantno vsiljeni
proces proti praporaku Bortnerju in civilu Jani, e "Lako emo mi sa njima!", kakor tudi "Da
im vratimo za one napade na JNA! Zanimivo je tudi, da je Bavarjev odbor v svojem
"znamenitem" 52. sporoilu za javnost (Delo, 19.oktobra 1988) prav ni krivega polkovnika Pero
Novakovia postavil na elo liste krivcev za "politino-obveevalno akcijo Mladost, na drugo
mesto pa mojo malenkost, pa eprav takrat nisem bil ve v varnostni slubi JLA! Bil sem pa na
generalskem poloaju in na pogovoru pri Maku sem odbil, da bi denunciral svoje bive efe!
Torej, od 25. do 30. maja 1988 je bila sprejeta politino-varnostna odloitev o aretaciji Jane,
kandidata za predsednika Zsms! Ker je samo nekaj ljudi vedelo, kdo, kje in kdaj je prigal zeleno
lu za aretacijo Jane, se mi nehote vsiljuje domneva, da je prav polkovnik (pozneje
generalmajor) Vasiljevi povedal Jani, kdo je dal nalog za njegovo aretacijo! Kolikor poznam
Vasiljevia in njegovo mojsterstvo v podobnih situacijah, sem skoraj preprian, da je lo za t. i.
"vezano" trgovino, saj se je general Vasiljevi na veliko hvalil, kaj je vse zvedel o Milanu
Kuanu, da bi potem naredil e zelo neetino potezo, ko je javnosti razkril, da je tudi Kuan med
sluenjem vojakega roka v Mariboru bil sodelavec varnostne slube JLA pod psevdonimom
Plavi. Za vse nas v varnostni slubi JLA je bil sodelavec nedotakljiva oseba, celo svetinja, pa
sodelavca tudi nismo toili za kleveto ali zanikanje, da je bil sodelavec in podobno.
Po erdinu (str. 92) naj bi Pavle Car, republiki toilec in moj znanec "... dosegel umik (prve)
obtonice proti Jani." Ne bo dralo! Bilo je bolj preprosto (in e drugi javno ponavljam):
tovari Andrej Marinc je telefoniral poveljniku 9. armade in prosil za umik, poveljnik je pogledal
mene in jaz sem samo prikimal! Kaj pa naj bi drugega naredil? Predsednik slovenske partije je e
moral imeti takrat (mislim, da je bilo 1984) kaken dober razlog, verjetno varnostno-politini, da
je hotel zaititi nekega Janeza Jano! Tako sem takrat razmiljal in preprial toilca
podpolkovnika Mazia, da je umaknil tisto prvo in "... kilavo obtonico" (str. 297)!
Avtor navaja (str. 95), da naj bi 4.junija "...zjutraj Bortner omenil, da je dal dokument Tasiu."
Ne bo dralo! Bortner je kompletno zgodbo lepo in iskreno povedal e takoj po aretaciji, torej e
31. maja 1988, pa so organi Sdv takoj zaeli iskati Tasia ...
Avtor zapie (str. 120) tudi taken nesmisel: "Res pa je, da v varnostni slubi JLA... praviloma
niso slubovali najsposobneji", temve so bili takni samo kadri v "...2. upravi generaltaba".
Zopet narobe! Varnostna sluba JLA je bila podrejena neposredno zveznemu sekretarju za
ljudsko obrambo, prej pa maralu Titu kot vrhovnemu poveljniku. Zato so v to slubo izbirali
tako so ivkali tudi civilni vrabci, res najbolje kadre! ele potem so prili na vrsto drugi, tudi
obveevalna sluba. Zakaj je nekaj podobnega izjavil tovari Dolanc, je seveda e druga tema,
posebej, e te odslovijo iz te slube!
Avtorjeva zgodba (str. 166) o "nenapovedanem nonem pohodu" 2l. junija 1988 proti vojanici
(in zaporom) na Metelkovi je netona! Dokazov je ve. Prvi, o tem smo bili pravoasno (e
dopoldan) obveeni s strani Sdv, namre, da bo po konanem mitingu del demonstrantov odel
tudi proti vojanici poveljstvu 9. armade na Metelkovi, zato sem v odsotnosti poveljnika
armade kot najstareji astnik oziroma kot zastopnik naelnika taba armade, moral popoldan

160

priti na delovno mesto! Poveljnik je e prej ukazal podvojitev strae, sam pa sem obel straarje
in pregledal intervencijsko skupino vojake policije. Drugi, ko so nam nai terenski opazovalci
po radijski zvezah sporoili, da je proti Metelkovi krenila veja skupina hrupnih in tudi vinjenih
demonstrantov, sem se takoj podal k vhodu vojanice in naroil strai, da ravnajo po mojem
povelju, ne pa po veljavnem pravilniku o straarski slubi (trikrat Stoj! in Stoj - streljam!). Na
moje veliko preseneenje je bila pred vhodom v vojanico e rasporejena eta milinikov
specialcev v pripravljenosti za spopad z demonstranti! Pozdravil sem se s poveljnikom, sicer
znancem z nedavne vaje, ki mi je povedal, da naj se s straarji raje umaknem, ker bodo e sami
opravili z demonstranti. Seveda njegovega predloga nisem mogel sprejeti!
Nekaj minut so demonstranti hrupno vpili razne parole in mahali z zastavami, ko pa je poveljnik
specialcev izdal povelje za poseg, je nekdo stopil pred hrupno mnoico, nekaj povedal, nato so se
tako demonstranti disciplinirano vrnili proti centru mesta. Zaradi dokumentiranja eventuelnega
incidenta, sem seveda predhodno poskrbel, da je eden od vojakih videooperaterjev z video
kamero posnel celoten potek demonstracij pred vojanico na Metelkovi. Torej, prvih javnih
(nonih) demonstracij proti JLA! Kaseto smo naslednji dan poslali na Rsnz, pa upam, da so tam
naredili kopijo za slovenske zgodovinarje. Baje so posnetek videli tudi nekateri republiki
voditelji ... Original je seveda romal v Beograd, kjer se tudi hranijo tajni posnetki ob lizanju
sladoleda, zobanju eenj in podobno. Indikativno je, da so mnogi znani fotografi in snemalci bili
na Metelkovi, pa me zato res udi, zakaj nikjer ne pokaejo svojih "zgodovinskih" posnetkov!
Verjetno je tudi njih bilo sram klavrnega finala nekega kulturnega mitinga!
Ko sem se vrnil v prostore operativnega centra, mi je deurni naroil, naj takoj pokliem
zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Ko sem dobil zvezo, me je general Kadijevi vpraal
kako je bilo, pa sem mu uvodoma povedal naslednje: Bilo me je sram, ker sem oficir JLA in
Slovenec! Opisal sem mu celoten potek demonstracij pred poveljstvom armade, omenil
videoposnetek in predlagal nujno spremembo pravila straarske slube (da ne bi sluajno streljali
v demonstrante!). General Kadijevi je odobril moje ravnanje in sporoil, da bodo takoj
spremenili predlagano pravilo straarske slube (kar se tudi kmalu zgodilo).
Tisti zaetni stavek iz raporta generalu Kadijeviu sem potem trikrat javno ponovil in si oktobra
1988 v Mladininem Zlopamtilu "prisluil" nezasluen in nizek udarec! Potem je na znani
akademik napisal knjigo z naslovom Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko. Ko sem augusta 1990
zvedel za nartovani vojaki poseg proti Sloveniji, sem takoj zaprosil za upokojitev in zapisal, da
ne elim sluiti nobeni eliti novokomponiranih nacionalistov! Na oblasti pa so e bili mnogi lani
Bavarjevega odbora, potem pa se je zaelo tudi podiranje domin. In tudi kri je tekla ...
Zanimivo je, da avtor ne komentira zakaj Zavrl ni bil priprt (str. 180)! Pa tudi, zakaj se je pozneje
distanciral od ostale trojice ... Vsekakor zelo zanimiva tema za raziskovalnega novinarja! Obel
je tudi stalia generala Kadijevia (str. 263). Neprijetno, kajneda?
Tisto glede polkovnika Ferlinca (edini od polkovnikov in generalov prestopil na Janevo stran,
mimogrede) ne bo dralo (str. 187). Na kolegiju poveljnika 9. armade sem osebno predlagal
(ostali so se strinjali) generalmajoru Ahmetu Hodiu, glavnemu vojakemu toilcu JLA, da naj
proces vodi kot toilec takratni major Alojz Ferlinc na slovenskem jeziku, pa tudi ostali sodelujoi
naj bi imeli niji poloaj (in), da bi predvsem omilili nasprotovanje javnosti! V Beogradu so

161

potem vojaki jastrebi odloili drugae in tako naivno nasedli pravzaprav vsiljenemu procesu
proti civilistom na vojakem sodiu!
Verjetno ne bo dralo, da je Bavar kar tako zajahal svoj moped in zaskrbljeno "...odrvel pred
vojako sodie" (str. 214). Bolj bo verjetno, da ga je nekdo opomnil, kaj se dogaja na Roki pred
vojakim sodiem! Namre, ko smo zvedeli, da so na Roki precej hrupne demonstracije (tega
se je potem sramovala tudi Smoletova Szdl, str. 218), ki so motile normalno delo sodia, je
general Vinji priel v mojo pisarno in vpraal, kaj narediti. Svetoval sem mu, naj pristojne
organe (Rsnz) opozori na nastalo situacijo in monost selitve sodia v drugi kraj. Koga?, je
vpraal.
Po specialnem telefonu sem takoj poklical sekretarja Rsnz, tovaria Ertla, pa mi je tajnica
odgovorila, da trenutno ni dosegljiv! Tudi poveljnika milice, dobrega znanca, nisem dobil ...
Takoj sem vedel, kaj to pomeni! Poklical sem enega od inpektorjev, znanca, in mu povedal, da z
generalom Vinjiem ravno gledava po TV, kaj se vse dogaja pred vojakim sodiem, in ker
milica samo pasivno opazuje stvari, ne moremo pa dobiti nobenega odgovornega funkcionarja v
Rsnz, potem bomo, kakor zakon dopua, intervenirali s eto vojake policije, ki je s tremi
oklepniki osposobljena za takne intervencije pred vojakimi objekti, kar vojako sodie na
Roki vsekakor je! Lahko pa tudi premestimo sojenje v Zagreb ali Beograd! Znanec, inpektor je
samo zavpil: "Samo tega ne! Bom e jaz uredil!" in prekinil zvezo.
General Vinji seveda ni verjel, da bo moj tos uspel ... S sodia so e spraevali, kaj naj
naredijo, pa smo jim svetovali, naj se zaenkrat preselijo v kakno pisarno na notranji strani
stavbe. In potem se je zgodilo, kar smo lahko videli tudi na TV! Po dobrih petnajstih minutah se
je pojavil Bavar in po zvoniku s skoraj istimi besedami, ki sem jih jaz povedal inpektorju
milice, takoj umiril prehrupne demonstracije! Torej, kdo je s kom bil povezan in kdo je komu
dirigiral? Imel sem e tretjo potrditev ...
To, da Borut uklje in eljko Cigler v asu sluenja vojakega roka nista bila pod kontrolo
varnostne slube JLA (str. 218), pa e sam sem bil takrat naelnik, sem e enkrat javno
demantiral! Pa ni ne pomaga! Oba sta pridno pomagala naelniku mpv polkovniku Tomislavu
Ljubiu (tudi omenjen v knjigi), kjer sem ob neki priliki sreal vojaka ukljeta, e takrat znanega
mladinskega funkcionarja, pa mi je poklonil knjigo tudijo o stanju in problemih mladine.
Prosil sem ga celo za avtogram, ker sem mu e tedaj prognoziral vzpon v vladajoo elito. Nisem
se zmotil.
Posebno pozornost zaslui detalj kako je nastala ocena o kontrarevoluciji v Sloveniji (str. 224) in
kako so z isto mediji in politiki manipulirali! Admiral Brovet je vekrat javno povedal, tudi v
zvezni skupini, da ni lo za nobeno oceno o kontrarevoluciji v Sloveniji (in po vzgledu na
Kosovo!), temve samo za neke elemente kontrarevolucije! Razlika je seveda velika in oitna,
toda niti novinarji, e manj pa partijsko-politini voditelji tega niso hoteli upotevati! Upam, da
tega primera oitne medijske in politine manipulacije zgodovinarji ne bodo spregledali!
Mimogredo: avtor bi lahko tudi pojasnil, od koga in kdaj so v Mladini dobili podatke o mladostni
epizodi admirala Broveta v Hitlerjugendu? Kdo je e delal preverke za republike kandidate za
generale in admirale?

162

Kaj vse je ualjeni in iz partije izstopljeni (in iz ifrerske slube nagnani) praporak Bortner
"...instinktivno pogruntal, da s papirjem nekaj ni v redu", je sam detaljno in precej nerodno
objasnil v knjigi Sedem let pozneje! Jaz sem potem to njegovo slavno pogruntavino analiziral v
dveh lankih (Mladina tretjega ni objavila!) in sicer Kdo e sedem let zavaja slovensko javnost?
(Delo Sobotna priliga, 8. julija 1995) in General je segel v klobuk (Nedeljski dnevnik, 27.
avgusta 1995) in tako mnogim nalil istega vina!
Avtor nateva (str. 257) kdo je vse videl vojaki dokument (Igor Omerza in Bojan Korsika). Meni
pa se zdi, da je kopija kar kroila po Ljubljani (praporak se celo pohvali, da jo je pokazal tudi
svoji materi!), zato predvidevam, da jo je mogel videti tudi takratni pravni ekspert Odbora?!
Zaradi opomina iz Beograda nisem mogel nadaljevati "kratkotrajno" polemiko v Delu z
Matevem Krivicem (str. 340), pa tako 25. februarja 1989 nisem poslal e pripravljeni zapis.
Podpis in tri priloge (Osnutek sporoila za javnost, dopis kolektivnim lanom in interno navodilo
z dne 13. februarja 1989 in pismo predsednika skupine obine LjubljanaCenter z dne 20.
februarja 1989, poslano predsedniku republike skupine, v katerem ga opozarja, da Bavarjev
odbor poilja gradivo tudi nelanom!).
e pomemben detalj! Dne 21. februarja 1989 me je v zvezi z omenjeno polemiko poklical na
pogovor tovari Miran Potr, takratni predsednik republike skupine! Obenem me je po
telefonu poklical admiral Stanislav Brovet in mi povedal, da je zvezni sekretar za ljudsko
obrambo odobril, da smem tovariu Potru citirati vsebino druge alineje 5. toke vojakega
povelja 50443, torej tisti del, ki ga javno nisem citirati na izzive Mateva Krivica! Pogovor s
tovariem Potrem je bil na kolegijalni ravni, saj sva ugotovila, da sva celo hodila v Mariboru na
isto gimnazijo. O vojakem povelju sem mu povedal prav vse, kar ga je interesiralo! Povedal mi
je, da ni nael izjave tovaria Dolanca, tudi vojakega povelja poslancem ni predstavil v celoti
(kakor je trdil M. Krivic!). Predvsem sem poudarjal samozaitno naravnanost povelja, kakor tudi
dejstvo, da je veljalo za celotno ozemlje Jugoslavije, pa tako ni lo za protislovenski akt! Na
koncu me je e prosil, da skupaj z znancem Miranom Bogatajem, takratnim podsekretarjem Rslo,
pomagam redigirati e napisani osnutek ocene o zakonitosti in ustavnosti vojakega povelja
50443! Lahko si mislim, kako bi se Krivic krial!
V tistem burnem asu (str. 260) sem bil tudi sam na "preverki pri predsedniku" Maku, pa o tem
kdaj drugi. Povem le to, da nisem hotel povedati ni kaj grdega o svojih bivih efih Kos-a,
zanikal pa sem tudi, da je bil general Vinji "obdan" s tuju agenturo! Vedel sem, da sem izgubil
"republiko podporo" za generalski poloaj v Sloveniji. Nisem se zmotil! Moral sem na pot v
rodno Makedonijo!
Avtor nekritino (str. 289) zapie tudi naslednje ugotovitve Odbora: "Temeljna ugotovitev tega
gradiva je, da sega neposredno ozadje nazaj v leto 1982... ko je komite ZK ljubljanskega
armadnega obmoja ostro kritiziral gradivo za 12. kongres Zsms. Celoten proces je skrbno
pripravljena in skonstruirana zadeva. Gradivo je ... izjemno obremenilno ...(tudi) za varnostno
slubo JLA ..." Sledilo je okleeno 52. poroilo Odbora za javnost!
Seveda so danes takne ocene precej smene in privleene za lase, posebej e, e so bazirane na
"podatkih" Romana Leljaka, sicer "mojega" kadra! Glavna cvetka je tako bila "zvezna akcija

163

Mladost", pa sem e nedavno tega moral (v Mladini) pojasnevati, da je dejansko lo samo za ime
navadnega fascikla, v kateri smo pa zbirali podatke o mladinskih problemih (tudi v JLA smo
imeli mladinsko organizacijo).
Da bi prekinil verigo medijske in publicistine manipulacije okrog procesa proti etverici, sem se
odloil, da arhivu republike Slovenije predam tri zaetne dokumente 9. armade glede procesa
proti etverici, ki nedvomno dokazujejo, da proces ni bil nartovan niti skonstruiran s strani JLA!
Strokovna javnost in zgodovinarji so mojo gesto pozdravili, saj se zavedajo, da e dolgo ne bomo
dobili na vpogled arhiva JLA! Bo pa e potrebno pregledati (e niso unieni!) domae arhive,
posebno Sdv in Predsedstva SR Slovenije, kjer je mono najti tudi nekatere fundamentalne
podatke o tem, kdo je vodil kakno igro, tudi dvojno! Tudi vohunski del procesa (ohranjen v
arhivih Sdv) bi raskril marsikaj zanimivega ...
Takratni Predsednik predsedstva SRS Stanovnik (str. 295) je v republiki skupini glasno
povedal, da je Predsedstvo SFRJ (tudi Vrhovni poveljnik oboroenih sil SFRJ) dne 22. septembra
1988 ocenilo, da je vojako povelje 50443 zakonito in ustavno! Toda Bavarjevemu odboru in
skupini delegatov v nekdanji republiki skupini to ni pomenilo prav ni.
V knjigi je zelo tono locirano, kdaj in zakaj je Odbor spreminjal strategijo nastopanja! Seveda,
razumljivo pa je tudi, da ni ne pie, kdo je vse deloval v ozadju in predvsem iz tujine! Bo pa
treba neko povedati, da bo slika popolna! Delni odgovor je sicer e dan v knjigi Nevidni vojak
nemkega raziskovalnega novinarja Ericha Schmidt - Eebooma, ko na strani 229 zapie: "S skoraj
vsemi osebnostmi, ki so po letu 1990 v Sloveniji (in Hrvaki) zasedli pomembne politine,
publicistine in varnostne fukcije, so imeli Kinklovi predstavniki tesne stike." Naj samo spomnim,
da je bil aktuelni nemki zunanji minister od 1979 vodja Bnd (obveevalne slube), kaj pa
pomenijo "tesni stiki", pa se tudi e ve!
Predsednik Stanovnik naj bi (str. 308) 2. novembra 1989 pred "kvalificirano ameriko publiko"
povedal o delu Odbora tudi zanimivo podrobnost: " kar izjavijo, objavijo vsi asopisi!" In e
vemo, pod igavo kontrolo oziroma patronatom so bili takratni asopisi, uredniki in novinarji,
potem seveda ni nobena modrost pogruntati, kdo je vodil in usmerjal medijsko kampanijo in
pogrom proti JLA, predvsem pa proti varnostni slubi JLA! In kdor je e prebral kakno knjigo o
vodenju "medijskih operacij" (Phillip Agee, Agent Cia) ali pa o destabilizaciji raznih reimov,
tudi v kaknem Bantustanu, ta je e dobro vedel, kako se bodo stvari odvijale in tudi zakljuile!
Vse je to se je e nekje zgodilo ...
Avtor vehementno ponavlja dezinformacijo (str. 334), da je 24. marca 1989 Sdv zaela
operativno akcijo Pravinik, da bi ugotovila "...kako je zaupni dokument pripotoval v tujino."
Seveda, kdor se vsaj majkeno spozna na "operativno maskiranje", bo kaj hitro ugotovil, da je lo
za navadno dezinformacijo Sdv posredovano direktno novinarju(!), katera se je e vekrat
ponovila ...
Dejstva so seveda drugana! V Beogradu obstoji stenogram razgovora pokojnega generala
Cerania, takratnega naelnika varnostne uprave JLA (tudi slovenskega zeta) in visokega
funkcionarja slovenske Sdv, v katerem je reeno, da bo dvojnik, ki je blizu Rullmannu, skual
ugotoviti, kdo mu je poslal omenjeni vojaki dokument 50443, katerega je objavil v Hrvaki

164

Domovini! Avtor tudi ponavlja navadno la (dezinformacijo Sdv), da se objavljena Rullmannova

verzija nekoliko razlikuje od uradne! Kdor ima tisto tevilko omenjenega ustakega lista (jaz jo
sluajno imam), se bo preprial, da je kopija popolnoma identina. Torej brezhibna!
Avtor sicer dokaj hrabro nateva (str. 370), kdo je vse bil v kontaktu s Sdv ali pa Kos-om
oziroma "izgubil nedolnost" (Kuan, Jana, Botteri, Bavar), ne nateje pa e ostale v Odboru in
okrog njega ... Osnovno vpraanje za zgodovino pa niso posamezni sodelavci raznih domaih in
tujih varnostno-obveevalnih slub, temve, kdo je bil idejni oe in glavni inciator napadov
proti JLA in njeni varnostni slubi?
Avtor zapie (str. 389): "Svetozar Vinji... ivi v Ljubljani." Po datumu sode je knjiga stiskana
aprila 1997, generalpolkovnika v pokoju Svetozarja Vinjia pa smo k zadnjemu poitku
pospremili 24. marca 1997 na alah! Torej je bila korekcija mona! Vsaj toliko pietete bi si
pokojni general in slovenski dravljan e zasluil, pa eprav mu avtor niti akademskega naslova
ne pripie.
Zanimivo je, da avtor o moji malenkosti zapie (str. 390, pa tudi 341) samo dve neresnici, e, da
sem dokazoval, kako je vojako povelje 50443 ustavno in zakonito! Seveda narobe! Ker nisem
niti pravni niti ustavni ekspert, e pomislil nisem, da bi kdajkoli in kjerkoli to "dokazoval"! Res je
samo, da sem omenjeno vojako povelje "dobro poznal" in po slubeni dolnosti pred podpisom
poveljnika tudi osebno korigiral! (Mladina mi je neko hotela celo podtakniti avtorstvo, pa sem
jih moral spomniti naj pogledajo zaetnice avtorja, sicer mojega pomonika!). Tono je tudi, da
sem javno zapisal, kako je "predsedstvo SFRJ sporoilo, da je omenjeno povelje ustavno in
zakonito". Samo to in ni ve!
Zakljuek zgodbe brez kape bi se lahko glasil tudi takole:
- Skoraj vsi lani Odbora so kmalu po rezanju oblastne pogae vsaj nekaj dobili, glavni akterji pa
tudi ministrske stolke. Torej je osnovna poanta celotne zgodbe borba za oblast!
- Pripadniki JLA so izgubili ne samo kape mnoge so tudi poklali, pohabili, razgnali po svetu ali
pa dali na "interski seznam". Nekateri smo sicer dobili "visoke"pokojnine, drugim pa v pravni
dravi ne priznajo niti tega! Nai otroci in vnuki pa se e spraujejo, kdo je vse to zael in kdaj se
je sproil plaz?
- Zgodovina se rada ponavlja ali pa tudi ne! Ko se je potem zgodila Depala vas, ko so slovenski
vojaki pretepli svojega lastnega dravljana, se skoraj ni ni zgodilo! Nobenih demonstracij,
nobenega kulturnega mitinga, nobenega protesta razumnikov in nobenega Odbora! Le bledien
pismeni protest... In samo enega ministra so odstavili tistega brez kape!
PROCES PROTI ETVERICI ALI DVOJICI? 105
Kdor je v zadnjem asu vsaj povrno spremljal dogajanja okrog desetletnice procesa proti
etverici (Mladina, Demokracija, TV oddaja Dosje: Roka, pripoved ulice in na koncu e radijski
105

Nedeljski dnevnik, 19. julija 1998

165

pogovor s etverico eminentnih pravnikov), je s preseneenjem ugotovil, da tudi po desetih letih

prihajajo na dan nova dejstva in zanimive ugotovitve. Pa jih poglejmo kar po vrsti:
Najprej je M. Frumen, bivi operativec Sdv, v Mladini (1. junija 1998) obelodanil nov (in zame
zelo dvomljiv!) podatek, da so v Sdv "za sam dokument (torej vojaki, v Janevi mizi!) izvedeli
od sodelavca, ki je bil plasiran v Janevo neposredno bliino...ki (pa) ni pokrival Jane"! Sklepati
je, da je lo za sodelavca v Mladini ali Mikro-Adi, ker je samo iz te sredine lahko vedel (ne da bi
brskal po predalih mize!), da se vojaki dokument, ki ga dejansko niso niti iskali, nahaja v
zaklenjeni mizi v Mikro-Adi in ne na nekem drugem mestu! Zato upravien dvom! Seveda ne bo
tudi dralo, da je bil Jana takrat "majhna riba" (kandidat za mladinskega predsednika) in da si
"ni zasluil neposredne obdelave slube" (e meni so do 1987 poiljali podatke iz obdelave
Kaplar ali nekaj podobnega), to pa je najlepe vidno iz dokumenta, ki sem ga predal arhivu
republike Slovenije, da je bil maja 1988 (skupaj z M.H.) v operativni obdelavi Sdv pod tevilko
JJJ0985000213!
Tudi Demokracija (4. junija 1998), glasilo Sds, je postregla z povsem novimi podatki! Prvi je ta,
da je lanek No dolgih noev v zaplenjeni Mladini napisal Jana! Doslej je za avtorja veljal
Vlado Miheljak, takratni novinar Mladine. Najbolj senzacionalen pa je vsekakor podatek, da je
"del listine Ivan Bortner, takratni zastavnik JLA, prekopiral in kopijo izroil Janezu Jani"! Kaj
to pomeni? Pomeni lahko samo nujno revizijo procesa proti etverici, saj je doslej veljalo, da je
Bortner kopijo vojakega dokumenta izroil Tasiu, ta Zavrlu, Zavrl pa Jani! To obenem tudi
pomeni, da bodo verjetno e kmalu izbrisali pojem "proces proti etverici" in na piedestal
slovenske pomladi povzdignili novega - "proces proti dvojici"!
Torej, ne ve Jbtz, temve samo Jb! Mnogi so bili prav zaudeni nad to skoraj akrobatsko potezo
Demokracije (tisto o Aleksandru in Edu Ravnikarju je verjetno samo lapsus zagrete urednice
Vide Kocjanove)! Meni osebno se zdi povsem logina! Potrebno se je samo spomniti, da je e
pred leti odpadel ("odstopil") Zavrl, zdaj pa je naenkrat postal odve (sumljiv?) tudi Tasi! Ali so
v Demokraciji dobili (celo kupili?) kakne nove dokumente oziroma video posnetke o sladoledu,
enjah in tortah!? Druge razlage pravzaprav ni... Ali kdo trguje s posnetki razgovora s pokojnim
polkovnikom Malkoem, pomonikom generala Vasiljevia v procesu proti etverici? Ali
prihajajo na slovenski trg tudi dokumenti iz beograjskih arhivov? Vse je mono...
Demokraciji je nato razglasila (11. junija 1998), da so "aretacije naroili v Ck Zks", nekdo pa je
vsaj moralno in tudi formalno "pozabil" preklicati obtobo proti polkovniku B M., tedanjemu
naelniku varnostne slube 9.armade, da je "nartoval in kasneje tudi uresniil proces proti
etverici" (Peta rtev procesa proti etverici, Delo - Sobotna priloga, junij 1998), zaradi esar je
B.M. nedavno po novem zakonu (in v pravni dravi) izgubil celo vojako pokojnino!
V TV oddaji Dosje: Roka, pripoved ulice (22. junija 1998) je znana novinarka Rosvita Pesek
nekritino ponovila e stokrat izreeno la, namre, da je vojaki toilec in polkovnik "Mazi
napisal obtonico proti etverici"! Pa ne bo dralo! Torej, med nove podatke dodajem tudi to, da
moj prijatelj in prleki zet, takrat e magister pravnih znanosti, sedaj pa upokojeni polkovnik in
beograjski odvetnik, dr. ivko Mazi, sploh ni avtor obtonice, po kateri je voden proces proti
etverici (sodni konstrukt po Deisingerju)! Dr Mazi je bil avtor zavrene obtonice, po kateri bi

166

morali etverici soditi zaradi vohunstva, pa Sdv Slovenije ni dovolila odkriti svojega sodelavca dvojnika (prie!) proti znanemu nemkemu novinarju in obveevalcu Rullmannu.
Ne bo drala niti patetina trditev g. Peskove glede "pomladnih" zaslug bivega praporaka
Bortnerja, saj sem e pred tremi leti dokazal ( "Kdo e sedem let zavaja slovensko javnost?",
Delo - Sobotna priloga, 8. julija 1995 in "Kdo e sedem let zavaja Slovence?", Nedeljski dnevnik,
27. avgusta 1995), da je prav on napano interpretiral odtujeni vojaki dokument, politika in
obila pa so plasirali javnosti popaeno zgodbo o zaetku slovenske pomladi! Na oba lanka ni
bilo niti enega javnega ugovora! Mnogi so bili frapirani, kako so nasedli praporaku, nekateri pa
e danes trmasto ponavljajo njegovo razlago! Tudi ugledni pravniki, na alost! Toda ignoriranje
dejstev ali pa zavajanje javnosti se ne obnese vedno ali pa je kratkega daha.
Namesto pokojnega generala Vinjia sem dolan e zapoznelo pojasnilo tovariu (ali gospodu)
Stanovniku, bivemu predsedniku Slovenije, ki je nedavno tega na TV upravieno postavil
vpraanje, zakaj je poveljstvo 9.armade dovolilo praporaku Bortnerju, ki je pred tem izstopil iz
Zkj (in bil seveda takoj izkljuen iz ifrerske slube!), da je imel opravka z zaupnimi vojakimi
dokumenti: to smo storili po nalogu iz Beograda, ker so ravno takrat (1987) zaeli vodili
operativno kontrolo proti X osebi zaradi izdaje vojake ifre neki tuji dravi (ne bom je
imenoval)!
Moje teze, da je lo za "vsiljen" (ne pa podtaknjen) proces (Nedeljski dnevnik, 21. avgusta 1994)
ni teko dokazati, saj je e zdaj jasno, da ni lo za montirani sodni proces s strani JLA, le jastrebi
iz vodstva JLA so, predvsem zaradi "napadov na JLA", kljub naim opozorilom iz 9.armade
(Ljubljane), lahkomiselno nasedli vsiljenemu procesu (sodnemu konstruktu) proti trem
civilistom, pravzaprav proti Mladini! "Butasti" politiki naj ne bi rekli vojakim jastrebom: zdaj
se pa maujte pobalinom iz Mladine za vse napade! Civilno sodie bi jih oprostilo. Edino
vojako sodie lahko zaustavi napade Mladine (in drugih) na JLA! Naj jih vojska naui pameti,
pa bomo oboji imeli mir! Tako so nam takrat mnogi govorili, toda samo do Roke! Zato bo, po
mojem, tudi upravieno dralo, da je lo za vsiljen proces!
To je tudi odgovor na osnovno vpraanje, zakaj Jani (in povsem drugi druini!) niso sodili
zaradi odtujitve Kuanovega stenograma, oznaenega kot "dravna skrivnost", ki ga je Sdv
pravzaprav iskala (in tudi nala v Mikro-Adi)! Ostaja pa e nekaj "vroih krompirjev", predvsem
pa vpraanje kdo je vodil igro, kakno in proti komu! Tisti, ki smo bili na "razgovoru" pri Maku,
e vemo za kaj gre... Ali ni ravno Maek v zaetku sedemdesetih let dal zaupni nalog generalu
Polaku, takratnemu poveljniku slovenske TO, naj v sluaju sovjetskega vdora v Jugoslavijo
"nemudoma aretira in osami poveljstvo ljubljanskega armadnega zbora", med njimi pa tudi vse
Slovence! Torej, politina igra se je zaela e mnogo prej...In to igro so vodile (kot vedno) tuje
sile, da nas (kot vedno) sprejo in (nazadnje) zavladajo nad nami!
Upam, da bodo proces J & B konno zaeli preuevati zgodovinarji. Po desetih letih sta dva e
odpadla! In kaj bo ostalo na koncu? Po mojem mnenju verjetno spoznanje, da se (slovenska)
demokracija ni zaela na Roki, temve neko po Depala vasi! Demokracija se ne more roditi iz
revanizma in sovratva, vsaj to vemo...

167

3. Jugoslovanski (balkanski) vojaki poligon

3. 1. Osnovne opredelitve sodobnih vojakih doktrin
Balkan je zaradi svojega geopolitinega in predvsem geostratekega poloaja prav gotovo
primeren poligon za preverjanje oziroma preizkuanje sodobnih in ofenzivnih vojakih doktrin,
od specialne vojne, strategije posrednega nastopanja do nekonvencionalne vojne in drugih.
Namenoma elim podrobno prikazati eno od amerikih vojakih doktrin, ki jo prevzemajo tudi
nekatere druge drave oziroma vojske, o emer pa se seveda javno ne govori in ne pie.Tako si je
Balkan poleg zgodovinsko utemeljenega izraza "sod smodnik" in Krleevega "balkanske krme"
prisluil e moderneji sinonim vojaki poligon!
V vojaki pa tudi v politoloko-obramboslovni publicistiki vekrat zasledimo izraz "spopad nizke
intenzivnosti" (Low Intensity Conflict), ki ga nekateri avtorji razlino pojmujejo in tudi
razlagajajo. Zato je namen tega spisa, da spopad nizke intenzivnosti (SNI) kot sodobne vojake
doktrine podrobneje predstavim na podlagi izvirnih amerikih virov in dokumentov. V drugem
delu pa bom skuali odgovoriti na vpraanje, ali je balkansko bojevalie tudi poligon za
preverjanje uinkovitosti in dograjevanje te sodobne in iri javnosti manj znane vojake
doktrine, po katere naelih je bil spoet nart Dan D in voden dirigiran razpad Jugoslavije, nae
nekdanje skupne drave.
3. 1. 1. Amerika doktrina spopada nizke intenzivnosti
Kopenska vojska
Vojaka doktrina SNI je od januarja l98l uradno razglaena samo v kopenski vojski ZDA 106,
medtem ko ostale zvrsti oboroenih sil (letalstvo in mornarica) naj bi e ne imeli (okrog 1990)
doktrinarnih dokumentov, temve samo publicistine najave 107 in podrobne analize konkretnih
vojakih spopadov (Grenada, Libija, Iran in drugi). Zanimivo je tudi, da ameriki publicisti 108
javno ne razpravljajo o uradnem doktrinarnem dokumentu FM10020 , temve le o raznih
106

FM10020, Low Intensity Conflict, US Army, l6. l. l98l (Prevod tev. 5, Centar za strateke studije JNA:
Borbeni prirunik KoV SAD o sukobu niskog intenziteta. Pravilo FM10020 je dano v operativno uporabo l981,
mnoge razprave amerikih vojakih strokovnjakov pa ne bazirajo na tem pravilu, ker je zaupne narave, temve na
osnovi javnih izjav in popularnih izdajah, kakor je to broura FM44525. Prevod FM10020 sem predal
Vojakemu muzeju SV (Dodano 2008)
107
David J. Dean, The USAF in Low Intensity Conflict, The Air University Review, 12/l985
Friedman Norman, Pomorska strategija i koncepcija amerike flote, IBP (Informativni bilten prevodov) 9/1988.
108
Dr Sam S. Sarkesian, Low Intensity Conflict Concepts, Principles and Policy Guidelines, The Air University
Review 12/1985
Stephen Sloan, Viewpoints on Low Intensity Conflict, Military Review, 1/1986
John S. John, The Debate About Low Intensity Conflict, Military Review 2/1986
Peter A. Bont, In Search of LIC, Military Review 8/1986

168

poluradnih izjavah in prirejenih izdajah za javnost, kot je npr. broura FM44525. Omenjena
doktrina je bila tudi del moje teoretine generalske naloge. 109
Kaj je torej SNI in kakna je njegova definicija? Nekateri ameriki avtorji, med njimi posebno
Peter A. Bond menijo, da je najbolj tona in popolna tista definicija SNI, ki jo je za javno rabo
odobril skupni odbor naelnikov glavnega generaltaba amerike vojske, ki se glasi: "Spopad
nizke intenzivnosti je politino-vojaki spopad v omejenih razmerah za doseganje doloenih
politinih, socialnih, ekonomskih in psiholokih ciljev. Spopad je pogosto tudi dolgotrajen in se
pojavlja v razlinih oblikah, od diplomatskih, ekonomskih in psiholokih pritiskov, pa vse do
dravnega terorja in vzpodbujanja uporov. Spopad je navadno omejen na doloeno geografsko
podroje, obenem pa so znailne tudi omejitve glede oboroitve, taktike in stopnje nasilja". 110
Seveda je uradna razlaga po doktrinarnem dokumentu FM10020 precej drugana. Zato je
smiselno in potrebno, da jo predstavim v izvirnem besedilu prevodu iz zajetne knjige z
naslovom FM10020. Gre namre za dva tipa doktrine SNI, in sicer: tip B (zaetni spopad,
dolgotrajen, omejena uporaba kopenske vojske) in tip A (kraji in ostreji spopad, uporaba
kopenske vojske). Prevod definicij iz omenjenega prironika:
"Spopad nizke intenzivnosti tipa B je operacija nudenja vojake in civilne pomoi za
zagotovitev notranje obrambe in razvoja, ki obsega zavezniko pomo, bojno podporo in
zaledno oskrbo domaih in zaveznikih sil, ki se angairajo zaradi vzpostavitve ali
vzdrevanja kontrole nad kopensko regijo, kateri grozi nevarnost pred gverilsko vojno,
revolucijo, subverzijo ali drugo dejavnostjo, ki je usmerjena v prevzem oblasti."
"Spopad nizke intenzivnosti tipa A je skupek operacij nudenja pomoi za zagotovitev
notranje obrambe in razvoja, ki obsega akcije bojnih enot ZDA za vzpostavitev ali ohranitev
nadaljnje kontrole nad kopensko regijo, ki ji grozi nevarnost pred gverilsko vojno,
revolucijo, subverzijo ali drugo dejavnostjo, usmerjeno v prevzem oblasti."
Po uradni ameriki strategiji "neoglobalizma" 111 so vojaki spopadi tipoloko razdeljeni glede na
njihovo bojno-tehnoloko intenzivnost (nizka, srednja in visoka), zato je mogoe sklepati, da je
prav SNI, po dosedanjih izkunjah sode, zelo pomemben del nacionalne obrambne strategije,
ker gre dejansko za povsem novo doktrino amerikih vojakih in drugih intervencij 112 Po tej
doktrini se primarna vloga (po izkunjah iz Vietnama) ne daje vedno oboroenim silam, temve
je na prvem mestu nebojno (neoboroeno) delovanje oziroma posebne (specialne) operacije,
kakor so diplomatsko-politine, psiholokopropagandne, subverzivno-teroristine, ekonomskofinanne, socialno-humanitarne in druge oblike delovanja in pritiskov!

109

Marijan Kranjc, general-major u penziji, Savremene vojne doktrine sukob niskog intenziteta, Vojno delo 56,
Beograd, 1990. Sploni del generalske naloge sem 1991, na pronjo, odstopil znanstvenemu intitutu slovenske
vojske in policije
110
FC10020, Prirunik KoV SAD o sukobu niskog intenziteta, 1986, prevod CVV Beograd
111
Caspar Weinberger, Annual Report to the Congress Fiscal Year 1986, Washington D.S., 1985
112
Michael T. Klare, Prevod lanka: Sukobi niskog intenziteta nova doktrina amerike intervencije, Le Mond
Diplomatiqe, 3/1986

169

Gre za svojevrstno evolucijo strategije posrednega nastopanja in specialne vojne, 113 seveda ob
hkratnem upotevanju strategije "selektivnega odvraanja". Zelo verjetno gre za bodoo vojako
strategijo ZDA (in seveda Nato), za kar je potrebno preverjanje ne samo v kabinetih in na raznih
raunalnikih modelih, temve tudi na pravih poligonih (regijah)! Potreben je tudi doloen as za
usklajevanje razlinih dravnih in koalicijskih interesov, predvsem pa vojako-tehnolokega
kompleksa. V prid tej domnevi govorijo izjave visokih amerikih vojakih avtoritet, med njimi
tudi znanega generala Nuttinga H. Wallacea, 114 da je SNI za ZDA "centralni strateki problem"
Takno stalie je po mojem izraz dveh nasprotnih tendenc, in sicer:
vojako-teoretinih pogledov na definicije "omejene", "limitirajoe" ali "male vojne" 115 in pa
sintagme "spopada nizke intenzivnosti", posebno v profesionalnih in tradicionalno skreganih
krogih vojake hierharije; 116
vseh vidikov aplikativne uporabe SNI, posebej e vojakega dela - intervencij v tujini, katere
so mone samo e pod okriljem OZN, medtem ko sta prej obe velesili dosledno spotovali
principe t. i. Zonenfeldove doktrine ali pa e znanih deset zapovedi "gentlemenskega"
sporazuma (z uporabo rdeega telefona), ko je veljala najava intervencij v svoji interesni sferi,
stroga kontrola konfrontacij (vohunski sateliti) in dosledna prepoved uporabe nuklearnega
oroja. 117 Zdaj vsega tega ni ve!
Amerika strategija vojakega intervencionizma, v medijih znanega pod sinonimom "mednarodni
policaj", je v sedanjem poloaju mednarodnih odnosov in obstoju samo ene supersile, tudi realen
izraz vojako-politinega hegemonizma in dejanske moi amerikega establimenta, kakor tudi
stalne krepitve profitnih interesov vojako-industrijskega kompleksa. Ta si prizadeva urediti svet
po svoji podobi, pa eprav to najpogosteje pone pod parolo boja za demokracijo in lovekove
pravice!
Kompleksen prikaz povedanega je najbolj viden iz (sheme 1) celotnega spektra amerike vojake
(nacionalne) doktrine.

113

Specijalni rat,Vojna enciklopedija, zvezek IX, Beograd, l975, II. izdaja

Stojan Jovi, podpolkovnik, Specijalne snage, Montenegro Harvest, Podgorica, 1994
Zoran mr. Kruni, Strategija posrednega nastopanja, Ljubljana, 1997, str.198 204
114
Wallace H. Nutting, general, The New York Times, 4. 5. 1985
115
Steven E. Miller, Convencional Forces and American Defence Policy, Princeton University Press, 1986
116
Dr. Sam C. Sarkesian, US Policy and LIC, Transaction Books, 1981
117
Carsten Holbread, Superpower and International Conflict, St. Maitn's Press, New York, 1985, str. 110

170

Shema 1
Doktrina SNI je globalno vsekakor rezultat nuklearnega ravnoteja med Zahodom in Vzhodom,
kakor tudi izraz tehnoloke revolucije in ekonomske neenakosti med Severom in Jugom. Vse to
izziva resne meddravne in notranje probleme, ki se inicirajo in razirjajo tudi brez uporabe
vojake sile in seveda tudi brez rtev na "ekonomien" nain, pri emer se strateki cilji
doseejo poasneje, zato pa bolj gotovo in uspeno.
Zelo je verjetno, da so na nartovanje doktrine SNI pomembno vplivali negativni rezultati
tevilnih vojakih intervencij ZDA (okrog 200), izvedenih zaradi zaite vitalnih nacionalnih
interesov, predvsem v Koreji (l952), Gvatemali (l954), Kubi (l962), Vietnamu (l962l965), ilu
(l970l973), Iranu (l979, Salvadorju (l980), Nikaragvi (l980l989), Grenadi (l982), Libanonu
(l984), Libiji (l986), Panami (l989) in e drugod. Na ameriko javnost in strokovne kroge je
seveda najbolj negativno vplival poraz v vietnamski vojni (t. i. vietnamski sindrom). Naj
navedem nekaj podatkov:
a) operacija Urgent Fury, ki so jo ZDA izvedle proti Grenadi (1982) 118 in uradno deklarirale kot
"reevalno-evakuacijsko", je bila dejansko naskono-prevratnika, po uporabi sil pa eklatanten
primer koalicijske napadalno stine operacije. Navedena operacija je trajala le tiri dni in je bila
118

William C. Gilmore, The Granada Intervention, MPL, London, 1984

William Berry, Ten Days of "Urgent Fury", All Hands, 8/1984
JCS Replies to Criticism of Grenada Operation, Army, 8/1984

171

naperjena proti grenadski vojako-policijski "mini armadi" in okrog 700 kubanskim delavcem
(delno oboroenih). Omenjam jo predvsem zaradi nesorazmernega odnosa sil. Namre, efektivi
amerikih elitnih sil (brez "karibske" koalicijske vojske) so teli okrog 7.000 vojakov, ki so bili
razvreni v naslednje enote:
specialne enote: dva rangerska bataljona, odred Delta in skupina (tim) Seal;
bojne in podporne sile: dve zrano-desantni brigadi iz znane 82. zrano-desantne divizije,
amfibijski mornariki bataljon in letalonosilka kot poveljniko mesto s celotno palubno
aviacijo in helikopterji. Amerike izgube (18 mrtvih in 116 ranjenih vojakov ter 9 sestreljenih
helikopterjev) so bili predvsem posledica uspene protizrane obrambe s pehotnim orojem
proti helikopterskemu desantu. Iz navedene operacije so ameriki vojaki strokovnjaki
ponovno poudarili pravilo, da se tudi v SNI lahko dosee uspeh samo tedaj, ko "pehotnik"
(pehota) zavzame zemljie!
b) ameriki napad na Libijo (1986) je potekal v dveh kombiniranih zrano-pomorskih ofenzivnih
operacijah s ifro Prerijski ogenj in Canyon Eldorado, uradno razglaenih kot "preventivna
samoobramba". V resnici sta bili to operaciji maevanja in "dravnega terorizma", oziroma
strokovno: eksekucijsko-protiteroristini. Nekateri avtorji so ju poimenovali tudi kot "distanno
delovanje" ali delovanje z razdalje (distance).119 V bistvu je lo za nepoligonsko preverjanje
uspenosti "raketnega denika" libijske (sovjetske) protizrane obrambe in amerikih
protiradarskih raket, torej vojako-tehnoloki dvoboj ZSSR ZDA, ki je potrdil potrebo po e
bolj uinkoviti protizrane obrambe in njeni sintezi s pomorsko obrambo. Po mojem je lo za
unilaterarno nestino napadalno operacijo. 120
c) najbolj pregleden prikaz celotnega spektra dejstvovanj v SNI je vsekakor agresija ZDA na
Panamo decembra 1989, v obliki zrano-desantne operacije pod ifro "Pravina stvar". Cilji
operacije so bili:
zaita amerikih dravljanov in njihovega (privatnega) imetja;
zaita Panamskega prekopa kot komunikacijske vezi (osnovni strateki cilj);
aretacija in sodni proces proti generalu Noriegi (tihotapljenje mamil, etudi je bil agent Cie);
vrnitev prej izvoljenega predsednika Paname na oblast.
Angairane so bile zelo mone sile (v zaetku 12.000, pozneje celo 26.000 vojakov) proti 15.000
pripadnikom panamske armade (od tega 4.000 vojakov in 11.000 policajev in vojakov narodne
garde). Amerike sile so bile iz sestave t. i. Junega poveljstva, in sicer: l96. pehotna brigada, 3.
bataljon 7. skupine specialnih enot, skvadron specialnih enot vojnega letalstva, zrano-desantna
divizija "Jug", helikopterska brigada, okrepljena z brigado iz 7. divizije, dva bataljona
7.rangerskega polka, e znana 82. zrano-desantna divizija in 7. lahka divizija, s podporo dveh
letalonosilk iz atlantske in pacifike flote.
119

Radoslav mr uljagi, kapetan fregate in Mrki mr Nataa, Prikaz oruane agresije na Libiju, Vojno delo, 6/1987.
Izraza "kontaktne" in "nekontaktne" oziroma "stine" in nestine" operacije ali bojne akcije (udarce) sem
predlagal 1989 v teoretini generalski nalogi, kar je bilo sprejeto. Namre, za napad amerikih letal na Libijo, s
precejnje razdalje in izven dosega libijskih radarjev, so nekateri vojaki strokovnjaki predlagali izraz "distanno
delovanje". Ker je bilo oitno, da gre za revolucionarno tehnoloko inovacijo (pametne rakete in radarji), sem
predlagal navedena izraza. Dananje izkunje glede uporabe pametnega oroja in navigacijsko-satelitskih sistemov,
da ne omenjam t.i. laserske vojne, nedvomno potrjujejo adekvatnost navedenega predloga.
120

172

Rezultati te uspene operacije so znani. No, pomembno je vedeti, da je bila izvedena s

predhodnim obvestilom tedanji ZSSR, e da gre za zaito vitalnih amerikih interesov. Kae pa
nam tudi relacije dogovarjanja in detanta tedanjih dveh supersil v fazi popuanja napetosti v
svetu, razoroevanja in drugih propagandnih parol! Pozneji dogodki potrjujejo, se Panama
lahko zgodi tudi zunaj amerike celine! Torej tudi na Balkanu kot ravno pravnjem poligonu za
preverjanje sodobne vojake doktrine SNI!
Kot nadomestek taknih in podobnih "operacij", posebno e uvajanje vojako-diktatorskih
reimov (ile in e nekatere drave June Amerike), so Ameriani zelo verjetno tudi kritino
preverili resne posledice etabliranja t. i. "politinega militarizma" v neposrednem sosedstvu ali
pa v drugih delih sveta, 121 kakor tudi vpraanje, ali doktrino SNI uporabljati samo proti
dravam tretjega sveta ali pa kot del globalne nacionalne strategije. To pomeni, da posredno ali
neposredno tudi proti tedanji ZSSR. 122 Odgovor je znan! Zgodovinarji pa bodo morali preuiti,
zakaj je prilo do padca berlinskega zidu, predvsem pa, kateri so bili osnovni vzroki razpada
druge supersile ZSSR! Ali je res lo samo za gospodarsko neuinkovitost socializma? In kateri
faktorji razpada so bili prevladujoi: notranji ali zunanji?
Zelo verjetno je, da so Ameriani pri snovanju doktrine SNI izkoristili izkunje svojih
zaveznikov pa tudi nasprotnikov, posebno e Angleev (Kenija Mau Mau, Severena Irska Ira,
Argentina Falklandska vojna), Francozov (Alirija Fnl, Zaire Kolvezi, ad), Izraelcev
Libanon, dolina Beka - napad na palestinsko-sovjetske raketne poloaje in utrdbe), Tunis (napad
(na vodstvo Plo), Irak, celo hrvaki operaciji Blisk in Nevihta so ameriki intruktorji izvajali po
doktrini SNI!
Vsemu temu je potrebno dodati e znane prevratniko-zarotnike "specialne operacije" amerikih
obveevalno-varnostnih agencij, 123 posebno Cie in Die, katerima ruski avtorji /124 pripisujejo
znailnosti mednarodnega ali dravnega terorizma (dravni ali vojaki udari v Iranu l953,
Gvatemali l954, Dominikanski republiki l96l, ile l973, kakor tudi tevilni uboji efov
drav, partij in gibanj). Seveda nao pozornost zaslui ponovna uveljavitev specialnih operacij,
katerim John O. Marsh, nekdanji ameriki dravni sekretar za obrambo, odreja "novi koncepcijski
fokus" kot efektivni konvencionalni deterrent, 125 seveda z opredelitvijo nove definicije, s tem pa
tudi novih nalog in vloge v sklopu doktrine SNI.
Po navedenih kratkih opombah in predstavitvi uradno sprejete definicije SNI kopenske vojske
ZDA (oba tipa), je mogoe zakljuiti, da gre za politino-vojako konfrontacijo, v kateri se
kombinirajo in uporabljajo vse razpololjive sile in sredstva. V ojem smislu lahko SNI
razumemo kot omejeno ali kontrolirano (dirigirano) politino-vojako angairanje, najvekrat
dolgotrajnega znaaja, v katerem prevladujejo nebojno in nestino delovanje, predvsem razne
oblike pomoi, zaite, obrambe (posebno notranje obrambe, po domae dravljanske vojne,
secesijske vojne, tudi slovenske inaice osamosvojitvene vojne), aktivne prevencije, pritiskov
121

Don L. Etichison, The US and Militarizm in Central America, Praeger Publisher, 1975
B. A. Krumski, Politika Sovjetskog saveza u Indijskom okeanu, Moskva, 1984
123
Dr. A. Cvetkov, polkovnik, Specijalne operacije, Beogrda, 1979
124
Medjunarodni terorizam, Belorus, Minsk, 1983
125
Special Operation in US in Nacional Defence Strategy, University Press and Nacional Strategy Information
Centre, 1984, str. 35
122

173

(sankcij) in demonstracij sile! Z eno besedo iniciranje in vodenje dirigiranje kriznih situacij
(brez uporabe jedrskega oroja), pa tudi odlona in kratkotrajna bojna delovanje (posegi) na
kopnem, morju in v zranem prostoru. Dodal bi: tudi v vesolju!
Ne oziraje se na to, kako posamezni ameriki vojaki strokovnjaki prikazujejo bistvo doktrine
SNI, 126 posebno e, ker imajo nekatere publicirane diskusije tudi dezinformativni znaaj, je
gotovo, da so pri njenem snovanju upotevali naslednje splone principe:
(1) obramba in zaita globalnih amerikih interesov, ki niso nujno vedno identini z interesi
blokovskih (Nato) partnerjev;
(2) izogibanje direktnim vojakim konfrotacijam (intervencijam, posegom). Tako je teie na
t.i. "nebojni uporabi oboroenih sil" predvsem na nudenju in financiranju vojako-tehnine
pomoi prek raznih agencij in programov (urjenje ljudstva, tehnino opremljanje, obveevalnovarnostno sodelovanje, logistina oskrba in podobno), pri emer je Partnerstvo za mir zelo naivna
"pogruntavina" za t. i. tranzicijske drave!
(3) vzporedno s tem se nudi maksimalna politino-diplomatska podpora, psiholoko-propagadna,
ekonomsko-finanna (monetarna), socialno-humanitarna in upravno-administrativna pomo
zaradi prepreevanja destabilizacije reima, pa seveda tudi nasprotno destabilizacija,
destrukcija in dirigiranje krize;
(4) izvaja se intenzivno urjenje "nacionalnih" ali skupnih (koalicijskih) paravojakih sil zaradi
njihove bojne uporabe pri zaiti lastnih in amerikih vitalnih interesov, pri emer je potrebno
vedeti tudi to, da se to usposabljanje lahko vri tudi v drugih dravah bazah, posebno z
emigranti in prebeniki zaradi izvajanja diverzantsko-teroristinih akcij in gverilskega
dejstvovanja (Nikaragva-kontrai, Afganistan- mudahedini, akcija Radua ustai in podobno);
(5) pripravljajo in usposabljajo se specialne enote in redne vojake enote za izvajanje hitrih in
odlonih vojakih intervencij (posegov) iz obstojeih baz v tujini ali amerikega ozemlja.
Doktrina SNI je glede na navedene principe tipoloko razdeljena na dva dela, znotraj obeh pa na
posamezne operacije (opozarjam, da amerika vojaka terminologija ne ustreza evropski), in
sicer:
1) SNI tipa B zajema skupek operacij zaradi: (a) nudenja pomoi in (b) bojne podpore ter
logistine oskrbe nacionalnih ali koalicijskih sil, kar pa se realizira preko tirih "nebojnih"
(civilnih, polvojakih) operacij:
nudenja vojake in druge pomoi (po programih uradnih agencij);
zaite notranje drubene ureditve in stanja (stabilnosti) z lastnimi vojakimi in polvojakimi
silami (policijsko-varnostne) in gibljivimi skupinami (timi) za vojako-tehnino pomo
(intruktorji, svetovalci in obveevalci);
pospeenega izboljevanja notranje (drubene) ureditve in razvoja politinih, gospodarskih,
drubenih in vojakih institucij (s pomojo intruktorjev in timov za t. i. "civilne zadeve");
nudenja uinkovite pomoi oboroenim silam ogroene drave z bojno podporo in logistino
oskrbo pri bojnem dejstvovanju v l. fazi, pri emer so mone tudi "demonstrativne" akcije
vojake pomoi.
126

James B. Motley, A Perspective on LIC, Military Review, 1/1985, str. 311.

174

2) SNI tipa A zajema ve operacij in angairanj sil kopnene vojske ZDA z "bojnimi
operacijami" in to:
vojake intervencije (posegi) zaradi stabilizacije notranjega stanja nevtraliziranje revolucije
(vstaje, upora) in dokonanja gverilske ali manverske vojne;
unilaterarne operacije zaradi zaite vitalnih amerikih interesov kot vojake intervencije
(posegi) ali specialne operacije s ciljem stabilizacije ali destabilizacije doloenega reima;
zaitne ali evakuacijske operacije (s pozivom ali brez));
mirovne operacije (v okviru OZN ali Nato pakta).
Iz opredeljenih definicij obeh tipov (A in B) doktrine SNI, kakor tudi iz posameznih operacij,
pogojno oznaenih kot "bojne", "nebojne" ali polvojake, je mogoe zakljuiti, da so projektirani
cilji oziroma razlogi za njihovo uporabo definirane kategorije, kot so: subverzija, sabotaa,
diverzija, terorizem, brezzakonje, vstaja, upornitvo, revolucija, gverilska in maneverska vojna,
in tudi vse ostale oblike prevzemanja (osvajanja) oblasti (terorizem, specialne operacije in
podobno). Torej so zajete praktino vse lastnosti destabilizacije doloene drave regiona
(seveda brez poudarka na protikomunizmu!) oziroma ogroanja amerikih, vasih pa tudi
vitalnih blokovskih interesov. Pomembno je poudariti, da na podlagi splone in posebne ocene
poloaja tip SNI in vrsto operacij doloa politini, ne pa vojaki faktor! Torej, politino-vojaki
generaltab!
Kompleksna shema (shema2) strukture SNI bi grafino izgledala takole:

175

Shema2
Ameriki vojaki in civilni strokovnjaki seznanjeni z vietnamskimi izkunjami in obremenjeni z
vietnamskim sindromom, 127 so podrobno prouili tajne revolucionarne in protirevolucionarne
organizacije in gibanja, osvobodilne, narodno-osvobodilne in druge vojne, revolucije, upornitvo,
gverilska in partizanska delovanja ( predvsem med neuvrenimi in dravami tretjega sveta). Pri
tem so opredelili njihove kvalitativne klasifikacije, tipologijo in podrobno metodologijo
realizacije (n.pr. za protigverilske operacije). Pa ne samo realizacije glede prepreevanja in
zaduitve upornitva, temve tudi narobe, z nartovanjem in realizacijo uporov, prevratov in
raznih specialnih operacij zaradi zaite vitalnih amerikih interesov, ali - kakor se v nekaterih
amerikih kongresnih dokumentih odprto govori, o aktivni podpori protikomunistinoupornikim silam!
V ameriki vojaki teoriji (ki se dokaj razlikuje od Klauzewitza) so razdelali tri mone vzorce ali
modela strategije upornitva in sicer:
1. Desna ("legalna") strategija je preteno ideoloko-politine narave, zane pa se z
infiltriranjem v politine in druge oblastne organe, s tem da se kasneje uporabljajo razne
subverzivne metode in oblike delovanja (trajki, sabotae, diverzantsko-teroristine akcije in
podobno), vse s ciljem destabilizacije dotinega reima in prevzema oblasti od revolucionarne
partije (gibanja) ali upornike skupine;
2. Leva ("revolucionarna") strategija pomeni ustvarjanje revolucionarnega poloaja kot
verjetnega nadaljevanja "legalne" ali celo "izvozne" komunistine revolucije (po sovjetskem
ali kubanskem vzorcu) ali samo iniciranje "narodnoosvobodilne vojne", predvsem z nasilnimi
akcijami in v krajem asu;
3. Mnoina ("oboroena") strategija pomeni organizirano in sistematino vodenje
dolgotrajnega oboroenega konflikta z obstojeim reimom, s teiem na mobilizaciji in
organiziranju ljudskih mnoic pod vodstvom revolucionarne (komunistine) partije, kakor tudi
organiziranje svoje vojake organizacije in strukture zaasne oblasti.
Prikazani model strategije upornitva sem izpostavil zato, ker se prav amerika doktrina SNI
preteno in implicitno ukvarja z borbo proti revolucijam (autohtonim in "uvoenim") in vsem
ostalim oblikam neoboroenega in oboroenega upornitva, torej, vzorcev "leve" in "masovne"
strategije. Ogroena drava bo za njihovo nevtralizacijo in prepreevanje uporabila najprej svoje
127

John D. Waghelstein, polkovnik, Post Vietnam Counterinsurgency Doctrine, Military Review, 5/1985
Michael L. Brown, major, Vietnam Learning from the Debate, Military Review 2/1987

176

oboroene sile (ob moni bojni podpori in logistini oskrbi doloenih delov kopnene vojske
ZDA). Seveda, (politina) odloitev o neposrednem angairanju amerikih vojakih enot pa bo
odvisna predvsem od stanja in uspenosti razreevanja konflikta "domaih" (notranjih)
nasprotnikov. Revolucija in upornitvo sta iz pragmatinih razlogov, zaradi laje ocene taknega
konflikta, predvsem pa trenutka (asa in kraja) nudenja vojake in druge pomoi ali pa direktne
vojake intervencije, po svoji intenzivnosti razdeljena v tri faze:
I. faza latentno ali zaetno upornitvo, pomeni zaetek delovanja javne ali tajne
revolucionarne organizacije ali partije, ki izvaja psiholokopropagadne akcije, infiltrira svoje
lane v obstojee organe oblasti in sredstva javnega obveanja, izvaja priprave in vzpostavlja
vzporedne organe oblasti (tudi vlado), izvaja diverzantsko-teroristine akcije in ie tujo
pomo in podporo;
II. faza gverilska vojna predstavlja logino nadaljevanje I. faze, torej ko zane
revolucionarno gibanje z lokalno in tujo pomojo organizirati zametke oboroenih sil in
izvajati gverilsko vojno, pa tudi vzpostavljati organe revolucionarne oblasti (vlade);
III. faza maneverska vojna predstavlja nadaljevanje in irjenje gverilske vojne, pravzaprav
e vojno med organiziranimi revolucionarno-vojakimi silami in oboroenimi silami
obstojeega reima in ko upornike enote e zavzamejo vitalne objekte (cone) ali pa porazijo
vladne enote.
Za prepreevanje in izloanje latentnega ali zaetnega upornitva (I. faza) se uporabljajo
predvsem nebojno (neoboroeno) delovanje, najvekrat z nartovanjem operacij in izvajanjem t.i.
"kampanje za konsolidacijo". Za realizacijo II. in III. faze zmage nad upornikimi silami v
gverilski in maneverski vojni pa se morajo zelo odlono uporabiti oboroene sile ogroene
drave, pa tudi amerike, v obliki t. i. "udarnih kampanj". Seveda je vrstni red lahko tudi
drugaen (kot to kaeta primera iz Grenade in Libije).
Osnovno operativno naelo je, da se upornitvo lahko najbolj uinkovito in ekonomino preprei
tako, da se pravoasno locira (zato se tudi najprej nudi obveevalna pomo!) in preprei njegovo
irjenje in organiziranje (z infiltriranjem in vrinjanjem agenture v njegovo vodstvo in z drugimi
protiobveevalnimi akcijami). e vseeno pride do I. faze, potem je potrebno uporabiti e prej
sestavljene podrobne narte t. i. "zaite notranje obrambe in razvoja", ki zajemajo razlino
dozirane politine, ekonomske, socialne, psiholoke in vojake mere in aktivnosti. Seveda je pri
tem bistveno, da so vse operacije popolnoma usklajene in sinhronizirane. Namre, osnovni cilj
je, da se imprej dosee takna raven notranje varnostne situacije in splone stabilnosti, ki bo z
ene strani pozitivno vplivala na prebivalce (podpora veine), z druge pa je nujna tudi fizina in
psiholoka izolacija upornikov zaradi njihove hitreje nevtralizacije in seveda poraza!
Pri izvajanju e prej omenjenih "nebojnih" operacij je potrebno dosledno spotovati naslednje
principe:
zagotovitev enotnosti naporov z dobro nartovanimi in koordiniranimi akcijami, predvsem pa
s centraliziranim vodenjem in decentraliziranim izvajanjem;
izvajanje maksimalne obveevalne in protiobveevalne dejavnosti, predvsem pa skrbeti za
tajnost nartov in operativno maskiranje, ter na ta nain (z odkrivanjem in infiltriranjem

177

agenture) in z realnimi ocenami poloaja nevtralizirati vodstvo in posamezne dele

revolucionarne organizacije ali gibanja;
uporabo sile in nasilja omejiti na minimum, e posebej pa spotovati zakonske predpise in
osebne svobode in pravice dravljanov;
izboljati organizacijo in delo upravnoadministrativnih organov oziroma celotno delovanje
civilne oblasti (pravne drave) in tako zaititi lojalnost prebivalcev, e posebej pa zagotoviti
disciplino in moralo policijsko-varnostnih organov in pripadnikov oboroenih sil.
Konec leta l986 je bila ustanovljena Zdruena agencija za specialne operacije Jsoa (Joint
Special Operation Agency) pri Zdruenem generatabu vojske ZDA, naslednje leto pa tudi
skupno poveljstvo specialnih enot Ussocom (United States Special Operations Command),
kateremu so podrejena poveljstva posameznih vej oboroenih sil: Socom (Kopenska vojska),
Afsoc (Vojako letalstvo) in Nswc (Vojaka mornarica).
Sploni vzorec organizacije za nartovanje in izvajanje "notranje obrambe in razvoja" predstavlja
t. i."Posvetovalna skupina za vojako pomo (Maag Military Assistance Advisory Group), ki se
pravoasno locira v ogroeni dravi, seveda pod drugim imenom, in je naelno sestavljena takole:
glavni operativni vodja;
direktor nacionalnega centra za nartovanje in koordinacijo;
oficir za operativno nartovanje in administrativne naloge;
osebje (uradi) za razne vrste pomoi: obveevalno, vojako-tehnino, ekonomsko, politino,.
psiholoko, drubeno, informativno, upravno in kontrole prebivalcev in zalog (virov).
Za vodenje in poveljevanje intervencijskim enotam v ogroeni dravi se pravoasno ustanovi
Zdrueno poveljstvo za vojako pomo, navadno iz sestave najblije lociranega poveljstva ZDA v
tujini. Za neposredno vodenje bojnega delovanja se ustanovijo "Taktini operativni centri", na
niji ravni pa e Rajonski koordinacijski centri. Nartovanje bojnega delovanja je zelo podrobno,
pri emer je posebna pozornost namenjena tajnosti nartov in izvajanju operativnega maskiranja.
Pri izloitvi druge in tretje faze upornitva je teie na bojnem delovanju oziroma "taktinih
operacijah bojnih sil" ogroene drave ali enot kopenske vojske ZDA v obliki t.i. "operacij
notranje obrambe v tujini", z drugimi besedami uporabo mobilnih enot za hitro posredovanje
(vojake intervencije posege)!
Po amerikih pogledih se v SNI nartuje uporaba naslednjih sil (enot):
1. Specialne sile predstavljajo mobilne enote za nudenje pomoi na podroju varnosti, kar
pomeni, da so posebej izurjene in pripravljene za delovanje v razlinih regionih. Zaradi tega
pripadniki teh enot obvladajo (delno ali popolnoma) jezik in tudi nareja ogroene drave, dobro
poznajo teren, ljudi, obiaje in podobno. Gre torej za specializirane enote razline sestave in
moi, razmeenih na stratekih tokah v tujini zaradi njihove takojnje aktivizacije (poiljanje ali
pa infiltracije), najvekrat pod krinko "gibljivih strokovnih timov za usposabljanje v strokovni
javnosti znanih kot mobilne ekipe specialcev (specialistov) ali timi A, B in C.
Osnovno jedro je Skupine specialnih enot za nudenje varnostne pomoi Saf (Security
Assistance Force), torej posebej izurjena enota za nudenje vojake in civilne pomoi zaradi

178

zaite notranje stabilnosti doloene drave. Skupina Saf je naelno sestavljena kakor je vidno iz
sheme3:

Shema - 3
Skupina Saf je neposredno podrejena doloenemu operativnemu poveljstvu korpusnega ali
armadnega poloaja v tujini. Jedro skupine predstavljajo specialne enote, konkretno zranodesantne sile sestava bataljon brigada.
Osnova naloga skupine Saf je, da uinkovito pomaga Svetovalni skupini za vojako pomo v
doloeni dravi tako, da formira gibljive time (za urjenje, obveevalno zaito in podobno) ali
pa v kasneji fazi (gverilska vojna) izvaja samostojne operacije v doloeni regiji. Takrat formira
razne funkcionalne ekipe, time ali detamaje (tipa A, B in C) in bojne enote (diverzantske,
protigverilske in druge). Poleg tega, pomemben element predstavlja tudi nudenje "civilne"
pomoi, in sicer kot:
dejavnost upravnih organov (civilna zaita, delovna sila, pravna vpraanja, javna uprava,
olstvo in izobraevanje, finance, zdravstvo, socialno stanje in javna varnost);
ekonomska dejavnost (preskrba, proizvodnja, trgovina, poljedelstvo, kontrola imovinskega
stanja);
infrastruktura (zveze in transport);
posebne funkcije (umetnost, spomeniki, arhivi, informiranje javnosti, kultura, preseljene in
evakuirane osebe ter begunci).
eprav okrog leta 1980 ni bilo zanesljivih podatkov o celotni sestavi in tevilu amerikih
specialnih sil, je bil potrjen obstoj tirih aktivnih oziroma mobilnih zrano-desantnih skupin
specialnih sil (Saf - Special Army Forces) kopenske vojske ali popularno imenovanih "zelenih
beretkah" (1, 5, 7 in l0. zrano-desantne skupine), skupne moi okrog 3.0006.000 pripadnikov,
nadalje 75. rangerskega polka ("rdee beretke") sestavljenega iz okrog 1.600 pripadnikov,
specialnih sil vojake mornarice (dve skupini Seal timov), moi okrog 1.700 pripadnikov,
specialne sile vojakega letalstva (za poiljanje diverzantsko-teroristinih skupin in reevanja
pilotov), moi okrog 4.000 pripadnikov in specializiranega odreda Delta (za protiteroristine in
reevalno-evakuacijske operacije), moi okrog 250 pripadnikov, skupaj torej okrog 12.000
14.000 mo. Seveda je danes stanje povsem drugano. 128

128

Kosta Dogu, Strategija niskog intenziteta SAD i bezbednost SFRJ, CVV, Beograd, 1900 (Dodal 2008)
Stojan Jovi, podpolkovnik, Specijalne snage, Montenegro Harvest, Podgorica, 1994

179

2. Enote za splone namene "brigadne sile za podporo" imajo v svoji sestavi bojne enote,
enote za ognjeno podporo in logistino oskrbo, razporejajo pa se v vojake baze v tujini, ki so
navadno v bliini njihove predvidene strateke cone za delovanje.
Brigadne sile za podporo (po organski sestavi so lahko pehotne, mehanizirane, oklepne ali
zrano-desantne), se uporabljajo v kombinaciji s Skupino Saf (formiranje gibljivih timov za
urjenje Mtt, obveevalno zaito, psiholoko delovanje in kontrolo prebivalstva in virov) ali pa
samostojno (kot bojna enota). Jakost in formacijski sestav je zelo fleksibilen in prilagojen za
doloeno regijo delovanja. Naelno morajo tudi pripadniki teh enot vsaj delno obvladati jezik
dotine drave.
Osnovna naloga teh enot je torej sodelovanje v gverilski ali maneverski vojni, pa je tako naelna
sestave po shemi 4:

Shema - 4

3. Sile za splone namene brigadne ali divizijske sestave, so izurjene in pripravljene za bojno
dejstvovanje v naprej doloenih stratekih regionih. Locirane so v ZDA. Gre pravzaprav za enote
za hitre vojake intervencije (posege) z oznako Rdjtf (Rapid Deployment Joint Task Forces),
katere po reorganizaciji konec l980 predstavljajo samostojno in zdrueno strateko skupino, ki ji
poveljuje eno od estih samostojnih stratekih poveljstev Uscentcom (United States Central
Command).
Predstavljajo resnino zelo mone in uinkovite sile (okrog 440.000 pripadnikov) in so
namenjene za ofenzivno bojno delovanje (zaito najvitalnejih interesnih con in pomorskih
komunikacij). Njihov udarni del so predvsem zrano-desantne enote (82. zrano-desantna divizija
in 101. zrano-jurina divizija), strateka in lovsko-bombna aviacija, kakor tudi letalonosilke z
mono flotno zaito. Zato je realno predvidevati, da so te sile namenjene za vse tri vrste
spopadov (nizki, srednji in visoki intenzivnosti).. Od sil za splone namene oziroma enot za hitre
vojake intervencije (posege), ki so stacionirane v ZDA, predstavljam formacijski sestav elitne
enote t. i. lahke divizije 129 pehotne sestave (okrog 10.000 vojakov), ki zgleda takole:

129

Peter N. Kafkadas, major, The Light Division and Low Intensity Conflict, Military Review 1/1986

180

poveljstvo divizije s tabom in pritabnimi enotami (eta vojake policije, obveevalni

bataljon, bataljon za zveze, ininerijski bataljon in artiljerijski divizion protizrane obrambe);
tri poveljstva (v celoti) bojnih skupin brigadne ravni (po 3 bataljoni) in 9 pehotnih bataljonov;
artiljerijska brigada s tabno eto, 3 haubini divizioni 105 mm in haubini divizion 155 mm
(slednji formira divizijsko artiljerijsko skupino, doim se haubini divizion 105 mm po pravilu
dodeljujejo bojnim skupinam);
seveda je najveja novost divizijska aviacija, ki jo sestavljajo: tab s tabno eto, 2 eskadrili
bojne aviacije, polk (3 eskadrilje) ofenzivne aviacije in polk izvidnike aviacije;
tudi divizijska logistika je sestavljena tako, da omogoa ustanovitev divizijske oskrbne baze in
e treh skupinskih (brigadnih) baz, kar ji omogoa naslednji sestav: tab s tabno eto,
intendantski, tehnini in transportni bataljon in aviotransportna eta (navadno transportnih
helikopterjev za desantiranje enote od ete do bataljona). Torej gre za izredno gibljivo, po
ognjeni moi zelo mono enoto, usposobljeno za samostojno bojno delovanje v dveh-treh
taktinih smereh ali conah!
Vojako letalstvo
Ameriko vojako letalstvo je ele 1984 na podlagi doktrinarnega dokumenta LIC and Modern
Tehnology" sprejelo definicijo, 130 po kateri "spopad nizke intenzivnosti predstavlja situacijo
stopnjevano od terorizma, krize in male vojne, do revolucije in protirevolucije, ki zahtevajo
porazdeljeno odgovornost za krajo mobilizacijo vojske in nudenja pomoi prijateljskim reimom
in tretjim dravam. Ta odgovornost je najvekrat vojaka ali polvojaka, za kraji as, toda vedno
gre za povezane politine, ekonomske, vojake ali druge akcije ofenzivnega ali defenzivnega
znaaja."
Takna definicija je, po izjavi avtorja, letalskega podpolkovnika Dean J. Davida, rezultat
ualjenega ponosa nekdanjega velikana amerikih oboroenih sil iz II. svetovne vojne, kateremu
so po vietnamskem polomu namenili zelo skromno vlogo urjenja pilotov prijateljskih (vojakih)
reimov ali pa prevaanje specialnih ali drugih enot in vojake pomoi (oroje). Torej je takna
definicija resnino posledica vietnamskega sindroma, posebej e operacije Jungle Jim in
dejavnosti centra za urjenje pilotov (Sawc), ki je bil e 1968 preoblikovan v center za urjenje
specialnih enot amerikega vojakega letalstva (Usag Special Operation Forces).
Podobno mnenje so izrazili tudi najviji predstavniki amerikega vojakega letalstva, usmerjajo
teie delovanja na tehnino modernizacijo in modifikacijo letal in helikopterjev, posebej e
elektronske opreme. 131 Hkrati so poudarjali potrebe po hitrejem usklajevanju skupnih nael
bojnega dejstvovanja vseh vej oboroenih sil, predvsem glede protiteroristinega dejstvovanja.
Rezultat tega je bila verjetno tudi znana pomorsko-zrana operacija proti Libiji (l986). Ta "napad
z distance" (sinonim omenjen tudi v slovenski vojaki doktrini) so nekateri vojaki strokovanjaki
razglasili celo za nekakno novo vrsto bojnega delovanja v okviru SNI, pa eprav je v resnici lo
za ofenzivno zrano-pomorsko operacijo, delno z doloene razdalje oziroma zunaj radarskega
130
131

David J. Dean, ppolkovnik, The USAF in LICThe Special Air Warfare Centre, Air University Review 12/1985
Edgar Ulsamer, Capabilities USAF for LIC, Air Force Magazine, 3/1986

181

dosega. Lahko bi tudi rekli, da je lo za povrailni ukrep dravnega terorizma, zato sem
operacijo po svoji vsebini in obliki poimenoval kot eksekucijsko-protiteroristino operacijo ali
unilaterarni vojaki poseg oziroma e bolj natanno - nestini bojni udar.
Namesto sintagme "dejstvovanja z distance" (ali "distannega delovanja") sem e 1989 v svoji
teoretini generalski nalogi predlagal novo poimenovanje nekontaktno oziroma nestino bojno
delovanje nestini bojni udarci. To pa predvsem zaradi ustreznega poimenovanja in empirine
vrednosti izraza, saj je mogoe predvideti, da bodo zaradi razvojnih trendov oboroitve in
vojake opreme ter uvajanja avtomatskega in raunalniko vodenega bojia v prihodnosti
prevladalo nekontaktno oziroma nestino bojno delovanje (lasersko-satelistka vojna ali pa
medijsko znana vojna zvezd).
Zaradi pomanjkanja potrebne strokovne literature (prironikov bojnega delovanja) je seveda zelo
tvegano sklepati o operativno-taktinih naelih delovanja amerikega vojakega letalstva v SNI.
Lahko pa predvidevamo, da bo njegova glavna vloga v prevozu specialnih enot in sil za hitre
vojake posege (intervencije), kakor tudi v neposredni bojni podpori e prej navedenih oblik
bojnega delovanja - operacij.
Zaradi izkuenj iz prejnjih operacij SNI (Nikaragva, Grenada in Libija) lahko realno
domnevamo, da bo ameriko vojako letalstvo v neposrednem sodelovanju z ostalimi deli
oboroenih sil izvajalo tudi samostojne (unilaterarne)napadne operacije, predvsem pa operacije
eksekucijskega ali protiteroristinega znaaja in vsebine.
Vojaka mornarica
Zaradi pomanjkanja doktrinarnih in drugih dokumentov tudi ne morem natanno definirati vloge
vojake mornarice ZDA in drugih pomorskih partnerjev Nata v SNI. Toda na podlagi analitinih
tudij znanega slovenskega vojako-pomorskega strokovnjaka dr. Antona abkarja, kapitana
slovenske vojske, 132 kakor tudi iz primerjalnih analiz sodelovanja amerike vojake mornarice in
predvsem pomorskih specialnih sil v Vietnamu in v dosedanjih SNI (Nikaragva, Grenada,
Falklandi, Libija in Irak), je mogoe sklepati, da bo vloga vojake mornarice v SNI proti otonim
in priobalnim dravam zelo pomembna, pa tudi na delu kopnega z razpredenimi renimi tokovi
(delte) in infrastrukturnimi objekti (kanali in hidroenergetski sistemi).
Bolj ali manj je jasno, da bodo v prihodnjih SNI, predvsem zaradi znailnosti pomorskih boji
in e znanih zmogljivosti flotnih sestavov, imela zelo pomembno vlogo bojna in druga
delovanja specialnih enot vojake mornarice. To e posebno velja za pomorsko-desantne in
amfibijske enote, pomorske in podvodne diverzante in potapljae, kakor tudi za enote
pomorskega letalstva.

132

Dr. Anton abkar, kapetan bojne ladje, RM u vojnim intervencijama i akcijama specijalnog rata, Studija, CVV
RM "Maral Tito", Split, 1986

182

V amerikih vojako-pomorskih krogih 133 zasledimo doloeno ignoriranje doktrine SNI. Zaradi
omejevanja njene vloge v II. svetovni vojni, pa tudi zaradi e tradicionalnega pretiravanja glede
pomena posameznih oblik delovanja (povrinski ali podmorniki sestavi), pa lahko realno
ocenimo naslednje:
pomorski (mornariki) sestavi so po konani II. svetovni vojni zelo pogosto sodelovali v
omejenih vojakih spopadih in delovanjih specialnih pomorskih enot (operacija v tonkinkem
zalivu, miniranje morske obale Nikaragve, pojav neidentificirane podmornice v vedskih
teritorialnih vodah in podobno). Torej bo verjetno e dralo, da imajo vojake mornarice ZDA
in njihovi zavezniki dograjeno doktrino in naela bojnega delovanja tudi v SNI;
eprav so vojake mornarice zahodnih in drugih vejih pomorskih sil v glavnem namenjene za
bojevanje v spopadih srednje in visoke intenzivnosti, je realno predvidevati, da bi v SNI
dejstvovale predvsem proti otonim in pomorskim dravam. To posebej zaradi znailnosti
vojakih mornaric in avtnomije bojevanja na morju (rekah), kot tudi zaradi nekaterih
komparativnih prednosti glede na kopenske vojske in vojakega letalstva (pomorske blokade,
miniranja obal in dostopov, podmorniko-diverzantsko delovanje in podobno), kar seveda
zadaja pomorski obrambi posebne probleme.
Zaradi tega upravieno domnevam, da bojno delovanje britanske vojake mornarice (15.000
mornarjev in vojakov) v Falklandski vojni 1982 134 in amerike vojake mornarice (7.000
mornarjev in vojakov) v pomorsko-zranem desantu na Grenado istega leta, pravzaprav
predstavljata preizkus modela bojnega delovanja pomorskih sil v okvirih doktrine SNI. 135

3. 1. 2. Ruska (sovjetska) inaica spopada nizke intenzivnosti specialne

vojne
e se malo povrnem v blinjo preteklost, ko je bila Sovetska zveza e supersila, potem bomo
ugotovili, da je bilo eno od osnovnih nael sovjetske vojake strategije "zadostnosti" ali
"odvisnosti" razvoja in uporabe oboroenih sil glede na politine, ekonomske in vojake
monosti, vojako-politino situacijo v svetu, monih karakteristik bodoega vojakega spopada,
predvsem pa pogojev in nalog sovjetskih oboroenih sil v obrambi ZSSR, enako veljavno tudi
pri obrambi "socialistine skupnosti" (varavskega pakta) in obveze glede "socialistinega
internacionalizma" izven te skupnosti. Drugae povedano: izvoz socialistinih revolucij
(Vzhodna Evropa, Kuba in druge drave) ali pa vojake intervencije (Madarska, SSR,
Kitajska, itd) sta e znani Leninovi naeli o nudenju internacionalne pomoi za nacionalno in
socialno osvoboditev.

133

Norman Friedman, Pomorska strategija i koncepcija amerike flote (prevod), Comparative Strategy, 6/1987
Ricardo Nassigh, O naim podmornicamanije sve prolo i prevazidjeno (prevod), Revista Italiana Difesa 6/l987
134
Dr. Anton abkar, kapetan bojne ladje, Spopad obsojen na improvizacijo (Falklandska vojna 1982), Naa
obramba 5/1984
135
Heinc Britische, Kanonenbootpolitik, Milliterverlage der DDR, Berlin, 1984

183

Glede na takno doktrinarno in politino-ideoloko opredelitev in upotevajo tudi dejstvo, da so

imele sovjetske oboroene sile v svoji sestavi specialne enote, struktuirane kot posebno zvrst
oboroenih sil s stratekimi nalogami (zaita bojnega delovanja ostalih zvrsti oboroenih sil),
posebej e tevilni primeri sovjetskega posrednega in neposrednega intervencionizma vojakih
posegov v svoji interesni sferi, 136 navaja posamezne zahodne vojake teoretike k domnevi o
obstoju posebne sovjetske vojake doktrine o specialni vojni (kakor jo je imela JLA) ali na
inaico podobno spopadu nizke intenzivnosti, vseobsegajoo, prilagodljivo in dobro prikrito.
Taknega doktrinarnega dokumenta sicer (e) ne poznamo, pa etudi ga je praksa potrdila!
eprav prevladuje mnenje, da je prav panska dravljanska vojna (19361939) eden prvih
vzorcev SNI, seveda kot rezultat politino-ideolokega in internacionalnega vojakega
intervencionizma, povezanega z nizom uspeno izvedenih specialnih operacij, 137 bom predvsem
primerjalno analiziral sovjetske vojake in druge intervencije po II. svetovni vojni znotraj
njihove interesne sfere (Vzhodna Evropa) pa tudi ire. To je vsekakor dediina e prej
omenjene politike Kominterne oziroma Lenina in Stalina o nujnosti "izvoza" komunistine
ideologije in revolucije.
Ne bom se spual v podrobno genezo sovjetskih vojakih intervencij in spopadov ideolokopolitine narave, posebno s SFRJ (19481953), Poljsko in Madarsko (1956), SSR (1968),
Kitajsko (1969), Iranom (1979), Afganistanom (19791988), Poljsko (1980) in nazadnje e z
rusko intervencijo v eeniji (19941997), kakor tudi v drugih primerih (Kuba, Etiopija, Angola
in druge). Prikazal bom le nekatere situacije in primere, ki so po mojem e dovolj velik vzorec
nebojnega in bojnega delovanja, ki so v inovirani sovjetski (ruski) vojaki doktrini po svojem
znaaju in vsebini zelo podobni doktrini SNI!
Najverjetneje je ravno spopad ZSSRSFRJ (19481953) oiten primer, ki obsega celotno paleto
nebojnega (neoboroenega) in bojnega delovanja, ki je danes v zahodni vojaki teoriji
predstavljen kot pomemben vsebinski dejavnik doktrine SNI. Poleg predhodne obveevalne
(agenturne) infiltracije in prisotnosti, nudenja vojake in druge pomoi, obmejnih incidentov,
diverzantsko-teroristinih akcij, demonstracij in groenj z vojako silo, so posebne znailne
razsenosti ideoloko-politine konfrontacije (jugoslovanski revizionizem), ekonomske blokade
in intenzivnost psiholoko-propagandne vojne. Torej vse tisto, kar so Ameriani pozneje zapisali
v svojo doktrino SNI!
Vojaka intervencija sovjetske armade (dve tankovski diviziji) na Madarskem (1956) je znailen
primer grobe uporabe sile zaradi zaduitve "kontrarevolucije" (Ameriani bi rekli "notranje
obrambe"). Ta intervencija je deklarirana kot nudenje bratske pomoi na poziv "zdravih sil", kar
je kasneje znatno kodovalo ugledu ZSSR, in tako grobega "kontrarevolucionarnega" delovanja
niso ve ponovili. 138
136

Jonathan R. Adelman, Superpowers and Revolution, Praeger, 1986, str. 136

Dr Simo Wedening, major Kleiner Krieg, Truppendienst, 5/1963
137
Special Operations in US Strategy, NDUP, 1984, str. 100
138

Robert L. Hutchings, SovietEast European Relations Consolidacion and Conflict 19681980, The University
of Wisconsin Press, 1983, str. 4144

184

Znana pa so naela tedaj veljavne sovjetske doktrine "omejene suverenosti" znotraj lanic
varavskega pakta s povsem novimi modeli angairanja specialnih in ostalih intervencijskih sil,
ki je tudi bila usmerjena na bolj zmerno prepreevanje zametkov in pojavov
kontrarevolucionarnega znaaja (Dubkova varianta humanega socializma, "ametne" revolucije
ali "prake" pomladi).
Obmejni incidenti in politinoideoloki spopad med ZSSR in LR Kitajsko (1969) so resno
opozorili na monost vojakih spopadov med socialistinimi dravami, 139 z vsemi negativnimi
posledicami pri prehodu z bipolarnega na tripolarni odnos svetovnih velesil (ZSSRZDA
Kitajska).
Zadnja sovjetska vojaka intervencija v Afganistanu (19791988) zaradi prepreevanja "uvoene
kontrarevolucije", na Zahodu imenovana tudi "vojaki laboratorij" sovjetske inaice SNI 140
(posebno so prouevali protigverilske operacije!), je bila izvedena najprej po vzorcu "prake"
inaice (delovanje specialnih enot) in z monejimi operativnimi silami (okrog 100.000 vojakov),
z uporabo novih taktinih postopkov in bojnih sredstev (bojni helikopterji, samohodna artiljerija,
uporaba bojnih strupov, radarjev in sredstev zvez), je na koncu doivela popoln polom iz e
znanih razlogov, predvsem pa zaradi uinkovite amerike vojake pomoi afganistanskim
upornikom - mudahedinom (katere smo sreali sreali tudi na balkanskem vojakem poligonu).
eenski primer (19941996) samo potrjuje, da nova ruska vojaka garnitura ni bila sposobna
kritino preveriti izkuenj sovjetsko-afganistanskega spopada! eprav mnogi avtorji sovjetske
vojake intervencije v Afganistanu 141 ne oznaujejo kot SNI, pa po mojem preprianju vsebuje
vse osnovne modalitete SNI. e analiziramo vpletenost sovjetskih vojakih enot, lahko doloimo
tri znailne stopnje, od zaetnega naskono-prevratniega delovanja specialnih sil in zelo
monega intervencijskega kontigenta, zatem pa prehod na sistematino ofenzivno bojevanje
bataljonskih skupin z mnoino uporabo bojnih helikopterjev, do zadnje faze izvajanja
specialnih operacij (formiranje nove vlade, oblasti). eprav ne moremo zanemariti geopolitinih
posledic na razpad ZSSR, moram omeniti, da so bile sovjetske izgube katastrofalne (10.000
mrtvih in 30.000 ranjenih)! Splono preprianje je, da se je z odporom (po zgledu na nao NOB)
in z doloeno inovacijo ter modernizacijo (prenosne protiletalske rakete) mono zoperstaviti
tevilno monejemu nasprotniku!
Po druge strani vietnamski, pa tudi afganistanski in eenski primeri dokazujejo, da obstaja
uspeen vzorec zoperstavljanja doktrini SNI, ki je precej podoben naemu skoraj zavrenemu
sistemu splonega ljudskega odpora in drubene samozaite! Kakorkoli e, izkuenj nae NOB
ne smemo zanemariti.

139
140
141

Edvard Kardelj, Socijalizam i rat, Kultura, Beograd, 1960

Daniel Colinc, major, The Soviet Military Experience in Afganistan, Military Review, 5/1985.
Kip Mc Cormick, poronik, The Evolution of Soviet Military Doctrine in Afganistan, Military Review, 7/1987

185

3. 1. 3 Ostale inaice spopada nizke intenzivnosti

eprav medsebojni spopadi med dravami tretjega sveta, posebno e med neuvrenimi, 142
objektivno niso mogli uveljaviti nekih novih vojako-doktrinarnih stali, nam primerjalna
analiza vejih vojakih spopadov (IndijaPakistan 1947, 1955 in 1971, EtiopijaSomalija 1977,
VietnamKamboda 1979 in IrakIran 19801988) nudi vrsto zanimivih izkuenj. Za nae
razpravljanje so zanimive v tipolokem smislu (vzroki in kraji spopadov), ker nam pribliujejo
doktrinarne opredelitve mejnih (obmejnih) vojn in spopadov, ki so v ameriki doktrini SNI
deklarirani kot posebne "obmejne operacije". Verjetna je podobnost z "mejno-carinskim"
spopadom junija 1991 med JLA in slovensko TO.
V preteklih spopadih so zajeti tudi nekateri elementi t.i. specialne vojne oziroma neoboroenega
delovanja, v irako-iranski in nedavni tretji "balkanski vojni" (19911995) pa so prili do
posebenga izraza tudi psiholoki elementi verske indoktrinacije in fanatizma ("verske vojne").
Zato menim, da je nujno potrebno, da se verski (konfesijski) element ponovno reafirmira in
vgradi kot posebna kategorija nebojnega delovanja (to sem prelagal e l989). Pri tem naj
omenim, da je znani srbski pisatelj, tudi predsednik ZRJ, Dobrica osi, spopade v Jugoslaviji
poimenoval ne dravljansko temve "versko vojno"! Kot odlien epski pisatelj in poznavalec
pravoslavja, islamizma in katolitva je e imel tehtne razloge za takno opredelitev.
Tudi naelnik generaltaba vojske ZRJ generalpolkovnik Momilo Perii v intervjuju reviji
Profil, t. 14 (1997) ocenjuje, da bi nadaljnja destabilizacija ZRJ potekala po naelih "spopadov
nizke intenzivnosti, ki ne grozijo, da bi se sprevrgli v vojno", kajti vojna v ZRJ bi se zlahka
izmuznila kontroli, to pa naj ne bi bilo v interesu Nata.
V hrvaki in muslimanski vojski so v teh letih delovali kot svetovalci in intruktorji tevilni
strokovnjaki za specialni operacije in SNI in tako na kraju samem preizkuali in preverjali razne
teoretine vzorce operacij iz spektra SNI! Tako znani publicist Marko Lopuina 143 navaja, poleg
ostalih, dva upokojena amerika generala in sicer Richarda Griffita, nazadnje je bil pomonik
poveljnika amerikih enot v Evropi za obveevalno dejavnost, kakor tudi generala Jamesa
Lyndsia, bivega poveljnika amerikih specialnih enot in enega od najvejih ekspertov za
doktrino SNI!
3. 1. 4. ZAKLJUKI IN PREDLOG NOVE TIPOLOGIJE
NEKONVENCIONALNE VOJNE
Na podlagi tako zgoenega prikaza osnovnih opredelitev sodobnih inaic doktrine SNI, posebno
e uradne amerike doktrine v kopenski vojski, elim na koncu prikazati e svoj predlog
tipologije oziroma klasifikacije po vsebini in uporabi bojnega (oboroenega) in nebojnega

142
143

Mohammed Ayoob, Conflict and Intervention in the Third World, Croom Helm, London, 1987
Marko Lopuina, CIA protiv Jugoslavije 19471997, Narodna knjiga, Beograd, 1997

186

(neoboroenega) delovanja. e smo dojeli znaaj in koherentnost doktrine SNI, potem je mogoe
ugotoviti naslednje:
amerikanizirani izraz "spopad nizke intenzivnosti" bi kazalo nadomestiti z vsebinsko bolj
ustreznim izrazom nekonvencionalna vojna ali spopad;
razdelitev na dva osnovna tipa (A in B ali podobno) je vsebinsko vsekakor nujna, ker je
potrebno loiti bojno (oboroeno) od nebojnega (neoboroenega) delovanja;
znotraj posameznih tipov je potrebno iz dosedanjih izkuenj navesti uveljavljene vrste
razlinih delovanj (ne operacij). Potem bi celotna klasifikacijska struktura izgledala tako
kakor je vidno iz sheme5:

Shema5
e namenoma zanemarim podroben prikaz nastanka, razvoja in namena posameznih nacionalnih
ali koalicijskih sil za delovanje v SNI, lahko sklenem:
da sile za nebojno delovanje, predvsem razne agencije, obveevalne in druge subverzivne
organizacije in intitucije, ki permanentno zbirajo podatke, ocenjujejo in nartujejo delovanje
v SNI, predstavljajo ne samo predhodnico, temve stalno prisotno substitucijo navedene
doktrine na doloeni teritoriji regiji;
da so specialne ali posebne enote fleksibilno organizirane, ker je nain in as njihove uporabe
odvisen predvsem od politine odloitve;

187

da so bojne (oboroene) sile po svoji sestavi in velikosti prilagojene specifinim bojnim

zahtevam, prono organizirane, s statusom pripravljenih (deurnih) enot visoke bojne
pripravljenosti (1-2 uri), opremljene z lahkim in uinkovitim orojem in bojno tehniko,
pripravljene za zrani in pomorski prevoz, logistino samostojne in usposobljene za odlono
bojno delovanje v doloeni regiji ter v vseh vremenskih in drugih pogojih;
da enote za splone namene oziroma enote za hitre vojake posege intervencije ne bodo
uporabljene samo v SNI (gverilska in maneverska vojna), temve tudi v spopadu srednje
intenzivnosti, kjer pa veljajo drugana doktrinarna (Nato) naela : Fofa udari po globini ali
zrano-kopenske bitke.
Na podlagi analize pojma in vsebine amerike doktrine SNI, kakor tudi podobne sovjetske
(ruske) inaice (Brenjeve doktrine "omejene suverenosti"), se zdi, da posamezni tuji in domai
avtorji zelo lahkotno in brez globlje analize navajajo, da SNI na splono predstavlja samo
povezavo specialne in omejene (lokalne) vojne (in podobne kombinacije), oziroma da SNI ne
predstavlja ni novega v doktrinarnih opredelitvah. Zdi se tudi, da gre za "terminoloko
akrobacijo" ali pa "logino-teoretino potegavino"! Ne bi mogel sprejeti teze, da je specialna
vojna nekakna "vija"oblika SNI, ker obstajajo tudi drugane kombinacije.144 V ameriki vojaki
publicistiki se pojavljajo tudi popravljene strukture SNI in specialnega dejstvovanja v okviru
nekonvencionalne vojne. Seveda pa je treba loiti, kaj je doktrina (SNI) in kaj strategija (npr.
posrednega nastopanja).145 V JLA je 1989 pogojno sprejet termin strategija nizke intenzivnosti,
kar se mi ne zdi preve posreeno, 146 ker je izraz spopad zamenjan s strategija, to pa
vsebinski in metedoloki ni adekvatno.
Najnoveje doktrinarne opredelitve, amerike (modifikacija doktrine SNI 1993, nova doktrina
zrano-kopenske bitke) in druge, 147 bi bilo nujno teoretino podrobno preuiti in vgraditi v
domae doktrinarne dokumente vojake obrambe. Seveda tega ne morejo opraviti neolani in
nekvalificirani posamezniki, temve je to skupinsko delo.
V teoretinih razpravah sicer lahko iemo in kujemo razne izraze za vojne in vojake spopade,
toda zdi se mi prav, da hote zanemarimo izraz "specialna vojna" (izraz so skovali ameriki
novinarji tekom vojne v Vietnamu!), pa tako tudi amerikaniziran izraz doktrina spopada nizke
intenzivnosti in sprejmemo ter utemeljimo najbolj ustrezen izraz glede vrste vojn (glej shemo1)
nekonvencionalna vojna.
Poglobljena znanstveno-teoretina analiza in preuitev vseh relevantnih vidikov doktrine SNI bi
nedvomno pokazala, da gre za kvalitativno novo in sodobno vojako doktrino v sedanji stopni
razvoja vojake misli in prakse, v obdobju jedrskega ravnoteja, tehnoloke revolucije in
splonega poloaja mednarodnih odnosov. Torej gre za e dokaj preverjeno vojako doktrino, saj
so sprejeli Rusi in drugi. Po mojem mnenju je z njo mogoe dosei tudi strateke cilje: z novo in
144

Dr Sam Sarkesian, The Myth of US Capability in Unconventional Conflict, Military Review 9/1988, str. 217
+ Mira Stoini, generalmajor, Specijalni rat u okviru doktrine sukoba niskog intenziteta, Vojno delo 1/1989,
Beograd, str. 4142
145
Mag. Zoran Kruni, Strategija posrednega nastopanja, Ljubljana, 1997
146
Specialne snage NATO i Avstrije, CVV, Beograd, 1989
Kosta Dogu, Strategija niskog intenziteta SAD i bezbednost SFRJ, CVV, 1990 (Dodano 2008)
147
FM1005, Operations other than war , USA, 1994

188

racionalno kombinacijo in sintezo poznanih dejavnikov in doziranega bojnega (oboroenega)

delovanja, predvsem pa suptilnih oblik nebojnega (neoboroenega) delovanja, v razlinih
asovnih obdobjih in razlinih intenzivnostih. Spopad nizke intenzivnosti oziroma doktrino
nekonvencionalne vojne e lahko predstavimo kot zelo verjeten model oziroma obliko bodoega
vojakega spopada (vojne).
Seveda ne smemo pozabiti tudi na t. i. "Shultzovo doktrino", 148 ki je nekaken politinoideoloki oziroma psiholoko-propagandni del doktrine SNI, katerega osnovni poudarek je borba
za lovekove pravice in nacionalno enakopravnost. V blinji preteklosti smo iz neposredne
bliine lahko opazovali uinke te doktrine (tudentski nemiri, odpadnitvo, podiranje berlinskega
zidu, razpad ZSSR in varavskega pakta), da ne omenjam raznih vrst pritiskov svetovnega
kapitala (ekonomskega, finanno-monetarnega in tehnolokega), dejavnost raznih specializiranih
agencij in podobno. 149 Tudi Balkan je (bil) zaradi svojega geopolitinega, predvsem pa
geostratekega poloaja, prav primeren poligon za preverjanje in preizkuanje sodobnih vojakih
doktrin ...
Tudi subkonvencionalnih konfliktov, ki so javnosti manj znani. Namre, zalivska vojna oziroma
povrailni napad na Irak 1991 znan kot Puavski vihar, vsekakor predstavlja prelomnico na
teoretino-doktrinarni ravni, pa tudi na podroju vojako-tehnoloke znanosti. Gre ne samo za
novo dimenzijo informacijskega in nestinega bojevanja na globalnem planu, kar pomeni, da je
informacija (obveevalni podatek klasien ali elektronski) osnova za uspeno nestino
delovanje (inteligentna oroja in sistemi). Ne gre zanemariti niti sodobnega (kriznega)
menadmenta, ki je uveljavljen s koalicijsko-teroristinim napadom na ZR Jugoslavijo spomladi
1999. 150 e dosedanji trendi nakazujejo razvoj v smeri novega avtomatizirano-raunalnikega
bojia v taktino-operativnem in tudi v strateko-globalnem smislu!
E EN POGLED NA AMERIKO VOJAKO DOKTRINO
"ZRANO-KOPENSKE BITKE" 151
Ker se v naem asopisju le redkokdaj oglasi kaken tuji strokovnjaka, posebno vojaki, pa
eprav nae gore list, sem z zanimanjem prebiral vsa tri nadaljevanja Air Land Battle sodobna
amerika doktrina tehnolokega vojskovanja (priloga Znanost 10, 17 in 24. januarja letos)
avtorja Georga Hillerja, dr.med. in (verjetno upokojenega) sanitetnega podpolkovnika amerike
vojske. No, prvi je bil precej zadran, saj nam avtor ni postregel s slovenskim prevodom e
zdavnaj znane amerike vojake doktrine zrano-kopenske bitke, pa tudi nadaljnji prevodi
verjetno e precej starih olskih belek naega rojaka so precej okorni. Sporni se mi zdijo
predvsem avtorjevi sklepi, zato se tudi oglaam, e posebej, ker sem pred leti tudi sam
148

Rasprava o ratu niskog intenziteta, izlaganja sa naunog skupa na univerzitetu za Nacionalnu odbranu SAD u
Vasingtonu, 1415. januara 1986, CVV, Beograd
149
Mohammed Ayoob, Conflict and Intervention in the Third World, Crom Halm, London, 1980
The Regan Doctrine suports anticommunist insurgencx across the Third World, Newsweek, 12/1985
150
Dr. Boko Todorovi, Duan Vili, Krize Izazivanje i upravljanje krizama, Beograd, 1997
Ista avtorja, Terorizmom u novi svetski poredak, Beograd, 1999
151
Marijan F. Kranjc, avtorski lanek polemika, Delo Znanost, 14. februar 1996

189

neposredno proueval omenjeno in druge vojake doktrine. Zato bi elel prispevek gospoda
Hillerja vsaj nekoliko dopolniti.
Nato je leta 1984. sprejel koalicijsko doktrino, imenovano Fofa (Follow-on Forces Attack, kar
smo pomensko prevajali kot "globoki udarci"). Gre v bistvu za novo in ofenzivno ameriko
vojako doktrino, prilagojeno za evropske armade in evropsko-rusko vojskovalie, doktrino
zaporednih udarcev konvencionalnih sil do globine 400 km v nasportnikovo zaledje, s soasno
odlono obrambo svojih poloajev. To omogoajo najnoveja tehnoloka sredstva za
identifikacijo in spremljanje ciljev in pa kombinirana ognjena podpora (rakete, letalstvo in
mornarica). Zdela se je primerna tudi za lokalne vojne, manj pa za svetovni spopad, ker bi v tem
primeru prilo do uporabe taktinega jedrskega oroja, kar bi bila le stopnika do globalnega
jedrskega spopada dveh supersil, za kar pa so obstajale posebne doktrine, nekatere znane tudi
iri javnosti (Sdi vojna zvezd).
Strategi tedanjega varavskega pakta so proti doktrini Fofa br postavili tako imenovano doktrino
globoke in gibljive obrambe in soasne strateke protiofenzive, predvsem z vertikalnim
manevrom zrano-desantnih enot do 500 km v zaledje napadalca.
Torej, lo je ve ali manj za dve enakovredni doktrini, namenjeni predvsem operativnostratekim smerem evropskega in ruskega vojskovalia in nasprotujoih koalicijskih armad dveh
blokovskih supersil Nata in varavske zveze.
"Ognjena kaa"
Air-Land Battle oziroma "zrano-kopenska bitka" (besedna zveza ustreza samo amerikemu
pojmovanju vojne veine) je bila predstavljena kot operativna inaica e prej omenjene doktrine
Fofa. Podobno je bila predstavljena v Pravilu FM1005 v izdaji generaltaba kopenske vojske
ZDA, a zaela je veljati leta 1981. Bistvena novost te doktrine je bila v tem, da je treba na celotni
operativno-taktini smeri dosei zrano in ognjeno premo (ne pa samo na toki preboja), pa se
je zato te doktrine prijelo tudi ime "ognjena kaa". Gledano v celoti je imela doktrina "zranokopenske bitke" strateke implikacije za manje drave oziroma za lokalne vojne, e posebej
zato, ker je predvidevala soasno uporabo konvencionalnih sil ter jedrsko in keminega oroja.
Vsebovala je tudi nekatere nove elemente, predvsem pri poveljevanju in tehnologiji, pa jih zato
navajam:
Vodenje in poveljevanje: analitini sistem (Asas), taktini satelitski sistem zvez (Tagsat);
sistem odkrivanja in spremljanja ciljev (Sotas); taktini sistem usmerjanja ognjene podpore
(Tagfire); teledirigirani modeli (Rpv).
Tehnologija oboroitve: sistem ognjene podpore (Csws), manevrirne rakete zemlja-zemlja in
zemlja-zrak (Glcm); vecevni raketni sistemi (Mlrs); prostorske mine (Fascam).
Mrzlino iskanje odgovorov
V vseh generaltabih drav zunaj Nata in varavske zveze so zaeli mrzlino iskati odgovore,
kako se postaviti proti omenjeni doktrini. Seveda je to veljalo tudi za JLA oziroma nekdanjo

190

SFRJ, saj smo bili v tako imenovanem "posttitovskem" obdobju, ko je bila takratna skupna
drava izpostavljena velikim pritiskom, posebej na zahodni meji. O tem zgovorno pria podatek,
da so sile Nato in Vz samo leta 1984 izvedle v Evropi okrog 150 vaj in manevrov, z udelebo 1,5
milijona vojakov; od tega je bilo 95 vaj okrog naih meja. Torej ni lo samo za tabne vaje,
temve za oitno demonstracijo sile, z drugimi besedami, za vojaki pritisk (da o drugih ne
govorimo). In na veini teh vaj so preizkuali prav doktrino "zrano-kopenske bitke" Nato na
smereh GoricaLjubljanaZagreb in GrazMariborZagrebVinkovci, sile varavske zveze pa so
najpogosteje preigravale inaice operativno-stratekega desanta na Kosovo in prodora v Albanijo
(Jadran!).
Prav zato smo po letu 1985. zaeli zelo resno prouevati doktrinarne probleme branilca, torej
SFRJ in tudi Slovenije (9. armade), in ugotovili, da je sistem splonega ljudskega odpora in
drubene samozaite e najbolj optimalen koncept odvraanja in nasprotovanja tej doktrini (pri
kar najvejem angairanju dveh milijonov vojakov), s tem da bi morali reiti e naslednje
doktrinarne probleme:
tehnino modernizacijo JLA;
koncipiranje in sprejem nove obrambne strategije (formiranje vojakih obmoij z globino
najmanj 400 do 500 km!);
modernizacija in racionalizacija vodenja in poveljevanja (podrejanje teritorialnih obramb
republik novoformiranim operativno-stratekim obmojem!);
prilagajanje organizacijsko-formacijske strukture (formiranje mobilnih ali "gotovih" sil);
drugaen odnos do prostora in asa.
Za bralce Dela kot zanimivost navajam ugotovitve o novem odnosu do prostora in asa, ker so
bili nekateri elementi pozneje zajeti tudi v tako imenovanem "Vinjievem" dokumentu, in sicer:
bojevalie oziroma operacijska cona nima ve pravokotne oblike, temve je to ognjeni klin
ali "kaa" doline 400 do 500 km oziroma kar celotna povrina manje drave (Slovenija in
Hrvaka skupaj);
s formiranjem "pripravljenih sil" in tehninimi monostmi napada z distance je asovni
dejavnik dobil e veji pomen, obenem pa se je tudi poveala monost operativnega in
stratekega preseneenja;
zato je potrebna stalna bojna pripravljenost, pravilna razporeditev sil, predvsem
"pripravljenih", urejenost ozemlja in celotne infrastrukture, posebej e pripravljenost
obveevalnih in izvidnikih organov in enot.
"Inoviranje" hrvakih generalov
Naj sklenem. Gospod Hiller pravi, da je bila kampanja Puavski vihar (napad na Irak) "sijajna
uveljavitev doktrine Air-Land Battle". Nedavno tega so hrvaki generali v javni televizijski
analizi operacij Blisk in Vihar poudarjali, da so se skoraj v celoti zgledovali po amerikem
Puavskem viharju ... Zato pravim, da gospod Hiller verjetno nima prav, ko trdi, da omenjena
doktrina za "Slovenijo ni neposredno uporabna", ker pa ne premore kritine mase po amerikem
vzorcu, niti ofenzivne komponenete!

191

Moti se! Sedanji hrvaki generali (to so seveda nekdanji generali JLA) so oitno navedeno
ameriko doktrino inovirali na raven operativno-taktinih enot in prilagodili prostoru in
potrebam! Morda so jim pri tem pomagali celo ameriki vojaki intruktorji ... Kdo ve?
Zato je treba prouevati hrvake, srbske in bonjake izkunje, saj se veina vojakih analitikov
strinja, da je bila prav Bosna poligon za preverjanje sodobnih vojakih doktrin, predvsem pa
doktrine "spopada nizke intenzivnosti" (Low Intensity Conflict, FM10020, sprejete 1981). To
pa je e nova tema.

3. 2. Vzroki in rezultati globalnega ideolokega in ekonomskega spopada med

kapitalizmom in socializmom
3. 2. 1. Osnovne premise
Tema je omejena samo na osnovne premise globalnega ideolokega in ekonomskega spopada
med kapitalizmom in socializmom (komunizmom). Dejansko elim samo na kratko prikazati
vzroke in posledice, pa tudi konkretno, zakaj in kako je prilo do razpada ZSSR, podiranja
berlinskega zidu, razpustitve varavske vojake zveze, pa tudi do "razpada" oziroma razbijanja
SFRJ.
Le nakazujem, da sta (bila) glavna nosilca te globalne protikomunistine vojne Vatikan s svojo
ideoloko diverzijo proti pravoslavju in islamu ter ZDA kot ekonomska in vojaka supersila.
Detaljev ne bom navajal, vseeno pa si velja zapomniti, da je ta spopad diktiral prav Vatikan.
Namre, javno je znano, da je bil 1948 v Vatikanu tajni sestanek predstavnikov Svetega sedea s
papeem Pijem XII na elu in specialnim predstavnikom amerikega predsednika Trumana, na
katerem so sprejeli t. i. Nart X o zaustavljanju prodora komunizma na Zahod (Predvojnih
prizadevanj Vatikana in zahodnih zaveznikov, tudi Hitlerja, ne bom omenjal).
Avtor narta je bil sicer John F. Dules, predstavnik Cie. Po tem nartu, podrobno razdelanem, so
delovale od 1948 vse amerike obveevalne organizacije, zato so (bili) ameriki globalni cilji in
nacionalni interesi vedno razvreni po naslednjih prioritetah:
1. Dokonno poraziti komunizem in socializem;
2. Ohraniti jedrsko in vojako premo kot osnovo za svetovno prevlado kapitala.
3. Zagotoviti monost vojakih in drugih intervencij po svetu zaradi obrambe amerikih
interesov.
4. Prevzeti prevlado tudi v borbi proti mednarodnemu terorizmu.
5. Usposobiti svoje in koalicijske sile za pravoasno posredovanje v regionalnih spopadih.
Skoraj vsi se strinjajo, da je do razpada ZSSR oziroma propada socializma prilo predvsem zaradi
ekonomskih razlogov. Potrebno je poudariti, da je bila ekonomska neuinkovitost socializma

192

dobro znana tudi politinim voditeljem socialistinih drav, zato so jo skuali odpraviti z raznimi
drubenimi in gospodarskimi reformami. A ni lo! Zaenkrat e uspevata inaici socializma na
Kitajskem in Kubi, kot nekakni kombinaciji dirigiranega dravnega socializma in privatne
iniciative oziroma odpiranja tujemu kapitalu. Kako dolgo bosta vzdrali, bo pokazala prihodnost.
Jugoslovanska inaica samoupravnega socializma je bila vsekakor zanimiva. Izvirna je bila ideja,
da se socializem kot sistem poskua prilagoditi razvitim kapitalistinim zahodnim dravam.
Industrijsko razviti deli, kot sta bili eka in Slovenija, so vsekakor potrjevali znane teorije, da je
socializem laje razvijati v razvitejih dravah. Res pa je tudi, da so bile ideje socializma "opij za
ljudstvo", kar je kapitaliste in multinacionalne drube zdruevalo v enotno fronto v boju proti
vsem poskusom prodora socializma. Zlasti je bil nevaren socializem z ljudskim ali bolj humanim
obrazom, to pa sta bili jugoslovanska in ekoslovaka inaica socializma. Natanne ekonomske,
socioloke in filozofske analize bi to potrdile.
Pravzaprav je lo za spopad med dvema sistemoma: kapitalizmom in socializmom
(komunizmom)! V nadaljevanju se bom zadral samo na nekaterih varnostno-vojakih in
propagandnih vidikih tega spopada. Predvsem gre za vloge, ki sta jih imela Lenin in Stalin, pa
tudi drugi akteriji.
Iz Leninovega ivljenjepisa vem, da ga je preganjala tajna ruska caristina policija, bral sem tudi
zgodbe, da je bil celo Stalin sodelavec te mogone policije. Zato je nedavno tega senzacionalno
odjeknila vest, da je bil Lenin tajni sodelavec nemke vojako-obveevalne slube. Znani
asopis Moskovski komsomolec oziroma njegov novinar Ilja ernjev (Nedelo, 18. oktobra 1998)
je razkril, da je Lenin tik pred oktobrsko revolucijo prejel od nemke vojako-obveevalne
slube okrog 50 milijonov zlatih mark, da bi destabiliziral Rusijo! Novinar e dodaja, da so Lenin
in njegovi sodelavci za potne stroke iz Zricha do Sankt Peterburga prejeli e vsak po 70.000
rubljev! Podobno naj bi ravnal tudi ameriki bogata John Rockefeller, ki je z dolarji podkupil
Lenina, da je iz Bakuja izgnal tuje naftarje in koncesije dodelil Amerianom, nato pa vse skupaj
nacionaliziral. Po vesteh iz istega vira (oitno prokomunistinega) je Lenin osebno razpolagal z
bogastvom okrog 190 milijard amerikih dolarjev, pri emer je seveda vteto tudi "podedovano"
premoenje zadnjega ruskega carja Nikolaja II. V francoski dokumentarni oddaji pod naslovom
Hitler Stalin, ki jo je naa TV predvajala dne 3. novembra 1998, je sovjetski zgodovinar
Artjunov potrdil navedne podatke, pokazal arhivske dokumente in dodal e bolj neprijetne
podrobnosti.
Vemo tudi, da se je s Hitlerjevim prihodom na oblast nadaljevala ofenziva novih nemkih
obveevalnih slub proti ZSSR. Znana je predvsem afera z maralom Tuhaevskim, ko je Stalin
nasedel nemki zanki in po letu 1936 likvidiral "gestapovskega agenta" Tuhaevskega in e okrog
36.000 visokih sovjetskih astnikov! To je bil verjetno glavni vzrok, da je Rdea armada ob
nemkem napadu 1941 doivljala tako hitre in usodne poraze.
Znana je tudi Churchillova krilatica, da je za zahodne demokracije nevarneji nemki nacizem
kot pa sovjetski komunizem. Tako so se tri zahodne velesile ZDA, Velika Britanija in Francija
zdruile z ZSSR v t. i. antihitlerjevsko koalicijo in tudi premagale nemki Tretji Reich! Manj pa
je znana Churchillova zamisel, te dni obelodanjena kot arhivska novica, da bi takoj po nemkem

193

porazu zahodne velesile nadaljevale vojno proti ZSSR! Verjetno so bile psiholoke zavore
moneje, pa eprav so zahodne velesile lahko raunale tudi z amerikim atomskim potencialom.
Ostaja pa dejstvo, da se je nadaljeval stari, z drugo svetovno vojno prekinjeni ideoloki spopad.
Postavljena je bila "elezna zavesa" in pozneje e "berlinski zid". Proti intenzivni propagandi
radia Svobodna Evropa so v vzhodnoevropskih dravah postavili motee elektronske postaje.
Zaela se je tudi ekonomska tekma. Potemkinove vasi niso mogle pretentati tujcev, simpatizerjev
in tudi domaih ljudi. Jedrska, vesoljska in vse druge tekme so ZSSR in vzhodnoevropske drave
ekonomsko povsem izrpale. Tuje obveevalne slube so samo e prigale vigalno vrvico
tempirne bombe nakopienih nacionalnih in drugih sporov in razpad se je lahko zael.
Medblokovska obveevalna bitka do padca berlinskega zidu, je bila impresivna po obsegu in
rezultatih. 152
Ruski zgodovinarji 153 e analizirajo razbijanje ZSSR, vlogo Gorbaovove perestrojke in
novodobne ruske elite. Pojavlja se namre zanimiva teza, da vsemogona amerika Cia ni imela
glavne vloge v razbijanju ZSSR. V ospredju naj bi bila "tajna svetovna vlada" oziroma idovski
lobi, ki je razbil ZSSR s pomojo treh tajnih organizacij, in sicer: Sveta za mednarodne odnose,
Bilderburkega kluba in Trilaterarne komisije. To naj bi potrdil celo znani tvorec in razlagalec
amerike globalne politike Zbigniew Brzezinski, ki naj bi izjavil, da je Rusija izgubila tekmo z
ZDA. e bolj otipljiva pa je ocena bivega amerikega zunanjega ministra Jamesa Bakerja,
znanega "borca za enotnost Jugoslavije", ko je dejal, da so ZDA v preteklih tiridesetih letih
porabile okrog trilijon amerikih dolarjev za zmago v hladni vojni! Zanimivo je poblie pogledati
trditve znanega ruskega zgodovinarja Platonova.
Najbolj vpliven in najstareji je Svet za mednarodne odnose, ki so ga e 1921 ustanovili ameriki
idje in pripadniki masonske loe, da bi pospeili in utrjevali globalni ameriki vpliv v svetu. e
navedem, da so temu Svetu predsedovali Alen Dules, prvi ef Cie, ameriki magnat David
Rockfeller in podobni, potem ni dale resnica, da njihov vpliv dejansko presega mo uradnega
predsednika ZDA! e zanemarim podatek, da idje predstavljajo 80 odstotkov vseh lanov
Sveta, pa ne smemo prezreti podatka, da so lani Sveta pripadniki amerike politine, ekonomske
in intelektualne elite! Tudi vojako-varnostne! Sede Sveta (direktor, sekretar in 30 izvrnih
direktorjev) je v palai vodilnega amerikega masona (in Rotary Cluba) Geralda Prata v New
Yorku.
Bilderburki klub je leta 1954 osnoval predstavnik amerike Cie D. Retinger, znan tudi po
nadimku Sivi kardinal. Pravzaprav gre za evropski oddelek prej omenjenega Sveta za
mednarodne odnose, ki teje okrog 383 lanov evropske in amerike vladajoe gospodarske elite.
Klub je dobil ime po gostilni Bilderberg v nizozemskem Osnabrcku, kjer je bil ustanovni
sestanek prvih 80 lanov. Sede kluba je v palai Carnegi Fondation v New Yorku. Delovanje
tega kluba je tajno, saj ga dejansko vodi Cia.

152
153

uro Rebi, pijuni na tekuoj vrpci, Zagreb, 1990

Oleg Platonov, Zgodovina ruskega naroda v dvajsetem stoletju, Moskva, 1998

194

Trilaterarna komisija je bila ustanovljena 1973, ko so se zahodne finanne elite ustraile

japonskega gospodarskega nastopa v svetu. Rockfeller naj bi poljskemu idu in bivemu
Carterjevemu svetovalcu za nacionalno varnost, Zbigniewu Brzezinskemu, zaupal nalogo, naj
ustanovi novo organizacijo, ki bo vodila novo svetovno strukturo. Veino lanov komisije
predstavljajo Ameriani (117), od katerih je 32 predstavnikov vladajoe elite. Trejina lanov naj
bi bili idje, pa zato ni udno, da ima majhna Belgija kar 26 predstavnikov.
Ruski zgodovinar Platonov je izraunal, da omenjene tri organizacije predstavljajo okrog 6.000
najbogatejih ljudi na svetu, od katerih je 500 lanov ene od omenjenih treh organizacij. Najoje
vodstvo teje 23 lanov, med katerimi so David Rockfeller, Henry Kissinger, Bill Clinton,
Zbigniew Brzezinski, lord Winston, Robert Mc Namara, Victor Mondel, madarski bogata
Georg Soros, ef Cnn-a Wait Jonson in drugi. To naj bila nekakna tajna "idovsko-masonska"
vlada, ki naj bi globalno vodila svetovno politiko, pravzaprav politiko "globalnega planiranja in
prerazporeditve svetovnih energetskih virov"! Poudarjam del o "prerazporeditvi svetovnih
energetskih virov", saj je iz vseh geopolitinih in geostratekih tudij znano, da je boj za
energetske vire osnovni vzrok vseh vojako-ekonomskih spopadov! Vsi vojaki spopadi zadnjih
let v Perzijskem zalivu so predvsem boji za irake naftne vrelce oziroma za ogromne podzemne
rezerve (ugotovljene na podlagi satelitskih meritev).
Zgodovinar Platonov nam tudi odkriva, da sta za razbijanje ZSSR lana prej omenjenega Sveta
za mednarodne odnose Garisson in Wossbring v San Franciscu 1991. ustanovila poseben
Svetovni forum ali t. i. Fond Gorbaov. Pod krinko pomoi za razvoj demokracije je v bivih
sovjetskih republikah skrbel, da je v razne ruske intiutucije vrinil imve agentov Cie. Gorbaov
je sprejel ameriki Projekt globalne varnosti o svetu brez jedrske vojne in vojakih spopadov (ne
pa tudi spopadov nizke intenzivnosti!), seveda pod kontrolo ZDA in Nato pakta. e je res, da so
na ustanovni skupini razpravljali predvsem o energetskih virih Rusije in drav tretjega sveta, o
prenaseljenosti in sterilizaciji ter tudi o popolni razoroitvi in vodstvu ZDA mimo OZN (napad
na Republiko srbsko brez odobritve varnostnega sveta OZN), potem je vloga tega organa bolj ali
manj jasna.
Fondu Gorbaov predseduje seveda sam Gorbaov! Dejanski vodja pa je Jimmy Garisson,
predstavnik Cie, in okrog 100 uglednikov. Gorbaov je samo figura, zato ga v Rusiji e javno
oznaujejo kot amerikega plaanca. Napisal je tudi knjigo, v kateri podpira ameriko globalno
strategijo in "ero nove civilizacije" pod vodstvom "stotih modrecev". Gorbaovova perestrojka je
bila samo krinka, pod katero je, po trditvah zgodovinarja Platonova, prila na oblast "krimalnokosmopolitska vlada" Borisa Jelcina, ki deluje z ameriko-zahodnoevropskimi krediti. Tako se bo
zadolila do te mere, da bo energetsko bogata Sibirija prila pod kontrolo ZDA, Kalingradsko
obmoje pa pod Nemijo.
Zdi se mi, da bi tudi Slovenci potrebovali svojega zgodovinarja Platonova. Da bi vendarle vedeli,
pri em smo in kdo bodo dejanski gospodarji naih vnukov!
Ideoloki spor na relaciji Vatikan ZSSR oziroma katolicizem komunizem bi verjetno
prekorail okvir tega pisanja. No, vseeno je potrebno priznati, da je lo za zagrizen ideoloki boj,
ki je vasih preel tudi na diplomatsko-politino podroje. Tudi na nijih ravneh oziroma na
relacijah manjih drav, kakor je bila Jugoslavija, se je ta boj nadaljeval in tudi stopnjeval.

195

Zaradi konfesionalne razlinosti bive Jugoslavije (veji del prebivalstva je bil pravoslavne vere,
muslimanov je bilo nekaj manj kot katolianov), je vasih spor (spopad) dobival tudi verski
(konfesijski) znaaj.
Verjetno pa bo dralo, tako je zakljuil tudi moj dober znanec in kmeki delavec, da sta za zlom
komunizma najve naredila dva Poljaka: krakovski kardinal Karol Woityla, sedaj e dvajset let
pape Janez II. (Sedaj e pokojneg dodano 2008) in Lech Walensa, vodja sindikata Solidarnost.
Mnogi analitiki so ocenjevali, da je bila za njima roka Cie. Po nekaterih zapisih 154 se je zelo
uspeno konalo skupno delovanje Cie in Vatikana pri razbijanju sovjetskega imperija in
komunizma nasploh. To skupno delovanje je podrobno in obirno predstavljeno v knjigi Njegova
svetost, amerikih avtorjev Carla Bernsteina in Marca Politia. Cia naj bi vohunila in odkrivala
sovjetske slabosti, teave in narte, doim je pape do stratekih informacij prihajal prek
"najbolje vohunske mree, ki si jo lahko predstavljamo duhovnikih "ues v narodu".
Vatikanski bankirji naj bi z milijoni dolarjev financirali katoliki cerkvi naklonjeno sindikalno
gibanje Solidarnost na Poljskem, medtem ko je Cia v Latinski Ameriki uspela nevtralizirati
Vatikanu nevene leviarske teologe.
Javna skrivnost je, da je bila nekdanja sovjetska obveevalna sluba prepriana, da je ravno
Carterjev svetovalec za nacionalno varnost Zbigniew Brzezinski "organiziral" izbor poljskega
kardinala za papea, pa tudi, da Lech Walensa, voditelj Solidarnosti, nikdar ne bi uspel brez
papeeve podpore (Poljaka) in seveda Cie!
Po objavljenih dokumentih Cie 155 so Ameriani tudi spor Stalin Tito izkoristili za zaetno
razbijanje enotnosti ZSSR in drugih vzhodnoevropskih drav. Po teh dokumentih so ZDA
porabile okrog sto milijard ameriki dolarjev za obrambo Tita oziroma neodvisnosti Jugoslavije
in propagirale titoizem kot nekakno "strategijo zabijanja klina" v svetovni komunizem.
Amerika obveevalna sluba in politika sta bili preseneeni nad izidom resolucije informbiroja,
saj je v bistvu lo za prvi spor v sicer ideoloko enotnem vzhodnoevropskem komunistinem
bloku z ZSSR na elu. Takratni ameriki ambasador George Keanan je pravilno ocenil, da je lo
za povsem nov faktor v svetovnem komunistinem gibanju, pa je tako Cia najvekrat ocenjevala
kodo, ki jo je Titov spopad s Stalinom vnesel v komunistini blok. V nekem dokumentu Cie z
dne 10. februarja 1949 naj bi pisalo, da "Tito briljatno slui" amerikim interesom, saj je verjetno
njihov "najbolj dragoceni adut" v boju za slabitev sovjetskega vpliva in ekspanzionizma.
Dokumenti Cie naj bi tudi potrjevali, da Stalin ni napadel Jugoslavije samo zaradi strahu pred
konfrontacijo z zahodnimi silami, ki so v tistem asu e nudile Jugoslaviji vojako in ekonomsko
pomo. Takratni naelnik generaltaba JA generalpolkovnik Koa Popovi, pozneje tudi
jugoslovanski zunanji minister in podpredsednik SFRJ, se je zelo zavzemal za razvoj in krepitev
ameriko jugoslovanskega sodelovanja.
No, ameriko sodelovanje je bilo pragmatino. Takratni ameriki zunanji minister John Foster
Dules je ocenil, da je Tito igral dvojno vlogo, saj je dobro izkoristil tako zahodne kakor tudi

154

Svi pijuni sveta, Profil t. 15/1998, Beograd

Loren Liss, Kako su Tita uili da pliva, New York, 1998 (prevod izvoda: Kako je Amerika finansirala Titov
komunizam, Profil t. 15/1998)

155

196

vzhodne zaveznike, saj je dolgo asa oviral uveljavljanje ameriki interesov na Balkanu, tudi
tistih iz (tajnih) jaltskih dokumentov!
Kaj vse je e v tajnih arhivih 156 in kako so nekatera odkritja naravnost okantna, je nedavno tega
povedal v Beogradu ruski zgodovinar Boris Starkov na predavanju v srbski akademiji znanosti in
umetnosti. Seveda, dokler dokumenti niso znanstveno obdelani in preverjeni, je potrebna
previdnost. Naj navedem samo tri senzacionalna odkritja:
nart o sovjetizaciji Balkana in ustanovitvi socialistine federacije balkanskih drav, avtor
sovjetski obveevalec Genadij Bokij, 1925; (podobno balkanski federaciji Tito Dimitrov);
Tito je bil angleki agent, pa je Stalina varal e v toku NOB; (zelo pekulativno);
etniki vodja in divizijski general Draa Mihajlovi je bil Stalinov strateki agent na
Balkanu, ne pa Tito! Namre, po uboju kralja Aleksandra, je Stalin ocenil, da bo na Balkanu
prilo do svetovnega spopada. Sovjetski vojaki atae v Sofiji general Vasilij Timofejevi
Suhorukov je organiziral veliko obveevalno organizacijo balkanskih drav, ki bi se lahko
uprla nemkemu prodoru na Balkanu. Za sodelavca je bil leta 1935 pridobljen podpolkovnik
Draa Mihajlovi, ki je aktivno delal za sovjetsko vojako obveevalno slubo do 1937, ko so
bili po Stalinovem ukazu likvidirani vsi tisti, ki so vedeli za njegove narte s Hitlerjem.
Ponovno je Draa Mihajlovi aktiviran 1940, ko so proangleki astniki nartovali vojaki
prevrat in zahtevali pol milijona dolarjev za izvedbo akcije. Sovjeti seveda niso dali denarja
brez vrstih obetov. Draa Mihajlovi ni bil nemki agent. Do 1942 so ga Sovjeti podpirali. O
tem govori tudi dejstvo, da so najprej poslali vojako misijo v njegov tab, pa tudi to, da je bil
eden od ideolokih vodij etnikega gibanja Dragia Vasi, agent Kominterne, pa tudi
obveevalne slube sovjetske armade (center v Pragi, pozneje zveze z Goluboviem, efom
centra v Beogradu!).Uganka Mihajlovi tako ostaja: baje se ni umaknil v tujino po nalogu
sovjetske obveevalne slube, ker je Stalin raunal na povratek mladega kralja Aleksandra
Karadjordjevia (Zelo verjetno). Churchil pa naj bi stavil na anglekega agenta: Tita! eprav
je drugi del zgodbe iz zgodovinarjevih ust, je vseeno preve dnevnopolitino pobarvan na
temo rusko-srbskega prijateljstva! Ostaja pa tudi skrivnost ali je general Mihailov umrl 1960
v Moskvi (Dodano 2008). 157
Britanski publicist John Pilger je v svoji najnoveji knjigi Hidden Agendas dokumentirano
razkril, da so Ameriani v Vietnamu ubili okrog 3 milijone ljudi, preteno civilistov. Navaja
izjave odgovornih poveljnikov, tudi obrambnega ministra Mc Namare. Ta je priznal doloene
napake, vendar se je izgovarjal, da je lo za "napane ocene in odloitve". Iz tega obdobja je bila
tudi znana t. i. prva medijska vojna, ko nobeden od 600 amerikih novinarjev iz Vietnama ni
hotel poroati o pokolu Charlijeve ete, ko je pobila 300 nedolnih prebivalcev zdaj znane vasice
May Lai. Velika veina Amerianov sploh ne ve, da je prav amerika vojska prva napadla
Vietnam v sveti vojni proti komunizmu. e zdaj verjamejo, da je v Vietnamu lo za ameriko
tragedijo, ker so ameriki vojaki umirali za svobodni Vietnam!

156

Boris Starkov, Propast balkanske utopije, Profil t. 15/1998

Slobodan Kljaki (priredil Marijan F. Kranjc), Skrivnost smrti etnikega generala Drae Mihailovia, Nedeljski
dnevnik feljton, junij 2007

157

197

Nosilci ideolokih spopadov med kapitalizmom in komunizmom so izraunali bilanno vsota 80

milijonov rtev komunizma 158 v sedemdesetih letih njegove vladavine, pri tem pa so pozabili
dodati tevilov rtev kapitalizma, lakote, revine, nacizma ("samo" 35 miljonov v sedmih letih!),
inkvizicije, verskih vojn, iztrebljanja Indijancev in e bi lahko natevali. Tudi del naih
razumnikov prireja rastave o temni strani meseca, ni pa noejo povedati o beli strani!
Paradoksalno pa je predvsem to, da je veina genijev sedanje dobe podpirala komunizem! Tako
nam zatrjuje tudi Stephen Koch v knjigi Dvojna ivljenja, o znanih pisateljih in vohunih v
sovjetski vojni idej proti Zahodu. Torej, ni vse v denarju, kapitalu!
3. 2. 2. Vzorni primeri iz Latinske Amerike in Kitajske
Ker sem skoraj trideset let od znotraj spremljal poskuse razbijanja Jugoslavije s strani tujih
obveevalno-subverzivnih intitucij, sem se spraeval, kako dokazati to dejavnost, ko pa vendar
nimam v rokah nobenega dokumenta, arhivi varnostnih slub v Beogradu in drugih dravah pa
bodo e dolgo zaprti. Tudi osebne zgodbe oziroma prievanja niso prila v potev. Potem sem si
rekel, da bodo e najbolj prepriljivi t. i. "vzorni primeri" iz drugih delov sveta.
Seveda sem se najprej spomnil dnevnika amerikega agenta Cie Philipa Ageea, 159 ki je bil zame
neko glavni in najbolji prironik o amerikih obveevalnih slubah in intitucijah. lo je za
zelo zanimivo in iskreno izpoved operativca Cie, ki je postopoma spoznaval, da Cia kot
obveevalni gigant pravzaprav ne brani vitalnih amerikih interesov po svetu, temve se
najvekrat zelo grobo vmeava v notranje zadeve drugih drav.
Kmalu se je zavedel, da je postal samo slepo orodje svetovnega andarja, ki opravlja tudi najbolj
umazane stvari: atentate, dravne udare, vohunske afere, politine in ekonomske krize, vojne,
predvsem pa povzroajo mnoine civilne rtve. To je bila doba, ko se je zaela t. i. hladna vojna,
ko so ZDA s pozicij jedrske supersile zaele svoj ekspanzionistini pohod s pomojo
obveevalnih in specialnih sil in intitucij. lo je predvsem za prodor Cie in akterjev vojake
doktrine nekonvencionalne vojne oziroma spopadov nizke intenzivnosti. V ozadju pa so vedno
bili stari politino-strateki interesi in novi apetiti multinacionalnih drub in finannega kapitala.
Med mnogimi knjigami, ki obravnavajo sorodno problematiko, je dnevnik Philipa Ageea zanimiv
zaradi tega. ker gre za prievanje od znotraj, pa tako o Cia prvi govori neposredni operativec. V
dnevnikih zapiskih predstavi ne samo celotno administrativno in organizacijsko shemo, temve
tudi podrobno opisuje razne operacije, katere Cia izvaja po irnem svetu, njihove cilje in
rezultate. Seveda je Philip Agee zmogel zvrhan ko hrabrosti, da je svetovni javnosti razkril
pravo podobo Cie. Napredna amerika in svetovna javnost sta bili okirani. Zaela se je prava
mala vojna med Cio in "odpadnikom". Spomnim se, da so ob koncu te afere tudi govorili, da gre
pravzaprav za dezinformacijski produkt Cie, ki naj nazorno pokae, da je Cia vsemogona in da
njeni agenti lahko zvedo tudi najbolj varovane vojake in druge skrivnosti! Osebno menim, da je
tudi to mono, ker smo e brali tudi takne konstrukte. Vendar, kdor je prebral knjigo Philipa
158
159

Stephane Courtois, Le livre noir du communisme, Paris, 1997

Philip Agee, CIA, Dnevnik agenta, Zagreb, 1975

198

Ageea, ki je bil od 1954 do 1974 operativec Cie pod psevdonimom Jeremy S. Hodapp in je tiri
leta zbiral razne podatke o svojem delu, mu bo vseeno verjel.
Osnovna sporoila so, da so pripadniki Cie najee kamuflirani kot diplomatsko-konzularni
predstavniki, da glavne operacije izvajajo na podlagi intrukcij oziroma predsednikega ukaza, da
imajo v tujini potrebno tevilo lokalnih agentov in kolaborantov, pa tudi, da so si operacije bolj
ali manj podobne tudi danes. V zaetku je tudi veljalo pravilo, da se Cia zoperstavlja sovjetski
komunistini nevarnosti. Operativci pa so kaj kmalu spoznali, da so vasih pomembneji e
kakni drugi interesi (politino-strankarski, gospodarsko-kartelski, vojako-trgovski in podobni).
V vse obveevalno-varnostne prironike je tudi prilo sporoilo, da Cia dobiva 80 odstotkov
informacij iz javnih virov, le 20 odstotkov podatkov pa pridobijo iz prikritih virov, predvsem s
pomojo elektronskih sredstev in od tajnih sodelavcev. Seveda pa to razmerje ne pomeni tudi
kvalitete informacij! Ostalo je staro pravilo, da najkvalitetneje informacije vendarle lahko
pridobimo s pomono tajnega sodelavca, ki podatek zve neposredno od doloene osebe ali pa
pridobi njegove pisane dokumente. Obenem nam tudi odkriva, da Cia uporablja predvsem
plaano agenturo na najviji ravni (politiki, znanstveniki, ekonomisti, generali, umetniki in
podobni), pa tudi tiste, ki jih prepriajo, da so ameriki in interesi njihove drave pravzaprav
identini.
Sporoa nam tudi, da je v petdesetih letih Cia delovala v tujini iz t. i. baz in postaj, ki so bile
nameene v politini sekciji ambasade ali pa v konzulatih (pozneje tudi v informativnih centrih,
kakor smog a imeli tudi v Ljubljani dodano 2008). Vodja baze ali postaje in kljuni operativci
imajo seveda diplomatski status. V tistem asu so preteno zbirali podatke o sovjetski
komunistini infiltraciji v zahodne drave neposredno ali prek lokalnih komunistinih in sorodnih
partij. Organi Cie so izvajali naslednje operativne operacije:
akcijske operacije zaradi kontrole, usmeritve in zaite posameznika in organizacij,
angairanih proti komunistini nevarnosti (sindikalne, mladinske, tudentske in podobne
organizacije, sredstva javnega obveanja, poklicna zdruenja, poslovne organizacije,
politine stranke, vojake in policijske strukture, vlade in druge); mona je tudi uporaba
neregularnih vojakih efektivov (gverilci, diverzanti);
zaitne ali protiobveevalne operacije zaradi zaite pred sovranim obveevalnim
vrinjanjem, pa tudi neposredne fizine zaite ambasade, baze ali postaje Cia;
pomone operacije so pozamezne akcije tajnega sledenja, fotografiranja, prislukovanja,
kontrole pote, kakor tudi javne kontrole (potnikov), pregledov (policijskih dosjejev),
statistinih podatkov in drugo;
vezne operacije se vodijo s tujimi obveevalnimi slubami zaradi izmenjave informacij,
izvajanja skupnih operacij ali pa za nartovanje vrinjanja v taisto obveevalno intitucijo;
operacije vrinjanja agenture v komunistine partije ali ekstremne leviarske in revolucionarne
organizacije so standardne operacije Cia za vse baze in postaje, ki jih je v glavenm nartoval
in odobraval oddelek za mednarodni komunizem v tabu za protiobveevalno delovanje
Ci/ICd, po programu Redsox (tajno vrivanje sodelavcev v ZSSR in njene zaveznice). Te
operacije so bile najbolj uspene ravno v Latinski Ameriki, kjer je oddelek Cia za zahodno
hemisfero prvi dobil tajni referat Hruova na 20. kongresu komunistine partije ZSSR;
psiholoke-nevojake operacije (Kucage) izvajajo vse baze in postaje Cie;

199

medijske operacije so psiholokopropagandne operacije, ki se izvajajo proti vsem strukturam

(politine stranke, profesionalne in kulturne skupine, sindikalne, mladinske in tudentske
organizacije), predvsem pa za pridobivanje naklonjenosti doloenih medijev; obstajale so tri
vrste operacij: bele medijske operacije je izvajala vlada ali njeni informativni centri Usic,
doim je Cia organizirala sive (dezinformacije proti obveevalnim slubam) ali pa rne
(protipropaganda proti drugim organizacije) medijske operacije;
nevojake ali paravojake (nekonvencionalne) operacije so izvajali zaradi vdorov in
gospodarskih ter drugih sabota na prepovedanem obmoju, zrane in pomorske podpore,
oboroevanja in urjenja prijateljskih armad in podobno. Camp Peary je bil glavni vadbeni
poligon. Znane so operacije v Gvatemali (1954), Indoneziji (195758), Tibetu (195859),
Laosu, Vietnamu in Kubi;
mladinske, tudentske in sindikalne (delavske) operacije so se izvajale zaradi kontrole
omenjenih organizacij in pridobivanja funkcionarjev za dolgorono sodelovanje. V to
strukturo spada tudi pridobivanje novinarjev in pravnikov (odvetnikov);
politine operacije so bile direktno usmerjene proti tujim vladam, politikom in vojakim
voditeljem, predvsem za njihovo pridobivanje in lobiranje, pa tudi nevtraliziranje. Vsaka baza
ali postaja Cia je imela poseben program za "vzgojo lokalnih vodij", v katerih so bili vojaki
vodje glavna tara operativcev Cia. Na taken nain so bili izvedeni vojaki udari v Iranu
(1953) in Sudanu (1958).
Prvo slubeno mesto operativca Jeremy S. Hodappa je bilo v Quitu, glavnem mestu Ekvadorja.
Navaja, da je njihova postaja (s podrejeno bazo v Guayaquilu) vodila naslednje operacije:
operacije Ecsigil in Ecfone proti komunistini partiji Ekvadorja (PCE);
operacijo proti Socialistini partiji Ekvadorja (PSE);
operacijo proti Ekvadorski delavski konfederaciji (CTE);
operacijo proti Konfederaciji ekvadorskih tudentov (FEUE);
operacijo Ecolive proti Revolucionarni mladinski uniji Ekvadorja (URJE);
operacija Ecactor je bila najvaneja, saj so v njej uspeli pridobiti za agente vodje
konzervativne stranke in kransko-socialistinega gibanja ter jih usmerili proti PCE;
operacijo proti sovranim elementom v ekvadorski vladi ("velaskizem" kot zelo heterogeno
gibanje je zajemalo politine skupine od skrajne desnice do levice);
operacijo proti diplomatski misiji SSR;
operacijo proti diplomatski misiji Kube.

Avtor navaja uradno stalie (str.111), ki se glasi: "Operacije Cie so izredno vane za programe
ekonomskega razvoja in politine stabilnosti. Izkunje kaejo, da kadakoli komunizem grozi,
potem kapital bei in tudi privatne investicije se zmanjujejo. Kubanska revolucija je vzpodbudila
in opogumila vse tiste sile, ki elijo dosei nestabilnost na celotni polobli. Operacije Cie zato
prispevajo k vzpostavljanju stabilnosti, pomagajo lokalnim vladam, da ustanovijo svoje varnostne
sile predvsem policijske pa tudi vojake, in tako zatrejo skrajno levico. V osnovi je naa naloga:
ustanoviti lokalne varnostne sile, ki bodo zatem slabile, zatrle in uniile ekstremne sile levice
komuniste!"

200

Teie vseh operacije Cie je usmerjeno proti Kubi iz dveh razlogov: prvi, ker vlada preprianje,
da iz Kube preti nevarnost prodora mednarodnega komunizma v zahodno hemisfero, in drugi,
ker Kubanci vadijo na tisoe Junoamerianov za gverilsko bojevanje, teroristine akcije in
sabotae, seveda vse v stilu Che Guevare! Prav zato je ekipa za strateke analize (Satt) prikrito
obiskala vse latinskoamerike drave in okrog 1960 ugotovila, da vojaki udari grozijo
naslednjim dravam: Ekvadorju, Boliviji in Gvatemali.
Avtor zatem navaja nekaj zanimivih obveevalnih paberkov, in sicer:
za volitve v Braziliji leta 1962 je Cia organizirala eno od najvejih politinih operacij, ki je
stala nekaj milijonov dolarjev, s ciljem, da ljudje izvolijo protikomunistine kandidate;
amerika policijska akademija v Ford Davu, Panamski kanal, je obenem tudi glavni vadbeni
center za protigverilske akcije;
Cia je nartovala veliko afero: pri Rouri, lanu komunistine parije Ekvadorja, so nali 25.000
amerikih dolarjev in hkrati tudi "tajni Che Guevarin nart" gverilskih in teroristinih akcij v
Ekvadorju;
Cia je plaala celo asopisno stran za antikomunistino propagando;
prvi zakon nove vojake hunte (agenture Cia) v Gvatemali je postavil komuniste izven zakona;
glavni agenti Cie v Gvatemali so bili: polkovnik Aurelio Naranjo, obrambni minister in vodja
ljudskega gibanja, polkovnik Luis Mora Bowen, predsednik vlade, in polkovnik Marcos
Gandara, vodja vojake hunte;
letni proraun postaje Quito je leta 1960 znaal 500.000 amerikih dolarjev, leta 1963 pa e
800.000.
Hodapp je bil leta 1964 premeen v Montevideo, glavno mesto Urugvaja. Osnovna naloga:
operacije proti Kubi. Vaneji agenti postaje Cia so bili: policijski minister, naelnik
obveevalnega oddelka policije, ef Guardia Metropolitano, brazilski ambasador v New Mexico
in drugi. ele po tirih letih intenzivnih operativnih naporov je Oas 1964 sprejela sklep, da vse
lanice prekinejo diplomatske in druge odnose s Kubo. To je bil velik uspeh amerike zunanje
politike, predvsem pa rezultat tajnih akcij Cie!
Tudi volilni poraz Allendeja v ilu je rezultat akcije Cie. Po petih letih so tudi v Georgtownu, v
Britanski Gvajani, prili na oblast politini agenti Cie. Po avtorjevem mnenju je bilo za ameriko
invazijo v Dominikansko republiko (1965) opaziti interese amerike industrije sladkorja. Centrala
Cia je tako poslala petdeset operativcev astnikov na sladkorne plantae, kjer so organizirali
podporo amerikemu "prihodu invaziji! Uradno stalie je bilo, da je vojaka invazija logien
poslednji korak, ker so pa izrpana vsa ostala sredstva boja proti komunizmu!
Po tem dogodku je tudi ameriki predstavniki dom 20. junija 1965 sprejel resolucijo s katero se
odobravajo unilaterarne vojake intervencije v drugih dravah na ameriki celini, e je potrebno
prepreiti prevlado komunizma (str. 349)!
Zadnja postaja naega znanca je bil Mexico City. Gre za mono postajo Cie: od 50 zaposlenih je
27 operativcev z diplomatsko imuniteto 15 astnikov v politini sekciji ambasade, 12
operativcev pa ima drugano zaito (trgovski predstavniki, vojaka misija in podobno). Tudi
letni proraun je temu primeren: 5,5 milijona amerikih dolarjev!

201

In potem se je avtor odloil, da bo zapustil Cio! Postal je dravni sovranik tevila ena! Pravi, da
je njegov sklep dozoreval poasi. Najprej je spoznal majhne prevare, pozneje pa vse veje. Tajne
operacije Cie so na oblast pripeljale "prodane due" in nelegalne reime. e so bile tajne
operacije neuspene, je sledile grobe vojake intervencije. Tako se je itil ameriki kapital,
seveda pod izgovorom borbe proti komunizmu. Spoznal je tudi, da interesi priviligiranih manjin
v siromanih dravah vleejo kolo zgodovine nazaj. Pravzaprav se enaijo z interesi bogatih in
monih, ki prevladujejo v ZDA. V strahu pred fizino ali drugano likvidacijo avtor zapie dve
preroki misli:
Amerika nacionalna varnost je pravzaprav samo zaita kapitalistinih slojev v ZDA;
Cia ne more zavreti revolucionarno-drubenih in globalno-strukturalnih sprememb, ko bo
konec izkorianja in nastala bo bolj pravina socialistina druba!
Na koncu knjige nam avtor postree z mnogimi organizacijskimi shemami Cie in spiski. Odloil
sem se za skrajan abc spisek agentov Cie (str. 477497), da bi si bralec ustvaril sliko o njihovi
strukturi:
Agosta Velasco, finanni minister in ekvadorski predsednik vlade
Aguerrdondo Mario, polkovnik urugvajske armade in ef policije v Montevideu
Alarcon Alberto, poslovne, glavni agent v tudentskih operacijah
Albornoz Alfredo, ekvadorski predsednik vlade
Almeida Wilson, agent za propagadne operacije
Amador Marquez Enrique, gospodarski minister in agent za delavsko-sindikalne operacije
Amaya Quintana Enrique, vodja peruanskega mirovnega gibanja
Arce Jose Antonio, ambasador Bolivije v Montevideu, bivi policijski minister
Ayala Cabeda Zulfik, minister svetovalec urugvajske ambasade v Havani, Kuba
Baquero Della Calle Jose, ekvadorski minister za delo, vodja desnih velaskistov
Barbe Mario, podpolkovnik urugvajske armade in ef republikanske garde
Camacho Edgar, polkovnik ekvadorske policije
Camara Sena, polkovnik brazilske armade in vojaki atae v Montevideu, Urugvaj
Carvajal, polkovnik urugvajske armade in naelnik varnostno-obveevalne slube
Castro Juana, sestra Fidela Castra, kubanskega predsednika, propapagadni agent Cie
Clerici De Nardone Olga, soproga urugvajskega predsednika Benita Naradonea
Cordoba Galarza Manuel, vodja ekvadorske radikalno-liberalne stranke, podsekretar vlade
Davila Cajas Aurelio, vodja ekvadorske konzervativne stranke in predsednik parlamenta
Del Hierro Jaime, direktor ekvadorske radikalno-liberalne stranke in predsednik vlade
Dmhammer-1, funkcioner jugoslovanske vlade in dezerter v Meksiku
Egas Jose Maria,vodja ekvadorskega kransko-socialistinega gibanja
Estrada Icaza Emilio, direktor najveje ekvadorske banke
Fernadez Chavez A., novinar in propagandni agent v Montevideju
Figures Jose, predsednik Kostarike
Gil Felipe, urugvajski minister za notranje zadeve
Kladenski Otto, trgovec "Oldsmobilia" u Quitu, agent Cie proti diplomatski misiji SSR
Lopez Michelson Alfonso, predsednik Kolumbije

202

Medina Enrique, vodja ekvadorske revolucionarne mladinske zveze

Mora Bowen, polkovnik ekvadorske armade in policijski minister
Naranjo Aurelio, polkovnik ekvadorske armade in obrambni minister
Naranjo Manuel, sekretar ekvad. socialistine stranke, finanni minister in ambasador v OZN
Pio Correra Manuel, brazilski ambasador v Meksiku in Urugvaju
Ponce Modesto, ekvadorski minister za pote
Romualdi Serafino, predstavnik Afl, agent Cie za delavsko-sindikalne operacije v L. Ameriki
Salagdo Gustavo, novinar-uvodniar, glavni propagandni agent postaje Cie v Ouitu
Sevilla Juan, ekvadorski minister za delo in finance, ambasador v Nemiji
Storace Nicolas, urugvajski minister za notranje zadeve
Tejera Adolfo, urugvajski minister za notranje zadeve
Vourvoulias Leander, grki konzul in doajen diplomatskega zbora v Mexico City
itd.

Osrednji slovenski dnevnik Delo je 18. septembra 1998 objavil lanek svoje dopisnice Zorane
Bakovi iz Pekinga z naslovom Cia je hotela razcepiti Kitajsko, v katerem se navaja pisanje
amerikega asopisa Los Angeles Times, da je nedavno tega ameriko zunanje ministrstvo
objavilo tajne dokumente o tem, kako je Cia v estdesetih letih poskuaka razbiti Kitajsko. Cia
naj bi v okviru e znanega programa za strmoglavljenje komunistinih vlad po svetu (predvsem v
ZSSR in Kitajski), izdatno finanno podpirala tibetansko gibanje za neodvisnost. To gibanje naj
bi letno prejemalo po 1,7 milijonov amerikih dolarjev, Dalajlama pa 180.000. Cia naj bi v svojih
bazah tudi izurila okrog 2.100 tibetanskih gverilcev. Osnovna naloga Cie je bila, da ohranja idejo
o neodvisnosti Tibeta tako med Tibetanci kot tudi v svoji politini strategiji skrivne podpore
odcepitvi Tibeta od LR Kitajske. Cia je opustila svoj program ele v sedemdesetih letih, ko je
tedanji ameriki predsednik Richard Nixon obiskal Peking.
Mnogi analitiki niso verjeli, da izza Dalajlame in njegovih upravienih prizadevanj za
neodvisnost Tibeta, stoji tudi Cia in ameriki kapital! Komentar ni odve: arhivi skrivajo e
marsikaj drugega!

3. 3. Osnovni vzroki razpada Jugoslavije

Pristopov glede metodoloke razdelitve vzrokov razbijanja oziroma razpada Jugoslavije je lahko
ve. Izbral sem globalno geopolitino razdelitev na notranje in zunanje, zatem pa delitve na razne
strukturne in vzrone povezave. Prof. dr. Mira Markovi Miloevi je v svoji knjigi Odgovor
izbrala socioloko metodo. Tako naj bi bili po njenem za razpad Jugoslavije krivi trije subjekti:
centri ekonomske in politine moi izven Jugoslavije, katerim je ustrezal razpad zaradi
geostratekih in drugih razlogov, na podoben nain so bile izpeljane tudi spremembe v ZSSR
in drugih vzhodnoevropskih dravah;
notranje silnice, predvsem pa nacionalistini, verski in drugi ideologi v vseh sferah
drubenega ivljenja;
veliko vlogo naj bi imela politina emigracija (vseh narodov in narodnosti), povezana s tujim
faktorjem in preeta z nacional-ovinizmom in protikomunizmom.

203

3. 3. 1. Notranji vzroki
Zgodovinski, nacionalni in verski
Maral Tito je bil e nekaj let pred svojo smrtjo preprian, da je Jugoslavija politino stabilna
drava in da ne bo propadla. Govoril je, da stabilnost SFRJ poiva na tirih stebrih 160, poleg
ZKJ in Predsedstva SFRJ, in sicer: prvi JLA, drugi drubeno samoupravljanje, tretji
neuvrenost in etrti bratstvo in enotnost. Vendar je lo za svojevrstno samoprevaro, saj mu je
moralo biti znano, da je imel najbolj vrsti steber JLA, najvejega sovranika ravno v
republikih vodstvih in v svojih vrstah! Namre, vsi notranji spori v drubi, so pustili doloene
sledi tudi na armado, predvsem moralne, politine in nacionalistine. To se je pokazalo e 1991
ob prvem resnem posegu proti Sloveniji!
V asopisu Pravoslavlje je 5. maja 1988 Svetozar Duani zapisal, da je bila Jugoslavija
sestavljena iz dveh "nesestavljivih svetov": balkanskega, bizantinskega in ortodoksnega na eni, in
zahodnega, rimskega in rimokatolikega na drugi strani. Na istem mestu Milan Komneni pie,
da so "Srbi sveti biblijski narod", zato so nekateri govorili tudi o "nebekem narodu". Verjetno je
JLA najbolje ocenil Ivan Stamboli, bivi predsednik SR Srbije, ko je dejal, da je evoluirala iz
komunizma v unitarizem in konala v pravoslavju in velikosrbskem nacionalizmu. 161
V sedemdesetletni zgodovini Jugoslavije, od 1. decembra 1918, ko je srbski kralj Aleksandar
Karaorevi pristal na predlog Narodnega odbora SHS o zdruitvi v skupno dravo, pa do 26.
junija 1991, ko se je Slovenija "osamosvojila" (po dr. Buarju je izraz Kuanov) oziroma
odcepila od SFRJ, je ta dravna tvorba prela od monarhije do nacistinega plena, od partizanske
dravice do sovjetskega satelita, pa do samoupravne socialistine skupnosti. Vzdrala je vse
geopolitine preizkunje, tudi glavne srbsko-hrvake tenje po veliki Srbiji ali Hrvaki, da ne
omenjam vzporednih, pa ni manj pomembnih secesionistinih poskusov slovenskih,
makedonskih, madarskih in albanskih. In po novem tudi rnogorskih.
Po Stamboliu moramo ugotoviti dvoje dejstev: prvi, da je Srbija prva izvrila secesiju
prekrila zvezno ustavo z ukinitvijo pokrajin, in drugi, da sta se odcepili od skupne drave
dejansko le Slovenija in Hrvaka. Zanimivo je, da se glavni analitiki JLA sploh niso ukvarjali s
srbsko secesijo, pa eprav so v doloenem trenutku (admiral Mamula) vsaj verbalno podpirali
Ivana Stambolia, ko je e bil uradno srbski predsednik. Potrebno je torej iskati zgodovinske,
nacionalne in verske vzroke za razpad Jugoslavije, posamino in skupaj, ker samo tako lahko
odgovorimo na zgodovinsko vpraanje o zaetku in krivdi.
Za srbsko secesijo je vzrok lahko samo zgodovinski in ustavnopravni, doim moramo za secesijo
Slovenije in Hrvake vzroke iskati predvsem v znatnem zunanjem pangermanskem vplivu in
ameriki pomoi, pa tudi v verskem loevanju od pravoslavne sredine.

160

161

Dr. Aleksandar Matunovi, Enigma Broz, Beograd, 1997

Ivan Stamboli, Put u bespue, Beograd, 1995 (Likvidiran 25. 8. 2000 po nalogu Miloevia dodano 2008)

204

Ker prevladujejo ocene, da je potrebno iskati pravzroke za razbijanje Jugoslavije v velikosrbski

politiki Slobodana Miloevia, pa tudi v znanem Memorandumu srbske akademije znanosti in
umetnosti, sem skual relevantne odgovore poiskati v "srbskih" ocenah Mirka Tepavca, bivega
zunanjega ministra SFRJ 162 in Ivana Stambolia, bivega predsednika SR Srbije in glavnega
nasprotnika Miloevia, 163 pa tudi v najnovejem dokumentu Odgovorih na kritike srbske
akademije znanosti in umetnosti. 164
O "pravilni" reitvi nacionalnega vpraanja v Jugoslaviji so ocene navzkrine. Mirko Tepavac je
e 1971 pravilno ugotavljal, da "Srbija ne sme biti klasina nacionalna drava", ker pa v njej
ivijo tudi drugi narodi narodnosti. e je Srbija venacionalna drava republika (imela je dve
avtonomni pokrajini), je menil, to ne pomeni nesree niti bremena. V teh zgodnjih sedemdesetih
letih, ko so se oglaali posamezni nacionalizmi, je bilo jasno reeno, da bi vsaka "absolutizacija
nacionalnega faktorja kot konstitutivne osnove privedla do dekompenzacije" sleherne
venacionalne drube, pa tako tudi Jugoslavije. Zato je bilo nujno prepreiti nebrzdani in grobi
nacionalizem v vseh pojavnih oblikah, ker so v tedanji Jugoslaviji lahko vsi nekaj dobili, brez nje
pa bi lahko vsi izgubili! Kar se je, na alost, tudi zgodilo.
Mirko Tepavac priznava, da so bile takratne politine strukture Jugoslavije pred dilemo: ali
krepiti nacionalno dravo ali pa demokratizacijo drube v nekakni "redefinirani federaciji".
Takrat so se vsi zavzemali za t. i. "demokratini socializem", igar evolutivne elemente je bilo
zaslediti na Poljskem, Madarskem in predvsem 1968 v praki pomladi. Tudi reformski programi
italijanskih in panskih komunistov so v ideoloki sferi potiskali na obrobje stalinistini
prosovjetski dogmatizem. ele Gorbaovova perestrojka je pokazala, da brez ekonomske
uspenosti ne more priti do transformacije enopartijskega socialistinega drubeno-ekonomskega
sistema.
Gledano iz te perspektive, je tedanja zmaga samoupravnega socializma, ki sta ga zagovarjala Tito
in Kardelj, v Srbiji pa Petar Stamboli in Dragoslav Markovi, pa tudi poraz srbskih liberalov
(Nikezi, Perovieva), privedla do "upora" nacionalistine struje, ki je po znameniti osmi
beograjski partijski konferenci vrgla na povrje Slobodana Miloevia, srbofile in pristae
Memoranduma. S pomojo populistine demagogije in nacionalistine evforije so kmalu zatem
prili na oblast in zaeli vojno za srbska ozemlja, pravzaprav za Veliko Srbijo.
S Tepavevo oceno da "komunizem ni nikjer padel pod pritiskom protikomunizma, temve brez
kaplje krvi, pod pritiskom svojih notranjih kontradikcij" (str. 95), se je mogoe samo delno
strinjati. Namre, e vse te "notranje kontradikcije" nekdo od zunaj aktivira in usmerja, potem je
logino iskati vzroke v zunanjih posegih, pritiskih in podobno. Pravilno je torej samo vpraanje:
kdo je nartoval razbijanje Jugslavije in kdo je iniciral ravno srbski populizem, nacionalizem in
revanizem?

162
163
164

Aleksandar Nenadovi, Tepavac, Seanja i komentari, Beograd, 1998

Glej 262
Kosta Mihailovi, Vasilije Kresti, "Memorandum SANU" Odgovori na kritike, Beograd, 1995

205

Bivi ameriki dravni sekretar in Nobelov nagrajenec za mir Henry Kissinger, je nedavno tega v
Pragi duhovito dejal, da je sicer eki predsednik Vaclav Havel kot bivi disident sicer "kriv" za
pozitiven preobrat v svoji dravi, da pa npr. za stoletni etnini in verski spor med Srbi in Albanci
(na Kosovu) ne bi mogli kriviti Miloevia! Torej, za takne in podobne latentne spore ne
moremo kriviti doloene osebnosti, razen v primeru, e takne spore raziri in izkoristi za
doloene politine cilje.
Verjetno je umestno tudi vpraanje: kje je bilo kriie demokratine evolucije jugoslovanskega
samoupravnega socializma in pozneje nacionalistine evforije? Zdi se, da so to bili znani
"obrauni" s slovenskim liberalizmom Staneta Kavia, hrvakim maspokom Mika Tripala in
Savke Dabevi - Kuar in srbskim liberalizom Marka Nikezia in Latinke Perovi. In verjetno
bo dralo, da je enopartijski monopol zmagal nad pluralistino demokracijo! Pa tudi, da brez
spremembe politinega sistema niso mone nobene drubeno-politine reforme!
Vseeno pa ne morem razumeti, da bivi glavni jugoslovanski diplomat (Tepavac) govori o
"nerazumnem ruenju" drave, ko pa je zelo dobro poznal tudi zunanje faktorje in interese! V
sedanjem antagonistinem svetu enostavno ni in ne more priti do "nerazumnih" napak, ker je vse
podrejeno doloenim interesom in se zato tudi izvaja po strogo doloenih nartih! Vzorni
primeri iz Latinske Amerike, Kitajske in drugod to dokazujejo.
K razbijanju Jugoslavije so verjetno pripomogli tudi nosilci "antibirokratske revolucije", pristai
"velikosrbske drave", del prebujene srbske inteligence z geslom "Najprej Srbija, potem
demokracija", kakor tudi novoorganizirane opozicijske sile s provokativno tezo, da bodo
pomagale vsakrnemu reimu, dokler bo vodil "vojno za nacionalne cilje"! Velja pa e zdaj
omeniti, da so vse te ideje prile iz tujine, seveda organizirano, iz doloenega centra! Gre za
strateke centre moi in kapitala! Obveevalne intitucije in politina emigracija so samo
izvrevalci doloenih nalog. Glavne naloge pa opravi (financira) kapital!
Znani srbski pisatelj in pozneji predsednik Zvezne republike Jugoslavije Dobrica osi, 165 je za
takratne razmere dejal: "Poraz Ivana Stambolia in njegove skupine smo ocenili kot pozitivno
stvar, ker smo verjeli, da je s tem prekinjena politika inferiorne, poniane in dezintegrirane
Srbije. Osebno cenim Miloeviev vztrajni boj za nacionalne pravice srbskega naroda ... Njegova
nacionalna politika in skrb za celovitost srbskega naroda je pravilno usmerjena. Pa tudi legitimna
z univerzalnega stalia!"
Spornost taknih in podobnih ocen intelektualnih velikanov, tudi osia, je e bolj razumljiva, e
povemo, da je njegova maksima "Na Kosovu se reuje srbsko vpraanje!" osi ne more oziroma
noe razumeti, da so osnovni srbski problem na Kosovu Albanci oziroma multietinost pokrajine!
Nacionalistino zaslepljeni intelektualec enostavno noe vedeti, da je bilo na Kosovu vedno teje
Albancem kot Srbom, kakor tudi, da je teje biti Albanec v Srbiji kot Srb na Kosovu!
e bi temeljito analizirali vsa osieva sporoila srbskemu narodu, potem bi mu lahko pripisali
tudi najvejo odgovornost za tragino usodo Srbov v nedavni preteklosti. Da gre za srbskega
165

Slobodan uki, Izmedju slave i anateme, Politika biografija Slobodana Miloevia, Beograd, 1994

206

nacionalista, emocionalno in intelektualno, ni nobenega dvoma. Naj navedem samo dve njegovi
znani izjavi:
"Moramo ustvariti dravno-politino celoto srbskega naroda. Ni potrebno stremeti za etnino
isto Srbijo. Toda reiti se je treba tistih, ki se s Srbi ne utijo svobodni in kateri Srbom
omejujejo ali zasmrajujejo svobodo na njihovi zemlji." (marec, 1991);
"Mi Srbi, Muslimani in Hrvati sprejemamo zgodovinske izkunje in sedanje stanje med nami,
zato bi se morali imbolj pravino razdeliti in razmejiti, da bi s tem odpravili razloge za
medsebojno sovratvo in ubijanje!" (marec, 1992).
In mimogrede naj samo spomnim, da so se tudi nekateri slovenski razumniki sestajali s osiem.
Seveda ga niso samo posluali. Pri njem so se tudi uili. Po srbskem Memorandumu je logino
sledil slovenski odgovor v podobi Nove revije 57!
Pogosto pozabljamo, da se nepravilni politini, vojaki, gospodarski, kulturni in drugi ukrepi
kopiijo v zgodovinski zavesti nekega naroda. Tudi v zgodovinskem spominu albanskega.
Pozabili smo na vojaki pokol obkoljenih albanskih balistov in nedolnih civilistov pred
osvoboditvijo, prisilno mobilizacijo za sremsko fronto leta 1944, tevilne izvensodne poboje
(obsodil jih je tudi Aleksandar Rankovi, 1945!), racije in odvzem oroja, prepoved noenja zara
in ferede, nekaj svobode in upanja so doiveli le po 1974, po Titovi smrti pa ukinitev pokrajine,
vzpodbujanje romantinega in neizivetega nacionalizma ter zaetek iz tujine (emigracije)
organiziranega boja pod parolo "Kosovo republika!"
Scenarij je nacionalistino obarvan in e znan: spopad na "ivljenje in smrt" (vojna, genocidna),
potem pa sledi mir (po daytonskem obrazcu)! Kosovo se namre ne more vzeti veinskim
Albancem! Velika monost pa je, da bo Kosovo za Srbe izgubljeno! Zanimivo je, da se
nacionalisti niesar ne nauijo iz preteklih napak: Srbi na Hrvakem so bili izkorieni za upor
proti hrvaki dravi, pa so se kasneje morali podati na pot mnoinega eksodusa! Enako se lahko
zgodi Srbom na Kosovu. Zato je bolje danes sprejeti tisto, kar bo jutri izsiljeno z vojako (tujo)
silo ali z mirovno operacijo (Kosovo je 17. 2. 2008 pod patronatom EU postala samostojna
drava dodano 2008).
Ekonomski in ustavnopravni
V danih razmerah neenakomernega razvoja in poloaja energetskih virov v Jugoslaviji, pa tudi
zaradi zgreene ekonomske politike, je bil ekonomski faktor eden od vzrokov za t. i. notranje
spore predvsem o tem, kdo je koga izkoria! Razprave o tem so bile pri nas preve pregrete.
Dejstvo je, da ni bilo politike istih raunov, pa je zato tudi moralo prihajati do medrepublikih
sporov. Nedvomno je tudi res, da v SFRJ ustavnopravno ni bilo nobene monosti za secesijo,
odcepitev ali osamosvojitev neke republike ali pokrajine. S stalia pravne znanosti, ustavnega in
mednarodnega prava se je tako jugoslovanska kriza zreducirala na problem samoopredelitve,
vkljuujo tudi pravico do odcepitve.
Secesionizem ni samo jugoslovanska posebnost. Trenutno je na svetu okrog 60 secesionistinih
gibanj, od tega kar 22 v sami Evropi, od katerih so najbolj militantni v Baskiji, v Severni Irski in

207

na Korziki. Zaradi tega je bilo tudi od 30 lokalnih vojn bojevanih kar 15 secesionistinih
notranjih vojn, ki so bile praviloma zelo okrutne.
Po ustavi SFRJ ni bilo mogoe legalno izvesti odcepitve, ker procedura tudi ni bila ustavnopravno doloena. Suverenost SFRJ je bila zagotovljena z mednarodnim pravom in listino OZN;
v normalni proceduri pred mednarodnim sodiem bi se "odcepljena" republika morala vrniti v
svojo matino dravo! Tudi Slovenija, ker mednarodno pravo ne pozna izraza "osamosvajanje"
(po dr. Buarju je izraz Kuanov).
Ker pa je vrh JLA izvedel tisto "trapasto" vojako-policijsko akcijo proti Sloveniji in s tem hotel
kaznovati slovenski narod (namesto ekstremistov, vodstva), se je medijsko rodila "agresija"
(eprav je bila akcija izvedena brez municije), zatem oboroen odpor in mednarodna
(organizirana) podpora. Po pravici se je Slovenija hvalila, da je zmagala predvsem v medijski
vojni! In eden od glavnih junakov je postal minister za informiranje Jelko Kacin, obramboslovec.
Poprej je bil novinar revije Naa obramba, zaljubljenec v letalstvo. Tudi vojako! Nisem pa
vedel, da se zanima tudi za pomorstvo, saj sem ga na pronjo poveljnika kranjske planinske
brigade, komaj reil iz rok kapetana bojne ladje Ljubie Beara, naelnika varnostne slube
poveljstva vojake mornarice v Splitu, ko so ga zalotili pri tajnem fotografiranju sovjetske
jedrske podmornice!
Ustavobraniteljem ne bo treba pojasnevati Stambolieve secesije Srbije, ko je le-ta spremenila
ustavo in odpravila svoji dve pokrajini Vojvodino in Kosovo. Zaradi mednarodnega pritiska,
predvsem amerikega, je sredi oktobra 1998 jugoslovanski predsednik Slobodan Miloevi
pristal, da Kosovo dobi vijo stopnjo avtonomije! Zavedeni ljudje ga sicer slavijo kot mirotvorca,
toda kaj kmalu ga bodo proglasili za izdajalca srbskih intersov!

Vojaki in varnostni
Nekateri menijo, da je SFRJ razpadla kar sama od sebe, brez resnejih zunanjih vojakih in
politinih pritiskov. Svoje stalie utemeljujejo s tem, da zaitni mehanizmi splonega ljudskega
odpora in drubene samozaite niso delovali ali pa so bili neuinkoviti, da bi prepreili
permanentne dejavnosti na destabilizaciji in razbijanju SFRJ. Strinjal bi se samo s tem, da na
originalni sistem splonega ljudskega odpora in drubene samozaite ni predvideval ukrepov za
prepreevanje raznih scenarijev razbijanja in ruenja SFRJ. Vse je bilo dobro tudi ocene
varnostne slube oboroenih sil SFRJ in taba vrhovnega poveljstva (vp), toda ukrepi so bili
napani! Zakaj?
Legalisti v vojakem vrhu, ki jih je menda vodil admiral Stane Brovet, so sicer pravilno
ocenjevali, da je osnovna dolnost JLA, da preprei dravljansko vojno, toda striktno po zakonu
in ustavi! Zato je admiral Brovet zastopal stalie, da mora JLA ostati organizirana politina sila,
vendarle pa svojega politinega angairanja ne bo razvijala izven institucij sistema in izven svoje
ustavne vloge in odgovornosti. Potrebno je bilo torej dosledno spotovati odloitve Predsedstva
SFRJ. Zato je tudi razumljivo, da ideja o vojakem udaru ni bila sprejeta, pa eprav ga je prav
admiral Brovet osebno razlagal lanom Predsedstva SFRJ.

208

Razplet jugoslovanske krize je pokazal, da tokrat legalisti niso imeli prav! Prevladali so jastrebi,
ki so nartovali vojake operacije s katerimi se premikajo zunanje in notranje meje! Sledila je
najbolj krvava in kruta vojna na naih tleh, pa eprav nekateri menijo, da bi republiki vojaki
udari terjali e ve rtev, ker bi "republike" armade e bolj hrabro branile napadena vodstva.
Iz izkuenj vojakih udarov (ne afrikih, temve evropskih, recimo generala Jaruzelskega v
Poljski) je mogoe sklepati, da bi nartovana inaica vojakega udara v celi Jugoslaviji ali pa
samo v dveh odcepljenih republikah verjetno terjala dosti manj rtev in zelo verjetno povsem
drugaen razvoj dogodkov. Izolacija in "ohladitev" nekaj nacionalistino pregretih glav in
ksenofobinih plemenskih vodij bi skoraj gotovo prepreila velik krvavi davek nedolnih ljudi.
Predsednik Jovi je celo "odstopil", da bi vojakemu vrhu dal prosto pot za vojaki udar in
uvajanje zaasne vojake uprave, pa so pravniki in legalisti ocenili, da to ne bi bilo "legalno"!
Tudi bivi bivi zvezni sekretar za ljudsko obrambo, admiral Branko Mamula, se je pozneje
strinjal, da bi bil vojaki udar vsekakor bolja inaica od prave (in krvave) vojne!
Zdi se mi, da to ne bo prava in cela resnica! Prej bi rekel, da ni bila podrobno razdelana
tehnologija vojakega udara (v celi dravi ali pa samo v eni ali dveh republikah Hrvaki in
Sloveniji), pa tudi priprave so bile kilave. Zaradi sporov in nesodelovanja v vrhovih Sdv in
varnostne slube JLA, je oitno, da JLA sama brez Sdv in milice ni mogla izvesti vojakega
udara! Ni novega ne bom povedal, e potrdim, da je lo za skrajno inaico v prej pripravljenih
nartih za izredne razmere. To pa je seveda moralo odpasti, e je v zadnjem trenutku "odpovedal"
eden od glavnih akterjev nartovanega vojakega udara v Ljubljani (major Rajko Meh, poveljnik
vojakopolicijskega bataljona).
Znani ameriki publicist David Beidner je posebej za beograjski Nin 17. novembra 1995 obirno
pisal o odgovornosti za razpad in vojne v Jugoslavije ter opomnil zgodovinarje, da bo "potrebno
dober del odgovornosti pripisati Slobodanu Miloeviu, Milanu Kuanu, Franju Tumanu in Aliji
Izetbegoviu, nekaj manj pa tudi Jani, Ganiu, peglju, Joviu, Karadiu, Genscherju in njim
podobnim ..." Pozabil pa je omeniti, da so glavni krivci Ameriani! Tudi v nadaljevanju prav
Ameriani diktirajo "reevanje" kosovskega in drugih problemov.
Intelektualni
Velikokrat se je pojavljala teza, da so za jugoslovansko tragedijo krivi predvsem intelektualci
(razumniki), ele potem pa politiki in vojaki. Iz zgodovinske izkunje je sicer znano, da so bili
prav vrhunski intelektualci nekega naroda tudi znanilci in predvodniki usodnih narodovih dejanj.
Iz osievega primera pa smo razbrali, da tudi vrhunski intelektualci lahko storijo usodne in
tragine napake, e zaidejo v nacionalno-ovinistine vode.
Na javni sceni smo poleg Dobrice osia najvekrat zasledili e Jovana Rakovia, Milorada
Ekmeia, Vasilija Krestia, Matijo Bekovia, Vuka Drakovia, Radovana Karadia, Antonija
Isakovia in druge. Dravno-politino vlogo so kasneje prevzeli osi (predsednik Zvezne
republike Jugoslavije), Karadi (predsednik Republike srbske) in Drakovi (vodja srbske

209

opozicije). In kot vemo, hako sodie za vojne zloince e vedno ie samo Radovana Karadia
in generala Mladia (Dodano 2008).
V tem sklopu bo potrebno tudi ponovno preveriti "krivdo" srbskih akademikov, 166 saj je baje
dokazano, da je Sdv zasegla in objavila neverificiran Memorandum. Verodostojni tekst je zato
tisti, ki je objavljen v Beogradu 1995, hkrati z Odgovori na kritiko. Poteno bi bilo, da se to
upoteva zaradi zgodovinske resnice, seveda e ni bilo vejih "zgodovinskih" popravkov!
e je slovenski nacionalni program (Nova revija 57) predstavljal odgovor na zmalieno in
neverificirano vsebino Memoranduma srbske akademije znanosti in umetnosti, potem bodo
morali tudi slovenski pisci ponovno preveriti svoj program! Da se slovenski razumniki
sprenevedajo, so oitno pokazali aprila 1993, ko so srbske intelektualce pozvali, da se javno
distancirajo od prvega Memoranduma, torej od verzije iz 1986! Slovenski pisci Rudi eligo,
Dane Zajc, Veno Taufer, Niko Grafenauer in Drago Janar so to verzijo oznaili kot "listino
Velike Srbije, ki so jo oblikovali intelektualci, ne pa politiki ali vojaki". Predpostavljala naj bi
unievanje, etnino ienje, metodina posilstva in vse do ubijanja in norosti, ki jih nihe ne
more zaustaviti!
Srbski odgovor oita slovenskim razumnikom, da "pozabljajo", kdo je zael secesijsko vojno,
kaj je menil Stane Kavi o Memorandumu, da sta prav Baker in Zimmermann oznaila
Slovenijo kot krivca za zaetek vojne v Jugoslaviji, pa tudi to, da se s tem niso strinjali sami trije
Slovenci novinar Botjan Horvat iz Dnevnika in obana dr. Jurij Zalokar ter pokojni major JLA
Stanko Boti!
3. 3. 2. Zunanji vzroki
Geostrateki in geopolitini
Mnogi znani politiki in analitiki menijo, da brez podpore velikih sil, predvsem ZDA, ne bi moglo
priti do razpada oziroma razbijanja Jugoslavije, veine vzhodnoevropskih drav in tudi ZSSR.
lo je predvsem za geostrateke in politine interese vojako najmoneje velesile (ZDA) in
ekonomsko monih regionalnih sil (Nemije, Japonske).
Zunanje vzroke razpada (razbijanja) Jugoslavije v geostratekem smislu bom poskual na kratko
osvetliti na podlagi petih globalnih in realnih dejavnikov, in sicer:
Pangermanski dejavnik sicer ni navadna kopija nacistine doktrine "Drang nach Osten!", pa
eprav je po zdruitvi obeh Nemij 1990 to tako izgledalo. Tudi JLA je v tem obdobju pavalno
ocenjevala, da gre za nevarnost novega (etrtega) Reicha! e odmislimo stare vojako-strateke
klieje, vseeno ostanejo realni geostrateki in predvsem ekonomski interesi. Lahko bi jih strnili v
nekaj kapitalnih interesov:
166

Kosta Mihailovi, Vasilije Kresti, "MEMORANDUM SANU Odgovori na kritike, Beograd, 1995

210

pristop do glavnih severnih jadranskih pristani (Trst, Koper, Reka) in pomorskih

komunikacij v Sredozemlje in prehod skozi Sueki prekop;
tradicionalna privlanost projekta "srednje Evrope" (z Avstrijo) kot dela regionalne Evrope ali
tudi druganih povezav (AlpeJadran);
zgodovinska zveza BerlinBagdad oziroma prometni izhod v Perzijski zaliv in neposreden
trgovinski pristop na blinjeazijsko trie.
Taknim novodobnim stratekim interesom so bili napoti tudi stareji in tradicionalni nasprotniki,
predvsem pa je bila to SFRJ. Izjema je verjetno veljala samo za obdobje Brandt Tito. Zato je
evidentno, da je bil nemko-avstrijski prispevek v razbijanju SFRJ kar znaten, o emer pria
Genscherjev interes za reevanje konflikta Slovenije z JLA. Bil je zaobjet v treh smereh, in sicer:
diplomatsko-politine in propagadne akcije (hitro priznanje Slovenije in Hrvake, podpora
Sloveniji za sprejem v evropsko skupnost in Nato;
ekonomsko-finanna podpora, predvsem pri uveljavitvi konvertibilnosti domae valute, kakor
tudi neposredne ekonomske pomoi;
indirektne vojake pomoi, predvsem na obveevalno-informacijskem podroju (elektronska
centrala za prislukovanje telefonskim razgovorom (s tujino), pa tudi zaplenjen "kombi" pri
Zavru), doim t. i. transportiranje vzhodnonemkega in oroja JLA e vedno ostaja hvalena
prilonost za raziskovalne novinarje. 167
Mediteranski initelj predstavlja predvsem tradicionalne interese Italije in Vatikana, pa tudi
interesi Francije, panije, Grije in Turije niso bili ni manji. Izraeni so bili takole:
restavracija nekakne novodobne podonavske katolike monarhije, s Slovenijo in Hrvako,
kateri bi Italija nudila dravno, Vatikan pa ideoloko (versko) pokroviteljstvo in pomo;
regionalna integracija Italije, Slovenije, Hrvake, Avstrije, Madarske, eke, Slovake in
Poljske v okviru t. i. Heksagonale, pri emer se predpostavlja italijanski politini, ekonomskotehnoloki in tudi vojaki primat oziroma italijanska inaica vzhodne politke, ki se ne kona v
Moskvi (prometni koridor t. 10: MilanoTrstLjubljanaBudimpetaVaravaMoskva);
ostale regijske povezave (Alpe Jadran, Srednja Evropa) in podobne;
poseben italijanski interes za Kosovo, predvsem za Albanijo kot del nekdanje italijanske
kraljevine;
turki interes kot tudi neposredni interes muslimanskega sveta (Libije, Sirije, Egipta, Irana) za
formiranje samostojne muslimanske drave (Bosne) v srcu Evrope ali pa vsaj ustvarjanje t. i.
"muslimanskega koridorja"(Cazinska krajinaBosnaSandakKosovozahodna Makedonija);
interesi ostalih mediteranskih drav (Francije, panije in Grije) so izraeni predvsem v
zahtevah po svobodnih pomorskih povezavah in proti ustanavljanju tujih vojako-pomorskih
baz v neposredni bliini otrantskih in gibraltarskih vrat.
Zahodnoevropski initelj predstavlja osnovne interese Velike Britanije in Francije, kot tudi
ostalih drav evropske skupnosti. eprav se zdi, da gre za nekakno zmes "integracijskih"
interesov, seveda niso pozabljeni "stari" dravni interesi. Indikativno pa je, da zaradi svojih
notranjih problemov (Bretonci in Korzikanci v Franciji ter Irci, koti in Velani v Veliki
Britaniji) niso bili javno naklonjeni secesionizmu.
167

Matja Frange, Kaj nam pa morete, Ljubljana, 2007 (dodano 2008)

211

Anglei so se dobro zavedali, da jaltski sporazum Stalin Churchill o delitvi interesnih sfer
(50:50 odstotkov) v Jugoslaviji sploh ni bil realiziran. To seveda ne pomeni, da so stali kriem
rok. Verjeti je, da so so se drali svoje tradicionalne dolgorone politike, da prepreijo Rusom
prihod na Balkan in Sredozemsko morje, Nemcem pa njihov Drank nach Osten! Zato so vedno
sledili gospodarskemu sodelovanju in obveevalni prisotnosti v svoji balkanski polovici
interesne sfere! Slednje so zelo uspeno prikrivali. Predtem so dodobra izkoristili tigrovce, pa
tudi partizane privrene Stalinu (v vodstvu IS-a so bili znani sovjetski obveevalci Filby in
drugi!).
Francoski interesi, ki izhajajo iz solunske vojake solidarnosti in prijateljstva, so verjetno manj
izraziti, so pa bili vsekakor dominantno prisotni v Srbiji in Makedoniji.
Ameriki dejavnik je, po mojem mnenju, podcenjevan zaradi zmotnega preprianja, da ZDA niso
bile zainteresirane za Balkan, oziroma da so reevanje balkanskih zadev prepuali evropskim
dravam. To pa ne bo dralo.
Javni del jaltskega sporazuma velesil glede Jugoslavije je znan, zgodovinarjem pa e niso znani
tajni protokoli in dodatki, posebno tisti, ki jih je podpisal ameriki predsednik Roosevelt. e
vedno prevladuje zmotno mnenje, da ZDA tedaj e niso bile "v igri", kar je povsem napano.
Potrebno je samo pazljivo prouiti intenzivno obveevalno dejavnost Alena Dulsa, ki je deloval
iz vice, pa tudi slovenskega rojaka Andreja Kobala, ki je neposredno deloval v Bolgariji,
pozneje pa iz Italije!
Ameriki interesi so bili preteno usmerjeni v naslednje smeri:
propagirati definitivni poraz komunizma;
prikazovati prednosti nove svetovne drube, lovekovih pravic in svobode, pri emer so
financirali zelo premiljene propagadne akcije o prednostih svobodnega sveta in amerikega
naina ivljenja, ki so se "prijele" v vsakdanje ivljenje mladih (kavbojke, punk, kokakola in
podobno);
izvajanje strategije svetovnega policaja s korenkom in palico, predvsem vojake doktrine
spopada nizke intenzivnosti;
penetracija v vse drave s kapitalsko-finannimi vloki, krediti in raznimi vrstami pomoi, z
znanstvenim sodelovanju, pa tudi z lobiranjem emigracije;
stalno informacijsko spremljanje vseh svetovnih dogajanj s pomojo satelitstkih sistemov in
dnevno auriranje pripravljenih scenarijev intervencij, pomoi in sodelovanja.
eprav se je vedelo, da je Balkan za ZDA predstavljal cono "visokega rizika", je manj znano, da
so imeli Ameriani za vsako situacijo pripravljenih po ve raunalnikih scenarijev, pri emer je
bilo vsako neposredno vpletanje predstavljeno kot "prijateljska pomo" ali "samo nasvet". Bili so
tudi "pravoasno" prisotni v doloenih rizinih regijah (Makedonija, Albanija). Mnogi so
priakovali, da se bo po scenariju najprej zgodila Kosovo republika, a so se prevarali, kajti prej
je bilo potrebno razvozljati bosanski vozel. S kombiniranimi vojako-diplomatskimi pritiski so
tako dosegli mir v Daytonu, kosovski problem pa so zaenkrat "reili" po mirni poti. Obenem so
se brez posebnih rtev penetrirali na vse vaneje balkanske regione. Imeli naj bi tudi dve

212

pomorski bazi: vejo v Albaniji in manjo v Zadru ter osrednjo kopensko (vadbeno) bazo v
Makedoniji (Krivolak).
Ruski initelj je ohranil vse stare sovjetske poudarke, ki so izhajali e iz Jalte. eprav se je zdelo,
da ruski vpliv slabi, je Rusija zaradi jedrskega potenciala vseeno zadrala svojo mo. Bolje
reeno, Zahod jo je kupoval in vzdreval zaradi strahu pred jedrsko katastrofo!
Realnost je nedvoumno potrdila, da je Rusija ohranila geopolitini vpliv na pravoslavnih
obmojih, torej tudi v Srbiji, rni gori in delu Bosne, doim je izgubila vpliv v Makedoniji.
Oslabljena Rusija se je morala verjetno tudi odpovedati svojim geostratekim interesom, da Boko
Kotorsko spremeni v pomorsko bazo, saj tam zdaj skoraj ni prostora niti za skreno mornarico
Zvezne republike Jugoslavije. Zdi se tudi, da zaradi svojih notranjih problemov ni sodelovala pri
(tretjem) razbijanju SFRJ, bo pa dralo, da se ne bo tako zlahka odpovedala zlomu tretje
Jugoslavije ZRJ. Za zgodovinarje bo vseeno ostala dilema, navkljub doloilom jaltskega
sporazuma, zakaj je ravno maral Tito tako vrsto podprl britansko geopolitino strategijo, da se
Sovjetski zvezi oz. Rusiji preprei izhod v Sredozmesko morje!
Drobnih teritorialnih interesov sosednjih drav (Madarske, Romunije, Bolgarije, Grije in
Albanije) nisem obravnaval, ker pa zaradi njihovega tranzicijskega poloaja niso bili mogoi.
Seveda, to e ne pomeni, da jih je potrebno zanemariti ali pozabiti (npr. Madari v Vojvodini,
Albanci na Kosovu in v Makedoniji).
Gledano v celoti (eprav so nakazani interesi medsebojno navzkrini), je bila veina zaradi
ideolokih razlogov (poraz socializma) za razbijanje SFRJ. Po doloenem scenariju so potem
inicirali in usmerjali notranje spopade in vojne med sprtimi nacionalistinimi vodjitelji, da bi
potem v varljivi vlogi "mirovnih sil" ter brez boja (in rtev) zasedli del centralne Bosne, neko
vojako trdnjavo in zibelko jugoslovanstva! Ob koncu razpada Jugoslavije je bil tudi kosovski
(humanitarni) problem reen z monim diplomatskim in vojakim pritiskom (napad protektorat,
nazadnje pa samostalna drava dodano 2008).
Odlini nemki novinar in analitik Viktor Meier v svoji knjigi Zakaj je razpadla Jugoslavija,
1996, navaja tri glavne dejavnike: srbski in hrvaki nacionalizem ter kot "pomemben dejavnik"
tudi delovanje mednarodnih sil. Po njegovem mnenju Zahod enostavno ni hotel in ni mogel
razumeti Jugoslavije zaradi lastnih notranjepolitinih interesov (panci zaradi Kataloncev in
Baskov, Italijani zaradi nemkih Junotirolcev, Francozi in Britanci so bili naklonjeni kot bivi
zavezniki, Ameriani pa so obudovali vlogo Jugoslavije v obdobju hladne vojne, Nemce naj bi
bolj zanimalo zdruevanje, Rusi pa so so se bali razdruevanja na krvavi balkanski nain).
e enkrat se je pokazalo, da so dezinformirani ali neobveeni analitiki JLA napano ocenili, 168
da "mirni razpad Jugoslavije ni mogo", ampak da je "razpad Jugoslavije mogo edino v vrtincu
dravljanske ali secesionistine vojne, z neposrednim vmeavanjem tujega faktorja"! Ni samo
moje mnenje: Jugoslovanska krizo je bilo mogoe reiti tudi na miren nain! 169
168

General-major, prof. dr. Radovan Radinovi, O raspletu jugoslovenske krize i moguim posljedicama, Vojno delo
1-2/1991, Beograd
169
Ilija T.Radakovi, generalpolkovnik, Besmislena YU ratovanja, Beograd, 1997

213

Vojaki in obveevalno-varnostni
V zaetku devetdesetih let je bilo e dokaj jasno, da se bo "zgodil" balkanski vojaki poligon, na
katerem se bo razreevala nastala kriza in vzpostavljal del novega svetovnega sistema. Zakaj
ravno na Balkanu oziroma v Jugoslaviji? Odgovor bi zahteval obirnejo analizo, vendar je ob tej
prilonosti dovolj, e samo omenim prisotnost in prepletenost vseh relevantnih initeljev za
"poligonsko" preverjanje.
Oitno je bilo, da je konec bipolarizma in da so ZDA zmagale v ekonomsko-vojaki tekmi dveh
supervelesil. ZSSR je sicer po Gorbaovu razpadla, toda jedrski potencial je vseeno ostal. e
ve! Vse ve je znakov (G7, zdaj e G8), da stvarna slika sodobnega sveta ne bo
enodimenzionalna, temve se bo objektivno krepil policentrini in multidimenzionalni razvoj
sveta.
e smo imeli v dobi jedrskih vojakih doktrin ravnoteje moi in strahu, je priakovati, da bo v
novem tisoletju prevladalo ravnoteje moi in interesov. Ravno zato vidim balkanski vojaki
poligon kot nekaken preizkusni kamen za bliajoe se spremembe z "novo Jalto" oziroma s
prerazporeditvijo stratekih interesov in z novimi vojakimi doktrinami, brez jedrskih potencialov
uveljaviti nov globalni svetovni sistem! Torej, namesto vojakih (jedrskih) bodo uveljavljeni
intrumenti ekonomske, tehnoloke in informacijske moi! Morda tudi humane in pravineje
socialistine drube?
Regionalni varnostno-vojaki sistemi (Nato in podobni) bodo nujni samo zaradi zaite finannomonetarnih transakcij in ekonomskih virov (nafta, plin), pa tudi discipliniranja neposlunih
(Sadam Husein) in nacionalistino-etninih liderjev (Slobodan Miloevi) ter secionistinih
teenj (Kosovo). Seveda bodo zato OZN in nosilci ostalih varnostno-vojakih sistemov e bolj
uveljavili pravice neposredne vojake ali drugane intervencije, pa etudi pod izgovorom
"genocidnosti", "humanitarne katastrofe" in podobno. Ravno ta "pravica intervencije" je sporna,
zato je priakovati, da se bo to "pokazalo" tudi na poligonu! Na poligonih se vedno znova uijo ...
Psiholoko-propagandni
Vlogo informiranja in indoktrinacije pri ruenju vladavine komunizma v Jugoslaviji je najbolje
obdelal Zbigniew Brzezinski, znani ameriki ekspert za strateko-varnostna vpraanja. Pred
zlomom SFRJ je napovedoval, da se priakuje skorajnji prehod iz tretje v etrto fazo, ko bo
komunizem dokonno doivel poraz, predvsem pod pritiskom irokega spektra medijskega
delovanja. Drugae povedano, po njegovem mnenju bo ravno informiranje zlomilo Jugoslavijo!
Pri tem nateva, da ne gre samo za asopise, radio in TV, temve tudi za vsa ostala sodobna
medijska sredstva in vire film, gledalie, pop glasbo, subkulturo, alternativno umetnost, port,
intervjuje, memoarje, da o internetu ne govorimo! V procesu demokratizacije in poudarjanja
osnovnih lovekovih pravic so bila na steaj odprta vsa vrata za povsem legalne pretoke in

214

"prihode" (organizirane) vseh mogoih idej in manifestacij, predvsem pa protikomunizma,

protisocializma in protijugoslovanstva. Zaela se je informativna, medijska vojna. Potrebno je
bilo dehumanizirati dotedanje vrednote, predvsem komunistine, in se tako pripraviti na
vzpostavitev novega svetovnega reda, kjer bo absolutni vladar kapital finanne oligarhije! Ali je
to ameriki klub najbogatejih, mednarodna skupina drav G8 ali pa ZDA kot edini svetovni
policaj?
Ko smo na TV ekranih spremljali dogajanja v Romuniji, sem vedel, da se pribliuje konec tudi
Jugoslaviji. To predvsem zaradi tega, ker sem dobro poznal, na kaknih osnovah je zgrajena
romunska drava in da je njena varnostna sluba Siguritate bolje organizirana in uinkoviteja od
nae zvezne in est med seboj sprtih republikih Sdv! Lahko smo nazorno videli hiter razpad
sistema izrednih razmer in vzpostavljene vojake uprave, ker je bila protestno naravnana
socialno-politina akcija dobro vodena in dirigirana! Vekrat se mi je zdelo, da so bili tisti
trodnevni TV prenosi iz Romunije namenjeni pravzaprav nam v Jugoslaviji?!
Ostalih balkanskih "razpadov" sicer nismo spremljali po TV, vendar je bilo indikativno, da se
uresniuje teorija domin (Poljska, SSR, Madarska, Romunija, Bolgarija, Albanija, ZSSR in
konno SFRJ). Neki na novodobni politik se je celo hvalil, da je Slovenija pri tem prednjaila.
Ekonomsko-finanni:
Ko je Robert Mc Namara, bivi ameriki obrambni minister, postal predsednik svetovne banke,
so se mnogi udili takni transformaciji. Pa ni bilo nobenega udea! Novi predsednik svetovne
banke je samo bolj dosledno izvajal finanno-monetarne akcije v sklopu amerike strategije
globalizma, ko je bilo nujno finanno podpreti bliajoe se projekte v ZSSR, predvsem
perestrojko Gorbaova, pa tudi povratek kapitalizma oziroma trne ekonomije v tranzicijske
drave. Potrebno je bilo tudi vzpostaviti novo globalno ideologijo svetovni menedment, z njo
pa tudi prevlado visoke tehnologije in informatike dobika ejnih multinacionalk. Seveda,
predvsem svojih amerikih! Zato je bila potrebna vojaka odlonost, ne pa finanna pamet!

3. 4. Scenarij vodene ali dirigirane destabilizacije SFRJ

Celoten elaborat Cie ali pa koordinatorja za specialne operacije drav-lanic Nata s podrobnim
scenarijem vodene ali dirigirane destabilizacije Jugoslavije, bodo zgodovinarji zelo verjetno
nali okrog leta 2040, ko bodo javnosti odprti najbolj tajni ameriki arhivi. O njihovem obstoju ni
potrebno dvomiti. Potrebno je samo prelistati spomine amerikega ambasadorja v Beogradu
Warrena Zimmermanna, 170 kjer zapie, da je takoj po prihodu na svojo dolnost zahteval od
visoko usposobljenih politinih in gospodarskih strokovnjakov v ambasadi (beri: astnikov Cia),
da izdelajo "...ve scenarijev v primeru skrajne sile v Jugoslaviji", ker so ocenili, da bo
Jugoslavija razpadla v kaosu dravljanske vojne.

170

Waren Zimmermann, Izvori jedne katastrofe Jugoslavija i njezini ruitelji, Zagreb, 1997

215

Celotno koordinacijo obveevalnega dela znotraj SFRJ je seveda vodila Cia oziroma ef Cie, ki
je bil navadno vgrajen v politinem delu amerike ambasade v Beogradu. Politino koordinacijo
t. i. "Kluba Nato" pa je osebno vodil prav ameriki ambasador. To pa vemo.
Glavna naloga je bila namenjena zunanjemu regionalnemu centru Cie za Balkan, ki je bil
nameen na Dunaju. Po potrebi so bili formirani tudi posebni centri za posamezne drave.
Kae, da je za dokonno razbijanje SFRJ, taken center obstajal v Budimpeti. Razumljivo je, da
je v okviru Nato obstajala politino-varnostna koordinacija na najviji diplomatski ravni.
Omejil se bom samo na obdobje od 1980, ko so bili tudi aktivirani e prej pripravljeni narti,
pogojno imenovani Dan D, kakor smo jih takrat oznaevali v varnostni slubi JLA.
Ne smemo zanemariti dejstva, da je nart globalne destabilizacije komunizma doloal predvsem
razpad ZSSR. Zaradi njenega jedrskega potenciala in monosti planetarne katastrofe je imel
scenarij doloene varovalke. To so bili predvsem veliki krediti in druge finanne injekcije, s
katerimi je Mihail Gorbaov predvidel megalomansko perestrojko, s katero se je dejansko zael
nartovani mirni razpad ZSSR (razen Afganistana in eenije). Pokazalo se je, da je mogoe z
doktrino spopadov nizke intenzinosti spraviti na kolena tudi svetovno velesilo! Pri tem projektu
so ZDA zdruno pomagale vse lanice kluba G7, predvsem finanno.
Ko bodo raziskovalci in zgodovinarji dokumentirali kako je ameriak Cia tajno finansirala boj
proti evrokomunizmu, bo prilo na dan e marsikaj drugega. Tako bo po pisanju londonskega
Independenta potrebno posei e v ase prvega nemkega kanclerja Konrada Adenauerja, ki je z
amerikim denarjem vodil borbo proti komunistini nevarnosti. Zdaj je celo znano, da je od 1974
obstojala tajna operacija Hobotnica. Namre, takratni ameriki dravni sekretar Henry
Kissinger je posvaril zahodnonemke voditelje pred nevarnostjo evrokomunizma in ponudil
financijsko pomo prek kanalov Cie iz Srednje Amerike (e razkriti med afero Iran Contra).
Takratni nemki strankarski voditelji Willy Brandt (SPD), Hans-Dietrich Genscher (FDP), Franz
Josef Strauss (CSU) in Helmut Kohl (CDU) so bili seznanjeni od kod je nemki Bnd
(obveevalna sluba) prejel denar in kako ga je prek tajnih raunov v vici in Luksemburgu
razdeljeval socialdemokratskim in kranskodemokratskim strankam Zahodne Nemije, Italije,
panije, Portugalske, Grije, od 1983 pa po nalogu kanclerja Kohla tudi Turski in poljski
sindikalni organizaciji Solidarnost! Seveda, po odstopu bivi kancler Kohl ne more odkriti
donatorjev, ker bi moral povedati, da je lo za denar Cie! 171
Najprej padejo z drevesa zrele hruke, pravi pregovor! To je bila Poljska s sindikatom Solidarnost
in ljudskim tribunom Lechom Walensom. Potem sta sledili Madarska in ekoslovaka z
disidentom Vaclavom Havlom. Primer SSR je bil zanimiv tudi za nas, saj smo bili pria mirni
razdruitvi na dve novi dravi eko in Slovako.
ZR Nemija je po amerikem zgledu kmalu zakljuila proces destabilizacije Vzhodne Nemije in
si novembra 1989 privoila simbolino ruenje berlinskega zidu. S tem pa je tudi pokazala, da
so poleg razdruitev mogoe tudi zdruitve! To je bilo v tistem obdobju precej provokativno, saj
171

Slabe Damjan, Nemka tajna gotovinska nakazila za boj proti evrokomunizmu Sledi vodijo do Hobotnice,
Delo, 23. 2. 2000

216

so poleg teorije o nastanku novega nemkega etrtega Reicha, pomenile e dodatno vzpodbudo
razdeljenim narodom, tudi kosovskim Albancem, da se lahko zdruijo z matino domovino
Albanijo. O dirigiranem kaosu v Romuniji smo gledali decembra 1989 TV nadaljevanko ...
V zaetku 1990 je tudi bolgarska opozicija po nasvetih tujih "svetovalcev" postavila enake
politine zahteve kakor prej v drugih vzhodnoevropskih dravah. Recept je bil naslednji:
odpravljanje partijskega monopola komunistine partije;
uvajanje vestrankarskega sistema, razdelitev oblasti na pozicijo in opozicijo in vzpostavljanje
parlamentarne demokracije;
depolitizacija oboroenih sil in varnostnih struktur;
ukinjanje monopola nad sredstvi informiranja; in
spotovanje dravljanskih pravic ter svobode posameznika.
Januarja 1990 se je zael "previden razpad" ZSSR, pri emer je Gorbaov odigral pomembno
vlogo, da ni prilo do jedrske katastrofe.
Junija 1991 se ni posreil ameriki scenarij dokaj mirnega razpada SFRJ s pomojo Anteja
Markovia in prehoda v nekakno obliko ekonomske skupnosti (pozneje Seci oziroma zveze
drav). Zaradi razlinih interesov, predvsem nemkih, je na kraju prevladala inaica nasilnega
razbijanja.
Zaradi "zapoznelega" padca Albanije, je bilo tudi reevanje kosovskega problema "preloeno" na
pozneji as. To preloitev je omogoil prav Ibrahim Rugova s svojo gandijevsko politiko
mirnega soitja. Ko je 1998 kosovski problem konno priel na vrsto, je bil reen po e znanem
receptu: nekaj gverilsko-teroristinih spopadov, predvsem pa politika pritiskov, demonstracija
vojake sile, uinkih poprejnjih ekonomskih sankcij in groenj z novimi ukrepi.
Tako so bili na balkanskem vojakem poligonu preizkuene skoraj vse mone inaice delovanja
po naelih doktrine spopadov nizke intenzivnosti. Scenarij receptov in razpletov je bil skoraj
podoben tistemu v ostalih vzhodnoevropskih dravah. Zato jih velja predstaviti vsaj v grobih
obrisih. No, verjamem, da bodo tudi podrobneja raziskovanja potrdila mojo domnevo, da je lo
za raunalniko programirano vodeno in dirigirano destabilizacijo SFRJ!
3. 4. 1. Obveevalno prouevanje, vrinjanje in pozicije
Tuje obveevalne slube so zaele aktivno delovati proti SFRJ e pred njenim rojstvom.
Namre, v obveevalni praksi je poznana t. i. generacijska agentura (oesin), ki navadno
nastane iz konzervirane ali neodkrite agenture. Obveevalno vrinjanje na visoke poloaje
funkcije je navadno dolgotrajen proces, le redko pa rezultat srenih nakljuij. Od tevila in
kvalitete obveevalnih pozicij so neposredno odvisne t. i. obveevalne analitine ocene, na
katerih tudi temeljijo strateko politine in vojake odloitve.
Tuje obveevalne slube so proti SFRJ delovale po ustaljenih ablonah, le da sistem legalnega
zbiranja podatkov ni dajal predvidene (90 odstotkov) koliine podatkov, temve samo okrog 50

217

odstotkov. Razlog je bil v uspenem preventivnem delovanju in zaprtosti sistema drubene

samozaite! Zato so intenzivirali elektronsko prislukovanje (30 odstotkov) in agenturno
delovanje (20 odstotkov).
Zaelo se je sicer e zelo zgodaj, toda obveevalno delovanje se je mono okrepila po Dnevu D.
Ni novega ne bom povedal z mislijo, da je uspeno protiobveevalno delovanje mono samo
takrat in tam, e ve kje je treba nasprotnika akati in spremljati! V varnostni slubi JLA je
veljalo pravilo, da je bolje spremljati nekega agenta in ga obasno tudi dezinformirati, kakor pa
aretirati in postaviti pred sodie! Odkrivanje vrinjene agenture je sicer timsko delo, vendar je e
vedno iskanje igle v kupu sena. Zato so tudi t. i. dvojne igre bolj produktivne, kakor pa
"prekinitev" nekega agenturnega delovanja! Vasih smo celo nadaljevali "delo" pri sinu nekega
agenta!
Pripadniki varnostne slube JLA smo zelo resno spremljali "vojake" napore tujih obveevalnih
slub pri njihovem prouevanju osnovnih vzrokov za t. i. destabilizacijo reima, kakor tudi
regionalne monosti za delovanje specialnih sil. Vse od 1965 je interni bilten vojako-varnostne
slube Bezbednost (Varnost), objavljal zanimive zapise o takni dejavnost. Avtor je bil najee
dr. Milivoj Levkov, polkovnik, predavatelj v varnostno-obveevalnem centru v Panevu, prvi
doktor znanosti med pripadniki varnostne slube JLA, kasneje tudi naelnik analitike v varnostni
upravi JLA, vojaki atae v Iraku in svetovalec za varnostna vpranja v Predsedstvu SFRJ.
Poznala sva se tudi osebno, ker sem okrog 1973. proueval podobne nakane specialcev iz prikrite
baze v Bad Tlzu (Avstrija) v Sloveniji ali pa tujega ribia, ki je obel vse nae reke in potoke, ob
njih pa tudi tajne vojake objekte (armadno poveljniko mesto, ki smo ga morali potem
premestiti na Kureek). Taknih "znanstvenikov" je bilo najve prav v Bosni in Hrecegovini!
Poslednja je bila verjetno dr. Tona Bringe, Norveanka, sicer pa soproga bivega amerikega
ambasadorja v Zagrebu, Pietera Golbreita, ki je pred vojno vekrat obiskala Bosno in
Hercegovino, saj je doktorirala iz etninih problemov z disertacijo Biti Musliman na bosanski
nain.
Javnosti je znana zanimiva knjiga Michela Clera Vojna brez konca, ki navaja, da amerika vojska
in obveevalne intitucije v najveji moni meri financirajo in izkoriaja znanstveni potencial v
dravi. Navaja tudi, da znanstvene intitucije predstavljajo celo "etrto zvrst amerikih
oboroenih sil". Dodal bom tudi obveevalnih organov.
Razne fondacije, kot: Rockfeller, Wilson, Florida, Eisenhower, Fullbrait, Leader in Visitor
Program, so bile v slubi amerikih obveevalnih institucij. Samo skozi Fullbraitovo fondacijo
je lo okrog 2.000 Jugoslovanov znanstvenikov in kulturnikov, skozi Leader Program pa nekaj
desetin izbranih republikih voditeljev. In kakni so bili rezultati? Praviloma so potem ravno ti
republiki izbranci nekaj upiili organizirali kaken maspok, tudentske proteste, boina
praznovanja, nagajali vojski in podobno. Tudi v Sloveniji!
Zakaj so tuje obveevalne intitucije organizirale in financirale raznolike znanstvene raziskave
in projekte preteno prav v Bosni in Hercegovini zibelki Titove ideje o bratstvu in enotnosti in
o soitju razlinih narodov in narodnosti? Pripadniki varnostne slube JLA smo odgovore
poznali, svoje ocene pa smo vgrajevali tudi v vojako-varnostne narte. Opozarjali smo
republike voditelje na odkrite obveevalne namere taknih in podobnih "znanstvenikov"!

218

Spomnim se, da so nam mnogi nasprotovali, e da zaviramo tuje znanstvene projekte in

sodelovanje. Predvsem pa so povdarjali, da z obveevalnim delom nimajo nobene povezave kot
so npr. folklorni obiaji, navade ljudi, regionalne in celo plemenske skupnosti, verska pripadnost,
demografska sestava, medsebojni odnosi in podobno. Dolgo asa so enako mislili tudi v Sdv!
Enostavno jih nismo mogli prepriati. ele bosansko bojie jih je lahko preprialo! Prav gotovo
je, da so rezultati teh tudij po mnogih letih e kako prili prav. Zato se ni uditi, e so prili v
Bosno in Hercegovino kot mirovni posredniki tudi najveji obveevalni specialisti in poznavalci
doktrine spopadov nizke intenzivnosti! Eden od njih je bil upokojeni ameriki generalmajor
James Lindsay, poveljnik znane 82. zrano-desatne divizije in 18. zrano-desantnega korpusa,
vietnamski veteran, poveljnik operacije Just Cause v Panami, nazadnje poveljnik amerikih
specialnih sil in strokovnjak za spopade nizke intenzivnosti.
Po Dnevu D se je celotno delovanje tujih obveevalnih slub intenziviralo do neslutenih razmer.
Okrog Jugoslavije in tudi znotraj njenih meja so bili ustanovljeni tevilni obveevalni centri,
predvsem Cie. Kdo je idejni oe narta za razbijanje SFRJ Nemci ali Ameriani, ni bistveno.
Bistveno je, da je taken nart obstajal in da so pri njegovi realizaciji sodelovale tudi druge
zahodnoevropske obveevalne slube. Vsakodnevno je bilo potrebno aurirati dostopne legalne
podatke in sestavljati ocene in narte delovanja. Predvsem pa so bili potrebni tajni sodelavci na
kljunih mestih odloanja tako v federaciji kot tudi po republikah.
Nekateri pisci radi navajajo, da so imele tuje obveevalne slube svoje "krte" tudi v Predsedstvu
SFRJ, pri emer najpogosteje navajajo Stipeta Mesia in dr. Janeza Drnovka, v zveznem
izvrnem svetu pa predsednika Anteja Markovia. Vendar to ne bo dralo. Namre, e se je
Mesi nekje hvalil, da je vse dokumente o JLA neposredno dajal Amerianom, to e ne pomeni,
da je lo za kakne strateke dokumente in da je bil agent ... Dr. Jovi je pria, da general
Kadijevi dejansko Mesiu in dr. Drnovku ni dajal na vpogled nobenih pomembnejih vojakih
dokumentov. Tudi dr. Drnovek ne skriva, da je z amerikim ambasadorjem Zimmermannom
odigral kakno partijo tenisa, toda vedeti je treba, da strateki tajni agenti ne igrajo tenisa s
svojimi efi. e ni ne ve, ne more niesar izdati! Drugo so seveda prijateljski stiki ali
vljudnostni obiski, kjer se diskutira, analizira in predvideva. Toda za strateko obveevalno
slubo, ki sestavlja analize dnevno ali za doloeno obdobje, je to vsekakor premalo. tejejo
namre samo kopije izvirnih dokumentov najvije stopnje zaupnosti! Iz Jovievega prievanja pa
izhaja, da je dejansko samo on uival zaupanje generala Kadijevia, le-ta pa tudi njemu ni pual
dokumentov. Veljal je namre princip: vsi dokumenti, oznaeni kot dravna tajnost, se morajo po
branju vrniti. To je veljalo tudi za dr. Jovia, saj je vsebine nekaterih dokumentov opisoval po
spominu. Zato bodo morali zgodovinarji v arhivih preveriti tudi Joviev spomin!
Obveevalne slube so zato iskale strateke sodelavce nekje na produkcijski rti konne izdelave
supertajnih dokumentov, to pa so navadno sestavljalci, daktilografi in razmnoevalci teh
dokumentov. No, vasih je bila taken strateki sodelavec pomona delavka, istilka prostorov, ki
je v doloenem prostoru pustila miniaturni predajnik, ta pa je omogoal elektronsko snemanje
dela tipkanja, kajti v taknih prostorih je prepovedano narekovanje, razgovori in podobno.
Navadno pa se prej e preveri s pomojo elektronskih naprav, e so prostori "isti"!
Vse to izvesti brezhibno je bilo sicer mono, pa tudi zelo tvegano. Navadno je bil odkrit zaetek
takne operacije vrinjanja. Vasih pa je lo laje tam kjer smo najmanj priakovali. Sodeloval

219

sem v strogo omejeni protiobveevalni akciji najveje zaupnosti, ko smo odkrili lana
generaltaba JLA, ki je bil sodelavec ene od tajnih obveevalnih slub in njegovega pomonika
v Sloveniji. Nobeden od njiju ni bil aretiran, temve je bila preko njiju vodena t. i.
dezinformacijska igra. Tako se je vekrat zgodilo, da so bili za vse lane generaltaba
pripravljene posebne informacije ali narti, pa so njihove kopije takoj romale k tuji obveevalni
slubi. Seveda, ob doloenih obveznostih (izdelavi pravih nartov), so taknega lana
generaltaba poslati na kakno "pomembnejo" nalogo, in je tako njegov namestnik opravil
zaupno delo.
Sredi osemdesetih let nam je ena od tujih obveevalnih slub odkrila strogo varovano vojako
ifro. Verjetno niti ni lo za izdajo kaknega ifrerja (vsi so bili obvezno sodelavci, pa e dodatno
kontrolirani), pa pa za majhno nepazljivost pri predaji strogo zaupnih telegramov. Namre,
sodobni raunalniki velike zmogljivosti so programirani tako, da ifrirano besedilo z majhno
napako razvozljajo brez posebnih teav. In seveda potem nekaj asa "berejo" najbolj zaupne
dokumente in poroila. Namre, ifre so se spreminjale po doloenem obdobju, vedno pa takrat,
ko se je odkrilo, da je ifra "razbita". To se je navadno dogajalo, ko so posebej izurjene ekipe v
kakni elektronsko varovani elezni omari nale "svoje" strogo zaupne dokumente. Najvekrat pa
so vojaki ataeji ali ambasadorji takne dokumente nosili domov "v branje", tam pa je bilo tudi
laje priti do njih. Najbolj zanimive so bile seveda povratne analitine ocene iz poveljstva Nata
ali kakne obveevalne centrale! Takne dokumente pa smo vekrat prebirali ...
V republikih srediih so bili navadno konzulati, informacijski centri, tuje firme in zastopstva ter
mnoica drugih nainov, preko katerih se je odvijalo skrivno in zelo intenzivno obveevalno
delovanje. Iz tujine pa so e bolj napadalno in mnoino nastopali razni trgovci, kulturniki in
mnoice turistov, ki jih enostavno ni bilo mogoe kontrolirati niti operativno "pokriti" (s
sodelavci). Ta mnoica obveevalnih virov je potem sestavljala mozaik doloene strateke
ocene. Varnostni oddelek oziroma Kog 9. armade je dolgo asa vodil operativno akcijo Turist, s
katero smo spremljali tevilna "turistina" potovanja pripadnikov neke sosednje armade, od
poveljnika armade, korpusa do bataljonskih, ki so dejansko predstavljala t. i. poveljnika
ogledovanja na predvidenih smereh bojnega delovanja. Tako smo lahko rekonstruirali njihove
vojake narte, politino pa tudi stare in novodobne ozemeljske in druge aspiracije.
Nedavno nam je nemki raziskovalec "ponudil" svoje mnenje, da je zahodnonemka
obveevalna sluba Bnd (Bundes Nachrihten Dienst) v Sloveniji in na Hrvakem imela do 1991
"tesne stike" z visokimi predstavniki oblasti. Javna skrivnost je, da so za takne stike "obtoeni"
mnogi vodilni predstavniki republike Slovenije, vendar e enkrat poudarjam, da stiki dveh
dravnikov, ki nosita srajce iste barve, ne pomenijo tudi agenturnega odnosa. Vem, da je Sdv
Slovenije "spremljala" okrog 10-20 "politinih agentov" oziroma oseb, osumljenih sodelovanja s
tujimi obveevalnimi slubami. Nekatere od njih e danes gledamo na TV. Vendarle, to je
druga, politina zgodba. Pravi agenturni odnosi so vedno tajni in skoraj vedno dobro plaani!
To dokazuje tudi zgodba iz operativne akcije Grizli 84, ko je varnostna sluba JLA v letalskem
poveljstvu v Zemunu odkrila amerikega agenta, ki je bil obsojen na 15 let strogega zapora. lo
je za kapetana mag. Milorada Stojakovia, meteorologa v poveljstvu vojakega letalstva in
protizrane obrambe v Zemunu. Bil je izredno prizadeven stareina, bil je celo poslan za leto dni
na tudij v ZDA, kjer je magistriral iz svoje stroke. Bil je sodelavec varnostne slube JLA, vendar

220

razen obiajnih stvari ni poroal o obveevalnih ponudbah, pritiskih in podobno. Prikril je tudi
nekaj zanimivih podrobnosti o bivanju v ZDA, kjer so ga operativci in sodelavci Die (vojake
obveevalne agencije) podrobno "obdelali" in nali njegovo kritino" toko portne
avtomobile! Po povratku iz ZDA je nekaj asa ivel dokaj skromno, se poroil, dobil stanovanje
in najel nujne kredite za pohitvo in druge potrebine. Vasih je el tudi na ribolov. Nenadoma
pa je spremenil ivljenjski ritem. Kupil si je portni avto, zael pa je zahajati tudi v draje
restavracije. Naredil je klasino agenturno napako zael je troiti prislueni denar! Dolgo asa
se je spretno izmikal vsem kontrolam. Tudi tajno prislukovanje telefona ni bilo uspeno! Nekega
dne je preslepil svoje zasledovalce nali so ga sicer na ribolovu in jezni na hitro pregledali
parkirani avto. In glej, v prtljaniku so odkrili miniaturni fotoaparat z monim objektivom za
tajno in hitro snemanje dokumentov! Ostalo je bila samo rutinska stvar. Njegovo delovno mesto v
operativnem centru korpusa vojakega letalstva in protizrane obrambe je bilo "pokrito" s tajno
video kamero. Tako so dokumentirali, kako je kapetan Stojakovi skrivoma fotografiral razne
zaupne vojake dokumente, predvsem pa letalske karte poletov vojakih in civilnih letal, pa tudi
predsednika SFRJ. V naslednji fazi je bilo potrebno e ugotoviti, komu predaja zaupne posnetke
in to tudi dokumentirati. Ker je bil izredno prebrisan, sledilci niso prili v potev. Na poteh
njegovih voenj z avtomobilom, posebej na ribolov, so bile zato postavljene tevilne fotozasede.
In po dolgem asu je bilo ugotovljeno, da se na samotni in obrobni cesti vedno zaustavi pred
tistim telefonskim stebrom, ki ima tri rne rte, izpisane s flomastrom ali pa je v koari za
odpadke prazen tetrapak od jogurta. Ker se je vedelo, kdaj predaja tajne agenturne materiale
(filme), so dobro zamaskirane ekipe fotozased odle na svoja mesta nekaj ur prej in z
videokamero posnele, kako je ameriki vojaki atae ustavil avto, popil jogurt in disciplinirano
odvrgel prazni tetrapak v koarico, obeeno na telefonskem stebru. Nastopil je odloilni trenutek:
poakali so kapetana Stojakovia, posneli njegov postanek pred koarico, ko je nekaj vstavil v
prazen jogurtov tetrapak! Nato so vzeli za vsak sluaj celotno koarico in v tetrapaku nali
vohunsko gradivo (filmski zvitek)! Kapetan Stojakovi je takoj romal v zapor, vojaki atae pa je
nenadoma "zbolel" in odel iz drave.
Seveda smo vedeli za elektronsko prislukovanje, posebno preko vohunskih satelitov, in temu
primerno smo se tudi itili (posebni telefoni in podobno). Namre, e od 1947 so Ameriani
sklenili dogovor z Britanijo, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo (Ukusa), ki jim je omogoal
tudi medcelinsko prislukovanje telefonskim razgovorom in prestrezanje teleprinterskih poroil.
Ta dejavnost se je e posebej razmahnila s projektom Echelon, ko je sodobna elektronika
omogoila prestrezanje prav vseh komunikacij na svetu, od telefonov, raunalnikov do spletnih
strani, posebni raunalniki pa so kar hitro razbijali ifre! Angleki raziskovalec Duncan
Campbell je nedavno razkril kompleten ameriki elektronski vohunski sistem pod ifro Echelon,
kar vzbuja val ogorenja v angleki in evropski javnosti, razprava pa so je e 1998 preselila tudi v
evropski parlament. 172
Na koncu lahko ugotovimo, da so analize Cie in drugih obveevalnih slub, tudi naih, e 1990
nedvoumno ugotovile, da se Jugoslavija nahaja na pragu krvave dravljanske in verske vojne. Po
pripravljenem scenariju nartu so zdaj nastopili drugi specialisti ...

172

Boo Maanovi, Projekt Echelon ivi Novodobno prislukovanje, Delo, 25. 2. 2000

221

3. 4. 2. Prihod svetovalcev in skupin za vojako in drugo pomo

Potrebno je vedeti, da se svetovalci in intruktorji delijo na javne in tajne, pa tudi vrstni red
njihovega vkljuevanja v doloen program nudenja pomoi in svetovanja je temu prilagojen.
Logino je, da najprej pridejo svetovalci za obveevalno delovanje, potem za
psiholokopropagandno in nato e ostali. Seveda se lahko zgodi, da se takni in podobni
svetovalci nahajajo e v dravi, razumljivo pod raznimi drugimi legendami. Pri tem ne tejem
konzulatov, informativnih centrov, trgovskih predstavnitev in podobno. Niti stikov
nekvalificiranih direktorjev novih varnostnih slub s svojimi kolegi v tujini, ki se gredo navadno
nekakno trgovino z zaupnimi informacijami.
Po nekaterih nepreverjenih podatkih je bilo v Ljubljani samo v asu osamosvojitvene vojne okrog
70 amerikih astnikov Die in Cie, veinoma z diplomatskim statusom ali pa z novinarskimi
izkaznicami. Podrobeja raziskava bi seveda odkrila e druge skupine in zanimive posameznike
iz sosednjih in drugih drav. Predvsem pa specialiste za posamezna podroja.
Svetovalci za vojaka vpraanja so bili najprej (julija 1990) nekateri hrvaki (generalpolkovnik
Martin pegelj) in slovenski generali (generalpolkovnik Rudolf Hribernik - Svarun) ter astniki,
potem pa so sledili tisti, ki so obljubili oroje in vojako opremo. Glede Slovenije so podatki
vsekakor v Mors-u, zato ne elim ugibati, koliko tujih vojakih svetovalcev je prilo v Slovenijo.
Vemo samo to, da je bila legalna amerika pomo mona samo po programu Vojska vojski.
V vseh ostalih republikah (Zvezna republika Jugoslavija, Makedonija) so v najveji meri najprej
izkoristili pomo svojih generalov in admiralov, ali pa so jih izbirali po ideolokem in verskem
principu (Hrvaka, Bosna in Hercegovina). To slednje pa se je vedno maevalo, saj so potem
morali iskati pomo v tujini.
V svetu je najbolj znana vojaka svetovalna firma Military Professional Resources Incorporated
(Mpri) s sedeem v Aleksandriji, Virginija. Firma zaposluje okrog 2.000 vrhunskih vojakih
strokovnjakov in specialistov z vseh podroih. Firma deluje na dveh glavnih podrojih,
obrambnem in mednarodnem. V skladu s tem tudi nudi svoje usluge, in sicer razne programe
vojake vadbe, vzgoje in izobraevanja, profesionalnega izpopolnjevanja, sestavljanja raznih
koncepcij in doktrin, operacionalnih analiz in elektronskih simulacij, pa tudi kompletne bojne
igre raunalnike obdelave vojakih akcij.
Za svetovalce iz muslimanskih drav (Bosna in Hercegovina) in Rusije (Republika srbska) je
premalo podatkov za doloene sklepe. No, na splono pa velja, da so svetovalske usluge vedno
povezane z nakupi oroja in opreme, uveljavitvijo tujega jezika, predvsem pa s stalno odvisnostjo
od tujih trgovcev, serviserjev, intruktorjewv, obveevalcev, svetovalcev, potem pa tudi
zapovedovalcev!

222

3. 4. 3. Psiholokopropagandna dejavnost, obvladovanje medijev in javnega mnenja

V okvirih doktrine spopadov nizke intenzivnosti ima psiholokopropagadno delovanje posebno
mesto. Ta dejavnost temelji na strogih znanstvenih temeljih in prouevanju konkretnih okolij.
Kot primer lahko navedem knjigo dr. Bogdana Denia, Etnini nacionalizem (iz katere sem si
tudi sposodil krilatico o "trapasti akciji" JLA v Sloveniji), s podrobno analizo razmer v
Jugoslaviji, predvsem pa njegovo knjigo Tvorci javnega mnenja v Jugoslaviji. Knjiga je nastala
na osnovi razgovorov z okrog petsto vodilnimi dravnimi uslubenci, gospodarstveniki in
kulturnimi delavci. V tej knjigi je mogoe najti odgovore na osnovna pravila vodenja
psiholokopropagadne dejavnosti v Jugoslaviji. Avtor je najprej ugotovil, katerim virom
informacij Jugoslovani najbolj verjamejo oziroma na katerega reagirajo pozitivno (radio, TV,
asopisi ali uradna sporoila). ele potem se izbira in doloa oblika psiholokopropagadnega
delovanja. Zdi se, da se je pri njem uil tudi Jelko Kacin, v asu osamosvajanja Slovenije
minister za informiranje. Velja namre javno preprianje, da je Jelko Kacin nadvse uspeno vodil
propagandno dejavnost in bil tudi najbolj zasluen za uspeh celotne osamosvojitve Slovenije.
Tudi to je mono. Kacin je predvsem blestel ob pojasnjevanju letalskih napadov, saj mnogi tuji
novinarji niso vedeli, da je strokovnjak za letalstvo, tudi vojako.
Razne italnice in informacijski centri, predvsem ameriki informativni centri (tudi v Ljubljani),
so dejansko predstavljali izpostave Cie, po drugi strani pa tudi centre za psiholokopropagadno
dejavnost. Iz vzornih primerov sem prikazal, kako se je to delalo v estdesetih letih. Seveda so
bile kasneje medijske operacije solidno organizirane in namenjene vsem okoljem. Osnovni cilj je
bil inicirati razbijanje Jugoslavije, tudi z vojno in nasiljem. Vekrat je tudi lo za ustvarjanje
psihoze popolnega sovratva, kar je bila podlaga za genocidno obnaanje, predvsem paravojakih
enot.
lo je za nartno izvajajanje psiholokopropagadne dejavnosti v okviru spopada nizke
intenzivnosti, kjer nobena stvar ni bila prepuena nakljuju. Osnovna je bila borba za doloene
medije (najpopularneje), pa tudi za urednike in novinarje. Glede tega je bilo najbolj pouno
dogajanje okrog beograjske Politike in zagrebkega Vjesnika. Glede taktike izvajanja te
dejavnosti naj samo spomnim na osnovno naelo stopnjevanja in dramatiziranja, pri emer se
morajo upotevati zlasti regionalne specifinosti. Seveda so bili obrazci za notranja dogajanja
(mitingi, protesti opozicije, oboroeni spopadi in podobno) dokaj drugani od tistih, zunaj meja
Jugoslavije. Mislim predvsem na celodnevne prenose (Cnn) dogajanj iz Romunije ali pa
vojakega napada na Irak. Kdor je pozorno spremljal tudi govorni del, predvsem pa komentarje,
je moral dojeti, da so bili namenjeni tudi nam, e, tudi vam se lahko to zgodi! Vsaj osebno sem
tako dojemal te odlino reirane prenose v ivo!
Poudaril sem e, da uspenih medijskih operacij ni brez elektronskih sredstev. To je veljalo tudi
pri spopadih v Sloveniji, kjer so bili letalski napadi usmerjeni na unienje TV oddajnikov zaradi
onemogoanja Kacinovih naporov, da se mednarodni in domai javnosti prikaejo grobi prizori
prebijanja tankov skozi blokade in barikade, pa tudi nekaj monejih napadov generala
Avramovia.

223

Na Hrvakem smo bili pria tipini nacionalistino-verski vsebini skoraj vseh medijskih operacij,
s povelievanjem vodje in zastave (ahovnice), kar je vasih e mejilo na absurdnost. Moram pa
priznati, da so znani hrvaki skladatelji uspeli napisati nekaj nadvse lepih domoljubnih napevov,
kar se nam Slovencem ni zgodilo.
Tudi v Zvezni republiki Jugoslaviji so bila za medijsko podporo uporabljena domala vsa sredstva,
posebej TV in radijske postaje. To je bilo nujno ne samo zaradi ekonomske, temve tudi medijske
blokade. Seveda se potem ni potrebno uditi, da so vojake enote Republike srbske, prej pa tudi
Srbske krajine, imele strateko nalogo, da zavzamejo in drijo doloene TV oddajnike (elavec,
Pljeevica, Kozara, Vlai, Majevica in druge), ne glede na rtve in na etnino ozemlje, na
katerem se nahajajo.
Lahko sklenem, da so medijske operacije v razbijanju Jugoslavije odigrale zelo pomembno,
vendar pa umazano vlogo: sejale so prezir in sovratvo! Vendar noben novinar in urednik ne bo
obtoen v Haagu! Saj oni vendarle niso pobijali, posiljevali, ruili!

3. 4. 4. "Miren" sestop z oblasti, uvajanje vestrankarskega sistema, ustavno-pravno

konstituiranje in mednarodno priznanje
e iz analize globalnega ideolokega in ekonomskega spopada med kapitalizmom in
komunizmom (socializmom) je bilo mogoe zelo realno ugotoviti, da ekonomska uspenost
socialistinih deel znatno zaostajala. To je skoraj v celoti veljalo tudi za na sistem
socialistinega samoupravljanja.
Spremembe so bile nujne. Zanimivo je, da so bile najvekrat narekovane in vzpodbujane prav iz
tujine. V posameznih jugoslovanskih republikah so se te zahteve izraale na razne naine in v
razlinih obdobjih. Nekateri pravijo, da se je vse zaelo v Sloveniji. Iz predstavljene "geneze"
sem sicer skual shematsko prikazati samo redosled slovenskih "napadov na JLA" kot delek
nezadovoljstva in zahtev po druganosti. Torej se ni vse zaelo samo po spremembah Ustave iz
1974. leta.
Podrobneja analiza bi skoraj gotovo pokazala, da je lo za t. i. dvotirne pritiske zunanje in
notranje, ki so se stopnjevali po Dnevu D. S takno analizo pa bi tudi ugotovili, da je lo za
izvajanje e omenjenega globalnega Narta X. Zaelo se je verjetno e 1948 s spopadom ZSSR
Jugoslavija, pa pozneje v SSR in Poljski. Znotraj Jugoslavije so se spremembe pravzaprav
zaele 1966 z brionskim plenumom, nadaljevale pa 1971 s hrvakim maspokom in zatem s
poskusi srbske in slovenske liberalizacije. Dokonen razpad sistema je bil sicer moen le po
Titovi smrti, predvsem pa ga je vzpodbudil Memorandum srbske akademije znanosti in
umetnosti, 1986, in nael slovenski plebiscit leta 1990.
Integrativne sile, predvsem JLA, so skuale drubeno-ekonomsko in politino krizo reevati po
ustavni poti. Razlog je bil predvsem v tem, da se je prav Slovenija s spremembo republike
ustave e koncem 1989 dejansko razdruila s SFRJ! Da bi nekako zaustavili nakazano slovensko

224

prehitevanje po desni, sta zvezni izvrni svet in Predsedstvo SFRJ e januarja 1990 poslala v
Skupino SFRJ svoja predloga ustavnih sprememb. Ker sta bila oba predloga identina, naj
navedem skupne osnove:
drubena ureditev je demokratini socializem, oblika drave pa federativna republika, s
pravico narodov do samoopredelitve in odcepitve po ustavni poti;
lovek, svoboda in osebna srea so najveje vrednote drube;
pluralizem lastninskih interesov drubena, privatna, kolektivna, zadruna in meana lastnina;
trno gospodarstvo in princip dohodka;
politini pluralizem uvajanje vestrankarskega sistema, parlamentarne demokracije, pravna
drava in razdelitev oblasti sodna, zakonodajna in izvrna, obenem se ukinja partijski
monizem, delegatski sistem in samoupravljanje, in seveda tudi socializem;
enoten sistem splonega ljudskega odpora in oboroenih sil ter Predsedstvo SFRJ kot vrhovni
poveljnik;
enotna zunanja politika in neuvrenost.
Vendar predlog ni bil deleen pozornosti. Zaelo se je obdobje prerazporeditve politine in
ekonomske moi po republikah, oblikovale pa sta se tudi dve skupini silnic: za reforme in za
spremembe, ki sta imeli "enotnega" sovranika JLA. Zako "napadi na JLA" niso bili proizvod
urednike politike, temve doloenih silnic iz ozadja, zunanjih pa tudi notranjih. Velja tudi za
Mladino.
Republike politine strukture so tudi JLA pritegnile v politine spopade. lo je za to, kdo si bo
na svojo stran priboril mono oboroeno silo. Zato se je tudi JLA zaela obnaati kot politini
oziroma partijski faktor. V vojakem vrhu sta se konec 1988 izoblikovali dve struji:
projugoslovanska ("golobi") in prosrbsko-rnogorska ("jastrebi"). Proces razdelitve so
pospeevali republiki spori in napadi. Prevladala je prosrbsko-rnogorska vodilna in veinska
vojaka struktura, ki je zatem tudi pripravila "revizijo" Titovega koncepta splonega ljudskega
odpora in drubene samozaite. Izpostavljeni so bili naslednji problemi:
nove ocene o smereh in tendencah razvoja sodobnega sveta (globalna druba, nekonfliktnost);
korenite spremembe glede faktorjev ogroanja drave (ni ve zunanjih sovranikov);
novi subjekti koncepcije Slo, njihove pravice in dolnosti;
novi vrednostni elementi ustavne, sistemske in obrambne zaite;
novi politini faktorji v obrambni sferi (vestrankarski sistem);
nov moralno-psiholoki faktor v obrambni sferi (domoljublje);
nov poloaj dravljana v vojaki organizaciji in v vojni (prej ideoloki, sedaj ustavnopravni).
Veliki sistemi se zelo teko spreminjajo, e teje pa sprejemajo novosti! Tako je bilo tudi z JLA.
Namesto da bi s predlogom Predsedstva SFRJ o ustavnih spremembah, zvezni sekretariat za
ljudsko obrambo predloil tudi nekaj inaic modeliranja novih in sodobnih oboroenih sil, se je
posvetovanje vodilnih JLA maja 1990 o dograditivi splonega ljudskega odpora spremenilo v
zagovarjanje teze "Enotnost oboroenih sil pogoj obstoja Jugoslavije". 173 Vsilila jo je skupina
okrog naelnika generaltaba, generalpolkovnik Blagoje Adi, in arogantno dokazovala, da je
potrebno vse ostale opcije zavrei ali celo kaznovati! Sklep je bil zastraujo in sicer: (3) "da v
173

Dogradnja optenarodne odbrane u okviru promena u svetu i Jugoslaviji,Vojno delo, Beograd, avgusta 1990

225

spopadu nizke intenzivnosti, vkljuujo prepreevanje in eliminiranje izrednih razmer in

protiudarce na distancijske udarce, energino premaga sovranika in zavaruje ustavni poloaj
SFRJ!"
Zanimivo je, da na tem posvetovanju dejansko ni bilo nobenega razpravljalca, ki bi predlagal
kaken "konfederalni model" ustroja oboroenih sil ali pa dokaj uspeen "Nato model" z enotnim
poveljstvom in raznorodnimi nacionalnimi enotami profesionalcev! Takna "konfederalna
vojska" bi uporabljala enoten poveljevalni jezik raunalniko programirane znake in simbole,
brez vsiljevanja jezika najtevilnejega naroda in podobno. Samo je admiral Stane Brovet
vztrajal, da je prvenstvena naloga JLA "zagotoviti miren proces nujnih reform." Toda po zmagi
desnih sil, Demosa v Sloveniji in Hdz na Hrvakem, je bilo e prepozno: politina odloitev je
bila po Memorandumu srbske akademije znanosti in umetnosti Velika Srbija! Tudi general
Kadijevi je, e je verjeti prievanju njegovega zadnjega pribonika generalmajoru dr. Vuku
Obradoviu (nedavno umrl dodano 2008), zapustil Tita in se priklonil Miloeviu!
V zaetku junija 1990 sem v Vojnem delu e prebiral referate in razprave z omenjenega
posvetovanja, potem pa je v Borbi izla zanimiva anketa Vojska in policija v pluralizmu. To me
je navedlo, da sem se namenil napisati za Vojno delo nekakno kritiko navedenega posvetovanja
z naslovom Projekt vojake reforme. Zastavil sem si cilj, da vzporedno z drubenopolitino in
ekonomsko preobrazbo izpeljemo tudi potrebne vojake reforme, ki bi odgovarjale bodoi
ustavni ureditvi drave federaciji, konfederaciji ali Zvezi drav Jugoslavije. Temeljne osnove
zamiljene vojake reforme naj bi bile:
realnost obstoja suverenih drav (republik), verjetno kot zveze drav Zdruene drave
Jugoslavije;
primarna je suverenosti dravljanov (50 odstotkov) in republik (30 odstotkov) nad zvezno
suverenostjo (20 odstotkov);
departizacija, depolitizacija in deideologizacija vojske (in policije);
ohraniti dvokomponentnost oboroenih sil republika (partizanska) in zvezna (operativna)
vojska, vendar z razdeljeno ustavno odgovornostjo (v izrednih razmerah lahko ukrepa samo
republika vojska in policija te republike);
enotna vojaka doktrina, profesionalna zvezna vojska in skupno vrhovno poveljstvo
decentralizirana organizacija republike vojske z nabornim sistemom in sluenjem vojakega
roka v svoji republiki;
trojezini poveljevalni jezik (raunalniki program znakov!) in olski sistem;
iz zvezne ustave rtati odredbo o "zaiti ustavne ureditve", ker je v nasprotju s predlagano
odredbo o pravici do razdruitve ali odcepitve ene ali ve republik.
Proces prenove in sestopa z oblasti pod parolo "Evropa zdaj!" se je v Sloveniji zael takoj po
Titovi smrti. Skoraj sem trdno preprian, da je vse zadeve iz ozadja vodil Ivan Maek - Matija.
Odloil se je za Milana Kuana, ki je nato uresniil "njegovo" idejo o samostojni Sloveniji! Iz
asopisnega lanka (Delo, 21. decembra 1997) je sicer razvidno, da naj bi Kuan pomislil na
razdruitev Slovenije od Jugoslavije e 1987, ko je spoznal, da kolektivno vodstvo SFRJ ni bilo
pripravljeno odpraviti politine in gospodarske krize, torej da nobenih sprememb ne bo mogoe
izvesti v okviru skupne drave. Spodbujal je nastajajoo politino opozicijo in dosledno izpeljal
miren sestop z oblasti in plebiscit za samostojno Slovenijo! Podporo je dobil samo v Srbiji,

226

obenem pa je priznal, da bi imel tudi srbski narod pravico do zdruitve in ivljenja v eni dravi.
O tem, da Srbija ne bo zadrevala Slovenije v bodoi Jugoslaviji, so predhodno razpravljali
srbski in slovenski disidenti v Ljubljani, dokonni dogovor KuanMiloevi pa se je zgodil 24.
januarja 1991. Demosova vlada je potem sicer izzvala desetnevno vojno z nervozno JLA, in ele
Miloevi in Jovi sta dosegla, da je JLA odnehala ter se nato v smislu omenjenega dogovora tudi
dokonno umaknila iz Slovenije! Torej, pri odhodu JLA iz Slovenije je bila kljuna Miloevieva
odloitev! Enako pri "odhodu" Slovenije iz SFRJ!
Tudi v vseh ostalih republikah se je sestop z oblasti zgodil na miren nain. Obrazec je bil povsod
isti: prej vodilna ZK se je prelevila v nekakno prenoviteljsko, socialistino ali socialdemokratsko
stranko, zraven pa je vzniknilo celo 300 raznorodnih strank. Zgodila se je pa demokracija,
"nacionalistina", na oblasti pa so ostali poprejnji oblastniki. Na Hrvakem je zmagala skrajno
desniarska Hdz, ki je naredila usodno napako, da je ustavno negirala drugi narod Srbe, pa tudi
ogroeni Srbi so naredili napako, ko so ustanovili svojo militantno stranko Srbsko demokratsko
stranko (po nalogu iz Beograda), namesto da so ostali v Raanovi Socialnodemokratski partiji.
Napaka je bila tudi ustanovitev srbske autonomske pokrajine Srbske krajine, kakor tudi
napoved njene odcepitve iz Hrvake in zdruitve s Srbijo! Tudi v Bosni in Hercegovini so
prevladale tri nacionalistine stranke. Stanje v Makedoniji se je zdelo umirjeno, pa eprav je
albanska manjina izvajala razline pritiske. Albanci so na Kosovu razglasili svojo republik, v
priakovanju konflikta in odcepitve. Toda morali so poakati, da se razdeli Bosna in Hercegovina
in zgodi Dayton! Tudi v tem primeru so prevladali zunanji vzroki oziroma interesi!
3. 4. 5. Ustanavljanje in delovanje paravojakih enot
Kot paravojake enote bom obravnaval vse vojake enote in skupine, ki so bile ustanovljene
zunaj formacijske strukture oboroenih sil SFRJ oziroma zvezne zakonodaje. Torej tudi razne
enote prostovoljcev, ki so se sicer podredile poveljstvu JLA. Seveda pa v to kategorijo ne bom
priteval tistega dela nacionalistine inteligence in pripadnikov razlinih verskih konfesij, ki so
sicer res imeli "vlogo paramilitantnih formacij" (Besmislena YU ratovanja, str. 194), vendar niso
bili oboroeni. Podatke sem rpal predvsem iz asopisnih lankov, saj zaenkrat e ni nobene
resne tudije o paravojakih enotah, ki so bile po nekaterih analizah tudi nosilke genocidnega
oziroma etnocidnega delovanja.
V Sloveniji sta obstajali Slovenska garda in Narodna zaita. Slovensko gardo je ustanovil Andrej
iko iz Maribora po nalogu Ivana Bortnerja, uslubenca varnostno-obveevalne slube TO
Slovenije, ki naj bi postal nekaken zvezni astnik. Slovenska garda e pred osamosvojitveno
vojno v okolici Maribora zbirala podatke o JLA, pripravljala blokado vojanic in aktivno
sodelovala pri pekrskih dogodkih. Pozneje so sodelovali v mejnih spopadih kot nekaken
specialni odred. Pripadniki Slovenske garde so se ele kasneje izborili za status veterana vojne za
Slovenijo (Dodano 2008).
Drugae je z Narodno zaito oziroma uradno Manevrsko strukturo narodne zaite, ki je spadala
pod TO. Lahko bi rekli, da je po zakonu lo za del legalne vojake organizacije, ki pa je delovala
tajno. Njeno delovanje sta odobrila policijski in obrambni minister, vendar je po zveznih

227

predpisih vsekakor lo za nezakonito organizacijo in delovanje. To je javnosti znano tudi iz

primera kapetana efketa Suljevi iz Ribnice, ki je kot organ varnostne slube JLA raziskoval to
dejavnost prek Toneta Krkovia, vodje projekta narodne zaite, hkrati tudi prijateljske zveze
kapetana Suljevia.Tako smo vsaj brali v Mladini in drugih asopisih, pa tudi to, da je dejansko
Krkovi dezinformiral varnostno slubo JLA. Tudi to je mono, vendar bo le potrebno poakati
na arhivske dokaze. Ko je oktobra 1990 republika skupina sprejela noveliran zakon o obrambi,
je tudi narodna zaita prela pod poveljstvo Rto. Tako ob zaetku osamosvojitvene vojne v
Sloveniji ni bilo nobenih slovenskih paravojakih enot. Narodna zaita naj bi tela okrog 25.000
pripadnikov.
Bodoim raziskovalcem projekta manevarske strukture bi priporoal, da v ohranjenem arhivskem
gradivu skuajo ugotoviti verodostojnost podatka o ideoloki sestavi njenih prvih enot in tabov.
V obdobju do 1990 je bilo v TO Slovenije okrog 60 odstotkov poveljnikov et, vodov in desetin
tudi lanov zveze komunistov! Po nekaterih indicih je bila ideoloka struktura manevarske
strukture popolnoma drugana, saj njeni pripadniki menda niso mogli postati lani zveze
komunistev in Neslovenci. Zato bi bilo res zanimivo videti, kako je izgledala ta zaetna struktura.
Tako bi ovrgli govorice, da je lo za protikomunistino vojako strukturo, demosovsko,
kransko-klerikalno ali pa celo domobransko! (Ta odstavek je izzval precejnje diskusije vodij
manevreske strukture v VZZ Logatec, vendar niso dokazali nasprotno dodano 2008).
V obdobju 19451990 je v tujini delovala mnoica hrvakih emigrantskih organizacij, ki so
imele tudi t. i. vojake dele. Najveja organizacija Hop (Hrvatski osvobodilaki pokret) je bila
prava naslednica Pavelieve ustake drave NDH, ki je imela svoje ilegalne vojake enote,
vadbene centre, vojake prironike in podobno. Cilji vseh hrvakih emigrantskih organizacij so
bili enotni: vrnitev v domovino in borba za Veliko Hrvako v "zgodovinskih mejah", kar je
pomenilo z drugimi besedami, da je potrebno etnino "oistiti" doloena obmoja. Vpad
diverzantsko-teroristine skupine Hrb (Hrvatsko revolucionarno bratstvo) 1972 v Bosno in
Dalmacijo je bil samo poziv za odloneje priprave in vojake posege.
Zato se ni potrebno uditi, da je bila ob osamosvojitvi 1990 Hrvaka dobesedno preplavljena z
maevanja eljnimi emigranti. Znani disident in vodja pravake stranke, Dragoslav Paraga, baje
tudi slovenski dravljan, je ustanovil Hos (Hrvatske odbrambene snage), ki so ob koncu 1990
tele okrog 15.000 dobro oboroenih in nacionalistino usmerjenih pripadnikov, pa tudi nekaj sto
ekstremnih ustakih emigrantov. Po nekaterih podatkih naj bi za Parago stala amerika Cia in
Dia, omenja pa se tudi nekdanji ustaki polkovnik Vladimir Sean. Hos je bil preteno
organiziran v Herceg-Bosni, ki je bila tudi osnovna baza za nabor njenih pripadnikov. O
proustaki usmeritvi dovolj zgovorno priajo imena tirih ustanovljenih legij, in sicer: Evgen
Kvaternik, Straa na Drini, Maks Luburi in Maevalci Bleiburga. Kasneje je v Herceg-Bosni
ustanovljena t. i. regularna vojska pod imenom Hrvatsko vijee odbrane Hvo, ki so je v veini
sestavljali pripadniki Hos-a. Tudi v ostalih krajih Hrvake so bile ustanovljene razne paravojake
skupine, kakor je bil odred Hrvatska uzdanica v okolici Osijeka, pod poveljstvom Damira
Horvata. Nekakno specialno enoto hrvake parapolicije je vodil Tomislav Merep.
Predhodnico hrvake vojske je tvoril Zbor narodne garde (Zng), ki so jo preteno sestavljali
pripadniki rezervnega sestava policije in TO, pod poveljstvom generalpolkovnika (JLA) Martina
peglja.

228

Dobro izurjene in organizirane enote TO Bosne in Hercegovine, kakor tudi milice z rezervnim
sestavom okrog 75.000 pripadnikov, so po zaetku spopadov razpadle in se razdelile po etnini
pripadnosti. V Herceg-Bosni je bilo iz militantnih pripadnikov Hos-a ustanovljeno Hvo, ki je
dejansko predstavljalo del redne hrvake vojske. Enote Hvo so bile organzirane v 3 brigade s
6.000 dobro izurjenimi borci in veje tevilo manjih enot. Enotam Hvo so poveljevali
novopeeni "generali" Gotovina, Paradik, Praljak in drugi (vsi v Haagu dodano 2008)
Muslimanske politine stranke, predvsem vodea Sda (Stranka demokratske akcije), so e v
zaetku 1990 ustanovile tajno politino-vojako organizacijo z imenom Patriotska liga, ki je
tela okrog 120.000 lanov. 174 Organizacijsko je pokrivala celotno Bosno in Hercegovino z
glavnim tabom, 9 regijskih in 103 obinske tabe in veje tevilo enot od voda do brigade. Iz
Patriotske lige in drugih paravojakih muslimanskih enot (1520 odredov z imeni Liljan,
Prerokovi sinovi, Ebu Bekr in drugi) je sredi 1992 nastala regularna vojska Bosne in Hercegovine
z okrog 250.000 pripadniki, razporejenih v 5 korpusov. Prvi naelnik taba vrhovne komande
armije Bosne in Hercegovine je bil brigadni general Sefer Halilovi, bivi major JLA (zamenjan
zaradi suma sodelovanja s Kos-om), zatem pa je postal poveljnik vojske federacije Bosne in
Hercegovine armadni general Rasim Deli, bivi major JLA (obsojen v Haagu dodano 2008).
Istoasno je bilo v tem obdobju v Bosni in Hercegovini okrog 100.000 pripadnikov JLA,
razporejenih v 7 korpusov, ki so imeli okrog 900 tankov, 1.100 oklepnih vozil in tankov, 1.200
topovskih cevi, 50 letal in 30 helikopterjev. e k temu dodamo e okrog 80.000 prostovoljcev,
etniko nastrojenih lanov Sds (Srbske demokratske stranke) Radovana Karadia, potem je
vojska Republike srbske tela okrog 180.000 dobro oboroenih in vodenih borcev, katerim je
poveljeval generapolkovnik Ratko Mladi, bivi polkovnik JLA, naelnik artiljerije 2. vojakega
obmoja v Skopju in naelnik taba kninskega korpusa (do danes ga ie hako sodie dodano
2008)
Glavne nacionalistine stranke v Bosni in Hercegovini - Sds, Sda in Hdz so e julija 1991 zaele
ustanavljati strankarske paravojake formacije, delno tudi v sodelovanju z JLA in organi za
notranje zadeve. Tako je v Republiki srbski JLA razdelila okrog 30.000 kosov avtomatskega
oroja. Veje tevilo prostovoljcev je prilo tudi iz Srbije in rne gore, pa tudi iz muslimanskih
drav (zelene baretke, mudahedini). Del teh paravojakih enot je odel na hrvako bojie, del
pa je ostal v Bosni in Hercegovini. Vse te paravojake enote so v Bosni in Hercegovini imele cilj,
da podigajo, irijo oboroene spopade in opravljajo "umazane" naloge (pokolje prebivalstva,
posilstva, etnino ienje in podobno). Podatki o njihovi tevilnosti niso znani, ker so se
paravojake enote vedno vraale v svoje baze (Srbija, rna gora, Hrvaka, muslimanske drave).
V Srbiji so paravojake enote ustanavljale predvsem opozicijske politine stranke. Tako je Spo
(Srpski pokret obnove) Vuka Drakovia e marca 1991 ustanovil Srbsko gardo, v katero se je
prijavilo okrog 40.000 prostovoljcev (od tega je bilo 60 odstotkov strankarsko opredeljenih). Prvi
poveljnik Srbske garde je bil ore Boovi - Gika, po starem etnikem obiaju pa je bila
organizirana v odrede, ki so nosili strankarska in etnika imena (odred Vuka Drakovia,
174

Sefer Halilovi, brigadni general, Lukava strategija, Mostar, 1997

229

Karaora, Tanaska Rajia, Drae Mihajlovia in podobno). Tudi ostale stranke niso hotele
zaostajati, pa so tako kar vznicale paravojake strankarske enote: Beli orlovi, Duan Silni in Tigri
pod poveljstvom eljka Ranjatovia - Arkana (Srpska narodna obnova), Avalski korpus (Srpska
radikalna stranka), Knine, samozvanega kapetana Dragana (emigranta Daniela Sendena), Line,
ute ose in razni rnogorski etniki odredi. Za navedene in vse druge srbske paravojake enote
je znailno, da so bile ustanovljene e pred junijem 1991, vendar jih tab vrhovnega poveljstva
SFRJ ni obravnaval kot paravojake, temve kot prostovljne enote in domoljubne borce. Razlog
je bil predvsem ta, da razglaena mobilizacija dela enot JLA ni bila uspena, pa tudi tevilo
dezerterjev je skokovito naraalo. Zato je pa generaltab JLA moral poiskati izhod v teh
prostovoljnih enotah, ki so jih dodatno izurili in dobro oboroili. Bolj ali manj je znano, da so
bili ravno etniki odredi pobudniki veine lokalnih spopadov (Knin, Obrovac, Benkovac,
Plitvice, Borovo selo, Zvornik, Bijeljina in drugi), pa tudi vrilci genocidnih pobojev, terorja,
posilstev, ropov, poigov, ruenja sakralnih objektov in podobno. tevilo srbskih prostovoljcev ni
znano. V zaetku je lo na hrvaka bojia okrog 30.000 prostovoljcev, kasneje pa je njihovo
tevilo verjetno naraslo. Precej je bilo tudi t. i. "vikend etnikov". Na nedavni skupini
Zdruenja borcev vojne 19901995 je bilo reeno, da delegati zastopajo okrog 160.000 borcev,
2.500 padlih, 3.000 otrok brez starev in okrog 8.500 invalidov. tevilke sicer niso tone, vendar
se priblino ocenjuje, da je iz Srbije in rne gore sodelovalo v vojakih spopadih okrog 175.000
prostovoljcev in okrog 200.000 pripadnikov JLA!
Po nekaterih podatkih in ocenah je na hrvakih in bosanskih bojiih sodelovalo tudi veje tevilo
tujih plaancev in legionarjev. Tako naj bi se na hrvaki strani znalo nekaj sto plaancev iz
Romunije (pripadnikov Sekuritate) in okrog 1.800 francoskih legionarjev in ustakih emigrantov,
med njimi tudi znani atentator (na ambasadorja Rolovia) Barii in Pavlovi, edini preiveli
lan diverzantsko-teroristine skupine "Radua" (oba sta padla v bojih) in drugi. V enotah armije
Bosne in Hercegovine je bilo nekaj sto pripadnikov zelenih baretk oziroma mudahedinov iz
Irana in Libije, doim naj bi vojski Republike srbske prilo na pomo okrog 2.000 ruskih
prostovoljcev. Vsi so seveda bili plaanci!
Na Kosovu je bila e pred leti skrivoma organizirana t. i. Ovk (Osvobodilna vojska Kosova). V
letu 1998 je okrog 30.000 pripadnikov Ovk zaelo zakljuno ofenzivo, ki so jo vodili astniki
bive JLA. Med njimi naj bi bil tudi kapetan N. M. iz Ljubljane, ki so mu sodili zaradi ilegalnega
zdruevanja. Med pripadniki Ovk je bilo verjetno tudi precejnje tevilo pripadnikov albanske
armade. Zdi se, da je bilo vodstvo Ovk razdeljeno na dva dela: glavni tab naj bi bil v Albaniji
(na TV smo videli v atentatu ubitega polkovnika JLA Ahmeta Krasniija, bivega pripadnika
varnostne slube JLA) in na del, ki je bil na Kosovu (v vasi Maleevo). Srbsko vodstvo je uspelo
Ovk predstaviti kot teroristino organizacijo, zato so jim zahodne sile dopustile dvomeseni
vojako-policijski obraun, ki se je konal s tevilnimi civilnimi rtvami, "pogano zemljo"
(poruene vasi in naselja) in veliko humanitarno katastrofo (okrog 250.000 beguncev). Pod
hudim mednarodnim oziroma amerikim vojakim pritiskom in po pogovorih Holbrook
Miloevi, so si Albanci na Kosovu pod patronatom Ovse (Evropske organizacije opazovalcev)
e izborili visoko stopnjo avtonomije. Kmalu bodo tam tudi mirovne ali drugane sile Nata!
V obdobju 19921995 je bila Bosna in Hercegovina najveja vojanica na svetu, pa tudi najbolj
krvavo bojie na balkanskem vojakem poligonu. Sluatelji vojakih akademij in ol bodo e

230

dolga leta prouevali tudi nebojno in bojno delovanje paravojakih enot (gverilcev in specialcev)
v okvirih doktrine spopadov nizke intenzivnosti.
3. 4. 6. Skrivne nabave oroja in vojake opreme
Skrivne nabave oroja in vojake opreme so vedno posledica scenarijev za odcepitev ali
osamosvojitev, pa tudi nartov za ustanavljanje paravojakih ali druganih upornikih enot. Zato
ne presenea, da so se nekatere bive jugoslovanske republike "pravoasno" lotile priprav za
skrivno dobavo oroja in vojake opreme. Te priprave pa je zlasti pospeil ukaz generaltaba
oboroenih sil SFRJ junija 1990 o premestitvi oroja TO v najblija skladia JLA zaradi veje
varnosti. Seveda je bil to dober izgovor. Ukaz je veljal za vse Rto in je bil v celoti izpolnjen v
Srbiji, rni gori, Makedoniji in BiH, v veem delu tudi na Hrvakem, doim je bil v Sloveniji
izpolnjen samo delno. Hkrati z ukazom smo v poveljstvih korpusov (tedaj sem bil naelnik taba
41. korpusa v Bitolju) dobili opis ve primerov odtujevanja in kraje oroja iz slabo varovanih
skladi TO. Tisti bolj poueni smo tudi vedeli, da je varnostna sluba JLA odkrila in intenzivno
spremljala ustanavljanje paravojakih enot in narte za prilastitev oroja TO!
Po delno propadli akciji odvzema oroja so zlasti v Sloveniji, Hrvaki in BiH stekle tevilne
priprave za skrivno nabavo oroja in vojake opreme v tujini. e od julija 1990 je bilo zaslediti
zaetek skoraj vseh oroarskih afer. Najblije je bilo trie na Madarskem, kjer je sovjetska
armada po umiku pustila polna skladia e dokaj sodobnega oroja, predvsem avtomatske puke
AK47 Kalanjikov in protioklepne rakete RPG7. Zaradi bliine so se na madarsko trie
usmerili predvsem Hrvatje, vendar so bili pri tem poetju kaj kmalu odkriti. Tudi uvoz z letali je
bil odkrit (primer Kika, izkorien za zamenjavo zaprtega generalmajorja Milana Aksentijevia,
prej tudi delegata v slovenski skupini). Tudi zato se je Slovenija usmerila na druga, bolj
oddaljena tria (singapursko), kjer je nabavila in z ladjami pripeljala zares sodobno
protioklepno in protiletalsko oroje. Ni moj namen, da bi podrobneje opisal te zadeve. Verjetno
bodo raziskovalci morali slediti znailni izjavi vodje parlamentarne komisije (Zoran Madon) o
skrivnem uvozu oroja, ko je na TV prostoduno dejal, da je izza vsega "stala Cia".
Znailno je, da so bile skoraj vse odkrite afere z orojem spretno speljane na stranske tire. To je
tudi razumljivo, saj je zelo verjetno pri tem lo tudi za osebno okorianje (provizije) in
prikrivanje tajnih meddravnih akcij (general pegelj je na tajnem posnetku povedal, da so ZDA
obljubile, da bodo oboroile okrog 100.000 hrvakih vojakov).
Oboroevanje vojskujoih se strani v Bosni in Hercegovini je potekalo drugae. Vojska
Republike srbske je dobila kompletno oroje iz skladi JLA, pa tudi sicer so bili vzpostavljeni
prikriti oskrbovalni kanali iz Zvezne republike Jugoslavije. Enote Hvo so dobivale oroje iz
tujine (emigracije) in od hrvake vojske (ta pa iz Slovenije, iz skladi JLA). Muslimanska vojska
je zaradi embarga OZN dobivala oroje skoraj izkljuno iz islamskih drav, prek Turije in
Sandaka, pa tudi skupaj s humanitarno pomojo (mariborsko letalie). Po nekaterih podatkih je
prevoz iranskega oroja v vrednosti 250 milijonov dolarjev organizirala Cia prek Hrvake in
Slovenije. No, najbolj zanimivi pa so podatki, da so v Bosni in Hercegovini medsebojno trgovale

231

z orojem in nafto vse tri bojujoe se strani. Na vseh straneh so bili vojaki dobikarji. Bolje
reeno, trgovci s smrtjo!
3. 4. 7. Pomo pri ustanavljanju nacionalnih armad in vodenju vejih vojakih operacij
Zanimivo je, da so pomo pri ustanavljanju nacionalnih armad "potrebovale" prav vse odcepljene
republike, pa eprav so se nekatere (razen Slovenije) naslonile na svoje lastne profesionalne
(JLA) kadre. Razloge in vzroke za takne sporazume bodo raziskovalci sicer zelo teko odkrili,
ker je skoraj gotovo, da bodo s tem prili na dan tudi neprijetni tajni dogovori na raznih zasebnih
(diplomatskih) ravneh.
Kar zadeva Slovenijo, je znano, da je bila pri obrambnem ministrstvu e od osamosvojitve naprej
skupina amerikih astnikov, ki naj bi skrbela za usposabljanje slovenske vojske. Verjetno gre za
izvajanje amerikega nacionalnega programa Military-to-Military Contacts oziroma Vojskavojski, igar vsebine so sicer naelno znane. Predvsem gre za medsebojno spoznavanje,
komuniciranje in sodelovanje na raznih podrojih (organizacijska in sistemska vpraanja, olski
sistem in dodatno usposabljanje v tujini, kompatibilnost oboroitve in opreme, varnostni
problemi in podobno). Podrobnosti tega sodelovanja javnosti niso podrobneje znane. Pohvalno pa
je, da sta bila pred asom (1997) na obisku dva amerika astnika slovenskega rodu polkovnik
William Spitznagel in podpolkovnik Jack Sajevic. Nekaj slovenskih astnikov se tudi ola v
tujini. Manj znano je kakne so dejanske obveznosti slovenske vojske kot lanice Partnerstva za
mir. koda je tudi, da slovenska vojska ne bo imela svoje vojake akademije!
Tudi projekt ustanavljanja in organiziranja hrvake vojske so izvedli domai generali (JLA),
generalpolkovnik Martin pegelj in drugi. Maja 1991 je bil v Zagrebu prvi javni prikaz
strankarske vojske Hdz z imenom Zbor narodne garde (Zng), e septembra pa je bil imenovan
tudi glavni stoer (generaltab). Zaeli so se spopadi z JLA, pa je bilo potrebno strankarsko
vojsko preurediti v pravo vojsko, ki je tela okrog 30.000 pripadnikov, razporejenih v tiri
brigade (dve iz Zagreba in po ena iz Osijeka in Splita). Generala peglja je potem zamenjal
generalpolkovnik Antun Tus, prej poveljnik vojakega letalstva in protizrane obrambe JLA, ki je
organiziral tudi novo teritorialno organizacijo est operativnih con (Zagreb, Rijeka, Bjelovar,
Osijek, Karlovac in Split) in dva pomorska sektorja (Zadar in Dubrovnik). S to organizacijo je
hrvaka vojska narasla na 24 brigad, ki so potem tudi dejansko ustavile napade JLA, razen pri
Vukovarju. To pa je e posebna zgodba
V zaetku 1994 je glavni stoer hrvake vojske podpisal pogodbo z ameriko privatno drubo
Military Professional Resources Incorporated (Mpri) za reorganizacijo hrvake vojske po
programu Demokratizacija vojske vzhodnoevropksih drav, kakor tudi za celotno pripravo na
operaciji Vihar in Blisk. Tako je podpredsednik drube, general Carl Wonn, pripeljal s seboj 13
visokih amerikih astnikov, od katerih navajam samo tiste s posebnimi izkunjami, in sicer:
general Richard Griefits, konal najvije amerike vojake ole, veteran iz Vietnama, nazadnje
je bil pomonik poveljnika za obveevalno slubo Nata;
general James Lindsay, poveljnik 82. zrano-desatne divizije in 18. zrano-desantnega
korpusa, vietnamski veteran, poveljnik operacije Just Cause v Panami, nazadnje poveljnik
amerikih specialnih sil in strokovnjak za spopade nizke intenzivnosti;

232

general Harry Edward Soister, odgovoren za stike z javnosti, ranger in padalec, nazadnje
direktor Die.
Nekateri viri navajajo, da je v operaciji Vihar neposredno sodelovalo e okrog 3.000 amerikih
svetovalcev in intruktorjev, pa tudi to, da so Ameriani posredovali celotno elektronsko in
letalsko podporo hrvakim enotam. Verjetno tudi zrano izvidovanje, saj se na otoku Brau
nahaja amerika baza in letalie za brezpilotska izvidnika letala (tudi v Albaniji). Na rezervnem
poveljnikem mestu v Ljubljani (nepreverjeno) naj bi posebna skupina amerikih strokovnjakov
spremljala celoten potek operacije Vihar!
Tudi generaltab federalne vojske Bosne in Hercegovine je 1996. sklenil s privatno drubo Mpri
pogodbo o izvajanju programa Opremi in usposobi. Celotno reorganizacijo muslimanske vojske
je tako v imenu navedene drube vodil upokojeni ameriki general John Seval, prej namestnik
direktorja Intituta za strateke tudije in poveljnik intervencijskih enot v Panami in Iranu.
Zdi se, da so se tudi Makedonci odloili za usluge podobne ali celo iste drube, saj poleg
strokovne pomoi dobijo tudi (zastarelo) oroje po niji ceni. Za vsak primer, pravijo!
3. 4. 8. Direktne vojake intervencije
Ker je vse kazalo, da se vojaki spopadi na ozemlju Bosne in Hercegovine ne bodo polegli, je
Nato trikrat direktno posegel v neposredna vojaka dogajanja, in sicer:
Leta 1993 je v Kiseljak prila predhodnica amerikih vojakih obveevalcev, okrog 400
pripadnikov G2 in G5 iz korpusnega poveljstva iz Maina na Reini. Njim so sledili e
predstavniki drugih obveevalnih slub. Govori se, da je zdaj v Bosni in Hercegovini prava
"obveevalna preproga"! K "svojim" se vraajo tudi izkueni astniki varnostne slube JLA.
Leta 1994 je bil prepovedan letalski promet in letalsko bojno delovanje, pa je zaradi kontrole
letalstvo Nata izvrilo 3.400 poletov in 750 letalskih napadov. Sestreljenih je bilo 5 letal
vojske Zvezne republike Jugoslavije oziroma vojske Republike srbske. Ameriani so izvedli
tudi dve reevalni akciji svojih pilotov.
Leta 1995 je zaradi zaustavitve srbske ofenzive v Bosni in Hercegovini ameriki admiral
Leithon Smiths, poveljnik junega krila Nata v Neaplju, ukazal napasti okrog 60 izbranih
vojakih ciljev srbske vojske, predvsem letalie v Udbini, tudi z raketami Tomahawk, nakar
je sledilo premirje.
3. 4. 9. Sodelovanje v mirovnih in humanitarnih operacijah
Na ozemlju nekdanje Jugoslavije so vojaki specialisti Nata preverili vse inaice mirovnih
operacij, bolje reeno nebojnega (neoboroenega) in bojnega (oboroenega) mirovnega
delovanja. Izkunje so verjetno zelo dragocene: od prvih neoboroenih opazovalcev oziroma
kontrolorjev premirja v Sloveniji do celotnega oboroenega "mirovnega" korpusa v Bosni in
Hercegovini! Ne bom se zadreval pri razlinih oblikah mirovnih posegov na posameznih
podrojih v Jugoslaviji, ki so resnino imeli za cilj ustavitev sovranosti. elel bi samo

233

predstaviti prikrito podobo mirovnega delovanja v okviru doktrine spopadov nizke intenzivnosti.
Gre predvsem za premiljeno in dokaj zvito taktiko t. i. prikrite in mirne okupacije doloenega
ozemlja ali celo drave. Konkretno, gre za ameriko "prikrito okupacijo" Bosne in Hercegovine!
Prvotne mirovne sile Nata, ki so prile v Bosno in Hercegovino brez oroja, so bile nebogljene. V
naslednji fazi so prile dobro opremljene in predvsem solidno oboroene mirovne sile, ki so z
elektronsko in zrano podporo ne samo vzdrevale, temve ponekod tudi preprosto vsilile
premirje. Zato ni udno, da so Ameriani za poveljnike teh sil imenovale svoje najbolje
poveljnike. Tako je bil za upravnika vojake uprave v vzhodni Slavoniji postavljen energini
ameriki general Jack Klein, tudi zgodovinar, diplomat in obveevalec. Svoj mandat zdaj
nadaljuje v Sarajevu. Tudi ostali ameriki poveljniki, generali, kot sta Montgomery Meighs in
Reginal Clemmens, so predvsem vrhunski strokovnjaki za specialne operacije, obveevalno in
drugo delovanje iz doktrine spopadov nizke intenzivnosti.
Po sklenitvi miru v Daytonu decembra 1995, je 3. januarja 1996 v Tuzlo prila predhodnica Ifor
(potem Sfor), novih mirovnih sil Nata, ki so tele okrog 60.000 pripadnikov, poveljeval pa jim je
admiral Leithon Smiths, prej poveljnik junega krila Nata v Neaplju. Cilj je bil nedvoumen:
uresniiti daytonska doloila, etudi z orojem! V tem smislu je zanimiva razdelitev po sektorjih,
in sicer:
Sektor Sever sede v Tuzli, sestava: 20.000 Amerianov, 2.000 Rusov, 2.700 Skandinavcev
in manje sile iz pribaltskih drav in Poljske;
Sektor Jugozahod sede v Gornjem Vakufu, sestava: 13.000 Britancev, 3.000 Pakistancev,
1.200 Nizozemcev, 1.000 Kanadanov, 1.600 Malezijcev, 1.200 Maroanov in 850 ehov;
Sektror Jugovzhod sede v Sarajevu, sestava: 8.000 Francozov, 2.300 Italijanov, 1.200
pancev, 900 Portugalcev, Belgijcev in Luksemburanov;
Manje enote so tudi iz Avstrije, Bangladea, Bolgarije, Egipta, Grije, Madarske, Romunije,
Nemije in nedavno tudi iz Slovenije (helikopterska in vojako-policijska enota);
V Sredozemskem morju so pomorske enote, v Nato bazah sosednjih drav pa letalske
eskadrile, enote ognjene in logistine podpore.
Najbolj zanimivo je dejstvo, da je bil v Tuzli, poleg poveljstva mirovnih sil, ustanovljen tudi
predimenzioniran obveevalni center, ki sicer skrbi za zavarovanje celotne mirovne operacije.
Vendar se zdi, da ima tudi naloge obveevalnega delovanja na celotnem jugoslovanskem
ozemlju, da ne reem na celotnem Balkanu. Po nekaterih podatkih je navedeni obveevalni
center Nata razdeljen na ve sektorjev oddelkov, ki imajo naslednje naloge:
povezava s podronimi centri v Ljubljani, Zagrebu, Budimpeti, Sofiji, Skopju, Drau, Visu,
Brau in Splitu;
obveevalni sektor povezuje obveevalne toke in posamezne obveevalce;
zemeljsko prisluno postajo, povezano z izvidovalnimi sateliti, kakor tudi s seizmolokimi,
infrardeimi in magnetnimi senzorji ter raunalniki za odkrivanje ifriranih elektronskih zvez;
protiobveevalna skupina;
sektor za psiholokopropagadno delovanje, ki skrbi tudi za stike z okrog tiso novinarji;

234

posebna skupina za zbiranje in analiziranje podatkov o vojakih ujetnikih in zloincih (javne

in tajne tiralice za mednarodno vojako sodie v Haagu).
Kakne bodo izkunje prvih mirovnih in neoboroenih opazovalcev na Kosovu okrog 3.000
pripadnikov Ovse (tudi 8 Slovencev!) pod poveljstvom Williama Walkerja, baje tudi amerikega
generala, je e prezgodaj sklepati. Zanimivo je, da imajo dejansko samo satelitsko (opazovalno)
in letalsko (bojno) zaito po pozivu, pa najve nastanitvenih problemov. V Makedoniji pa bodo
razporejene enote Nata za hitre intervencije proti Kosovu oziroma za evakuacijo opazovalcev
Ovse! Tudi Kosovo je postalo del balkanskega vojakega poligona!
3. 4. 10. Vkljuevanje v nove politino-vojake strukture
Po razpadu ZSSR in varavske zveze, s tem pa tudi bipolarne vojake strukture sveta, je Nato
samo navidez postal nepotreben vojako-strateki partner brez nasprotnika. Za nekatere je bil
Nato kot ostanek dolgotrajne hladne vojne med dvema supersilama. Zahteve po njegovi ukinitvi
so, po mojem mnenju, Ameriani zavrnili zaradi treh razlogov: prvi, negotovost pri globalnem
preoblikovanju sveta in podrejanju Azije (Japonske in Kitajske); drugi, zadrati e naprej
vodilno vlogo v Evropi; tretji, v prehodnem obdobju zagotoviti doloeno varnost pri iritvi
evropske skupnosti na vzhod in se pri tem prilagajati novim razmeram (Partnerstvo za mir in
podobno). Seveda, v ozadju so e vedno primarni strateki ekonomski interesi!
Prehodno oziroma tranzicijsko obdobje je pokazalo, da toga struktura Nata ne more zagotoviti
popolne varnosti v Evropi, kar se je najbolj oitno pokazalo na primeru Jugoslavije in ostalih
drav na Balkanu.
Ravno zato je balkanski vojaki poligon postal preizkusni kamen za reevanje doloenih
konfliktov in spopadov nizke intenzivnosti, predvsem pa za organizacijo in izvajanje mirovnih
operacij in direktnih vojakih posegov ter drugih pritiskov in sankcij. Sklep zahodnoatlanskega
sveta junija 1992 v Oslu, da lahko Nato v vlogi zaitnika miru posreduje tudi izven meja
evropske skupnosti, je popolnoma v skladu z ameriko doktrino SNI oziroma vojakih
intervencij. Takoj so organizirali sedem multilaterarnih evropskih korpusov za izvajanje mirovnih
operacij pod okriljem OZN. V novejem asu pa si Ameriani, kljub kritikam in protestom
prisvajajo pravico direktne in neposredne intervencije. Svetovnega policaja je pa potrebno
ubogati!
Od bivih jugoslovanskih republik je Slovenija najblija evropskim povezavam. Je lanica
Partnerstva za mir, kandidatka za lanico evropske skupnosti in resen kandidat za drugi krog
iritve Nata. Na njenem ozemlju se e izvajajo tudi vaje Nata (mirovne operacije). Ker se je
Slovenija javno izrekla proti iritvi jedrskega oroja, je na zahtevo ZDA takoj ubogljivo
preklicala svojo naravnanost! Nai politiki pa e niso sliali za taktino jedrsko oroje, jedrske
mine in podobno.
Podobno kot Slovenija je tudi Makedonija postala lanica Partnerstva za mir in je zelo blizu
strukturam Nata (sosednja Grija in Turija), posebej e, e bo nekdanji poligon JLA v Krivolaku

235

postal eden od vejih poligonov Nata v tem delu Evrope. Hrvaka se je sicer otresla "mirovnega"
protektorata v vzhodni Slavoniji, svojo vojsko je popolnoma prilagodila standardom Nata, vendar
je zaradi neizpolnjevanja ostalih zahtev (demokratizacija medijev) e dale od lanstva v
Partnerstvu za mir, evropski skupnosti in Natu. Bosna in Hercegovina je pod popolnim
"mirovnim" protektoratom Nata, federalna vojska se organizira po amerikih standardih, na
sprejem v evropske integracije pa bo morala poakati vse do odhoda zadnjega oboroenega
"mirovnika"!
V najtejem poloaju je vsekakor Zvezna republika Jugoslavija. Pod pritiskom ekonomskofinannih in monetarnih ukrepov iz sklopa doktrine spopadov nizke intenzivnosti, popularno
imenovanih ekonomske sankcije, kakor tudi neposredne vojake intervencije, je morala popustiti
pri reevanju kosovskega problema, kot glavnega jugoslovanskega problema. Naslednji problem
je verjetno, kako se reiti Miloevia!

3. 5. Notranje vojne in spopadi v Jugoslaviji in drugih balkanskih dravah

O notranjih vojnah in spopadih v bivi SFRJ in drugih balkanskih dravah v obdobju od 1991 do
1998 ne moremo objektivno razpravljati niti soditi, ker nimamo na razpolago ustreznih vojakih
dokumentov. Gre predvsem za verificirane vojake narte, operativne dnevnike in vso ostalo
dokumentacijo, na podlagi katere je mogoe sklepati o poteku in karakterju vojne, krivdi,
posledicah in rtvah.
V analizah posameznih notranjih vojn in spopadov se zato lahko opremo samo na memoarsko
literaturo, tako napadalcev kot tudi branilcev, kar seveda ustvarja subjektivno in nerealno sliko v
celoti, pa tudi v posameznih podrobnostih.
Dral se bom v mednarodnem pravu znane definicije o "notranjih oboroenih spopadih" ter tudi
v vojaki teoriji znane sintagme o "notranji vojni", kakor tudi o napadalcu in branilcu. Politinopropagadnih floskul o "agresorju" se bom izogibal, saj je v t.i. bratomorni in tudi v dravljanski
vojni krivda skoraj vedno porazdeljena na obe sprti ali bojujoi se strani!
Na jugoslovanskem politinem prizoriu so se po Dnevu D (1980), posebej pa po 1987
izoblikovali trije prevladujoi koncepti bodoega razvoja:
jugoslovanski, z navidezno veinsko podporo;
slovenski, po meri najrazviteje republike, ki je bil primerljiv z Evropo;
srbski, po meri najveje republike in najtevilnejega naroda, ki se je util zapostavljenega
(Memorandum srbske akademije znanosti in umetnosti) in ogroenega (Kosovo, Hrvaka),
zato je glasno izraal svoje zahteve (vsi Srbi v eni dravi, veinski princip odloanja: en
dravljan - en glas).
V nastali krizi (politini, gospodarski) sta vseeno prevladala oziroma bila vsiljena preteno od
zunaj separatistini nacionalizem in protikomunistini revanizem. Sledila je serija notranjih

236

vojn, ki so se nazadnje sprevrgle v najbolj krvavo dravljansko in versko vojno, kar jih pomni
noveja evropska zgodovina.
Poskusil bom posebej skrbno in realno razgrniti in pretehtati osnovne vzroke za vse oboroene
spopade na posameznih podrojih nekdanje Jugoslavije. Preteno se bom oprl na knjige Moje
vienje raspada Jugoslavije armadnega generala Veljka Kadijevia /175 in Besmislena YU
ratovanja generalpolkovnika Ilije Radakovia, 176 kakor tudi posameznih vojakih in politinih
predstavnikov iz bivih jugoslovanskih republik. Seveda ne bom zanemaril pogledov zadnjega
amerikega ambasadorja Warrena Zimmermanna, 177pa tudi najbolj dokumentiranega prievanja
takratnega predsednika Predsedstva SFRJ dr. Borisava Jovia.178 Namenoma pa se bom izognil
pogledom novodobnih generalov, rezervistov, obramboslovcev in podobnih.
3. 5. 1. Slovenija (1991)
Predhodna kronologija:
Dr. Borisav Jovi, podpredsednik in predsednik Predsedstva SFRJ, v svoji knjigi Zadnji dnevi
SFRJ dokumentirano predstavlja, kako je potekalo razbijanje Jugoslavije. Zato je potrebno
zabeleiti kronologijo in nekaj dejstev, ki so odloilno vplivali na tok dogajanj:
16. maja 1989: Drnovek je izbran za predsednika Predsedstva, predlaga amnestijo za
"etverico", pa Jovi ugotovi: zdaj bo olajano delo vohunov, separatistov in razbijaev
Jugoslavije;
23. maja 1989: lani Predsedstva komentirajo Drnovkov intervju v nemkem Spieglu zvito
predstavljena slovenska separatistina stalia;
1. junij 1989: Kadijevi sporoi Joviu, naj prebere Bavarjeve zapiske opozicija dirigira
Kuanu in Stanovniku; Drnovek in vsi ostali so okirani;
14. junij 1989: Drnovek na prvem obisku pri Miloeviu, potrebno je urediti slovensko
srbske odnose;
21. julij 1989: zvezni sekretar za notranje zadeve Petar Graanin poroa Joviu, da se
Drnovek stalno drui z amerikim ambasadorjem Zimmermannom, slovenski republiki
sekretar za notranje zadeve je poroal: v Sloveniji vlada kaos, Rsnz in Sdv sta na udaru, Popit
je obtoil Kuana za zaroto proti JLA; Kadijevi se sprauje, kako je lahko Drnovek njegov
vrhovni poveljnik;
1.12. avgusta 1989 v vojakem hotelu v Kuparih je na poitnicah "etverka": general Veljko
Kadijevi, Bogdan Trifunovi, dr.Borisav Jovi in Slobodan Miloevi v kontaktih ugotovijo,
da imata JLA in Srbija skoraj identina stalia.

175
176
177
178

Veljko Kadijevi, armadni general, Moje vidjenje raspada Vojska bes drave, Beogrda, 1993
Ilija T.Radakovi, generalpolkovnik, Besmislena YU ratovanja, Beograd, 1997
Waren Zimmermann, Izvori jedne katastrofe Jugoslavija i njezini ruitelji, Zagreb, 1997
Dr. Borisav Jovi, Poslednji dani SFRJ, Beograd, 1995

237

Priprave Slovenije in JLA

14. september 1989: razgovor predstavnikov republike Slovenije in Predsedstva SFRJ o
slovenskih ustavnih amandmajih je neuspeen; Jovi: zaetek slovenskega separatizma;
general Kadijevi: takoj zaustaviti Slovence, sicer sledi razpad Jugoslavije;
21. september 1989: traki list Picollo JLA pripravlja vojako intervencijo v Sloveniji,
sestanek slovenskega vodstva pri Joviu, brez dogovora;
22. september 1989: Jovi daje nalogo generalu Kadijeviu varnostna sluba JLA naj zane
spremljati slovenske aktivnosti pri razbijanju Jugoslavije;
28. september 1989: slovenski ustavni amandmaji sprejeti JLA ni intervenirala; Jovi:
ogromna napaka JLA, ker ni izvedla nartovane akcije;
2. oktober 1989: v pripravah za 14. kongres ZKJ Jovi svetuje Panevskemu, naj vodi kongres
tako kot da na njem ni Slovencev, sklepe naj sprejmejo ali gredo, v novi ustavi bodo to itak
dokonno uredili;
16. november 1989: general Kadijevi poroa Joviu Cia po zgledu na Poljsko in Madarsko
rui socializem v Sloveniji; cilji: ustava, ekonomske reforme, inflacija, kongres ZKJ; predlaga
skupno protiobveevalno akcijo proti Sloveniji; Graanin je ustanovil posebno operativno
skupino (67 lanov);
17. november 1989: Jovi in Miloevi govorila o nasledniku Anteja Markovia, Miloevi
predlagal generala Kadijevia, ker je vrsto opredeljen za socializem in Jugoslavijo;
25. november 1989: berlinski zid je padel, obe Nemiji se zdruujeta; amerike ocene o
Sloveniji (antagonizmi in sovratvo do drugih) in Poljski (isti scenarij za razbijanje SFRJ:
vepartijski sistem, protikomunizem, ekonomska pomo in politine koncesije);
30. november 1989: prepoved mitinga v Ljubljani odgovor Srbije: prekinitev ekonomskih
odnosov;
25. december 1989: kongres ZKS Slovenije se je odloil za odcepitev od ZK Jugoslavije;
19. januar 1990: general Kadijevi poroa Joviu: stanje v Sloveniji alarmantno (ustavne
spremembe, izstop iz ZK Jugoslavije) grozijo z obeanjem astnikov JLA na drogove;
24. januar 1990: odhod slovenske delegacije s 14. kongresa ZKJ splona zmedenost;
26. januar 1990: Jovi svetuje generalu Kadijeviu: Sloveniji lahko sledijo drugi, zato je treba
pojaati vojako prisotnost v Sloveniji, osnovne naloge: prepreiti razpad drave, odcepitev in
dravljansko vojno;
30. januar 1990: demonstracije na Kosovu in razpad Predsedstva SFRJ;
31. januar 1990: Miloevi od Drnovka zahteval uporabo JLA na Kosovu, Drnovek zavrne
Slovenija bo zahtevala odcepitev; Jovi: "Sporoi Slovencem, da v tem sluaju JLA ne bo
zapustila Slovenije!" Brez borbe, seveda;
5. februar 1990: ameriko stalie se spreminja: glavne so reforme (z njimi zaustaviti etnine
spopade in ekonomski propad), ne pa enotnost Jugoslavije;
16. februar 1990: Zimmermann prvi pri Joviu: spor Slovenija Srbija je glavni problem;
sprejme Jovievo tezo, da je glavni problem Kosovo; efi varnostnih slub poroajo Joviu
negativno o novih strankah (protijugoslovanstvo, protikomunizem, izzivanje na spopade,
nosilci so premagane sile v NOB etniki, ustae in belogardisti, sodelujejo s politino
emigracijo);

238

20. februar 1990: na seji Predsedstva SFRJ general Kadijevi podal oceno, da se Jugoslavija
nahaja na pragu dravljanske vojne, ki jo je mogoe prepreiti samo z uporabo JLA (proti je
samo Drnovek);
26. februar 1990: general Adi, naelnik generaltaba JLA pravi Joviu, da je srbsko vodstvo
neinteligentno, da povzroa probleme Srbiji, Jugoslaviji in JLA, da je koda, ker Srbija nima
zdaj Paia (temve Miloevia).
Jugoslavija brez Slovenije
2l. marec 1990: Miloevi obvestil Jovia razgovor s Dobrico osiem (SFRJ je preivela,
ne more obstati potrebna je tretja Jugoslavija brez Slovenije in Hrvake), podobnega mnenja
je veina akademikov, pisateljev, umetnikov in drugih uglednih Srbov doma in v tujini;
6. april 1990: Jovi in general Kadijev skleneta edina reitev za Jugoslavijo je, e se v
Sloveniji proglasi izredno stanje;
26. april 1990: general Kadijevi je povedal Joviu Demos organizira slovensko vojsko, v
generaltabu JLA so e pripravljeni potrebni narti z razlinimi inaicami v primeru izrednih
razmer v Sloveniji, na Hrvakem, Kosovu in drugod;
8. junij 1990: general Kadijevi sporoil Joviu obveevalno novico: ZDA so konale svoje
delo v Sloveniji in na Hrvakem, zdaj prenaajo teie v BiH, Srbijo in na JLA;
28. junij 1990: Jovi in Miloevi razpravljala o "izgonu Slovenije in Hrvake" iz Jugoslavije s
pomojo JLA, s tem da bi ustanovljeno srbsko autonomno obmoje Krajine (na Hrvakem)
ostalo v Jugoslaviji.
Narti JLA za vojaki poseg v Sloveniji
4. julij 1990: general Kadijevi je poroal Joviu generatab JLA ima pripravljen (tajni)
nart zavarovanja integritete Jugoslavije tudi brez soglasja Predsedstva oziroma soglasja dela
Predsedstva SFRJ;
13. julij 1990: general Kadijevi je poroal Joviu generaltab JLA je naredil definitivne
narte o uporabi JLA v primeru izrednih razmer po ukazu Predsedstva SFRJ;
6. avgusta 1990: general Kadijevi je poroal Joviu Sdv Slovenije ima dokaz (kaseto) o
pogovoru dr. Franceta Buarja z znanim nemkim obveevalcem, obstajajo tudi operativni
podatki, da sta Jana in Bavar po zahtevi Bnd (nemke obveevalne slube) sodelovala pri
elaboratu Kako izzvati dravljansko vojno v Jugoslaviji?
10. avgusta 1990: na ladji pri otoku Mljetu je "etverka" (general Kadijevi, Trifunovi,
Miloevi in Jovi) ocenila, da je Ante Markovi direktni eksponent ZDA za ruenje
socializma v SFRJ, zato ga je potrebno zruiti, dokler je Jovi predsednik Predsedstva;
24. avgusta 1990: avstrijski ambasador v Beogradu Paul Leiffer je ocenil stanje v SFRJ kot
katastrofalno, preti definitivni razpad, JLA nima nobene vloge;
4. september 1990: general Kadijevi je poroal Joviu generaltab JLA je ponovno auriral
svoje narte, tako da JLA lahko intervenira na Kosovu takoj, ob koncu septembra v Sloveniji,
oktobra pa tudi na Hrvakem;

239

11. september 1990: Dobrica osi obiskal Jovia ni ve mogoe prepreiti razpada SFRJ,
zato je potrebno narediti "etnine zemljevide" Srbov na Hrvakem in v Bosni in Hercegovini,
jih zdruiti v enotno srbsko dravo, Kosova ne bodo mogli zadrati (razen nekaj rudnikov in
samostanov);
3. oktober 1990: general Kadijevi je poroal Joviu pripravljeni so narti o uvedbi izrednih
razmer v Sloveniji, po katerih bi "odstranili samo sto ljudi, pa bo vse v redu";
22. oktober 1990: Jovi je v generaltabu oboroenih sil SFRJ pregledal pripravljene vojake
narte (inaice) za posege v Sloveniji in na Hrvakem.
Smela osebna odloitev
Julija 1990 sem letni dopust preivel z druino v Barbarigi pri Puli, v poitniki vili JLA. Nekaj
dni je bil gost tudi Vidoje arkovi, upokojeni admiral in nekdanji lan Predsedstva SFRJ. Ko
sem se mu predstavil kot generalmajor in nekdanji naelnik varnostne slube 9. armade, sva hitro
vzpostavila stik, pa mi je zaupal mnoge zanimive podrobnosti o posttitovskem obdobju. Posebej
mi je zabial, da mora JLA vztrajati na Titovih temeljih "bratstva in enotnosti", reko, da se bo
Miloevi verjetno opredil za velikosrbske ideje iz Memoranduma srbske akademije znanosti in
umetnosti, kar bi obenem pomenilo tudi nekakno "tretjo Jugoslavijo do Kolpe", torej, brez
Slovenije! Bil sem zaprepaen, pa eprav sem vedel za vse mogoe inaice in zemljevide
oziroma "mape" ekstremne emigracije in tujih obveevalnih slub o nadaljnji usodi Jugoslavije.
Toda arkovi mi je vekrat zatrdil, da ne govori na pamet in da se o vsem tem v doloenih
politinih krogih e govori in preraunava!
Ko sem se proti koncu julija 1990 vrnil na delovno mesto v Bitolj, sem kmalu zatem zvedel, da
je generalpodpolkovnik Marko Negovanovi, tedaj naelnik varnostne uprave zveznega
sekretariata za ljudsko obrambo, v Skopju na sestanku poveljnikov korpusov (namestniki
oziroma naelniki tabov nismo bili vabljeni) in lanov kolegija poveljstva 2. vojakega obmoja,
razgrnil aktualno analizo drubeno-politine situacije v dravi in sklenil z mislijo, da je JLA e
naredila narte za oboroeno intervencijo v Sloveniji, ker lahko le tako zaiti severozahodne
dravne meje! Seveda e ne morem povedati, kdo mi je zaupal to novico.
Bil sem okiran! Spomnil sem se opomina Vidoja arkovia in sklenil, da pri taknem "projektu"
direktni vojaki intervenciji proti svojemu narodu ne bom sodeloval, ker za to nisem bil vzgajan
niti preprian, da je v interesu Jugoslavije in Titovih idej! Kmalu zatem, 3l. julija 1990, sem
napisal pronjo za upokojitev (imel sem dve leti ve delovne dobe, kot to doloa zakon), obenem
pa sem generalu Negovanoviu, sicer znancu e iz Ljubljane, poslal polslubeno pismo, v
katerem sem ga obvestil, da odhajam v pokoj preteno zaradi druinskih razlogov, pa tudi zaradi
tega, ker ne elim sluiti nobeni nacionalistini politiki (etniki, ustaki, belogardistini in
muslimansko-fundamentalistini). Najprej sem bil na pogovoru pri poveljniku 2. vojakega
obmoja v Skopju, generalpolkovniku ivojinu Avramoviu, sicer soolcu iz vije vojake
akademije, pa me ni mogel prepriati!
Potem sem bil klican tudi na razgovor v Beograd k generalpolkovniku dr. Mii usiu,
pomoniku zveznega sekretarja za politine in kadrovske zadeve (ob tajno ozvoeni mizi), na

240

katerem je bil prisoten tudi generalpodpolkovnik Marko Negovanovi, naelnik varnostne uprave
zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. Ponovil sem vse razloge iz poslanega pisma, pa sem
po nekaknem barantanju o kraju, kjer bi elel "sluiti", na koncu vseeno zvedel, da je zvezni
sekretar za ljudsko obrambo, armadni general Veljko Kadijevi, sklenil, da ne bo zadreval v
JLA nobenega generala, ki ima pogoje za upokojitev! Seveda sem si oddahnil! Naredil pa sem
napako, ker sem obiskal slovenske znance v vodstvu Sdv (Erena in Zoreta), pa eprav mi je
general Negovanovi povedal, da z njimi e nekaj asa nimajo nobenih stikov!
In septembra sem e predal dolnost nasledniku. Po povratku v Ljubljano sem instiktivno zautil
"interes" in tudi opazil nerodne poteze mojih nekdanjih uencev (varnostne slube JLA) in
znancev (Sdv Slovenije)! Potem pa e njihovih naslednikov. Tolail sem se, da je to pa usoda
vseh bivih efov obveevalnih in protiobveevalnih slub. Vse to sem dojel kot igro, ki pa ni
bila nedolna! Novi efi so pa hoteli vedeti, kam se bom obrnil. Jaz pa sem se posvetil druini,
knjigam, genealogiji in prironi delavnici! Bili so seveda razoarani ...
Mnogi so bili preseneeni glede mojega odhoda iz JLA! Prave vzroke so vedeli le nekateri
generali in posamezniki iz varnostne slube JLA. Prijatelji so mi celo zavidali ... Znanci so mi
pozneje govorili, da sem pravoasno zapustil JLA!
Ocene in narti ZDA in Nato
28. november 1990: ambasador ZDA Zimmermann je vpraal Jovia ali bo JLA intervenirala
v primeru, e se Slovenija odcepi (isto zanima tudi avstrijskega ambasadorja); Jovi je
odgovoril, da ne bo;
10. december 1990: obveevalni podatek iz Madarske prispela skupina operativcev Cie za
delovanje proti Jugoslaviji;
3. januar 1991: obveevalna informacija o direktivi amerikega ambasadorja Seimonsa v
Varavi Lechu Walensi, poljskemu predsedniku o izboru posameznih ministrov, o podpori
Gorbaovu in o izzivanju nacionalizma v Rusiji, Belorusiji in Ukrajini;
9. januar 1991: direktor Cie je povedal jugoslovanskemu diplomatu, da ni res, da Cia v analizi
napoveduje dravljansko vojno v Jugoslaviji v roku 18 mesecev, tono je samo to, da
predvidevajo razpad Jugoslavije;
21. januar 1991: Mesi je povedal Joviu, da se bosta Slovenija in Hrvaka odcepili, kar je
Miloevi sprejel z navduenjem, doim je general Kadijevi ostal pri zamisli, da "zrui oblast
v Sloveniji in na Hrvakem";
24. januar 1991: po izjavi Kuana (v knjigi Smrt Jugoslavije) mu je Miloevi v odmoru seje,
ko so gledali film o peglju, rekel, da ne bodo zadrevali Slovenije v Jugoslaviji, e Slovenci
priznajo, da imajo tudi Srbi pravico, da ivijo v eni dravi; Kuan je pristal;
11. februar 1991: zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je izdelal novo oceno o reevanju
jugoslovanske krize z uporabo sile (JLA);
25. februar 1991: general Kadijevi je preprieval Jovia, da zahod ne bo vojako posredoval
v Jugoslaviji, e bomo ohranili SFRJ; koncept akcije, ki bi ga Predsedstvo SFRJ sprejelo 1.
marca, pa je naslednji: opreti se na vse jugoslovanske sile, hkrati pa s kombiniranimi
politinimi in vojakimi ukrepi spodnesti oblast najprej na Hrvakem in ele potem v Sloveniji

241

(z uvedbo vojake uprave in postavitvijo institucij oblasti iz nekompromitiranih ljudi

projugoslovanske usmeritve), doim v omahljivih republikah (Makedoniji in Bosna in
Hercegovina) vodstvi zruiti ali pridobiti;
16. februar 1991: Srbija je razglasila "spontani" bojkot slovenskih izdelkov (Slovenijo
gospodarsko zlomiti in disciplinirati);
21. februar 1991: ameriki podsekretar za zunanje zadeve in ekspert za Jugoslavijo, Lawrence
Eagleburger, je povedal kongresnici Helen Deli-Bentli, da verjetno ne bo prilo do vojakega
udara, je e bolje, da Jugoslavija razpade brez dravljanske vojne, potem pa se ponovno
konstituira;
28. februar 1991: Jovi se je posvetoval z Miloeviem glede nartov JLA; Miloevi je menil,
da je nart dober, le da je treba "Slovenijo pustiti pri miru" in obravnavati samo Hrvako,
hkrati pa se je strinjal, da je potrebno odstraniti vsakogar, ki se ne bo strinjal z nartom akcije;
12. marec 1991: tab vrhovnega povelkstva je sklical vednevni sestanek na poveljnikem
mestu s ciljem, da Predsedstvo SFRJ sprejme sklep o uvedbi izrednih razmer; odloitev ni bila
sprejeta.

Narti JLA za vojaki udar

13. marec 1991: generala Kadijevi in Adia sta poroala Joviu in Miloeviu, da se je
vojaki vrh odloil za vojaki udar, boji se le, da jih ne bi Predsedstvo SFRJ odstavilo; zveer
pa je general Kadijevi zahteval soglasje Jovia, da takoj tajno odpotuje v Moskvo na sestanek
z maralom Jazovom, na katerem bi zahteval podporo ZSSR pri izvedbi vojakega udara;
podpore seveda ni dobil, Gorbaov ga ni hotel sprejeti;
14. marec 1991: Predsedstvo SFRJ je zavrnilo predlog taba vrhovnega poveljstva o uvedbi
izrednih razmer; dovolilo je samo dvig bojne pripravljenosti;
15. marec 1991: odstopil je predsednik Predsedstva dr. Borislav Jovi, da bi na ta nain dal
tabu vrhovnega povelstva oziroma JLA proste roke za izvedbo vojakega udara;
17. marec 1991: general Kadijevi je poklical Jovia in Miloevia na nujni posvet v tab
vrhovnega poveljstva, kjer je admiral Brovet podal oceno situacije, in sicer: v sluaju
vojakega udara bi bila oblast paralizirana, zvezni izvrni svet bi lahko razreil generala
Kadijevia, zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, na Hrvakem in v Sloveniji je mogoe
priakovati oboroen odpor, Makedonija in BiH se bosta na koncu solidarizirali z Slovenijo in
Hrvako, uporne republike bodo zaele iroko protiarmadno propagando, izvrile bodo
mobilizacijo milice in TO zaradi organiziranja samoobrambe, proglasile bodo dokonno
odcepitev, pozvale bodo prebivalstvo na mnoini oboroen odpor in partizanski (gverilski)
boj proti okupatorski JLA, a obenem zahtevale tujo vojako pomo ali posredovanje; in kar je
najvaneje: v zahodni Makedoniji bi se k uporu dvignili Albanci, na Kosovu bi se priel
mnoien upor, proglasitev Republike Kosovo in prikljuitev k Albaniji; glede na takno
oceno stanja je mogoe priakovati tudi veje mednacionalne spopade, pa zato nartovani
vojaki udar odpade; nove narta JLA sta predstavila admiral Brovet (I.inaico) in general
Adi (II.inaico), in sicer:
I. inaica: Cilj: spremembe izvriti na ustaven nain (e bo sistem funkcioniral); dve etapi:
1. etapa: postopno se realizirajo naslednje naloge:

242

poveanje bojne pripravljenosti;

izvedba mobilizacije;
ultimativne akcije zveznih in republikih organov z roki izvritve (vraanje oroja, razoroitev
paravojakih enot, poiljanje regrutov v JLA, financiranje JLA, podreditev TO generaltabu
oboroenih sil SFRJ in ostalo).
Podinaica: izvritev navedenih akcij brez ultimativnih rokov.
2. etapa:
blokada oblasti (Predsedstva, Skupine SFRJ, Zis in vseh republikih organov);
uvajanje vojake uprave;
uporaba vojake sile.
Podana je bila tudi podrobna analiza (dobre in slabe strani), iz katere je izhajalo, da bi izvajanje
2. etape povzroilo gospodarski kolaps, dravljansko vojno in druge posledice. Jovi je izjavil, da
zamisel te variante ni dobra: potrebno je braniti samo tiste narode, ki elijo ostati v Jugoslaviji!
Miloevi pa je samo vpraal, e bo JLA zaitila sedanjo oblast v Srbiji. Seveda bo! Jovi je celo
podvomil v takna zagotovila!
II. inaico "deklarativnega" vojakega udara, brez soglasja Predsedstva SFRJ, naj bi podal
general Adi, vendar je Jovi ni opisal! Zdi se mi, da je general Adi predlagal operativno
angairanje JLA, ker je bil za to tudi neposredno zadolen. Jovi je nato odstopil, dal JLA proste
roke za vojaki udar, vendar tab vrhovnega poveljstva SFRJ ni izvedel nartovanega vojakega
udara!
22. marec 1991: Jovi se je zato vrnil v Predsedstvo SFRJ; z Miloeviem sta ugotovila, da
brez JLA ne bo mogoe ubraniti neoboroenega srbskega naroda na Hrvakem in v Bosni in
Hercegovini! Jovi je podvomil v tab vrhovnega poveljstva SFRJ: udni so, neiskreni, v
analizah neresni, v nartih nedosledni, zato je sklepal takole: "Izgubljena je vsaka monost
obrambe Jugoslavije!"
5. april 1991: sestanek etverke (generala Kadijevi in Adi, Jovi ter Miloevi) in dogovor:
e bodo Hrvati napadli srbska ozemlja, bo JLA vojako posredovala;
9. 5. 1991: tab vrhovnega poveljstva SFRJ je predlagal Joviu in Miloeviu novo inaico
posredovanja JLA, in sicer:
Cilj: JLA je za miren razplet krize. Dve opciji:
obstoj SFRJ v okviru sedanjih meja;
Jugoslavija, za kakrno se narodi opredelijo na referendumu.
Naini realizacije:
Z oporo na JLA proglasiti izredne razmere in zavarovati:
1. delovanje pravnega sistema po ustavi SFRJ v izrednih razmerah z doloenemi izjemami;
2. zagotoviti razmere, da se pripravijo vsi postopki za novo organizacijo drave:
dokonati politine dogovore;
izvesti referendum po potrebi;

243

sprejeti novo ustavo SFRJ;

zaetek delovanja pravnega sistema po novi zvezni ustavi.
Institucije oblasti za realizacijo opcij:
I. Princip:
kdor od legalnih organov oblast sprejme taken nain reevanja, nadaljuje svojo funkcijo;
kdor ne sprejema, se zamenja in imenuje drugi.
II. Princip:
Vojaka oblast bi trajala 1015 dni, potem pa bi se postopno uvajal I. princip. Primer: namesto
Predsedstva SFRJ predvideti dve inaici:
1. kombinirano telo (Komite za obrambo Jugoslavije) sestavljen iz civilnih in vojakih oseb;
2. tab vrhovnega poveljstva (vp):
tab vrhovnega poveljstva SFRJ bi bil v zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo in bi
predstavljal hrbtenico vseh aktivnosti in oporo oblasti;
Skupine SFRJ ne bi razpustili, praktino pa ne bi delovala;
Zvezni izvrni svet bi bil tehnini organ za realizacijo odloitev, ostal bi sedanji ali pa bi
doloili novega;
Na republikih nivojih je postopek isti: kdor se strinja, deluje po starem, e pa se ne strinja, se
uvede vojaka uprava, ki tehnino zagotavlja delovanje sistema oblasti.
Zaetek:
Akcije se predvideva v naslednjih primerih:
blokada dela Predsedstva SFRJ;
veji mednacionalni spopadi ali pa konflikti drugane vrste (npr. protiustavni postopek
odcepitev Slovenije od SFRJ in podobno).
Trajanje:
Minimalno 612 mesecev, v vsakem primeru pa tako dolgo, dokler se ne realizira uvajanje
novega ustavnega sistema.
Vrstni red:
1. Proglasitev izrednega stanja s strani taba vrhovnega poveljstva SFRJ;
2. Proglasitev Vrhovnega poveljnika;
3. Ostale aktivnosti.
Razprava: Miloevi je predlagal, da se Sloveniji dovoli legalna razdruitev od Jugoslavije. Jovi
pa je predlagal, da se naredi novi nart z inaica, kako postopati, e nekdo nasprotuje z
oboroenim odporom, kar je verjetno. Vano je sledee: potrebno je braniti samo tiste teritorije
narodov, ki ele ostati v Jugoslaviji. Za takno opcijo pa niso potrebni vojaki udari. General
Kadijevi in Miloevi sta se strinjala!
Dne 7. junija 1991 sta Miloevi in Jovi obiskala generala Kadijevia in spraevala ali bo JLA
zaitila srbsko oblast ob napovedanem mitingu opozicijskih strank. General Kadijevi je

244

obljubil. Miloevi mu je ponovil: "e pademo mi, razpade tudi JLA!" Takrat se je general
Kadijevi menda moral, po Joviu, dokonno opredeliti za Miloevia in Srbijo!
Zaradi realne predstavitve vzrokov in motivov kratkotrajne notranje vojne v Sloveniji, posebej e,
ker je lo za prvo oziroma zaetno notranjo vojno v SFRJ, moram tudi predstaviti vsebino dveh
uradnih vojakih dokumentov. Prvi, slovensko-hrvaki obrambni sporazum, predstavlja enega od
formalnih in osnovnih vzrokov za zaetek notranje vojne, drugi, telegram poveljnika 5. vojakega
obmoja pa obvestilo o zaetku vojake-policijske akcije v Sloveniji in nekakno opozorilo
oziroma gronjo.
Slovensko-hrvaki obrambni sporazum
Dne 22. junija 1991 sta ministra republike Slovenije Janez Jana in Igor Bavar v Zagrebu z
ministroma republike Hrvake pegljem in Boljkovcem podpisala vojako-varnostni hrvakoslovenski sporazum, ki je glasil takole:
"Predsedstvi sta se dogovorili, da bosta Republika Slovenija in Republika Hrvaka v primeru
oboroene intervencije proti zakonitim organom oblasti in dravljanom obeh republik podvzeli
naslednje ukrepe:
proglasili popolno samostojnost obeh republik ter odpoklicali svoje predstavnike iz federalnih
organov;
prekinili vsakrno financiranje federacije;
obvestili Varnostni svet OZN in zahtevali posredovanje mirovnih sil;
pozvali dravljane obeh republik (astnike, civiliste v slubi JLA in vojake), da zapustijo JLA;
zaplenili celotno premoenje federacije na svojem ozemlju;
prekinili popolno oskrbo poveljstev, enot in ustanov JLA;
uporabili vsa zakonita sredstva, vkljuno tabe, poveljstva, enote in ustanove teritorialne
obrambe in organe za notranje zadeve ter pozvali dravljane obeh republik k zaiti in
obrambi demokratine ureditve in suverenosti;
uporaba teh sil (TO in organov za notranje zadeve) in sredstev je dogovorjena in usklajena ter
se razume kot medsebojna pomo;
pristojni republiki pravosodni organi bodo sproili kazenski postopek zaradi vojnih zloinov
proti vsem pripadnikom Armade, ki bodo sodelovali v nasilnih akcijah proti organom oblasti
in dravljanom republike Slovenije in Hrvake."
Istega dne je ameriki dravni sekretar za zunanje zadeve James Baker prispel na obisk v
Beograd in zagotovil podporo predsedniku zveznega izvrnega sveta Anteju Markoviu in
celovitosti SFRJ. Tudi lanice evropske skupnosti so soglasno sklenile, da ne bodo priznale
enostranske odcepitve in deklaracije o neodvisnosti Slovenije in Hrvake.

245

Proglasitev Republike Slovenije in odmevi

Dne 25. junija 1991 je slovenska skupina razglasila samostojno republiko Slovenije. Enako je
storila republika Hrvaka..
Tega dne so slovenski policisti in cariniki na nekaterih mednarodnih mejnih prehodih na novo
oznaevali mejo obeali slovenske zastave in postavljali table z oznako Republika Slovenija.
Zvezni zbor Skupine SFRJ je takoj zatem sprejel sklep o nelegitimnosti odloitev o razglasitvi
Republike Slovenije. 179 Za nao razpravo sta zlasti zanimivi dve toki, in sicer:
"1. Zvezni zbor Skupine SFRJ konstatira, da za Skupino SFRJ izjava, ki jo je sprejela
Skupina Republika Slovenije 8. maja 1991, vsebuje opredelitev enostranske odcepitve
Republike Slovenije od Jugoslavije, s katero je ogroena teritorialna celovitost Jugoslavije, njene
dravne meje in njena suverenost v mednarodnih odnosih.
Zvezni zbor zato ne priznava niti notranje niti zunanje legitimnosti odloitev Republike Slovenije
o enostranski odcepitvi od Jugoslavije. Za vse posledice takne enostranske odcepitve prevzema
odgovornost Skupina Republike Slovenije.
4. Zvezni izvrni svet in vse institucije Jugoslavije, vkljuno z organi varnosti in organi JLA, so
dolni kontinuirano izvajati ukrepe in postopke, izsiljene z enostranskim aktom, s katerimi se
bodo prepreile razmejitve Jugoslavije, spremembe njenih meja, ruenje mejnega reima SFRJ,
pretvarjanje carinskih organov Jugoslavije v republike organe, prisvajanje carine in premoenja
Jugoslavije, in da podvzamejo vse legalne poti s katerimi se bodo zoperstavili enostranskim
odloitvam in opredelitvam ter obnaanju, s katerim se vsiljuje volja drugim."
Govor armadnega generala Velja Kadijevia
Pozno zveer je sledila izredna seja zveznega izvrnega sveta. Armadni general Veljko Kadijevi
je, po stenogramu, 180 povedal naslednje:
"Mislim, da so minili asi, ko so se lahko vodile dolge razprave in da je tudi mimo as, ko se je
lahko z nekaknimi terminolokimi ekshibicijami ali manevriranjem prikrilo bistvo stvari. Bistvo
je vidno in alostno, zelo alostno za vse ljudi v tej dravi in za to vlado, v katerem mandatu se to
dogaja, brez obzira na to, kar je delala in poskuala narediti. A bistvo je v tem trenutko to, da se
ena republika odceplja in istoasno si jemlje tudi pravico, ne samo da se odcepi, ampak tudi da
ree, da Jugoslavija ve ne obstoji, doim se druga republika na to pripravlja. Mislim, da je za
vedno minil as, ko smo si pred temi alostnimi resnicami lahko zatiskali oi. Kar se mene tie,
jaz niti morem niti hoem niti nesmem tega delati ... Zdaj se e nahajamo v dejanskem stanju
razpada Jugoslavije. Mi nismo uspeli s svojimi ukrepi, da bi to prepreili ...Veste za neskonne
179
180

Vojno-politiki informator, Posebno izdanje (tev. 324), Beograd, 1991

Predrag Tasi, Kako sam branio Antu Markovia, Skopje, 1993

246

dogovore in pogovore in taktiziranja glede mnogih vpraanj vzemite samo regrute: ali bodo
poiljali 15 ali 20 odstotkov Slovencev izven Slovenije v JLA vse je to bilo smeenje. In
poglejte, do kam nas je vse to pripeljalo! Morda se lahko tudi ree, da je vse to bilo smiselno
poskusiti. Ali zdaj smo prili do toke, ko se to ne bo ve moglo nadaljevati, ker gre za vpraanje
meja. etudi bi lahko prezrli zunanje meje, notranjih meja na ta nain ne moremo prezreti in tudi
ne bodo prezrte. Tega se morajo vsi zavedati. e bi sedaj tudi ostali zaeli postavljati republike
meje tako, kakor so to storili Slovenci, potem e jutri lahko priakujemo podobne poteze drugih,
ki se bodo branili predtem ... to pa je vojna v Jugoslaviji. Pri tem mi nismo pred dilemo ali bomo
zaustavili neki manji ali veji spopad, temve ali bomo zaustavili delitev drave s politko
konnega dejanja, ki v jugoslovanskih pogojih nedvomno vodi v vojno. In mi to moramo
narediti. In to bomo naredili na zakonit in legalen nain. e bodo to s silo prepreili, potem bodo
odgovarjali za posledice. e tega ne storimo, vam jaz zagotovljam, da bo potem v Jugoslaviji
krvi do kolen. elel bi vam povedati, da ima JLA v sferi zaite integritete drave, to pa so
predvsem meje, tudi svojo direktno ustavno vlogo. In ona jo mora izvriti. e je ne bi izvrila,
potem je odve vsak smisel njenega obstoja tudi njo bi ta drava zastonj vzdrevala toliko asa.
To je ena od bistvenih predpostavk za miren razplet, kolikor toliko miren. Naalost, povsem
miren ne bo. Toda, storili bomo vse, kar lahko, da bo im manj krvi. Ker kri e tee in
vsakodnevno tee ... Predlagam tri stvari: prvi, da nocoj zvezni izvrni svet obvezno poda svojo
izjavo, drugi, da nocoj obvezno sprejme odloitev o meji, ampak obvezno, in tretji, da se
konkretno preui vsaka druga odloitev in skladno s tem tudi reagira ..."
Reagiranje zveznega izvrnega sveta
V nadaljevanju izredne seje je zvezni izvrni svet 26. junija 1991 okrog dveh zjutraj sprejel
naslednje sklepe:
1. Odloitev Republike Slovenije (in RH) je nelegalna in nelegitimna.
2. Sprejet je odlok za zavarovanje meje (in zagotovitev normalnega delovanja drave).
3. Morajo se nadaljevati pogovori o razpletu ustavne krize in prihodnji ureditvi SFRJ.
4. Vsi dravljani so pozvani k miru, spotovanju zakonov in ustave SFRJ.
Za nao razpravo je seveda najbolj zanimiv odlok zveznega izvrnega sveta 181 pod 2. toko, ki
glasi takole: Odlok zveznega izvrnega sveta o neposredni zaiti opravljanja zveznih
predpisov o prehodih dravne meje na teritoriji Republike Slovenije. ZIS je o osnutku
odloka podrobneje razpravljal e 19. junija 1991, ko je Ante Markovi decidirano dejal: "Najprej
gre carina, potem policija in na koncu vojska, (Kako sam branio Antu Markovia, stran 110), kar
je pomenilo, da se na morebitni slovenski vojaki odpor ne bo avtomatino odgovorilo z vojako
silo! To naj bi potrdil tudi admiral Brovet. Seveda pa Ante Markovi ni vedel za priprave JLA (in
obiske v Moskvi, Londonu in Parizu) ter zakulisno igro Jovia in Miloevia! eprav je imela
JLA tiho podporo obeh velesil (Jazov in Baker), je popolnoma pozabila na novo velesilo
Nemijo! Kajti Slovenija (in Hrvaka) sta imeli glavno podporo ravno v Nemiji in Vatikanu! To
pa je bilo kasneje odloilno.

181

Vojno-politiki informator, Posebno izdanje (tev. 324), Beograd, 1991

247

Omenjeni odlok je ob koncu jutranje seje zveznega izvrnega sveta dne 26. junija 1991 pojasnil
zvezni sekretar za notranje zadeve in generalpolkovnik Peter Graanin, in dejal:
Da bi zagotovili izvrevanje zveznih predpisov o prehajanju dravne meje in gibanj v mejnem
pasu na ozemlju Republike Slovenije, kot tudi zaradi zagotovitve izvrevanja mednarodnih
obveznosti SFRJ in neoviranega mednarodnega prometa ter svobodnega gibanja ljudi ob
dravni meji, bo Zvezni sekretariat za notranje zadeve (v daljem tekstu Zvezni sekretariat)
neposredno prevzel oziroma zagotovil opravljanje zadev kontrole prehoda dravne meje.
V neposredni zagotovitvi izvrevanja zveznih predpisov o prehajanju dravne meje bo Zvezni
sekretariat poskrbel za neposredno sodelovanje z Zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo,
da bi angairali tudi obmejne enote JLA za zaito dravne meje in na mejnih prehodih ter v
naseljenih mestih v obmejnem pasu. Naine izvedbe sodelovanja iz 1. alineje te toke bosta
sporazumno uredila zvezni sekretar za notranje zadeve in zvezni sekretar za ljudsko obrambo.
Ko zvezni upravni organ oziroma zvezna organizacija (oitno je miljena carinska sluba
pripomba avtorja) pri opravljanju zadev kontrole prometa robe in potnikov iz svoje pristojnosti
na mejnem prehodu naleti na fizien ali drugaen odpor, ali lahko priakuje taken odpor, so
delavci Zveznega sekretariata, na njihovo zahtevo, dolni priskoiti na pomo zveznemu
upravnemu organi oziroma zvezni organizaciji.
Natanneje pogoje in nain izvrevanje tega Odloka bo predpisal Zvezni sekretariat za
notranje zadeve.
Zvezni sekretariat za zunanje zadeve bo obvestil pristojne organe sosednih drav o zaasni
ureditvi prehoda dravne meje na teritoriji Republike Slovenije v skladu s tem odlokom.
Zvezni izvrni svet je hkrati tudi sprejel izredno pomembno Odredbo o prepovedi
vzpostavljanja mejnih prehodov znotraj teritorije SFRJ, ki glasi takole:
1. Prepoveduje se vzpostavljanje t. i. mejnih prehodov znotraj teritorije SFRJ.
Z dnevom veljavnosti te Odredbe se morajo t. i.mejni prehodi, ki so e vzpostavljeni, odpraviti.
2. Zvezni sekretariat za notranje zadeve in Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo bosta izvrila to
odredbo.
Oba dokumenta je podpisal predsednik zveznega izvrnega sveta Ante Markovi. Objavljena sta
bila v slubenem listu SFRJ t. 47 z dne 25. junija 1991. Torej gre za dva dokument zveznega
izvrnega sveta, ki sta v bistvu samo navadna upravna akta. Zvezni izvrni svet je bil sicer
zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo (in vse ostale sekretariate) upravno nadrejen organ,
vendar nikoli ni bil v shemi poveljevanja in odloanja glede bojne uporabe oboroenih sil SFRJ.
To je bilo vedno Vrhovno poveljstvo oziroma Predsedstvo SFRJ.

248

Kdo je odobril nart in podpisal ukaz za vojaki poseg v republiki Sloveniji?

Preden nadaljujem, je potrebno pojasniti dve bistveni stvari, in sicer kdo je dejansko odobril
oziroma podpisal ukaz o vojako-policijskem posegu v Sloveniji in kdo je sestavil operativni
nart za posredovanje?
Predsednik zveznega izvrnega sveta Ante Markovi odlono zanika, 182 da bi podpisal ukaz o
neposrednem vojako-policijskem posredovanju v republiki Sloveniji. To mu tudi lahko
verjamemo, saj za to ni bil pooblaen. Po uradnih izjavah in tudi sklicevanju zveznega
sekretariata za ljudsko obrambo in generaltaba oboroenih sil SFRJ, da je JLA vojako
posredovala ravno na podlagi sklepov zveznega zbora Skupine SFRJ in odloka zveznega
izvrnega sveta, lahko nedvoumno sklenemo, da je lo za oitno manipulacijo!
Vemo namre, da Predsedstvo SFRJ predhodno ni odobrilo narta taba vrhovnega poveljstva o
uvedbi izrednih razmer. Zato sta zvezna sekretarja za ljudsko obrambo in notranje zadeve oba
citirana odloka izkoristila kot edini "legalni" akt, pa eprav samo upravni, na podlagi katerega
sta potem izdelala podrobneje narte za vojako-policijski poseg!
Javnosti je znano, da se je zvezni sekretariat za ljudsko obrambo opiral tudi na prej navedene
sklepe zveznega zbora Skupine SFRJ. Skoraj gotovo je lo za oitno manipulacijo (prii sta
tudi dva Slovenca lana zveznega izvrnega sveta), ker je bila baje citirana toka 4. naknadno
vstavljena (Kako sam branio Antu Markovia, stran 120)! Da bi bila cela stvar vendarle
legitimna, je oslabljeno Predsedstvo SFRJ e 27. junija 1991 "poegnalo" tako skupinske
sklepe kakor tudi odlok zveznega izvrnega sveta. Seveda, nelegitimno!
Izvirnega in zakonitega ukaza vrhovnega poveljstva (poveljnika) Predsedstva SFRJ, vseeno ni!
Verjetno je bil sestavljen enoten nart delovanja in sodelovanja vojakih (1990 pripadnikov JLA)
in policijskih sil (400 milinikov in 270 carinikov), ki sta ga podpisala zvezna sekretarja
(generala Graanin in Kadijevi) ali pa njuna namestnika (admiral Brovet in Eren). Nart je
verjetno imel ifro "Najprej cariniki in policisti, potem vojska", ker je bila takna vsebina
predhodnih razprav v zvezni skupini in v zveznem izvrnem svetu. Manj verjetno je, da bi
taken nart podpisal samo naelnik generalrtaba oboroenih sil SFRJ generalpolkovnik Blagoje
Adi.
Nedvomno so za razplet jugoslovanske krize obstojali tevilni narti in scenariji. Tako je zvezni
sekretariat za ljudsko obrambo oziroma generaltab oboroenih sil SFRJ imel pripravljene vsaj tri
scenarije in tri vrste nartov. e se omejim samo na Slovenijo, potem (to potrjuje tudi Jovi) sta
dva scenarija (narta) z nekaj inaicami bila pripravljena e sredi 1990, in sicer:

182

Vojno-politiki informator, Posebno izdanje (324), Beograd, 1991

249

1/ Nart izvedbe izrednih razmer (vojakih udarov) v republiki Sloveniji v treh inaicah:
v sodelovanju z Rto in Rsnz Slovenije (osnovna inaica, pri pripravah so sodelovali tudi
predstavniki TO in organi za notranje zadeve in imeli kopije narta pri sebi!); narte so
pripravljali organi varnostne slube JLA v korpusih;
brez sodelovanja z Rsnz Slovenije (srednja inaica, zato je bilo potrebno ojaati bataljone
vojake policije); cilj: aretacija osamitev ekstremnega oziroma ojega dela republikega
vodstva in eventuelno uvajanja popolne ali delne vojake uprave; narte so izdelali varnostni
organi JLA 5. vojakega obmoja in naelniki korpusnih odsekov varnostne slube JLA;
brez sodelovanja z Rto in Rsnz Slovenije (najteja inaica, sicer delno preizkuena e na
Kosovu, v kateri je bilo predvideno tudi moneje in dozirano vojako angairanje v ve
etapah), ko se doloena republika tudi s plebiscitom odloi za secesijo in ogrozi integriteto
SFRJ in predvsem spremeni notranje meje; narte so verjetno izdelali in hranili v varnostni
upravi zveznega sekretariata za ljudsko obrambo (potrdil Jovi, ker so mu te narte pokazali e
22. oktobra 1990).
2/ Nart vojakega posredovanja v republiki Sloveniji v treh inaicah:
delno vojako posredovanje pri izvedbi vojakega udara (v 2. etapi I. inaice, ki je bil 17.
marca 1991 predstavljen Joviu in Miloeviu);
direktno vojako posredovanje zaradi tuje pomoi je bilo zelo verjetno zamiljeno za
primer, da neka tuja vojaka sila aktivno pomaga secesionistinim paravojakim ali silam
republike teritorialne obrambe. Logino predvidevam, da je podlago predstavljal nart
poveljniko-tabne vojake vaje Bedem (Okop), ki ga je sestavil moj kolega polkovnik Peter
Stipeti kot praktini del generalske naloge. Na tej vaji je sodelovalo celotno Predsedstvo
SFRJ! Seveda nobeden od gostov e ni vedel, kaj se bo iz tega razvilo! V korpusih in nijih
poveljstvih so nato izvajali t. i. tabno-vojake igre, kjer so vse do maja 1991 na terenu
neposredno "preigravali" svoje konkretne naloge. Kopije nartov so bili potem zaplenjeni in so
jih neuki obramboslovci razkazovali kot nekaken materialni dokaz o agresiji JLA!
Generalmajor Pero Stipeti je bil v zagrebkem armadnem obmoju naelnik operativnounega oddelka, pozneje je prestopil v hrvako vojsko in je kot odlien profesionalec dejansko
vodil vse Tumanovo vojake operacije (Blisk, Nevihta in druge), da bi ga na koncu v zahvalo
odstavili in upokojili. Zdi se mi povsem normalno, da sta bila oba vzorna narta Bedem
(Okop) dostopna tudi vsem sluateljem ole ljudske obrambe, tako tudi sodelavcu Joetu, ki
ga je potem "tajno" razkazoval slovenskemu vodstvu! Zelo je verjetno, da je bil polkovnik
Joe tedaj pod popolno kontrolo varnostne slube JLA, pa ni mogel pomoliti niti nosa v
"bunker" generaltaba JLA, kjer so se uvali vsi vojaki narti), kaj ele da bi po telefaksu
poiljal v Zagreb zaupna poroila! e pa je e imel kakne "prilonosti", potem je to bila samo
spretna "igra" generalmajorja Aleksandra Vasiljevia, da bi slovensko vodstvo "direktno"
prestrail oziroma dezinformiral! Na to temo je tudi opravil teoretini generalski izpit, zato je
bil na tem podroju pravi specialist! Vsekakor veji od medijsko znanega sodelavca
polkovnika Joeta. Gre za polkovnika Karla Gorinka, odlinega operativca, sicer mojega
pomonika za une zadeve v operativno-unem oddelku 9. armade, kateremu sem kasneje
omogoil premestitev v Zagreb (k druini). Prestopil je v hrvako vojsko in dosegel in

250

generalbojnika, potem pa je bil odstavljen in upokojen. Prejel je, z zamudo, tudi visoko
slovensko odlikovanje. Uveljavil se je tudi v hrvakem politinem ivljenju.
Neposredno vojako posredovanje JLA proti republiki Sloveniji po II. inaici, ki jo je 17.
marca 1991 general Adi predstavil Joviu, ta pa je iz razumljivih razlogov ni hotel opisati,
ker je zelo verjetno vsebovala cilj, ki sem ga e predstavil: energino premaga sovranika in
zavaruje ustavni poloaj SFRJ! (Podoben nart so Joviu predstavili e 13. julija 1990, za
katerega sem zvedel deset dni kasneje). Gre za inaico, za katero se je opredelil tab
vrhovnega poveljstva SFRJ in jo omenja tudi general Kadijevi v svoji knjigi Moje vidjenje
raspada (str. 120123), po kateri bi "predhodno vojako premagali Slovenijo, zatem pa bi JLA
zapustila Slovenijo"! Za realizacijo te inaice oziroma izvajanje armadne operacije je bilo
potrebno, poleg 14. in 31. korpusa, angairati e dve pehotni diviziji in padalsko brigado ter
znatno moneje sile vojakega letalstva. Za priprave so bili potrebni dvatrije dnevi, izvajanje
operacije pa bi trajalo est do osem dni! Kakne bi bile posledice, ne bi elel opisovati! Zaradi
neizvajanja zaetka te inaice je odstavljen generalpolkovnik mag. Konrad Kolek, poveljnik
5. vojakega obmoja, pa tudi generalmajor Marjan Roi, poveljnik 5. korpusa vojakega
letalstva in protizrane obrambe. Oba si zasluita zahvalo slovenske drave!
Rezervni nart, ki je predstavljal modificiran nart demonstracije vojake sile in po katerem
so vojako-policijske enote dejansko angairane, je po nekaterih indicih nastal v zadnjem
trenutku, ko so verjetno zahodni vojaki predstavniki opozorili zvezni sekretariat za ljudsko
obrambo, da po znani resoluciji Kevs-a (in centra na Dunaju) ni potrebno prijaviti premikov
vojakih enot do 2.000 pripadnikov.
Vojako-policijski poseg JLA v Sloveniji
Dne 26. junija 1991 je general Kadijevi na 18. seji zveznega sveta za zaito ustavne ureditve
predstavil celoten nart dejstvovanja JLA v Sloveniji in posebej poudaril, da se zaetek akcije ne
sme odlagati, ker bo ez dva do tri tedne konan proces organiziranja nacionalnih armad TO
Slovenije in Zbora narodne garde na Hrvakem; Jovi se je popolnoma strinjal s predloenim
nartom zveznega sekretariata za ljudsko obrambo.
Jovi in Miloevi sta, brez generala Kadijevia, razpravljala o najnoveji oceni Nata, in sicer:
Jugoslavija predstavlja glavno krizno arie, posebno za izgradnjo novega evropskega
sistema varnosti;
zato je krizo v Jugoslaviji potrebno reevati, ker Nato ne more dovoliti, da bi se kriza razirila
ali pa da bi se izgubila kontrola nad razvojem dogodkov;
Nato je opozoril generaltab sovjetske vojske, da ne obljublja Jugoslaviji nikakrne pomoi,
niti ideoloke;
Nato je odlono proti angairanju JLA na strani enega od narodov, ker bi v takem primeru
odlono reagiral;
Politina ocena Nata je bila, da bi se kriza v Jugoslaviji lahko ublaila samo s politinoekonomskimi ukrepi. Posebej je bilo poudarjeno stalie Nata, da "problem Jugoslavije" ni
balkanski, temve "evropski primer"! Dejansko naj bi lo za prvi testni primer s katerim se bo

251

preverjala in potrdila nova strategija te organizacije, kakor tudi njena odgovornost za

postavljanje nove evropske arhitekture in stabilnosti. Zakljuek iz Natove ocene je
nedvoumen: kriza se bo reevala s politino-ekonomskimi ukrepi (prek zveznega izvrnega
sveta in Anteja Markovia), JLA ne more sodelovati pri razreevanju krize!
Tega dne je nastal odloilen preobrat, ker sta se Slovenija in Hrvaka tudi formalno odcepili od
SFRJ.
Nart vojako-policijskega posega v republiki Sloveniji so najverjetneje sestavili:
generalpodpolkovnik Mile Ruinovski, naelnik I. uprave generaltaba oboroenih sil SFRJ,
generalpodpolkovnik Dobrain Praevi, naelnik taba 5. vojakega obmoja v Zagrebu in
generalmajor Aleksander Vasiljevi, naelnik varnostne uprave zveznega sekretariata za ljudsko
obrambo. Z nartom sta bila v celoti seznanjena general Kadijevi in general Adi, delno pa
tudi zvezni sekretar za notranje zadeve general Graanin in viji inpektor Branko Joki,
poveljnik zvezne milinike brigade. Zanimivo je, da poveljnik 5. vojakega obmoja narta
sploh ni videl! 183
Zaradi tajnosti izvedbe so korpusni poveljniki dne 25. junija1991 okrog desetih zveer od
naelnika taba 5. vojakega obmoja v Zagrebu (U procjepu, stran 95) dobili zaprte ovojnice z
zaetnimi narti za vsakega od 37 poveljnikov kolon.
Na podlagi poteka vojako-policijskega posega v Sloveniji je verjetna naslednja rekonstrukcija:
V prvi fazi z monejimi vojakimi efektivi (mehanizirani bataljoneta) iz oklepnih brigad
stacioniranih v Jastrebarskem, Zagrebu in Varadinu prepreiti nastajanje in utrditev notranje
meje med republiko Slovenijo in republiko Hrvako. Zato se je 27. junija 1991 ob 01.15 pri
Metliki kot prva na ozemlju republike Slovenije pojavila oklepna kolona iz Karlovca!
V drugi fazi prav tako z monejimi vojako-pomorskimi efektivi blokirati pomorsko luko
(divizion torpednih ali patruljnih olnov) Koper in letalie (oklepni bataljon) Brnik ter tako
dosei pomorsko in zrano izolacijo in blokado republike Slovenije.
Zaradi slabe organizacije in poveljevanja je poveljnik 13. rekega korpusa generalpodpolkovnik
Marijan ad zael "agresijo" na republiko Slovenijo (nedavno je bil sodno oproen take
obtobe) tako da je e dan poprej, tj. 26. junija 1991 "zasedel" vse junoprimorske stranice, s
tem, da je poprej o tem obvestil pristojne republike (Mirana Bogataja, namestnika obrambnega
ministra republike Slovenije) in vse obinske organe (Ilirska Bistrica in Koper). Seveda je bil
deleen ostrih kritik iz Zagreba in Beograda, saj je na ta nain kompromitiral celotno akcijo.
Vendar o adovem posegu v Ljubljani niso kaj dosti vedeli, razen da so 26. junija 1991 okrog
19.30 na mejne prehode Fernetii, Kozina in Lipica prispele manje vojake enote! S tem je bila
luka Koper blokirana s kopnega. Odpovedala pa je pomorska blokada, za katero pa je bil
zadolen moj prijatelj in poveljnik puljskega vojako-pomorskega sektorja. kontraadmiral Marjan
Poganik. Naloge ni hotel izvriti, pa je bil takoj odstavljen.
183

Dr. Vaso Predojevi, polkovnik, U procjepu, Beograd, 1997, stran 94

252

Uspela je blokada letalia Brnik, saj je 1. bataljon 1. oklepne brigade iz Vrhnike dne 27. junija
1991 e okrog 02.40 krenil iz vojanice in se preko cestnih blokad prebil na svoje poloaje
okrog Brnika.
V tretji fazi, ki se je zaela dne 27. 6. 1991 okrog 08.00 so enote 14. korpusa (Ljubljana) in
31. korpusa (Maribor), skupne moi okrog 1.990 vojakov s potrebno tehniko, pristopile k
realizaciji mirnodobne naloge strogo omejenega karakterja (U procjepu, stran 25).
V skladu s sklepi zveznega zbora Skupine SFRJ in nalogami iz odloka zveznega izvrnega
sveta se je zvezni sekretariat za ljudsko obrambo dogovoril z zveznim sekretariatom za notranje
zadeve, da enote JLA opravijo samo zaito prevoza delavcev zveznega sekretariata za notranje
zadeve (400 pripadnikov zvezne brigade milice) do mednarodnih in ostalih carinarnic, da bi tako
zvezna milica s svojo prisotnostjo omogoila, da bi zvezni organi carine (270 carinikov) mirno
prevzeli kontrolo 35 mejnih prehodov, luke Koper in letalia Brnik, preko katerih se opravlja
javni promet in carinjenje.
Iz tako formuliranih ciljev je bilo mogoe razbrati, da gre resnino za nalogo strogo omejenega
karakterja, ki ni predvidevala prav nobenih bojnih dejstvovanj. To je zgodovinsko dejstvo, saj
enote niso imele pri sebi t. i. bojne komplete, torej imele so samo osebno oboroitev brez streliva!
Tudi miliniki zvezne brigade so imeli samo osebno oboroitev (pitole).
Takna naloga JLA je dejansko izhajala iz 1. odstavka 240. lena zvezne ustave, da oboroene
sile SFRJ itijo neodvisnost, suverenitet, teritorialno celovitost in ustavni sistem SFRJ. Dan
poprej je republika Slovenija proglasila suverenost in razdruitev od SFRJ, poseg JLA pa je
kasneje proglasila kot "okupacijo", JLA pa za "okupatorsko vojsko".
Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je izdal obvestilo o nelegalnih in protiustavnih odloitvah
Slovenije in Hrvake, iz katerega navajam karakteristini prvi in predzadnji odstavek. Glasita
takole:
"Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo ocenjuje, da se z nelegalnimi in protiustavnimi
odloitvami Skupine republike Slovenije in Sabora republike Hrvake o enostranski proglasitvi
samostojnostih teh republik, neposredno ogroa teritorialna celovitost Jugoslavije in nasilno
suspendira njen pravni sistem. Zato jih oboroene sile smatrajo za nine.
Glede na ustavno odrejeno odgovornost oboroenih sil za obrambo teritorialne integritete drave,
sklepov zveznega zbora Skupine SFRJ in odloka zveznega izvrnega sveta je zvezni sekretariat
za ljudsko obrambo e podvzel potrebne korake s katerimi bo zavaroval nedotakljivost meja
SFRJ in prepreil njihovo nasilno spremembo ali ogroenost s katerekoli strani. Enote JLA bodo
izvrile te naloge odlono in do konca, brez obzira na obseg in karakter monega odpora. Pri tem
se bodo v vsem drali zveznih zakonov in predpisov ter insistirali na njihovem spotovanju.
Izogibali se bodo uporabe sile, toda na vsak akt nasilja bodo odgovorile po pravilih bojnega
dejstvovanja. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo tudi ob tej prilonosti izraa svojo
pripravljenost za miren, demokratien in legalen razplet jugoslovanske krize in odlonost JLA, da

253

onemogoi nasilno ogroanje ozemeljske celovitosti drave in eskalacijo mednacionalnih

oboroenih spopadov."
Dne 27. junija 1991 se je na predlog zveznega sveta za zaito ustavne ureditve (predsednik
Bogi Bogievi) sestalo tudi Predsedstvo SFRJ v nepopolni sestavi pod vodstvom lana
Jugoslava Kostia. Ocenilo je, da odloitve republike Slovenije in Hrvake pomenijo najbolj
direktno ogroanje ozemeljske celovitosti Jugoslavije, njenih dravnih meja in mednarodne
suverenosti. Meni tudi, da se lahko sproi verina reakcija tudi v drugih delih drave, da lahko
pride do spopadov, ki ne bodo samo lokalni. Zato je Predsedstvo sklenilo podpreti sklepe
zveznega zbora Skupine SFRJ in odlok zveznega izvrnega sveta, kakor tudi svoje sklepe z dne
9. maja 1991. Obenem je napovedalo izvolitev predsednika Predsedstva SFRJ (Stipeta Mesia) in
makedonski predlog o sestanku vseh predsednikov republik in Predsedstva SFRJ. Seveda
naknadni "sklep" nepopolnega Predsedstva SFRJ ni mogel nadomestiti potrebnega vojakega
akta poveljevanja ukaza!
Istega dne sta Jovi in Miloevi seznanila generala Kadijevia z zapoznelo oceno Nata o krizi v
Jugoslaviji. General Kadijevi je bil oitno zelo preseneen in je zael spraevati, kdaj je ta ocena
prila. Potem pa je izjavil, da opozorila Nata ne bodo upotevali! Miloevi je generala
Kadijevia ponovno opozoril, da JLA nima esa "reevati" v Sloveniji in na Hrvakem! Popravil
je svojo verajnjo napako in nekajkrat ponovil generalu Kadijeviu: JLA mora braniti meje
bodoe drave!
Preden so enote JLA zaele z izvrevanjem naloge, je bilo vodstvo republike Slovenije
obveeno o karakterju premikov in nalogah nalogah enot JLA. To obvestilo je bilo 27. junija
1991 ob 07.00 uradno poslano predsedniku republikega izvrnega sveta Lojzetu Peterletu. Po
nalogu naelnika generaltaba oboroenih sil SFRJ ga je podpisal in poslal generalpolkovnik
mag. Konrad Kolek, poveljnik 5. vojakega obmoja v Zagrebu. Glasi pa takole:
"Gospod predsednik, obveamo Vas, da je naloga 5. vojakega obmoja, da prevzame vse mejne
prehode in zavaruje dravno mejo SFRJ. Raunamo na sodelovanje vseh organov in prebivalcev
republike Slovenije. Nalogo bomo brezpogojno izvrili, kar pomeni, da bomo postopali tudi po
pravilih bojne uporabe enot. Vsak odpor bo zlomljen, za posledice pa bodo odgovarjali
naredbodajalci in izvritelji."
Letala JLA pa so trosila letake naslednje vsebine:
"PREBIVALCI SLOVENIJE, z odloitvijo zveznega izvrnega sveta in v skladu z ustavnimi
pooblastili, zvezni sekretariat za notranje zadeve in enote Jugoslovanske ljudske armade
prevzemajo nadzor nad dravno mejo. Ta korak je izsiljen. Neposredno so ogroeni teritorialni
integritet Jugoslavije, mir in varnost prebivalcev in izvrevanje mednarodnih obvez, ki jih je
prevzela SFRJ. Prebivalci Slovenije, ostanite doma in na svojih delovnih mestih. Ne dovolite, da
vas zlorabljajo zoper vae ivljenjske interese.Vabimo vas na mir in sodelovanje! Enote zveznega
sekretariata za notranje zadeve in JLA bodo svoje naloge izvrevale dosledno in energino. Vsak
odpor bo zlomljen."

254

V sklopu te faze pa je bil seveda v najveji tajnosti pripravljen tudi nart o realizaciji vojake
uprave, v kolikor bi se uprlo slovensko vodstvo vojako-policijskemu pohodu na meje. V ta
namen so bile pripravljene mone specialne enote: policijski bataljon 14. korpusa v Ljubljani je
bil okrepljen z dvema etama, v Cerklje je z letali prepeljan del padalske brigade iz Nia,
diverzantski odred 2. vojakega obmoja iz Skopja, protiteroristine ete vojake policije iz
gardne brigade in gardne divizije iz Beograda in policijskega bataljona nikega korpusa. Te enote
bi po pripravljenem nartu morale aretirati in osamiti glavne akterje "oboroenega odpora" v
republiki Sloveniji (okrog 10 vodilnih ljudi) in zavzeti okrog 14 pomembnejih objektov v
Ljubljani in republiki (pota, TV, Rto in podobno). Nart seveda ni bil realiziran, ker je bil
kompromitiran in razkrit, ko je 1. julija 1991 ob dveh zjutraj poveljnik l4. policijskega bataljona
major Rajko Meh tudi osebno preel na stran slovenske milice (s katero je menda tajno sodeloval
skoraj leto dni)!
Kljub predhodnim obvestilom in najavam o posegu in bojnem dejstvovanju JLA so se organi
republike Slovenije odloili za kombinacijo neoboroenega in oboroenega odpora. Mobilizirali
so okrog 35.000 pripadnikov TO, policije in manevarske strukture narodne zaite in zaprli skoraj
vse komunikacije. Po nekaterih drugih podatkih je bilo dejansko aktiviranih (mobiliziranih)
15.000 pripadnikov TO in 8.000 policistov, doim je bilo v rezervi e 20.000 pripadnikov TO,
2.000 policistov in 5.000 lovcev.
Varnostna sluba JLA je aurno spremljala priprave slovenske TO, e posebej tajno ustanavljanje
poveljstev in enot manevrske strukture narodne zaite, kot zametkov slovenskih paravojakih
enot. Takno spremljanje seveda ni bila nobena umetnost, ker slovenska stran nekaterih podatkov
in dejanj enostavno ni mogla skrivati. Zato so brez vsake osnove trditve, da varnostna sluba JLA
ni poznala situacije oziroma da je napano ocenila stanje in pripravljenost slovenske TO. Po
nekaterih indicih je bil vojako-policijski poseg izveden dva tedna prej ravno zaradi tega, da bi
"prehiteli" mobilizacijsko pripravljenost slovenske TO! Celo stvar bi bilo potrebno preveriti.
Skoraj gotovo pa je, da varnostna sluba JLA ni vedela za vse "krte" v svojih vrstah, pa so zato
morali odpasti e nartovani posegi!
V zgodnjih jutranjih urah 27. junija 1991 so pripadniki TO Dolenjske pred barikadami v Metliki
sproili prvi strel proti JLA! Ranjen je bil podporonik Jasmin Kadi, pripadnik baterije 380.
motorizirane brigade iz Karlovca.
Premik enot JLA, kot nekakne borbene (dejansko pa neoboroene) zaite delov zvezne milice
in skupin carinikov se je dejansko zael 27. junija 1991 okrog 09.00, v pohodnih kolonah in po
najkrajih prometnih poteh od vojanic do mejnih prehodov. Zaitne enote JLA niso imele
streliva niti ostalih zalog iz bojnega kompleta (vode in hrane). Naivno so priakovali, da bodo
nalogo opravili brez ovir in v najkrajem monem asu.
Toda e na izhodih iz vojanic so bile ceste polne raznih zaprek in pravih barikad (tovorna vozila,
teka mehanizacija, betonski jei in podobno). Preseneeni poveljniki oziroma vodje kolon so
nadaljevali premike, kakor se je kdo znael, najvekrat s silo (tanki) ali pa po obhodnih poteh.
Najveje preseneenje so bile rtve, ker jih nihe ni priakoval: 6 mrtvih in 18 ranjenih, da o
ujetih ne govorimo!

255

Na vztrajanje republikih sekretarjev za ljudsko obrambo in notranje zadeve Janeza Jane in

Igorja Bavarja, je predsednik Predsedstva Slovenije Milan Kuan dovolil uporabo pehotnega
oroja (osebno, artilerijsko, protitankovsko, protiletalsko in raketno ter tudi minsko-eksplozivno).
Ukaz za podrejene enote je podpisal v. d. naelnika Rto Slovenije polkovnik Janez Slapar.
Kako je izgledal prvi in neenak "vojaki" spopad pri Trzinu, smo lahko videli tudi na TV, ko so
pripadniki TO in policisti-specialci s solzami v oeh zaeli streljati na svoje e verajnje znance
in prijatelje, ki so bili neoboroeni in popolnoma preseneeni! Prievanje poveljnika specialcev
Vinka Beznika je dovolj zgovorno! V tem spopadu je bil kot prva rtev zmasakriran neoboroeni
kapetan Rade Popovi, varnostni oficir in bivi vojaki policist, ki ni mogel verjeti, da bodo
Beznikovi specialci njegovi znanci streljali (baje samo po Bavarjevi odobritvi?!) na obkoljene
in neoboroene vojake diverzantskega odreda in tudi na njega!
Dovoljenje za uporabo oroja je pomenilo isto, kot e bi spustil hudia z vrvice, kajti na lokalni
ravni je to pomenilo borbo za presti, maevanje in podobno. eprav so se enote JLA vasih
znale pod navzkrinim ognjem, so odgovarjale samo v primerih samoobrambe in v skrajni sili.
Raziskovalci bodo to lahko tudi podrobneje ugotovili, nekateri primeri vojnega hudodelstva (ki
ne zastarajo) se lahko neko znajdejo tudi na mednarodnem sodiu v Haagu. Podobne primere
pripadnikov JLA so slovenska sodia podrobneje raziskala (razstrelitev skladia na rnem
Vrhu, smrt dveh avstrijskih novinarjev na Brniku in podobne) in oprostila obtoene pripadnike
JLA. Tudi poveljnika 5. vojakega obmoja iz Zagreba in 13. korpusa iz Reke nista bila
obsojena kot medijska "agresorja"!
Dne 28. junija 1991 do 15.00 so enote JLA vzpostavile popolno kontrolo nad 19 mejnimi
prehodi, blokirale pa preostalih 16 mejnih prehodov, letalie Brnik in luko Koper. Tako je bila
naloga JLA opravljena. Celo 93 odstotno! S tem so organom zveznega sekretariata za notranje
zadeve omogoili, da so prevzeli neposreden nadzor nad mejnimi prehodi in da so zvezni cariniki
lahko "nadaljevali" z delom (dejansko pa je bil celoten promet blokiran).
O tem je bilo obveeno vodstvo republike Slovenije, pa tudi javnost, vendar je bila prekinitev
ognja doseena ele ob 21.00 tega dne. Enote TO so v tem asu zavzele 7 stranic in mejni
prehod v Roni dolini, kjer so baje nekateri "junaki" pred TV kamerami ponievali ujete
pripadnike JLA, nekateri krajani pa so svoje "junake" celo zmerjali!
etrta faza bojnega dejstvovanja in deblokiranja enot JLA, ki je trajala od 28. junija do 4.
julija 1991 je bila predvsem posledica nespotovanja premirja in nekontroliranega merjenja
moi. Enote slovenske TO so dejansko blokirale vse garnizije in enote JLA, slovenski minister
za informiranje Jelko Kacin pa je praktino e dobil "propagadno vojno" proti JLA. Podrobna
raziskava bi pokazala, kdo je bil glavni nosilec medijske propagande proti "agresorski" JLA in
skupni jugoslovanski dravi! Posamezniki na obeh straneh so pokazali tudi precejnjo mero
brutalnosti in e skoraj pozabljene metode obraunavanja!

256

Premirje in incidenti
Zaradi pritiskov mednarodnih faktorjev, ki verjetno niso priakovali taknega razvoja
"dogovorjenega ali zreiranega spopada" (U procjepu, stran 102), je 28. junija 1991 ob 21.00
zaelo veljati premirje. Toda, po stari navadi sta se obe strani oitno pripravljali na nove spopade
zagretih vojskovodij.
Dne 29. junija 1991 je bilo v enotah JLA posebno teko stanje tevilo mrtvih je naraslo s 16 na
29, ranjenih od 22 na 89, okrog 400 dezerterjev, najve med Slovenci! Reakcije v generaltabu
oboroenih sil SFRJ so bile silovite! Naelnik generaltaba, generalpolkovnik Blagoje Adi, je
osebno prispel v Zagreb in na kolegiju poveljnika 5. vojakega obmoja napovedal, da bo jutri
"Slovenija gorela", ker naj bi celotno vojako letalstvo izvrilo tri mone letalske napade,
deblokirana 1. oklepna brigada (na Brniku) pa naj bi krenila v maevalni tankovski pohod proti
Ljubljani! rtve naj ne bi bile pomembne, glavno je samo, da bi se Slovenijo vrglo na kolena!
Naslednji dan je poveljnik 14. korpusa iz Ljubljane generalmajor Jovan Pavlov, soolec in
znanec, prosil za zamenjavo. General Kadijevi je zahteval, da se poveljnik 31. korpusa v
Mariboru, generalmajor Mio Deli, odstavi zaradi javnih groenj. Potem je za zvezni sekretariat
za ljudsko obrambo prilo politino preseneenje iz poveljstva 5. vojakega obmoja, ko so strnili
vse informacije iz podrejenih enot in ugotovili, da naj tudi tab vrhovnega poveljstva SFRJ
prevzame svoj del odgovornost za stanje enot JLA v Sloveniji. Poveljniki in astniki JLA niso
hoteli ve prenaati javnega in osebnega ponievanja, zmerjanja z okupatorjem, kakor tudi
groenj s sodiem za vojne zloince.
Zanimive so zlasti posamezne ocene (U procjepu, stran 108) iz korpusov, pa jih navajam: 14.
korpus iz Ljubljane izdani, poniani, ne verjamejo v odlok zveznega izvrnega sveta; 13.
korpus iz Reke sramotna izdaja; 31. korpus iz Maribora razoaranje in nezadovoljstvo; 32.
korpus iz Varadina popolno razoaranje nad vojakim in politinim vrhom; 10. korpus iz
Zagreba izdaja vojakega vrha, Krajiniki gredo v gozdove okrog Petrove gore!
Dne 30. junija 1991 je general Kadijevi na seji zveznega sveta za zaito ustavne ureditve
predlagal, naj Predsedstvo SFRJ ukae uvajanje izrednih razmer v Sloveniji po e pripravljenem
nartu (aretacija dela slovenskega vrha in uvajanje vojake uprave). Jovi je povedal, da bi
uvajanje izrednih razmer pomenilo prehod v veliko dravljansko vojno oziroma v t. i.
libanonizacijo jugoslovanskega prostora, potem pa je prvi predlagal, da je potrebno takoj
sprejeti odloitev o izkljuitvi Slovenije iz SFRJ, kar je vse prisotne presenetilo! Rekel je tudi, da
ni nobene potrebe niti interesa, da se JLA bori za slovenske meje, temve je bolj potrebno, da gre
na "nove meje". Tako je bila tudi zavrena ideja o obrambi celotne Jugoslavije!
Zveer sem na zaetku TV dnevnika zagledal na ekranu resen obraz svojega znanca iz Ljubljane
in Beograda, generalpodpolkovnika Marka Negovanovia, lana taba vrhovnega poveljstva
SFRJ, ki je turobno povedal naslednje:
"Dravljani Jugoslavije, govorim vam kot lan taba vrhovnega poveljstva oboroenih sil SFRJ,
ki te dni stalno zaseda. Situacija v dravi je dramatina. Grozi razpad Jugoslavije. Vodijo se
ogoreni mednacionalni spopadi, priakujejo se pa e novi. Smo na zaetku dravljanske vojne.

257

JLA je e nekaj let opozarjala na usodnost taknega razvoja dogodkov, e se ne bo konala

politika konnih dejanj in enostranskega razkrajanja jugoslovanska drave, nezakonitosti in
anarhije. Delovali smo in storili bomo vse, kar je v naih moeh, da se zagotovijo pogoji za
miren, demokratien in legalen razplet jugoslovanske krize. Na alost, se je namesto tega
pristopilo k uporabi sile, da bi se realizirale enostranske odloitve, s katerimi se razbija
teritorialna celovitost in suverenost Jugoslavije.
Proti enotam JLA, ki so na ozemlju republike Slovenije izvrevale svoje ustavne obveze pri
zavarovanju meje in teritorialne celovitosti drave, se vodi vojna. To se izvaja na umazan, surov
in zahrbten nain. Dogovorjena prekinitev ognja se ne spotuje. Medtem ko enote JLA ne
uporabljajo razpololjivih sil, ogenj odpirajo samo v samoobrambi in skrajni sili, se nadaljujejo
raznovrstne prevare tudi s strani najvijih voditeljev republike Slovenije, brezobzirni napadi na
enote, vojake objekte, pripadnike Armade in lane njihovih druin.
Hkrati se na ozemlju republike Hrvake konuje splona mobilizacija vseh oboroenih sil. Zveer
je tab vrhovnega poveljstva poslal zadnjo zahtevo predsedniku in vladi republike Slovenije. e
bi bila izpolnjena obstaja monost za prekinitev vseh oboroenih spopadov. e pa vodstvo
republike Slovenije ne bo izpolnilo zahteve, katere bistvo je brezpogojna prekinitev ognja in
ureditev pogojev za normalno delo in ivljenje Armade, bo tab vrhovnega poveljstva ukazal
izvrevanje nalog glede na stanje v dravi, vkljuno z maksimalnim dvigom bojne
pripravljenosti, potrebnimi mobilizacijskimi postopki in odlonimi vojakimi posegi. tab
vrhovnega poveljstva poziva vse dravljane in domoljubne sile, da zaustavijo drvenje drave in
naih narodov v splono katastrofo."
Vredno se je bilo zamisliti. Vedel sem, da Negovanovieve besede pomenijo zadnje opozorilo
slovenskemu vodstvu ... Ne narodu! Toliko sem ga pa e poznal, sem pomislil. Le koda, da
1986. nekaj podobnega ni povedal srbskemu politinemu vodstvu! Vseeno pa grozi z uporabo
sile! Komu? Vodstvu? Vodstvo se bo skrilo ali zbealo v tujino ... Ljudje bodo nastradali! Vsi mi
... Takoj sem mu napisal kratko in jedrnato pismo:
"Generalpodpolkovniku Marku Negovanoviu!
Dragi Marko, ravnokar sem na TV poslual Tvoj poziv vsem dravljanom Jugoslavije, naj
zaustavimo pohod v splono katastrofo. To seveda pozdravljam. Toda pred tem si meni in vsem
dravljanom Slovenije naravnost zagrozil z odlono uporabo vojake sile! Celo glas si povzdignil
in tudi srepo si pogledal proti vsem nam. Proti Sloveniji in Slovencem.
Marko, enostavno nisem mogel verjeti, da so to Tvoje besede! Ali si pozabil na as svojega
slubovanja v Ljubljani, na svoje slovenske tovarie in prijatelje? Na nao skupno prisego Titu,
da bomo negovali in uvali bratstvo in enotnost vseh naih narodov in narodnosti? Da ne bomo
dvignili roke na brata ... Komu si grozil? Njim? Meni in moji druini? Prebivalcem Ljubljane,
Slovenije? Vodstvu se vendar ne grozi prek TVekranov! Saj si vendar politini voditelj te
Armade, pa ve, kako se stree tej stvari! Domai me spraujejo, kdo je ta general, da nam grozi!
Bilo me je sram povedati, da sva bila prijatelja in znanca ...

258

V meni si vzbudil srdit odpor! util sem, da si se spremenil! Naroda in ljudi vendar ne more
kaznovati zaradi vodstva! e najmanj z vojako silo! Odgovori mi javno samo na eno vpraanje:
zakaj podobne gronje nisi izrekel pred nekaj leti svojemu narodu ali pa Miloeviu? Marko,
nikar ne pozabi, da si se Slovencem hudo zameril! Javno si prelomil nao skupno prisego. Neko
Te bosta kaznovala srbski narod in zgodovina!"
Predsednik in razbijalec Jugoslavije
Lahko bi mirno rekli, da je bil 1. julij 1991 odloilen dan za Slovenijo. Zvezni sekretar za ljudsko
obrambo in njegov zastopnik v poveljstvu 5. vojakem obmoju, generalpodpolkovnik Mile
Ruinovski, sta odlono zahtevala dejstvovanje enot z mono ognjeno podporo, da bo "deela"
gorela! Naj si zapomnijo ... Poveljnik 5. vojakega obmoja, generalpolkovnik Konrad Kolek pa
je mirno odvrnil, da takne odgovornosti ne bo prevzel in tudi taknega povelja ne bo izdal! ez
nekaj ur je bil e poklican v Beograd.
Tako sta bila zaradi "neaktivnosti" in obutnih izgub odstavljena poveljnik 5. vojakega obmoja
generalpolkovnik mag. Konrad Kolek in poveljnik 5. korpusa vojakega letalstva in protizrane
obrambe v Zagrebu generalmajor Marjan Roi. Generalmajor Ciril Zabret, pomonik naelnika
taba 5. vojakega obmoja za TO Slovenije, je e prejnji dan zahteval razreitev. Sledil mu je
generalmajor Marjan Vidmar, naelnik taba 14. korpusa v Ljubljani, da ostalih ne omenjam. Vsi
so si iz Beograda prisluili naziv izdajalcev ali dezerterjev!
Pozno popoldan je bil zaradi monih pritiskov ZDA in evropske skupnosti izbran Stipe Mesi za
predsednika Predsedstva SFRJ. Kasneje je napisal knjigo Kako smo razbijali Jugoslavijo. Hkrati
je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklep o prekinitvi ognja in obojestranskem umiku enot na zaetne
pozicije. Seveda je bil sprejet tudi sklep o prepovedi "maevalne" akcije vojakega letalstva.
Tega dne naj bi tudi predsednik republike Slovenije Milan Kuan klical amerikega ambasadorja
Warrena Zimmermanna in zahteval, naj zaustavi napade JLA. Zakaj ravno njega?
Najbolj znailen protest proti zamenjavi poveljnika 5. vojakega obmoja je samoinciativno
poslal iz ujetnitva v Dobu polkovnik Danilo Djurovi, naelnik mejnega oddelka 5. vojakega
obmoja. Menil je, da bi bilo potrebno postopati samo po navodilih generala Kolka, pa ne bi
prilo do spopadov. e posebej je znailna njegova izjava v zagrebkem Vjesniku 10. julija 1991,
ko je povedal: "Prelivanje krvi v Sloveniji se je zgodilo samo zaradi nekaj dolarjev od carine, ki
so jih ob nedeljah na Brionih skupaj zapravljali slovenski politiki s tovarii iz zveznih organov!"
Pravo, Djuro! Nekaj asa je bil tudi "moj" referent za meje v poveljstvu 9. armade. Prebivalci
obmejnih krajev Slovenije so ga dobro poznali ... Zlomljen, a ponosen rnogorec je ostal v
Sloveniji, ob meji, kateri je posvetil vse svoje ivljenje! Pa mu niti dravljanstva niti pokojnine
niso priznali. Le kje je naredil "napako"?

259

Konec JLA
Novi poveljnik 5. vojakega obmoja, generalpolkovnik ivota Avramovi, je prevzel dolnost 2.
julija 1991. Poznal sem ga kot tankista in poveljnika 3. vojakega omoja v Skopju. Vedel sem,
kaj se bo zgodilo! To je potrjeval tudi TVnastop generalpolkovnika Blagoja Adia, naelnika
generaltaba oboroenih sil SFRJ, ki je zelo arogantno zagrozil z odlonim vojakim posegom in
obraunom. Komu? Ljudem! Povedal je tudi, da je bila vojna JLA vsiljena! Seveda je posebej
okrcal "izdajalce" in "dezerterje" ter obljubil, da jih bo roka vojake pravice e nala. Namesto
generalmajorja Roia je poveljevanje nad 5. korpusom vojakega letalstva in protizrane
obrambe prevzel polkovnik Ljubomir Baji. Kaj lahko priakuje od treh jastrebov? Seveda ni
dobrega.
Pismo generalu Negovanoviu sem dopoldne po vojakem kurirju poslal RTV Beograd. Verjetno
ga niso objavili, skoraj gotovo pa so ga "moji kolegi" odprli in prekopirali! V oceni se nisem
zmotil: generalpodpolkovnik Marko Negovanovi je kmalu zatem postal Miloeviev obrambni
minister! Istega dne sem se pisno odpovedal lanstvu v ZKJ Gibanju za Jugoslavijo. Nekateri
so mi to zamerili, pozneje pa so se opravievali, e da niso vedeli, kaj se vse dogaja v
Beogradu.
Tega dne sem tudi ustveno pretrgal vse vezi z JLA. Zaradi letalskega alarma sem moral z
vnukom in ostalo druino v hino protiletalsko (in protiatomskobiolokokemino) zaklonie
pod stanovanjem (s TV in telefonom), vendar praga nisem mogel prestopiti: jaz, general JLA, naj
vstopim v zaklonie JLA pred napadom letal JLA?!
Obenem sem se tudi preprial, da Rto lano alarmira dravljane republike Slovenije. Namre, ko
so sredi dneva najavili vzlet bombnikov iz Pule, sem takoj posumil v resninost sporoila.
Sluboval sem v Pulju in sem dobro vedel, da puljsko letalie ne more sprejeti vejih civilnih
letal, e manj pa bombnikov. Takoj sem telefoniral znancu, ki je stanoval blizu letalia, in ga
seveda vpraal, ali so res vzleteli bombniki? Zael se je smejati in ponovil tisto, kar sem e vedel.
Dodal pa je sarkastino: "Kaj si tudi Ti nasedel Kacinovi propagandi?" Seveda nisem ...
Dne 3. julija 1991 je general Avramovi zaradi deblokiranja posameznih enot malce moneje
"udaril" z letalstvom in oklepnimi enotami in slovensko vodstvo je takoj zahtevalo premirje.
Poveljstvo 5. vojako obmoje je premirje pogojevalo z naslednjimi zahtevami:
vzpostavljanje predpisanega reima na meji SFRJ;
deblokiranje enot JLA, vojanic, stranic in ostalih vojakih objektov;
osvoboditev vseh pripadnikov JLA in njihovih druin, pripadnikov zvezne brigade milinikov
in carinikov;
vrnitev vseh vojakih objektov, opreme in oboroitve, in
zagotovitev pogojev za normalno ivljenje in delo enot JLA.
Predsedstvo republike Slovenije je sprejelo vse pogoje, za kar je jamil tudi lan Predsedstva
SFRJ dr. Vasil Tupurkovski. Toda stanje je bilo z vsakim dnem bolj napeto. Podrobna raziskava
bi pokazala, kdo je kril dogovor o premirju in kdo je bil za vse to odgovoren.

260

Dne 5. julija 1991 je prilo do odloilnega sestanka Miloevia in Jovia z generalom

Kadijeviem, na katerem sta mu povedala naslednje: stanje v dravi je tragino, JLA je v
Sloveniji poraena in potolena, morala vojske je popolnoma padla, srbski narod je zgubil
zaupanje v JLA, opozicija zahteva formiranje srbske vojske in poziva vojake, naj dezertirajo iz
JLA, matere zahtevajo, naj se njihovi sinovi vrnejo iz JLA, ljudje se pridruujejo opoziciji in
zahtevajo odstavitev sedanjega srbskega vodstva. Zato od JLA odlono zahtevata troje:
1. Slovencem odgovoriti ostro in z vsemi sredstvi, tudi z letalstvom. Ne jim dovoliti, da
ikanirajo JLA. Potem pa se umakniti iz Slovenije. Tako se bo dvignila morala v vojski,
zastraili bodo Hrvako in srbski narod se bo umiril.
2. Glavne sile razporediti na liniji: KarlovacPlitvice na zahodu in BaranjaOsijek Vinkovci
Sava na vzhodu in Neretva na jugu. Na ta nain bodo "pokrita" vsa ozemlja, kjer ive Srbi in
bodo tako zaiteni do razpleta krize oziroma konne opredelitve na ljudskem referendumu.
3. Slovence in Hrvate popolnoma eliminirati iz JLA.
Odlono sta ponovila, da je potrebno takoj prieti z maevalno akcijo nad Slovenijo, sicer bodo
oni zgubili v Srbiji, potem pa bo razpadla tudi JLA. General Kadijevi je vse zahteve sprejel,
zahteval je le 610 dni za operativne priprave. Miloevi mu je dal samo 23 dni, ker bi pozneje
Avstrija in Nemija priznali Slovenijo, pa bi bil tako moen tudi njun vojaki poseg. General
Kadijevi je sprejel tudi to zahtevo novega gospodarja: Miloevia! Predstavljam si, kako se je
poutil, saj je bila to za njega kazen!
Sklepni govor armadnega generala Veljka Kadijevia
Dne 6. julija 1991 se je konno javno na TV oglasil tudi armadni general Veljko Kadijevi. Velja
si zapomniti njegove besede, pa naj zato sklenejo to poglavja, seveda z opozorilom na nekaj
lepotnih napak. Takole je dejal:
"V toku je poslednja faza razbijanja sedanje Jugoslavije. Ideja jugoslovanstva, s katero smo
dosegli vse svoje zmage in zagotovili ve desetletij trajajo mir, trpi teke udarce. Pretehtali so
nacionalistini koncepti in interesi, zaeti e davnega leta 1962. Zato sedaj divjajo ovinizem in
mednacionalne delitve.
Z ustavo iz leta 1974 smo ostali brez zvezne drave. Po tej ustavi je Jugoslavijo lahko ruil, kdor
je hotel, na ustaven nain, in z ustavnimi sredstvi tudi ni mogel biti zaustavljen. To je bila
svojevrstna tempirna bomba za razbijanje drave. Za mnoge zablode in velikanske napake
plaujemo previsoko ceno. Niti v ekonomiji niti v politiki nismo sledili spremembam, ki jih je
zahteval sodoben drubeni razvoj.
Usoden razpad hibridnega drubenega sistema je bil iniciran in izsiljen z delovanjem nekaterih
tujih drav. Protijugoslovanske sile v dravi ne bi bile tako pogumne in napadalne brez mone
podpore iz tujine. V vojni so samo pod okupatorsko kuto predstavljale nekakno silo. Tisto, kar
niso uspele dosei v vojni razdeljene drave, sedaj skuajo dosei s pomojo svojih marionet, ko
jim vzbujajo lana upanja in jih podkupujejo na razne naine. Sigurno bo oivljanje starih
imperijev samo prvi korak pri njihovi nadaljnji ekspanziji. Evropa in svet bi lahko plaali isto

261

(ali vejo) ceno, kot je rtvovanje Jugoslavije, tako kakor so neko plaali z rtovanjem Sudetov
in ehoslovake. Verjamem, da bodo to kar kmalu spoznala tudi vodstva tistih drav, ki e ne
vidijo te nevarnosti.
Armadno vodstvo je od samega zaetka drubene krize aktivno sodelovalo pri iskanju poti za
njeno razreitev. Neprestano smo zahtevali, da se zaustavi porivanje drave v prepad, kaos,
mednacionalno in versko vojno. Zavzemali smo se za demokratino reitev jugoslovanske krize
in celovito reformo drave, gospodarstva in drube. Vedno smo poudarjali, da je neodtujljiva
pravica vsakega naroda, da samostojno odloa o svoji poti, toda to mora storiti v interesu vseh
skupaj in vsakega naroda posebej, z dogovorom in na miren nain. Opozarjali smo, da
spremembe sistema po metodi kakor kdor hoe, s politiko zakljunega dejanja in enostranskim
sklepom vodi dravo v vrtinec dravljanske vojne.
Nekajkrat, ko se je situacija dramatino zaostrila, smo poveevali bojno pripravljenost enot JLA.
S tem smo zaasno uspevali umiriti napetosti. Ve kot to pa nismo mogli storiti. V nekaterih
delih drave so nae enote e ve mesecev izven vojanic v nehvaleni vlogi mejaa dveh sprtih
strani. eprav bi bilo brez njihove prisotnosti e krvi do kolen, se takno angairanje enot JLA
stalno obsoja. Nekateri zahtevajo, da se Armada zapre v vojanice in da od tam mirno spremlja
razpad drave in krvavo svatbo. Drugi pa vztrajno zahtevajo, da Armada prevzame vlogo
odloujoega drubenega razsodnika, da zrui vodstvo in prevzame oblast v dravi.
Mi smo e od zaetka vedeli, da obe omenjeni alternativi usodno vodita k istemu koncu. e bi se
Armada zaprla v vojanice, bi plamen mednacionalnih oboroenih spopadov zajel e znaten del
drave. Jugoslavija bi razpadla na najbolj dramatien nain. Tudi prevzem oblasti ni priel v
potev. Notranja kriza v vsaki dravi, tudi v Jugoslaviji, se ne more trajno reiti z uporabo vojske,
temve samo s politinimi sredstvi. Zato smo se opredelili za ohranjanje miru in ustvarjanje
pogojev za demokratino preobrazbo drube, obzirno smo angairali enote na kriznih ariih in
dosledno spotovali ustavnost in zakonitost. Na alost, razen verbalne, druge podpore pri tem
nismo imeli.
Pokazalo se je, da skoraj noben zvezni organ ni dojel tee in resnosti stanja, v katerem se
Jugoslavija nahaja. To se vidi predvsem v njihovi nesposobnosti, da bi realizirali obrambno
politiko drave in obveznosti glede oboroenih sil. Sprejemanje zakasnelih in nedoreenih
odloitev je povzroilo samo kopienje problemov, ki bi se ob nastanku relativno lahko reevali.
Tako pa so bile odloitve o razoroitvi paravojakih formacij, regrutih in teritorialni obrambi e v
naprej obsojene na neuspeh. Namesto vztrajanja za dosledno reevanje edino realnih nalog in
uinkovito realizacijo odloitev se je trmasto vztrajalo na dolgotrajnih in jalovih dogovorih,
pogajanjih in pogojevanjih. To je Armadi pri uresnievanju zadanih nalog zvezalo roke in jo tudi
kompromitiralo, razbijaem Jugoslavije pa je omogoilo, da so brez ovir uresniili svoje zamisli.
Nikdar in prav niesar Armada do sedaj ni naredila na svojo roko, izven ustavnih pooblastil in
odloitev pristojnih zveznih institucij. Enote JLA so bile v Sloveniji angairane v skladu s
svojimi ustavnimi obveznostmi zaite integritete Jugoslavije in na osnovi sklepov zveznega
zbora Skupine SFRJ in odloka zveznega izvrnega sveta.

262

Vodstvo Slovenije, ki je pred leti prielo prvo razbijati Jugoslavijo, je zaelo pravo vojno proti
JLA. Vojni cilj slovenskega vodstva je bil ne samo definitivna odcepitev, temve tudi popolno
brisanje Jugoslavije s politinega zemljevida sveta. S stalnim laganjem in varanjem so zahrbtno
pristopili k brutalni likvidaciji in maltretiranju pripadnikov Armade in njihovih druin.
Spraujemo se, na igav raun se to dela? e so se vodstvo Slovenije in oboroeni deli republike
Slovenije obnaali do JLA kot do okupatorske vojske, se mi nismo mogli tako obnaati proti
slovenskemu narodu. Zaradi tega glavne sile JLA, letalstvo, raketne, artiljerijske,
oklepnomehanizirane in druge enote niso bile uporabljene na ustrezen nain. Oni pa so to
zlorabili na najbolj zvit nain. Bil je potreben samo en dan naega bolj odlonega angairanja, pa
so prosili za premirje, ki pa so ga ponovno zlorabili. Priznam, da so nas takni brezobzirni in
zloinski napadi presenetili. Bili smo preseneeni zaradi izdajo na celi fronti. To je naa napaka.
tab vrhovnega poveljstva bi zelo lahko pripravil in izvedel operacijo, s katero bi Slovenijo vrgli
na kolena. Toda, zakaj bi to sploh poeli? Zakaj naj bi v Sloveniji umirali vojaki in astniki
drugih narodnosti, e so oni za Slovence tujci in okupatorji? Tudi nam ni bilo do umiranja
Slovencev, e ne elijo iveti v Jugoslaviji. Ali je to naa napaka ali ne naj oceni javnost.
Vojna, ki nam je bila vsiljena, je zahtevala tudi ivljenja ljudi. Jaz se tudi ob tej prilonosti
klanjam spominu padlih tovariev in izraam najgloblje soalje njihovim materam, oetom,
bratom in sestram, rodbini in prijateljem.
Predsedstvo SFRJ je veraj sprejelo doloene zakljuke v zvezi s situacijo v Sloveniji. JLA je vse
zahteve izpolnila. Ker pa vodstvo Slovenije ignorira zakljuke Predsedstva, in se tudi nadaljujejo
napadi na pripadnike JLA, bo tab vrhonega poveljstva predloil Predsedstvu SFRJ doloene
ukrepe.
V tem trenutku je najvaneje, da se imprej dosee politini dogovor in da se preobrazba
Jugoslavije izvri brez nove krvi. Ustanovljene so mone nacionalne vojske in ustanavljajo se
nove, ki so pripravljene, da takoj potegnejo noe in oroje. Zato je osnovna naloga JLA, da tega
ne dovoli, pri emer nam bodo koristile tudi izkunje iz Slovenije. Za takno nalogo ni dovolj
samo mirnodobna sestava, zato je izvrena delna mobilizacija enot.
Pri izvajanju nalog za zaito miru pripadniki JLA zdruujejo svoje vrste in dvigujejo bojno
pripravljenost. Pri tej nalogi se bomo maksimalno angairali. Priakujemo podporo vseh
domoljubnih sil in onemogoanje onih, ki pekulirajo zaradi ozkih, nacionalistinih ali
strankarskih interesov. Mir, ne vojna to je skupni interes vseh."
Komentar sledi kasneje.
Brionska deklaracija
Brionski sestanki so bili v noveji zgodovini za Slovenijo zelo pomembni. eprav smo po
mnenju dr. Franceta Buarja 184 prvi zaeli podirati domine ne samo na Balkanu, temve tudi v
184

Dr. Dimitrij Rupel, Skrivnost drave, Ljubljana, 1992

263

vzhodni Evropske, je bila Slovenija na Brionih samo delno kaznovana. Na nemko pobudo (kot
predsedujoega v evropski skupnosti) je prilo do umiritve poloaja v Sloveniji. Diplomatski
pritiski drav evropske skupnosti so bili tokrat bolj uinkoviti kot pa 1989, ko je Miloevi ukinil
avtonomijo na Kosovu in tako dejansko povzroil zaetek konca Jugoslavije.
Takratni slovenski zunanji minister je menil, da so bili pogovori Genscher Kuan v Celovcu
(Skrivnost drave, stran 158) "odloilni za pozitiven izid dogodkov" za Slovenijo, ki so se
dogajali 7. julija 1991 na Brionih. Prisotne so bile tri delegacije. Na eni strani dvanajsterica
evropske skupnosti na elu z odlonim Van Den Broekom, potem Predsedstvo SFRJ (tudi dr.
Janez Drnovek) z Mesiem na elu, zraven pa e predsednik zveznega izvrnega sveta Ante
Markovi in predstavnik taba vrhovnega poveljstva, slovenski admiral Stanislav Brovet, in tudi
delegacija "napadene deele Milan Kuan, dr. France Buar, Lojze Peterle in dr. Dimitrij
Rupel.
Prisotni so bili vsi "pogajalski" interesi. O ozadju sicer ne vemo dosti. Popoldan tistega dne je
slovenska stran dobila z roko napisane tiri kompromisne oziroma ultimativne pogoje, in sicer:
1. mejne prehode nadzira slovenska policija po zveznih predpisih;
2. carine ostanejo v zvezni pristojnosti, s tem da se sredstva zlivajo na poseben raun;
3. na meji se vzpostavi stanje kot je bilo pred 25. junijem, s tem da JLA po treh mesecih zapusti
meje, nadzor pa se izvaja po evropskih mejnih standardih (slovenska policija);
4. enote JLA se vrnejo v vojanice, TO pa odpravi blokode in se deaktivira.
Za slovensko stran je bilo najteje sprejeti tromeseni moratorij, igar kontrolo bo prevzela
opazovalna misija evropske skupnosti. Tako se je z brionsko deklaracijo konala "trapasta" vojna
v Sloveniji. Potem se je za Slovenijo zaela nova diplomatska vojna borba za mednarodno
priznanje.
Odhod JLA iz Slovenije
Dne 15. julija 1991 je bil v Domu JLA na Topideru v Beogradu sklican sestanek politinega
kadra JLA, na katerem je general Kadijevi izrekel naslednje ocene (U procjepu, str. 134-136):
Mednarodna situacija: zahod je zmagal nad ZSSR, ni ve ravnoteja, izgubili smo podporo
ZSSR, sta dve zahodnevropske smeri nemka, ki mora zaradi izhoda na morje in na Balkan
razbiti predhodno SFRJ, in francoska; ZDA so javno za SFRJ, dejansko pa za njeno razbijanje;
Notranja situacija: vzpon (1918 in NOB) in padec jugoslovanske ideje (biva Jugoslavija in
dananji nacionalizem), SFRJ zaradi ustave iz 1974 ni bila zvezna drava; JLA je edina vojska
na svetu brez "svoje"drave; zvezno predsedstvo je razcepljeno in ni sposobno voditi drave
niti vojske; "alternativa" temu stanju je, da bi vojska prevzela oblast zaradi globoke
nacionalne razdelitve, ekonomske situacije, zunanjih pritiskov in predvsem ljudskega
karakterja JLA to ne prihaja v potev!
Sedanje stanje: slovenska opredelitev za odcepitev je verjetna zaradi pronemkega reima, v
republiki Hrvaki je moen spopad Srbov in Hrvatov, v Bosni in Hercegovini so prisotne
tenje po razdelitvi med Srbijo in Hrvako, v Makedoniji je stanje konfuzno, samo rna gora

264

in Srbija sta za obstoj Jugoslavije; v dravi e divja dravljanska vojna, saj je, izven Slovenije,
mrtvih 300, ranjenih pa 600 dravljanov;
Stanje v JLA: po nartu Enotnost 13 se je mirnodobno stanje JLA zmanjevalo, sedaj ni
regrutov iz Slovenije in Hrvake, zato je bila delna mobilizacija; moralno stanje je slabo
vpliv nacionalnih delitev in neuspeh delovanja v Sloveniji, ki je imela dve fazi: vzpostaviti
porueni sistem kontrole na meji, kar je 90-odstotno izvreno e prvi dan in z manjimi
rtvami ter vsiliti gverilsko vojno JLA kot okupatorski vojski; za neuspeh v Sloveniji je kriv
vojaki vrh zaradi napane politine ocene in nepravilne uporabe enot brez mone ognjene
podpore, ki edina prinaa uspeh na bojiu; sprejema tudi osebno odgovornost, vendar zaradi
rtev med civilnim prebivalstvom ni moglo delovati po vseh bojnih pravilih.
Bodoe naloge: realen in sprejemljiv cilj za vse je razplet jugoslovanske krize brez velike
dravljanske vojne (smo e v mali) in brez zunanje intervencije, omogoiti da v Jugoslaviji
ostanejo narodi, ki to elijo; vsakdo naj se opredeli da ne bo izdajalcev, pogoji so sedanje
stanje in opredelitev za bodoo Jugoslavijo; realen je odhod JLA iz Slovenije, ker leta ne eli
ostati v Jugoslaviji, Slovenija se ne sme ve ponoviti!
Tako je zapisal vojaki tovari Vaso Predojevi, doma izpod Grmea, slovenski zet in dravljan,
polkovnik, varnostnik, politik in partijski sekretar, doktor vojakih znanosti, kandidat za generala,
odstavljen skupaj s svojim poveljnikom, ki se je na koncu tudi odloil za druino. Za to je bil
dvakrat kaznovan! Nepravino in krivino, toda vendarle bo zmagala njegova pravica (Nedavno
je izdal knjigo z naslovom Zloin brez kazni dodano 2008).
Predsedstvo SFRJ je 18. julija 1991 sprejelo sklep o umiku JLA iz Slovenije! Po prievanju
Jovia, je lo pravzaprav za diktat Miloevia, da se JLA razporedi na meje bodoe "tretje"
Jugoslavije!
General Kadijevi v svoji knjigi (str. 119120) sicer to interpretira povsem drugae, kot stalie
taba vrhovnega poveljstva, da JLA ne more biti okupatorska vojska in obenem navaja tri mone
inaice:
1. Predhodno vojako poraziti enote TO Slovenije in milice, nato pa Slovenijo zapustiti. Za
takno "kaznovalno" operacijo, ki bi trajala 68 dni bi morali dodatno angairati dve pehotni
diviziji in padalsko brigado ter mone letalske sile. Za priprave bi potrebovali 23 dni. tab
vrhovnega poveljstva je bil odlono prav za to inaico!
2. Brez dovaanja novih sil kopenske vojske, vendar s celotnim letalstvom in mono ognjeno
podporo ter odlonim delovanjem obstojeih enot v republiki Sloveniji, povzroiti usodno
kodo infrakstrukturi Slovenije in jo tako "prisiliti" k sprejemu zahtev taba vrhovnega
poveljstva in spotovanju zveznih institucij. tab vrhovnega poveljstva se je sicer zavedal, da
bi lo predvsem za napade na civilne cilje, kakor tudi, da je ta inaica vsebovala "mono dozo
maevanja in terorja nad civilnim prebivalstvom"! Zato je tab vrhovnega poveljstva to
inaico "milostno" izkljuil.
3. Realizirati politine cilje s kombinacijo politinih in dozirano uporabo vojakih sredstev.
Predsedstvo SFRJ se je odloilo za to inaico.
Ob novici o odhodu JLA iz Slovenije je bilo reagiranje pripadnikov JLA zelo burno. Po
prievanju je v poveljstvu 5. vojakega obmoja zavladalo kaotino stanje, saj sta tega dne

265

odpadla dva osnovna in glavna atributa: jugoslovanska in ljudska! astniki so jokali brez sramu!
Novi poveljnik je odloitev oznail kot zgodovinsko za Jugoslavijo, pa je ob koncu kratkega
nagovora hladno dejal: "Umik bomo izvrili mirno in organizirano ali pa z bojem, kar naj bi bilo
odvisno od Slovencev!" Podobno je bilo tudi v korpusih. V Ljubljani je nastal sploen ok, v
Postojni so astniki jokali! Nekateri so baje tudi slavili ob pijai ... Na Reki so odloitev oznaili
kot katastrofalno in drugo dejanje izdaje generala Kadijevia. V Mariboru so bili enotni, da gre za
izdajo! Najhuje pa je bilo za druine, soproge in otroke! Ljudi je prevzel nemir, alost, strah,
sovratvo, a tudi nekaj upanja je ostalo.
Vsi so se zaeli pripravljati na nekakne selitve v "svoje" republike, plemena, kraje in ljudi.
Nekateri so ostali zaradi druin.
Komentarji
Vsekakor je najbolj dragoceno dokumentirano prievanje dr. Borisava Jovia, ki se je pozneje
oddaljil od Miloevia.185 Skupaj z Ivanom Stamboliem, Mirkom Tepavcem in Miloem
Miniem ni podlegel nacionalistini velikosrbski ideji. Zanimive so tudi Minieve ugotovitve o
sestanku Miloevi Tuman v Karaorevu, kjer se je delila Bosna.186 Toda to je e druga in
najbolj tragina tema na jugoslovanskem vojakem poligonu.
Zanimivo je tudi prievanja generalmajorja Aleksandra Vasiljevia (Vreme, 10. januarja 1998),
ki pravi, da je dr. Borisav Jovi v svoji knjigi "pozabil" omeniti nekaj podrobnosti, in sicer:
22. oktobra 1990 je bil v zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo samo Joviu pokazan tajno
posnet TV film o generalu peglju, ki je bil nato opozorjen (s strani Jovia?), da se je umaknil
v Slovenijo (nato pa v Nemijo);
12. decembra 1990 na seji Predsedstva SFRJ Jovi ni predlagal razprave o nartu zveznega
sekretariata za ljudsko obrambo o razoroitvi vseh paravojakih enot v SFRJ. Vsem lanom
Predsedstva SFRJ, tudi Mesiu, je razdelil zaupno informacijo varnostne uprave JLA, kar je v
Zagrebu izzvalo pravi ok. Jovi je razpravo o paravojakih enotah predlagal ele z
enomeseno zamudo, kar je imele katastrofalne posledice.
Ni vedel za protislovensko stalie Jovia, ko je dajal navodila Panevskemu pred 14. kongres
ZKJ.
Neprijetno je nasprotovati nekdanjemu nadrejenemu, armadnemu generalu Kadijeviu, posebno,
ker sem ga osebno cenil. Vendar moram opozoriti na nekaj njegovih nevzdrnih in zgodovinsko
netonih trditev:
Odgovor na glavno in osnovno vpraanje kdo je zael prvi razbijati Jugoslavijo, pustimo
zgodovinarjem. e bivi predsednik Srbije Ivan Stamboli ugotavlja, da je to bila prav Srbija,

185

Po nekaterih analitinih ocenah je Jovievo prievanje glede JLA: 70 % resnino, 20 % polresnino in 10 %

lano! Seveda, glavne zamerke JLA naj bi bile lane e so to ugotovitve pokojega admirala Broveta, jim kae
vsekakor pritrditi (dodano 2008)
186
Milo Mini, Kazivanja, Urota u Karaorevu, Svijet tev. 36, Beograd, 1998

266

potem to nekaj velja. e pa e dodamo mnenje dr. Borisava Jovia, da je Jugoslavijo razbila
Srbija ob pomoi JLA, potem se ve, kje je treba iskati odgovornost.
Slovenija se je dejansko prva odcepila, razdruila ali pa osamosvojila. Pri tem je najbolj
relevantno mnenje Banditerjeve arbitrane komisije, da je bila SFRJ v "procesu razdruitve",
pa tudi, da "zvezna armada ne ustreza ve kriterijem za sodelovanje in predstavljanje republik,
kar je pogoj za sodelovanje". Mislim predvsem na nesprejemljivo delovanje jastrebov v
vojakem vrhu! Zakaj je JLA bil vsiljen proces proti etverici? Zakaj je JLA nasedla raznim
provokacijam?
Zakaj je bil tab vrhovnega poveljstva SFRJ obseden z idejo o kaznovanju Slovenije, eprav je
Miloevi vekrat poudarjal, da je potrebno Slovenijo "pustiti pri miru"? Ali varnostna sluba
JLA res ni prav ni vedela o dogovoru MiloeviKuan?
Zakaj JLA ni vztrajala pri politini in mirni reitvi jugoslovanske krize? Zakaj se je vodstvo
JLA odreklo Titu in koncepciji splonega ljudskega odpora in drubene samozaite?
Najbolj je problematino, da JLA za vojako-policijski poseg v Sloveniji ni imela ukaza
svojega vrhovnega poveljnika Predsedstva SFRJ. Vsi vemo, da nekakni politini sklepi
zveznega zbora Skupine SFRJ ali pa upravni odlok zveznega izvrnega sveta ne morejo
nadomestiti pravega vojakega ukaza s podpisom predsednika in peatom Predsedstva SFRJ!
Zakaj je JLA brez legitimnega ukaza izvedla vojako-policijski poseg proti Sloveniji? V
ustavno-politinem sporu "vojska v nobenem primeru ne more odloati, kdo bo s kom ivel" je
sklenil tudi bivi pomonik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, generalpolkovnik mag.
Avgust Vrtar. 187
Zakaj je general Kadijevi govoril neresnico o vojakem udaru, ko pa nam Jovi odkriva, da
je prav tab vrhovnega poveljstva nartoval vojaki udar v ve inaicah?! Kdo je dovolil
izdelavo nartov vojakih akcij brez odobritve Predsedstva SFRJ?
Floskule o izdaji in preseneenju so samo dokaz, da nekateri "jastrebi" niso upotevali
varnostnih in drugih ocen o pripravljenosti slovenske TO, pa eprav je bilo splono znano, da
je lo za najbolj usposobljeno in organizirano TO? Nartovati vojako-policijski poseg in
kreniti v akcijo proti tako pripravljeni TO, je blago reeno ne samo "trapasto", temve povsem
neodgovorno! Zato se ni uditi, e so tudi navadni astniki JLA postavljali upraviena
vpraanja ali so akcije v Sloveniji vodili laiki in nesposobni poveljniki? Kdo je pravzaprav
predlagal izvedbo tako "trapaste" akcije?
Zelo problematina je tudi teza, da je lo za "vsiljeno vojno". Verjetno bi bila bolj tona
kvalificikacija, da je lo za "izzvano vojno", posebej e, e upotevamo mnenje amerikega
ambasadorja Zimmermanna, da bi tudi "bolj primitivna vojska" kot JLA reagirala na slovenska
izzivanja, predvsem okrog neplaevanja sredstev za vojaki proraun in nepoiljanja
slovenskih regrutov. Zakaj JLA ni brez posega zapustila Slovenije? Zakaj JLA ni spotovala
dogovora MiloeviKuan?
Za zgodovino je pomembno, kdo je prvi zael! Pa ne samo to: zgodovinarjem in drugim
raziskovalcem bo predvsem vano ugotoviti, kdaj so v JLA zaeli pripravljati narte za vojake
aktivnosti in s kaknim ciljem! Moje vedenje o tem je zelo osebna stvar, toda ostaja dejstvo, da je
dr. Borisav Jovi, podpredsednik in predsednik Predsedstva SFRJ, v svoji knjigi Zadnji dnevi
187

Mag. Avgust Vrtar, generalpolkovnik, Nekaj vedenj in misli o vlogi oboroenih sil Jugoslavije, Borec, Ljubljana,
1994

267

SFRJ skoraj v celoti postavil na la generala Kadijevia in predvsem sposobnost in doslednost

vojakega vrha oboroenih sil SFRJ!
Kot sem e poudaril so za razkrivanje vzrokov in celotne rekonstrukcije razbijanja SFRJ najbolj
relevantni originalni dokumenti oboroenih sil SFRJ in vseh ostalih dejavnikov v teh dogodkih.
Potrebno bo pa poakati, da se odprejo vojaki in drugi arhivi. Do takrat pa se moramo opreti na
memoarska in druga prievanja. 188
Zaradi prikaza objektivne resnice o takratnem dogajanju v Sloveniji bi bilo nujno objaviti knjigo
skupine avtorjev pod naslovom Resnica o oboroenem spopadu v Sloveniji, Beograd, 1991, ki
slovenski strani oita zloine proti civilnemu prebivalstvu (tujci vozniki, svojci pripadnikov
JLA in drugi), proti ranjencem, bolnikom in ubitim osebam, zdravstvenemu osebju in
sanitetskemu prevozu, proti zaprtim in ujetim osebam, kakor tudi prepovedane naine vojevanja.
In seveda dokumentirano odgovoriti!
Tudi slovenska stran bi morala predloiti javnosti dokumentirano sliko podobnega ravnanja
pripadnikov JLA. Do sedaj so vse tovrstne kazenske prijave zavrene (v toku je sodni postopek
proti pilotu JLA, dravljanu Hrvake).
rtve oboroenih spopadov v Sloveniji so bile naslednje:
Slovenija: ubitih 12 pripadnikov TO in policije, 6 civilov in 10 tujcev (voznikov tovornjakov);
ranjenih je bilo 116 pripadnikov TO in 28 policistov (za civiliste ni podatkov);
JLA: ubitih je bilo 44 pripadnikov JLA (6 astnikov, 6 podastnikov, 30 vojakov, 1 civilna
oseba v slubi v JLA in 1 neidentificirana oseba); ranjenih je bilo 184 pripadnikov JLA;
zajetih je bilo 3.230 pripadnikov JLA in zvezne policije.
Sklepi:
1. Z vojako-policijskim posegom v Sloveniji, ki je bil sicer izzvan, JLA ni dosegla nartovanih
ciljev. Spor je bilo mono reiti na miren nain, z zunanjimi pritiski in dogovori (podobno kot
v Makedoniji).
2. Nart (inaica narta) vojakega posega JLA v Sloveniji ni bil realen, politini cilj pa napaen.
Poseg je bil nelegitimen, ker ga ni ukazal Vrhovni poveljnik (Predsedstvo SFRJ).
3. V okviru notranje vojne je lo za vojako-policijski poseg z omejenim ciljem. Glede na
zastavljene cilje je lo za mejno-carinski spopad. Iz ustavne obveznosti o ohranjanju
ozemeljske integritete SFRJ je primarno vpraanje obrambe zunanjih (dravnih) in notranjih
(republikih oziroma avnojevskih) meja. Problematika meja je dominirala tudi v ostalih
spopadih (meje velike Srbije ali Hrvake), zato bi lahko tudi priznali izraz " vojne za meje".
4. V strokovnem smislu (po tevilu angairanih sil) ni mogoe govoriti o vojni, ker dejansko ni
lo za vojaki spopad med dvema dravama niti so spopadi presegli taktinega nivoja.
5. Po mednarodnem vojakem pravu ni mogoe govoriti niti o okupaciji niti o agresiji.

188

Nova knjiga generala Velja Kadijevia z naslovom Protiudarec, moj pogled na razpad Jugoslavije, ki je izla
sredi 2007 v Moskvi, je ponudila nekaj zaimivih podrobnosti, ki popravljajo spomin na JLA.

268

6. V politinem smislu je mogoe uporabljati naslednje izraze: desetdnevna vojna, secesijska

vojna, odcepitvena vojna, razdruitvena vojna in e medijsko uveljavljen (vsiljen) izraz
osamosvojitvena vojna oziroma desetdnevna osamosvojitvena vojna.
7. Verificirane sklepe bo mogoe podati ele po objavi vseh tajnih politino-vojakih in
operativnih dokumentov.
3. 5. 2. Hrvaka (19901995)
Osnovni vzroki
Za izredne razmere na Hrvakem v letu 1990 sta dva osnovna vzroka: znaten porast obeh
nacionalizmov (hrvakega in srbskega) in revanistini protikomunizem. Po demokratinih
volitvah je na politino sceno stopila Hrvatska demokratska zajednica Hdz z dr. Franjom
Tumanom na elu, ki je takoj spremenila ustavo in zaela uveljavljati pragmatine ideje
velikohrvakega nacionalizma (naziv Republika Hrvaka, zgodovinska hrvaka zastava s
ahovnico, uradni jezik je samo ijekavina, pisava latinica in podobno). V odgovor so ogroeni
Srbi ustanovili Srpsko demokratsko stranko Sds na elu z dr. Jovanom Rakoviem, ki je bila
dejansko velikosrbska podrunica Beograda, pa so na koncu tudi zahtevali odcepitev Srbskega
autonomnega obmoja Srbske krajine (z veinskim srbskim prebivalstvom). 189
e v tem obdobju je bila storjena usodna napaka, ko leve sile, mislim predvsem na zvezo
komunistov Hrvake, ko Hrvati in Srbi v njej niso nale pravega odgovora na velikohrvake in
velikosrbske nacionalistine usmeritve, ki so usodno razcepile oba dravotvorna naroda. Namre,
ravno odcepitev srbskih komunistov je docela oslabila pozicije zveze komunistov Hrvake,
pozneje Raanove Sociademokratske partije, tako je bila odprta pot za premo hrvakih
desniarskih in revanistinih sil. Oba strankarska pola sta se zato usmerila k obrambi ogroenih
narodnih interesov.
Zdi se mi napano iskati vzroke hrvako-srbskih napetosti v nekaknem prastarem plemenskem
ali verskem sovratvu, genocidnosti enega ali drugega naroda, neporavnanih raunih in podobno.
Vse to so lahko t. i. latentni vzroki, ki mirujejo ali ivotarijo, ne planejo pa na dan, ker se
zavestno zadrujejo! Ne smemo pa pozabiti globalnega narta za razbijanje Jugoslavije po Dnevu
D, pa tudi dejstva, da so morali glavni protagonisti postopati po navodilih direktivah od zunaj.
Mislim predvsem na Miloevia in Tumana. ele v daljnji bodonosti bo verjetno prilo na dan,
igave tuje interese sta zastopala in izvajala. Nekatere zaetne raziskave in indicije kaejo, da je
bil Tuman pronemko usmerjen, doim je amerika naklonjenost Miloeviu oitna. Njun
dogovor v Karadjordjevu, 15. aprila 1991, je mogoe razumeti samo s teh pozicij, torej z
blagoslovom tujih sil. Pri tem je lo za tri usodne poteze, ki so dokonno odloale o razbijanju
Jugoslavije, in sicer:
sprememba notranjih republikih avnojskih meja in verskih meja;
razdelitev Bosne in onemogoanje obstoja muslimanske drave v Evropi;
189

Ilija T.Radakovi, generalpolkovnik, Besmislena YU ratovanja, Beograd, 1997

269

ustanavljanje nacionalno homogenih drav Velike Hrvake in Velike Srbije (z geslom: "Vsi
Srbi v eni dravi"), seveda s t. i. humano preselitvijo Lianov in Krajinikov v "staro
domovino".
Z dananje perspektive je e mogoe sklepati, da je dogovor iz Karaoreva v glavnih obrisih e
realiziran. Vzpostavljeni so e tudi diplomatski, gospodarski in drugi odnosi med obema
Zvezno republiko Jugoslavijo in Hrvako.
Kratka kronologija
Pred vojakimi spopadi so se zvrstili incidenti in spopadi, ki bi jih lahko uvrstili v kategorijo
specialne vojne oziroma med spopade nizke intenzivnosti. Lahko bi celo rekel, da so so bili
karakteristini in zelo podobni ameriki doktrini za destabilizacijo doloenih podroij. Zato ne bo
odve, da jih vsaj omenim:
zaetno agresivno politino-ideoloko delovanje (sprememba ustave, nova zastava, zmaga
Hdz, prihod ustakih emigrantov itd.) in militantni psiholoko-propagandni pritiski (vraanje
tradiciji NDH, Velika Hrvatska in podobno) so vplivali na odlone protiakcije organiziranih
(in dejansko ogroenih) srbskih sil;
maja 1990 se je zgodil prvi veji incident v Benkovcu, ki so mu sledili e drugi;
17. avgusta 1990 se je zaela t. i. "balvanska revolucija", ko so delno oboroeni Srbi zaeli
postavljati meje Srbskega autonomnega obmoja Krajine oziroma "srbskih krajev"; februarja
1991 je bila celo razglaena razdruitev Srbskega autonomnega obmoja Krajine od Hrvake;
na obeh straneh so oboroene skupine in posamezniki sproali manje medsebojne obraune in
spopade, pa tudi izvajali teroristine akcije;
enote JLA so dobile nalogo, da "prepreijo" medsebojne oboroene spopade (marec/april 1991
Plitvice, Pakrac), kar je bil samo prvi korak, da so se postavile na stran "bolj ogroenega
naroda"; tako se je lahko zaela dravljanska in verska vojna na Hrvakem;
spopad v Borovem selu dne 2. maja 1991, so po izjavi Josipa Boljkovca, tedanjega notranjega
ministra, izzvali pripadniki hrvakih paravojakih enot, je terjal veje rtve na hrvaki strani
(17 policistov in 20 civilnih oseb), kar je izzvalo ogorene proteste (Split, velike
demonstracije proti JLA in uboj vojaka Sae Geovskega);
28. maja 1991 je bila ustanovljena Hrvaka vojska (Zbor narodne garde);
30. 5. 1991 je bila v hrvakem saboru sprejeta nova ustava, predsednik dr. Franjo Tuman pa
je napovedal skorajnjo "razdruitev in osamosvojitev" Hrvake;
26. maja 1991 je Hrvaka (skupaj s Slovenijo) razglasila popolno dravno samostojnost;
sledile so veje ali manje akcije in spopadi, predvsem okrog blokiranih vojanic, vendar do
vejega vojakega spopada ni prilo;
7. oktobra 1991 je sledilo neuspelo letalsko bombandiranje na Banske dvore (dr. Franjo
Tuman, Stipe Mesi in Aleksandar Markovi) , vendar brez rtev;
10. oktobra 1991 je evropska skupnost dosegla dogovor o umiku JLA iz Hrvake, kakor tudi
"iskanje solucije za mirno reitev jugoslovanskih spopadov".
Glede na tajni dogovor v Karaorevu bi zelo teko iskali krivce za posamezne incidente in
spopade, saj je skoraj gotovo, da niji nivoji niso vedeli za dogovore Miloevi Tuman. Prav
tako se zelo resno postavlja vpraanje, ali je varnostna uprava zveznega sekretariata za ljudsko

270

obrambo vedela za dogovor v Karaorevu in kdo je pravzaprav stal izza nartovanih vojakih
operacij JLA na in proti Hrvaki? Ali je lo za prilagojene narte Bedem (Okopi) iz Stipetieve
poveljnik-tabne vojake vaje?! Potrebno bi bilo preveriti. Po besedah generala Kadijevia
(Moje vidjenje raspada, str.135), naj bi se vojna na Hrvakem odvijala v dveh fazah: v prvi naj
bi JLA "itila srbski narod", doim bi v drugi fazi JLA prela v sploen strateki napad na
Hrvako. Predstavil bom celoten zapis vojakega narta, ki glasi takole:
"Strateko nalogo izvesti v dveh fazah. V prvi, s preteno taktinimi protinapadi na ve smereh,
dokler se Hrvaka moneje ne vkljui v spopade (napadi na vojanice), z boljo organizacijo in
pripravo srbskih upornikov, v drugi fazi pa z enovito strateko napadno operacijo premagati
hrvako vojsko;
Zamisel manevra sil:
popolnoma blokirati Hrvako iz zraka in morja;
smeri napadov glavnih sil bolj direktno usmeriti za osvoboditev srbskih krajev na Hrvakem
in garnizij JLA v globini hrvakega ozemlja. Na tak nain presekati Hrvako na smereh
GradikaVirovitica, BihaKarlovacZagreb, KninZagreb in MostarSplit.
Z najmonejo skupino oklepno-mehaniziranih sil zavzeti vzhodno Slavonijo, potem nadaljevati
delovanje proti zahodu, se zdruiti s silami v zahodni Slavoniji in nadaljevati napad proti
Zagrebu. Istoasno z monejimi silami iz Herceg Novega in Trebinja blokirati Dubrovnik, s
kopnega vdreti v dolino Neretve in na ta nain sodelovati s silami, ki nastopajo iz smeri Mostar
Split.
Po zavzetju doloenih objektov zavarovati in drati "mejo Srbske krajine" na Hrvakem,
umakniti preostale dele JLA iz Slovenije in potem pomagati silam JLA na Hrvakem.
Za priprave in dovajanje sil na nartovane smeri uporabe je potrebnih 1015 dni."
Narta ne bi elel komentirati, ker manjkajo doloeni elementi, predvsem sile in sredstva.
Nedvomno je lo za napadno operacijo JLA vejega obsega, na hrvaki strani pa so vsekakor
nartovali ve obrambnih operacij stratekega znaaja. Zato tudi lahko upravieno govorimo o
pravi (notranji) hrvako-srbski vojni na Hrvakem, ki je imela ve asovnih obdobij, in sicer:
19901991: zaetno obdobje spopadov nizke intenzivnosti (in gverilsko vstajo Srbov ter t. i.
"balvansko revolucijo");
19911992: strateka ofenziva JLA in uspena obramba hrvake vojske ter njen protinapad ;
1992: premirje in mirovna operacija sil OZN Unprofor, preteno v Slavoniji;
19931994: priprave hrvake vojske za konno ofenzivo (operacije Masleniki most, Medak,
Maestral 94 in Ljeto94);
1995: strateka ofenziva za osvoboditev Hrvake, ki jo predstavljata dve odlino pripravljeni
(z ameriko pomojo in po naelih doktrine SNI) in kontinuirano izvedeni operativno-strateki
operaciji Blisk (zaetek 1. maja 1995) in Vihar (zaetek 4. avgusta 1995).

271

Vukovar je bil primer nepotrebnega razkazovanja arogance in moi gardnih enot JLA. Enako
velja za Dubrovnik, le da so tam rnogorske rezerviste vodili ogoreni srbski generali iz Like.
Med njimi sem al videl na TV ekranih, tudi olskega kolega in generalmajorja Radomirja
Eremijo, naelnika taba titograjskega korpusa!
Osnovni sklepi
Srbsko-hrvaki spopad se je konal s presenetljivo zmago hrvake strani. Vodstvo JLA oziroma
varnostna sluba JLA oitno res nista poznala (general Vasiljevi to priznava) podrobnosti
dogovora Miloevi Tuman v Karaorevu, ki je bil skoraj v celoti uresnien.
Zamiljena srbsko autonomno obmoje Srbska krajina je ivotarila le kratek as. Bila je rtovana
iz politinih razlogov, kajti Miloeviu je bil obljubljen del Bosne in Hercegovine Republika
Srbska.
Zame je najbolj presenetljivo, da je bila vojska Srbske krajine poraena, pa eprav ni bila delena
potrebne pomoi niti iz Beograda niti s Pal. Osebno sem poznal mnoge like in krajike generale,
pa tudi astnike in vojake, in enostavno ne morem verjeti, da so se sploh dali "voditi" nekemu
policijskemu inpektorju (Milanu Martia), ko so pa imeli v Beogradu celo plejado narodnih
herojev in tudi nekaj mlajih ter sposobnih generalov.
Z druge strani pa so na hrvaki strani presenetili mlaji hrvaki generali in admirali (Stipeti,
Domazet in drugi), pa tudi dobro izurjen vojaki sestav (seveda po zaslugi amerikih
intruktorjev). Ko je Karlo Gorinek e kot polkovnik hrvake vojske uspeno vodil protinapad
enot osjeke operativne cone, se mi je zdela celotna operacija nekam znana. Spomnil sem se, da
je 1988 prav podpolkovnik Gorinek kot moj pomonik za tabno-une zadeve pri nartovanju
poveljniko-tabne vojake vaje Jesen88 odlono zagovarjal obhodni manever sil na osjekovaradinski smeri. Za svoj vojaki prispevek je dobil in generalbojnika, toda zdi se mi, da
hrvaki "bojovniki" niso mogli prenesti njegovega vojakega talenta. koda, da se zaradi druine
ni vrnil v Ljubljano. Je pa edini polkovnik JLA, ki je za svoje vpraljive (dodano 2008)
obveevalne zasluge dobil eno od najvijih slovenskih odlikovanj.
Zdaj, ko poznamo Miloevieve politine spletke in igre s Tumanom in Ameriani, je laje
analizirati srbsko-hrvako notranjo vojno na Hrvakem. Nedvomno je, da ni lo za spopad
srbskega in hrvakega naroda. lo je za zreirano oziroma dogovorjeno vojno, spopad. Potrebno
je samo prebrati Jovieve Zadnje dneve SFRJ ... Hrvaka je dobila t. i. "domovinsko" vojno,
reila pa je tudi osnovno vpraanje: "njihovi" Srbi so skoraj prostovoljno in brez odpora zapuali
svojo hrvako domovino. To so storili tako, kakor sta pred tem razmiljala osi in Tuman na
pogovorih v vici, namre da so mona tudi "humana preseljevanja naroda", seveda ob bojnem
plesu in vojaki godbi!

272

3. 5. 3. Bosna in Hercegovina (19911995)

Osnovni vzroki
Osnova notranja vzroka razpada Bosne in Hercegovine sta bila: trismerni in izkljuujoi
nacionalizem (srbski, hrvaki, muslimansko-bonjaki), prepleten s trismernim verskokonfesionalnim fanatizmom (pravoslavni, islamsko-fundamentalistini in katoliki).
Navedeni vzroki so bili sicer latentno prisotni v vsakdanji bonjaki stvarnosti, toda vedno kot
povezovalni dejavnik raznolikosti. Od zunaj, iz Beograda ali Zagreba, jih je bilo mogoe brez
posebnega truda spremeniti v dezintegracijski faktor! In to se je tudi zgodilo. Temu pa je sledilo
popolno preseneenje, dezorganizacija vsakdanjega ivljenja, ohromljen sistem oblasti, vse
pogosteji mednacionalni nesporazumi in medetnini spopadi, kakor tudi hiter razkroj
gospodarstva in trgovine.
V taknem trenutku je bil dovolj samo en strel! Tokrat ne na kaknega cesarja ali kralja. Dovolj je
bil e strel na navadnega svata na pravoslavni poroki.
Pogovori in dogovori o razdelitvi Bosne in Hercegovine so bolj ali manj znani. Glavni je bil
seveda 25. marca 1991 v Karaorevu med Miloeviem in Tumanom, potem v Belju, enevi,
Bruslju in Grazu. Osnovno vpraanje je bilo, kako razdeliti Bosno in Hercegovino po receptu
70:30 v korist Srbije, oziroma kako reiti muslimansko vpraanje. Niso se mogli dogovoriti, zato
je spregovorilo oroje.
Potrebno je posebej poudariti, da je bila usoda Bosne in Hercegovine v precejnji meri odvisna
od celotnega razpleta jugoslovanske krize, pa tudi od operativno-stratekega znaaja centralne
regije t. i. glavne trdnjave jugoslovanskega vojskovalia! To je vidno tudi iz knjige generala
Kadijevia (stran 134), ko pravi: "Glavne ideje osnovne zamisli, po kateri so bili razdelani narti
o uporabi JLA na celotnem jugoslovanskem prostoru, so bile: dokonno premagati hrvako
vojsko ...; realizirati popolno sodelovanje s srbskimi uporniki v Srbski krajini, omogoiti
dokonen umik preostalih delov JLA iz Slovenije; posebej pa raunati, da bo vloga srbskega
naroda v Bosni in Hercegovini odloujoa za bodonost srbskega naroda v celoti. Temu tudi
prilagoditi razmeanje sil JLA."
Evidentno je bilo povezovanje JLA in Srbske demokratine stranke. Sredi 1991 je "vidovdanska
skupina" v Grahovem sprejela deklaracijo o zdruitvi Kninske in Bosanske krajine, seveda vse
po diktatu iz Beograda. To je bila tudi potrebna operativna osnova za bojno delovanje proti
Hrvaki. V zaetku julija 1991 je bila v Srbiji in rni gori izvedena delna mobilizacija.
Bosansko predsedstvo (Hrvati in Muslimani) je bilo proti vojakim reitvam in je verjelo, da bo
JLA zavarovala krhek mir v Bosni in Hercegovini. V resninosti pa so se dogajale druge stvari.
190
Po umiku iz Slovenije in delno iz Hrvake je generaltab JLA do januarja 1992 na tleh Bosne
in Hercegovine zbral osem korpusov (14. ljubljanski korpus v Zenici in Doboju). Formirana je
190

Sefer Halilovi, brigadni general, Lukava strategija, Mostar, 1997

273

nova 2. armada, ki ji je poveljeval generalpolkovnik Milutin Kukanjac, soolec iz vije vojake

akademije, znan kot grob in energien poveljnik. Prevzel je vse vojako-industrijske kapacitete,
pa tudi strateko poveljniko mesto v Han Pijesku (v tunelu pod planino epe).
Vzporedno so tekle tudi politine priprave za vojaki spopad, pri emer se je vmeala tudi
evropska skupnost. Obstajala je dilema: ali bo Bosna in Hercegovina neodvisna in mednarodno
priznana drava ali pa del okrnjene Jugoslavije oziroma del Velike Srbije. Vodstvo Republike
srbske ni bilo za Bosno in Hercegovino, tudi Hdz je imel osnovano Herceg-Bosno, doim so
Muslimani nihali med majhno in obkroeno muslimansko enklavo in enotno dravo Bosno in
Hercegovino. Na referendumu je sodelovalo 63,4 odstotka prebivalcev BiH in 99,4 odstotkov se
je izreklo za suvereno in neodvisno Bosno in Hercegovino. Srbi so seveda bili proti. In potem se
je zaelo ...
Kratka kronologija
Dne 1. marca 1992 je bil na Baariji ustreljen svat na neki srbski poroki, pravoslavni duhovnik
pa je bil ranjen. Takoj so bile postavljene "srbske" in "muslimanske" barikade in meje v Sarajevu,
potem pa po celi Bosni in Hercegovini. Na dan so prile prej pripravljene in oboroene
paravojake enote. Enote JLA naj bi prepreile takojen mednacionalni spopad. Tudi predsednik
Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovi je e 9. marca 1992 ocenil, da ne bodo mogli prepreiti
"medetnine in verske vojne" (Vreme, 9. marca 1992). Tudi opozicijske stranke in napredna
javnost niso mogle prepreiti vojne.
Evropska skupnost je sicer 8. 4. 1992 priznala neodvisno dravo BiH, vendar je kmalu zatem
prepovedala uvoz oroja za novoformirano bonjako-muslimansko vojsko (paravojake zelene
baretke in enote tajne patriotske lige). Zato je bil takoj preoblikovan Rto, za novega poveljnika
je postavljen polkovnik Hasan Efendi, za naelnika taba pa polkovnik Slavko iber. Novi
dravni (in vojaki) simbol je postal stari bosanski grb (it s tremi lilijami). Takoj je razglaena
neposredna vojaka nevarnost in splona mobilizacija. Strateki cilj je bil zavarovati
novopriznano dravo BiH.
Dne 12. maja 1992 je od delov 2. armade JLA in 70 odstotka njene oboroitve formirana vojska
Republike srbske, za poveljnika pa je bil postavljen generalmajor Ratko Mladi. Raunali so na
kratkotrajno vojno, v kateri bi moneja vojska Republike srbske zavzela dolini Neretve in Drine
in iro okolico Sarajeva, vzpostavila prek Posavine irok koridor do Bosanske krajine,
zavarovala zveze s Srbsko krajino (na Hrvakem), muslimansko enklavo v dolini rek Sane in Une
pa popolnoma izolirala.
Tudi v Herceg-Bosni je stranka Hdz ustanovila Hrvatsko vijee obrane, v paravojakem Hos-u pa
je bilo tudi nekaj znanih ustakih emigrantov. Vidno vlogo so imele tudi redne enote hrvake
vojske. Osnovni cilj je bil, da se Herceg-Bosna raziri in okrepi s srediem v Mostarju, pozneje
pa prikljui svoji matini domovini, Hrvaki.
Omenil bom samo najbolj karakteristine vojake epizode iz vojne v Bosni in Hercegovini:

274

obleganje in granatiranje (obstreljevanje) Sarajeva je trajalo od 5. aprila 1992 do 30.

septembra 1993. Najprej je obleganje vril 4. sarajevski korpus JLA, potem pa sarajevskoromanijski korpus vojske Republike srbske, pod poveljstvom generalmajora Stanislava Galia,
bivega poveljnika novomeke garnizije. (Nazadnje v Haagu obsojen na dosmrtno jeo
dodano 2008) V blokadi je bilo razporejenih od 600 do 1.100 topovskih cevi, dnevno pa je na
Sarajevo padlo od 300 do 1000 topovskih granat. rtev ne bom nateval. Trpljenje obkoljenih
smo lahko videli tudi na TV. Videl pa sem tudi nekaj znanih obrazov v korpusnem tabu.
Seveda s Karaiem. Bilo me je sram!
ruenje Mostarja je 14. aprila 1992 ukazal generalmajor Momilo Perii, poveljnik bilekega
korpusa (bil je naelnik generaltaba vojske Zvezne republike Jugoslavije, novembra 1998
odstavljen), ko je artiljerija tiri ure in pol granatirala Mostar zaradi "privatne generalove
vojne" oziroma maevanja, ker Hvo ni izpustil dveh srbskih pilotov. Novopeeni
generalbojnik Herceg-Bosne Praljak je 9. novembra 1993, s soglasjem banskih dvorov, ukazal
ruenje znamenitega mostarskega mostu, ki je kljuboval vsem vojnam od leta 1566! Pravo
barbarstvo!
"odpiranje" koridorja v bosanski Posavini, ki se je zaelo marca 1992, je bilo ivljenjsko
pomembno za obstoj Bosanske krajine in Banjaluke, saj je lo za edino kopensko povezavo z
Republiko srbsko in preko nje tudi z Zvezno republiko Jugoslavijo. Verjetno je lo za najbolj
krvave borbe, v katerih so sodelovale tudi tevilne paravojake enote na srbski in hrvakobonjaki strani. Celotno ozadje ni povsem jasno, pa eprav so se predstavniki Hdz in Sds na
tajnem sestanku v Grazu (Avstrija) dogovorili o globalni razdelitvi Bosne in Hercegovine!
boje v Bosanski krajini so v zaetku vodili trije korpusi JLA: banjaluki, bihaki in kninski.
Njihovega bojnega delovanja ne bom opisoval. Moram pa povedati nekaj besed o treh znancih
in njihovih traginih usodah. Poveljnik bihakega korpusa je bil ob mobilizaciji
generalpodpolkovnik piro Nikovi, sicer znan kot dolgoletni odlini poveljnik kranjske
planinske brigade. Konec 1992 je bil odstavljen in upokojen. Hrvako vojako sodie ga je v
odsotnosti obsodilo na 15 let zapora. ivi v rni gori, druina pa v Sloveniji. Banjaluki
korpus JLA je bil preimenovan v 1. krajiki korpus, za naelnika taba je bil postavljen znanec
iz Zagreba, polkovnik Boko Keleevi. Bil je tisti naelnik varnostnega oddelka 5. vojakega
obmoja, ki je celo fizino branil generala Kolka. Keleevi je zdaj e generalpolkovnik in
poveljnik tega korpusa. Slial sem zgodbo njegove druine iz Zagreba. e je resnina, potem
je zares tragina: ker sinova nista hotela javno nastopiti proti oetu Srbu, so ju poslali kot
vojaka hrvake vojske v boje proti krajikemu korpusu. Mati je kmalu zatem doakala dve
zaplombirani vojaki krsti! Nekje v zaetku 1987 sem majorja Milana Stevilovia uspel
premestiti iz Postojne v Maribor, kjer naj bi prevzel naelniko mesto. Ko je 31. mariborski
korpus zapual Slovenijo, se je Stevilovi, ponosni Krajinik, vrnil v svojo Banjaluko. Ne za
dolgo! Bil je zajet in neloveko muen. Niesar ni povedal! Samo nekim bojovnikom je
ukazal: "Kolji!" Pa so ga enostavno zaklali Seveda sem slial tudi drugo inaico (klavci z
bradami).
Ne bom omenjal Srebrenice in vseh ostalih primerov genocidnega etninega ienja,
posilstev, koncentracijskih tabori, odkritih mnoinih grobnic, mednarodno sodie v
Haagu. Zares nepojmljivo!

275

Glavni zakljuki
Nedvomno je bil centralni poloaj Bosne in Hercegovine v Jugoslaviji in na Balkanu izrednega
stratekega pomena e v preteklih zgodovinskih asih. Zato so tudi vse vojne na tem obmoju
pomenile boj za ozemlja, proti ljudem in proti tuji veri. Vedno je lo za ozemeljske, medetnine
in verske vojne. Tudi vojna v obdobju 19911995 je imela enake karakteristike, kakor da je lo
za neko nadaljevanko, za ponavljanje prejnje nedokonane vojne!
Zato je tudi logino, da so bili faktorji za razbijanje Bosne in Hercegovine, s tem pa tudi
Jugoslavije, e od nekdaj znani. Zunanji faktorji (obveevalne intitucije) so jih samo
podrobneje prouili in inicirali.
Izbrana je bila e preizkuena politina strategija razbijanja razdelitev po nacionalni in verski
pripadnosti. Dogovor Miloevi Tuman iz Karaoreva je predvideval naslednjo razdelitev:
Srbiji: Bosanka krajina, Semberija, severna Bosna ob Savi (koridor) in vzhodna Bosna, pa tudi
oji pas ob Donavi (del Slavonije in Baranje); sede v Banjaluki, prikljuitev k Republiki
srbski;
Hrvaki: zahodna Hercegovina do Neretve in del zahodne Bosne vse pod imenom HercegBosna, s sedeem v Mostarju, pa tudi Lika, Kordun in Krajina; prikljuitev k Hrvaki, ki bi
tako postala etnino ista in v zgodovinskih mejah Velike Hrvake.
rni gori: vzhodna Hercegovina do Neretve, morda;
Muslimanska enklava, morda, sede v Sarajevu ali Tuzli.
etudi je bila vojna v Bosni in Hercegovini omejena in umirjena po raznih mirovnih posrednikih
in nartih (Vens-Owen, Carington), pa je bila dejansko konana ele po spektakularnem prihodu
mirovnih sil (Unprofor, Sfor in podobno), predvsem pa velikega amerikega kontigenta, ki je
fizino zasedel centralni del Bosne in Hercegovine brez borbe in rtev, podprt z ladjevjem 6.
amerike flote in zranimi silami Nata iz sosednje Italije.
Politina reitev, bolje reeno vsiljeni kompromis, je bila nato doseena v Daytonu. Dolgorono
e ne moremo oceniti vseh razsenosti daytonskega sporazuma, vendar je s stalia glavnih
smernic tega spisa e sedaj nedvomno jasno naslednje:
s kombiniranimi nestinimi bojnimi udarci (po srbskih poloajih) in obsenejo mirovno
operacijo je fizino zaseden centralni del "balkanskega vojakega poligona", od koder so
moni tudi nadaljnji vojaki posegi;
po vrstnem redu je bilo nujno prej "zasesti" krizno arie v Bosni in Hercegovini (in baze v
Makedoniji in Albaniji), da bi se laje reeval glavni krizni problem Kosovo oziroma spopad
med Srbi in Albanci, pa tudi prepreil eventuelni srbski izhod (z rusko pomojo) na Jadransko
morje;
po Daytonu je Srbiji dovoljeno, da Republika srbska zaasno obdri poseben status, s tem, da
kasneje enak status (republike) dobi tudi Kosovo; Srbija tudi "prevzame" svoje Srbe iz
Hrvake, da bi kasneje lahko vse skupaj vkljuila v svoje meje;
Hrvaka dobi "prazno" Srbsko Krajino, zato pa v federacijo "prevzame" Muslimane in
kontrolira, da se ne bi formirala kakna muslimansko-fundamentalistina tvorba sredi Balkana

276

in Evrope; (bosanski Muslimani so prisiljeni v federacijo s Hrvati iz Herceg-Bosne verjetno

tudi zato, ker je dr. Franjo Tuman kot zgodovinar "dokazoval", da gre bistvu za Hrvate
muslimanske vere!);
po konani vojni v BiH se teie prenaa na Kosovo, kjer se bodo dogodki razvijali po skoraj
enakem scenariju, kakor so se razvijali v drugih delih balkanskega vojakega poligona;
seveda, mone so tudi drugane inaice, saj ravno zato obstajajo vojaki poligoni!
3. 5. 4. Makedonija
Mirna razdruitev
Tudi Makedonija ni bila zadovoljna s poloajem v SFRJ. Makedonce je zlasti motilo obnaanje
Srbije, ki se je predstavljala kot varuh federalne enotnosti, za seboj pa je imela: vojsko, finance in
zunanjo politiko. Osnovni vzroki za razdruitev Makedonije od SFRJ so bili: 191
rekvizicija oroja in opreme TO Makedonije s strani JLA;
vdor Srbije v monetarni sistem SFRJ in enostranska uporaba skupne finanne rezerve;
predlog zveznega zakona o povrailu kode v letih 19131920;
zanikanje nacionalne identitete Makedoncev (del bolgarskega naroda) in vzpodbujanje grkih
zgodovinskih zahtev;
potenciranje srbskega (Juni Srbi) ali bolgarskega (Zahodni Bolgari) vpliva ali prisostnosti;
spori med srbsko pravoslavno in makedonsko avtokefalno oz. samostojno pravoslavno
cerkvijo;
Takoj po razdruitvi Slovenije od SFRJ, 25. junija 1991, je tudi Makedonija sprejela ukrepe za
mirno, legitimno in legalno razdruitev. Predzgodovina je bila naslednja:
spomladi 1990 je prilo do ustanovitve ve politinih strank, delno je bila spremenjena ustava
in uvedena funkcija predsednika republike;
od 8. do 22. novembra 1990 so bile izvedene prve pluralne volitve v makedonski parlament,
na katerih je sodelovalo 17 politinih strank in 1157 poslanskih kandidatov;
kljub zapletom je sobranje (skupina) 25. januarja 1991 sprejelo Deklaracijo o suverenosti
Republike Makedonije, ki je pomenila tudi pravno razdruitev od SFRJ;
marca 1991. je bila sestavljena tehnina vlada;
8. septembra 1991 je bil izveden referendum o osamosvojitvi Makedonije, ki se ga je udeleilo
75,75 odstotkov volilcev, za osamosvojitev Makednije pa je glasovalo 95,1 odstotka oziroma
68 odstotkov vseh volilcev;
17. septembra 1991 je sobranje razlasilo popolno neodvisnost in suverenost Republike
Makedonije;
novembra 1991 je bila sprejet ustavni zakon, ki je doloil postopke razdruevanja, izvoljeni
predsednik Makedonije Kiro Gligorov pa je zaprosil za sprejem v OZN in mednarodno
priznanje;
191

Makedonija, soseda na vzhodu, Borec 559-560, Ljubljana, 1997

277

11. januarja 1992 je Badinterjeva komisija edino Sloveniji in Makedoniji priznala pogoje in
kriterije za priznanje neodvisnosti;
21. februarja 1992 sta predsednik Makedonije Kiro Gligorov in takratni zvezni sekretar za
ljudsko obrambo generalpolkovnik Blagoje Adi podpisala dogovor o umiku JLA iz
Makedonije (do 16. aprila 1992), kar je bilo tudi realizirano;
11. marca 1992 so enote novoformirane vojske republike Makedonije (naelnik generaltaba
makedonske vojske generalmajor Traje Krstevski, znanec in bivi naelnik 13. rekega
korpusa) zasedle dravne meje;
zaradi nasprotovanja Grije je bila Makedonija ele aprila 1993 sprejeta v OZN, potem ko je
po tekih diplomatsko-politinih pogajanjih sprejela kompromisni naziv Nekdanja
jugoslovanska republika Makedonija;
republiko Makedonijo je kmalu zatem priznalo okrog 80 drav, postala je lanica sveta
Evrope, Ovse in Partnerstva za mir;
13. septembra 1995 je tudi Grija uradno priznala Makedonijo;
6. aprila 1996 je bil podpisan sporazum o medsebojnem priznanju Zvezna republika
Jugoslavija in Makedonije.
Za osamosvajanje Makedonije je zlasti znailno naslednje:
bila je edina republika SFRJ, ki se je razdruila po mirni poti;
Zvezna republika Jugoslavija je priznala Makedoniji dravno kontinuiteto od avgusta 1944
(sklepi Asnom);
z vsemi sosednjimi dravami je vzpostavila normalne odnose sodelovanja;
eprav je od vseh balkanskih drav imela najveji manjinski koeficient (33 odstotkov), je
dokaj strpno uredila poloaj albanske manjine; obenem pa ni potencirala poloaja 800.000
Makedoncev v sosednjih dravah (Velike Makedonije) in okrog 600.000 ekonomskih
emigrantov po vsem svetu;
zaradi obutljivega mednarodnega poloaja je bila Makedonija dolga asa jabolko spora na
Balkanu, s strpno in pametno politiko zaveznitva pa je po osamosvojitvi postala faktor
stabilnosti.
Slovenska "vojaka" prisotnost v Makedoniji je evidentna e od kresnensko-razlovega upora
18781879, ko je bil Miroslav Humbajer naelnik taba makedonskih upornikov, do
prekmurskega rojaka in polkovnika Joeta Hajba, ki je bil do 1990 poveljnik TO Zahodne
Makedonije. Sem gre deloma priteti e tevilne astnike, policiste, carnike in duhovnike, ki so
vse od 1920 slubovali v Makedoniji, najvekrat kazensko. Tudi nekaj slovenskih generalov je
slubovalo v Makedoniji, poslednja pa sva bila moja malenkost (Bitolj) in generalpodpolkovnik
Teodor Troha, do 1992 namestnik poveljnika 3. vojakega obmoja s sedeem v Skopju.
Na balkanskem vojakem poligonu je Makedonija primer mirnega razdruevanja in
osamosvajanja. Izkunje so dragocene, posebej e zaradi tega, ker so ravno Makedoniji
pripisovali najmanj monosti za mirno in neoboroeno razdruevanje. Verjetno je razlog tudi v
tem, da na prvih pluralistinih volitvah niso prevladale nacionalistine oziroma desne stranke
(Vmro). Zanimivo pa je vsekakor, kako so makedonski politiki strpno razreevali spore in
pritiske s sosednjimi dravami in njihovimi tenjami: Grija je zanikala dravotvornost in ime

278

drave, Srbija meje in religijo, Bolgarija jezik in narod, Albanija pa meje in dravotvornost
manjine.
Nesporno so bili zunanji pritiski na Makedonijo izredno moni. Znano je, da je Grija e v
zaetku 1992 predlagala sosednjim dravam, podpisnicam bukarekega miru iz leta 1913, da bi
ponovno prouili poloaj in si razdelili Makedonijo. Zahodni pritiski, predvsem pa pravoasna
amerika vojaka prisotnost (sicer minimalna), so seveda prepreili namere sosedov in takno
"razdelitev" Makedonije! Toda Makedonija je morala plaati drugo ceno postala je baza Nata!
Makedonija baza Nato
Prisotnost Nata v Makedoniji je e evidentna. Najprej so to bile "iste" amerike enote na meji z
ZRJ in Albanijo, ki so jih pozneje zamenjale enote Nata. Poleg tega je velik (35.000 ha) in urejen
vojaki poligon JLA v Krivolaku predviden ne samo kot novi poligon sil junega krila Nata, ki
naj bi ga celo odkupili oziroma vzeli v najem. Tako bo v Kumanovu nameen Center Nata za
zbiranje in analizo podatkov o razmerah v pokrajini Kosovo (torej, obveevalni center!),
obenem pa je predviden tudi kot sede poveljstva in glavna baza enot Nata za hitre
(helikopterske) posredovanje na Kosovu. Namre, na Kosovu se nahaja okrog okrog 2.000
opazovalcev misije Ovse pod vodstvom Williama Walkerja, ki bodo nadzorovali premirje. V
skupni akciji pod ifro Skupno jamstvo bodo sile Nata pod poveljstvom francoskega generala
Marcela Valentina, v 12 urah lahko evakuirale okrog 2.000 opazovalcev Ovse s Kosova. Enota
Nata za hitro posredovanje teje okrog 1.700 vojakov (predvideno 2.000), v sluaju potrebe
(spopadov) pa se takoj povea na 5.000 vojakov. Nacionalni sestav je naslednji: Francija 700,
Velika Britanija 350, Nemija 250, Italija in Nizozemska vsaka po 200, doim ameriki del
(300 vojakov) e ni doloen. Enota je tudi primerno oboroena in opremljena (100 tankov, 200
bojnih vozil in veje tevilo helikoptreskih eskadril). Enote bodo nameene na treh lokacijah:
Kumanovo, Skopje in Tetovo. Seveda, z vojakega letalia v Petrovcu pri Skopju pa bodo
vzletavala tudi izvidnika in brezpilotna letala, kakor tudi intervencijske letalske enote zaradi
zaite misije Ovse na Kosovu. Razumljivo je, da takna prisotnost Nata ne bo po volji Zvezne
republike Jugoslavije, vendar se bodo morali sprijazniti s tem.
Po odhodu JLA se je makedonska vojska znala v zelo nerodnem poloaju, ker ji je
primanjkovalo makedonskih astnikov. Zato so v stalni sestavi ostali tudi astniki drugih
nacionalnosti, verjetno tudi kaken Slovenec.
Makedonija je e lanica Partnerstva za mir, zdaj pa obstaja realna ocena, da bo lahko kmalu
postala tudi lanica Nato. Makedonci so se zares znali v koljivem poloaju, vendar se tudi
prihajajoe politine strukture zavedajo, da brez uslug Nata in sodelovanja z njim ne morejo
raunati na mir in varnost. To zlasti velja za zahodni del Makedonije, kjer je preteno albanska
manjina.
Po nekaterih informacijah je e pripravljen tudi nart prenove makedonske vojske po standardih
Nata. Prenova naj bi trajala 57 let, po nartih specializiranega amerikega podjetja (ki je e
sodelovalo pri prenovi hrvake vojske) , kateremu je Pentagon baje e plaal 4 milijone dolarjev
samo za izdelavo nartov.

279

Nedavno je bila objavljena Bela knjiga nacionalne obrambe z nartom, kako iz sedanjih dveh
elitnih brigad formirati e sedem podobnih, tako da bo makedonska vojska skupno tela 30.000
vojakov. Sedanje stanje je okrog 12.000 pripadnikov stalne sestave, s tem da letni kontigent
regrutov teje 8.500 mladih vojakov. Skupaj z rezervisti pa naj bi makedonska armada tela
okrog 110.000 vojakov. Organizacijski sestav je korpusni. Sede generaltaba je seveda v Skopju
(naelnik je bivi general JLA), poveljstva korpusov pa so v Kumanovu, Bitolju in tipu. Poleg
zastarele oboroitve JLA so v zadnjem asu nakupili ali pa dobili tudi nekaj moderneje vojake
oboroitve in opreme.
Zdi se mi, da so Ameriani s svojo zgodnjo vojako prisotnostjo v Makedoniji prepreili
nartovani vojaki poseg JLA oziroma vojske Zvezne republike Jugoslaije v Makedoniji (borba
za Staro Srbijo), obenem pa so odloili razreevanje kosovskega problema (dokler se ne razrei
bosanski). Osnovna izkunja za dosje balkanski vojaki poligon iz Makedonije je prav gotovo
dejstvo, da pravoasna prisotnost tudi majhne vojake enote velesile ali Nata lahko deluje
preventivno in preprei vojaki poseg oziroma razreevanje vejega kosovskega konflikta.
Seveda, e je taken zakljuek realen in verodostojen, potem bo potrebno v arhivih iskati e
neposredne dokaze o nartovani in dirigirani destabilizaciji Jugoslavije.

3. 5. 5. Zvezna republika Jugoslavija (Srbija, rna gora in Kosovo)

Veina analitikov se strinja, da je srbski koncept "osmaki" imel tri mogoe cilje:
centralistina ureditev Jugoslavije po svoji lidersko-hegemonistini podobi;
ustvariti veliko ali razirjeno Srbijo;
v sedanji oziroma razirjeni Srbiji (z Bosno) uvesti strogi centralizem.
Srbsko politino vodstvo se ni oprlo na pozitivno dediino in tradicijo, temve je zaslombo in
podporo poiskalo v militantnem nacionalizmu, pravoslavju, nacionalni mitologiji in velikosrbski
inteligenci. Potem naj bi se zgodila "protisrbska koalicija", zaelo se je "dogajanje naroda" in
sledila je "protibirokratska revolucija" kot nekakna oblika homogenizacije srbskega naroda.
Rezultati so se kaj kmalu pokazali: odpravljeni sta bili obe pokrajini, Kosovo je postalo
"problem" in rna gora je pristala ob boku "ogroeni" Srbiji. Makedonija se je previdno uprla,
Bosna in Hercegovina se je zamajala, Hrvaka se je razdelila na oba "dravotvorna" naroda,
Slovenija se je usmerila proti Evropi. Leve sile so bile poraene na 14. kongresu ZKJ, zmagali so
protibirokratska revolucija, nacionalizem in protikomunizem. In ostala je samo e JLA brez
"svoje" drave. Z "jastrebi" in z veinskim srbskim astnikim in vojakim sestavom na elu!
Kdo je od zunaj dirigiral taken razplet in igavi interesi so prevladali, sem delno e povedal.
Bilo bi kratkovidno, e bi krivdo naprtili izkljuno srbski akademiji znanosti in umetnosti zaradi
analize srbskega vpraanja ali e bi krivili beograjsko partijsko osmo sejo, ki je podprla
velikosrbski hegemonizem. Notranji vzroki so globlji (zgodovinski in verski), vendar ne kae
pozabiti, da so se na srbskih ozemljih vedno kriali interesi velikih sil in sosedov. Vestoletno
zatiranje otomanskega gospodarja in kaznovalna politika germanskega dejavnika so budile pri

280

Srbih odpor in dravotvorna hotenja po zdruitvi v eno dravo. Zunanja emigrantska podpora
poraenim idejam etnitva in velikosrbstva so samo delni izraz splonega stanja. Vendar
resnien. Dokaz je tudi zelo hitra zamenjava peterokrake zvezde s etniko kokardo (tudi v vojski
Zvezne republike Jugoslavije) in drugimi simboli.
Nastal je absurdni poloaj: Jugoslavija je razpadla po "zaetni" krivdi Srbije (Ivan Stamboli),
vendar na njenem ozemlju ni divjala nobena dravljanska ali drugana vojna! Bila pa je vseeno
kaznovana z mednarodno izolacijo in gospodarskimi sankcijami, nazadnje pa tudi z napadi Nata
(dodano 2008). Mednarodna skupnost je prepreila dosledno uresniitev dogovora Miloevi
Tuman iz Karaoreva o razdelitvi Bosne, s tem pa tudi nastanek dveh antagonistinih tvorb
Velike Srbije in Velike Hrvake. Vseeno pa je dovolila "humano" preselitev hrvakih Srbov in
ustanovitev Republike srbske v okviru Bosne in Hercegovine.
Zaradi hegemonistine narave, strukture oblasti in odnosov je v "ostanku Jugoslavije" najprej
izbruhnil spor Srbije s rno goro. lo naj bi za neenakopravne ekonomske odnose in podobno,
zato je realno priakovati, da bo prilo do nadaljnje "delitve" Zvezne republike Jugoslavije
(Zgodila se je odcepitev rne gore dodano 2008).
Pria smo tudi konnemu dejanju "razbijanja" zdaj e Zvezne republike Jugoslavije ustanovitvi
republike Kosovo! Zanimivo pri tem je dejstvo, da je bilo pred razpadom SFRJ ravno Kosovo
omenjeno v vseh scenarijih in inaicah kot glavna inicialna bomba! Zgodilo pa se je, da so
zunanje faktorji z gandijevsko politiko Ibrahime Rugove zaasno odloili konni razplet
kosovskega vpraanja. Zgodilo se je tisto, esar Srbi enostavno niso mogli verjeti: s
stopnjevanjem politino-ekonomskih in vojakih pritiskov, kakrne sem opisal v ameriki
doktrini spopadov nizke intenzivnosti, bo Kosovo najprej dobilo iroko avtonomijo ...
Nadaljevanka je znana! (V pripisu z dne 17. 2. 2008 je Kosovo proglaeno kot neodvisna drava
dodano 2008).
Srbski akademiki, predvsem pa njihov idejni vodja Dobrica osi, so zelo razoarani zaradi
"alostne srbske usode na Kosovu". Po asopisnih vesteh je osi v Bijeljini (Republika srbska)
nedavno tega toil nad izgubo Kosova zaradi Miloevieve "kapitulacije pred ultimatom Nata".
lo naj bi za narodno tragedijo, ker so svetovne sile do konca poniale srbski narod.
Znani "oe srbskega naroda" Dragoslav Avramovi, bankir in gospodarstvenik, je bolj
pragmatien. Pravi, da je razpad Jugoslavije dokonno zakljuen, celo predvideva, da bo tudi
Kosovo dobilo status zvezne republike, v kateri bodo zdaj Srbi manjina. Ko bodo ljudje spoznali
kam jih je pripeljal njihov "vod Slobo", ga bodo odstavili in nagnali. Gre za psiholoki prelom:
srbski narod mora spoznati, da ni "ne izvoljen niti boanski", in da ne more biti gospodovalen!
Rako-prizrenski vladika Artemije je nedavno tega v Klicu srbskemu narodu zapisal, da mir na
Kosovu ni reen, da se Srbi na Kosovu poutijo izdani in kot talci. Torej, e bo tekla kri!
Krvave izkunje balkanskega vojakega poligona bodo pokazale kako nadaljevati zartano
globalno politiko. Kajti procesi razbijanja komunistine hegemonije se kaj kmalu lahko prenesejo
tudi drugam. Zgledi vleejo. Katalonci bodo kmalu dosegli neodvisnost. Tudi Baski, Flamci,
koti, Irci, Korziani in drugi niso ni manj nacionalno osveeni, kot so bili neko "bratski
narodi" Jugoslavije. Celo Avstralija eli postati republika. Kanadi preti razdruitev.

281

Verjetno bo Miloevia zgodovina zaznamovala kot velikega krivca za razpad Jugoslavije. Res
pa je tudi, da Miloevi (po Kissingerju) ne more prevzeti na svoja plea vse krivde! Naj si jo
pa razdelijo ...Glavni del pa vedno pripada tistemu, ki nartuje, podpira in financira. Realno
gledano, je bil Miloevi samo navaden kmet na ahovnici, daytonski ali katerikoli drugi. (Srbi
so ga na koncu 28. 3. 2001 sami poslali v Haag, kjer je 11. 3. 2006 tudi umrl dodano 2008).
Zgodovina srbskega naroda se je spremenila: zaradi slabega vodstva so zdaj poraeni v vojni in v
miru. Cena je velika: ponianje v revini! Krivce bo narod vsekakor nael, vendar prepozno.
Bivi beograjski upan Bogdan Bogdanovi je e bolj neusmiljen kritik, ko zapie: "Zaeli smo
agresorsko, osvajalno in nepravino vojno in kot vojaki smo se pokazali precej mizerno, dobili
smo batine, moramo priznati!"
Konni setevek je za Zvezno republiko Jugoslavijo poguben:
mednarodno, politino in diplomatski je izolirana drava, ni lanica OZN;
ekonomske sankcije in mednarodna blokada so povzroile veliko kodo;
vojaki stroki in sankcije so vzeli 1020 odstotkov dravnega prorauna;
industrijska proizvodnja je zmanjana za eno etrtino;
brezposlenost je okrog 50 odstotna, mladi in intelektualci pa odhajajo v tujino;
znatno niji je nivo zdravstvene in socialne zaite, pa tudi vzgojno-izobraevalni, kulturni,
portni itd.

3. 6. Osnovni zakljuki
V svoji zakljuni in zgodnji analizi (1993) je general Kadijevi navedel, 192 da je imel primat v
razbijanju Jugoslavije vsekakor notranji faktor, vendar v tesni povezavi z zunanjim. Po estih
letih in razgrnitvi "resnic" tudi ostalih odgovornih subjektov v razpletanju jugoslovanske krize,
pa bi, po moje mnenju, lahko sklenili tudi takole:
osnovni krivci (60 odstotkov) za razbijanje SFRJ so predvsem zunanji faktorji (ZDA,
Nemija, Vatikan in emigracija);
notranje krivce (40 odstotkov) bi lahko razvrstili po naslednjem vrstnem redu: politini,
ideoloki, verski, ekonomski, vojaki, kulturni in ostali.
Nekateri ugledni avtorji, kakor Milo Mini 193 in drugi, menijo, da je nesmiselno odgovornost za
jugoslovansko krizo in vojno vihro valiti na zunanje faktorje, ker naj bi bilo vsakomur jasno, da
so ravno notranji faktorji imeli premo v razbijanju SFRJ. Pri tem se v glavnem sklicuje na
sestanek Tumana in Miloevia v Karaorevu, kjer sta se dogovorila za razdelitev Bosne, s tem
pa sta tudi potrdila, da je v bistvu lo za uresniitev nacionalistinih vizij o Veliki Srbiji in Veliki
192
193

Veljko Kadijevi, armadni general, Moje vidjenje raspada Vojska bes drave, Beogrda, 1993
Milo Mini, Kazivanja, Urota u Karaorevu, Svijet 36, 1998

282

Hrvaki. Na alost pa Mini ne upoteva argumentov o tem, kaj vse se je nartovalo in zgodilo
pred navedenim "zgodovinskim" sestankom. Kot bivi zunanji minister bi moral vedeti in tudi
upotevati, da se Tuman in Miloevi nista mogla sestajati, e manj pa skleniti kaknega
dogovora brez tujega blagoslova! Seveda pa bodo srbsko-hrvaki odnosi e nadalje usodno
bremenili razmere na Balkanu. To so e posledice tistega, kar se je zgodilo ...
Tudi "rezultati" oziroma rtve so znane, in sicer:
v slovenski vojni je bilo na strani JLA 44 mrtvih in 184 ranjenih, doim so bile slovenske
izgube minimalne;
v bosanski vojni izgube niso znane, ocenjuje pa se, da je bilo na hrvako-bosanski strani
okrog 200.000 mrvih, 400.000 ranjenih in okrog 2-3 milijoni beguncev, na srbsko-rnogorski
strani pa naj bi bilo 5.000 mrtvih, 10.000 ranjenih in okrog 500.000 beguncev.
Tudi materialna koda je ogromna. tevilke so nezanesljive, le slika je grozna! Namesto zgledne
skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti smo dobili prizore apokalipse in balkanske slike.
Pojem "balkanizacije" je postal sinonim za najveje fizine in duhovne grozote!
Politini krivci so predvsem republiki politino-partijski vrhovi, 194 ki so podlegli
nacionalistinim in ekstremistinim silam. Natanna analiza bi pokazala ve zaetnih motivov, ki
so povzroili verino reakcijo razpada Jugoslavije.
Veinoma se vse znane domae in tuje analize ustavljajo pri Memorandumu srbske akademije
znanosti in umetnosti, ki naj bi popravil nekatere zgodovinske krivice proti srbskemu narodu
oziroma ki naj bi realiziral tenje ekstremne etnike emigracije in prosrbskih sil pri realizaciji
ideje Velike Srbije! Zdi se, da je bilo najbolj usodno, ker je v Srbiji prevladal reim
kontroverznega Slobodana Miloevia, ki je vseskozi uival simpatije doloenih amerikih
krogov. Bil je pa ameriki tipendist!
Skoraj gotovo je, da njegov predhodnik in na osmi beograjski partijski konferenci odstavljeni
Ivan Stamboli ne bi podlegel zgodovinsko vabljivi velikosrbski ideji, e bi Jugoslaviji prihranil
grozovito dravljansko vojno v letih 19911995. Verjetno je tudi, da ne bi trdovratno vztrajal na
unitarni federaciji, temve bi sprejel tudi kakno kompromisno inaico, kakor je to pa navadno v
politiki. Rekel bom takole: Ivan Stamboli je prva kronska pria zaetka razbijanja Jugoslavije,
kajti mnogotera so dejstva, da so se ravno na tej partijski konferenci zgodile odloilne stvari:
menjava srbske politine garniture, sprememba sistema, delitve in zaetek razbijanja SFRJ.
Njegova ocena je, 195 da so glavni protagonisti osme konference (Miloevi, general Ljubii,
Jovi, krebi, general Graanin, Trifunovi ...) obenem tudi glavni razbijalci Jugoslavije! Gre
za protijugoslovansko, unitaristino-hegemonistino in velikosrbsko kliko, ki je spravila v
nesreo 22 milijonov Jugoslovanov! Njegove besede so: "Vojna ni bila potrebna niti neizbena!
Kakor za sobivanje, tako je bil tudi za razdruevanje potrebno dogovarjanje in miren sporazum."

194
195

Waren Zimmermann, Izvori jedne katastrofe Jugoslavija i njezini ruitelji, Zagreb, 1997
Ivan Stamboli, Put u bespue, Beograd, 1995

283

Po Stamboliu je ravno Srbija prva legalizirala secesijo od SFRJ, ko je spremenila zvezno ustavo
(ukinila pokrajine), uvedla ekonomsko blokado proti Sloveniji, vpadla v monetarni sistem
Jugoslavije, dovolila kazensko ekspedicijo JLA proti Sloveniji (zaradi podpore Albancem!),
podgala upor hrvakih Srbov, izvedla genocidno vojno za Veliko Srbijo, razdelila Bosno in
Hercegovino, itd.
Zanimiva je tudi ugotovitev Ivana Stambolia, da je ravno Slovenija "prva in najodloneje"
opozorila Jugoslavijo, da se ne bo obdrala s politiko Osme konference.
Tudi Stamboli sluti, da se dogodki odvijajo po nekaknem scenariju: po spremembah zvezne
ustave se pojavi Memorandum (podtaknjen!?), pokol v parainski vojanici in dirigirana
protialbanska publiciteta, pa sestanek vojakega partijskega komiteja (eprav se general Ljubii
in admiral Mamula baje nista prenaala!?), na predlog sprememb srbske ustave se zgodi Osma
partijska seja, itd. Preobrat je nastal zaradi zahtev po "hitri reitvi" kosovskega problema!
Zmagala je birokratska protirevolucija, srbski nacionalisti z Miloeviem na elu. Tudi JLA je
bila za energino razreitev kosovske krize (parainski primer!), pa tudi veinski stareinski
sestav se je nalezel nacionalistinega duha ...Osma beograjska seja je bila vojaki oglas
Jugoslaviji! Vojaki partijski vrh in admiral Mamula sta od Boka Krunia, predsednika
Predsedstva ZKJ, dramatino zahtevala, da naj centralni komite ZKJ zaustavi Miloevia in
njegove "osmae"! No, vseeno se je kasneje (morala) priklonila politinemu vodstvu Srbije.
Na Stambolievem spisku odgovornih za jugoslovansko tragedijo sta tudi dva generala: armadni
general Nikola Ljubii, nekdanji zvezni sekretar za ljudsko obrambo in predsednik Predsedstva
SR Srbije, in generalpolkovnik Petar Graanin, nekdanji naelnik generaltaba JLA in aktualni
dravni sekretar za notranje zadeve v asu razpada SFRJ. Priznal bo tudi, da je njegova najveja
napaka prihod armadnega generala v pokoju Nikola Ljubiia na politino prizorie Srbije in
Jugoslavije! Prav general Ljubii je priklical JLA na politino prizorie in favoriziral
Miloevia, ki bi naj bil samo "statist tujih politinih sil"!
Po Stambolievem mnenju je ravno armadni general Ljubii odvzel Titu kontrolo nad JLA, pa
tudi nad varnostno slubo JLA, kar pa ne bo dralo: naela kadrovske politike so bila e prej
dogovorjena. Bilo pa je naravno, da bo veinski (prosrbski) del JLA, zlasti astniki (70
odstotkov), vplival na odloitve vojakega vrha. To vem iz izkunje pri poroanju ali iz
analitinih poroilih: posamezni primeri so pomenili doloene reakcije, vedno smo pa poudarjali
veinsko mnenje: najprej je bilo jugoslovansko, potem pa srbsko!
Tudi ostali protagonisti na politini sceni v zaetku in sredini leta 1991 se ne morejo znebiti
zgodovinske krivice. Posebno zaradi tega, ker so praktino vsi, razen Izetbegovia in Tumana,
pripadali partijski nomenklaturi, ki bi se morala poenotiti vsaj ideoloko! Na koncu je celo
izpadlo tako, da je bil najveji prista ohranitve Jugoslavije Izetbegovi kot predstavnik
islamskega fundamentalizma, saj je realno ocenil, da v danih pogojih ne bo mogel realizirati
nekakne muslimanske enklave v centralni Bosni, ker bi bila obkoljena od Srbov in Hrvatov.
Zgodovinski arhivi bodo pokazali, kdo vse je bil v slubi tujih sil oziroma zunanjih faktorjev. Ne
gre za to, da bi registrirali doloeno politino agenturo, temve za napane politino strateke
ocene po dveh osnovah. Prva je vsekakor ta, da so nai "daljnovidni" republiki voditelji nasedli

284

protikomunistini strategiji in so se v borbi za oblast reevali v raznih "prenoviteljskih" vlogah.

Druga napaka pa je vsekakor ta, da so iz ene dezintegracije (Jugoslavije) hiteli v drugo
integracijo (Evropska skupnost in Nato), pri emer so pozabili na zgodovinski spomin novih
partnerjev. Zato tudi ni udno, da je Slovenija ostala izven Nata, saj je dejansko bila prva, ki se
je "osamosvojila". e slabe se je odrezala Hrvaka s svojo zaetno proustako faistino
ideologijo in prakso.
Najbolj kompetentna prievalca o slovenski krivdi sta seveda del svoje krivde zvalila na
slovensko stran. Takratni ameriki dravni sekretar za zunanje zadeve James Baker je trikrat
javno izjavil, zadnji v amerikem Senatu 12. januarja 1995, da je "vojno zaela Slovenija."
Neposredni oividec in pria, poslednji ameriki ambasador v Beogradu, je v svojih spominih 196
zapisal: "Nasprotno splonemu mnenju, so vojno zaeli Slovenci. Njihova deklaracija o
neodvisnosti, pred katero ni bilo niti najmanjega napora za pogajanja, je postavila pod njihovo
kontrolo vse mejne in carinske postaje med Slovenijo in njunima dvema sosedoma, Italijo in
Avstrijo. To je pomenilo, da si je Slovenija kot edini mednarodni prehod med Zahodom in
Jugoslavijo preprosto prisvojila pravice na blago, namenjeno drugim republikam, kakor tudi
carinske prihodke v vrednosti okrog 75 odstotkov zveznega prorauna. Tudi manj primitivna
armada kakor je bila JLA bi na to reagirala. Najslabe pa je, da je razumljiva elja Slovencev po
neodvisnosti obsodila ostali del Jugoslavije na vojno." V zakljuku svoje knjige je Zimmermann,
preden bo zgodovina izrekla svojo sodbo, takole razvrstil krivce za razbijanje SFRJ: Slovenijo
kot zaetnico zaradi svoje sebinosti proti drugim narodom v Jugoslaviji, Hrvako za nestrpnost
proti srbskemu narodu v svoji dravi in lakomnost pri delitvi Bosni, JLA za ideoloko krutost in
arogantnost in Srbijo oziroma Miloevia za nartno izvajanje nacionalistine strategije, ki je
"ubila Jugoslavijo". Seveda, Zimmermann se je izognil obsodbi ZDA, pa tudi oceni svojega
delovanja in vloge.
Nedvomno je, da je izredno pomembno vlogo v scenariju razbijanja SFRJ odigral ekonomsko
finanni in monetarni faktor. Sistem socialistinega samoupravljanja je bil neuinkovit
ekonomski sistem, eprav je po drugi strani res, da je bil glede na sedanji sistem trne ekonomije
bolj socialno naravnan. Res je tudi, da je socialistinemu ekonomskemu sistemu manjkala vsaj
izkuena makroekonomska ekipa, ki bi reevala doloene probleme. Tako se je nazadnje pojavil
navidezni reilni in paradni konj. To je bil Jeffrey Sachs, zastopnik reformske amerike
ekonomske "ok terapije", ki sta jo v tranzicijskih dravah nartno uvajala Mednarodni denarni
sklad in Svetovna banka in se je prej ali slej konala s finannimi zlomi (Poljska, SSR in
Rusija). Sachsova denarna reforma v Jugoslaviji se je kljub naporom predsednika zveznega
izvrnega sveta Anteja Markovia e 1990/91 konala v politinem kaosu. Dobro je, da smo v
Sloveniji imeli pametnega Mencingerja ...
Vse bolj enotne so strokovne ocene, da je tab vrhovnega poveljstva Predsedstva SFRJ (dejansko
je to bil oji del zveznega sekretariata za ljudsko obrambo in generaltaba) eden od glavnih
krivcev za razpad (ne razbijanje) Jugoslavije. tab vrhovnega poveljstva se je v doloenem
trenutku postavil na stran hegemonistine in ekspanzionistine velikosrbske politike, eprav je bil
ustavno uvaj ozemeljske integritete in celovitosti SFRJ. Res ne morem verjeti prievanju

196

Waren Zimmermann, Izvori jedne katastrofe Jugoslavija i njezini ruitelji, Zagreb, 1997

285

najmlajemu generalmajorju JLA dr. Vuku Obradoviu, 197 da je general Kadijevi e 17.
septembra 1991 proglasil pokojnega marala Tita za najvejega krivca za razpad Jugoslavije! Po
Joviu se je potem e posluno priklonil Miloeviu! Nekaj ne dri! Kaj se je dejansko zgodilo?
Formalno se je to zaelo 22. februarja 1990, ko je tab vrhovnega poveljstva zael razpravo o
"nadaljnjem razvoju koncepcije splonega ljudskega odpora" oziroma z glavnim problemom
"vloga JLA pri nevtralizaciji notranjega sovranika". Pri tem naj bi tudi modificirali novo nalogo
JLA: "Braniti samo tiste narode, ki ele iveti v Jugoslaviji in mirna razdruitev s tistimi, ki tega
ne ele!" Seveda o tem javnost, tudi vojaka, ni bila seznanjena. Po prievanju Jovia mu je
general Kadijevi e kmalu zatem (26. aprila 1990) prvi poroal, da so narti za izredne razmere
v Sloveniji in na Hrvakem e pripravljeni!
ele v avgustovski (1990) izredni tevilki Vojnega dela smo lahko brali obirno razpravo z
naslovom Dograditev splone ljudske obrambe v lui sprememb v svetu in Jugoslaviji. Glavni
referat pod naslovom Spremembe v sodobnem svetu in njihove implikacije na dograditev
koncepcije splone ljudske obrambe in oboroenih sil SFRJ je podal generalmajor prof. dr.
Radovan Radinovi (tudi moj drugi mentor za teoretino generalsko nalogo). Bil je odlien
analitik in njegova stalia so najee prevladala pri stratekih vojako-politinih ocenah. Kot
primer samo navajam njegovo oceno o TO, po kateri bi v krizni situaciji "izrazile popolno
lojalnost" republikemu vodstvu! Zato je verjetno potem tudi sledil tisti ukaz o odvzemu oroja
nekaterim TO. General Radinovi je bil kot naelnik intituta za strateke tudije JLA tudi
osnovni kreator vojake politike in zato tudi osovraen v nekaterih sredinah. Baje mu e oitajo
zgreene vojako-politine in strateke ocene.
Drugi prelomni dogodek se je zgodil 17. maja 1990, ko je generaltab oboroenih sil SFRJ
ukazal, da vse TO, radi bolje zaite, predajo oroje na uvanje v skladia JLA. Bil sem takrat v
Bitolju, kjer z makedonsko TO nismo imeli nobenih problemov. Dejansko smo vedeli, da je
odloitev namenjena Sloveniji in Hrvaki. No, po Jovieme prianju pa mu je 4. in 13. julija
1990. general Kadijevi poroal, da so vsi narti za izredne razmere (po inaici brez odobritve
Predsedstva SFRJ) dokonani. Kmalu nato sem tudi jaz zvedel za te narte.
Mnogi, tudi bivi zvezni sekretar za ljudsko obrabo, admiral Branko Mamula, se strinjajo, da bi
JLA lahko prepreila nadaljnji razpad SFRJ z nartovanim vojakim udarom v celotni dravi!
Samo tako bi brez krvi izpolnila svojo ustavno vlogo zavarovanja integritete Jugoslavije. Vojska
bi namre samo zaasno prevzela oblast v dravi, izvedla bi volitve, referendume, sprejela novo
ustavo in drava bi bila reena. vrsta federacija ali konfederacija ni pomembno! Samo da ne bi
bilo vojne. S pravoasno medijsko akcijo bi veina prebivalvcev podprla taken "vojaki udar".
Tudi sosednje drave oziroma lanice ES skoraj gotovo ne bi vojako intervenirale.Tako je bilo
razumeti tudi amerikega dravnega sekretarja Bakerja v Beogradu. Maral Jazov pa je generalu
Kadijeviu tako in tako dal proste roke ... Jovi pa generala Kadijevia obtouje neodlonosti!
Vendar pokojni sosed, generalpolkovnik Avgust Vrtar pravilno ugotovalja, 198 da je "JLA
197

Dr. Vuk Obradovi, generalmajor, Jedini preiveli posle izgubljene bitke, Profil 16, Beograd, 1998

198
Mag. Avgust Vrtar, generalpolkovnik, Nekaj vedenj in misli o vlogi oboroenih sil Jugoslavije, Borec, Ljubljana,
1994

286

napravila napako, ko se je iz zaitnice SFRJ postopoma enostransko prelevila v zaitnico

srbskega naroda in nato Srbije oziroma srbskega vodstva. Tako je izgubila svojo dravo in svojo
identiteto."
Razlog za neenotnost taba vrhovnega poveljstva ni bil v nacionalni sestavi JLA, saj je bil prav
veinski srbski (70 odstotkov) astniki zbor (do 1990) verbalno jugoslovansko usmerjen. Vzroke
je potrebno iskati v prevladi politino nefleksibilnih in strokovno nekompetentnih vojakih
voditeljev, ki so se zaradi tega obnaali kot pravi "jastrebi"! Izvzeti moram vsekakor admirala
Stanislava Broveta, kateremu je Slovenija dolna zahvalo, pa tudi bivega naelnika generaltaba
oboroenih sil SFRJ generalpolkovnika Stevana Mirkovia, ki je med redkimi imel pokonno
dro! S svojo izpovedjo Zvestoba mi je bil pokojni generalpolkovnik Stane Potoar, tudi naelnik
generaltaba JLA, vzor v vsakem pogledu! Konno, to ni samo moje mnenje. eprav bom tvegal
kakno zamero med starejimi generali in admirali JLA, moram vendarle utemeljiti svoje stalie.
Ko sem neko pokojnemu generalmajorju Mirau Stoiniu pohvalil Strategijo miru bivega
zveznega sekretarja za ljudsko obrambo in armadnega generala Nikole Ljubiia, se je najprej
hudomuno zahvalil za kompliment, potem pa mi je povedal, da je avtor pravzaprav on! Po
slubeni dolnosti! "Pa niti dinarja honorarja nisem dobil!", mi je priznal na koncu neverjetne
torije. Skoraj nisem mogel verjeti! Potem mi je pripovedoval o tehnologiji nastajanja raznih
referatov, koreferatov, ocen in podobno. Skupinica pametnih polkovnikov ali mlajih generalov,
ki so jo imenovali "vojaki mogani" ali "mogani generaltaba", se je za nekaj dni preselila v
Dobanovce ali na Zlatibor, kjer so v miru preuili doloene dokumente, "natresli" ideje in
zamisli, nato pa je eden od njih to "vrgel" na papir. Potem so sledile redakcije, korekture,
daktilograf je vse to obdelal do konne razprave oziroma skupnega odhoda. Vasih so vzeli s
seboj tudi kaknega strokovnjaka, pravnika ali finannika, pa tudi varnostnika. Podobna praksa se
je nadaljevala tudi pozneje. Poznam pravega avtorja nekaterih knjig in strokovnih razprav
predstavnikov vojakega vrha, vendar ga noem imenovati in zlorabiti njegovega zaupanja. Zato
bo moja teza o strokovni nekompetentnosti vodilnih "jastrebov" JLA vzdrala vse kritike!
V doloeni meri je sistem "strokovne nekompetentnosti" veljal tudi navzdol. V nekaterih
armadnih poveljstvih so strokovni sodelavci, navadno naelniki tabov ali operativno-unih
oddelkov, za poveljnike sestavljali kompletne referate. Bil sem pomonik za varnost dvema
poveljnikoma armade generalu Jerkiu in Vinjiu, ki sta bila izjemi in sta sama sestavljala
svoja poroila in referate. Mnogi pa tega niso poeli, ker enostavno niso znali!
Odgovorno bom komentiral samo dve tri najbolj sporne kadrovske odloitve. Ko je bil za
naelnika generaltaba oboroenih sil SFRJ postavljen generalpodpolkovnik Blagoje Adi, do
tedaj naelnik taba 7. armade v Sarajevu, smo mnogi od preseneenja obstali. Osnovno
vpraanje je bilo: ali res nimamo boljega kandidata za naelnika generaltaba? Seveda so se
najbolj udili visoki astniki 7.armade, ki so generala Adia tudi najbolj poznali. Komentarjev
ne bi rad ponavljal, ker so zelo poniujoi. Dobro so ga poznali tudi v Bitolju, kjer je bil
poveljnik divizije. Pravili so mu "Risar", ker je edino znal lepo narisati vojaki zemljevid! Za vse
ostalo naj bi bil popolnoma "glup"... Ko sem odhajal v pokoj, sem mu ob slovesu omenil, da ni
dokonal spominske sobe v Bitolju, pa je grobo odvrnil, da ima zdaj "pametnija posla"! Tudi ko
ga je predsedstvo SFRJ odstavilo s funkcije dravnega sekretarja za ljudsko obrambo, ni vedel,
zakaj je bil pravzaprav zamenjan!

287

Pokojni generalpodpolkovnik Ilija Cerani je moral zaradi teke bolezni predasno zapustiti
dolnost naelnika varnostne uprave zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. Vrzel je bila
popolnjena tako, da ga je zaasno nadomestil "politik generalpodpolkovnik Marko
Negovanovi. General Cerani je iskal pravega naslednika. Svojemu namestniku generalmajorju
Mihajlu Paviiu ni preve zaupal, pa je ta "protestno" odel v Predsedstvo SFRJ. Ko sem se
sredi 1989 zadnji sreal z njim v Zagrebu, me je spraeval, kaj mislim o polkovniku Aleksandru
Vasiljeviu, ki je bil tedaj na "generalskem" stairanju v Sarajevu. Iskreno sem mu rekel, da je
polkovnik Vasiljevi sicer odlien operativec, ni pa primeren za dolnost naelnika varnostne
slube JLA! Razlogov je bilo ve: bil je grob in maevalen, pa ga pripadniki varnostne slube
JLA enostavno niso imeli radi! In kar je najvaneje: ni imel potrebne politino-strateke irine.
Predlogov in nasvetov podrejenih in sodelavcev enostavno ni hotel sprejemati! Bil je
"najpametneji" in zato tudi enostranski ... Ker je bil na vrsti eden od slovenskih generalov, sem
mu predlagal starejega "bezbednjaka" in generalpodpolkovnika A. Z., ki bi s svojim partijskim
in kosovskim pedigrejem blailno vplival na "jastrebe" v vojakem vrhu JLA! Rekel je, da je
predlog odlien in da ga bo skual uresniiti. Pa ni uspel! Generalmajor Aleksander Vasiljevi se
je kot naelnik varnostne uprave JLA sicer lahko pohvalil z nekaterimi taktinimi uspehi (akcija
pegelj), padel pa je na glavnem stratekem izpitu dovolil je kazenske ekspedicije JLA proti
nesrbskim narodom Jugoslavije! Doivel je tudi osebni poraz, ko so ga nasilno zamenjali in celo
poslali v vojaki zapor!
Imenovanje mladih in neizkuenih poveljnikov 14. korpusa v Ljubljani, generalmajorja Jovana
Pavlova (namesto generalpodpolkovnika Daneta Popovia) in 31. korpusa v Marboru,
generalmajorja Mie Delia (namesto generalpodpolkovnika Vukaina Vilotia) na stratekem
teiu zahodnega vojskovalia (Slovenije) je bila povsem neodgovorna kadrovska poteza. lo
je tudi za degradacijo generalmajorja Marjana Vidmarja, ki je kot naelnik taba moral asistirati
nekaj let mlajemu Pavlovu! Admiralu Simiu, glavnemu partijskemu sekretarju, sem takrat
predlagal, da naj v Ljubljano poljejo generalmajorja pira Nikovia, bivega poveljnika kranjske
planinske brigade, v Maribor pa generalmajorja Marjana Vidmarja, prej naelnika Rto Slovenije.
Pa ni.
Gledano v celoti, tab vrhovnega poveljstva Predsedstva SFRJ ne bi smel dovoliti nobene vojake
akcije proti secesionistinim republikam. Vse je lahko poel, samo vojne proti nekaterim
narodom se ne bi smel lotiti! e samo dejstvo, da je JLA proglaena za agresorja, je moralo biti
najveja sramota za njeno vodstvo! Zato partizan, narodni heroj in generalpolkovnik Ilija
Radakovi upravieno pravi, 199 da pravzaprav ni bilo nobenega pravega razloga, da se z
"nesmiselno vojno" negirajo velikanski strateki in nacionalni interesi, kakor tudi doseki
partizanske in povojne generacije! Tudi generalpolkovnik Avgust Vrtar je menil, 200 da je bil
poseg v Sloveniji "politino, vojako in moralno neopraviljivo in nesprejemljivo dejanje".

199

Ilija T.Radakovi, generalpolkovnik, Besmislena YU ratovanja, Beograd, 1997

Mag. Avgust Vrtar, generalpolkovnik, Nekaj vedenj in misli o vlogi oboroenih sil Jugoslavije, Borec, Ljubljana,
1994
200

288

tab vrhovnega poveljstva je predvsem kriv, ker se ni e bolj elastino prilagajal novonastalim
spremembam. Naj samo spomnim na zapoznele diskusije in neustrezna stalia o
vestrankarskem sistemu. Predvsem pa ni mogel sprejemati politine odloitve o usodi SFRJ in
posameznih narodov. Zato so se kasneje morali prikloniti nacionalistinim skrajneem, pa so
morali zamenjati zvezde in druge simbole.
V vojakem vrhu je bilo preve arogance, ker so pa "jastrebi" prili do veljave! Ko sem tudi jaz
v teoretini generalski nalogi omenil monost, da v bodoem konceptualnem razvoju poloaj
zveznega sekretarja za ljudsko obrambo prevzame civilna oseba, (z minimalno vojako
izobrazbo, teajem, kakor je navada v Franciji), sem to moral v konni redakciji rtati! Takrat
sem tudi zvedel, da je e prej prilo do hudega spora admirala Branka Mamule in Staneta
Dolanca, ki je bil v nekaterih krogih omenjen kot njegov naslednik.
Zelo pomembno je tudi vpraanje, kdaj je JLA prenehala biti "skupna oboroena sila vseh
narodov in narodnosti Jugoslavije", kakor je to bilo doloeno v Ustavi SFRJ. Nekateri menijo, da
je mejni datum marec 1991. Osebno mislim, da je to junij 1991, ko je Predsedstvo SFRJ odstavilo
generalpokovnika mag. Konrada Kolka s poloaka poveljnika zagrebkega obmoja oziroma ko
je bil izdan ukaz o odpustu slovenskih astnikov in vojakov! Lahko bi iskali e kaken drug
datum (prenehanje financiranja, poiljanja regrutnih kontigentov in podobno), najbolj zgovoren
bo verjetno datum 26. junija 1991, ko se je zael vojako-policijski poseg v Sloveniji! Od tega
datuma ne moremo ve govoriti o obstoju JLA, temve le o vojski Srbije in rne gore, pozneje
vojske Zvezne republike Jugoslavije. e sprejmemo mnenje narodnega heroja in
generalpolkovnika Ilije Radakovia, da se je JLA na koncu prelevila v neoetniko vojsko, potem
zares nimam komentarja.
Nesporna je odgovornost generaltaba JLA za neuspeno mobilizacijo, kar je povzroilo, da so se
enotam bive JLA prikljuile tevilne nacionalistine (etnike) paravojake enote iz Srbije in
rne Gore (Srbska garda, Beli orli, odred Duan Silni, Avalski korpus, Arkanovi Tigri, Kninde
samozvanega kapetana Dragana in rnogorski etniki odredi).
Nekdanji vodilni ljudje v JLA bi morali razloiti, zakaj so se odloili za vojako reevanje
politinega problema obstoja SFRJ! Torej, zakaj niso podprli drugih reitev, tudi zveze republik
ali drav, konfederacije, pa tudi asimetrine federacije! Vse, samo ne vojne!
Kulturnih in konfesionalnih krivcev ni potrebno iskati z lujo. Dovolj je le pogledati v dnevno
asopisje tistih dni, pa lovek najde obilico raznih razumnikih in verskih deklaracij. Nekateri
celo pravijo, da je bil njihov vpliv brez posebne tee. Toda pisane besede nam govorijo drugae.
lo je za "razumniko" propagando, seveda, visokozveneo, ki s tevilkami rtev noejo imeti
nobene povezave. Enako govorijo verski voditelji, e, da ni lo za versko vojno. S kulturoloko
propagando prepojeni in z verskim sovratvom vzgojeni vojaki pa pripovedujejo drugae: ko so
prili na sovrano podroje, so topovske ali tankovske cevi takoj usmerili proti najbolj sveti
verski relikviji kriu, zvoniku, damiji, kapelici, preprosto, proti "njihovemu bogu" so streljali,
potem so pa mimogrede e posilili nekaj mladih ali starejih vernic. ele potem se je zaela
prava vojna! Balkanska in primitivna, seveda!

289

Kriza v nekdanji Jugoslaviji, od osamosvojitvene vojne v Sloveniji, domovinske vojne v Hrvaki

in osvobodilne v Bosni in Hercegovini, da ne omenjamo ostalih manjih vojako-policijskih
spopadov na Balkanu (Romunija, Albanija, Zvezna republika Jugoslavija, Kosovo), je vsekakor
imela velik politini in vojaki pomen. Zato je tudi Balkan postal vojaki poligon ne samo za
preizkuanje novih vojakih doktrin, ampak tudi za reevanje tranzicijskih problemov in
modeliranja nove podobe Evrope. Balkanski vojaki poligon je pokazal kako se reujejo interesi
tujih sil z vsiljenimi problemi nacionalizmov. Svetu in tudi Evropi pa je potreben nov varnostni
sistem, kajti novi izzivi ekonomski, socialni in ekoloki e prihajajo! Potrebni bodo novi
poligoni za razreevanje novih svetovnih problemov etnocentrizma, pomanjkanja hrane,
kozmine ogroenosti in podobno. Samo vojnih ne!

290

Kratice
AVNOJ - Antifaistiko vee narodnog osloboenja Jugoslavije (Protifaistini svet narodne
osvoboditve Jugoslavije)
CD Kos - Centralna dokumentacija Kos
Cia - Central Inteligence Agency (Centralna obveevalna agencija, amerika)
CK - Centralni komite
Dia - Defence Inteligence Agency (Obrambna vojaka agencija, amerike vojske)
Dszz - Dravni sekretariat za zunanje zadeve
EGS - Ekonomska gospodarska skupnost
ES - Evropska skupnost
JA - Jugoslovanska armada
JLA - Jugoslovanska ljudska armada
Knoj - Korpus narodnog oslobodjenja Jugoslavije (Korpus narodne osvoboditve Jugoslavije)
Kog - Kontraobavetajna grupa (Protiobveevalna skupina)
Kotc - Kontraobavetajno-tehniki centar (Protiobveevalno-tehnini center)
Kos - Kontraobavetajna sluba (Protiobveevalna sluba)
Kos JA - Protiobveevalna sluba jugoslovanske armade
KoV - Kopenska vojska
KP - Komunistina partija
KPJ - Komunistina partija Jugoslavije
KPS - Komunistina partija Slovenije
LB aviacija - Lovsko-bombnika aviacija
LIC - Low Intensity Conflict (Spopad nizke intenzivnosti)
LRS - Ljudska republika Slovenija
Nkvd - Narodnyj komissariat vnutrennyh del (Ljudski komisariat za notranje zadeve)
SNI - Spopad nizke intenzivnosti (Low Intensity Conflict)
NOB - Narodnoosvobodilni boj
NOV - Narodnoosobodilna vojska
Mlo - Ministrstvo za ljudsko obrambo
Mnz - Ministrstvo za notranje zadeve
Mds - Mednarodni denarni sklad
Msnz - Manevrska struktura narodne zaite
OF - Osvobodilna fronta
Onz - Organ za notranje zadeve
ObC - Obveevalni center
ObS - Obveevalna sluba
Ovse - Organizacija za varnost in sodelovanje Evrope (na Kosovu)
Ozkos Mlo - Oddelek za Kos Mlo (Ministrstva za ljudsko obrambo)
OZN - Organizacija zdruenih narodov
Ozna - Odeljenje za zatitu naroda (Oddelek za zaito naroda)
Pos - Protiobveevalna sluba
Rib - Resolucija informativnega biroja (informbiroja)
Rk - Republika konferenca

291

Rk Zsms - Republika konferenca zveze socialistine mladine Slovenije

RS (RH, RM) - Republika Slovenija (Republika Hrvaka, Republika Makedonija)
Rto - Republiki tab teritorialne obrambe
Sdv - Sluba dravne varnosti (Sluba dravne bezbednosti - Sdb)
SFRJ - Socialistina federativna republika Jugoslavija
SRS - Socialistina republika Slovenija
Sto - Svobodno trako ozemlje
SZ - Sovjetska zveza
Szdls - Socialistina zveza delovnega ljudstva Slovenije
vp - tab vrhovne komande (tab vrhovnega poveljstva)
Tigr - Trst, Istra, Gorica, Reka
Udb-a - Uprava dravne bezbednosti (Uprava dravne varnosti)
Usic - United States Information Center (Informacijski center Zdruenih drav Amerike)
Vos - Varnostno-obveevalna sluba
Vp JLA - Vojaka policija JLA
Vs - Varnostna sluba
Vs JLA - Varnostna sluba JLA
V - Vrhovni tab (Vrhovno poveljstvo)
Vto - Vojako-teritorialni organ
Vz - Varavska zveza (pakt)
ZDA - Zdruene drave Amerike
ZK - Zveza komunistov
ZKS - Zveza komunistov Slovenije
Zslo - Savezni sekretariat za narodno odbranu (Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo)
Zsnz - Savezni sekretariat za unutranje poslove (Zvezni sekretariat za notranje zadeve)
Zsms - Zveza socialistine mladine Slovenije
ZSSR - Zveza sovjetskih socialistinih republik
Zzb NOV - Zveza zdruenj borcev NOV

292

Viri in literatura
-

ABC mirovni zvezki 1, Hladni mir in druge vroe teme, Ljubljana, poletje 1986
Adelman R. Jonathan, Superpowers and Revolution, Praeger, 1986
Agee Philip, CIA, Dnevnik agenta, Zagreb, 1975
Alibabi Munir - Munja, Bosna v kandama Kos-a, 1996, Sarajevo
Andrew Christopher and Mitrokhin Vasili, The Mitrokhin Archive and the secret history of
the Kgb, New York, 1999
Ayoob Mohammed, Conflict and Intervention in the Third World, Croom Helm, London,
1987
Barievi Ivan, pukovnik i Kneevi dr. Petar, pukovnik, Oruane snage Jugoslavije 1945
1981
Bela knjiga slovenskega protikomunistinega upora 19411945, Zdspb Zgodovinski odsek,
ZDA
Britische Heinc, Kanonenbootpolitik, Milliterverlage der DDR, Berlin, 1984
Brown L. Michael, major, Vietnam Learning from the Debate, Military Review 2/1987
Buzani Milovan, Secesija bivih jugoslovenskih republika u svetlosti odluka Ustavnog suda
Jugoslavije, Beograd, 1994
Cenci Mira, TIGR, 1997, Ljubljana
Colinc Daniel, major, The Soviet Military Experience in Afganistan, Military Review, 5/1985.
Courtois Stephane, Le livre noir du communisme, Paris, 1997
Cvetkov dr. A., polkovnik, Specijalne operacije, IBP, Beogrda, 1979
ali dr. Eduard, Evropa gledana s Balkana Kritika koncepcije globalistikog revizionizma,
Pula, 2000
etvrti plenum CK SKJ, 1966, Beograd
ubra prof. dr. Nikola, general-pukovnik u penziji, Vojska i razbijanje Jugoslavije, Beograd,
1997
Dean J. David, podpolkovnik, The USAF in LIC The Special Air Warfare Centre, Air
University Review 12/1985
Dean J. David, The USAF in Low Intensity Conflict, The Air University Review, 12/l985
Dedijer Vladimir, Novi prilozi za biografiju Josipa Broza Tita 1, Rijeka, 1981
Dedijer Vladimir, Novi prilozi za biografiju Josipa Broza Tita 2, Rijeka Zagreb, 1981
Del Val Aleksander, Islamizam i Sjedinjene drave Alijansa protiv Evrope, Beograd, 1998
Dizdarevi Raif, Od smrti Tita do smrti Jugoslavije, Svjedoenja, Sarajevo, 1999
Dogu Kosta, Strategija niskog intenziteta SAD i bezbednost SFRJ, CVV, Beograd, 1990
Doktrina sukoba niskog intenziteta SAD, prevod, COSSIS, Beograd, 1990
Domankui Stjepan, general-potpukovnik in dr Milivoje Levkov, pukovnik, Politina
emigracija, Beograd, 1974
Duhaek Antun, Ispovest obavetajca, Beograd, 1992
ilas Milovan, Partizanska vojan Jugoslavija 19411945, Dunaj, 1978
uki Slobodan, Izmedju slave i anateme, Politika biografija Slobodana Miloevia,
Beograd, 1994
Eperson Ralf, Nevidljiva ruka Uvod u istoriju zavere, Beograd, 1999
Etichison L. Don, The US and Militarizm in Central America, Praeger Publisher, 1975

293

Etkinson Rodni, Zaarani evropski krug Korporatne elite i novi faizam, Novi Sad, 1997
FM10020, Low Intensity Conflict, US Army, l6. l. l98l (Prevod tev. 5, Centar za strateke
studije JNA : Borbeni prirunik KoV SAD o sukobu niskog intenziteta)
F44525, broura KoV SAD o SNI za javno uporabo, 1981
FC10039, Prirunik KoV SAD o sukobu niskog intenziteta, decembar 1984, CVV,
Beograd
FC10020, Prirunik KoV SAD o skukobu niskog intenziteta, maj 1986, CVV, Beograd
FM1005, Operations other than war, USA, 1994
Friedman Norman, Pomorska strategija i koncepcija amerike flote, Comparative Strategy,
6/1087
Gilmore C. William, The Granada Intervention, MPL, London, 1984
Gregori dr. Danilo, Samomor Jugoslavije, Ljubljana, 1945
Halilovi Sefer, brigadni general, Lukava strategija, Mostar, 1997
Hartman Ralf, asni meetari, Nemaka spoljna politika i graanski rat u Jugoslaviji, Novi
Sad, 1998
Holbread Carsten, Superpower and International Conflict, St. Maitn's Press, New York,
1985, str. 110
Hutchings L. Robert, Soviet East European Relations Consolidacion and Conflict 1968
1980, The University of Wisconsin Press, 1983
Iz arhivov slovenske politine policije Vos, Ozna, Udba (19441950), Ljubljana, 1996
John S. John, The Debate About Low Intensity Conflict, Military Review 2/1986
Jovi dr. Borisav, Poslednji dani SFRJ, Beograd, 1995
Jovi Stojan, podpolkovnik, Specijalne snage, Montenegro Harvest, Podgorica, 1994
Kadijevi Veljko, armadni general, Moje vidjenje raspada Vojska bes drave, Beograd,
1993
Kafkadas N. Peter, major, The Light Division and Low Intensity Conflict, Military Review
1/1986
Kardelj Edvard, Socijalizam i rat, Kultura, Beograd, 1960
Kavi Niko, Pot v osamosvojitev, Ljubljana, 1996
Klare T. Michael, Sukobi niskog intenziteta nova doktrina amerike intervencije, Le Mond
Diplomatiqe (prevod)
Kranjc F. Marijan, general-major u penziji, Savremene vojne doktrine sukob niskog
intenziteta, Vojno delo 56, Beograd
Kresovi Tomislav, Velike igre na Balkanu, Beograd, 1999
Krumski A. B., Politika Sovjetskog saveza u Indijskom okeanu, Nauka, Moskva, 1984
Liss Loren, Kako su Tita uili da pliva, New York, 1998 (prevod izvoda: Kako je Amerika
finansirala Titov komunizam, Profil, t.15/1998)
Lopuina Marko, Cia protiv Jugoslavije 19471997, Beograd, 1997
Isti, Ubij blinjeg svog 2, Akcije dravne bezbednosti protiv pijuna od 19461997,
Beograd, 1997
Isti, Ubij blinjeg svog - 1, Jugoslovenska tajna policija 19451995, Beograd, 1996
Luki Vojin, Brionski plenum Obraaun sa Aleksandrom Rankoviem, Beograd, 1990
Makedonija, soseda na vzhodu, Borec, Ljubljana, 1997
Mamula Branko, admiral flote, Razvoj sistema optenarodne odbrane 19791988. Beograd,
1990
Matunovi dr. Aleksander, Enigma Broz, Beograd, 1997

294

Mc Cormick Kip, poronik, The Evolution of Soviet Military Doctrine in Afganistan, Military
Review, 7/1987
Medjunarodni terorizam, Belorus, Minsk, 1983
Mesi Stipe, Moji razgovori s Tudjmanom, 16. septembra 1998, Nacional
Mihailovi dr. Kosta, Vasilije Kresti, Memorandaum SANU Odgovori na kritike, Beograd,
1995
Miklavi Franc, Krivi in zasluni, Delo SP, 14. 8. 1998
Miller S. Steven, Convencional Forces and American Defence Policy, Princeton University
Press, 1986.
Mini Milo, Kazivanja, Urota u Karaorevu, Svijet 36, 1998
Motley B. James, A Perspective on LIC, Military Review, 1/1985
Nacionalna bezbednostna strategija SAD Sukob niskog intenziteta, Vaington, januar 1987,
prevod, CVV Beograd
Nassigh Ricardo, O naim podmornicama, Revista Italiana Difesa 6/l987
Nenadovi Aleksandar, Tepavec, Seanja i komentari, Beograd, 1998
Norman Friedman, Pomorska strategija i koncepcija amerike flote, IBP, 9/1988
Numi Selim, Dobra zemljo, lau, Do istine u brionskoj aferi prislukivanja, 1989, Beograd
Nutting H. Wallace, general, The New York Times, 4. 5. 1985
Obradovi dr. Vuk, generalmajor, Jedini preiveli posle izgubljene bitke, Profil 16, Beograd,
1998
Perovek Franc, Moja resnica, Ljubljana, 1997
Platonov Oleg, Zgodovina ruskega naroda v dvajsetem stoletju, Moskva, 1998
Predojevi dr. Vaso, polkovnik, U procjepu, Beograd, 1997
Prostor na kome se planira izvodjenje sukoba niskog intenziteta, skripta za sluaoce Ratne
kole KoV SAD, septembar 1986, prevod, CVV Beograd
Radakovi T. Ilija, generalpolkovnik, Besmislena YU ratovanja, Beograd, 1997
Radinovi dr. Radovan, generalmajor, O raspletu jugoslovenske krize i moguim
posljedicama, Vojno delo 12/1991, Beograd.
Rankovi prof. dr. Ladislava - Slavka, ivot uz Leku seanja, Beograd, 1998
Rasprava o ratu niskog intenziteta, izlaganja sa naunog skupa na univerzitetu za
Nacionalnu odbranu SAD u Vasingtonu, 1415.januar 1986, prevod, CVV Beograd
Rebi uro, pijuni na tekuoj vrpci, Zagreb, 1990
Rupel dr. Dimitrij, Skrivnost drave, Ljubljana, 1992
Sarkesian dr. S. Sam, Low Intensity Conflict Concepts, Principles and Policy Guidelines,
The Air University Review
Sarkesian dr. S. Sam, US Policy and LIC, Transaction Books, 1981
Sarkesian dr. Sam, The Myth of US Capability in Unconventional Conflict, Military Review
9/1988.
Savezni sekretariat za narodnu odbranu, Uprava bezbednosti: Kontraobavetajna sluba JNA,
Stvaranje, razvoj i rad 19461954, vojna tajna, str. pov. br. evid. 14, 14.oktobar 1977, 219
strani
Sloan Stephen, Viewpoints on Low Intensity Conflict, Military Review, 1/1986
Special Operation in US in Nacional Defence Strategy, University Press and Nacional
Strategy Information
Special Operations in US Strategy, NDUP, 1984
Specijalni rat, Vojna enciklopedija, zvezek IX, Beograd, l975, II. izdaja

295

SSNO, Politika uprava, Informacija o aktivnostima "mirovnog pokreta" i incijativi za civilnu

slubu, Beograd, 1986
SSNO, Politika uprava, Informacija o tretmanu JNA u asopisu Nova revija broj 6162,
Beograd, 1987
SSNO, Politika uprava, Informacija u vezi sudjenja Bortneru, Jani, Zavrlu i Tasiu,
Beograd, 1988
Stamboli Ivan, Put u bespue, Beograd, 1995
Starkov Boris, Propast balkanske utopije, Profil t.15/1998
Stoini Mira, generalmajor, Specijalni rat u okviru doktrine sukoba niskog intenziteta,
Vojno delo 1/1989, Beograd,
Svi pijuni sveta, Profil t. 15/1998, Beograd
CB, Ocena Komfinforma i zakljuak, t. 16, evid. t. 195
CB, Amerika i engleska obavetajna sluba u posleratnom periodu, t. 20, evid. t. 195
CB, Bliski Istok vaan sektor djelovanja engleske obavetajne slube, t. 19, evid. t. 225
CB, Delatnost IB obavetajnih slubi prema Jugoslaviji, t. 14, evid. t. 204
CB, Italijanska obavetajna sluba prije rata, t. 7, evid. t. 204
CB, Jugoslovenska emigracija u IB zemljama, t. 15, evid. t. 204
CB, O obavetajnoj slubi SSSR prema Jugoslaviji, t. 10, evid. t. 204
CB, Pokuaj ekonomskog porobljavanja Jugoslavije, podrivanje in potinjavanje naih
oruanih snaga, psiholoke pripreme za napad na Jugoslaviju i Mali rat na naim granicama,
t. 9, evid. t. 195
CB, Politiki pritisak SSSR i zemalja Kominforma prema Jugoslaviji, t. 8, evid. t.195
CB, Rad engleske obavetajne slube u drugom svetskom ratu, t. 18, evid. t. 204
CB, Rad engleske obavetajne slube u Jugoslaviji pre i za vreme drugog svetskog rata, t.
17, evid. t. 225
CB, Razvoj slube bezbednosti kroz narodnooslobodilaki rat, t. 22, evid. t. 195
elenberg Valter, U lavirintu pijunae, Beograd, 1955
CB, Obavetajni i neprijateljski rad crkvenih organizacija u SFRJ, t. 4, evid. t. 195
uljagi mr. Radoslav, kapetan fregate in Mrki mr Nataa, Prikaz oruane agresije na
Libiju, Vojno delo, 6/1987
ui dr. Slavoljub, Balkanski geopolitiki komar, Vojna knjiga, Beograd, 1995
Tasi Predrag, Kako sam branio Antu Markovia, Skopje, 1993
The Regan Doctrine suports anticommunist insurgencx across the Third World, Newsweek,
12/1985.
Todorovi dr. Boko in Vili Duan, Razbijanje Jugoslavije, 1995, Beograd
Isti, Krize Izazivanje i upravljanje krizama, Beograd, 1997
Isti, Terorizmom u novi svetski poredak, Beograd, 1999
Uee u definitifnoj likvidaciji kvislinkih formacija, ostataka bandi, organizacija in
zloinakih udruenja: UB SSNO, CE, klas. br. 0.01.07, fasc. br. 1
Ulsamer Edgar, Capabilities USAF for LIC, Air Force Magazine, 3/1986.
Vauhnik Vladimir, Nevidna fronta, Buenos Aires, 1965
Vojna enciklopedija, Beograd, 1962
Vojno delo, Dogradnja optenarodne odbrane u okviru promena u svetu i Jugoslaviji,
Beograd, augusta 1990
Vojno-politiki informator, Posebno izdanje (tev. 324), Beograd, 1991

296

Vrtar mr. Avgust, generalpolkovnik, Nekaj vedenj in misli o vlogi oboroenih sil Jugoslavije,
Borec, Ljubljana, 1994
Waghelstein D. John, polkovnik, Post Vietnam Counterinsurgency Doctrine, Military
Review, 5/1985
Weinberger Caspar, Annual Report to the Congress Fiscal Year 1986, Washington D.S., 1985
Zadaci Knoj-a po bezbednosti, akt Uprave Kos JA poslat XII Upravi Kos Knoj, str. pov. br. 4,
5. 1. 1949
Zimmermann Warren, Izvori jedne katastrofe Jugoslavija i njezini ruitelji, 1997, Zagreb
abkar dr. Anton, kapetan bojne ladje, RM u vojnim intervencijama i akcijama specijalnog
rata (Studija), CVV RM
Isti, Spopad obsojen na improvizacijo (Falklandska vojna l982), Naa obramba
ebot A. Ciril, Misli ob petdesetletnici prve slovenske vlade, Washington, 1968
Isti, Slovenija, veraj, danes in jutri, Washington, 1967
erdin H. Ali, Generali brez kape, as Odbora za varstvo lovekovih pravic, Ljubljana, 1997

297

Priloge
1. Originalna delovna verzija vojakega povelja t. 50443 z dne 8. 1. 1988
2. Kopija informacije varnostnega oddelka poveljstva 9. armade t. 31200 z dne 19. 5. 1988
3. Kopija odredbe poveljstva 9. armade t. 23411 z dne 23. 5. 1988 o formiranju komisije
za odkrivanje storilca
4. asopis Hrvatska Domovina, Hamburg, 1989
5. Pismo arhivu RS, Ljubljana, 1996 (prepis kopije)

298

1. Originalna delovna verzija vojakega povelja t. 50443 z dne 8. 1. 1988

299

300

301

2. Kopija informacije varnostnega oddelka poveljstva 9. armade t. 31200 z

dne 19. 5. 1988

302

303

304

3. Kopija odredbe poveljstva 9. armade t. 23411 z dne 23. 5. 1988 o

formiranju komisije za odkrivanje storilca

305

4. asopis Hrvatska Domovina, Hamburg, 1989

306

307

308

309

5. Pismo arhivu RS, Ljubljana, 1996 (prepis kopije)

Kranjc F. Marijan
generalmajor v pok.
Litijska cesta 62
61119 Ljubljana
Odstop treh dokumentov
iz procesa JBTZ

ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE

Ljubljana

Z dananjim dnem odstopam Arhivu RS tri dokumente iz procesa JBTZ, brez pogojev in
odkodnine, samo z eljo, da pride resnica na dan, torej, da so navedeni dokumenti dostopni
strokovni in iri javnosti.
Odstopam naslednje dokumente:
1/ Delovni osnutek ukaza Poveljstva 9. armade, strogo zaupno tev. 50443 z dne 8. 1. 1988., ki
je nastal na podlagi cirkularnega povelja G OS SFRJ str. zaupno tev. 8024 z dne 21. 12. 1987.
Delovni osnutek je sestavil polkovnik Mesi Tomislav, a daktilografinja je bila AM (osnovno
povelje je tipkala JP!). Osnutek sem korigiral (vidne oznake s svinnikom) in predloil v podpis
poveljniku 9. armade.
Za razumevanje dokumentov prebrati moje lanke:
- Na rob bliajoi se razpravi o sodelovanju z JLA (Delo SP, 18. in 21. 2. 1989);
- Kdo e sedem let zavaja slovensko javnost (Delo SP, 8. 7. 1995);
- General segel v klobuk (ND, 27. 8. 1995);
- Nisem avtor vojakega dokumenta (Mladina 51/94), potem Delo, Slovenec in Dnevnik vse od
2. do 9. 2. 1996) in
- e en pogled na ameriko vojako doktrino "zrano-kopenske birke" (DeloZnanost, 14. 2.
1996).
2/ Kopijo ukaza poveljstva 9. armade strogo zaupno tev. 23411 z dne 23. 5. 1988, s katerim je
poveljnik 9. armade odredil komisijo, ki je imela nalogo, da poie storilca, ki je odtujil vojaki
dokumnet tev. 50443, najden v DO Mikroada. Cilj dela komisije ni smel biti javno raskrit. No,
kot zanimivost navajam, da smo storilca odkrili e 22. 5. 1988 (!), priblino na nain opisan v
lanku JBTZ verzija JLA (Mladina 5094).
3/ Kopijo poroila varnostnega oddelka poveljstva 9. armade, strogo zaupno, stev. 31200 z dne
19. 5. 1988., namenjen poveljniku 9. armade, ki jo je potem odstopil meni kot naelniku
operativno-unega oddelka, torej okradeni stranki! Kopija je bila brez prilog. Iz navednega
poroila je bilo razvidno, da proces JBTZ ni bil montiran s strani JLA! Navedeno kopijo sem
dostavil Delu, ND in Veeru, s lankom Kdo e sedem let zavaja slovensko javnost, kasneje tudi
Mladini, pa doslej e ni bila objavljena!
Priloge 3
Ljubljana, 22. 2. 1996.

Podpis

310

DODATEK
NA NJIHOVE POGREBE NE MOREM
Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju 201
- Sam sem imel prilonost, da sem se pogovarjal z mnogimi, ki so tako ali drugae
oblikovali nao preteklost. In danes mi je vse bolj jasno, da so slovenski oficirji tisti moni
vzori, tista elita, o kateri vemo dale premalo. In ni jih tako malo. Marijan F. Kranjc je
svojo oficirsko kariero sklenil kot generalmajor JLA, na dolnosti naelnika taba korpusa
v Bitolju v Makedoniji. Upokojil se je na svojo zahtevo, ko je zvedel, da se pripravlja
scenarij za oboroeno intervencijo v Sloveniji. Nanj sem postal pozoren, ko je objavil
odlino rodoslovno tudijo. Generalu genealogu in antropologu zato zastavimo prvo
vpraanje, ki izhaja iz uvodnih stavkov: ali se Slovenci zavedamo svojih ljudi, ki so v
razlinih armadah dosegli najvije poloaje?
al ne, ker jih javnost enostavno ne pozna! Tudi v Vsevedniku ali kakni prironi in tudi
nacionalni enciklopediji ne boste nali spiska generalov admiralov slovenskega rodu! alostno
je tudi to, da Slovenci o vojatvu oziroma o vojaki znanosti nimamo nobenega fundamentalnega
dela. Izjema je major in baron Andrej Komel - Soebran, utemeljitelj slovenskega vojakega
izrazja, pa tudi generalpodpolkovnik Duan Kveder - Toma, zadnji poveljnik slovenske
partizanske vojske, ki je napisal nekaj briljantnih razprav o partizanski taktiki in strategiji.
Seveda ne gre pozabiti obseenega vojakozgodovinskega opusa iz NOB 19411945 in delno
1991, kakor tudi temeljna dela o slovenskem vojakem jeziku!
Seveda druga je zgodba obramboslovje in slovenska obrambnoslovna teorija. Upajmo tudi, da
bo z nastankom slovenske vojske prilo do interdisciplinarnega razvoja vojake znanosti kot
specifine veje druboslovja! Takrat bo tudi mono razmiljati o formiranju vojake akademije
(namesto sedanje astnike ole), saj bi olanje v tujini dolgorono zelo kodovalo razvoju
slovenske vojske! Ugovori proti vojaki akademiji so, kar jih poznam, zelo nestrokovni, saj so
medtem e formirane diplomatska, upravna, policijska in razne druge akademije! Nekdo oitno
zavira ...
Da bi uveljavili znani slovenski pregovor "Narod, ki svojih vojakov ne asti, jih vreden ni!", je
potrebno, da te vojskovodje, generale in admirale tudi predstavimo v javnosti ob raznih prilikah.
Ko sem zael pripravljati tudijo Antropologija slovenske vojake inteligence, sem tudi sam
201

Delo Sobotna priloga, 30. maja 1998, avtor Joe Deman, glavni urednik revije Borec.
Predlagal sem naslov General, genealog, antropolog in e kaj, vendar je urednik SP izbral nekoliko morbitni
naslov. Ker je intervju autobiografske prirode, ga predstavljam v prvotni (delovni) in dalji verziji, ki ima na moji
spletni strani http: //users.volja.net/marijankr// naslov Od ministranta do generala (Autobiografski intervju).
Namre, preden sem intervju (odgovore) poslal avtorju, sem doloene dele moral zaradi preobirnosti enostavno
izpustiti, pa tudi avtor ga je moral skrajati za okrog sto vrstic (oboje v kurzivu).

311

naletel na presenetljive podatke. Na primer, da je bil po Bismarku drugi nemki kancelar

slovenske gore list general in grof Georg Leo von Caprivi (18311899), igar prednik
(Andrej Kopriva) je izviral iz Koprivnika pri Koevju!
Prav tako bo presenetljiv navedek, da so Slovenci veljali za "najbolj pomorski narod" v avstroogrski monarhiji, saj so imeli okrog 80 admiralov! Med njimi sta bila celo dva poveljnika te
mornarice in to veliki admiral Anton Haus iz Tolmina in viceadmiral Wilhelm von Tegetthoff iz
Maribora (pri obeh mati Slovenka). Tudi prvi poveljnik vojne mornarice BJV je bil Slovenec
Metod Koch iz Kranja. V avstro-ogrski vojski smo imeli tudi dva feldmaralporonika: Josef
Tome von Savskidolski iz Poljice pri Podnartu in Janez Lavri iz entlovrenca. Zanimiv je
tudi podatek, da je bilo doslej v ameriki vojski 13 generalov admiralov slovenskega rodu, od
katerih sta dva dosegla tudi najviji in tiri zvezdice, in sicer armadni general Ferdinand
earek (19141993), Ribnian po poreklu, in admiral flote Ronald Zlatoper (1942). Imeli naj bi
tudi generale v nekaterih drugih armadah! V rodoslovnem deblu po materi sem celo nael
nemkega generala (Mikl Ivan) iz okolice Radgone. Divizijski general Rudolf Maister je sicer
postal simbol slovenske vojske, pa eprav nekateri dajejo prednost prvemu partizanskemnu
generalu Francu Rozmanu - Stanetu! Pozablja se tudi, da je maral Josip Broz - Tito bil slovenske
matere sin. Malo se tudi ve, da smo Slovenci v JLA imeli kar 118 generalov in admiralov, med
njimi pa tudi devet "akademcev" povojne generacije, ki so konali veliko maturo in jim je bila
vojaka akademija priznana kot fakulteta, generalski in pa zakonsko kot doktorat znanosti in
podobno.
Druga zgodba je seveda obramboslovje in slovenska obramboslovna teorija. Upajmo tudi, da bo z
nastankom slovenske vojske prilo do interdisciplinarnega razvoja vojake znanosti kot
specifine vede druboslovja! Takrat bo tudi mono razmiljati o formiranju vojake akademije
(namesto sedanje astnike ole), saj bi olanje v tujini dolgorono zelo kodovalo razvoju
slovenske vojske. Ugovori proti vojaki akademiji so, kar jih poznam, zelo nestrokovni, saj so
medtem e formirane diplomatska, upravna, policijska in razne druge akademije! Nekdo oitno
zavira ...
- Ali ste se v otrokih letih igrali vojake? Katero vojsko ste vodili? Ali ste kdaj pomislili, da
boste postali general?
Tako kot vsi otroci, smo se med vojno v prleki vasici igrali tudi vojake. Ker je v osnovni oli bila
postojanka kozakov in nemkih policistov, ki so vekrat iskali "skrivae", smo se tudi v otrokih
igricah razdelili na "kozake" in "skrivae". Kozake je navadno vodil na vrstnik in sin kozakega
poveljnika, skrivae pa sem nekajkrat vodil tudi jaz. util sem v sebi poveljnike ambicije,
navadno pa sem se predstavljal kot "general Lavdon", kar smo otroci prebirali v prvi slovenski
zgodovinski knjigi, kjer je bila tudi njegova slika. Toda mama mi je vekrat omenjala, da bi kot
ministrant moral pa razmiljati o duhovnikem poklicu, saj je ira rodbina dala kar devet
duhovnikov. Ko sem pozneje v oli postal naelnik pionirskega odreda, v gimnaziji pa tudi
predsednik mladine, in seveda tudi lan Partije, so njene elje zamrle. Zaradi socialnega
poloaja sem se celo moral podati v brezplano vojako akademijo. Seveda, kot podporonik sem
sanjal, da bom neko postal general. Ko sem ta cilj dosegel, sem sklenil tudi doloeno ivljenjsko
obdobje. Razpad Jugoslavije in JLA je bil za vse nas pravi ok! Dolgo si nisem opomogel ...

312

- Kakna je bila Vaa razvojna pot v vojaki karieri? Ali ste kdaj pomiljali na civilne poklice?
Prvi dve leti sem bil poveljnik unega voda v oli rezervnih astnikov v Bilei. Mnogo znanih
Slovencev je lo skozi moje roke! Pa tudi nekaj najboljih nogometaev (Bokov, Muji), ker sem
veljal za "alpinista"! Dosegel sem odline rezultate in v tekmovanju s svojim vodom zasedel prvo
mesto. Verjetno sem bil tudi zaetnik uvajanja samoupravljanja v JLA, saj sem po zgledu na
delavske svete uvedel t. i. "vodni svet", napisal pravilnik in vojaki kolektiv je prevzel na sebe
mnoge funkcije, ki so bile pozneje tudi uradno verificirane. V Bilei sem tudi ustanovil teniki
klub, pa sva z naelnikom ole, polkovnikom Lukom Reljiem, igrala tenis tudi z Nikolo Piliem,
bivim slovenskim prvakom, dr. erovcem in drugimi.
Potem je iz Beograda priel neki podpolkovnik in mi "ponudil" razvojno pot v varnostni slubi,
kakor tudi slubovanje v garnizonih Zagreb, Karlovac in Ljubljana. Zaradi slednjega sem seveda
takoj pristal, e posebej, ko sem dobil zagotovilo, da bom lahko izredno tudiral pravo in pozneje
specializiral mednarodno vojako pravo! To je bil moj zaetni cilj: astnik in strokovnjak za
mednarodno vojako pravo! ez mesec ali dva sem se v sklopu narta "Drvar2" poslovil od
Bilee in z ladjo iz Dubrovnika dopotoval v ibenik.
Dolnost: poveljnik 1. voda vojake policije in vrilec dolnosti poveljnika ete! Podrejen sem bil
direktno poveljniku vojakega podroja, po strokovni plati pa naelniku varnostnega oddelka
podpolkovniku Milou Petriu. Nisem se e dobro znael v ibeniku, e je prila nova mamljiva
ponudba, da postanem novinar centralnega vojakega tednika Ljudska armada in dopisnik iz
Ljubljane! Pred tem sem objavil v Ljudski pravici dva propagadna lanka o vojakem poklicu
oziroma vojaki akademiji, kjer sem urejal tudi takrat popularni "stenas stenski asopis! Za
nasvet sem seveda zaprosil svojega naelnika, ki me je preprial, da je moja prihodnost v
varnostni slubi JLA! Prikazal mi je pisni nart razvoja (ola za astnike vojake policije, ola
tujih jezikov, sluba v eti vojake policije v UNEF v Egiptu, po dveh letih pa "prestop" v
varnostno slubo, visoka vojaka akademija itd). Tako se je tudi vse zgodilo ...
Naj dodam kratko epizodo iz Paneva, kjer sem pozimi 1959 obiskoval olo astnikov vojake
policije. Ob koncu olanja nas je obiskal generalmajor Jefto ai, naelnik Vs JLA. V pogovoru
je tudi vpraal, ali med nami kdo izvira iz policijske oziroma oronike druine. Nekaj asa smo
bili vsi tiho, potem sem se dvignil samo jaz in se dokaj samozavestno predstavil! Odgovoril mi je,
da je bil tudi njegov oe oronik, in da verjame, da bom tudi jaz postal general in naelnik Vs
JLA! Vse to so sliali tudi spremljevalci generala aia, pribonik pa je to tudi zapisal in vloil v
moj slubeni dosje!
Po vrnitvi iz Egipta sem bil v zaetku 1963. sprejet v Vs JLA in sicer kot operativec v vojakem
odseku ibenik. Prvi naelnik in tudi sosed mi je bil podpolkovnik Nikola Budja, mentor pa major
Pero Gospodneti. e naslednje leto sem bil premeen v Split v Kog IV. armade. lo je za
specializirano "kontraobveevalno grupo", ki je svoje delo opravljala prikrito. Pisarne smo
imeli poleg vojakega sodia in orkestra. Nosili smo civilno obleko in uporabljali avtomobile in
motorje s civilnimi tablicami. Moj naelnik je bil kapetan bojne ladje Boris Fulgosi. Delal sem v
sektorju italijanske obveevalne slube, kjer sem tudi dosegel svoj prvi uspeh. Namre, v
obsenem arhivu sem nael podatek o neidentificiranem italijanskem agentu "X", ki je izdal
najve podatkov o ladjedelnici na otoku Cresu. Za vse astnike, ki so imeli zveze v Italiji in

313

kdajkoli slubovali na Cresu, sem uvedel "kartonke". Izloil sem tri in naelniku predloil pisni
nart: tajno ozvoiti telefone (imel ga je samo major G.) in uvesti tajno kontrolo pismenih poiljk,
kakor tudi tajno sledenje trojice v asu, ko pride v Split italijanski pomorski atae. In trikrat so
sledilci ugotovili njegov "kontakt" z majorjem G.! Primer sem posredno spremljal e pozneje, ko
je bil major G. upokojen ... V Vs JLA je namre veljal princip, da se indicirana agentura ne
obravnava kazensko, temve da se nartujejo t. i. "operativne kombinacije" za globinsko
vrinjanje v tuje obveevalne slube! To je tudi vzrok, da je bilo "odkritih" tako malo tujih
agentov!
Na "poti" proti Ljubljani, sem dve leti prebil v Pulju. V Ljubljano sem priel 1969 in bil po
dvajsetih letih, 1989 premeen v Makedonijo (Bitolj), kjer sem eno leto "nosil" generalske
epolete. Oktobra 1990 sem bil zopet v krogu svoje druine v Ljubljani. Seveda kot upokojenec.
- Mimogrede: ali so Vam kdaj nudili tudi kakne druge, bolj atraktivne dolnosti?
Tudi tega je bilo. Po konani oli vojake policije so me hoteli zadrati kot predavatelja diudica in vojako-policijske taktike, pa sem ponudbo prijazno odklonil zaradi slabe panevske
vode in zimske koave! Ko sem se konec 1962. vrnil iz Egipta, kjer sem bil poveljnik vojake
policije v Odredu JLA, sem bil predlagan za intruktorja vojake policije zambijske vojske.
Ponudba za dvoletno delo je bila zlasti zanimiva po finanni plati, pa je vseeno nisem sprejel!
ez dva meseca so tabor zambijske policijske ole napadle in masakrirale sosednje vojake
enote. Ko sem postal major in opravil malce zapoznelo prakso angleine v Londonu, sem dobil
iz VU Zslo zelo privlano ponudbo: demobilizacija s inom majorja in sprejem dolnosti konzula
v Carigradu za dobo 48 let, obenem seveda tudi dolnost efa obveevalnega centra JLA za
Blinji vzhod! Bolezen v druini je prepreila realizacijo tega projekta. Okrog 1978 sem bil
predlagan za dvoletno bivanje v Aliriji kot politino-varnostni pomonik poveljnika centra JLA
za pomo alirski armadi, brez druine, kar sem seveda prijazno odklonil. Verjetno bi sledil e
tiriletni poloaj vojakega ataeja, tokrat z druino).
- Kaj pa stairanje in generalske dolnosti?
Ko sem 1980 konal olo ljudske obrambe, najvijo vojako olo, sem sicer rahlo upal tudi na
generalski in, ker je bila ta ola predpogoj za generalski poloaj. Vedel pa sem, da bodoi
poloaj naelnika varnosti v armadi zahteva takno olsko izobrazbo. No, 1986 me je presenetila
novica, da sem postal uradni kandidat za naelnika Zveznega varnostnega intituta z generalskim
poloajem, a je bil na koncu vseeno izbran predstavnik Sdv iz Makedonije. Potem je bilo "sliati"
(novice takne vrste so se hitro irile!), da sem kandidat za naelnika Obveevalno-varnostnega
olskega centra v Panevu, pa potem naelnik varnostnega oddelka novoustanovljenih vojakih
obmoij, konkretno v Zagrebu. Pa predlog formacije (generalski poloaj) ni bil sprejet. Bil sem
tudi zelo blizu kandidaturi za (generalski) poloaj partijskega voditelja v armadi. Potem sem bil
na razgovoru pri tovariu Maku, odlono zavrnil denunciantsko vlogo in seveda izpadel z
republike generalske liste. Potem me je Stane Dolanc predlagal za naelnika Varnostne uprave
Zslo kot prvega Slovenca, vendar odhajajoi general erani ni mogel sprejeti tega predloga, ker
sem pred nekaj leti zavrnil premestitev na poloaj naelnika informativno-analitine slube.

314

Dne 5. novembra 1987 se je v mojo pisarno muzajo se z nekim papirjem v roki prikazal armadni
poveljnik generalpodpolkovnik Svetozar Vinji. Preprosto mi ponudi roko in ree: "Bodoi
tovari general! Priel sem na kozarek viskija ..." Povedal je, da sem postavljen za dve leti
stairanja na generalski poloaj naelnika operativno-unega oddelka, obenem tudi namestnika
naelnika armadnega taba! Bil sem seveda preseneen in tudi presreen ...
Zaradi rasformiranja armad in formiranja dveh korpusov, sem bil nato postavljen za Glavnega
vodjo skupine za razpustitev 9. armade. Ker v SR Sloveniji za mene ni bilo nobenega
generalskega mesta, sem moral v daljnjo in rodno Makedonijo, na poloaj naelnika taba,
obenem namestnika poveljnika 41. korpusa. Na poti v Bitolj sem v Beogradu s prav dobrim
uspehom opravil e teoretini del generalskega izpita (praktini del poveljniko potovanje ali
rekongnosciranje poveljnika korpusa, sem uspeno opravil predhodno v Liki).
- Pred leti smo skuali anketirati ve kot estdeset Slovencev, ki so po drugi svetovni vojni
dosegli generalske ine. Razumljivo je, da zaradi napetosti in negotovosti asov odziva
skoraj ni bilo. Ali lahko (morda tudi ob Vaem primeru) ponazorite, kakno je po Vaem
mnenju tisto potrebno profesionalno znanje, katera so tista etina izhodia in loveka
zrelost, ki naj odlikujejo vrhunskega poveljnika?
Odgovor je zelo teak. Morda je na takno vpraanje najbolj posreeno odgovoril znani pisatelj
Miroslav Krlea. Namre, ko so ga v neki drubi pobarali, komu postaviti spomenik: dravniku,
mislecu ali pisatelju, je na preseneenje vseh prisotnih odgovoril vojskovodji! In je svojo misel
tudi utemeljil: "Odlonost, pamet in karakter poseduje hkrati samo poveljnik!"
Seveda vsako zgodovinsko obdobje zahteva svoj tip poveljnika. Od tistega, ki je na elu svoje
vojske hrabro jurial na sovranika (po porazu na kopnem pa naredil samomor ali kot pomorski
poveljnik ostal na potapljajoi se ladji), pa do dananjega generala admirala, ki iz varnega
zaklonia prek satelitskih zvez in ekranov vodi in usmerja raunalniko programiran nestini
boj, v katerem ne odloa ve hrabrost, ampak samo visok nivo znanja in izkuenost! Dodal bi e:
potenost in skromnost pa tudi nekaj domoljublja! To pravim zaradi tega, ker sem (smo) imel dve
domovini in bil dvakrat kaznovan! Zato je bila v kriznem obdobju moja maksima: druina je
najbolja domovina! Imel sem prav, kajti mnogi smo se varno vrnili v njeno naroje.
Kar zadeva vojako izobrazbo moram posebej poudariti, da je potreben sistem postopnega
pridobivanja in izpopoljnjevanja profesionalnih vojakih znanj ter izbirnega kadrovanja, po
principu: samo najbolji gredo naprej! Moji vrstniki in jaz smo se olali po tem preizkuenem
receptu. Konkretno: po triletni vojaki akademiji v Beogradu, na kateri se zadnje leto opravlja
tudi t. i. specializacija za razne smeri (za pehoto sem opravil z odlinim), sem svojo astniko
kariero zael v oli za rezervne pehotne oficirje v Bilei, kjer so "skozi moje roke" li mnogi
znani Slovenci. Potem sem konal dveletno vijo vojako akademijo z odlinim uspehom (in bil
oproen opravljanja izpita za in majorja). Medtem sem konal e razne teaje (padalskega,
minerskega) in specializacije, kakor tudi enoletno olo tujega jezika (z dvomeseno prakso v
Londonu).
Ko sem zaradi zelo dobrih slubenih ocen priel v oji izbor kandidatov za generalski in, sem z
odlinim uspehom konal e zadnjo in najvijo vojako olo olo ljudske obrambe! Skupaj

315

torej 8 let rednega vojakega olanja! Po dveletnem stairanju na generalskem poloaju sem 1989
s prav dobrim uspehom opravil zahteven generalski izpit (praktini del in teoretino diplomsko
nalogo). V in generalmajorja sem bil povian (s podpisom dr. Janeza Drnovka) decembra 1989
v Bitolju (Makedonija) na poloaju naelnika taba (obenem namestnika poveljnika) korpusa.
Generalske epolete sem nosil manj kot leto dni. Pravijo, da se zgodovina rada ponavlja! Moj
pokojni oe je bil kazensko premeen v Makedonijo in dosegel in narednika. Tudi moja
premestitev iz Ljubljane v Bitolj je imela podoben pridih (po razgovoru z Makom nisem bil
republiki kandidat za generala!), le da sem (pokojnega) oeta prekosil po inu.
Moram posebej poudariti, da smo bili Slovenci iz povojne generacije na vseh vojakih
akademijah, od Beograda do Moskve med prvimi v rangu (generalmajorji Zabret, Zorc, Roi,
Merzel (prvi tudi na viji tankovski akademiji v Moskvi), kontraadmiral Poganik (3. po rangu v
viji pomorski akademiji v Leningradu). Sem je potrebno priteti e nekaj polkovnikov na
generalskem poloaju, od katerih je samo eden dobil zaposlitev v TO! Pa politika in revanizem!
Nekateri pravijo, da so bili dosedanji obrambni ministri civili slabi (zamenjani zaradi napak
in afer). Gotovo pa je, da se to ne bi moglo rei za pripadnike TO in SV in zgodovina bo morala
priznati, da smo Slovenci dobri vojaki in poveljniki!
Moja generacija soolcev in znancev verjetno predstavlja najvejo skupino Slovencev astnikov
v JLA. Tudi "bilanca" je odlina! Dva sva dosegla tudi generalski in Ciril Zabret (Ljubljana)
pred menoj. Polkovniki so postali: Joe Holc (G. Radgona), Golob Polde, Alojz Zupanc, Sreko
Zupanc (vsi trije Beograd). Podpolkovniki so ostali: Stane Gregorc (Ljubljana), Boris Krmelj in
Mirko Pikon (Maribor). Vojako akademijo so zaradi bolezni ali drugih vzrokov zapustili: prof.
dr. Janko Legat, profesor Franc Sitar (oba Maribor) in geodet Franc Hribar (Grosuplje, zato
njegov sin Sao tako prizanesljivo "udriha" po JLA), ing. Julijan Bratu (Ljubljana), JLA pa e
prof. dr. obramboslovja Stanko Kodrin, stotnik in pilot ter komercialist Franc Kodrin
(mornariki astnik).
- Kdaj in kako ste zvedeli za oboroeno intervencijo JLA proti Sloveniji?
Julija 1990 sem letni dopust preivel z druino v Barbarigi pri Puli, v poitniki vili JLA. Nekaj
dni je bil gost tudi Vidoje arkovi, upokojeni admiral in nekdanji lan Predsedstva SFRJ. Ko
sem se mu predstavil kot generalmajor in nekdanji naelnik varnostne slube 9. armade, sva hitro
vzpostavila stik, pa mi je zaupal mnoge zanimive podrobnosti o posttitovskem obdobju. Posebej
mi je zabial, da mora JLA vztrajati na Titovih temeljih "bratstva in enotnosti", reko, da se bo
Miloevi verjetno opredil za velikosrbske ideje SANU, kar bi obenem pomenilo tudi nekakno
"tretjo Jugoslavijo do Kolpe" (torej, brez Slovenije)! Bil sem zaprepaen, pa eprav sem vedel
za vse mogoe variante (in zemljevide oziroma "mape") ekstremne emigracije in tujih
obveevalnih slub o nadaljnji usodi Jugoslavije. Toda arkovi mi je e enkrat potrdil, da ne
govori na pamet in da se o vsem tem v doloenih politinih krogih e govori in preraunava!
Ko sem se vrnil na delovno mesto v Bitolj, sem kmalu zatem zvedel, da je generalpodpolkovnik
Marko Negovanovi, tedaj naelnik Varnostne uprave Zslo, v Skopju na sestanku poveljnikov
korpusov (namestniki oziroma naelniki taba nismo bili vabljeni!) in lanov kolegija poveljstva
2. armadne oblasti, razgrnil aktualno analizo drubenopolitine situacije v dravi in sklenil z

316

mislijo, da je JLA e naredila narte za oboroeno intervencijo v Sloveniji, ker da lahko le tako
zaiti s/z dravne meje! Seveda ne morem e povedati, kdo mi je povedal novico.
Bil sem okiran! Spomnil sem se opomina Vidoja arkovia in sklenil, da pri taknem "projektu"
ne bom sodeloval, ker za to nisem bil vzgajan niti preprian, da je v interesu Jugoslavije in
Titovih idej! e isti dan sem napisal pronjo za upokojitev (imel sem dve leti ve delovne dobe,
kot to doloa zakon), obenem pa sem generalu Negovanoviu, sicer znancu e iz Ljubljane, poslal
polslubeno pismo, v katerem sem ga obvestil, da odhajam v pokoj preteno zaradi druinskih
razlogov, pa tudi zaradi tega, ker ne elim sluiti nobeni nacionalistini politiki (etniki, ustaki,
belogardistini in muslimanski fundamentalistini). Najprej sem bil na razgovoru pri
generalpolkovniku ivojinu Avramoviu v Skopju, kateremu sem samo navedel druinske razloge.
Potem sem bil klican tudi na razgovor v Beograd k generalpolkovniku Mii ujiu, pomoniku
zveznega sekretarja za politine in kadrovske zadeve (ob tajno ozvoeni mizi), na katerem je bil
prisoten tudi generalpodpolkovnik Marko Negovanovi. Ponovil sem vse razloge iz poslanega
pisma, pa sem po nekaknem barantanju o kraju, kjer bi elel "sluiti", na koncu vseeno zvedel,
da je Zslo sklenil, da ne bo zadreval v JLA nobenega generala, ki ima pogoje za upokojitev!
Seveda sem si oddahnil! Naredil pa sem napako, ker sem obiskal slovenske znance v vodstvu Sdv
(Erena in Zoreta), pa eprav mi je Negovanovi povedal, da z njimi e nekaj asa nimajo
nobenih stikov!
In septembra sem e predal dolnost nasledniku, po povratku v Ljubljano sem instiktivno zautil
"interes" in tudi opazil nerodne poteze mojih nekdanjih uencev (Vs JLA) in znancev (Sdv
Slovenije)! Potem pa e njihovih naslednikov. Tolail sem se, da je to pa usoda vseh bivih efov
obveevalnih in protiobveevalnih slub ... Vse to sem dojel kot igro, ki pa ni bila nedolna!
Novi efi so pa hoteli vedeti, kam se bom obrnil ... Jaz pa sem se posvetil druini, knjigam,
genealogiji in prironi delavnici! Bili so pa razoarani, posebno ko so zvedeli, da vzdrujem
stike z visokim cerkvenim dostojanstvenikom!
- Zakaj se niste prikljuili TO Sloveniji oziroma Jani? Zakaj nobeden od generalov JLA ni
hotel sodelovati z njim oziroma z RTO?
Ne bo dralo, da Jani in Slaparjevemu RTO Slovenije ni pomagal prav noben slovenski
general! Poznam kar nekaj starejih in upokojenih generalov, ki so pri osamosvajanju usmerjali
akcije TO. Javno je to oznanil generalpolkovnik Hribernik, ki pa se je pozneje sprl z Jano, mlaji
ali aktivni pa smo bili tako in tako pod kontrolo (in nas itak niso vabili)!
Konno, "Janeva vojna" (po Zimmermannu) sploh ni bila prava vojna (sosednji politiki so
govorili o mali in operetni vojni). S tisto "trapasto" akcijo JLA (po dr. Bogdanu Deniu)
slovenska TO res ni imela resnejih teav (ker general Kolek ni hotel "udariti" z vso mojo!).
Konno, slovenske (in vse druge) astnike so usposobili prav generali z beograjsko vojako
akademijo. Usposobili so jih vedno vrhunsko, saj je bila ravno slovenska TO delena najvijih
ocen in pohval vojake inspekcije iz Beograda.
Slovenski vojaki mornarji, astniki in generali admirali smo bili tudi individualno med
najboljimi v vseh vojskah, pa tudi v JLA! Tega se nismo nikdar sramovali, pa tudi ne beograjske

317

vojake akademije. Svoje pa nismo imeli! Zakaj se to oita samo generalom? Zakaj se to ne
oita mnoici znanstvenikov, ki so po razne nazive in doktorate hodili v june republike! Ali pa
politikom, ki so prav radi hodili proti Beogradu, pa so e vedno na oblasti!?
Zakaj se nisem pridruil Jani? In seveda vsi ostali generali in polkovniki? Tudi Jana se je e
vekrat javno vpraal, zakaj se je od tridesetih Slovencev polkovnikov in generalov JLA samo
en polkovnik (pravnik) prikljuil njemu oziroma Rto. Kakni so pravi vzroki taknega
nedomoljubnega odnosa veine visokih predstavnikov slovenske vojake inteligence? Vse bive
republike so angairale generale JLA za vodenje svojih nacionalnih armad, le Slovenija se je
temu zavestno odpovedala! Zakaj?
Po mojem mnenju bodo zgodovinarji morali upotevati dva vzroka. Prvi je psiholoke narave
sam Jana, kot idejni vodja napadov na JLA in lan procesuirane etverice, obramboslovec, pa
republiki sekretar za LO in potem e prvi obrambni minister RS! Trdim: e bi bil na njegovo
mesto postavljen dr. Anton Bebler, kakor smo mnogi priakovali, za naelnika Rto pa
generalmajor Zorc Milovan, bi vsi aktivni generali in drugi astniki JLA takoj prestopili na
slovensko stran! O tem smo takrat razpravljali, pa tudi vse naknadne ankete bi potrdile to
predpostavko!
Drugi razlog sega v obdobje zaetka in sredine 1990, ko so Jana in njegovi pomoniki (sicer vsi
moji dobri "znanci") nestrokovno zaeli in vodili, doslej nepoznano operativno akcijo
"vrbovanja" oziroma pridobivanja slovenskih generalov in vijih astnikov, da so nas vse skupaj
prav hitro spravili pod kontrolo varnostne slube JLA! Vsak je doivel glede tega kar grenke pa
tudi neprijetne trenutke. Naj navedem zato svoj primer: sredi 1990 je Politina uprava (v ozadju
tudi varnostna) Zslo iz Beograda poslala vsem poveljnikom korpusov strogo zaupno depeo z
nalogo, da naj osebno in takoj opravijo temeljite pogovore z vsemi slovenskim generali, astniki
in podastniki, in ugotovijo, koga so "janevci" e pridobili za slovensko republiko armado!
Seveda, organi vojake varnosti so nad vsemi Slovenci takoj vzpostavili operativno kontrolo!
Torej, tudi nad menoj ... Ker sem bil v bitoljskem korpusu edini Slovenec, obenem pa tudi
naelnik taba korpusa, poveljnik ni imel veliko dela, e posebej, ker so pred tem beograjske
Veernje novosti objavile grobi napad Janeve in Bavarjeve Demokracije, da sem celo od Zslo
zahteval zaito! Takole je poveljnik zapisal: "... ne bi nikdar sprejel sodelovanja v kakrnihkoli
republikih armadah, in kot sam pravi, genetsko ne bi mogel sluiti novokomponiranim
belogardistom, ustaem, etnikom in drugim!"
Bil sem prvi slovenski general, ki je takrat uspel zapustiti JLA, ker pa nisem elel sodelovati pri
podiranju domin. Vedno mi je bil v podzavesti opomin Vidoja arkovia! V kasnejem razbijanju
Jugoslavije (po Mesiu) so pripadniki JLA doivljali najvee travme in osebne drame: na pozive
svojih nacionalnih liderjev in republikih voditeljev (e vsi so na oblasti!) so se morali
opredeljevati in uperiti oroje proti svojim doverajnjim tovariem in prijateljem. Trilogija
Vojna iz ljubezni Marije Vogri je izjemen dokaz tega asa, predvsem pa krivde politikov in
njihovih pomagaev iz tujine.
Nemki novinar in raziskovalec Erich Schmidt - Eeboom v svoji knjigi Schattenkrieger na strani
229 jasno zapie, da so zahodnonemki obveevalci imeli tesne kontakte s "skoraj vsemi

318

osebnostmi, ki so po letu 1990 v Sloveniji in Hrvaki zasedli pomembne politine, publicistine in

varnostne funkcije". Zgodovina bo seveda neusmiljena sodnica. Za sodelavce tujih obveevalnih
slub, kakor tudi za medijske pogrome (napade na JLA) in razne manipulacije, desettisoe
pohabljenih, zaklanih in ubitih, na milijone razseljenih in s sovratvom oganih du!
Ko je ni krivi olski tovari in makedonski general Pavlov kot zadnji pripadnik "agresorske"
vojske zapual v Kopru slovensko ozemlje, verjetno ni mogel dojeti, kako so nas nacionalistini
politiki grdo prevarali in zaeli razdruevati svoje podanike in narode z vojno, namesto da so to
storili na kulturen in sporazumen nain! Mesec dni prej mi je rekel: "Vedi, da proti Slovencem ne
bi nikdar vodil prave vojne! O niemer nisem odloal! Vsi narti so prili iz Beograda v zaprtih
ovojnicah. Skrbel sem samo, da ne bi bilo rtev na obeh straneh ... Vsi vojaki so bili nai otroci!"
- Ali Vas je bilo kdaj sram kot oficirja, da ste Slovenec?
Samo enkrat! Takrat, ko je po kulturnem mitingu, 2l. junija 1988 okrog 23. ure, veja skupina
precej razgretih demonstrantov hrupno prila pred vojanico na Metelkovi! Ker sem priakoval
tudi kaken izgred, sem naroil, naj se dogodek javno dokumentira z videokamero. Kopijo smo
poslali tudi republikemu vodstvu! Vendar o tem dogodku mediji niso poroali, pa eprav so bili
na kraju dogodka. Torej, ni bilo samo mene sram ...
- Ali Vas je bilo kdaj sram kot naelnika varnostne slube 9. armade oziroma ali ste kdaj
morali delovati proti slovenskim interesom?
V varnostni slubi JLA sem bil v Sloveniji od 1969. do 1987., e prej pa sem bil od 1959. v
ibeniku, Odredu JNA na Sinaju, Splitu in Puli, pa sem tako 1985. prejel tudi Plaketo varnosti za
25-letno delo v Vs JLA. Nikdar nisem deloval proti slovenskim, pa tudi ne proti interesom drugih
narodov in narodnosti. Preteno sem delal v specializiranih protiobveevalnih organih (Kog),
kjer smo se ukvarjali z odkrivanjem tuje obveevalne in druge agenture. Seveda smo pri tem
dokaj tesno sodelovali z organi Sdv na terenu. Glede tega imam isto vest, saj smo se vedno in
povsod dosledno drali ustavnih in zakonskih pooblastil!
Bil sem odlono proti podiranju domin in agresivnemu nacionalizmu, tudi slovenskemu
(predvsem iz vrst slovenske politine emigracije, ker sem vedel, da za njimi stojijo doloeni
interesi tujih obveevalnih slub, torej drav, velesil!). Vsi smo zelo dobro vedeli za krvave
zgodovinske izkunje pri reevanju nacionalnih vpraanj, prekrajanju meja in razbijanju skupne
drave! Samo neodgovorni vodje raznih ekstremnih skupin, tudi razumnikih, ne pomislijo na
loveke rtve, ki jih navadno povzroijo "navadni" apeli, peticije in protesti!
Sramoval sem se samo enega dokumenta, ki sem ga dobil v roke, ko sem 1984. postal naelnik
varnostnega oddelka 9. armade. lo je za dokument z oznako "dravna tajnost samo za
naelnika varnosti", ki je doloal, da skrbim za "protiobveevalno zaito mnoinega ustakega
grobia v Mariboru", z navodili, da se na tej lokaciji ne bi kaj gradilo! Seveda sem od
predhodnika zahteval pojasnilo in tako zvedel za tragini dogodek, ki se je sredi 1945. zgodil v
Mariboru. Namre, ko so zavezniki iz Avstrije vraali domae kvizlinge, je bil Maribor doloen
kot sprejemno taborie za ustae in hrvake domobrane, od koder so jih pripadniki hrvake
Ozne in Knoja vodili (po t. i. "krievem potu") na Hrvako. Po zadnjo skupino okrog 2.000

319

ustaev dolgo niso prili, pa so straarji, borci iz Like in Dalmacije, ki so morali uvati pobijalce
in klavce svojih blinjih, bili izvani in so zato iz maevanja izvrili grozovit pokol nad
iznemoglimi ujetniki! Seveda so bili kritelji takoj aretirani in kaznovani, vendar je grobnica
ostala v Mariboru.
Kasneje sem zvedel tudi za genezo nastanka tega dokumenta. Po Titovi smrti so se njegovi
nasledniki, predvsem republiki voditelji in vrhovi raznih slub, zaeli prepirati o raznih napakah
in preteklih grehih, in seveda, po stari balkanski navadi, valili krivdo drug na drugega. Tako so
mnogi za poboje ustaev, etnikov, balistov, legionarjev in domobrancev zaeli valiti krivdo na
JLA, predvsem pa na Kos in marala Tita! Pravzaprav, zael se je spopad za Titove arhive!
Takratni zvezni sekretar za ljudsko obrambo, admiral Mamula (kasneje se mu je to e kako
maevalo s lankom Mamula Go Home v Mladini!) in naelnik Vs JLA general Grubii sta
namre dokazala, da je takratna JA zagreila samo e opisani in sankcionirani pokol v Mariboru,
vse ostale izvensodne in mnoine poboje pa so izvrile republike Ozne (srbska nad etniki v
Koevskem Rogu!).
Tako je zaradi navedenega "spora" okrog 1982. nastal dokument najvije zaupnosti, ki je nalagal
Vs JLA in vsem estim Sdv, da prevzamejo skrb za protiobveevalno zaito tono doloenih
tajnih grobi rtev mnoinih pobojev, ki so jih 1945. izvrili njihovi predhodniki. Sdv Slovenije
je tako prevzela vsa grobia pobitih domobrancev (in verjetno etnikov), doim je Vs 9. armade
"skrbela" samo za eno (ustako) grobie v Mariboru.
Neetine so izjave posameznih oblastnikov iz tistega asa, da so "... verjetno Tito in poveljniki
armad" nartovali poboje domobrancev v Sloveniji, e bolj pa je cinina izjava slovenskega
partizanskega komisarja, da so vse te poboje najverjetneje izvrile "enote iz juga", potem ko so
osvobodile nae kraje! Nobeden pa noe vpraati starejih vojakih kosovcev, ki vedo celo
povedati, koga je vse Tito grajal zaradi prehitro (!) izvedenih pobojev domobrancev! Titovi
arhivi naj bi skrivali tudi odgovornost za vse te poboje, zato je tudi borba za njegovo dediino
bila tako okrutna. Gotovo bodo zgodovinarji imeli e veliko dela ...
Zaradi zgodovinske resnice moram dodati e naslednje: Pokojni general Ilija Cerani, bivi
naelnik Vs JLA, tudi slovenski zet in dober prijatelj, mi je pred svojo smrtjo spomladi 1989.
obirno razlagal svojo domnevo, da so napadi na JLA, konkretno na admirala Mamulo in organe
Kos, verjetno prav posledica tistega izsiljenega dokumenta o protiobveevalni zaiti
domobranskih grobi! Pa tudi druge domneve, kot je bil hud spor Mamula Dolanc. Stane
Dolanc je namre predlagal civilno osebo (iz Slovenije) za Zslo in celo mene (Slovenci smo bili
na vrsti) za naelnika Vs JLA! Je e vedel, kaj govori! Zgodovinarji naj preverijo ... Resnica bo
prej ali slej prila na dan! Kakor prihajajo na dan razne zgodbe o samoosvajanju, mentorjih,
tujih botrih in podobnih reeh ...
Seveda obsojam vse mnoine maevalne in izvensodne poboje domobrancev in drugih
kolaborantov in kvislingov, kakor tudi njihovih simpatizerjev in sodelavcev civilistov, kakor
tudi zloinske poboje ujetih in ranjenih partizanov, sodelavcev in simpatizerjev NOV, edinih
zgodovinsko priznanih zaveznikih sil in opori na Slovenskem! Krivdo naj ne opredeljuje
politika, njo bo najbolj pravino opredelila zgodovina!

320

- Zanima me, kaj menite o vlogi admirala Broveta in generala Kolka?

Verjetno bo odgovor presenetljiv! Ko bodo zgodovinarji razgrnili vse relevantne initelje
osamosvajanja Slovenije, bodo zanamci obema v zahvalo postavili tudi spomenik! Kajti: admiral
Brovet je v Zslo miril "jastrebe" in podpisal Brionsko deklaracijo, general Kolek pa je s svojim
ravnanjem reil Slovenijo vojnih grozot in razdejanja, z njegovo odstavitvijo pa se je de facto
zael razpad JLA! Zdaj pa mu celo kratijo socialne pravice ...
Ali ste kdaj prejeli kakno podkupnino?
Samo enkrat! Ko sem neki revni eniki, sestri enine znanke, omogoil, da je njen sin sluil
vojaki rok v blinji garniziji in vekrat "skoil" domov pomagat, mi je iz hvalenosti dala
vreko zlatorumene koruze (Vedela je, da smo na vikendu gojili purane). Moral sem jo vzeti, ker
bi jo drugae ualil.
- Ali je bil za Va prehod med upokojence problematien?
Ne. e dvetri leta pred tem sem si domao delavnico dobro opremil z orodjem. V ali pravim,
da sem priueni mojster za vsa hina dela Obasno sem tudi istilec avtomobilov, redno pa
stanovanja. Poleg dnevnega sprehoda porabim 23 ure za branje. Vso ostalo dejavnost nartujem
(letno in meseno). Prostega asa mi primanjkuje. Seveda, rodoslovje mi je bil prvi konjiek!
Vso rodbino sem "obdelal" do prvih grainskih urbarjev in zgodovinskih zapiskov. Pet let trdega
in zanimivega dela. Najbolj sem seveda ponosen na svoj "genetski" rodovnik in tevilno "lahto",
ki sem jo odkril naknadno!
- Kaj pa druge ambicije, recimo literarne?
Kot dopisnik Mladine sem 1953 dobil drugo nagrado za literarno rtico. Naslednje leto pa sem
kot gimnazijski osmoolec prejel Preernovo nagrado za literaturo (prozo), kakor tudi za
znanstveni spis Ali je tretja pot v socializem?. Vsi so priakovali, da bom tudiral knjievnost ali
vsaj filozofijo, pa sem zaradi socialnega stanja potem zajadral v vojaki poklic ... Ni mi al.
Dosegel sem vse kar si podporonik eli na zaetku svoje kariere! Pa tudi isto vest imam.
- Ljudje vas poznajo po tevilnih lankih v Delu in Nedeljskem, predvsem o problematiki in
ozadju procesa proti etverici. Zanima me zakaj, takna vnema?
Ne gre za nobeno vnemo, temve samo za resnico oziroma za eklatanten primer medijske
manipulacije. Sem eden od prievalcev geneze in ozadja procesa proti etverici (zdaj e samo
dvojici!). Resnica bo poasi prila na dan, v to sem trdno preprian.
Kdor je v zadnjem asu vsaj povrno spremljal dogajanja okrog desetletnice procesa proti
etverici (Mladina, Demokracija, TV oddaja Dosje: Roka, pripoved ulice in na koncu e radijski
pogovor s etverico eminentnih pravnikov), bo s preseneenjem ugotovil, da tudi po desetih letih
prihajajo na dan nova dejstva in zanimive ugotovitve.

321

In kaj se bo zgodilo, ko se bodo pojavili e dokumenti iz tujine? Prej ali slej bo tudi Rullmann
povedal svojo zgodbo ... Pa tudi beograjski arhivi e hranijo nekaj rdeih "eenj"!
Preprian sem, da bo resnica kmalu prila na dan, z njo pa bo treba spremeniti tudi mnoge
vsiljene teze in medijske manipulacije. Seveda, tudi "junakom" bodo vzeli medalje ...
Upam, da bodo proces J & B konno zaeli preuevati zgodovinarji. Po desetih letih sta dva e
odpadla! In kaj bo ostalo na koncu? Po mojem mnenju verjetno spoznanje, da se (slovenska)
demokracija ni zaela na Roki, temve neko po Depali vasi! Demokracija se pa ne more roditi
iz revanizma in sovratva, to vsaj vemo!
- Danes zlasti oficirji iz drugih jugoslovanskih republik skuajo doumeti, kako je pravzaprav
prilo do razpada Jugoslavije. Vi ste lahko spremljali razvoj dogodkov "od znotraj" (opravljali
ste visoke dolnosti v varnostni slubi JLA), obenem pa svoje ugotovitve tudi oblikujete v
besedilu (knjigi), ki ga pripravljate za objavo. Ali lahko v kontekstu globalnega ideolokega
spopada med zahodom in vzhodom, kapitalizmom in socializmom, opredelite svoj pogled na
razpad Jugoslavije?
eprav imamo spominska prievanja skoraj vseh glavnih akterjev razpada Jugoslavije, je skoraj
sigurno, da bo lahko stroka (zgodovinska) ele z doloene asovne razdalje in na podlagi
podatkov iz tajnih arhivov (sedaj zaprtih) razjasnila prave vzroke, pa tudi krivce tega razpada.
Vsekakor prievanja treh zadnjih predsednikov Predsedstva SFRJ Mesia, Jovia in dr. Janeza
Drnovka, zlasti pa armadnega generala Veljka Kadijevia (Moje vidjenje raspada, 1993) in
poslednjega amerikega ambasadorja v Beogardu Warrena Zimmermanna (Izvori jedne
katastrofe, 1997), predstavljajo dobro osnovo in fond podatkov za podrobne tudije in analize,
seveda e odmislimo prizadevanja avtorjev, da polepajo svojo "resnico"! Zdi se, da je najbolj
iskreno priznal svojo "razbijako" vlogo Stipe Mesi, doim ameriki ambasador Zimmermann,
ki je koordiniral to razbijanje "od zunaj", cinino prevali krivdo na "notranje" faktorje, predvsem
na nacionalistine republike voditelje ali kakor jih imenuje "podlee, ki so krivi za ruenje
multietnine Jugoslavije, za izzivanje treh vojn in nesree dvajset miljonov ljudi ..."
Sprenevedanje pa tako!
Njegova teza, da jugoslovanska katastrofa predvsem ni rezultat propada komunizma na koncu
hladne vojne, verjetno ne bo drala! Namre, ko bodo ez nekaj desetletij odpirali amerike tajne
arhive, bodo morali zgodovinarji preveriti tudi velik del "zunanje", torej tudi amerike (zahodne)
podpore in krivde, in sicer:
- obstoj tajnih protokolov in dodatkov k Jaltskemu sporazumu in nain njihove realizacije;
- elementi "Plana X", sprejetega 1948 v Vatikanu o prepreevanju irjenja komunizma na Zahod;
- elementi plana "Dan D" (posttitovsko obdobje) o destabilizaciji Jugoslavije (in balkanske
regije);
- dokumentacijo amerike ambasade v Beogradu, predvsem analitina poroila in
- dokumentacijo amerikih obveevalnih in drugih specializiranih slub o agenturnih in drugih
pozicijah v Jugoslaviji in med pripadniki politine emigracije.

322

Ker sem imel vpogled v mnoge operativne dokumente in agenturne podatke, seveda ne morem iz
etinih razlogov detaljirati to problematiko, pa eprav jo delno potrjujejo e objavljena
publicistina dela. Tako sem imel prilonost itati interno knjigo "pijun u mantiji", izpoved
katolikega duhovnika dr. Krunoslava Draganovia, enega najbolj sposobnih agentov (Cie in
Vatikana) na svetu, ki je 1967 prisilno priveden iz Italije v Slovenijo in predan Sdv BiH. Zaradi
zgodovinske vrednosti njegovih izpovedi posebej o delovanju Cie proti Jugoslaviji in vatikanskem
"podganskem kanalu" (po katerem so ustaki in drugi nacisti odhajali v Juno Ameriko),
Draganovi ni bil sojen in je 1982 umrl v Sarajevu. Nekateri poznavalci menijo, da je to bil,
poleg nedefinirane vloge Kurta Walheima, eden od najvejih uspehov jugoslovanske varnostne
slube!
e je Cia e 1980 risala "mape" o razkosanju Jugolsavije in 1990 v analitini tudiji predvidela
"krvavi razpad Jugoslavije v naslednjih l8 mesecih", potem je tudi nedvoumno jasno, da je
morala imeti izvrstne agenturne in prijateljske vire (nekateri lani Predsedstva SFRJ in voditelji
posameznih republik so to tudi javno povedali, pa tudi ambasador Zimmermann ni skrival vseh
svojih virov)! Iz obveevalne prakse pa dobro vemo, kakne narte in naloge je imela Cia, da bi
realizirala globalne naloge amerike politike po razpadu Sovjetske zveze in varavskega pakta!
Za takno dejavnost so seveda potrebni podrobni scenariji, narti in konkretne naloge, da
denarja ne omenjam!.
lo je torej za vodeno ali dirigirano destabilizacijo Jugoslavije! Razkroj Romunije smo lahko
celo spremljali preko Cnn. Tudi ostale tuje obveevalne slube niso drale prekrianih rok.
Nemki raziskovalni novinar Erich Schmitd Eenboom je celo zapisal, da je bivi ef Bnd Kinkel,
sedanji nemki zunanji minister, imel v Sloveniji in Hrvaki izvrstne pozicije na "politini,
publicistini in obveevalni ravni! Torej zgodovinarje akajo tevilne naloge, ko se bodo
odpirali tuji diplomatski in obveevalni arhivi!
Mnogi jugoslovanski generali, predvsem iz partizanske generacije, menijo, da je lo za
nepotrebno in brezsmisleno bojevanje (generalpolkovnik v pok. Ilija Radakovi), ki je narodom
Jugoslavije prineslo samo nesreo in zlo za nekaj prihodnjih generacij (dr. Fadil Ademovi).
Tudi sam sem bil za miren razhod, razvezo, po zgledu Makedonije ali pa Slovake! ele
zgodovina bo dokazala, kdo je podrl prvo domino oziroma kdo je bil kriv za razpad Jugoslavije:
ali nacionalistino usmerjeni republiki voditelji (po Zimmermannu) ali pa interesi tujih sil in
sosedov, kakor tudi kapitala in vojako-tehnolokega kompleksa (Partnerstvo za mir, iritev Nata
na vzhod in podobno).
- Kako bi strokovno oznaili osamosvojitveno vojno v Sloveniji?
Politino je izraz posreen inovativni nadomestek za secesijsko ali odcepitveno vojno. Da ni lo
za pravo vojno, so potrdili priznani tuji in domai vojaki strokovnjaki (pokojni generalpolkovnik
Stane Potoar). Zlonamernei so celo govorili o operetni, mali ali tudi samo psiholoki vojni.
Osebno menim, da je lo za najbolj "trapasto vojno" (dr. Bogdan Deni) po nartih "jastrebov" v
G JLA, pa eprav tudi ambasador Zimmerman pravi, da je bila JLA izprovocirana! Kdo jo je
vseeno vsilil, bodo pokazali domai in tuji arhivi.

323

Po novejih vojakih doktrinah (ameriki LIC) je najbolj ustrezen izraz "notranja (desetdnevna)
vojna" ali "vojako-policijski spopad" (po vrsti oboroenih enot) oziroma e bolj natanno:
"mejno-carinski spopad", ker je po cilju in karakterju lo za mejnocarinske zadeve. Dejansko
tudi ni bilo nobenega vejega operativno-taktinega boja, temve je lo za manje spopade za
stranice in objekte na komunikacijah.
- Ker ste oitno dober analitik, me zanima ali so se kakne Vae prognoze tudi uresniile?
al. Sredi leta 1990 sem v zahtevi za upokojitev navedel, da bodo na oblast prile retrogradne
desniarske sile (s podporo tujine!). Ko pa se je zaela vojna v BiH sem v sluajnem sreanju
visokemu cerkvenemu dostojanstveniku napovedal, da bo lo za versko vojno (to je potem trdil
tudi osi) in da bo tevilo rtev progresivno raslo, od 2.000 do 200.000 mrtvih in 2 miljona
pregnanih!
- Kateri elementi po Vaem mnenju dokazujejo, da je (bil) Balkan na neki nain poligon za
preverjanje in preizkuanje sodobnih vojakih doktrin, posebno doktrine spopadov nizke
intenzivnosti?
Imel sem izjemno priliko, da sem kot drugi kandidat za generalski in (prvi je bil pokojni
generalmajor Mira Stoini, tudi moj mentor) dobil nalogo, da podrobno preuim sodobne
vojake doktrine, posebno ameriko doktrino spopadov nizke intenzivnosti. Dobil sem celo na
vpogled prevod njihovega doktrinarnega dokumenta in vso drugo literaturo! Naloge sem se lotil
temeljito.
Na podlagi komparativne analize vojakih in drugih spopadov po 2. svetovni vojni sem priel do
sklepa da so Ameriani, Rusi in drugi na podlagi svojih in drugih izkuenj koncipirali sodobno in
ofenzivno vojako doktrino, s katero je mogoe dosei strateke cilje tudi in predvsem z
nebojnim dejstvovanjem. Inovativno sem celo predlagal t. i. nestina dejstvovanja za vsa bojnoelektronska dejstvovanja z razdalje (pametne rakete, laserski in satelitski sistemi).
Zaradi vse hitrejega vojako-tehnolokega razvoja se doktrine in posamezni podsistemi
preverjajo po raunalnikih modelih, pa tudi na terenu, na poligonih. Teoretine osnove njihove
doktrine spopadov nizke intenzivnosti (LIC Low Intensity Conflict), predvsem pa detalji o
notranji obrambi, pomoi, pritiskih in intervencijah, aplicirani na vsa dogajanja v Jugoslaviji in
celotnem Balkanu, so me prepriale, da je Balkan pravzaprav e postal poligon za preverjanje in
preizkuanje uinkovitosti te sodobne vojake doktrine!
Gre predvsem za dva strateka doseka: Ameriani (Nato) so brez boja (prek mirovnih operacij)
prili na Balkan (in prepreile Rusiji izhod na Jadransko morje), in drugi, na vejem delu je
doseena ideoloka zmaga (poraz socializma, uvajanje kapitalizma in sistema vestrankarske
parlamentarne demokracije) vse to brez vejih rtev! Drugi dokaz o iniciranju in vodenju
dirigiranju kriznih situacij (notranje obrambe) po vseh bivih jugoslovanskih republikah pa so
jasna in vsem nam znana dejstva iz teoretinih zasnov te doktrine:
- obveevalno prouevanje, vdori in pomo;
- prihod raznih svetovalcev (tudi emigrantov) in skupin za vojako, politino in drugo pomo;
- psiholoko-propagandna dejavnost, posebno dejavnost t. i. civilne drube, razumnikov in drugih

324

agitatorjev (za podiranje domin brez odgovornosti za pozneje rtve svojega in drugih narodov);
- sestop z oblasti, formiranje vestrankarskega sistema, ustavno-pravno konstituiranje in
mednarodno priznanje dravnosti;
- formiranje paravojakih enot ali instaliranje svojih ali vojakih enot ZN ali Nato (Makedonija);
- tajne nabave oroja in vojake opreme;
- pomo pri formiranju nacionalnih armad (intruktorji, vojaka oprema in denarna pomo) in pri
nartovanju in vodenju vojakih in drugih operacij (hrvake operacije Blisk in Nevihta);
- direktna vojaka intervencija (elektronska kontrola zranega prostora, nestina dejstvovanja na
srbske cilje z vodenimi raketami in razne druge manj znane operacije);
- sodelovanje v mirovnih operacijah (UNPROFOR, SFOR-l, zdaj se pripravlja SFOR-2);
- diplomatsko delovanje (Dayton), psiholoko-propagandne manipulacije, ekonomski pritiski
(sankcije) in podobno.
Ker nai politiki in publicisti bolj malo vedo o doktrini spopadov nizke intenzivnosti (ali tudi
nekonvencionalni vojni), naj navedem samo pregled obeh glavnih zvrsti dejstvovanja. Tako v
nebojno (neoboroeno) dejstvovanja spadajo: diplomatsko, psiholoko-propagandno in
informativno, politino-ideoloko, ekonomsko-finanno in monetarno, znanstveno-tehnoloko in
ekoloko, socialno-humanitarno in karitativno, kulturoloko, versko, demografsko-etnino,
upravno-administrativno, policijsko-varnostno, obveevalno-protiobveevalno in mirovniko
(civilno) dejstvovanje (vzpostavljanje graditev miru in nadzor kriznih ari). Bojno
(oboroeno) dejstvovanje pa obsega: vojake intervencije, nestine vojako-tehnoloke udare,
diverzantsko-teroristino, iznenadno-prevratniko, gverilsko-partizansko, protigverilskokontrarevolucionarno, protidiverzantsko-teroristino in ostrostrelsko, demonstrativnoprovokativno, reevalno-evakuacijsko, obveevalno-izvidniko in mirovniko (oboroeno)
dejstvovanje (ohranjanje in krepitev miru).
- V slovenski tradiciji tudi nimamo pregleda nad Slovenci, ki so opravljali pomembne
naloge v razlinih obveevalnih slubah. Kateri so elementi zgodovinskega izroila
slovenskih obveevalcev, protiobveevalcev, tajnih sodelavcev, dvojnih ali e kaknih
druganih agentov ki bi jih veljalo podrobno obdelati? Kdo je Slovenec, ki je v
obveevalnih slubah opravljal najvijo funkcijo?
Pripravljam tudijo Vsi slovenski (vojaki) obveevalci in protiobveevalci, ker se mi zdi
nujno, da naredimo vsaj osnovno inventuro tudi na tem podroju. e se samo zadrim na
blinjem obdobju, potem je vsekakor potrebno omeniti, da smo Slovenci imeli dva vrhunska
obveevalca svetovnega kalibra: Josipa Kopinia, polkovnika JLA (vodja sovjetskega OC v
Zagrebu) in Vladimirja Vauhnika, polkovnika VKJ (vojaki atae v Berlinu in vodja britanskega
OC v Ljubljani), pozneje brigadnega generala etnike JVvD. Vmes je seveda veje tevilo
vrhunskih obveevalcev (Miro Kranjec v Seani) in sodelavcev ("Lia" - Vladimir Kante). V
ZDA moram seveda omeniti Andreja Kobala iz Cerknega, ki je imel pomembno vlogo in funkcije
v Oss in pozneje pri formiranju Cie.
Najvije funkcije so v JLA opravljali: pokojni (umrl 2007 dodano 2008) admiral flote Stanislav
Brovet kot naelnik II. Uprave G JLA (obveevalne), generalmajor Alojz Ahlin pa je bil
namestnik naelnika Uprave varnosti Zslo. Naelniki oddelka varnosti 9. armade smo bili tirje
Slovenci trije polkovniki, partizanski oficirji ter moja malenkost (19841987), kot prvi povojni

325

oficir in poslednji Slovenec! Samo mimogrede: poloaj naelnika je zahteval najvijo vojako
izobrazbo in dolgoletne izkunje. Ker je 9. armada takrat pokrivala celotno Slovenijo, smo skoraj
30 let skrbeli tudi za njeno varnost! Odkrili smo tudi nekaj tujih vohunov.
Pravijo, da je obveevalna (in protiobveevalna) obrt tako stara kot vojskovanje. Zgodovinsko
izroilo je, da gre za nujno potrebne nacionalne institucije in vrednote! Za te slube so se vedno
izbirali najbolji kadri v vsakem pogledu. Toda vasih niti strokovnost niti druge kvalitete niso
bile dovolj, e nisi imel kvalitetno in mnoino mreo zaupnih virov, pravzaprav prijateljev in
sodelavcev za razne vede in podroja. In brez taknih solidnih pomonikov seveda ni priakovati
nobenih uspehov! Pa tudi vztrajnega in upornega dela! Nisem imel nobenega plaanega tajnega
sodelavca, zato me tudi nobeden ni izdal niti zapustil.
Kaj pa primer Romana Leljaka?
Stareji vodnik Roman Leljak je bil res "moj kader". Ni bil sodelavec, ampak organ varnosti JLA,
ki ga je na svojo stran pridobil Bavarjev odbor z obljubo, da bo dobil tipendijo za FDV in
druge privilegije, e bo nastopil javno proti varnostni slubi JLA tudi s knjigo! Leljak me je o tem
osebno obvestil in tudi prosil, e lahko kaj napie tudi o meni! Odgovoril sem mu naslednje: v
javnem nastopu proti varnostni slubi JLA sicer nima kaj posebnega "izdati", mora pa se
zavedati tudi posledic in kazenskih sankcij, no, najhuje pa bo prilo kasneje, to je pa usoda
vseh izdajalcev, kolaborantov in prebenikov, ko ne bo ve kaj "izdati", pa ga bodo novi
gospodarji pustili na cedilu! Zato sem mu tudi prostoduno povedal, da tudi o meni lahko napie
kar hoe, saj dobro ve, da nimam kaj skrivati niti iz osebnega ivljenja niti kot bivi naelnik
varnostnega oddelka 9. armade!
Zgodilo se je tisto, kar sem mu povedal! Enostavno so se ga znebili, posebno ko je zahteval tudi
neke konkretne funkcije v Mariboru oziroma v slovenski vojski! Kako je kasneje "uspel" v
poslovnem svetu, ne bi komentiral, dodal bi le, da je proti njemu vloenih tudi nekaj kazenskih
ovadb! e ve, na koncu se je "poteno" maeval novim gospodarjem in povedal, da sta mu
knjiico "Sam proti njim", pravzaprav navaden pamflet proti varnostni slubi JLA, pomagala
napisati Bavar in Jana.
O meni v navedeni knjiici ni napisal ni posebnega, razen debele neresnice, da sem se leto dni
vozil na vlaku skupaj s tovariem Stanetom Dolancem, in da sva ob tej priliki reevala tudi razne
kadrovske zadeve! Res je sicer bilo le to, da smo trije polkovniki iz 9. armade, sluatelji ole
ljudske obrambe, po protekciji stevardes poslovnega vlaka, vedno dobili rezerviran toda skoraj
vedno nezaseden Dolanev kupe! In tam nas je pa videl tudi Leljak, ki je potoval z istim vlakom,
ker je takrat obiskoval varnostno olo v Panevu (pa je vse zapiske iz te ole objavil v omenjenem
pamfletu).
Nekatere indicije iz Leljakovega primera, ki mi jih je sam omenil, posebej e, e jih primerjam z
nekaterimi drugimi primeri pozneje odkritega delovanja Sdv proti Vs JLA (Napotnik, Meh in
drugi), me enostavno silijo na misel, da se je verjetno ravno z njim zaelo ...
Ali potem e sreujete bive tajne sodelavce?

326

Ne. Po konani nalogi smo z njimi praviloma prekinili nadaljnje stike. Srce mi zaigra, e katerega
od njih vidim na TV! Veste, mnogi sodelavci Kos-a so bili v prvih vrstah pri osamosvajanju
Slovenije, pa se to ne bo nikoli zvedelo! Kot loveku pa mi je najteje, ker ne morem na pogreb
dobrih znancev. Nedavno me je ob grobu dolgoletnega sodelavca in prijatelja presenetila njegova
herka in otono dejala, kako je ponosna, da nisem pozabil njenega oeta. Takna je pa usoda
tajnih sodelavcev!
V svoji odlini tudiji o obveevalno-varnostni zaiti pohoda 14. divizije slovenske
partizanske vojske na tajersko ste dokazali, da so okupatorji vrinili svoje obveevalne
tipalke v vse tri brigade. Zato je divizija kljub vsemu junatvu borcev in poveljnkov imela
izredno velike izgube. Zato tudi poudarjate, kako pomembna je kvalificirana obveevalna
in protiobveevalna zaita. Kateri so bili po Vaem mnenju temeljni manevri tujih
obveevalnih slub pri osamosvajanju Slovenije in kako ocenjujete ustreznost odgovorv
slovenskih obveevalnih slub nanje?
Na alost nimam dovolj argumentiranih podatkov za decidiran odgovor. Zato lahko povem samo
svoje mnenje: vse obveevalne slube, ki so do 1991 usmerjale svojo dejavnost na razbijanje
Jugoslavije, pa so tako, paradoksalno, tudi pripomogle k osamosvajajanju Slovenije, seveda e
kako skrbno varujejo svoje vire in sodelavce (da ne bom rekel agente) in v spremenjenih
okoliinah nadaljujejo svoje delo! Kako jih usmerjajo seveda ni potrebno ugibati! To se ve!
Vemo pa tudi, da kadrovsko "oiene" in strankarsko razdrobljene varnostne strukture ne morejo
uspeno delati!
Torej, ni dobrega se nam ne obeta! Moja nedavna tudija v Borcu o varnostno-obveevalni
zaiti 14. divizije je samo posreden dokaz, da se podobna naloga na makro planu lahko zaupa
samo centralizirani in enoviti varnostno-obveevalni slubi ter strokovno visoko izobraenim in
moralno neoporenim ljudem brez strankarskih in tujih vplivov. Dosedanje afere so samo eden
od zunanjih dokazov pravilnosti taknega mnenja.
Pripis urednitva (po telefonskem razgovoru): Fotografije intervjuvanca na njegovo izrecno
eljo izjemoma ne objavljamo. Kot pravi, bi ga marsikje prepoznali pod drugimi imeni, ki si jih je
nadeval kot "varnostni organ".
Moja opomba: To je tono! No, svoje fotografije pa nisem hotel dati tudi iz protesta, ker je ravno
Delo v nekem obdobju objavila prave tiralice s fotografijami mojih znancev, ki niso bili po godu
demosovcem in vomovcem!

327

RAZPAD JUGOSLAVIJE: KDO JE PRIGAL VIGALICE

202

Dan D v balkanskem kotlu (1)

Marijan F, Kranjc, upokojeni generalmajor, ki je ve kot trideset let sluil v zloglasnem
Kos-u, posebej za Nedeljski dnevnik o nekaterih varnostno-vojakih ozadjih, ki so po
njegovem mnenju sproila razkosanje Jugoslavije. V kratkem pri zalobi Borec izide
avtorjeve knjige, v kateri bo podrobneje spregovoril o tem.
- Razpad bive Jugoslavije je e preblizu in pregloboko v zavesti iveih ljudi, da bi lahko
prile na dan vse podrobnosti, ki so ga povzroile. Toda poasi, koek za kokom, se
vendarle razkrivajo drobci zgodbe, ki bo ele neko ez dolga desetletja postala zgodovina.
Takrat bo morda, s primerne asovne razdalje, vendarle mogoe odgovoriti na vpraanje,
ki mnoge mui e ves as: Kdo je prvi vrgel prigal vigalico, da je zagorel Balkan?
Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju, prvi slovenski general, ki je zapustil JLA, potem ko ji
je zvesto sluil ve kot trideset let v najbolj razvpiti, zloglasni protiobveevalni slubi,
popularno imenovani tudi Kos, se pravi lovek, ki so mu bili blizu dokumenti najbolj zaupne
narave, se je v teh dneh zopet pojavil v javnosti. Tokrat s knjigo, ki bo v kratkem izla pri zalobi
Borec in v kateri, kot pravi, razkriva nekatera varnostno-vojaka ozadja, ki so tako ali drugae
pripeljala do Dneva D. e pred izidom knjige z naslovom Balkanski vojaki poligon je za
Nedeljski dnevnik nanizal nekaj razmiljanj, ki bodo brkone tudi tokrat, tako kot vedno, kadar je
spregovoril v javnosti, sproila polemino razpravo.

intarski seznam
Upokojeni generalmajor, ki ivi sredi Ljubljane, sodi v generacijo tistih slovenskih generalov
JLA, za katero sam pravi, da je bila dvakrat kaznovana. Hkrati je eden redkih, ki se po odloilnih
usodnih spremembah niso umaknili za zaveso in molk. Molk, da ... Izraz zavesa pa je e bolj
problematien: skoraj deset let po umiku iz JLA oziroma tiste slube se namre e vedno ne
pusti fotografirati, ker so nekateri asniki po osamosvojitvi podobne fotografije njegovih kolegov
uporabili za javne tiralice! Pa tudi iz operativnih razlogov.
- Zakaj pravite, da ste bili dvakrat kaznovani?
Ob razpadu oziroma razbijanju Jugoslavije najbr ni bilo institucije, ki bi bila bolj napadana kot
vojaka varnostna sluba, kot pravite Kos. Kar je razumljivo: v nartovani strategiji razbijanja
SFRJ je bila prva in glavna tara napadov na JLA, e posebej njeni vodilni kadri in drugi s
intarskega seznama.
202

Nedeljski dnevnik, Ljubljana, 7. in 14. februarja 1999

328

e v asu normalnega delovanja, v letih 1984 do 1987, ko sem bil naelnik varnostnega oddelka
9. armade, so me predstavniki sorodnih slub vekrat zatoili v Beogradu. Potem so to vlogo
prevzeli Mladina, Bavarjev odbor, Leljak s svojim pamfletom Sam proti njim, ter Bavarjeva in
Janeva Demokracija, eprav nisem bil ve v tej slubi. Po osamosvojitvi sem slutil tudi druge
ukrepe, kak veleproces kot reiser procesa proti etverici ... Najbr me je reila prijateljska
korespondenca z uglednim cerkvenim dostojanstvenikom.
Upam, da bo domaa javnost zvedela, kako so novodobni visovci in vomovci ravnali s svojimi
kolegi in znanci. Za zdaj je znan samo primer kapetana efketa Suljevia iz Ribnice, ki so ga po
pisanju Mladine pretepali in izgnali. Niso pa znani primeri neprofesionalnega izsiljevanja pa tudi
posegov v druinsko ivljenje. Bilo bi obilo dela za tri parlamentarne preiskovalne komisije. Pa
tudi mednarodno razsodie v Strasbourgu bo imelo e veliko dela, ko bo priel na vrsto
intarski seznam, razdvajanje druin in podobno.

Generali s kapo in brez nje

Novinar Ali erdin v svoji knjigi Generali brez kape dokaj hrabro nateva, kdo vse je bil v
kontaktu s Sdv ali pa s Kos-om oziroma je izgubil nedolnost (Kuan, Jana, Botteri,
Bavar), ne nateje pa e ostalih v Odboru in okrog njega Osnovno vpraanje za zgodovino
pa niso posamezni sodelavci raznih domaih in tujih varnostno-obveevalnih slub, temve
kdo je bil idejni oe in glavni iniciator napadov proti JLA in njeni varnostni slubi.
Morda se bo kdo zaudil, e postavim za zdaj samo zelo smelo tezo, da je za Mladino (in
napadi na JLA) verjetno stala ekspozitura sovjetske vojake obveevalne slube. Resnica se
skriva v arhivih bive sovjetske obveevalne slube, delno pa tudi v arhivih varnostne slube
JLA. Dober poznavalec je nedavno tega zatrdil, da je bila Slovenija mednarodni
obveevalni poligon. Dodajam, da je to tudi ostala! Na svoji koi sem util protiudarec za
izraeni sum glede dobro zakamuflirane kominternovske agenture v politino-partijskih
strukturah in generalske obveevalne mree v JLA. Ne gre samo za mojo izkunjo: e si
odkril karkoli sumljivega, si jo hitro dobil po glavi! Zato sem tudi bil poklican na pogovor k
Maku
- Razpad bive Jugoslavije, vzroki, tajne kupije, skrivna dogovarjanja ... Veliko tega je
skritega v molk. Italijanska agencija Ansa je pred nedavnim na podlagi doslej tajnega
dokumenta poroala, da so ZDA v letu 1975 nartovale vojako intervencijo v Jugoslaviji,
e bi umrl Tito, saj bi menda lahko celo prilo do vdora sovjetskih et. Med intervjujem
marca 1991 mi je admiral Mamuta risal zemljevid razkosane Jugoslavije po nartu velesil
... Vi govorite o nartovani strategiji razbijanja SFRJ... Kakna strategija je bila torej to?
Smrt in pogreb marala Tita sta pomenila velik napor za vse varnostne slube, vendar tudi zaetek njihove nadaljnje mobilizacije. S Titovo smrtjo so se zaeli uresnievati vsi narti z oznako
Dan D. Okrepile so se razne koordinacije na ravni Nata in Varavske zveze, podobne pa so
obstajale tudi znotraj Jugoslavije; usmerjali sta jih vodei velesili. V veliki igri je lo za globalne

329

strateke interese, inicirane e v Jalti, pozneje pa znatno spremenjene s krepitvijo vloge ZDA v
okviru Nata. lo je za novo razdelitev Jugoslavije, pa tudi Balkana, pri emer so bili konkretni
narti e jasni: sovjetski vplivi v Srbiji in rni gori in izhod na Jadransko morje, ameriko
zahodnoevropski (nemki) vpliv v BiH, Hrvaki in Sloveniji ter izhod na Jadransko morje.
Opazen je bil tudi vpliv Vatikana ter pravoslavnih in muslimanskih krogov. Makedonija, Kosovo
in Albanija so zelo verjetno prili pod direktni vpliv ZDA. Takrat je bilo malo verjetno, da bi
Nato oziroma ZDA prehitele svojega stratekega nasprotnika in dejansko brez agresije zasedle
Albanijo in Makedonijo pa tudi BiH in Kosovo. Zdaj se je vse to e zgodilo. Kmalu bo Nato z
mirovniko operacijo zasedel tudi Kosovo. Brez boja!
Leta 1980 je Tito odel. Pogreb je bil veliasten, udeleili so se ga dravniki vsega sveta.
Jugoslovanske obveevalne slube pa so vedele, da se e ve let pripravlja Dan D, ki je
oznaeval smrt marala Tita, a tudi destabilizacijo in razbitje Jugoslavije.

Narti zunanjih sil

Varnostna sluba JLA je bila skoraj devetdesetodstotno udeleena prav pri spremljanju te
problematike tudi zato, ker smo tako odkrivali ne samo nosilce, ampak tudi nartovalce takih
akcij. Analitine tudije varnostne slube JLA so pokazale, da je bilo okrog devetdeset odstotkov
vseh nartovalcev tujega izvora, predvsem iz vrst tujih obveevalnih in vojako obveevalnih
slub ter politino ekstremne emigracije. Zato je tudi mogoe trditi, da so v procesu dirigirane
destabilizacije, ki se je dejansko zaela e pred Titovo smrtjo, prevladovale zunanje sile in tudi
narti, vplivi in interesi. Izvajalci teh destabilizacijskih posegov pa so bili v veliki veini nai
dravljani, preteno politina agentura raznih profilov in protikomunistini simpatizerji razlinih
barv. Znano je pravilo v podobnih drubeno-ekonomskih pretresih, da je razmerje zunanjih in
notranjih vzrokov in sil v medsebojni odvisnosti; e so notranje (povezovalne) sile slabe, potem
so zunanje (razbijake) moneje. Varnostne analize in tudije so napovedovale poveano
nacionalistino dejavnost, kakor tudi teroristino dejavnost protijugoslovanske emigracije v
povezavi s tujim dejavnikom. Dejansko se je zaelo na Kosovu leta 1981 z mnoinimi neredi in
demonstracijami, kar se je pozneje odrazilo tudi v JLA. eprav bo zvenelo malce neverjetno in
ne bo v skladu z uradnimi analizami, je moja teza, da je v ozadju kosovskih dogodkov treba
iskati predvsem dejavnost sovjetske oziroma ruske obveevalne slube. Varnostni slubi JLA je
bilo namre e prej znano, da so v primeru izrednih razmer v Jugoslaviji prav sovjetski strategi
nartovali nasilen poseg proti Jadranu oziroma Boki Kotorski (iz Bolgarije prek Kosova v rno
goro ali Albanijo) tudi z inaico operativno-stratekega zranega desanta na Kosovu. Bolj izkuen
tabni astnik pa dobro ve, da se mora zrano desantno osnovo predhodno temeljito zrahljati.
In na Kosovu je bilo treba samo prigali vigalico ...

Ruenje zidu in Jugoslavije

- Dan D ... ifra? Kaj je pomenila ta oznaka?

330

Oznaevala je smrt marala Tita. e ve let pred njegovo smrtjo so zdruene protijugoslovanske
sile zaele sestavljati nart. Iz ve virov smo zvedeli, da Cia s svojimi koordinacijami na ravni
Natovih zaveznikov in drugih struktur sestavlja podroben operativni nart za destabilizacijo
Jugoslavije po Titovi smrti, imenovan sicer Dan D, a v sklopu generalnega narta destabilizacije ZSSR, Varavske zveze in drugih vzhodnoevropskih drav. Glavni cilj narta Dan D je
bil: najprej destabilizirati in nato razbiti Jugoslavijo na homogene nacionalne enote in interesne
dele po Jaltskem sporazumu, preete z novimi Natovimi interesi. Oslabiti, napadati in konno,
razbiti je bilo treba naslednje povezovalne sile in elemente: samoupravni socialistini drubenopolitini in gospodarski sistem; ZKJ in vse druge drubeno-politine organizacije; dravno vodstvo Predsedstvo SFRJ in vodstva posameznih republik; JLA in sistem splonega ljudskega
odpora in drubene samozaite, posebej e varnostno slubo oboroenih sil SFRJ.

Vrh je prijateljeval z zahodnimi obveevalnimi slubami

- Cia, Nato, kdorkoli e ... Drave ne razbije kar tako!
e je Cia e leta 1980 risala mape o razkosanju Jugoslavije in leta 1990 v analitini tudiji
predvidela krvavi razpad Jugoslavije v naslednjih osemnajstih mesecih, potem je nedvoumno
jasno, da je morala imeti izvrstne agenture in prijateljske vire. Nekateri lani Predsedstva SFRJ in
voditelji posameznih republik so to tudi javno povedali, pa tudi ambasador Zimmermann ni skrival vseh svojih virov. Vendar to ni bila prava agentura. To je bila prikrita, kot npr. kapetan
Stojakovi, meteorolog v poveljstvu vojakega letalstva JLA. Iz obveevalne prakse dobro
vemo, kakne narte in naloge je imela Cia, da bi uresniila globalne naloge amerike politike po
razpadu Sovjetske zveze in Varavskega pakta. Za takno dejavnost so seveda potrebni podrobni
scenariji in konkretne naloge, da denarja ne omenjam. lo je torej za vodeno in dirigirano
destabilizacijo Jugoslavije. Nemki raziskovalni novinar Erich Schmidt - Eeboom je celo
zapisal, da je bivi ef Bnd Kinkel, pozneje tudi zunanji minister, imel v Sloveniji in Hrvaki
izvrstne pozicije na politini, publicistini in obveevalni ravni. Zgodovinarje torej akajo
tevilne naloge, ko se bodo odpirali tuji diplomatski in obveevalni viri ...
- ... ter pokazali, kdo vse je bil v slubi tujih sil?
Omenjeni nemki novinar in raziskovalec v svoji knjigi Schattenkrieger na str. 229 jasno pie,
da so zahodnonemki obveevalci imeli tesne stike s skoraj vsemi osebnostmi, ki so po letu
1990 v Sloveniji in Hrvaki zasedle pomembne politine, publicistine in varnostne funkcije.
Zgodovina bo seveda neusmiljena sodnica. Za sodelavce tujih obveevalnih slub kakor tudi za
medijske pogrome in razne manipulacije, deset tisoe pohabljenih, zaklanih in ubitih, na milijone
razseljenih in s sovratvom oganih du.

Kdo je priel vojno?

A ne gre za to, da bi registrirali doloeno politino agenturo, temve za napane politinostrateke ocene po dveh osnovah. Prva je vsekakor ta, da so nai daljnovidni republiki
voditelji nasedli protikomunistini strategiji in se v boju za oblast reevali v raznih

331

prenoviteljskih vlogah. Druga napaka pa je vsekakor ta, da so iz ene dezintegracije

(Jugoslavije) hiteli v drugo integracijo (Evropsko unijo in Nato), pri emer so pozabili na
zgodovinski spomin novih partnerjev. Zato tudi ni udno, da je Slovenija ostala zunaj Nata, saj je
dejansko bila prva, ki se je osamosvojila. e slabe se je odrezala Hrvaka s svojo zaetno
proustako-faistino ideologijo in prakso. Najbolj kompetentna prievalca o slovenski krivdi sta
seveda del svoje krivde zvalila na slovensko stran.
Takratni ameriki dravni sekretar za zunanje zadeve James Baker je trikrat javno izjavil, zadnji
v amerikem senatu 12. januarja 1995, da je vojno zaela Slovenija. Neposredni oividec in
pria, Zimmermann, poslednji ameriki ambasador v Beogradu, je v svojih spominih zapisal:
Nasprotno splonemu mnenju so vojno zaeli Slovenci. Njihova deklaracija o neodvisnosti, pred
katero ni bilo niti najmanjega napora za pogajanja, je postavila pod njihovo kontrolo vse mejne
in carinske postaje med Slovenijo in njuni dve sosedi, Italijo in Avstrijo. To je pomenilo, da si je
Slovenija edini mednarodni prehod med Zahodom in Jugoslavijo preprosto prisvojila. Tudi manj
primitivna armada, kakor je bila JLA, bi na to reagirala. Najslabe pa je, da je razumljiva elja
Slovencev po neodvisnosti obsodila ostali del Jugoslavije na vojno. V zakljuku svoje knjige pa
je Zimmermann e prej, preden bo zgodovina izrekla svojo sodbo, takole razvrstil krivce za
razbijanje Jugoslavije: Slovenijo zaradi njene sebinosti proti drugim narodom v Jugoslaviji, Hrvako za nestrpnost proti srbskemu narodu v svoji dravi in lakomnost pri delitvi Bosne, JLA za
ideoloko krutost in arogantnost ter Srbijo oziroma Miloevia za nartno izvajanje
nacionalistine strategije, ki je ubila Jugoslavijo. Izognil pa se je obsodbi ZDA ter svojega
delovanja in svoje vloge.

Proti svojemu narodu se ne more boriti (2)

Marijan F. Kranjc, prvi slovenski general, ki je predasno zapustil JLA in ki je veljal za
enega najbolj sposobnih in najbolje obveenih oficirjev varnosti na ljubljanskem
armadnem obmoju, preden je svojo vojako pot nadaljeval v Bitolju v Makedoniji in jo
tam tudi konal kot naelnik taba korpusa, je pred izidom svoje knjige Balkanski vojaki
poligon posebej za Nedeljski dnevnik e v prejnji tevilki dodobra razgrel slovensko
politino prizorie. Upokojeni generalmajor, ki je ve kot trideset let deloval v zloglasni,
a kot sam pravi uspeni protiobveevalni slubi Kos, sicer razkriva do zdaj malo znane
in tudi nekatere e povsem neodkrite drobce varnostno-vojakih ozadij, ki so vodila v
razpad Jugoslavije. Toda to e ni vse. Se posebej so zanimivi njegovi prikazi notranje
vojne v Sloveniji in nekatera ozadja blinjih, usodnih dogodkov v preteklosti, ki utegnejo
marsikaj postaviti v novo lu. Sam pravi: Tudi junakom bodo vzeli medalje ... Upam, da
bodo proces J & B konno zaeli preuevat zgodovinarji, Po desetih letih sta dva e
odpadla! In kaj bo ostalo na koncu?
Nadaljujemo pisanje iz prejnje tevilke, tisti del, ki se je dotaknil Warrena Zimmermanna,
zadnjega amerikega veleposlanika v Jugoslaviji, ki je s prstom pokazal na krivce za razpad
Jugoslavije. Med njimi je po njegovih besedah tudi Slovenija ...

332

- Stvari postajajo vse bolj zanimive. Warren Zimmermann, ki je postal ameriki

veleposlanik v Jugoslaviji marca leta 1989, na veer eststote obletnice kosovske bitke in
srbskega poraza v vojni s Turki v Gazimestanu, in na tem poloaju ostal vse do maja leta
1992, v svoji knjigi Zaetki katastrofe opisuje diplomatska prizadevanja za prepreitev
vojne. Po tem, kakor ga razkrivate vi, je vtis drugaen. Kaj pravite vi?
Zimmermann, glavni tuji meetar, ne bo povedal resnice, temve bo prikril dejavnost Cie in
Die v Jugoslaviji in Balkanu in zvrnil krivdo na republike voditelje.
- Kako danes ocenjujete tedanjo vojako akcijo?
Gledano v celoti, tab vrhovnega poveljstva SFRJ ne bi smel dovoliti nobene vojake akcije
proti secesionistinim republikam. Vse je lahko poel, samo vojne proti nekaterim narodom se ne
bi smel lotiti. Proti svojemu narodu se ne more boriti. To vem iz lastne izkunje, saj sem
zaprosil za upokojitev takoj, ko sem zvedel za narte vojakega posega proti Sloveniji, 31. julija
1990.
Glavna napaka varnostne slube JLA je bila strateka ocena, da je mogoe neposlune narode in
republike, med njimi tudi Slovenijo in Hrvako, kaznovati z vojako akcijo. Za takno napano
oceno pa morata odgovornost prevzeti osebno naelnik in njegov namestnik. Kako bi bila videti,
denimo, vojako-policijska akcija JLA proti Srbiji oziroma pohod na srbsko-bolgarsko in
srbsko-romunsko mejo, da o rni gori sploh ne govorim? Lahko si predstavljam, da si je
varnostna sluba JLA v Sloveniji s samovoljno in neodgovorno akcijo Pekre, z izjalovljenim
nevtraliziranjem narodne zaite in s spodletelo aretacijo Jane in Bavarja docela zapravila
ugled v generaltabu oboroenih sil SFRJ. Zato so jastrebi z generalpolkovnikom Blagojem
Adiem na elu in z blagohotnim blagoslovom obeh supersil izsilili demonstrativni pohod na
mejo in policijsko-carinsko zavzetje mejnih prehodov.
Trapasta vojna jastrebov
- Gospod Kranjc, govorite o pohodu na mejo, o policijsko-carinskem zavzetju mejnih
prehodov ... To je bila vojna! Kot pravijo, je bila osamosvojitvena vojna ... ?
Osamosvojitvena vojna za Slovenijo? Politino je izraz posreen inovativni nadomestek za
secesijsko ali odcepitveno vojno. Da ni lo za pravo vojno, so potrdili priznani tuji in domai
vojaki strokovnjaki (pokojni generalpolkovnik Stane Potoar). Zlonamernei (iz sosedstva) so
celo govorili o operetni, mali ali tudi samo psiholoki vojni. Osebno menim, da je lo za najbolj
trapasto vojno (dr. Bogdan Deni) po nartih jastrebov v generaltabu JLA, pa eprav tudi
veleposlanik Zimmermann pravi, da je bila JLA sprovocirana. Kdo jo je vseeno vsilil, bodo
pokazali domai in tuji arhivi. Po novejih vojakih doktrinah (amerikih LIC) je najbolj ustrezen
izraz notranja (desetdnevna) vojna ali vojako-policijski spopad (po vrsti oboroenih enot)
oziroma, e bolj natanno, mejno-carinski spopad, ker je lo za mejno-carinske zadeve.
Dejansko tudi ni bilo nobenega vejega operativno-taktinega boja, temve je lo za manje
spopade za stranice in objekte na komunikacijah. Medijsko pa je e tako uveljavljen izraz
osamosvojitvena vojna oziroma, vojna za Slovenijo.

333

- Zakaj se niste pridruili Jani?

Tudi Jana je e vekrat javno vpraal, zakaj se je od tridesetih slovenskih polkovnikov in
generalov JLA samo en polkovnik (pravnik) prikljuil njemu oziroma republikemu tabu Teritorialne obrambe. Kakni so pravi vzroki za taken nedomoljuben odnos veine visokih
predstavnikov slovenske vojake inteligence? Vse bive republike so angairale generale JLA za
vodenje svojih nacionalnih armad, le Slovenija se je temu zavestno odpovedala. Zakaj?
Po mojem mnenju bodo morali zgodovinarji upotevati dva vzroka. Prvi je psiholoke narave
sam Jana kot idejni vodja napadov na JLA in lan procesuirane etverice, obramboslovec, republiki sekretar za ljudsko obrambo in potem e prvi obrambni minister. Trdim: e bi bil na
njegovo mesto postavljen dr. Anton Bebler, kakor smo mnogi priakovali, za naelnika R TO pa
generalmajor Milovan Zorc, bi vsi aktivni generali in drugi astniki JLA takoj prestopili na
slovensko stran.
Drugi vzrok sega v obdobje zaetka in sredine leta 1990, ko so Jana in njegovi pomoniki, sicer
vsi moji dobri znanci, tako nestrokovno zaeli in vodili doslej neznano operativno akcijo
vrbovanja oziroma pridobivanja slovenskih generalov in vijih astnikov, da so nas vse skupaj
prav hitro spravili pod kontrolo varnostne slube JLA. Vsak je doivel zaradi tega grenke in
neprijetne trenutke.

Mladina je bila samo posrednik

Zmotno je preprianje, da je tako imenovane napade na JLA inicirala Mladina leta 1988.
V drugem poglavju knjige z naslovom Geneza slovenskih napadov na JLA okvirno
predstavljate tudi vse slovenske zdrahe od leta 1941 do leta 1980, in sicer prihod srbskih in
rnogorskih astnikov v enote NOV Slovenije, angleko vojako posojilo za slovenske
partizane, ukinitev slovenske partizanske vojske, slovenski jezik v JLA, poboje vrnjenih
kvizlingov in vlogo JA, druge povojne zamere JA (prekomorci, tigrovci in drugi), brionski
plenum in Slovenija, odnose JLA in TO akcija Vrh in protiakcijo, slovensko politino
emigracijo, liberalizacijo slovenske drube, poskus kompromitacije neslovenskega armadnega
poveljnika in napade na JLA. Nekdo je rekel, da je bila Mladina samo posrednik

Demokracija se ne more roditi iz maevanja pomladne politine elite

- Gospod Kranjc, iz vas e vedno govori general ... Sicer pa, ko omenjate Jano, ne morem
kar tako mimo vae silne vneme pri razkrinkavanju politinega ozadja procesa proti
etverici. Veljali ste za najbolje obveenega in najbolj sposobnega oficirja varnosti na ljubljanskem armadnem obmoju. Sedem let po procesu proti etverici, ki je spravil na noge
veliko veino Slovencev, ste javno opozorili na zavajanje javnosti. Mislite, da bo as e kaj
razkril?

334

Ne gre za vnemo, gre samo za resnico oziroma eklatanten primer medijske manipulacije. Sem
eden od prievalcev geneze in ozadja procesa proti etverici. Resnica bo poasi prila na dan, o
tem sem trdno preprian. Kaj se bo zgodilo, ko se bodo pojavili e dokumenti iz tujine? Prej ali
slej bo tudi Ruhllmann povedal svojo zgodbo ... Pa tudi beograjski arhivi e hranijo nekaj rdeih
eenj ... Preprian sem, da bo resnica kmalu prila na dan in da bo z njo treba spremeniti tudi
mnoge vsiljene teze in medijske manipulacije. Tudi junakom bodo vzeli medalje ... Na koncu
bo ostalo spoznanje, da se slovenska demokracija ni zaela na Roki cesti, ampak neko po
Depali vasi. Demokracija se ne more roditi iz revanizma in sovratva. To vemo.
- Balkan pa e kar krvavi ... Razpad Jugoslavije je bil res bole. ez as bomo sicer laje
spraevali, pa vendar, kdo je kriv?
eprav imamo spominska prievanja skoraj vseh glavnih akterjev razpada, bo lahko ele stroka
s asovne razdalje in na podlagi podatkov iz tajnih arhivov, ki so zdaj zaprti, razjasnila vzroke in
tudi krivce. Prievanja vseh treh zadnjih predsednikov predsedstva SFRJ Mesia, Jovia in dr.
Drnovka, zlasti pa armadnega generala Veljka Kadijevia in zadnjega amerikega veleposlanika
v Beogradu Warrena Zimmermanna predstavljajo dobro osnovo in zbir podatkov za podrobne
tudije in analize, seveda e odmislimo prizadevanja avtorjev, da polepajo svojo resnico. Ko
bodo ez nekaj desetletij odpirali amerike tajne arhive, bodo zgodovinarji morali preveriti tudi
velik del zunanje, se pravi tudi zahodne podpore in krivde. Preveriti bodo morali tajne protokole
in dodatke k jaltskemu sporazumu in nain njihove uresniitve, elemente Narta X sprejetega
leta 1940 v Vatikanu, o prepreevanje irjenja komunizma na Zahod, elemente narta Dan D o
destabilizaciji Jugoslavije, dokumentacijo amerikega veleposlanitva v Beogradu, predvsem
analitina poroila in dokumentacijo amerikih obveevalnih in drugih specializiranih slub o
agenturnih in drugih pozicijah v Jugoslaviji in med pripadniki politine emigracije ...

335

Ali vojna, ki se e ni pomirila, torej ni izbruhnila zaradi neporavnanih raunov iz preteklosti, odcepitvenih teenj ali podivjanih nacionalistinih strasti?

Kriza v nekdanji Jugoslaviji, od osamosvojitvene vojne v Sloveniji, domovinske vojne na Hrvakem in osvobodilne v Bosni in Hercegovini, da ne omenjamo drugih manjih vojakopolicijskih spopadov na Balkanu (v Romuniji, Albaniji, Kosovu), je vsekakor imela velik
politien in vojaki pomen. Zato je tudi Balkan postal vojaki poligon ne samo za preizkuanje
novih vojakih doktrin, ampak tudi za reevanje tranzicijskih problemov in oblikovanje nove
podobe Evrope. Balkanski vojaki poligon je pokazal, kako se reujejo interesi tujih sil z
vsiljenimi problemi nacionalizmov. Verjamem, da bodo tudi podrobneje raziskave potrdile mojo
domnevo, da je lo za raunalniko natanno programiran, voden in dirigiran razpad SFRJ.

Brez Makove podpore ni bilo napredovanja

ele ko sem sredi leta 1987 kot naelnik varnostnega oddelka 9. armade poslan na
razgovor k predsedniku Ivanu Maku - Matiji, sem dojel nekaj usodnih stvari. Vedel sem
sicer, da gre za razgovor na katerem bi me Maek rad bolj osebno spoznal. In vedel sem tudi,

336

da je od tega razgovora odvisno tudi moje napredovanje v in generalmajorja, ker bi me brez

republike podpore v Beogradu verjetno odpisali. Toda ko je Maek ob konjaku zael
razpredati nekakne lovske zgodbice, v katerih so moji bivi efi od generala aia do
Domankuia bili veinoma slabi lovci, pa tudi tihotapci dragocenih lovskih puk, sem
seveda ugovarjal. Za generala Domankuia sem zanesljivo vedel, da ni lo za nikakrno
tihotapljenje dragocene lovske puke, saj sem osebno organiziral prevoz njegove herke v
Borovlje, pa e nekaj denarja sem mu posodil. Maek je vztrajal pri svoji verziji, pa sem mu
rekel, da nimam razloga, da bi lagal, e manj pa, da bi ovajal svoje nekdanje naelnike. To je
bilo seveda preve! Tako je bil tudi razgovor hitro konan. Vedel sem, da sem izgubil glavno
republiko podporo, vedel sem pa tudi, kdo je bil v ozadju napadov na mene in Kos 9. armade

Dirigirani razpad SFRJ

- Kako ste ga obutili kot generalmajor, ki si je na poloaju naelnika taba korpusa v
Bitoli v Makedoniji decembra leta 1989 generalske epolete nadel, ez eno leto pa jih tako reko prostovoljno snel?
Tako kot vsi otroci smo se med vojno v prleki vasici igrali tudi vojake. Ker je bila v osnovni
oli postojanka kozakov in nemkih policistov, ki so vekrat iskali skrivae, smo se tudi v
otrokih igricah razdelili na Kozake in skrivae. Kozake je navadno vodil na vrstnik in sin
kozakega poveljnika, skrivae pa sem nekajkrat vodil tudi jaz. V sebi sem util poveljnike ambicije, navadno pa sem se predstavljal kot general Lavdon, kar smo otroci pa prebrali v prvi
slovenski zgodovinski knjigi, v kateri je bila tudi njegova slika. Toda mama mi je vekrat omenjala, da bi kot ministrant moral razmiljati o duhovnikem poklicu, saj je ira rodbina dala kar
devet duhovnikov. Ko sem pozneje v oli postal naelnik pionirskega odreda in v gimnaziji tudi
predsednik mladine in seveda lan partije, so njene elje zamrle. Zaradi socialnega poloaja sem
se moral podati celo na brezplano vojako akademijo. Kot podporonik sem seveda sanjal, da
bom neko postal general. Ko sem ta cilj dosegel, sem sklenil tudi doloeno ivljenjsko obdobje.
Razpad Jugoslavije in JLA je bil za vse nas pravi ok. Dolgo si nisem opomogel ...
Marjana Vonina

337

Naslovna stran Veera 203

General bive JLA Marijan F. Kranjc je izdal izzivalno knjigo

Krste z balkanskega poligona

Trije poskusi destabilizacije Jugoslavije, pri emer je zadnji po Kranjevih trditvah uspel.
Proces proti JBTZ je bil, kot pravi, vsiljen JLA

Stran 5

General bive JLA Marijan F. Kranjc je izdal izzivalno knjigo

KRSTE Z BALKANSKEGA POLIGONA

Trije poskusi destabilizacije Jugoslavije, pri emer je zadnji po Kranjevih trditvah uspel.
Proces proti JBTZ je bil, pravi, vsiljen JLA
Pred kratkim so v okviru revije Borec izli izzivalni zapisi generalmajorja v pokoju
Marijanan F. Kranjca, dolgoletnega uslubenca in naelnika Kos-a. General Kranjc je bil v
osemdesetih letih v vodstvu protiobveevalne slube 9. armade JLA, zato nekateri menijo,
da je bil tedaj eden najbolje obveenih ljudi v Sloveniji.
- General Kranjc, zakaj ste se odloili za zapisie z naslovom Balkanski vojaki poligon?
Predvsem iz notranje potrebe, da javnosti razkrijem krivice, ki nam jih je storila drava. Delovni
naslov knjige je bil Dvakrat kaznovan. Najprej nas je kaznovala JLA, ker nas je z druinami
prepustila negotovi usodi. In drugi, slovenska oblast ne novinarji nas je z medijskimi
manipulacijami neupravieno razglasila za agresorje. Vse procese in obtobe zoper moje
nekdanje tovarie, generala Kolka, ada itd, so slovenska sodia po nekaj letih kar ukinila, saj
po nobenem mednarodnem zakonu posameznika ni mogoe razglasiti za agresorja. Za agresorja
lahko razglasite tujo armado ali dravo, ne pa pripadnike neko skupne armade v tako imenovani
notranji vojni.
- Skoraj 30 let ste bili astnik varnostne slube JLA oziroma zloglasnega Kos-a. Lahko
podrobneje opiete to varnostno slubo?
203

Veer, V ariu, str. 5, Maribor 30. 3. 1999

338

Vsaka drava ima pravico do legalne obrambe, tudi vojska se mora protiobveevalno ititi.
Znano je, da so leta 45 amerike in britanske ete hotele nadaljevati spopad. Ne samo s SZ,
ampak tudi proti Jugoslaviji. V svojem delu sem opisal, da je Jugoslavija doivela tri
destabilizacije. Prva je trajala od 45 do 47 zaradi zahodnih sil. To smo uspeno prebrodili,
eprav je grozila celo neposredna agresija, e posebno po sestrelitvi amerikega bombnika nad
Slovenijo. Druga destabilizacija je grozila z Vzhoda. Gre za resolucijo informbiroja. lo je v
glavnem za ideoloki boj, vendar se je bil v JLA predvsem t. i. agenturno boj. Sovjetske tajne
slube so bile namre do 1948. leta na razline naine s pomojo sovjetskih vojakih
intruktorjev v skoraj vsaki jugoslovanski vojaki enoti. Tako je bilo v JLA odkritih okoli 2.000
agentov sovjetske vojake obveevalne slube. Torej je imel Kos predvsem protiobveevalne
naloge. Osebno mislim, da Kos ni bil politina sluba, temve zelo uspeen in profesionalen it
za armado in dravo. Tretja destabilizacija pa se je priela po Titovi smrti.
- Glavna teza vaega dela je, da je lo ob razpadu Jugoslavije za nartovano destabilizacijo
in razbitje Jugoslavije. Kdo je nartoval, vodil in izvajal ta krvavi razplet?
Odgovor je jasen zahodne sile. Vendar se je treba vrniti v preteklost. Leta 1947 so Ameriani z
Vatikanom sklenili sporazum o boju proti komunizmu. To je temeljno izhodie za vse nadaljnje
spopade med kapitalizmo in socializmom v globalnem smislu. Z vojakega vidika ne gre samo za
destabilizacijo Jugoslavije, temve celotnega vzhodnega bloka. Kako se je to zaelo in
nadaljevalo, arhivi e prikrivajo.
Ameriki veleposlanik Zimmermann je ob svojem prihodu v Beograd naroil sodelavcem,
visokim astnikom Cie, naj pripravijo ve monih scenarijev. Tisti, ki smo imeli vpogled v tajne
dokumente o taknih scenarijih in sporoilih vojaka protiobveevalna sluba pa je v Beogradu
prebirala mnoga tajna sporoila smo vedeli, da nart za razbitje Jugoslavije obstaja, nismo pa
seveda poznali celote.
- Torej so zadnjo destabilizacijo vodile zahodne sile?
To bodo pokazali arhivi. Odprli se bodo po 30 do 50 letih. Raunam, da bodo okoli leta 2040
nai zanamci brali arhive o amerikih, morda pa tudi nemkih nartih za razbitje Jugoslavije.
Kajte za tem vedno stojijo geostrateki interesi kapitala. Kaj je pravi razlog za ponovno delitev
Balkana, bo morala ugotoviti zgodovina, saj imajo jaltski sporazumi tudi tajne protokole, ki jih e
ne poznamo.
- V knjigi pogosto omenjate nart Dan D.
V jugoslovanskih varnostnih slubah smo tako imenovali dan smrti marala Tita. e v asu
njegovega ivljenja smo odkrili dovolj indicev o tem, da se bo z njegovo smrtjo zaela tajna
operacija za razbitje Jugoslavije. Razbitje, ne razpad! Razpad se lahko zgodi sam po sebi, za
razbitje pa so bili potrebni kadri, narti in predvsem denar.
- In kateri naj bi bili centri moi, ki so izvajali ta nart?

339

Bili so znotraj in zunaj Jugoslavije. Znano je, da je bil v ameriki ambasadi v Beogradu t. i.
kordinacijski center vseh Natovih obveevalnih slub. Zunaj Jugoslavije je bila centrala Nata v
Bruslju, pomembnejo vlogo pri razbijanju so imeli e centri v Trstu, Neaplju, na Dunaju in v
zadnjem obdobju v Budimpeti. Do sklepa o balkanskem vojakem poligonu sem priel po vojni
v Bosni in potem ko je Makdonija dala Natu v najem vojako vadie v Krivolaku. Nikoli ni
noben geostrateg v Jugoslaviji predvidel, da bodo Ameriani z mirovniko akcijo in 30.000
vojaki zasedli Bosno brez boja, vendar so dosegli prav to. Pri uresnievanju svojih interesov se
velike sile ne ozirajo na lovekove pravice ali reevanje humanitarnih problemov. Bojim se, da se
bo to zgodilo tudi na Kosovu. Trpelo bo le civilno prebivalstvo.
- Ali se utegne nart razbitja konati z obsenim napadom Nata na ZRJ?
Seveda je mogoe. Edina ovira so lastne rtve. Nartovalci se bojijo poslati kopenske enote.
Vem, da bodo v tem primeru z balkanskega poligona odposlali tevilne krste s tovornimi letali.
Kosovo in Srbija pa nista Irak ali Somalija. Vendar si kae zapomniti bitka za Kosovo bo
krvava!
- Kako je lahko JLA sploh zaela kot jo v knjigi imenujete trapasto vojne v Sloveniji?
Izraz trapasta sicer ni moj, trapasta pa je bila zato, ker se ni smela in morala zgoditi. Po drugi
strani je bil nain nepravilen in nikjer predpisan. Poslati vojake na bojno nalogo brez vode, hrane
in streliva ni bilo pravilno. In konno kar sem jasno zapisal jastrebi v vrhu JLA ne bi smeli
pod nobenim pogojem nasesti tej vsiljeni vojni. To ponavljam, saj je bilo e mnogo monosti
tudi e bi prilo do obleganj voajnic za druge reitve. Vse bi lahko storili, samo take trapaste
vojako-policjske akcije zoper Slovenijo ne.
Za nartovani vojaki poseg proti Sloveniji sem izvedel konec julija 1990 v Bitolju. Vedel sem,
da se proti svoji domovini ne morem boriti. Zato sem nemudoma zaprosil za upokojitev.

Namesto fotografije
Zaradi dolgoletnega tajnega dela in na njegovo eljo fotografije generala Kranjca nismo objavili.
Vojako kariero je zael leta 1954, z odlinim uspehom je konal vse vojake ole, od leta 1959
je dejaven v vojaki policiji in varnostni slubi. Sluboval je v Bilei, Splitu, ibeniku, Pulju,
Ljubljani in Bitolju. V letih 198084 je bil pomonik naelnika varnostne slube 9. armade, od
198487 pa naelnik tega oddelka. Do leta 1989 je bil naelnik operativno-unega oddelka in
vodja skupine za ukinitev 9. armade, od 198990 pa je kot generalmajor bil naelnik taba
korpusa v Bitolju. Makdonija.

340

- Piete tudi, da je vrh JLA pripravljal vojaki udar.

Treba je povedati, da sta vojaki in dravni vrh nartovala t. i. izredne razmere. Imeli smo
natanna navodila. O tem bi lahko tudi bivi predsednik Rredsedstva SFRJ (dr. Janez Drnovek,
op. ur.) marsikaj povedal.Dejstvo je, da so bile izredne razmere nartovane v treh variantah. Prva
je bila v sodelovanju z republikimi varnostnimi silami in policijo, druga le z delnim ali
omejenim sodelovanjem. Tretja, najtra varianta je bila predvidena brez sodelovanja z
republikimi organi. Ta varianta bi se morala tudi dejansko zgoditi v Sloveniji, pa se ni zaradi
prehoda majorja Meha na slovensko stran. Tako mono okrepljeni bataljon vojake policije ni
mogel izvesti nartovane naloge. Zato je sledila e omenjena trapasta akcija.
- Proces proti etverici je bil po vaem mnenju vsiljen iz slovenskega vodstva. Na em
temelji vaa trditev?
Na tem, da bi moralo biti etverici sojeno zardi najde Kuanovega stenograma, ki je bil oznaen
za dravno skrivnost, vendar jim ni bilo nikoli sojeno. Vojaki dokument je bi najden po
nakljuju, bil je prav tako strogo zaupne narave, vendar je imel po drugi strani navodilo, da se z
njim seznanijo tudi podrejeni.
Proces proti etverici je bil samo del notranjega obrauna s Kos-om. Prilo je pa do boja med
varnostnimi slubami v Sloveniji, e posebno potem, ko sem zapustil vojako varnostno slubo
kot zadnji naelnik Slovenec. Bistvo je v tem, da si slovenska politina in sodna oblast ni upala
privoiti procesa proti svojim dravljanom. Tisti, ki smo v 9. armadi dobro poznali slovenske
razmere, smo predlagali nadrejenim, kako naj ga vodijo na im niji ravni in v slovenskem
jeziku vendar nas niso hoteli posluati. Tako so dobili veleproces, ki je po zaslugi medijev
postal politini proces. To se ne bi zgodilo, e bi jim sodilo civilno sodie ravno tega pa ni
elelo slovensko politino vodstvo.
- Kot pitete, je informacijo, da so nali vojaki dokument, slovenska Sdv zadrevala 14 dni.
Tako je. Verjetno so kaj preverjali ali nartovali. Vse bo prilo na dan.
- Prav tako omenjate, da so bile demonstracije na Roki organizirane in ne spontane.
Demonstracije na Roki je organiziral odbor za zaito lovekovih pravic s podporo medijev.
Tudi kulturni miteng in tisti noni pohod v Metelkovo. Vemo, da so bile demonstracije na Roki
zelo dobro organizirane, kajti tedaj, ko smo hoteli posredovati z vojako policijo, so organi Mnz
sporoili Bavarju, da je pomiril demonstrante. e jih ne bi bil, bi bili proces preselili v Zagreb
ali Beograd, kar ne bi imelo takih psiholoko-propagadnih uinkov na slovensko javnost.
- Hkrati objavljate poroilo varnostnega oddelak 9. armade t. 31200, ki doslej e ni bilo
objavljeno. Zakaj menite, da poroilo dokazuje, da proces JBTZ ni bil montiran, temve
vsiljen s slovenske strani?
To poroilo sem predal arhivu RS, iz njega pa je razvidno, da ni lo za montirani proces, ampak
za navadno krajo vojakega dokumenta. Nedavno je polkovnik Boko Muti po predloitvi kopije

341

tega dokumenta Mnz dobil slovensko dravljanstvo, saj je iz njega razvidno, da ni organiziral
procesa proti etverici. Mi nismo delali proti slovenski drubi, morali pa smo preganjati zmikavte
vojakih dokumentov. To vendar delajo vse varnostne slube.
- Vaa knjiga se bere kot teorija zarote. Imate za trditev, da sta Cia in Dia (amerika
vojaka obveevalna sluba, op. ur.) nartno destabilizirati bivo Jugoslavijo, konkretneje
dokaze?
Seznajem sem z mnogimi dokazi, ki jih nisem mogel uporabiti, ker so v arhivih varnostnih slub
JLA in Sdv v Beogradu. Koliko dokumentov je ohranjenih, bo pokazal as. Noem pa iz etinih
razlogov omenjati e ivih virov. Vem tudi to, da so scenarij razbitja Jugoslavije celo
raunalniko obdelali.
- S igavimi raunalniki?
Cie in Die.
- Ob zadnjem sreanju ste dejali, da utegnem imeti skupaj z urednikom revije Borec velike
teave, ker govorim z vam. Zakaj?
Mnogi se zavedajo, da smo bili bivi efi varnostne slube JLA neprijetne prie mnogih
dogajanj v Sloveniji in Jugoslaviji. Osebno se ne obremenjujem, da bi bil karkoli kriv, in se
svojega dela v preteklosti ne sramujem. Vendar se zavedam, da so imeli doslej skoraj vsi efi teh
slub teave, take ali drugane. Prav tako nekateri krogi niso ravno prizanesljivo gledali na
novinarje ali urednike, ki so z njimi sodelovali ali objavljali njihove zgodbe ali resnice.
- Kaken je danes va poloaj oziroma poloaj vaih kolegov v Sloveniji?
Moj poloaj je normalen, eprav so mi verjetno skuali naprtiti kak veleproces. To se ni zgodilo,
saj so se bali, da bom razkril kakne neprijetne zgodbe. Moji znanci in sodelavci s t. i. intarskega
seznama pa so po krivici obsojeni iz istega revanizma. udno je to, da njihove teave prej
posluajo visoki cerkveni dostojanstveniki, medtem ko bi pri uradnih organih Slovenije nimajo
nobene zaite.
Bla Zgaga

342

SP- intervju 204

Zgodovina bo presodila, kdo je zael prepir v balkanski krmi in kdo je kriv za krvavi
razpad Jugoslavije. Pred kratkim je izla v reviji Borec njegova tudija na tristotiridesetih
straneh z naslovom BALKANSKI VOJAKI POLIGON, kjer razlenjuje najpomembneja
dogajanja povezana z razpadom bive Jugoslavije in napotuje zgodovinarje na mesta in
dokumente o teh procesih. Nekdanji generalmajor Marijan F. Kranjc, zdajnji upokojenec
v Ljubljani, ki je delal predvsem v varnostni slubi JLA je v pogovoru za Slovensko
panoramo nanizal nekaj ocen o botrih razpada, angairanju tujih dejavnikov in ocenil
monosti sedanjih vojakih akcij Nata v Zvezni republiki Jugoslaviji.

MILOEVIA Z ZDAJNJO STRATEGIJO NATA NI MOGOE

PREGNATI S PRESTOLA
- Kako in zakaj ste se odloili za vojsko?
Moji odloitvi za vojsko so botrovali predvsem socialni razlogi, saj sem elel po mature tudirati
knjievnost, vendar sem ob skromni mamini pokojnini in ker tedanji koevski okraj ni razpisal
tipendij za tudij na filozovski fakulteti, odel na vojako akademijo. Takna odloitev mi je bila
nekako vsiljena zaradi gmotnih razmer, saj sem brez oeta ostal e pri devetih letih. Med
olanjem na gimnaziji pa sem se preivljal tudi z dopisovanjem v Ljudsko pravico, Poroevalec
in Mladino.
- Po konani vojaki akademiji ste postali poklicni vojak na najbolj obutljivem podroju,
ki se mu pravi protiobveevalna dejavnost!
Po olanju na akademiji so nas razdelili na tri skupine. Najglasneji, tisti, ki so se pehali za
uspehom in se tudi zmeraj na zunaj dokazovali, so li v gardne enote. V drugo skupino so spadali
inteligentneji, sposobneji in manj buni, ki so li za predavatelje v ole rezervnih astnikov.
Mednje so uvrstili tudi mene. Ljudje iz tretje skupine pa so li v druge enote. Po akademiji sem
bil dve leti v Bilei, kjer sem kot vodni poveljnik dosegel odline rezultate. Bilea pa je bila tam,
nekje dale, bogu za hrbtom, in skoraj vsak si jo eli imprej zapustiti. Hotel sem priti v v veje
mesto, najbolj sem si elel v Zagreb ali Ljubljano, saj sem elel ob delu na pravni fakulteti
tudirati mednaordno vojako pravo. Kakor z neba je padel enkrat med nas v Bilee viji
varnostni astnik iz Beograda, z nami opravil pogovore, meni pa obljubil tudi premestitev v
Karlovac, Zagreb ali Ljubljano. Seveda je bilo povezano z zaposlitvijo v varnostni slubi tudi
napredovanje in premestitve. No, takoj nisem dobil slube v omenjenih garnizijah, ampak sem
moral najprej v Dalmacijo.
204

Slovenska panorama intervju. Ljubljana, 1. aprila 1999

343

Potem sem sasoma le priel v Ljubljano, kjer sem preteno delal v posebni protiobveevalni
skupini. lo je za specializirano skupino, igar pripadniki so morali obvladati vsaj kaken tuj
jezik (angleki, italijanski ali nemki), saj smo pokrivali t. i. ofenzivno prrotiobveevalno
dejavnost.
V vojaki varnostni slubi smo se v devedesetih odstotkih ukvarjali z odkrivanjem poskusov
vdiranja tujih agentur v JLA in Jugoslavijo v razlinih oblikah. Poleg tega smo pozorno
spremljali, kaj se dogaja v sosedstvu in v tujini sploh, analizirali pisanje tujih asopisov in
namenjali veliko pozornost jugoslovanski politini emigraciji, ki je bila tudi vojako
organizirana. Tudi slovenska, eprav manj kot druge jugoslovanske skupine, kajti zdruenje
domobrancev Tabor iz Clevlanda se ni ukvarjalo samo s politinimi projekti, ampak so snovali
tudi druge narte. Konno, vse poti ilegalnih vdorov so vodile preko Slovenije. Kljuno vlogo v
razbijanju Jugoslavije pa so imeli tuji dejavniki. To bodo potrdili vsi tisti, ki smo njihove
operativne akcije spremljali od znotraj.

Vedeli smo za vse poskuse destabilizacije

- Potemtakem ste morali dokaj zgodaj zaznati tudi, da jugoslovanska drava poka po vseh
ivih?
Moji zapisi, ki nimajo ambicije biti vsa resnica, saj bo potrebno e nekaj asa, da se bomo do nje
dokopali, so zato bolj napotilo zgodovinarjem, kaj in kje naj iejo dokumente za konno sodbo o
razbijanju Jugoslavije.V nai slubi smo sistematino spremljali vse poskuse destabilizacije v
Jugoslaviji, identificirali smo nosilce teh pojavov in lahko reem, da smo bili zelo uspeni. e po
Brionskem plenumu 1966 je bilo opazno, da drava poka po nekaterih ivih, kot temu vi pravite.
To je bil po mojem zaetek tretje faze sistematine in dirigirane destabilizacije Jugoslavije.
Vedeli smo, da bo zakljuek sledil po Titovu smrti. Pripravljali smo se nanjo, kajti vsaka drava
ima pravico do obrambe. In e me danes vpraate, ali smo se takrat borili za Slovenijo, je moj
odgovor, da smo se borili predvsem zanjo. V 9. armadi, ki je bila zadolena za delovanje na
slovenskih tleh, nihe ni dvomil o tem. Zelo tesno smo sodelovali z republikimi slubami, saj
sva si z naelnikom tedanje Sdv v Sloveniji izmenjavala informacije in gradiva in tudi varnopolitine ocene, ki smo jih delali. Zelo razvejano je bilo tudi sodelovanje na nijih ravneh in je
trajalo vse tja do leta 1987. e kdo danes temu oporeka, lae, saj lahko vse to dokumentiram.
Nekaj sem e pisal o zmikavtih t. i. Vinjievega dokuemnta. Od etverice je ostala samo dvojica.
Akcija Radua, ko so ustaki teroristi prili dale v notranjost Bosne, je bila ena od akcij, ki je
pokazala, da so vso stvar organizirale amerike obveevalne slube z namenom destabilizacije
razmer v Jugoslaviji.
Nekateri trdijo, da so se Amerikanci zaeli razmeroma pozno zanimati za Jugoslavijo, kar pa ni
res, saj so bili v njej mono navzoi s svojimi agenturami e med drugo svetovno vojno. Znan je
primer slovenskega rojaka, Andreja Kobala, ki je bil eden od glavnih organizatorjev Cie, da za
zdaj ne govorim o amerikih agenturah v Sloveniji po vojni. V Sloveniji je bila ves as mona

344

tudi agentura Kominterne in ruske vojako-obveevalne slube. Po vojni smo jih veliko odkrili
in jim pomeali trene.
- Hoete rei, da je nagel razpad Jugoslavije predvsem posledica vmeavanja zunanjih
dejavnikov vanjo in nenehnih poskusov njene destabilizacije s strani tujih agentur?
V nasprotju z naimi znanimi geopolitiki in analitiki sam trdim, da so imeli odloilno vlogo v
zadnjem obdobju Jugoslavije za njen razpad zunanji dejavniki. Zlasti velja to za razmere juneje
od Kolpe, kjer so dogajanja v resnici doloali Ameriani, ki razmer niso poznali, in zato vsa
jugoslovanska zgodba e ni konana.
Sedanji napadi na ZRJ so okrepili Miloeviev poloaj, oziroma mu dali proste roke, da rei
albansko vpraanje! rtvoval je le 4050 vojakih ciljev (objektiv protizrane obrambe)!

Zadnji del drame se odvija na Kosovu

- Seveda ne, saj se zadnji del jugoslovanske drame odvija prav zdaj na Kosovu in v ZRJ.
In vse skupaj je samo nadaljevanje skrbno pripravljenega scenarija od zunaj, zdajnji napadi na
ZRJ pa imajo nasprotni uinek, kot so si jih zamislili nartovalci. Gre za poskus kaznovanja
neposlunega voditelja, tokrat Miloevia, vendar tu ne gre za Irak in Sadama Huseina, pa naj si
mislimo o Miloeviu, kar si kdo hoe. Miloevi je bil, kar sem e enkrat zapisal, ameriki pion
na ahovnici njihovih interesov in ker je postal neposluen, ga je treba po sodbi Amerianov
kaznovati. Zdaj Jugoslavija plauje za njegovo neposlunost, vendar scenaristi pozabljajo na
realni svet, pozabljajo na to, da imajo Srbi drugano zgodovino kot ehi, Madari, Poljaki, ali pa
mi ter da v taknih primerih drugae ravnajo kot drugi narodi. e so scenaristi sedanjih akcij proti
ZRJ mislili, da bo Miloevia zdaj ljudstvo zapustilo, so se krepko uteli. e bolj se bodo zgrnili
okrog njega, homoheniziral bo narod in to je tisto, kar so vsi spregledali.
- Toda razmere na Kosovu so hude, govorimo o humanitarni katastrofi, o genocidni politiki
srbskega reima v juni pokrajini, kakor pravijo Kosovu.
e gledate na to skozi oala dnevne politike, je temu res tako. e pa pogledamo malce nazaj,
kako se je vse skupaj razvijalo in po katerih zakonitostih, bomo prili do druganih ugotovitev.
Sam v svojih zapisih zagovarjam tezo, da na Kosovu ne gre za zaito Albancev in prepreitev
humanitarne katastrofe, ampak za zadnje dejanje v boju med ruskim in amerikim vplivom na
tem obmoju. Gre za dokonno razbitje berlinskega zidu v Evropi in obkroitev nekdanjega
obmoja Sovjetske zveze s lanicami zveze Nato, ki danes nima ve jasno definiranih ciljev za
svoj obstoj, ker tudi resnega nasprotnika nima. Zato da bi konali posel in tudi dananjo Rusijo
obkroili z vzpostavitvijo trdnega junega krila Nata, morajo homogenizirati politini prostor in
tu jim je bila v napoto sedanja Jugoslavija. rna Gora je e na poti osamosvojitve. Kosovo je
bolj vroi kostanj, okrog katerega so se e prej spopadli razlini interesi.

345

V osemdesetih letih se Ameriani niso zanimali za Kosovo, ampak so bili na tem obmoju mono
navzoi ruski interesi, ki so segali do Boke Kotorske. V nekem obdobju smo priakovali celo
desant Sovjetske zveze z njihovimi padalskimi enotami na Kosovu. To obmoje je bilo morda
zanimivo za Italijo, ker je pa pred 2. svetovno vojno spadalo pod italijansko krono, kakor je bila
Makedonija, tudi zaradi solunaev, zmeraj zanimiva za Francijo. Zdaj so jih ZDA povsod izrinile.

Ameriano so togi analitiki

- Kosovo je bilo ves povojni as nevralgina toka v Jugoslaviji in zato bi lahko zaradi
popolnoma racionalnih razlogov priakovali, da bo tam zaetek konca Jugoslavije?
Razbijanje Jugoslavije bi se moralo zaeti na Kosovu. Tako so ocenjevali vsi analitiki. Toda
Slovenija in Hrvaka sta s svojo predastno zapustitvijo Jugoslavije to prepreili, zato tudi
amerika jeza in pozno priznanje. Amerikanci so prili na Balkan z mirovno operacijo v Bosni,
prej in z vojakimi operacijami tja nikdar ne bi mogli. Ko so se zaele stvari nevarno zaostrovati
na Kosovu to v svoji knjigi dokaj podrobno opisujem so poslali v Makedonijo svoje
opazovalce, da se kosovski vihar ne bi raziril prehitro na jug, ter tako oblikovali neposreden stik
na junem krilu med Turijo, Grijo in Makdonijo.
V Makedoniji dobro poznam razmere, saj sem tam sluboval pred razpadom Jugoslavije. Tam so
najeli vojaki poligon Krivolak, ki meri 60 tiso hektarjev povrine in omogoa vojake vaje z
letali, tanki, topnitvom. Ko so Makedonci dali Krivolak v najem Natu, mi je bilo takoj jasno, da
se po Nato posluil tega poligona za preizkuanje t. i. spopadov nizke intenzivnosti. Ameriani
priakujejo zmago z nestinimi bojnimi udarci in mirovnimi operacijami, vendar pa s takimi
operacijami ni mogoe vrei reima, kar je potrdila tudi praksa v Iraku, e prej pa v Vietnamu.
- e velja ta trditev za sedanje operacije Nata v ZRJ, potem, sode po vaih besedah, gre za
zgreen scenarij?
Ameriano so zelo togi analitiki. eprav imajo narejene vse raunalnike simulacije, oitno niso
priakovali, da se bo narod strnil okrog Miloevia. Niso tudi priakovali, da bodo njihove izgube
veje, kakor so. Miloevi ne pusti svoji vojski, da bi prehitro udarili nazad z razpoloivimi
sredstvi, ker se je marsikaj nauil iz ravnanja Iraka, kjer so napak ravnali in ostali paralizirani.
Nato s svojimi napadi ne bo dosegel elenih ciljev, kajti vojska se je razprila, preselila je svoje
naprave in ostala bo veinoma cela. Nastradali bodo civilisti. Morda bo Nato uspel uniiti kakno
enoto, tudi precej infrastrukture, vendar bo vojska ostala nedotaknjena. Nad vojake, ki branijo
svojo domovino, pa Ameriani sigurno ne bodo li s svojimi enotami. To so se e nauili v
Vietnamu.
- Potuhnila se je tudi Osvobodilna vojska Kosova. Kakna je realna mo te vojske, ki je
gotovo motivirana za spopad?

346

Nima nobene monosti resno se upreti jugoslovanski vojski. Brez tuje pomoi v ljudstvu sploh
ne. Sicer pa ljudje, ki hoejo reiti kosovski problem, stvari sploh ne poznajo. Tisti, ki govorijo o
mogoem soitju na Kosovu, se zelo motijo. Na Kosovu so zidovi okrog hi in ti bodo tudi ostali,
e jih ne bo e ve in bodo e viji med obema narodoma v tej pokrajini. To bodo kmalu spoznali
v Natu. Soitje se lahko zgodi v 50100 letih, ne more se pa vsiljevati z raketami in bombami.
Zdaj ni nobene sile ve, ki bi ohranjala mir in ponudila alternativo v obliki, denimo, Titovega
bratstva in entnosti. To je bila takrat alternativa, vendar je v podzavesti ljudi, predvsem v
Bosni in Hercegovini, e kako tlelo prikrito staro sovratvo iz preteklosti. Z vojno je spet
izbruhnilo na povrje, vojna na tleh nekdanje Jugoslavije pa je samo nadaljevanje pretrganega
sovratva po 2. svetovni vojni, kajti ljudje ne morejo pozabiti, e jim kdo ubije mater ali oeta.
Pozneji rodovi se vedno maujejo. To se je zgodilo tudi na jugoslovanskih tleh. Seveda pa ni
vse nastalo samo od sebe. Spodbudili, in to krepko, so ogenj starega sovratva tuji dejavniki. V
nai slubi smo odkrivali njihovo delovanje, kajti pod krinko seznanjanja z multietino sestavo v
BiH, so prouevali, kako in koliko asa se lahko ohranja prikrito sovratvo in kako nahujskati
ljudi, da ga oivijo in povroijo razpad. Bilo je potrebno samo vzpodbuditi nacionalno in versko
sovratvo.
Danes je mnogo resnic o razpadu nekdanje Jugoslavije. Morda najbolj odkrito vso stvar opisuje
zadnji predsednik Stipe Mesi. Svojo resnico so povedali tudi nekateri srbski politiki, tudi Janez
Drnovek.. Zadnji ameriki ambasador Zimmermann vali krivdo za razpad Jugoslavije na
republike voditelje, nikjer pa ni ne pove o ameriki krivdi za to, kar se je dogajalo in se e
dogaja na jugslovanskih tleh. Nekateri avtorji so konno zaeli razlenjevati tudi vlogo tujih
obveevalnih slub in kapitala in vsa stvar zgleda drugae, kakor jo predstavlja Zimmermann.

Kdo je pripeljal Miloevia na oblast?

- e se povrneva k sedanji ZRJ in kljunim akterjem v njej, potem mimo Miloevieve
vloge takrat in zdaj ne moreva.
Seveda! Kdo mu je pomagal? Kdo je pripekjal Miloevia na oblast, da je najprej zael razbijati
nekdanjo ZKJ? Ne trdim, da je bil agent amerike obveevalne slube, bil pa je njihov politini
agent, ki se je olal v ZDA in tudi nekaj asa tam tudi delal. Ko so stvari dozorele in ko so
Ameriani videli, da je treba v Jugooslaviji nekaj narediti, so se naslonili na Miloevia. Najprej
je prevzel partijo, potem pa tudi vojsko JLA. Sicer pa ima danes vsak voditelj na Balkanu
nekoga v ozadju, podporo od zunaj. Kajti brez nje ne more obstati. Tudi Dayton je to pokazal.
Poznam delovanje zahodnih obveevalnih slub, saj sem jih ve desetletij spremljal. Poglejte
samo en primer: zelo zgodaj smo odkrili, kaj pomeni t. i. visitor programi, ki so jih namenili
mlajim voditeljem iz Jugoslavije. Ameriani so vabili te ljudi na enomeseni obisk in ez leto ali
dve so bili med akterji pregrenih akcij. To se je denimo zgodilo s Savko Dapevi iz Hrvake,
Latinko Perovi iz Srbije, ki sta potem v sedemdesetih letih sodelovali na kljunih partijskih
funkcijah v obeh republikah. Tudi Slovenci so bili med udeleenci teh programov in so nato v

347

Szdl razlagali neke nove ideje o praznikih in podobno. Takne suptilne akcije smo spremlajli in
e zgodaj vedeli, kaj se bo zgodilo.
- Od kod taken interes ZDA za Balkan?
ZRJ skupaj s Kosovom je v stratekem smislu treba pacifzirati, da se Rusija obkroi z
zanesljivimi Natovimi partnerji in potem razbije na gubernije in kantone. Za zdaj je ZRJ e napoti
k temu. Rusija je finanno na tleh, na vrsti je ameriki kapital, ki mora zgodbo konati. V nai
slubi smo imeli tudi satelitsko ameriko karto s posnetki vseh energetskih bogastev in stratekih
surovin. Tudi na Kosovu niso zanemrljiva. Ko zdaj spremljam dogajanja, vidim, da se razpletajo
vse stvari na osnovi te karte, kajti natanno kae, kaj morajo Ameriani e osvojiti.
Jugoslavija pa ruske pomoi ne more priakovati, saj je ta evroazijski velikan na tleh. Jugoslaviji
enostavno ne morejo pomagati, svoje poloaje na Balkanu so izgubili. Zmeraj so hoteli Boko
Kotorsko, vse bi dal zanjo, e bih jih nekdanja Jgoslavija spustila tja, saj je bilo to strateko
pomembno mesto kot pandan amerikim oporiem v Sredozemlju. Zdaj je konec te zgodbe. Kaj
pa naj storijo? Lahko kaken norec naredi neumnost s sproitvijo jedrske katastrofe? Bolan
(pijan) Jelcin bi lahko to storil, zdrav in pameten Primakov pa ne, ker se e kako zaveda
posledic.
- ZRJ in Miloevi ostajata torej sama v godlji? Kaj lahko storijo Srbi?
Zdaj istijo na Kosovu. Sedanji udarci Nata ne bodo razreili tega gordijskega vozla, kakor
sem e prej povedal. Ob zaetku bombardiranja je na srbski televiziji nakljuni udeleenec
ankete dejal: Srbi smo povsod in ves svet bo gorel! Ne gre za nakljunega sogovornika za
televizijo, nekega sluajnega loveka z ulice, ampak sporoilo reima svetovni javnosti. Nekaj
asa bodo po evropskih in amerikih mestih demonstracije proti proti napadom Nata na ZRJ.
Temu smo zdaj prie. Sledile bodo diverzantske akcije, ne v klasini teroristini obliki, ampak
organizirane diverzantske akcije na kljune (amerike) toke po svetu. Bojim se, da ne bo lo
samo za klasine napade z bombami. Ampak za eksplozije z bojnimi strupi, z jedrskimi minami
in podobno. To bo odgovor na nestine bojne udarce. Pravega razpleta v ZRJ ne bo kmalu in
Miloevi e ne bo padel.
-

Kako ocenjujete slovensko podporo Natu?

Gre za hlapevsko vlogo in povrh vsega za nekonsistentno politiko, da ne govorim posebej o

obrambno-varnostnih elementih te politike. Toda ne more biti drugae, e so obrambni ministri
fiziki, ali pa notranji ministri filozofi. Bi se vi zdravili v bolninici, ki jo vodijo medicinske
sestre? Slovenija ima precej vojake pameti, vendar je neizkoriena, saj se do generalov in
polkovnikov vede neupravieno revanistino.
Marjan Horvat

348

AVTORSKI IZVLEEK
KRANJC F. Marijan, generalmajor v pokoju
Slovenija, 1119 Ljubljana, Litijska cesta 62
BALKANSKI VOJAKI POLIGON
(Vojako-varnostni zapisi)
Borec, Ljubljana, 2000
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Avtor se je lotil aktualne teme iz nae nedavne preteklosti, ki bo verjetno vzbudila razline
odmeve. V treh zaokroenih poglavjih, ki se smiselno dopolnjujejo in prepletajo s kratkimi
biografskimi vloki, nam predstavi vzroke in kronologijo pomembnejih dogajanj od 1945 do
1995 na Balkanu oziroma v drugi Jugoslaviji.
Predstavi nam tri destabilizacije SFRJ, in sicer: prvo, zahodno (pod ifro Ekspres) od 1945 do
1947 (neuspena), drugo, vzhodno (informbiro) od 1948 do 1952 (neuspena) in obirneje tretjo,
zahodno (po nartu Dan D), v obdobju od 1980 do 1995, ki se je konala s krvavo vojno in z
razbijanjem SFRJ. Pri tem nam avtor dokazuje smelo tezo, da imajo v t. i. dirigirani in vodeni
destabilizaciji, ki se izvaja po metodologiji najnoveje vojake doktrine spopadov nizke
intenzivnosti, zunanji dejavniki vedno odloilno premo nad notranjimi. Z vzornimi primeri iz
drugih delov sveta nam nazorno prikazuje, kako je neka velesila po pripravljenem scenariju in v
skladu s svojo doktrino posegla v dogajanja in vsilila svojo voljo nacionalistinim pretepaem v
balkanski krmi! Napoveduje tudi podoben potek dogajanj na drugem ariu, na Kosovu.
Slovenski javnosti je prvi in v zgoeni obliki predstavljen Kos JLA, ki je petdeset let uspeno
itil JA in dravo. tevilke in varnostno-politine ocene iz zaupnega gradiva nam sicer ne
morejo predstaviti vseh naporov Kos-a pri obrambi nekdanje skupne domovine. Avtor skua tudi
demistificirati vlogo in pomen Kos-a in pozneje varnostne slube JLA, v kateri je delal skoraj
trideset let. Varnostna sluba JLA je doivela neslaven konec zaradi enakega razloga kot JLA:
sprejela je napano strateko in politino-varnostno oceno, da je mogoe drugim narodom vsiliti
svojo politino voljo!
V drugem delu je podana zanimiva geneza napadov na JLA od 1942 do 1991, v kateri bomo nali
zanimive podrobnosti. Predstavi nam posttitovsko obdobje od 1980 do 1990 in glavne elemente
narta Dan D za razbijanje SFRJ. Avtor seveda ni mogel mimo procesa proti etverici, v katerem
je imel vlogo "okradene stranke". S prikazom objavljenih in neobjavljenih napisov, kakor tudi z
objavo prvih treh zaupnih dokumentov JLA, prepriljivo dokazuje, da proces proti etverici ni bil
niti politien niti montiran s strani JLA. lo naj bi za proces, ki je bil vsiljen JLA v okviru
splonega narta kompromitacije Kos-a.
Avtor nam v tretjem poglavju zelo zgoeno in dokumentirano predstavi teoretine osnove
doktrine spopadov nizke intenzivnosti, da bi tudi teoretino dokazal svojo tezo o prevagi zunanjih
dejavnikov. Posredno je tudi prikazal, da je ravno v omenjeni ameriki vojaki doktrini nael

349

prvine, ki so se preizkuale na balkanskem vojakem poligonu: kako razbiti venacionalno

dravo, potem pa brez boja in vejih rtev z razlinimi naini nebojnega delovanja, predvsem z
mirovnimi silami Nata (Unprofor, Ifor, Sfor), "okupirati" Bosno in Hercegovino in celo vsiliti
(daytonski) mir!
Zlasti je zanimivo poglavje o scenariju vodene ali dirigirane destabilizacije SFRJ, kakor tudi
zgoen in dokumentiran prikaz notranjih vojn v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji.
Avtor je oktobra 1990 kot generalmajor in naelnik taba bitoljskega korpusa kot prvi slovenski
general zapustil JLA, ker se je zavedal, da se proti svojemu narodu ne more boriti!