1

NIKOLAJ KOLJADA

ZEMJOMER
(piesa vo dva ~ina)

Prevod od ruski:
Ilija Mil~in

Skopje, 1999

LICA

ALEKSEJ
ANTONINA, negova `ena
RAISA
IVAN SOLOVJOV ili SOLOVEJ
LAURA
KELNER
SOOBRA]AEC
ZEMJOMEROT

Dvokatna stara trgovska ku}a pokraj patot. Na{i denovi.

PRV ^IN
PRVA SLIKA
Gradot e razdelen na dva dela so rekata : polovinata od ku}ite se nao|aat od
edna strana, drugata polovina od drugata, a me|u niv se nao|a gole `elezen

most. Na izlezot od gradot otkaj mostot, pokraj patot, ima stara trgovska ku}a:
yidovite od prizemjeto se od kamen, a od prviot kat se drveni. Pokraj ku}ata
vrvat |ubrexiskite kamioni, go nosat smetot vo deponijata za |ubre-preku
mostot i rekata, daleku od gradto, zad planinata, zad {umata, duri do kade {to
dostiga pogledot na horizontot. Prolet e. Avtomobilite {to pominuvaat, propa|
aat vo edna jama, {to ne mo`e da se vidi, bidej}i e polna so voda, a se nao|a
pokraj samite prozorci. Pri sekoe proa|awe na nekoj od avtomogilite, stolb
ne~ista voda se kreva i se plisnuva vrz ku}ata. Gnasni, ne~isti blikovi se
slevaat po prozorcite. ]e pominat pet minuti - i povtorno istoto. Kon ku}ata se
protegaati kabli, `ici, kako plus i minus, kako opa{ki od lastovi~kite, koi gi ima
ovde mnogu, kako dve linii, {to se su{taat od neboto. Kako da se dr`i ku}ata vo
vozduhot blagodarej}i im na tie konci, kako da se ni{a na niv. Ili se toa dve
optegnati struni, {to ja izvlekuvaat ku}ata od propasta, od provalijata, a tie
struni mo`at sekoj mig da puknat, ta ku}ata }e trasne na zemjata. A mo`ebi se
toa crni streli, pu{teni od sinoto nebo, ta se zaka~ile vo ku}ata. Na prizemjeto
e obesena firma, ispolepena so kal: "Gradska biblioteka broj 2." Desette
prozorci od prizemjeto se zatvoreni so drveni kapaci, a na sekoj prozorec ima i
`elezna pra~ka so alka, na koja se zaka~uva katanec. Varosaniot malter sega
stanal crn. Prizemniot kat e prazen, napu{ten. Neodamna se preselile ottuka
bibliotekarskite rabotnici, isfrlile vo dvorot nekakvi knigi, a vo samata biblioteka
sega rastr~uvaat stavori i ma~ki. Kon prizemjeto odlevo se spu{taat devet
skalila nadolu, kako da se vkopuvaat vo zemjata. Yidovite na prviot kat se
drveni, prozorskite ramki, rezbata i prozorcite nekoga{ bile sini. Kon prviot kat
vodi skala {to krcka, vgradena vo ku}ata otkaj stranata na rekata.
Poluizgnieniot balkon e svrten kon mostot. Vo bav~ata se nasadeni neodamna
kompori. Tamu se nao|a i, nakriven na ednata strana, nu`nik. Zad bav~ata
te~e rekata, a ponatamu preku rekata se nao|a borova {uma na planinata. Vo
{umata ili park na kulturata i trkaloto se vrti, a zad trkaloto pak str~at
pove}ekatni ku}i. Niz gradinata ima pateka kon rekata. Taa dostignuva do
staroto, prognieno drveno mov~e, {to se nadvesilo nad vodata. Nalevo od
ku}ata ima breza-debela, pocrneta. Pokraj nea ima edna tegla, a vo teglata
kape brezov sok. Na brezata se pojavuvaat prvite liv~iwa. Cel oblak ~avki
letaat, gra~at, vrevat, zastanuvaat na pokrivot, na brezata. Lastovi~kite
crcorat, si gradat ku}i~ki pod streata na gorniot kat, taka {to sekade pod
streata ima nivni gnezdenca. Od desnata strana zad ogradata se nao|a gradina,
a vo nea polurazurnato drveno paviljon~e; drvja tamu nema, samo pewu{ki.
Pokraj ogradata ima hidrant za voda, bojadisan so crvena boja. Od hidrantot
postojano blika silna struja voda, te~e po gradinata i potoa odi kon rekata. Na
ogradata ima nekakvi objavi, {to vetrot gi kine.Oddaleku po patot od mostot
kon ku}ata doa|a zemjomerot, ~ovek so drveno triagolno metro vo racete.
Doa|a i pee pesni, a ~avkite kru`at nad nego.
Vo gorniot kat od ku}ata `iveat lu|e. Tuka ima pet sobi. Tri sobi se prazni,
zaklu~eni so golemi katanci. Vo hodnikot e kujnata so elektri~en {poret.
Prozorecot {to e svrten kon ulicata e skr{en , a duplata e zatnata so stara
pernica od perduvi. Del od perduvite izlegol odnatre, perduv~iwa letaat niz
sobite. Dewe e, a svetilkata gori. @icata od svetilkata visi od izmodeliraniot
krug na tavanot. Krugot e pravliv, no ubav starinski. Vo kujnata - pretsobjeto se
s nagneteno so ispra{eni stari predmeti. Srede patekata stoi pijano, koe bleska
so svojata politura i pre~i na pominuvaweto - site se ~uknuvaat vo nego. Na

pijanoto stoi porcelansko ma~e - kasi~ka. Nasekade kutii so predmeti, knigi.

Me|u leplivite lenti~ki za muvi sprostreni se zdolni ali{ta, se su{at. Muvite u{te
minatata godina se zalepile za lentite i pcovisale.Vetrot gi ni{a lentite. Zad
vleznata vrata ima tvrd du{ek oblo`en so sintetika. Na podot i na simsovite
(podyidocite) od prozorcite: okolu sto tegli ili konzervi so lukovici od rastenija,
najmogu luk, na koj ve}e izniknale zeleni 'rkulci. Pokraj {poretot sedat VAWA
SOLOVJOV ili SOLOVEJ, kako {to samiot sebesi se narekuva, i ALEKSEJ. Pu{at.
Pokraj Aleksej ima dva stapa so koi si pomaga pri dvi`eweto.
SOLOVEJ
(toj e vo valenki - ~izmi od {ajak - na bosa noga, a vo racete dr`i harmonika i
drnda na nea). Nie sme bedni. A sakame mnogu da lapame i da pieme. Raiska
donesuva po ne{to. Se pribra kaj nas pred eden mesec, ili taka ne{to, Rajka se naredi vo na{ava ku}a kako nastojnik! Umnica! Da zemete malku, a jas ja
qubam Laurka! Taa go nasadi lukot, da, da jade, a nie go krademe. Samata e
lukosana i nie so nea! Pti~ki Bo`ji!
ALEKSEJ
Koj?
SOLOVEJ
Pti~ki Bo`ji! Bo`ji pti~ki! Nepostojani, letame navamu, natamu, letame! "Nie }
e letneme vo stratosferata i }e re~eme: "E pa {to, patot e jasen! Za sre}noto
na{e detstvo blagodarime, rodna zemjo! (Se kikoti.)
ALEKSEJ
[to?
SOLOVEJ
Sonot na razumot ra|a ~udovi{en apetit i ~udovi{no pijanstvo, kako {to jas,
sepak, slikovito }e ka`am drug pat! (Se kikoti).
(LAURA stoi vo centarot na hodnikot, pie sok od konzerva od tri litri, go proleva
sokot vrz svojata bela {iroka nametka - fustan sokot brzo te~e po teloto, po
nozete. Laura e potstri`ena nisko, kako kaj male~ko, neporasteno mom~e).
ALEKSEJ
[to pie taa?
SOLOVEJ
Sok. (Pee). Vo bluza rozova - aj - sok brezov - aj!
ALEKSEJ
Toa e voda, kakov sok?
SOLOVEJ
Vo dvoron ima breza, od nea e sokot. Dupka }e provrtam - kape li kape. Za ~as
- tri litra. Pomno`i gi so ~etirieset - }e ima rubli ~etirieset! ]e pieme po

proletva. Do polovina e isu{ena, no sok dava. Vitamini dava! Vo du}anot sokot

e voda so {e}er, a ovde e vistinski ruski naroden sok! (Se smee). ^avkite
zagnasile vo dvoron, duri vo konzervata so sokot kakaat. Nam se ni davaat
obi~na na{a ruska narodna brezovka, kako {to jas slikovito }e ka`am drug pat:
sok, pra}e za udirawe po grbot vo bawa, ubavina i suva granka ima tamu - ne
saka{ li da pojde{ na moston, obesi se na ruskata narodna granka, udobno e,
nisko, mo`e{ da potskokne{, jas duri i ja`eto go prisposobiv, komu {to mu
treba - ne treba da bara!
ALEKSEJ
Stari, zo{to vie sevo vreme se smeete?
SOLOVEJ
Pa taka, veselo mi e! (Sviri na harminikata, se kikoti.) Koga jas izutrina si gi
nadenuvam getite, saka{ li ti da znae{ - {to sakam jas?
ALEKSEJ
[to?
SOLOVEJ
Sakam da tr~am so kilometri, za da zadocnam vo fabrikata! (Se smee).
ALEKSEJ
[to? (Mol~i). Ovaa sosema se oblea, kako gola stana. Kakov e ovoj fustan vrz
nea?
SOLOVEJ
Star ~ar{af. I so{ile takvo fustan~i{te. Bedni - a - aja. (Drnda na harmonikata).
ALEKSEJ
(Go poprava). Takov fustan.
SOLOVEJ
[to? Jas velam: nie sme bedni - i, nesre}ni - i. Nie za stan pet godini nemame
plateno.
ALEKSEJ
]e platime.
SOLOVEJ
A? Jas velam: ima{e telefon - go isklu~ija, ima{e plin go isklu~ija, radioto - go
isklu~ija. Sega ~ekame: strujata }e ja isklu~at , i krajot na svetlinata }e go
isklu~at. Toga{ nam ni ostanuva grobot, kako {to jas slikovito drug pat }e
ka`am. (Se smee, sviri veselo na harmonikata).
MOL^EWE
ALEKSEJ
Treba da se plati.

SOLOVEJ
Pa ete, ti }e plati{.
ALEKSEJ
Da, mene sega }e mi donesat pari, i nie }e platime za se. Jas ne sum se
zbudalil, {to mislite vie - sum se zbudalil? Jas }e platam za site. Ka`ete i, stari,
onaa da si navre ne{to vrz sebesi, za{to e inaku kako gole, seta se poleala.
(Laura se smee, si gi izleva ostatocite od sokot vrz glavata)..
SOLOVEJ
Laurka! Pa ajde, tancuvaj, tancuvaj, tancuvaj, ku{ka edna! (Sviri, Laura se
kikoti, tancuva. Solovej mu vika na Aleksej). A {to, , ti e tebe, golive `eni te
vozbuduvaat? Mene pak, taka, ni{to. (Se smee). Ili tebe golite do feni?
ALEKSEJ
Mene mi e seedno, dali sakate vie nagol ili pak ne, jas sum ovde privremeno,
toa se va{i raboti, stari.
SOLOVEJ
Ta kakvi raboti? Taa e za nikade! Vo Kremaq ima rabota, a kaj nas vo ku}i~evo
se samo raboti~ki! (Se smee).
(Laura trgnala od hodnikot po skalite nadolu. Du{ekot od zad vratata pa|a, go
zagraduva patot).
ALEKSEJ
Da, jas sum tuka privremeno, utre, ne, zadutre }e se preselam. Se pla{am. Jas
od mnogu ne{to se pla{am. Jas prosto divo, stra{no, u`asno...(Zamol~il, gleda
na Solovej).
SOLOVEJ
[to?
ALEKSEJ
Se pla{am od sidata. Se pla{am od zaraza. Nasekade okolu e zarazata. (Pu{i
brzo i nervozno, pot~uknuva so prst po cigarata, pepel nema na nea, a toj ja
protresuva i ja pretresuva). Jas ne otvoram vrata so raceve, gi nadenuvam na
raceve rakavite od ruba{kata ili od paltoto i toga{ ja otvoram, a inaku ne.
SOLOVEJ
I {to?
ALEKSEJ
I vle~ki tu|i na gosti ne naviram. Gabi~ki ima sekade. Vo bawa ne odam. Tamu
e se bajato. Go mrazam toa. Ako e ne{to bajato - vedna{ ~uvstvuvam. Se
pla{am. Raka ne podavam, koga se pozdravuvam. Se pla{am da ne se
zarazam.

SOLOVEJ
I {to u{te?
ALEKSEJ
(Mnogu brzo). U{te mrazam stihovi. Stihovite - toa se mrsuli, a mrsulite se
grip, zaraza. So racete ~ovek si gi bri{e mrsulite, a potoa so tie race se
pozdravuva, razbirate?. Prosto u{ite mi gi se~e, mi gi re`e u{ite, ako nekoj mi
zboruva so stihovi. A lu|eto u{te i plukaat na podot. Toa se isparuva i se talo`i
kaj nas vo nosot i vo grklanot.
SOLOVEJ
A ti ve}e pettata moja cigara ja pu{i{.
ALEKSEJ
Jas }e vi kupam,stari. Poposle.
SOLOVEJ
A kako }e `ivee{ ti ovde? Nie sme- serkovci. Jas li~no kaj majka mi bev namesto mivka. A ti taka tvrdo, resko ka`a i odedna{ jas treperam! Takov si ti
nepoko-ko-lebliv, kako {to jas slikovito }e re~am drug pat! (Pee). "Edna{ jas
pojdov da se kapam-mmm! Po mene ide{e eden bandi-i-it! Jas zedov da se
slekuvam! A toj miveli: "Kakvi butovi imate, kakov jak zadnik, kako bufer!
Dozvolete da vi..." (Ka{la, se kikoti.)
ALEKSEJ
Prestanete! Jas ne sakam takvi zborovi. Zo{to vi e toa?
SOLOVEJ
A stihovite zatoa {to! Zavreska ti, aha, navistina! Jas mislev da proveram kako
ti gi re`e u{ite, ti gi otsekuva, ti gi uriva, odre`u-va-va-va!
ALEKSEJ
Jas u{te sakam ubavo sredeni lu|e. Jas sum invalid, ne, jas sum privremeno
nerabotosposoben, mene mitrebaat pari za lekuvawe, }e se izlekuvam i }e
stanam zdrav kako dren. Povelete, ne svirete pove}e, toj e takov rezok, toj
zvuk na toj va{ instrumen, kako li se vika toj tamu?!

SOLOVEJ
Instrumentov se vika - ruska narodna harmonika - marka stein ! (Se smee, ja
ostavil harmonikata, pu{i, gleda vo Aleksej. So cve}iwa vo racete doa|a od
ulicata Laura, go stava du}ekot na negovoto mesto. ^avki gra~at zad
prozorecot. Laura gi razmestuva cre}iwata po hodnikot, se smee).
ALEKSEJ
Slu{ajte, zo{to taa se {eta? Zo{to pee? Zar e vreme za pesni?
SOLOVEJ

So`itelka ni e Laurka! Vsu{nost Lariska. Ja vikam poubavko. Taa po malku

luduva. Jas poluduvam, i taa podluduva, za da ne raboti. A so glupost e
polesno. V postela pak taa razbira se. A jas i ne ja teram da raboti. Mrzlivec
sum. Samiot sakam da besneam! Pijani~i{te sum, svira~ sum na harmonika,
mene mi se saka da ne rabotam, tuku da le`am, v tavan da gledam, nekade
ne{to da zdiplam, pa i da `iveam. A da rabotam ne sakam. Pet godini pominav
na vagonite kako kondukter a potem-vitosajte se. Da kasnam za sebe i za nea }
e najdam, nadvor e bav~ana, kompir nasadivme, prolet e, ura, do trevi~ka
stignavme, pa ajde tancuvaj, Laurka!(Sviri na harmonikata).
(Laura frla cve}iwa na Solovej. Toj ja fatil, si ja sednal vrz kolenata, Laura se
protivi.) Nie so nea odime zaedno v bawa, vo ma{koto oddelenie! Taa tamu se
mie vo oblekloto!
ALEKSEJ
V bawa oble~ena?
SOLOVEJ
Pa {to? Seedno! Taka taa se kape vo reki~kata, a oble~ena so mene se mie za
da mi pravi dru{tvo. Jas nikade ne ja pu{tam od sebesi.
ALEKSEJ
Me|u drugoto, pravilno, {to odite zedno v bawa. Vie ste pravi. Se e dozvoleno.
Se mora da bide dozvoleno. Edna{ `iveeme i zatoa e dozvoleno. Jas sum slu{al,
starci ~esto se `enat so mladi, toa e normalno, zatoa {to tie kako daim davaat
energija za prodol`uvawe na `ivotot, mladite, taka da se ka`e, na starite.
SOLOVEJ
Babini - devetini! Slu{aj, kakov starec sum jas za tebe?
ALEKSEJ
Jas go sakam ruskiot narod i zboruvam so nego so jazik {to mu e dostapen.
SOLOVEJ
Pa koj e ovde za tebe starec?
ALEKSEJ
Vie ste tarec. Vie samiot ste toj starec. Vie ne bespokojte se, jas razbiram deka
toa e se son, moe bolno voobrazuvawe. Jas vedna{ ve poznav vas, vedna{, da.
SOLOVEJ
(Mol~i). Kakov son? Kako si me poznal ti? Kolku godini ima{?
ALEKSEJ
Imam ~etirieset.
SOLOVEJ
I jas imam ~etirieset.

ALEKSEJ
Kako ~etirieset.
SOLOVEJ
Pa ~etirieset. Saka{ da ti poka`am li~na karta? Ti na koj datum?
ALEKSEJ
Na petti. Na petti maj. Petti.
SOLOVEJ
I jas na petti. Vo maj na pettiot den.
ALEKSEJ
Ne, ne, ne, ne, ne. (Mol~i). Se {eguvate, neli? Navistina? Ne?
SOLOVEJ
Ne e vistina, da. Ne.
(MOL^EWE)
ALEKSEJ
Dobro. Mo`e da bide. Se mo`e da bide vo `ivotov. Nie so vas vo eden ist den,
vo edna godina sme se rodile. Tuku nie duri i ne sme sli~ni.
SOLOVEJ
Duri blisku ne sme le`ele, ne sme sli~ni, kako {to jas slikovito nekoj drug pat }
e ka`am.
ALEKSEJ
Pa zo{to vie sekoga{ go zboruvate toa? [to zna~i toa?

SOLOVEJ
Pa ni{to! (Se smee). Se voze{e vo vozot veselo mom~e, zboruva{e taka. I ete
se zalepi za mene na sto godini. "Slikovito", pa "slikovito", a {to, zo{to-ne
znam, ubavo e i toa e se! Oj, se iznagledav jas vo vozot, cel `ivot treba da se
spomnuva! Seta Rusija ja obikoliv. Ete pristignav vo Karaganda-mislam, grad na
davaj gazi.
Site ma`i odat, a o~ite im se podvedeni. Si mislam jas, ta {to li e ova , samo
ebalki?!A potoa sfativ: rudari! (Se smee). Od pod ve|ite ne se izmiva pravot od
jaglenot kaj niv! Normalni ma`i. A o~ite bojadisani! Jas pak si mislev,
Karaganda e grad na davajgazi!
(Vo prozorecot se udira lastovi~ka, ~uka so kriljata po stakloto).
ALEKSEJ
[to saka taa?

10

SOLOVEJ
Mo`ebi se zbudalila. Se slu~uva i kaj pti~kite razno takvo seni{to.
(Gledaat vo lastovi~kata. Taa se udira{e, se udira{e i padna vo trevata pokraj
ku}ata. Kon
padnatata lastovi~ka niz koprivata se nafrlaat ma~ki, se
ko{kaat vo trevata. Krvta od lastovi~kata se razma~kala po stakloto. Solovej
{mrknuva, gleda vo Aleksej. Aleksej gleda vo prozorecot, ne mo`e da go otkine
pogledot.)
ALEKSEJ
[to e ova? [to e ova? [to e ova?!
SOLOVEJ
Pa {to, {to. Ne{to se ima slu~eno, nerednost vo ku}ava, i ete re{ila: zo{to da
`ivee taka-podobro da umre. Pti~ka-samo ubij-ca!
(MOL^EWE)
ALEKSEJ
Nie }e bideme prijateli.
SOLOVEJ
Nie li? Aha. (Si ja ~e{a glavata, se smee). More da ne sum se napolnil vo{ki,
tikvava me ~e{a. (Mol~i). Laurka ja fativ pred plovina godina, prikve~erinata,
ode{e kon mostot, tamu odat site, vo eden den po petina gi ima . Vsu{nost,
no}e. Pravo na kamewata se frlaat. A jas, govedo nikakvo, }e zastanam kaj
prozer~eto, pu{am i gledam kako odat tie tamu. Na ~uvarite }e im dadat pari,
tie }e gi pu{tat na mostot. Pravilno, zatoa {to besplatno sirewe ima samo vo
kapan za gluvci, kako {to jas, sepak, slikovito drug pat }e ka`am! A izutrinata
na kamewata milicijata gi istru`uva nivnite ostanki. Se slu~uva, po celmesec
nikogo nema. A potoem edna{, dvapati, tripati kako vo paket desetina
skoknuvaat. Potoa pak tivko. I vo dvoron sedat, se slu~uva, pod brezana, od
po~etokot pla~at, a jas gledam vo prozor~eto, se kikotam, nikakvikov. A tie se
molat, pla~at, edna ja pregrnala brezata, prosto napravo igra, strav bo`ja, {to i
kako igra{e! E, ete Laurka isto taka be{e po{la tamu, a jas vo gradinata.
Ne{to i se slo`iv, ja zedov, ja dovedov, ja nahraniv. Eve `ivee, ne saka da
umira! Eve nejze da i zapoveda{ ne{to-}e go stori. Slu{a. Jas i rekov: "Na
mostot-ne-ne! "Se pla{i od mene. (Se smee). Taka {to ja za~uvav
glupavi~kata. A v bawa, da, zaedno. ]e zememe vrzop gran~iwa, }e gi
ise~eme vo dvoron, od brezata tuku nadvor. Kako {to }e izrasnat lisjata, nie so
vrzopot gran~iwa vo ba-wi-~e-to, neli, Laurka?
(Laura odi po hodnikot, ~ar{afot si go navrela na glavata, kako prevez, pee,
cve}iwa razmestuva. Se udira vo pijanoto, sednuva na podot, si go stegnuva so
rakata bokot). Tamu vo bawata selani~i{ta, ne li? (Se kikoti). A ti dobro go re~e
toa, tokmu kako radio, mene mi se se dopadna: `ivej kako {to saka{, odnovo
`iveeme!
(Eden po drug vrvat avtomobili, ja oblivaat ku}ata so kal. ^avki gra~at,
lastovi~ki si pravat gnezda. Zemjomerot do{ol re~isi do ku}ata se taka ja meri
zemjata, ve{to premestuvaj}i gi od edno mesto na drugo ostrite nogalki od

11

triagolnoto metro. Odi, zboruva ne{to glasno, ~avkite nad nego kru`at. Laura
"odi" po hodnikot, fr~i: "Drn-drn-drn!
ALEKSEJ
Da, da. Tie }e donesat pari, Larisa. Jas }e ve vikam "Larisa", a toa e ~udno,
ovde - i odedna{ da go vika{ nekogo so takov ~udno ime - Laura. Da, Larisa!
Jas mnogu go sakam narodot. Tatko mi be{e akademik, no od narodot i isto
taka go saka{e, mi zboruva{e mene za toa, me vospituva{e na takov na~in.
(Mol~i). ]e mi donesat pati, vie ne mislete. Mislite, izlegov? Kaj nas nave~er }e
bide praznik, }e donesat pari, se razbira. ]e kupime jadewe, eve tuka ima
masa, }e sedneme pod lambi~kata, i taka se ubavo, site gri`i nadvor, }e
sedime, i ubavo, i dobro }e bide, i }e se napieme!
(LAURA isto taka "odi" po hodnikot. Doa|aj}i do ednata od {ticite odlevo kaj tie
vrati, {to se zaklu~eni so katanci, preskoknuva preku niv, se pritisnuva kon
yidot, se ispla{uva, i pak odnovo preskoknuva preku istata {tica.)
Taa e sme{na, vesela, }e se dru`ime, neli? Nas odovde re~isi site }e ne
preselat, no nie }e bideme prijateli, nie }e bideme drugari po nesre}ata, eve
kako ubavo ka`av jas, neli?
SOLOVEJ
(Si go ~e{a grloto). Pa kakva nesre}a?
ALEKSEJ
Pa, ne po nesre}ata, tuku po okolnostite na `ivotot, neli?
SOLOVEJ
A nie sme nesre}ni so Laurka? Zo{to misli{ taka? Koj rekol deka }e se
preselime odovde?
ALEKSEJ
Mojot prijatel, koj{to sega }e donese pari, mi ka`a. koga tavanite se niski-ne se
me~tae, tamu bilo visoko, tuku ne taka, kako kaj vas, ne se me~taelo, jas
samo pa|av vo zamislenost a kaj vas mo`e da se pa|a vo me~taewa! O, jas
sakam da me~taam! Mene seto vreme me progonuvaat videnija, me~taewa.
No jas ne sum zbudalen. Toa e takva moja igra, kako dete igram, izmisluvam
ne{to, taka poveselo.
Neli stari? Eve i vie se materijalizirate od moive me~taewa.
SOLOVEJ
Ta kakov starec sum jas za tebe, ta povtoruva{?
ALEKSEJ
Pa ovoj, {to zboruva francuski zboruva i sviri na pila.
SOLOVEJ
[to? (Se smee.)
ALEKSEJ

12

(Mol~i). Prostete. Jas toa taka. Jas sakav da ka`am deka kaj vas ima modelirani
tavani, a tamu - nema{e. ]e bideme li prijateli?
SOLOVEJ
A zo{to da ne bideme? ]e bideme. ]e biii-deme! Samo {to jas mnogu sakam
stihovi i da se pozdravuvam za raka, ete toa e bedata. No, seedno ete mo`no e
da se najde koincidencija kako {to jas slikovito, sepak, }e ka`am drug pat, neli?
ALEKSEJ
Da, da, se razbira!
SOLOVEJ
A ti razbra {to rekov jas?
ALEKSEJ
Ne, no razbrav {to podrazbiravte vie.
SOLOVEJ
A kako si mo`el ti da razbere{, {to rekov jas i {to podrazbiram , ako jas samiot
ne razbrav, {to rekov? Ako jas toj zbor ete tokmu go izmisliv, koga zboruvav, e,
vrsnik moj, slu{a{? A {to razbra ti?
ALEKSEJ
Jas razbrav se, se! (Se smee.)
(MOL^EWE)
SOLOVEJ
Jas eve isto taka razbrav deka ti saka{ ne{to tolku silno da mi ugodi{, kako jas
slikovito }e ka`am, sepak, drug pat, a zo{to-ne znam.
ALEKSEJ
Jas sakam da bideme prijateli!

SOLOVEJ
A kako da bideme prijateli, ako ti ne podava{ raka? Jas sakam da ti ja stegnam
rakata silno, so seta sila krepkost. A ti?
ALEKSEJ
Ne, pa jas ne sekoga{ ne podavam raka, jas isto taka mo`am da podadam
raka, pa {to mislite vie za mene, deka jas sum lud, jas }e vi podadam raka.
Duri so radost. Ta vie ne ste zarazen?
(Solovej si go istriva nosot so prstot, prstot go bri{e od pantalonite, se
usmevnuva. Gleda na Aleksej).
SOLOVEJ

13

Jas zna~i ne sum zarazen? Jas sum silno zarazen, kako {to jas slikovito }e
ka`am drug pat. Pa dobro, {to ima tamu. Dojdi tuka. Na uvo. Sakam odamna da
te pra{am. Eve odgovori mi, ako si ti pisatel...
ALEKSEJ
Jas ne sum pisatel.
SOLOVEJ
Kako ne si pisatel? A ovaa e tvoja? (^uknal vo fortepijanoto).
ALEKSEJ
Moja.
SOLOVEJ
Pa, velam - pisatel. Slu{aj. (Odnovo si gi istriva mrsulite i gi razma~kal po
kolenoto. ) Ti eve ka`i mi: zo{to vo vozovite, osobeno na severnite nasoki, cel
`ivot gluvonemite odat i pornografi~ki raboti prodavaat. I {ti e karakteristi~no
- odbele`i! - Samo gluvonemite!
(MOL^EWE)
ALEKSEJ
Neli?
SOLOVEJ
Pa i jas velam: neli! Eden re{iv jas da go proveram i prdnav silno pred nego. Toj
duri - ni{to, nema odyiv. Zo{to?
ALEKSEJ
Ne znam.

SOLOVEJ
Ne znae{. I nikoj ne znae. Neobjasniv zakon na prirodata, kako {to jas
slikovito }e ka`am drug pat. I duri kako da ne namirisa ne{to, ete {to e
interesno! A ete {ami~e za nos toj ima, to est imal? Kako da se objasni?
(MOL^EWE)
ALEKSEJ
Zo{to onaa seto vreme preskoknuva preku onaa {tica?
SOLOVEJ
Zatoa {to tamu ima struja.
ALEKSEJ
Kako - struja.

14

SOLOVEJ
Pa taka - struja. Taka struja, taka - struja, taka - struja! Se slu{a! (Se smee).
Moja ! Vrne, prolet, od pokrivon kape, strujata probiva, i pravo vo taa {tica bie.
ALEKSEJ
Kkao - bie? Pa toa e mnogu opasno, treba ne{to da se prezeme?
SOLOVEJ
Da se prezeme?
ALEKSEJ
Pa, da se stori?
SOLOVEJ
Mie za stan ne pla}ame pet godini, {to da se pravi?
(Se smee). A ene bibliotekana celata ja probiva{e, nikoj ne mo`e{e da vleze,
dvajca ~itateli strujata ubi.
ALEKSEJ
Ne e vistina. Naro~no me pla{ite.
SOLOVEJ
Vistina e. Mo`ebi, tie do{le po znaewe, ja protegnale rakata kon vratata, kon
ra~kata od vratata, kako {to jas slikovito }e ka`am, sepak, drug pat, tuku niv
bap i - gi nema. Ete i si otidoa tie. A kaj nas samo edna {tica e naelektrizirana.
Zasega. Mo`ebi, naskoro site }e po~ne da gi bie - da gi ubiva, da gi ubiva i bie,
jas duri i ne znam.
ALEKSEJ
Ne, ne, ne mo`e da bide, ne, toj ne mi raska`uva{e mene.
SOLOVEJ
Koj? [to? Zo{to? Za {to? Za ~itatelite?
ALEKSEJ
Ne, onaka. Ni{to. Vie zboruvate taka, kako da e toa nacionalnost-~itateli.
SOLOVEJ
Ne veruva{? V~era eve edna ma~ka se zatr~a i pravo po taa {tica sezagna da
odi, gupa~kata, vlaknata na ena i se ispravija nagore, se zapali, sin plamen i smrt, smrt - smrt - smrt! - I stra{no, - stra{no, stra{no, stra{no (Se smee, sviri
na harmonikata, pee). Jas sakam luwa vo po~etokot na maj! Koga udira
proletniot prv grom. Koga }e trasne pod plevnata taka {to ni so stojko moj
nema da si dojde{ na sebese potoa. Ne veruva{? Pa, stapi na {ticana, }e te
~ukne lele kako!
ALEKSEJ
Treba da se postavi gromobran.

15

SOLOVEJ
A zo{to ni e gromobran?
ALEKSEJ
Ne znam, jas ne sum silen po tehnika. Jas sum istori~ar po obrazovanie. Mojot
tatko be{e akademikot Sorin, so negovoto ime e nare~ena ovaa ulica.
SOLOVEJ
Ti sto pati re~e - povtori. Akademici ovde ne nedostigaa.
(Se smee).
ALEKSEJ
Toa e vistina! Li~na karta jas nemam, ja dadov so dokumentite za stan, za
oformuvawe na parite i sli~no, no sega }e donesat se. Jas bezdrugo }e ja
poka`am li~nata karta, no ne za toa, za da se pofalam, {to tatko mi bil takov
golem ~ovek, tuku vie da sogledate deka nie navistina sme se rodile vo ista
godina i ist den.
SOLOVEJ
A mene za {to mi e toa?
ALEKSEJ
Pa, za da staneme prijateli!
SOLOVEJ
E? Jas ti veruvam. I bez li~nata karta. A eve ti mene mi veruva{?
ALEKSEJ
Za {to?
SOLOVEJ
Za {ticana?
ALEKSEJ
Teoretski - da.
SOLOVEJ
A prakti~no?
ALEKSEJ
Ne razbiram?
SOLOVEJ
Ne veruva{! Zastani toga{ na {ticana i }e razbere{ - }e te ~ukne ili ne.
ALEKSEJ
Jas veruvam.

16

SOLOVEJ
A jas ete izlagav.
(MOL^EWE)
ALEKSEJ
Pa toga{ ne veruvam.
SOLOVEJ
Zna~i, veruva{ ili ne veruva{?
ALEKSEJ
Ne znam.
SOLOVEJ
Pa toga{ daj pet. Pa daj gi parite? A ?
(Odnovo gi bri{e mrsulite pod nosot, rakata ja protriva od pantolonite i mu ja
podava na Aleksej. Ovoj se pomisluva i mu ja stegnuva dlankata. Solovej, ne
pu{taj}i mu ja rakata od svojata, so drugata raka brzo mu ja kreva ruba{kata
na Aleksej do laktot, potem mu ja popravi ruba{kata na Aleksej, se smee. Fatil
da odi so {iroki ~ekori. Ja pogalil statuetkata na ma~kata).
Eve kade se zakopal pesot. "Da prijateluvame", "drugar". veli. Na tvoive drugari
ribata ubavo se fa}a. A pod umniot }e se skrie. Aha. Da, da ma~kata. SDo sin
plamen izgore. Kaj nas porodot se izvede vo trevata i okolu ku}ava. Ami kako.
Doskitale dve ma~ki , kaj obete nema{e po edno oko. Taka bile od ra|aweto.
Zele da ra|aat more ma~ki, se rasplodilo more- stavori more, debeli ma~ki
more, samo site ma~ki bez o~i. ]e vidi{. Neobjasniv zakon na prirodata.
(Laura trgnala od hodnikot po skalata, du{ekot padnal, i go zagradil patot.
Solovej go krenal, go stavil na mestoto).
Rajkiniot du{ek. Rajka - toa e pesna. Samata sebesi tuka se vseli. @ivee tuka
vo hodnikot na~alni~kata. Sega }e dojde, tebe }e te izbrka. A inaku na~alnici
se izvedile, pa site so dostoinstvo, ta site takvi ne prosti, kako {to jas slikovito,
sepak, }e ka`am drug pat.
ALEKSEJ
(Tivko). Ti ?! Debil!!! Jas ve mrazam vas, takvite !!! Ti si - oblak, magla, za
mene tebe te nema, ne!!!
(MOL^EWE)
SOLOVEJ
Kako taka? (Se smee)/ Za {to? Pa ti zboruva{e: starec, stari~ok, ruski narod, oj,
narod, aj, narod. Eve - jas sum narodot.
ALEKSEJ
Ti ne si narod. Ti si- govedo.
SOLOVEJ
A ti ne si govedo?

17

ALEKSEJ
Jas sum bolen, ova se injekcii, jas treba da se lekuvam, jas zatoa go prodadov
stanot...
SOLOVEJ
Pa ti mi re~e, toj tebe ti se zdodeal, vo nego ne mo`elo da se me~tae, bilo
temni~i{te?
ALEKSEJ
Ne smej da zboruva{ so mene taka bezobrazno, ti?! Toj ni{to ne mi raska`a
mene za sobava, tie gi prevezle stvarite, toj ne do{ol da gi prevezuva, do{le
rabotnici - tovara~i, toj mi pozvoni, re~e, deka }e dojde kamion, }e gi preveze,
jas ne ja vidov ovaa soba, imam doverba vo nego, i ovde ne e lo{o, ne e lo{o,
mene mi se dopa|a, ovde e mnogu prosto, bez da se pravi nekoj va`en,
avtomobili vrvat, mene ovde mi se dopa|a, mi se dopa|a! Jas sum bolen,
preseluvaweto - e isto kako po`ar! Ova pijano }e go zasolnam, ne, ve~erno
vreme }e sviram!!!
SOLOVEJ
Te izbockale tebe. Razbra li ve}e? (Se smee). Dobro!
ALEKSEJ
Nie morame da bideme prijateli. ]e bideme sosedi.
SOLOVEJ
Pri-ja-te-li? Ta nie sme razli~ni so tebe.
ALEKSEJ
Nie sme rodeni vo eden den, vo edna godina, dajte ja rakata, }e bideme
prijateli, }e se dru`ime, }e razgovarame no}e, vo ve~erite, kaj mene toa e od
injekciite!
SOLOVEJ
Da, da. Ete takvi ma~ki. Zele da se ra|aat ma~ki bez o~i. More, napravo lazat
okolu ku}ava kako crvje i site bez o~i. No zatoa so noze.
ALEKSEJ
Pa zo{to me pla{ite, mene mi se nervite na granica, pa toa e nevistina, zo{to
go raska`uvate toa? Slu{ajte, pa jas sum sin na akademikot Sorin, pomislete,
treba so mene da bidete prijatel, vo sekoj slu~aj da se dru`ite, pa ako nemate
dobro srce, toga{ barem neka ima itar um, ta jas mo`am da potrebam za
ne{to, slu{ate?
SOLOVEJ
Da, da. Misli{, od {to? Misli{, deka toa e neobjasniv zakon na prirodata?
Misli{ deka e ma~e{ka sida? Ajde de. Trici. Sme{uvawe na krvta! Kako {to jas,
sepak, slikovito, }e ka`am drug pat.
(Ja zema harmonikata, trgnuva vo svojata soba, se udira so bokot vo pijanoto,
se iskrivil, se smee. Vleguva vo svojata soba, tropa tamu so konzervite. Aleksej

18

sedi na stolot. Vrti so glavata, gi fa}a stapovite koi{to se sliznuvaat i pa|aat, toj
se mr{ti).
ALEKSEJ
^uden starec, ne, ne e starec, toj mi e vrsnik, a izgleda kako starec, toj
va{ soprug i spasitel, neli? Toj li~i na eden starec, da, vrsnik, neka ne la`e, toj e
onoj samiot starec, jas znam! Onoj istiot, onoj samiot, no mene mi treba da se
uspokojuvam, mojov izmislen mir, mojov mir na me~tite se me{a so onoj mir,
jas }e se uspokojuvam, mene nervite, moite nervi, imam nervi...
(Na ulicata izvik. Aleksej, dr`ej}i se za yidot, so meka odi na balkonot, gleda na
zemjomerot vo `oltata mu{ama koj pominuva pokraj ku}ata).
ZEMJOMEROT
(Vika, se smee). Ma~ka - kasi~ka, moma - glupavi~ka, ma~ka - kasi~ka, za
brodot ni{alka! Se kr{i kasi~kata! Zbogum, mili~ka! Se razli mlekoto! Bonne
shance! Ca va! Un bijou!
ALEKSEJ
(Go gleda odozgora zemjomerot, mu vika). Ej?! Vie {to zboruvate tamu? Kakvi
gluposti govorite vie? Prejubete! Stari me slu{ate li, ne a?!
(Laura se vratila, odi po hodnikot. Zemjomerot zapira, ja krenal glavata, gleda
na balkonot, na Aleksej, se smee).
ZEMJOMEROT
Pa jas zemjava ja meram!

ALEKSEJ
Zo{to?
ZEMJOMEROT
Pa da znam kolku zemja imam!
ALEKSEJ
A {to - zemjava e va{a!
ZEMJOMEROT
(Se smee). Moja!
ALEKSEJ
A zo{to vie gi zboruvate tie zborovi? [to zna~i toa?
ZEMJOMEROT
Pa ne zanam! [to }e mi padne na umot, toa i go zboruvam! Tout ca est une
blague! (Pee).Ma~ka - kasi~ka! Zbogum, mili~ka moja!
(Se zasmeal i brzo si trgnal natamu, ve}e bez da meri, a vle~ej}i go po sebe
triagolnoto metro. Aleksej postojal u{te sekunda, si go trie ~eloto. Mol~i.)

19

ALEKSEJ
Bladawa. Oblak, Bunilo, glupost. Starec - zemjomer?
(Na Laura). Slu{ajte, vidovte li vie, tamu nekoj pomina? (Laura se smee). Da,
navistina, sme{no, mene mi se pristori, jas sum bolen, bolen...Ej, vie pu{ite?
Dajte mi cigara, mene mi se svr{ila, }e mi donest pari, jas }e kupam mnogu,
kutija, ne, cel paket cigari }e kupam, najskapi i }e vi dadam. (Mol~i). Gledate li
kako izleze. Imam ~etirieset godini, a nemam nikogo, nikogo, komu mo`ev ili
mo`am da mu se doveram i da mu doveram, na site i se{to so cel: jas tebe, a ti
mene, ni eden nesebi~en, nesebi~en, nesebi~en ~ovek! Jas po~nav da se
slizgam, a site mene samo mi pomagaat da tonam, nikoj nema da mi podade
raka. No toa e - `ivotot, neli, Larisa? Stradaweto e `ivot. Se e mnogu dobro. Bez
stradawe e mobilen (bogoslu`enie), sveto, no zdodevno. Treba da se strada,
duri e ubavo! Vie ne vidovte tamu nikogo? Mene mi se pristorilo, neli? Se
razbira, mi se pristorilo. Slu{ate?
(Laura se smee, preskoknuva preku {ticata . Kreva perduv~e od podot, duva vo
nego, perduv~eto leta. Laura ja zela porcelanskata ma~ka v raka, ja trese,
slu{a kako yvonot pari~kite vo kasi~kata, se smee, ja gali ma~kata.
Po skalata se ka~uva so torbi vo racete RAISA, debela, vo kratko zdolni{te i so
perika. Doa|a, `evoli mastika. Vlezena e, du{ekot pa|a vrz nea, perikata se
iskrivuva. Raisa si ja poprava perikata, torbite gi stavo do {poretot. Perikata kaj
Raisa e visoka, taa vedna{ se zalepuva kon lentata za muvite. Raisa ja
strgnuva lentata zaedno so perikata, sednuva na du{ekot, optegnuvaj}i si gi
nozete. Te{ko di{e. Si ja stavila perikata pokraj sebe. Vadi pari od gradnikot,
presmetala. Raisa e oble~ena vo pulover so riki, so natpis "Boy". Raisa gleda
pod oko vo Aleksej).
RAISA
Pa zo{to vie tuka ste zatrupale se so kutii? Koj e ovoj ovde? Ti {to si sednal? A?!
ALEKSEJ
Dobar den. Vie ste Raisa, neli? Nie }e bideme sosedi. Jas sum Aleksej. Nie se
zapoznavme so Ivana, toj re~e deka vie u{te }e `iveete ovde i toa e se. Jas
malku }e si dojdam na sebesi i }e se priberam tuka vo hodnikov, i ova pijano }
e go zasolnam. Toa nema taka da vi pre~i. Sobi~kata izleze male~ka, se ne
vleze vnatre, kaj tatko mi ima{e razni predmeti, mnogu, makar {to jas ve}e
mnogu i prodadov, osobeno, celata biblioteka.
RAISA
(Mol~i). Delumno.
ALEKSEJ
[to? Da, delumno. Mene mi ostana dol`nosta predmetite da i ostavam kako
relikvija. Da re~eme, ovaa statuetka na me~ka-kasi~ka. Taa e golema, mnogu
starinska, toa e semejna relikvija, nosi sre}a od prededoto na{ - toj bil
dvorjanin-ostanal, kaj nea o~ite eve-tkaat vo temnica. Vpro~em, ako ne{to
vam vi se dopa|a od moive raboti, jas mo`am da vi gi podaram, ili vie mo`ete
da gi kupite od mene. Pa da, jas naskoro }e mi donesat pari i se }e trgne kako

20

{to treba, jas mnogu go sakam narodot, jas mnogu go sakam prostiot ruski
sovetski narod, mnogu, mnogu, mnogu.
(MOL^EWE)
RAISA
(do{la nakaj simsot, jade luk). Zatvori si ja muckata!
ALEKSEJ
[to?
RAISA
Zatvori si ja muckata, ti rekov! Solovej, aj dojdi vamu! Dojdi vamu, skot nieden!
(Raisa ja isplukala mastikata vo edno hartij~e, hartij~eto go skriva vo svoeto
ele~e. Potropuva na sobata od Solovej, toj ja dr`i vratata odnatre, se smee).
ALEKSEJ
Mene ovde mi se dopa|a, jas gi prifa}am uslovite na igrata. Da! (Se smee.) Pa
jas poveruvav vo se, makar {to prilega na paranoja, jas duri i vo gnilata {tica,
niz koja pominuva elektri~no praznewe, isto taka poradi ne{to poveruvav,
poveruvav, da!
RAISA
E, }e izleze{ ti, pa~avro (kurvi{te), }e izleze{! Koj jadel luk? Laurka? E, }e si go
dobiete vie kaj mene obajcata denes! Kako se prezivate?
ALEKSEJ
Kako se prezivam? Kakovo mi e prezimeto? Sorin mi e prezimeto, Aleksej Sorin.
Mojot tatko be{e akademik, bele`it ~ovek, toj umre pred nekolku godini, pred
pet godini. Sorin se prezivam , vo negova ~est e imenuvana ovaa ulica, da, da.
RAISA
Zatni si ja muckata, rekov?! Jas taka i znaev: tajnite dru{tva }e po~nat da
pokostat. Mene me zgrap~ija i eve me tuka. Sorin. Aha. Site prezimiwa na "in"
se Evrei. Sekade naokolu se tajni dru{tva.Sega duri i ovde. Doletaa, kako muvi
na lajno, neli? Povelete! Sega }e bidat vo mojava ku}a. Ti znae{ deka ova e
moja ku}a? A zo{to site site ne mi davaat mene da `iveam? Samo {to }e
po~nam da si doa|am na sebesi, tie se tuka pa tuka, pa pu{taj, prokletite
~avki, da me bockaat, da me kolvaat? [to sakaat od mene, {to, a?!Ova e moja
ku}a, slu{a{?!
ALEKSEJ
Da, se razbira, va{a e.
RAISA
A od kade se pojavi ti tuka vo mojava ku}a? Koj ti dozvoli? A ?!
ALEKSEJ

21

No taa e i moja, moja soba e ovaa, no jas naskoro }e si odam, site nie
naskoro }e se preselime, site nie }e dobieme stanovi, koga }e ne trgnat
nastrana, a nie }e se sprijatelime tuka eden so drug, vo ova bezredie ko{marno
}e staneme prijateli, no }e se preselime vo stanovi vo novogradbi, obi~no
tamu im davaat stanovi na onie, {to gi trgnuvaat nastrana, e pa, dobro, }e
dobieme stanovi,}e si odime na gosti, na desettite, na petnaesettite katovi,
jas }e ozdrava, }e se ka~uvam po skalite ako ne raboti liftot, }e primam gosti i
}e odam na gosti!!!
(MOL^EWE)
RAISA
Zavr{uvaj so proda`bata, ti, "in". [to rekov jas? Ova e moja ku}a, jas sum ruski
~ovek, i, zna~i, na Rusite }e im bide dobro, a ne na raznite "ini", razbra? Koj si
ti? Jas site bi ve ispoobesila, jas so dokumentite cela godina skitam po
kancelariite, na du{ek spijam, imotov go ~uvam, i odedna{ ti, koga jas site gi
iseliv, i bibliotekata ja iseliv, e? Koj si ti, kowu belgiski?!
ALEKSEJ
Js ja dobiv ku}ava so trampa, so normalna trampa...
RAISA
A ti so {to si pravel trampa, per~in voobrazen, razbira{, neli? Koj te turnal ovde
so tvoite partali? A ?!
ALEKSEJ
Jas go smeniv tatkoviot trisoben stan kako doplata - za edna soba.
RAISA
Tatkova? Aha? Tri za edna? Mene toa nivo napravo me ubiva. Nakuso, jas
tvojava vrata }e ja zaklu~am so katanec, a tebe - sega tovaren kamion i vo
jamata za pomii }e te odvle~am, razbra? Gajle mi e mene {to tebe te
podlagale, jas nema site da gi `alam, mene koj bi me `alel! (Vika). Ti znae{ koja
sum jas?! Solovej, dojdi vamu pakosnik nieden?! Be{e li ti doma, koga ovoj
pristignal! Ti si mu dozvolil, predavni~i{te prokleto, dojdi vamu!
(Solovej odnatre ja dr`i ra~kata od vratata, se kikoti.)
(Vika). Jas moevo si go ~uvam tuka, jas moevo si go zemem, mene
perestrojkata mi go dade ova, jas imam polno dokumenti, site so golemi
pe~ati, ovde kaj mene }e bide hotel, jas imam rabota, firma, a toj preku patot
mi legnal, pristignal, par~e od ku~ki{te! ^ekaj, ~ekaj!(Go zgrap~ila Alekseja
za gradite, go trese. Izleguva Solovej, pie sok od konzervata, se smee).
SOLOVEJ
Ajde, ajde, Rajka, pristigna na{eto devoj~e - {e}er~e, poka`i mu, pej po
malku, Rajka!
RAISA
Zo{to ti si gi pu{til ovde, kow belgijski?!
SOLOVEJ

22

Bi povelile li na ova {to ima! A jas sum ma`, neli? Ti pak `ena? (Se smee).
Razberi! (Buba~ka vo torbite, {to gi donesla Raisa so sebe). Donese li vo klunot
ne{to, a?
RAISA
Dibek, jas }e ve nahranam, jas }e vi dadam, }e dadam, dadam!
(Go udira Soloveja so torbata po glavata, toj se svitkuva i go odbegnuva udarot,
se krie zad pijanoto, se smee. Se zalepuva so glavata za lentite za muvi, gi
soboruva).
SOLOVEJ
(Se smee). Babino dete, Rajka, se zbudalil, vreska, duri i zabite mu se ispotija!
RAISA
Da mol~i{, kow belgijski, dibek, dibe~i{te, tokma~i{te!!!(Raisa se udira so
bokot od pijanoto, ofnuva, si go stegnuva bokot so rakata. Se fatila za
konzervata so sokot, pie od nea, pla~e.)
SOLOVEJ
(Pee, na Aleksej). "Patuvale Kitajci, izgubile jajci!" A eve u{te {to }e ti ka`am:
za {ticana. Ne veruva{ ti, neli? A saka{ li jas tebe da ti doka`am: eve }e
zastanam sega vrz nea i }e izgoram so plamen za da ti doka`am. Saka{? Ili ti
saka{, Rajka?
RAISA
Predavni~i{te, Solovjuga, predavni~i{te predanik roden!
(Na Aleksej). ^ekaj, sega }e go doteram avtomobilot, o~ekaj me da vidi{, stoj,
stoj!
(Trgnala po skalite na ulica, potem po gradinata vo nu`nikot, se skriva. Vika
ne{to otade).
SOLOVEJ
"Ah, da mu se nevidi, {uma gusta, odi Vawka ugul sam!" Vrzi si gi valenkite,
sega }e isfrlaat. Odzadi ~uvstvuvam, }e bide zabava! Rajka i umren mo`e da
go tepa! ]e go ~ukne po samite mandala! Hi - hi -hi ! (Se smee).
ALEKSEJ
Slu{aj, mo`ebi, ti saka{ da se napie{, }e se napieme, nie, se razbira, }e se
napieme, kako Rusi.
SOLOVEJ
Pa ti, vrsnik, vrsnik moj od prviot den, saka{ li sovetski cirkus so ognovi ili ne?
Saka{ li da stanam i da izgoram?
ALEKSEJ
Nie }e se napieme, }e se opieme, kako Rusi.
SOLOVEJ

23

A za {to jas da zemam da pijam so tebe? Ti {to si, Rusin? Ili jas sum za tebe Rusin? Pa ti vele{e deka jas sum - debilo, debelisimo? (Se sme).
ALEKSEJ
Ne, jas sum bolen, nie }e se opieme so vas, saka{ - na "ti", nie sme vrsnici,
mene }e mi donesat mnogu pari, prijatelot moj, dobriot prijatel }e dojde,
prikve~er, duri podobro e ako dojde prikve~er, nie }e uredime praznik na
plodnosta mo`eme da pojdeme vo ona drveno paviljon~e vo gradinana, na
vozduh, taka ubavo }e bide tamu, ili eve na balkonon, tuka e tolku ubavo, jas }
e vi sviram, a vie }e tancuvate, jas }e sviram, na pijanono, }e go gledame
zajdisonceto, }e sedneme anegdoti da si raska`uvame, }e se posmeeme, }e
podr`ime i toga{...Eve doa|a kamionot, eve go kamionot!
(Se frlil kon skr{eniot prozorec, se navednal na simsot.Kamionot {to vrve{e
pokraj ku}ata bapnuva vo endekot, i tolku kalliva voda plisnuva na ku{ata,
dostignuva do vtoriot kat, go poprskuva i Alekseja - oblekloto, liceto. Aleksej se
svrtuva, od nego te~e kal. Solovej se smee, si doa|a na sebesi. Laura
pristapuva, go gleda Alekseja, se usmevnuva).
(Ja razma~kuva kalta i solzite po liceto). Sega }e gi donesat parite, ne
veruvate? Toj mi e prijatel, gi oformil dokumentite, jas ne mo`am da ne mu
veruvam na ~ovekot so kogo sme imale tolku mnogu ne{to, mnogu svrzano,
toa se injekciite od lekovite, {to si pomislivte vie? Pa se slu~uva sene{to kaj lu|
eto, mo`at tie da popadnat vo slo`ena polo`ba, eve i jas popadnav, pa {to ima
tuka takvo ne{to ~udno? Jas }e se popristegnam i kaj mene odnovo }e bide
red : stan i sli~no! Jas nemam sili, premnogu se rastrevo`iv od preseluvaweto,
a ovde mi se dopa|a ova se moite me~taewa, mene mi e ovde dobro. (Si go
trie ~eloto so raka.) Duri mi e ubavo, {to ovde nema telefon, mnogu ubavo.
Mene telefonot mi se zdodea. Telefonov ne raboti, i jas odedna{ sogledav vo
toa sre}a: ta ajde site vie odete vo majkata na |avolot, {to mo`ete vie mene
dobro da mi ka`ete, neli? (Se smee). A ako nekomu mu trebam - }e me najdat,
nema zo{to da se pla{am. I bez toa no}e - pa i na polno} mo`at da pozvonat,
da dojdat, da pristignat na kow, da me
razbudat, da vlezat so se ~izmite vo mojov `ivot. Ponekoga{ mene tamu, kaj
tatko mi, mi se saka{e da go isklu~am telefonot, tuku }e go isklu~i{ i misli{:
ami ako odedna{ nekoj saka da soop{ti ne{to va`no, i ti ima{ mo`nost toa
va`no da go ~ue{, a ti samiot si go isklu~il i rakata nevolno se protega i
samata od sebe go vklu~uva telefonot, i pak rrazni, sosema prazni razgovori,
yvonlivi. A ovde i plin nema, i ako ima prosvetluvawe, popravo `elba za
samoubistvo, a taa `elba sekoga{ ja ima kaj lu|eto, - slu{ate? Ovde mo`e{ da
bide spokoen deka go nema najlesnoto i najdostapnoto samoubistvo - plinot. Ta
ete? Neli popravo treba da se usovr{uva{. Razbirate? Se razbira, vie ste pravi,
ovde nasekade op~ekuva smrtta. I onoj most na koj{to , razbirate, neli. I
smrtta, i tie ma~ki, i onaa breza i tie lastovi~ki - se e smrt. Razbirate? (Pauza).
Ne. Zo{to jas zboruvav za samoubistvo? Glupost. Vie ne mi poveruvavte? Se
razbira, ne. I pravilno. Koga ~ovek saka da `ivee, toj misli za lekovi, za toa,
kako }e se izlekuva, jas isto taka, jas mislam za toa, i za {to e tuka
samoubistvoto, ne razbiram, zatoa - ne slu{ajte me, ne treba. (Pauza). Koga
mene me izlvlekoa rabotnicite tovara~i, me isturkaa po skaline navamu, me
frlija tuka, jas si pomisliv: ami ako jas nikoga{ ne se spu{tam nadolu? Slu{ate?
[to toga{? Nikoga{? Slu{ate?

24

(Solovej, stru`ej}i so ~izmite od {ajak, odi po hodnikot, se usmevnuva.)

SOLOVEJ
Ne sme gluvi. A od druga strana, makar da ni e `al, gledaj}i na tebe, kako
izlagavme, a od druga strana, jas mislam: seto toa e sepak edno i isto, no
ubavo.
ALEKSEJ
[to e ubavo?
SOLOVEJ
Pa ete dobro e.
ALEKSEJ
Pa {to imeno?
SOLOVEJ
Pa tokmu toa {to i vam, na ku~kite, vi stiga. Ne ni se slu~uva toa samo nam,
na crv~iwata, da bideme zakopani vo zemjata. I vam, na perjestite orliwa
ponekoga{ vi se pa|a po ne{to, iako ne se na site, no ako, sepak po ne{to.
Bogatite isto taka pla~at! Prijatno ni e na srcevi deka i vie mo`ete isto taka,
kako i nie. Dobro, tivko, jas ova se hrabram, se odnesuvam palavo, pa i kako
pirat. (Se smee).
ALEKSEJ
Jas sum privremeno na ova dno, jas }e si odam odovde!
SOLOVEJ
Vo smisla deka Rajka }e te isturka. Sega }e po~eka, }e dojde i }e te isturka.
Ova e vtoriot kat. Ti dosega ne si go videl dnoto. Na dnoto, na prviot kat ima{e
kaj nas "vibliteka". Znae{ {to e toa "vibliteka"? E toa - toa. Sleze "viblitekata".
Izgleda so strujata, polovinata, popravo dvajca ~itateli ispotepa!
ALEKSEJ
Sega }e donesat pari, jas site vas }e ve zatrupam so pari!
SOLOVEJ
Zatrupaj ne. Laurka, odime, dosta e ovde! [totuku mu se preprava{ so o~ite? Ti
se dopadna li ovoj isto{ten ~ovek tebe? E, jas eve }e te podgonam!
ALURA
Toj e dobar.
SOLOVEJ
Ajde, dosta razgovara{!(I ja istrgnuva od racete na Laura ma~kata-kasi~ka).
Ostavi! U{te ti mene ovde }e mi zboruva{ taka? Koj e dobar? Ovoj? Ajde,
trgnuvaj! [to ti e tebe, ta zede da se zagleduva{ vo ma`i? Jas sum ti tebe
edinstven dobar, nikoj pove}e, razbra? (Ja turka Lura pred sebe trgnuvaat po
skalite nadolu. Skalata ~krta. Pokraj brezata Solovej ja zel konzervata so sokot,

25

stavil prazna. Laura tr~a po koprivata okolu ku}ata. Od stranata na mostot

nakaj ku}ata doa|a so kufer vo racete ANTONINA - male~ka, slabi~ka `ena. Taa
e vo nekoga{ bel, a sega siv, neispran kostum, `aket~eto i e pripieno, pod
`aketot ima bela bluska, i zdolni{te. Towa se zazbivtala, gi sobula vle~kite so
visoki topuci i odi bosa. kaj hidrantot gi potstavuva nozete pod strujata voda, si
gi izmiva nozete, se napiva voda od dlankata. Pristapila do ku}ata. Go spu{ta
kuferot. ^avka proletuva i i pa|a od klunot par~e suv, podgoren leb od klunot.
Par~eto pa|a kaj nozete od Towa, se sk{uva na tro{ki. Towa potrepnuva.
Svrtuva so glava navamu-natamu. Se potkreva na vrvovite od prstite i
poglednuva vo dupkata na prozorskite kapaci na prviot kat. Ne{to videla tamu,
se pottrgnuva nanazad. Mol~i, se obyira naokolu. ^avkite zagra~uvaat, letnale
od brezata. Towa go videla Solovej. Toj stoi so konzervata sok, se usmevnuva so usta {iroko do u{ite. Odedna{ potskoknuva, opi{al ne{to so racete.
ANTONINA
EJ, ~i~e? Ova e ku}ata broj pet na akademikot Sorin?
SOLOVEJ
Dami~ka so bujna fasada, male~ka! Doa|a{ kaj nas?
ANTONINA
Jas velam, ova mi e ku}ata pet? Broj pet na akademikot Sorin?
SOLOVEJ
Pet, pet, dvaeset i pet! Romanovska, ne na Sorin! Avtomobilite go izvalkale
brojot, podlite! Vakva paunica do{la kaj nas?! Vakvi samo kaj trgovecot imalo,
ovde `iveel trgovecot Romanov i ulicata se vikala Romanovska, a potem ja
smenile na ulica Sorin, na nekakvo |ubre, |ubrosano, na |ubrence, na kal, na
mraz, go smenile imeto, tuku sepak velat: Romanovska uli~ka, nikoj ne ja vika
Sorinska, niz gradov kako ja`ence se protega i protega, i moston e Romanovski,
i "viblitekava" , makar i graska broj dva, a Romanovska, dvajca ~itateli ubi
tuka, i tie bea ubienite ~itateli Romanovski! Donesovte? Navistina? Jas ne
veruvav vo toa, si mislev: la`e se?!(Se smee). Pari~ki?
Kufer?
(MOL^EWE)
ANTONINA
Nekade ovde se preselil Aleksej Sorin? Mo`e da bide toa?
SOLOVEJ
Mo`e! (Se smee). Edna{ vo sto godini i stap mo`e da pukne!
ANTONINA
Mene mi treba toj.
SOLOVEJ
Pa ako vi treba - da odime, }e vi poka`am. Da vi poka`am?

26

ANTONINA
Da. Ili ne. Ve molam pomognete mi da go odnesam kuferov. (Od neboto kaj
nozete na Solovej padnuva ~avka, se poprpelkuva i umira). Uh, oposum takov!
(Se smee). Zdravo e ovde! Kako na da~a (vila) vo selo, neli? I kako vo teatar.
Tamu vo najtragi~niot moment pa|aat razni cevki. (Se podzasmejuva, si go
poprava fustanot.) A ovde ~avki. Vie, pak, sakate teatar?
SOLOVEJ
Pcovisuvaat, da ! Vodovrte` vo prirodata se vika! Jas gi trujam stavorite,
stavorite pcovisani gi jadat ~avkite i pa|aat, i izleguva deka ~avkite
pcovisuvaat zatoa {to jas sum gi truel stavorite. Stavorot `iv treba da se izgori,
velat, treba, koga }e se rastr~a po dupkite, koga }e zasmrdi na ~ad, i stavorite
vedna{ site }e izbegaat! A gi `alam stavoite, tie se isto taka `ivi, isto taka
sakaat da pijat, da jadat, neli?(Tancuva, gi potkreva nozete, se smee).
ANTONINA
(Pomol~ila, si gi popravuva kosite, se usmevnuva). ^i~e, a zo{to vie se
budalite? A ?
SOLOVEJ
[to?
ATONINA
Jas vi velam, mene - Aleksej mi treba...Kade e toj? Jas ne sum sama, nie so
Fantik doa|ame kaj nago. (Se zakikotuva, vadi od xebot meka igra~ka magarence).
(Solovej se kikoti, go krenal kuferot, go nosi nagore po skalite, potskoknuvaj}i
pri toa.)
SOLOVEJ
Izvinuvajte, ~i~e, stana gre{ka! Odete po mene, carice bela! Vaka jas i bi se
spru`il pred vas, na ku~kite, dojdeni od neboto, bi im se rasposlal, a ve
mrazam! Sakam da se poni`uvam! Koj }e se poni`i sebesi, toj }e se vozvi{i! Jas
sum gramoten, nad vibliteka cel `ivot `iveev! Oj, kolku jas ne ve sakam! Odete
po mene! Oj, }e ima zabavuva~ka, kade e Rajka?! Ripka - pri~ka - ku~ka,
nema da zamol~am, ne o~ekuvaj!
(Ja turnuva vratata vo koridorot, vratata so ~krtawe se otvora, du{ekot pa|a na
niv obajcata. Towa stra{livo poglednuva vo hodnikot stoi na pragot, sonceto pa|
a vrz nea od skr{eniot prozorec. Snop raznobojna prav leta vo vozduhot. Towa
gleda vo Aleksej, koj{to se stutkal na stolot do {poretot i ka{la, ne se dvi`i.
Aleksej si go kreva zaplakanoto lice). Eve go, eve go nego gre{niot, bolniot,
preodniot kalika, kandiba, kandididat za vo borov kov~eg! Ne, ne go rekov toa,
eve go, carice, na{evo pristani{te, kako {to jas slikovito, sepak, {e ka`am drug
pat! Pet vrati, eve tuka sum jas, povelete doa|ajte, ako Rajka ne ve isfrli! Ovde
so mene e Laurka, glupa~ka sinteti~ka, ja pribrav, od moston ja izvlekov, taa
se nare~uva "Laurka - od - moston - izvle~ena"! Ovde nikoj ne `ivee, vo ovaa
soba - isto taka nikoj, vo ova isto, takva zaraza, nikoj! Prazno! A ovde na podov,
du{ek, Raja od plevnata `ivee! Doskita od ulica, ili od mostot dojde i re~e: "Jas

27

sum Romanova, ova e moja ku}a, jas sum naslednica, a vie-nadvor, nadvor,
nadvor!" A {to da i ka`am jas, {to? Jas sum slab! Jas samo mo`am Laurka da ja
poskokotkam edna{ nedelno, i toa e se!
(Raisa izlegla od nu`nikot, zastanala vo proodniot del, im zboruva na
avtomobilite, ne{to mrmori).
ANTONINA
(Tivko). Odete si, ~i~e, jas treba da porazgovaram, konfidencijalno.
SOLOVEJ
(Se smee). Konficijalno? Pa zboruvajte mi, mene monopisualno.
(Se smee, vlegol vo svojata soba, zastanal zad vratata, potslu{uva. Towa
sednala na kuferot. Mol~at. Vo prozorecot vleguva ~avka, zema da kru`i pod
tavanot i da gra~i, Towa se zalepila kon yidot, Aleksej se frla kon nea, se
provisnuva vrz nea, taa kako da go ~ekala udarot, si ja pokriva glavata so
racete).
ALEKSEJ
Ne !!!
(^avkata izletuva od prozorecot. Towa prepaleno se obyrnuva, go dr`i Alekseja
na racete).
Ne odi, tamu ima struja, }e te ubie, tamu ima struja, struja...
ANTONINA
(Se usmevnuva). A jas mislev, ti....
ALEKSEJ
Nadvor! Nadvor!
(Aleksej po~nal da go turka pijanoto vo svojata soba. Za~ekoruvaat kolcata od
pijanoto, kako ma~ki da zamjaukale, za~krtale i trgnuvaat. Vo vratata od
sobata na Aleksej pijanoto se zaka~uva - ni tami, ni vamu. Aleksej zbivta, Towa
zabrzano mu pomaga na Aleksej, ma~kata-kasi~ka padnuva, se skr{uva.
Pari~kite, {to bile vo nea, se rasturaat po podot).
(MOL^EWE)
ANTONINA
(Brzo). Aljo{ka, a, Aljo{ka? Pa, prosti! Ti treba da se so`ali{ na mene! Toj mene
ne me wubi! Toj mene me napu{ti! Toj mi frli kufer v zabi, mi dade pari i me
isturka! Toj izleze izrod, toj e proklet gad! Toj mene me navredi so parite! Toj mi
plati! Me izbrka! Jas sum nesre}na, nesre}na, nie so Fantik, dojdovme kaj tebe,
so`ali se na nas!
ALEKSEJ
(Se smee). Ve izbrkal?! Vi dal pari? Dobro! ^udesno! Komu ti mu go veli{ ova?!
Ti mu go govori{ mene, na tvojov ma`, nikakvice!!! Tebe ti pla}aat ve}e?! Ura!
^estitam! Da `ivee!! Ne dopiraj se do mene!!! Nadvor odovde! Nadvor!!!

28

ANTONINA
Pa zo{to kako na teatar?! Potivko! (Pla~e). Ti si mi prijatel, ti si mojot najdobar
prijatel vo `ivotot, ti treba da razbere{, jas sum nesre}na, jas sum nesre}na!
(Na ulicata ~avki gra~at. Aleksej lazi po podot, gi sobira parite, se obiduva
par~iwata od kasi~kata da gi soedini zaedno).
Gospodi, {to pravi{ ti tuka? Zo{to tuka? Zo{to si ti tuka? Ti vo letoto zamina vo
da~ata(vilata), neli? Zo{to se ovde na{ite raboti? Kade ti e stanot? Mene
sosetkata mi ka`a deka ti si ovde, mi ja dade adresata, {to zna~i ova? [to
gra~at onie taka, ne mo`am od nivnoto vreskawe da te ~ujam?
ALEKSEJ
A, stanot? Go nema stanot! Nema ni{to! Eve kade sum jas! Na deponija! Toa e
se, se preselivme, devoj~ence! A ti si do{la po parite za stanot? Si potr~ala? A
gi nema parite, nula, ni{to, seto toa e me~ta, se e vozduh, bolest,
voobrazuvawe bolno!!!
ANTONINA
Potivko, ne vikaj, razberi deka ti zboruva{ nervozno, od kade mo`am jas da
znam?!
ALEKSEJ
[to moram jas da razberam?! [to - o - o? Deka ubaviot {vercer mi go zajaknuva
brakot, neli? Nadvor! Zo{to si do{la?!
ANTONINA
Aljo{ka? (Si go prprava fustanot, se usmevnuva.) Pa prosti mi , Aljo{ka! Jas sum
nesre}na! Toj ne me qubi! (Pla~e). No, se slu~uva taka {to }e se zaqubi{,
privremeno }e se zaplesne{, ti mora{ da razbere{, pa jas gi razbrav site tvoi
avanturi!
ALEKSEJ
Ti si iljada milioni proda`na gnasa, infantilna gupa~ka, tebe `ivotot ti e letawe
na peperuga, se ti e sme{no i veselo, so kukli igra{ do ~etiriesette, glupava,
glupa~ka, glupava!!! Vezden {u{ka{, {u{ka{, siot `ivot go pro{u{ka, ne
mislej}i za smrtta, glupa~ke, odi kaj nego, {to ti treba od mene, {to a?! Ti ja
skr{i kasi~kana, taa kako sfinks stoe{e sto godini vo na{iov dom, taa se ima
videno, mudrata i stara, taa se znae{e za nas, i eve ti ja skr{i, ja skr{i, ja skr{i,
nikakvice, pa~arvo, ti seto toa, ti-se razbi!!!
ANTONINA
Pa, ni{to, ne treba tka tragi~no poradi glinenata igra~ka, jas }e ti kupam tebe
isto takva druga. Ljo{ka, a? Ili jas da si odam? Te molam!
ALEKSEJ
Da, sfinksot, skr{eniov sfinks, `ivotot e razbien, smrt, stari, `ivotot!!!
(Zagr~uva, pa|a na podot. Towa zbrkano stoi srede hodnikot. Potoa go fa}a
Aleksej, go vle~e kon krevetot).

29

ANTONINA
Ne pla{i me, Ljo{ka, ne pla{i me, maj~in!!!
ALEKSEJ
(So {epot, ja fa}a Towa za racete). Towa, Towa, kade popadnavme nie, jas gi
mrazam ovie lu|e, koga ti bi znaela, kolku jas gi mrazam niv, jas ne mo`am da
gi trpam, tie se gnasni, ne~isti. Towa, naokolu segde ovde e zaraza, jas sum
bolen Towa, Towi~ka, kolku e dobro, {to ti dojde, Towa, ko{mar e, Towa, mene
na `ivoti me pogrebaa, mene me pogrebaa so site moi predmeti, kako faraon,
mene me odvezoa na grobi{ta i me pogrebaa, nikoj ne gleda deka jas sum `iv,
`iv, Towa, jas sum `iv, tie mene me pogrebaa, ~avki letaat nad mene, na
grobi{tata, jas sum vo grob, smrtt, smrt!!!
(MOL^EWE)
ANTONINA
(Se usmevnuva, se obyrnuva naokolu). Ta {to se slu~ilo?
ALEKSEJ
(Pla~e, i gi baknuva racete na Towa). Towa, mila, zo{to si otide ti, ti si otide, a
jas imav obid, so`ali se na mene, jas ne sakav da `iveam, se zapoznav so eden
podlec, upotrebuvav nekakva gadost, nekakov ~ovek, se vika Vol|a, ne, toj e
dobar ruski ~ovek, mi pomogna da se izvle~am od ko{marot, ne{to mi
podejstvuvalo na nervniot sistem, i jas po~nav lo{o da odam, po~nav lo{o da
gledam, imam de ogan, de mi studi, nekakvi videnija, soni{ta, Towa, jas
umiram, ka`i, umiram? Toj me izlaga, neli? Mene site me izlagaa, jas sum na
grobi{ta ! (Glasno pla~e). Toj mi veti pari za lek, mi veti deka }e me izlekuva,
jas se razbolev, mene mi treba ne{to da rabotam, jas glave~ki letam vo
propast, Towa, {to da pravam, toj go prodade mojot stan i mi re~e deka }e mi
donese pari, deka jas }e se izlekuvam...
ANTONINA
(Mol~i). Obid? Kakov obid? (Se usmevnuva) Ti, vo smisla, injekcii si si stavil?
ALEKSEJ
(Glasno pla~e). Da !!!
ANTONINA
Poradi mene?
ALEKSEJ
Poradi mene, glupa~ke!!!
(MOL^EWE)
ANTONINA
Toj tebe te izmamil. Za takvi slu~ai pi{uvaat vo vesnicite.
ALEKSEJ

30

Jas ne ~itam vesnici. Ne, ti la`e{, toj }e mi donese mene pari denes, i jas }e se
izlekuvam, plukam jas na stanot, tatko mi bi me razbral mene, a seto toa
poradi tebe, ti, ti !!!
ANTONINA
Potivko, Ljo{ka, za {to sum jas vinovna, potivko? Jas ne znaev deka ti tolku
silno me qubi{!(Pla~e). Ljo{ka, tebe o~ive ti bleskaat, ti navistina bolen? Ti ne
se peprava{? Ne la`e{? (Mol~i). Stoj!! Jas znam, kako da razgovarame!!!
(Skoknala vo hodnikot, i vika na Laura, koja{to tivko go krenala kapakot od
pijanoto i udira vo edna klavi{a so prst).
Gnasi prokleti?! Vie mislite deka jas sum infantilna? ]e ja simnam vle~kava i na
sekoja gnasna prokleta }e i ja vre`am vo o~ite, ako nekoj go gibne nego ili
mene. Jasno?! Da mol~ite, prokleti gnasi, oberzeli, velikiot ruski narod, gnasi
prokleti! Vie ste prokleti gnasi! Jas samata sum od deponija, gnasi prokleti! Vie
kaj mene }e odite po edna {tica, gnasi prokleti!
(Tropnuva so nogata. Odnovo se str~nuva kon Aleksej, go gali, stoej}i na
kolenata pred krevetot. Se kikoti). Jas taka im se iznavikav nim na site, u`asno
sme{no! Im rekov deka tie se "gnasi prokleti"! Taka so niv da se zboruva? Neka
znaat! Aljo{ka, ti mi prosti? Prosti? Mi prosti! Ura!
(Go otvora kuferot, vadi krpi, gi rasfrla po sobata, ja vadi igra~kata - prleto, ja
stava na krevetot do Aleksej).
Gledaj, gledaj na Fantik mu stana zdodevna po tebe! Toj mene tamu mi
zboruva{e deka saka kaj tebe, gleda{?Doa|a bik~eto, se poreva, di{e te{ko vo
odeweto, i eve {ticata }e se zavr{i, sega jas }e padnam!
(Se smee).
ALEKSEJ
Toj ne e bik~e, toj e magarence.
ANTONINA
Seedno mu be{e zdodevno bez tebe. Toj e tvoj, ti mi go podari! Stri~koto,
moeto qubeno magarence! Gledaj: }e te probodam - }e te probodam, }e te
probodam, }e te probodam (Go dopira magarenceto vo gradite na Aleksej, se
kikoti, Aleksej ne sakaj}i go otturnuva, se svrtuva kon yidot, se usmevnuva). E,
toa e se , se? Se! Ura, se mir! Koga ti bi znael kakva sviwa be{e toj i }e bide!
Tuku, za nego ni zbor, so minatoto e svr{eno!
ALEKSEJ
(Odedna{ odnovo glasno zapla~uva). Ti dojde! Gnasna, lo{a, no ti dojde,
imeno toga{, koga treba, daj da te baknam! Jas sekoga{ znaev deka ti si dobra,
gupava, no dobra! Mene mi e taka lo{o, kako mi e mene lo{o, Towa, Towa!!
Prosti, jas pla~am, ne treba na niv taka da se vika, tie se nesre}ni, na krajotm
jas sum vinoven, samiot taka si narediv, pla~am, cel den pla~am, i so stanot
v~era se prostiv, pla~ev, mene se odedna{ zede da mi stanuva milo, se
po~na da me trognuva stanav pla~liv, kako starec, na {to i da poglednam seto vreme pla~am: lastovi~ki letaat - jas pla~am, za mostot onoj zboruvaat,
deka tamu - se samoubijci, isto taka pla~am, od se pla~am, prosti, mo`ebi, jas
navistina }e umiram skoro, zatoa pla~am, jas odedna{ se - se po~nav da
razbiram i na site zedov da im pro{tavam i tebe ti pro{tavam se, se, Towa,
mila, ne treba , ne gibaj me, jas se pla{am od razna zaraza, {ami~evo tvoe ne

31

e mnogu ~isto, neli? Prosti, se pla{am od solzi i ligi, od sekoja zaraza. (Se
pottrgnal na drugiot kraj od krevetot, le`i nastrana, gleda vo nea.) Kon toa pak
ti so nego tamu si spiela. Neli si spiela? So kogo si spiela E , zboruvaj? So kogo?
(Glasno pla~e). Ne, ne treba. Jas }e umram sega. Zamol~i ! Ne stoj na kolenici,
hulahopkite }e si gi iskine{, ovde e osven toa gnasno.
ANTONINA
Jas sum bez hulahopki. Odev bosa. Sega }e nastinam. Mene mi treba vrel ~aj,
malina i luk! (Se smee). Jas poglednav vo prozorecot na prviot kat, tamu
izgnielo edno drvce, ima tamu eden procep, vo prozorecon na prviot kat, i tamu
ne{to stra{no pogledna vo mene, jas tolku se ispla{iv. Koga ti bi znael, kolku se
ispla{iv! (Se smee). Potem razbrav deka tamu e staklo i moevo oko se odrazi
vo stakloto, a jas si mislev - ~udovi{te!
ALEKSEJ
Tuka ima stavori. Sekakva zaraza. Stavoite gi jadat valkanite zdolni ali{ta. Jas
sedev i gledav vo niv, tie zavlegoa vo nekakva moja kutija, jas vidov, grizea
valkani ~orapi. Ti go vide li onoj, vo valenki, so harmonikata? Toj prilega na
onoj starec, neli?
ANTONINA
(Se usmevnuva). Na kogo?
ALEKSEJ
Pa, od "Ana Karenina", onoj selanecot, koj{to, prigovoruvaj}i ne{to, rabote{e
nad `elezoto, pomni{? Toj, toj, toj e toa selani~i{te! Taka toj izgleda{e!

ANTONINA
Jas ne sum pro~itala! (Se smee). Tuku }e ja pro~itam! Pa jas sum glupava, jas
sum peperuga, komarec, kaj mene lamarineniot poka`uva~ se vrati na taa
strana, vo koja duva vetrot! Neli taka? (Pla~e). Aljo{ka! Jas sum takva
nesre}na! So`ali se na mene, toj mene ne me qubi, a glavno-mi dade pari, pari!
ALEKSEJ
Zamol~i, zamol~i!
ANTONINA
Pravilno, podobro da zamol~am, dosta e, dosta, dosta, dosta! (Odi po sobata,
se presoblekuva odej}i vo ne~isto halat~e.) ]e ja nasadime gradinana, kako na
da~ata. Nave~er ti }e sviri{ na pijanoto, }e se slu{a daleku, tuka e ubavo,
mene mi se dopa|a sve` vozduh! (Pominuva avtomobil, ja zaplisnuva ku}ata so
kal). Glavno e {to nie odnovo sme zaedno, da zaboravime se! Pari }e
zarabotime, }e kupime stan. Ku}i }e imame, kako kaj zajacite palati, razbra,
neli?
(Laura vlegla vo sobata, i podava buket na Towa. Towa go zema, se
usmevnuva).

32

[to bara{ ti tuka, seni{te? Taa kako vo teatar, kako vo balet e oble~ena? Ili toa
e onoj?
ALEKSEJ
Taa e bolna, ne zboruvaj so nea, nejze ne i e se tokmu. (Laura odnovo fr~i "dirdir-dir", "vrvi" po sobata.)Da, da, sega }e mi gi donesat parite, i nie }e go
proslavime tvoevo pristigawe, }e postavime masa, kako {to be{e vo detstvoto,
so tatko i mama, i }e si se iznajademe, }e se napieme, }e porazgovarame pod
zeleniot aba`ur...
ANTONINA
(Go dopira so prst Alekseja za izdadenata gu{a). Kutriot. Tebe ti stanal takov
ostar grklanov. (Pla~e). E pa, ti mu prosti na tvoevo ma~ence, i prosti na
tvojata du{i~ka, i prosti, neli?
ALEKSEJ
(Pla~e) Kade be{e ti?! Kade be{e ti?! Zo{to jas bev sam na beliov svet? Zo{to
mene nikoj ne mi pomogna?! Zo{to??!!
ANTONINA
Dosta taguva{, mene mi se zdodea! Jas ne sum vinovna! Jas imam takva
priroda! Jas postojano se vqubuvam! Prv pat li e toa, a? Odedna{ ,zo{to?
Tuku }to mo`am jas da storam, mene toa mi treba za samopotvrda, ti mora da
razbere{! Potivko, da mol~ime! Ako saka{, da bide pod aba`uron }e storime
taka! Ura! ^udesno! Prekrasno! Jas }e pora~am da ni donesat vo ku}ava,
napravo ovde kaj nas! Sega ima takva usluga i duri so kelner! Prekrasno! Nie }
e gi v~udovidime tie Aborixini! Sega site pari }e gi pleneme na toa! Jas imam
mnogu pari! Potivko, ne protivi se! Pirot }e bide veli~estven! A sega ~ajnik-da
zgreeme! Ni zbor, dosta Pu{tame mrsuli, pra{aweto e re{eno! (Trgnuva kon
hodnikot, kon {poretot; sokrenata glava, gleda na modeliraniot krug so ukras
od gips na tavanot.)
(Avtomobilite ne se zapiraat, ja isprskuvaat Raisa so kal. Raisa trgnuva vo
ku}ata, se ka~uva po skalite, ja otvora vratata za vo hodnikot, du{ekot pa|a
vrz nea. Towa kine strak~e luk, go xvaka, gleda demonstrativno na Raisa i
Solovej, koj izlegol od svojata soba Solovej se usmevnuva.)
Jas mnogu sakam zelen luk. Treba da se jade luk, zatoa {to po zimata nie site
sme oslabeni. Da! Jas se vikam Antonina. Izvinete, {to rekov "gnasi prokleti".
Jas vsu{nost sakav da re~am: jas mnogu go sakam ruskiot narod. Nie }e gi
izmieme prozorcive, }e go izmieme ovde podov, }e imame siroma{en dom,
tuku kaj nas }e bide ~isto. Potoa ovde }e obesime zavisi, posle }e gi
pojadisame tuka yidovive so sini~ka boja, }e kupime mnogu ve{ta~ko zelenilo,
zatoa {to vistinsko ovde nema da izrasne, temno e, }e obesime edna slika, }e
re~eme, "Nepoznata", i }e bide ubavo. Nie }e si odime na gosti eden kaj drug
vo ve~erite }e palime sve}i i }e si ~itame stihovi eden na drug.
Na primer: Mandeq{tam. Ima li pra{awa?
(MOL^EWE)
SOLOVEJ

33

(Se smee). Rajka, nemu mu prisigna potkrepuvawe! I {to sega? Rajka - nadvor!
RAISA
[to?
SOLOVEJ
Niz prednana vrata, velam-nadvor! Sjavka, da povtoruvam dva pati? (Se kikoti).
RAISA
[to?
SOLOVEJ
Niz prednata vrata, velam - nadvor! Sjavka, da povtoruvam dva pati? (Se
kikoti).
RAISA
[to?
ANTONINA
(Na Solovej). Pa koja e ovaa `ena?
SOLOVEJ
Raja Romanova, rodnina na trgovecot Romanov, mesna ~ista~ka.
ANTONINA
A na onoj Romanov taa ne mu e rodnina?
SOLOVEJ
I nemu mu e rodnina!
ANTONINA
Zna~i, i nemu mu e rodnina?
SOLOVEJ
I nemu mu e rodnina. Ta ima me~ta - za sta Rusija!
ANTONINA
E pa {to, jas ne se protivam za Rusija. No ovde - jas }e bidam ovde
sopstveni~ka. Mene mi e ma`ot bolen, mi treba da se gri`am za nego. I zatoa
treba da ima sterilna ~istota i da bide tivko, i da ~itame stihovi pri svetlina od
sve}i.
(MOL^EWE)
RAISA
(Se razrikuva, se izrasplakuva glasno). Zatvori si ja muckata, masko! Od kade
ispadnavte vie objacata, a? Koga jas nemam sila da se boram, vie tokmu
toga{ ispadnavte, neli? (Sednuva na du{ekot, jade banana, glasno pla~e).
Soberete se, selete se, urivajte, prokletnici! Jas }e pojdam da se frlam od

34

moston, za da vi stane sram, pa~avri! Vie ne mu davate nikomu da `ivee!

Turkajte! Lazat i lazat, lebarki, zemjava si ja odmeruvaat za sebesi, nas ne
isturkuvaat! Vam site preku grloto vi stojat! Prokleti vie, prokleti, bidete prokleti
i vie i decata va{i! Jas sum sama, sama, sama, a tie seedno me podbucnuvaat,
prokletive, prokletive, prokletive, prokletive!!!
(Pla~e glasno. Solovej za~udeno gleda vo Raisa. Taa padnala na du{ekot,
pla~e, perikata ispadnuva nastrana. Lastovi~kite {umolat zad prozorecot,
~avkite gra~at, avtomobilite pominuvaat, ja oblevaat ku}ata so kal, od
crveniot hidrant te~e vodata brzo vrz zemjata. Laura ja sobira skr{enata
ma~ka-kasi~ka-par~ence po par~ence.

TEMNICA
VTORA SLIKA
(Pokraj masata pod lambi~kata sedat Aleksej, Towa, Solovej, Raisa, Kelnerot gi
razmestuva ~iniite. Site nosat na vratot beli salveti {amii. Raisa e vo sportska
mai~ka, vrz koja{to e samata taa naslikana. Laura le`i na du{ekot, spie, so
otvorena usta, rakata ja otfrlila nastrana, pokraj nea e ma~kata-kasi~ka,
prevrzana so lenta za izolirawe, a so nea e nekako zalepena. Aleksej ja
za~e{lal kosata nanazad, i stavil na ea nekakva pomada.
Site ispla{eni, sedat mirno. Towa zapoveduva.)
ANTONINA
Nie so Ljo{a imavme tamu, vo onoj stan, sosetka {to predava{e na
univerzitetot fizi~ko-tehni~ki nauki, a nie ja vikavme "Sopromat". Za nea
pi{uva{e edna{ vo vesnik, mnogu e poznata. Ne ste ~itale? (Se smee). Jadete,
ajde jadete kako lu|e, jadete.
SOLOVEJ
O, kako se pobur`uazivme so tebe, Raj~e, a?! Nie vesnici pora~uvame ne za
~itawe, tuku za zavitkuvawe ili za v nu`nik!
(Ja dopira so prst Raisa, na koja salfetkata i visi, toj se kikoti, taa isto taka.)
RAISA
A kolku e za ova potro{eno, a?
ANTONINA
Ne e poskapo od parite. Tri minuti od mojata radost ne ~inat nikakvi pari. Mene
mi e radost da ve nagostam! (Se smee). Tie pari vo na{evo semejstvo so Ljo{a
padnaa od nebo, tie treba dobro da se potro{at, da se nagostat lu|evo.
RAISA
A jas eve {tom }e najdam pari na ulica, vedna{ za tie pari kupuvam sve}i,
odam v crkva.
(MOL^EWE)

35

ALEKSEJ
Duri se slu{a, kako brzo te~e vodata od hidranton na ulica. Zo{to nikoj ne ja
demontira?
SOLOVEJ
Pa ne mo`e! Ako ja demontiraat-reki~kata }e presu{i. Svet izvor e na{iov
crven hidrant! Od nego na{ata reki~ka go fa}a po~etokot, kako {to jas, sepak,
slikovito {e ka`am drug pat! (Se smee).
ANTONINA
Jadete, povelete. Riba-jesetra, pihtija, salata, maslinki.
SOLOVEJ
(Na Raisa). Daj mi leb.
RAISA
[to?
SOLOVEJ
Pa, rekov blagodaram, a zo{to? Blagodaram {to mi dade leb. A inaku bi mo`ela
i so bri~ po o~ive.
RAISA
[to?
(MOL^EWE)
(Site sedat, ne se dvi`at, Aleksej pu{i, Laura podgr~uva, kelnerot go
razmestuva jadeweto vrz ~iniite).
ALEKSEJ
Vo nekakov arhiv pro~itav legenda za ovaa ku}a, sega se setiv: trgovecot ja
gradel ku}ava, i negov rabotnik edna no} se obesil, na edna greda. Mo`ebi, na
ovaa?
(Site gledaat nagore, na tavanot, na modeliraniot ukrasen krug.)
RAISA
Ne la`i.
ALEKSEJ
Legenda.
SOLOVEJ
Vistina e! Ima tuka ne{to!
RAISA
Pa ako e i taka, toga{ {to? Prokleto mesto, a? I zo{to da nameknuvame?
SOLOVEJ

36

A kolku pove}e odi, izleguva deka ovaa ku}a nejze i ja otpi{ale, veli, bila
Romanova, nasledni~ka, ovde e se nejzino, a samata e bez prijava, nastojnik,
neprijaven, ~eka: upravata za stanovi }e i dade soba ovde, {ipinki! Ku}a na
snos! Od ulica dojde, bezboraznosta e vtora sve}a, }e i ja dadat nejze, a nie?
Od moston odozgora!
ANTONINA
Jadete! Pa {to vi e? Za kogo jas go pora~av sevo ova?
ALEKSEJ
Ovde za Novata godina jelki~ka imalo de~iwa ~isti tr~ale vo kostumi na
zaja~iwa, a sega - gnie`. Ovoj ukrasen krug na tavanov e tokmu za jelkite. (Site
pak krevaat glavi nagore, gledaat na tavanot. Mol~at).
SOLOVEJ
(Se smee). A lastovi~kive na{i ne spijat! Letaat! Pti~kata Bo`ja ne znae ni za
gri`i, ni za trud, cel den taa si sviva gri`livo napraveno gnezdo! Pej, lastovi~ke,
pej, ne zamol~uvaj, a tie na ~avkinoto debelo ne gledaat, gradat, vrz celiov
pokriv napravile gomneni ku}i~ki i tuka vezden ~irikaat. [to im e nim ku}ava
Romanovska, a {to ne e Romanovska, deka nekoj se obesil, deka ne se obesil,
kako {to jas slikovito drug pat }e ka`am!
RAISA
(Jade). Parite se gnasni, lu|eto ja ka`uvaat vistinata. Gi gnetat vo xebovite, gi
gnetat, potem mi gi davaat mene, site race im se kako vo nafte. Mrsulite si gi
bri{at od niv, seta zaraza bi ja izbri{ale od niv, a posle mi go davaat mene.
(Pauza). [tome gledate vie taka?
ANTONINA
Ne, Jadete, toa e pravilno i site vie jadete. Raja po~na, i vie sega jadete. Kako e
ubavo, Tivko i mirno. (Se smee).
RAISA
A zo{to jas ne napraviv taka? Nema {to, jas ne mo`am da lapam kulturno, jas
sum si takva, kakva {to sum. Kaj mene so golo na golo, jas samata sebesi
celiot `ivot si go grad. Trgnuvam, zarabotuvam pari, znae{ kolku mito treba da
se plati?
ANTONINA
Ta zar nie ne{to velime? Jadete! Bluzi~kava va{a ~udesna! Koja e ovaa?
SOLOVEJ
Anxela Devis! (Se smee).
RAISA
Ti samiot si Devis. Jas samata sum. A zo{to?
ANTONINA
Pa taka. Ubavo si izobrazena.

37

RAISA
[to? Koj e bezobrazena?
SOLOVEJ
(Pee). Izobrazena-bezobrazena, jadete site, jadete, Laurka moja se prira,
kutrata, jas eve }e ja poskokotkam!
(Skoknal, zema edno perce od podot i go skokotka nosot na Laurka, se kikoti.
Laura ne se dvi`i.)
RAISA
Ta ostavi ja ti nea, pu{ti ~ovek da pospie. Ne koj e tuka bezobrazena, {to
podbocnuva{ ti, Solovej, za mene, a?
SOLOVEJ
Pa koj podbocnuva.
RAISA
Pa ti i taa isto taka. Ti dopotbocnuva{.
SOLOVEJ
Rajka, ti ne smee{ da pie{, ti po~nuva{ da lae{, tivko!
RAISA
Pa jas u{te ne piev!
ANTONINA
A jas voop{to mol~am.
RAISA
Taa mol~i. Vam vi e dobro, vie celiot `ivot vo zlato ste plivale, a jas sum
siroma{ka? Zatoa jas sum dobra. Siromavite lu|e se dobri.
SOLOVEJ
Aj, dobrata taa! Na pita~ka }e i dade kopejka, a potem cel den }e odi, glavata
kon neboto }e ja kreva, }e veli:"Ej, ti, Gospode Stojkov, pa jas dobro delo
storiv, sega ti mene stori mi dobro ,{to ~eka{!" Taka, neli? (Se smee).
RAISA
La`e{. Jas sum prosto taka dobra. Eve. (Stanala, otkinala luk, mu go stava pred
Solovej). Jadi. Voop{o na site im treba da jadat vitamini. Jas tri kila luk nasadiv
vo konzervine i go jadam, i vi sovetuvam, jas sum dobra, jadete.
SOLOVEJ
Dobra, no lukosana! (Se smee).
RAISA
Zelen luk (kromid). Mnogu e korisno. Jas mnogu sakam luk~e. Go jadam i go
jadam. Kade i da dojdam, sekade molam da mi dadat kromid ili prosto vo
glavi~ki. Jasno?

38

SOLOVEJ
(jade, se smee). Jasno! Ti si eve takva debela od lukot?
RAISA
Zar sum jas debela?
SOLOVEJ
Zadnikot tebe ti e debel.
RAISA
Dopodbocnuva{, Solovjuga! Zadnikot mene mi bil debel? Iskoreni si gi ti
glistite - i tebe takov }e ti bide.
SOLOVEJ
E, tebe nikoga{ ne ti e te{ko da najde{ odgovor, Rajka!
RAISA
Zatni si ja muckata! A ti samiot? Zad {vabra se krie{. [to ima tuka dobro?
SOLOVEJ
[to se zaka~uva{? Zo{to si zla? Nie so tebe so dobro.
RAISA
Zla. (Mol~i). Vie bi sakale taka. E pa ni{to. Jas }e imam se, }e bidam bogataprebogata. A u{te ako gi uni{tata site tajni dru{tva i site na "in", toga{ toa
voop{to }e bide zamo~is.
ALEKSEJ
@alno e samo {to da se `ivee vo toa prekrasno vreme nema ve}e da ni se
slu~i ni mene, ni tebe.
SOLOVEJ
A zo{to pak ti so niv, so "inite", sedna pokraj masava, {tom misli{ deka kopaat
pod tebe?
RAISA
Pa sednav. Za da proveram kade gonat i {to sakaat. Kako se vika ova vino.
SOLOVEJ
"Son~ev brjak!" (Se smee).
ANTONINA
Jadete, Raja!
SOLOVEJ
(I podmignuva na Antonina). A za {to ti eve niv, na "in", ne gi saka{?

39

RAISA
Tie Hrista go raspnale. Eve i fotografija imam-kako e toj raspnat.
ALEKSEJ
Fotografija?
RAISA
Pa da, nego go raspnale i go fotografirale.
ALEKSEJ
Vie ste uverena?
RAISA
Uverena sum deka tie se "ini".
ALEKSEJ
Zaspan narod.

RAISA
[to? I jabolka treba da se jadat. Rusite moraat da jadat jabolka za dobro
potomstvo. Vo jabolkata ima vitamini. Kaqces (`argon za kalcium), od niv
zap~iwata }e bidat kaj site vas ramni - ta ramni.
ALEKSEJ
[to ima vo jabolkata?
RAISA
Kaq-ces, kaq-ces, razbirate?
ALEKSEJ
Razbrav.
RAISA
Zabite }e vi bidat ramni i ~isti. A kaj vas se `olti i ne~isti. Jas imam princip: da
izedam dve jabolka na den. A u{te imam princip: nikomu pari ne mu davam na
zaem. Da dade{ pari na zaem - zna~i, treba da se skara{. Ni{to , jas }e imam
ku}a. Mnogu `eni sakaat da perat, drugi da peglaat, treti podot da go ~istat so
pravo{mukalka, a jas cel `ivot bi gotvela i gotvela, bi varela i pekla, zatoa {to
se odmoram koga gotvam, mislam i mislam i se odmoram, koga mislam.
SOLOVEJ
A za {to misli{ ti? So {to misli{?
RAISA
So {to treba i za {to treba, taka jas vam na site i vi gi raska`av move misli aha!

40

([um, gam, po pokrivot tr~aat stavori, lastovi~kite padnati vo gnezdata,

vspoorhuli, zavere{ali, po~nale da letaat nad ku}ata.
I ~avkite se krenale od brezata, po~nuvaat da gra~at).
ANTONINA
Zdravo e ovde! Kolku mi se dopa|a! Potresuva~ko! Kako vo film na u`asi!
(Rakopleska, potskoknuva na stolot).
SOLOVEJ
Zdravo, za prv pat, a koga e sekoj den vaka, ta koga po krevetot }e se ka~at
stavori-toga{ taka }e vresne{, kako {to jas slikovito drug pat }e ka`am. (Se
smee).
(Vo prozorecot se udira lastovi~ka, dolgo i uporno. Site svrtuvaat glavi, gledaat
vo nea.)
ALEKSEJ
Gospodi, gospodi, gospodi! Pak taa, pak, pak! (Si ja stega glavata so racete).
Storete ne{to, starecot, toj starec, pak toj starec, starecot, zemjomerot!!!
ANTONINA
(glasno, veselo). Da se napieme site, brzo da se napieme, ura, potivko, ajde,
ura, ura, napred, odime!!!
(MOL^EWE)
SOLOVEJ
(se smee). A {to e toa stra{no?
(Ti{ina. Se slu{a, kako te~e brzo vodata od hidrantot).
ALEKSEJ
(mol~i). Prostete, ne{to se nao|a, se vrti, kako ostrinata od o~ite da bega.
Navistina, ni{to. (Se usmevnuva). A {to e toa? Ni{to. Ni{to. (Gleda na podot.)
Parive od kasi~kata se rasturija, navlegoa vo procepive. Vo na{eto semejstvo
be{e redno {to tatko mi donesuva{e od razni zemji stranski pari~ki, i gostite
na{i ufrluvaa tuka sitni pari~ki i rubli so Lenin, kasi~kata be{e golema,
starinska, taa be{e so klu~, a klu~ot go izgubija i eve sega ja skr{ija. Vo
procepive str~at pod na{ive noze Avstralija, [panija, Anglija, Amerika.Mislele li
tie pari deka }e propadnat vo valkanive ruski procepi.
RAISA
Parite ne razmisluvaat. Razmisluvaat lu|eto.
MOL^EWE
ANTONINA
(na Kelnerot). Vilicite treba da se stavat ne taka, tuku vaka.
KELNEROT

41

Prostete. (Se usmevnuva). Se ispla{iv, mi odletaa mislite.

ANTONINA
(Se usmevnuva,go poprava zdolni{teto). Vie ste na rabota, ne morate da
mislite na drugo.
KELNEROT
Razbiram.Izvinete.
ALEKSEJ
Nie mo`eme da zboruvame za poslugata glasno, bez da se stesnuvame. Se {to
sakame. Prislugata i e platena. Slu{ate?
SOLOVEJ
Pravo so mat na nego da zboruva?Taka li se zboruva? Ete toa da-a-a-a zdravo!
Ete napravo mo`am da mu re~am: takov si ti, nikakov, i toj ni zbor nema da mi
ka`e?
ANTONINA
Pa zo{to da se zboruvaat takvi zborovi? Nie sme intelegentni lu|e, nie takvi
zborovi ne morame da zboruvame. (Na Kelnerot.) Nepravilno ja podavate
vilicata na salatata.
KELNEROT
Prostete.
ANTONINA
Mnogu neobu~en personal.
SOLOVEJ
(voshiteno). Eve, vedna} kako "kosto~kata" da ja gledam, kako jas isto taka da
sum stanal bogat i da imam posluga! Ta mene nikoj nikoga{ ne me poslu`uval
eve vaka! Slu{ajte, dami~ke, kolku si platila ti za sevo ova, aj ka`i, ka`i,
mnogu? Ne? Kolku {to, verojatno, ovaa ku}a ~ini, tolku, neli?
ANTONINA
Jadete i mol~ete. Denes ni e praznik. Novo preseluvawe.(Ja trese vo racete
igra~kata-magarenceto.) Fanatik isto taka jade! Nie gi go{tavame sosedite. Da,
Aljo{ka, neli?
SOLOVEJ
A kolku godini ima{ ti, dami~ke?
ANTONINA
Jas? Dvaeset i pet.
SOLOVEJ
A jas mislev - osum! (Se smee).
(Site jadat, gledaat eden vo drug.)

42

ALEKSEJ
La`e, ima ~etirieset. Ne, ovde e navistina ubavo. Mene mi stana podobro. Ovoj
vozduh e drug.
SOLOVEJ
Aha, vozduhot, samo {to eve stavorive-jadat kaj nas se.
RAISA
Pa i neka jadat. Kaj nas doma, vo detskite godini, imavme ma~or, {to nurka{e
vo kadata, jade{e ~orapi, ja grize{e baterijata gi li`e{e yidovite.
SOLOVEJ
Rajka, mo`e da ne bil ma~or, tuku stavor?
RAISA
Ama ma~or, pomnam jas.
SOLOVEJ
A nie so Laurka jademe poradi gladost kajgana, aha! Ja pe~eme ili varime na
voda! Jajcencata gi sobirame od gnezdencata na lastovi~kite i jademe do
puknuva~ka! (Se smee).
ALEKSEJ
U`as.
SOLOVEJ
Da se jade e strast. ^ovekot e venec na sozdavaweto, kako {to jas slikovito
drug pat }e ka`am, i zatoa moram da jadam jajca od lastovi~ki! Se e
dozvoleno, koj rekol?
ALEKSEJ
Toa ne sum jas, nekoj drug. Pravilno. Nie morame da bideme prijateli, da
bideme tolerantni.
ANTONINA
A pe~eno od stavoi ili od ~avki ne ste probale?
SOLOVEJ
^avka sme probale - ni{to, mo`e da se jade! (Se smee).
RAISA
A jas {tom }e stanam bogata, }e nosam samo fustani so boja na pijana vi{na!
Kaj mene vo ku}ava }e ima od se mnogu i osobeno, }e mo`e da se zavitkam
bidej}i }e ima mnogu ~okoladni bonboni! A hartij~iwata od bonbonite }e gi
frlam na podot. ]e go pokrijam so harij~iwata siot pod vo mojava ku}a, eve
tuka. Eve vaka:jadam i frlam, jadam i frlam.
SOLOVEJ

43

(se smee). Poka`i ni bogati, Rajka! E kako , kao e?

RAISA
Pa eve vaka: jadam i frlam, jadam i frlam!
(Rasfrla hartij~iiwa na podot, nagnetila polna usta ~okoladni bonboni, si ja
izma~kala ustata, jade bonboni, site se smeat).
SOLOVEJ
Vidovte?Ete taka! Vo drvena selska ku}a {to gori, }e vleze! Kow vo kalop }e
zapre! Kniv~iwata od bonbonite na podov gi frla! (Se kikoti).
RAISA
(odedna{ po~nuva da vie, glasno da pla~e). Zamol~i! @ope zbor ne mi davaa!
Zatvorete si gi muckite, poganci! Se smeete?! Jas sum sama na baliov svet,
nesre}na, mene odamna mi e vreme da se frlam dolu od moston so glavata, a
jas se se raspostilam! Pro`iveav, kako vo `ope izgniv! Se smeete, podleci? [to
vi napraviv jas sme{no? Pu{ti, jas }e pojdam na moston, }e stane ramno, {to
sum jas nesre}na, a vie se smeevte, nikakveci vo u~ili{teto mi se smeeja, a
ajde i vie isto taka? A u{te veli - profesor, profesor!!!
ANTONINA
Akademik.
RAISA
Sramno e nad prostiot narod da se potsmevate, gadovi! Jas znam se za vas! A
ti, dibek, Solovjuga, ti li~no vo KGB be{e poru~nik, ete taka!
SOLOVEJ
Uj - jas?! Skazni ka`a, pa odedna{ okovo od v~udoviduvawe mi ispadna! E? A
Laurka?
RAISA
A taa be{e polkovnik, muckata, vedna{ se gleda, sega se pravi glupa~ka, se
krie od kazna, neli taka?!
(Raisa dolgo vreme glasno pla~e, jade bonboni. Solovej se str~al po
harmonikata vo negovata soba.)
SOLOVEJ
Ajde sega, ne taguvajte, nemojte da viete, tuku ajde, da zapeeme! (Sviri na
harmonikata). Se ~ekala i veruvala! Ja zamisluvala - muckata! A po{la da se
proveri! So triper odam! (Se smee). E, ajde, poveselo, pobrzo, svetlinata ja
vklu~ija, se potkrenavme, sega na Rajka raspolo`enieto }e i go kreneme, eve
kakov podarok imam jas za nea! Sega kaj nas }e bide mir i dru`ba! Odime,
Rajka, da gi brkame stavoite, odime brzo, jas }e vi poka`am!
(Vadi od xepot, trese pred nosot od Raisa vrska klu~ovi).
RAISA
Kade si go na{ol? Jas tri dena gi baram?! Ti re~e, ne si gi na{ol?!

44

SOLOVEJ
Pa podizlagav! Iz - la - gav, izla- gav.
RAISA
Si gi ukral! Buru~ka{ po torbite!
SOLOVEJ
Za da ti napravam da ti bide prijatno potoa! Si mislam, ete ubavo }e i stane, a
jas nejze }e i ja dadam vrskava! Da odime po site sobi, po biblotekata, odime!
Prolet e, nie stignavme do trevka! Sakam luwa vo po~etokot na maj, koga
proleten jarok grom }e trasne od pod plevnata taka {to {ipinki }e se
osvesti{ potoa! Trgnale momi, }erki na akademici, na selanki, do{le vo muzej
na ekskurzija kaj trgovecot Romanov, proizvoditel na ~aj i kafe! Odime, Rajka,
dodeka Laurka spie, jas tebe barem za zadnikot }e te po{tipam!
RAISA
(se smee). Navistina?
SOLOVEJ
Za {to , za "po{tipam"? Navistina! Sega }e po~nat ne~ove~ki bakne`i, ta vo
grizewa }e preminat!
RAISA
Za klu~ovite, dibek? Kade gi najde?
SOLOVEJ
Vo {ticana popadnale, dodeka si spiela!
RAISA
Potoa }e mi gi dade{!
ALEKSEJ
(na Antonina). Odi so niv, ne treba da gi lutime, odi.
ANTONINA
]e odam. (Se smee). Soberete go ova i dajte go vtoroto. I na Fantik stavete mu
isto taka na ~inij~eto, toj isto taka }e jade! (Kelnerot se usmevnuva). Taka?
(Na Aleksej.) Kako si ti?
ALEKSEJ
Odi.
(Site stanuvaat, si gi bri{at ustite, si gi simnuvaat salfetkite.)
SOLOVEJ
Poslednata ~a{a, da ja ispieme, da ja ispieme!
RAISA

45

Se str~al, ve}e oti{ol, kako da java kow, kade galopira{ ti? (Leta, so sabja
se~e, kade java{, a?
SOLOVEJ
Kon stranata na istokot, Rai~ke, kako }to jas slikovito, sepak, drug pat }e
ka`am!
RAISA
A od kade ti znae} deka istokot e tamu? Mo`e toj da e na druga strana?
SOLOVEJ
Od taa e, znam jas, jas vo temnina, jas na kow, jas so sabja mavtav, letam,
pravilno znam deka tamu e istok, zemjava e trkalesta, tamu e istok! (Se smee).
(Se ~ukaat so ~a{ie, pijat, stanuvaat, dodeka odat jadat).
ANTONINA
(Na kelnerot). ]e ne povikate.
SOLOVEJ
Od po~etok niz viblitekata e ekskurzija, ali svetlina, vklu~uvaj, kolku saka{, za
svetlinata ne pla}ame, neka bide svetlo-presvetlo! I sve}i pali, kade {to gi ima,
zapaluvaj. Ura! Nema da platime, utre }e dojdat mentori, }e gi istovarat
partalite na{i i nie }e trgneme, - }e pojdeme da se odmorame, na mov~eno, a
glavata nadolu! Trgnuvame ! (Vreska). Nie sme pi! Nie sme pi! Nie sme pioneri
od jug! Nasra! Nasra! Nas rano ne krenaa ne brzaj -aj- aj! Pohrabri se - se - se!
Nie }e si go osigurime-rime-rime na{iov `ivot!
RAISA
E drnadalo! Ve}e do gomno e pijan, mele-tokmu kako zelena haringa so
stopleno mleko!
(Celoto dru{tvo trgnuva po skalite nadolu, so sve}i vo racete, zastanuvaat kaj
vratata od bibliotekata, se smeat. Ja ~epkaat bravata, ne mo`at da otvorat.
Solovej gi otvora kapacite, tropaat obesenite katanci, vo prozorcite od prviot
kat se pojavuva seni{na svetlina os sve}i. Prozorcite se matni, se matni,
sosema zapleskani so kal, pukantinite na staklata se zalepeni so sina izolirna
lenta. Me|u prozorcite-ne~ista vata, na nea ima novogodi{ni igra~ki. Nikoj u{te
od zimata prozorcite ne gi otvoril.
Laura se razbudila, jade brzo, ne{to od masata krie vo dolniot del od fustanot.
Kelnerot ja fa}a za rakata i usmevnuvaj}i se, ja gleda vo o~ite taka {to taa e
prinudena se da stavi vrz masata. Laura se tokmi da zavreska, no Kelnerot taka
i ja stegnal rakata, {to taa zamol~uva. Aleksej pu{i na balkonot. Laura jade,
sednuva na du{ekot, ja uspiva ma~kata-kasi~ka. Kelnerot gi ostava ~iniite,
izleguva na balkonot.
ALEKSEJ
(gleda vo temnicata). A ti poga|a{ misli, jas stoev i si mislev:dojdi. Ti doa|a{.
KELNEROT

46

Pogodiv. (Se gledaat eden vo drug). A sega {to }e zapoveda{?

ALEKSEJ
Daj mi da zapalam. Ne treba zapalka. ]e za{tedime so zapalkata. ]e zapalam od
tvojava cigara.
KELNEROT
Na.
(Aleksej zapalil, go gleda Kelnerot, se usmevnuva. Laura si igra so kasi~kata,
se smee. Ja stavila na pijanoto.Trgnala po skalite nadolu, du{ekot pa|a).
ALEKSEJ
Kakva ti e rabotat? Bezdrugo te{ko.
KELNEROT
Zo{to? Dosta se pe~ali.
ALEKSEJ
Ti ne se navredi?
KELNEROT
Za {to?
ALEKSEJ
Vo ne~istotija da poslu`uva{ sviwi, prekori da slu{a{.
KELNEROT
Mo`no e, parite ne smrdat. A dobri se parite. Vie pla}ate dobro.
ALEKSEJ
Neli?
KELNEROT
Da.
ALEKSEJ
To~no?
KELNEROT
To~no.
ALEKSEJ
Jas sakam da kasnam ne{to vkusno. Da ispijam. Da popu{am. Ima{ li ti ne{to?
KELNEROT
[to?
MOL^EWE

47

ALEKSEJ
Daj mi ja rakata. Taa - ka. Topla ti e.
MOL^EWE
Te rabra li ne{to?
KELNEROT
Ne.
ALEKSEJ
Jas nikomu nikoga{ ne mu podavam race. Se pla{am da ne se zarazam.
KELNEROT
Pa?
ALEKSEJ
A tebe ti podadov?
KELNEROT
Ne se pla{i{ da se zarazi{?
ALEKSEJ
Ne se pla{am.
MOL^EWE
KELNEROT
[to saka{ ti?
ALEKSEJ
Ti ne razbira{? Ne, samo ti nemoj da pomisli{: jas - ne vo seksualna misla,
prosto taka. Ti si ubav, mene mi se saka da ti ja podr`am rakata. Bez ni{to. Bez
perverzii, do toa jas u{te ne sum dojden.
KELNEROT
Kakava `ena ti e taa tebe?
ALEKSEJ
@ena. Taa ne me razbira mene, navistina. Ne, jas drugo ne{to sakav da ka`am.
Jas se napiv i prosto sakam nekomu da mu ja dr`am rakata, da ja podr`am.
Razbira{ ili ne? Prosto taka. Da si ja zgream rakava, razbira{?
KELNEROT
Pa, mi ja podr`a? Se zgrea? Pu{ti mi ja sega. Jas razbrav se.
ALEKSEJ
Ne, ti ba{ i ne razbra, zo{to jas ti ja podadov tebe rakata.

48

KELNEROT
Razbrav, tuku sakam da bide ka`ano poto~no. (Se usmevnuva, mu ja dr`i
rakata na Aleksej.) Mo`ebi, ti i samiot ne znae{ ne{to za sebe? Neli? E pa, {to?
ALEKSEJ
(mol~i). Ni{to. Sladoled }e ima?
KELNEROT
Sladoled?
ALEKSEJ
Sladoled.
KELNEROT
Pa, }e ima za tebe sladoled.
ALEKSEJ
Ti so kakov pottekst go veli{ toa? Jas prosto onaka ti ja podadov tebe rakata.
(Mol~i.) Dobro, odi si. Ostavi me, rekov, jas }e podi{am.
(Ja otpu{til rakata od kelnerot, toj oti{ol vo hodnikot, go postavuva du{ekot na
negovoto mesto. Aleksej te{ko di{e, gleda vo temnicata na mostot, {to sveti so
raznobojni svetlini. laura odi okolu ku}ata, na{la kaj skalite lastovi~ka, ja
krenala, ja pritisnuva kon sebe.
Solovej ja otvoril vratata za vo bibliotekata. Raisa i Antonina dr`at vo racete
sve}i, krevaat od podot stari knigi, go razgleduvaat izgrebaniot {tand so natpis
"Pisateli od na{ava Tatkovina" so portretite na Tolstoj i Pu{kin. Odat po sobite,
pod nozete im krcka staklo. Aleksej vlegol vo hodnikot, sednal pokraj pijanoto,
sviri nekakva melodija bez vrska).
SOLOVEJ
Eve go na{iot davajgaz! Ne, Rajka, ku}i~kava e tvoja! Cel `ivot nie sme spiele
vrz knigive, a vo bibliotekata ne sme zapi{ani! Tie nam ne ni pre~ea, nie im
pre~eveme nim, zatoa {to kolku {to tie bea tivki, nie bevme bujni! ]e se
napieme, }e tancuvame vo dvorot, a ~itatelite odat vo bibliotekata, pa ajde
zaedno so nas da tancuvame, da se opivame so votka, vo bibliotekata ne odat,
ta neka propadne taa!
RAISA
Eve takva strunka ima kaj nego - se da la`e. "Pupunec" od otpadnite vodi! A jas
veruvam, se smee! (Se kikoti).
ANTONINA
Da. Ubavo e ovde. Ovde stoele stala`i i nekakov male~ok ~ital knigi, a potoa
stanal akademik. Ovde se slu{a {to zboruvaat gore.
SOLOVEJ
Toa e to~no! Nema kaj nas nikakvi akademici vo gradov, govna-piroga!
RAISA

49

Ovoj kelner e neprijaten. Jas znam takvi. Tie ako nekogo ne go aknat vo eden
den-smetaj deka denot e pro`ivean beskorisno. Neli?
ANTONINA
A na Fantik mu re~e ne{to sosema drugo.
RAISA
[to?
ANTONINA
(se smee). Ni{to, taka.
RAISA
(odi po sobata). Ubavo e tuka. Ti la`e{ deka struja udira tuka, ne udira, Ne{to
mi stana tolku ubavo, spokolno, tokmu za ne{to poubavo mislam. (Se smee). Bi
sakala ma`, ama pocvrst!
SOLOVEJ
Raja, a kade jas tebe da ti najdam ma` pred noze? Knigive gi zaboravile.
Ednata e "Semenovodstvo", a drugava-Pu{kin.
ANTONINA
Za~itani se. Treba da se pretpostavuva. Raja, }e ja ka`ete li stranicata i redot?
SOLOVEJ
Jas }e ka`am, pa taa e nepismena, pa taa e vo trgovijata, cifri ne znae!
^etirieset i petta, podolu treba!
ANTONINA
(ja otvorila knigata). "Tatjana Rusinka po du{a, ni samata ne znaej}i zo{to, ja
saka{e ruskata zima so nejzinata studena ubavina!" (Se smee). Celiot `ivot vie
ste spiele vrz geniite na ~ove~kiot duh. Interesno li e {to se sonuvalo?
SOLOVEJ
Laurka se zbudalila zatoa {to se izna~itala knigi. Knigite se lagi! Ubavo, ama
nevistina, vo `ivotot ne e taka! Eve raska`uvam!
Sede{e celata nabojadisana, nakontena edna vo vozot kaj mene, be{e toa po
severnata nasoka, ja vozev jas nea vo zatvor, na viduvawe, a kolku od niv bledi,
bezvredni sum isprevozil jas, odea kaj svoite hahali, a ete nea ja pomnam.
Tokmu od slikata e, "Nepoznatata". so pitulici, so kutija bonboni, kako {to jas
slikovito drug pat }e ka`am! Se takva po sebesi, futi-nuti, no`iwata prisobrani, i
taka. Dodeka ja vozev tamu, sede{e gorda, zboruva{e ubavo. A obratno - so
modrinki, ja ispretepal toj. Ja aknal, se glda, parite - zlatoto i go zdiplil i {to
misli{ ti, golema qubov e takva, a golema... sedi vo mojot vagon! Pari, za
vozeweto nema, jas toga{ nejze i predlagam edno dupewe so povtoruvawe, so
mene, i taa - {to misli{? Se soglasuva. Go storiv jas moeto gnasno delo no}e, a
nejze no}ta i treba{e da patuva, i ete, ete, ja dovedov do mestoto, pa ja
istovaruvam: izleguvajte, velam, i ja pra{am-crv vo srcevo mi sedi-ja pra{am:

50

"Mili~ka, ja pra{am, a qubovta tvoja kon nego kade e, {to mi pee{e ti mene,
toga{ koga patuvavme edno, a obranto zede i taka prosto-buf! So mene , a? A
taa: "Kon mojata qubov va{ata gnasnost ne }e se zalepi!" Re~e taka yirna ,
frkna, {mrkana, skokna od vozot, gi okokori o~ite i po~na da tr~a! Ete taka!
RAISA
Odedna{ kaj mene srcevo napravo ne tupka. La`e{ ti se?
To~no? I ti, podlec, si napravil taka? Solovjuga-ti si podlec! Tamu imalo qubov!
Prosto pari nemalo za biletot! Eh ti!
ANTONINA
Kakva qubov. Glupost. Nikakva qubov nema, Solovej, mo`am tebe da ti go
ka`am toa kako su{testvo so mnogu opit. Nema, Solovej. Ima samo strav, strav
- da se ostane sama. Da se gu{ne{ vo nekogo, a toa na nekoja ili na nekogo mu e stra{no. A qubov? Toa e besmislica. (Ja frla knigata na podot).
(Solovej poglednuva vo prozorecot. Za~udeno se svrtuva nakaj Towa, go dopira
stakloto so prstot).
RAISA
[to?
(Towa i Raja gledaat vo prozorecot, potem na Solovej.)
ANTONINA
[to e tamu?
SOLOVEJ
Laurka moja stoi kaj hidrantot, kosite i se raspu{teni, a vo racete sve}a.
RAISA
Ta taa spie gore, tvojata Laurka.
SOLOVEJ
Ti vide to~no?
ANTONINA
Spie, spie, navistina.
(Mol~at, gledaat eden vo drug, potem po~nuvaat da gledaat na yidovite
ispla{eno).
RAISA
Ne ispla{i ti, {utrak vlaknest, nikakvec! Fu! Kasi~kata tvoja se skr{ila? (Go
~uknuva Soloveja po glavata.) Nikogo tamu nema{e! Taka, slu{ajte vamu!
(Brzo odi po sobata). Ovde, znaete {to }e napravam? Solarium! Znaete, {to e
toa? Za son~awe! Samata }e se son~am vo nego sekoj den i so pla}awe }e
pu{am lu|e! Jas isto taka sum bila tamu, toplo, ubavo, ve{ta~ko zelenilo! Ili ne!
Ovde jas }e napravam restoran. Eve vaka }e gi postavam masi~kite. Kade e toj
kelner? Treba da se vikne toj. Voop{to, toj e ubav ma`, samo "{aren",
vedna{ se gleda, da go fatime nego, a? (Se smee). Slu{a{, Solovjuga, dibek?

51

ANTONINA
I rstoranot treba da se nare~e:"Kaj Romanova". Ne, "Kaj Raisa Romanova!"
Zvu~i ubavo, neli?
RAISA
To~no. Ti si junak. (Se smee). Vodi~kata pote~e brzo po `ilkite i stigna do kade
{to treba! Solovjuga, aj daj mi da te gu{nam, da te pogalam po vlaknata na
tvoite gradi, Solovjuga, a?!
ANTONINA
]e me zemete mene kako kelnerka, a? Ili kako nabavuva~ka? Ili kako li se vika
toa? Ili }e me zemete striptiz da poka`uvam?
]e se rasoble~am, }e povrtam so zadnikot pred {oferi{tata, ovde inaku samo
{oferi{ta }e se sobiraat. Makar {to i me|u {oferi{tata ima ne`ni mom~iwa,
srede narodot, taka da se ka`e! (Se kikoti).
RAISA
No zo{to toa? Ne, nikako. Mo`e da se napravi so vkus i za intelegencija.
SOLOVEJ
A ti ima{ slabost, gledam, devoj~i{te, lakomost po ma`iwa, neli?
ANTONINA
Imam slabost? Ajde da otvorime ovde teatar na ruskata romansa. Ili ne, stihovi
na Mandeq{tam }e ~itame i narodov od okrugov }e dotr~a celo more. Neli?
RAISA
Pa mo`e i Mandeq{tam. ]e dotr~a narod. Zatvori si ja muckata, razbra? Pak
podbucnuva{?Solovjuga ka`i i!
(Aleksej stanal, stapnal na {ticata pokraj zidot, proni`uva~ki vreska. Kelnerot
premrel. Site tr~aat nagore. Towa se vtr~uva, du{ekot pa|a vrz nea).
ANTONINA
Site pokraj masana! Odime, ja prodolo`uvame ve~erata! Se e vo red, sedete,
pak sedete, potivko, ura! Fantik, jadi!
ALEKSEJ
(vreska.) Toj visi! Na brezana visi onoj rabotnik, vo ko{ula {to se zapetluva od
strana, visi! Ne, toa sum jas! Jas sum umrel! Jas umrev!!!Ne pristapuvaj kaj
mene!!! Jas umrev!!! Mene struja me ubi, me ubi, me ubi so struja!!! (Mol~i,
gleda vo Towa). Ne? Jas sum `iv? Jas `iveam? Ili jas ve}e sum pojden? [to e so
mene, ti ne znae{? Jas skav da se ubijam! Za inaet tebe, za inaet na site vas!
Toa be{e taka blisku, zo{to jas ne se ubiv, jas sum `iv? Jas ne sakam!!!
(MOL^EWE)
ANTONINA

52

Ura! Odime! Treba da se jade! Jabolka Raja saka{e-eve gi niv, ura, site kaj
masata! (Si go popravila fustanot). Kraj masata, gadovi prokleti, kraj masata!
(Pla~e).
ALEKSEJ
Tamu odi nekoj po trevana, nekoj na ne{to stapnal i se slu{a krik, vresok, tamu
e ne{to takvo stra{no, mene pak onoj starec... starec!!! Starec!!!Toj starec!!!
Toj e tuka, toj starec!!!! Starecot!!!!Starecot!!!! Starecot!!!!
(Site gledaat vo Aleksej, koj{to kako crv se vrti na podot).
Jas }e umram, }e umram!!! Koga i da e jas }e umram, i ni{to nema da bide,
duri obi~no stanuvawe no}e po nu`da nema da ima, ni{to ne }e bide, ni{to!!!
ANTONINA
Site sednuvajte kaj masana!!! Site kraj masata!!! Kraj masata!!!
(Towa ispla{eno se obyrnuva . Go vle~e Alekseja vo sobata, go stava na
krevetot. Solovej sviva ramenici, ja vika so prst Raisa kraj sebe ne{to i {epnal
na uvoto, se smee. Raisa poglednuva na nego vnimatelno, {mrknuva, i tie
tivko, brzo trgnuvaat po skalite nadolu vo bibliotekata). Potivko, Ljo{ka, potivko
ti, ti si bolen, ti ne se budale{e? A eve Fantik, gledaj, kakov e ubav, toj eve }e
te izbode so rogovite, }e te ubie, e? Tivko!
ALEKSEJ
({epoti). Towa, Towa, jas naskoro }e umram, ovoj starec pokraj nas, toj starec,
toj e tuka, toj odi okolu ku}ava!!! Jas ne sum stanar, jas }e umram i toga{zo{to, zo{to jas `iveev, zo{to, za {to?!Jas barav nekakva pravina, jas ja barav
mojata sre}a, jas sakav ne{to i taka i ne mo`ev da go najdam, Towa, Towa!
Zo{to jas `iveev, zo{to mene mi be{e daden takov kratok `ivot, Towa?! Nema
pravina, nema smisla no nekade ima golema smisla, kade, kade Towa, Towa,
me slu{a{ li ti mene, Towa, kako me boli se vnatre, jas posmatrav, gledav
denes na nebono, Towa, radost moja Towe~ka, gledav i mislev, ja nabquduva
kupolana, gledav na ~a{ata, turnata nad nas, na dale~nite yvezdi. Towa,
mojov `ivot za ve~nosta e kratokmig, pam mene me nema, pesok, prav, nema
ni{to, i toga{-za {to, za {ti stradav i se ma~ev, za {to `iveev, Towa, Towa,
Towa?!
ANTONINA
Spij, spij, spij, ajde, Fantik spie, spij, spij, spij!!!
ALEKSEJ
(dolgo vreme mol~i, vnimatelno i gleda na Towa vo o~ite, tivko). Na nosov
imam strup~e, vo nego nekoj `ivee, vo toj pri{t. Razbira{? (Pauza). Se
zatrkalav jas, a mene zedoa da me turkaa, jas se porevam, jas so niv zasega se
zapletkav, no naskoro }e padnam, site sogledaa deka jas potonuvam i zedoa
da ni pomagaat da tonam, pomagaat, potturnuvaat!
ANTONINA
Gledaj, Fantik, }e te povredam-}e te ubijam!!!(Ja zaboduva igra~kata na
Aleksej).

53

ALEKSEJ
Svetlina, svetlina, svetlina!!!
(Se sliznuva od krevetot, se frla kon prozorecot, kon hodnikot, ti{ina.
Lastovi~kite se prpelkaat vo gnezdencata, i se slu{a deka tie bukaat ne{to.)

ANTONINA
Dosta!!!
(Go opfa}a Aleksej, go vle~e kon krevetot. Toj pa|a na postelata, glasno pla~e.
Towa se obyrnuva. Go zela magarenceto Fantik vo racete. Si ja potkasuva
usnata, go poprava fustanot. Izleguva, gleda vo o~ite na Kelnerot).
KELNEROT
(se usmevnuva). Izli{noto go razgleduval? Se slu~ija, Jas da gi prisobiram li
priborive ili }e praznuvate i ponatamu.
(Towa mol~i, gleda vo nego. So eden poteg si gi izbri{uva solzite).
ANTONINA
Dojdi vamu, }e ti ka`am ne{to, ne pla{i se. Mene mi e stra{no, mil moj. ]e mi
ja dade{ li rakata, a? Te molam?
KELENEROT
Vo ovaa ku}a site mnogu sakaat da si stiskaat race eden na drug.
ANTONINA
Tivko! Potivko! Jas te molam: ti ne bi mo`el da me uspokoi{? Toa e taka prosto!
Ti pritisni me kon sebe, i mene vedna{ }e mi stane pospokojno. Razbira{?
Mene mi treba bezdrugo, mene mi e stra{no, stra{no, poddr`i me mene i
Fantik, poddr`i ne nes, nam ni e stra{no, stra{no!!!
(Go fa}a Kelnerot za raka, go povlekuva po sebe po skalite nadolu.Na prviot kat
Solovej ja pristegnal kon sebe Raisa, i {epoti ne{to nejze na uvoto, se smeat.
Towa so Kelnerot se spu{tile po skalilata, brzo pominuvaat kon brezata. Towa
go svrtila negovoto lice kon svoeto, zela da go baknuva brzo i ~esto.
(Laura vo prozorecot od prviot kat, gleda na Solovej, go trie so tupanicata
stakloto. Vo nejzinata raka dr`i mrtva lastovi~ka. Mol~i. Pla~e na vtoriot kat
Aleksej.)
TEMNICA
ZAVESA
KRAJ NA PRVIOT ^IN

54

VTOR ^IN
SLIKA TRETA
(Pominale pet denovi. Ve~er. Vo ku}ata ne{to se urnalo, nekakva potpirna
greda. Ku}ata kako da klapnala, kako da propadnala podlaboko. Vozduhot od
nea izlegol. I, glavno, tie dve linii, onie crti~ki, streli, onie opav~iwa lastovi~kise skinale. Se ni{aat strunite nad ku}ata.
Vo domot nema svetlina. Temnica. Sedat pri sve}i. Od hidrantot prestanal da
te~e vodata. Prozorcite od prviot kat odnovo se pokrieni so kapaci. Sveti
mese~inata, i svetlo e kako dewe. Pokraj ku}ata stoi mlado mom~e SOOBRA]AECOT, im mavta na ma{inite {to pominuvaat so `ezol, bojadisan so
rigi. Soobra}aecot e vo kozna jakna vo koja se vmontirani crveni staklenca,
koi{to svetat vo temnicata. SOLOVEJ sedi na du{ekot vo odnikot, pijan. Taguva,
ofka, vreska. Vo racete ja dr`i harmonikata. Od vreme na vreme Solovej go
rastegnuva mevot od harmonikata i pritisnuva na edno kop~e-kako vieweto od
harmonikata se raznesuva, kako da se razdraznuva nekogo harmonikata ili
pla~e. Solovej celiot se izmz~kal so kal, kosite mu se razbu{avile, se isu{ile.
ALEKSEJ sedi na stol, do nego e Raisa.
RAISA
(jade luk). Petti den sedi i pla~e. Od izutrina izleze da legne pod avtomobil.
Misle{e deka avtomobilot }e premine preku nego, {oferot nema da go zabele`i,
}e si pomisli: grutka kal. Ti si dibek, Solovjuga! Odvaj te izvlekov od patot.
Dosta ti e. Ti kolku dni ve}e sedi{ zdrven? V~era fati stavor, go zapali, vo
duvloto go pu{ti, si re{il da ja zapali{ ku}ava? Glupak si ti, dibek |avolov!
SOLOVEJ
(pee) Jas sum bolen, ti si bolna, dojdi kaj mene doma, }e goltame zaedno rakija
od ananas! Oj, Lauro~ka.
ALEKSEJ
[to mele{ ti?
SOLOVEJ
Mamo le, mami~ke, sakam jas rakij~e! Tivko, jas sum dibek, a vie dvajcata ste
umni, sedat tuka, ku~iwata, zo{to sedite, odete si, ostavete me da povreskam,
dajte mi da se stepam! Oj, Lauro~ka moja, Laura!
ALEKSEJ
Mol~i, mol~i, ti ne ni dava{ da spieme, jas ne mo`am da spijam, mene vo
glavava se mi se sme{a, zamol~i, Solovej, prestani, nema da se vrati taa ve}e,
nema da se vrati!
SOLOVEJ

55

Nema da se vrati? Ti od kade znae{? [to znae{ ti? Ti si pogan gad! [a{liv,
{a{liv, si se udavil so kolbas! Akademik, pisatel, site vie ste gnasi, oj, Lauro~ka
moja, sevo ova e poradi tebe, ti pristigna, taa poradi tebe!
ALEKSEJ
A jas {to sum pri toa tuka?
SOLOVEJ
(pla~e). Od vas doa|a zarazata, od vas, vie site gi zarazuvate, nie `iveevme
taka mirno, du{a v du{a, kajgani~ka si jadevme, po bav~ana odevme, kompiri
sadevme, a sega komu jas }e mu i kopam, zo{to mi se kompirite, oj, Lauro~ka
moja, Lauro~ka!
ALEKSEJ
Dosta!
SOLOVEJ
Eve jas sum prosto pijanica, a ti si-narkomani{te prokleto, da, da, mo`ebi,
sigurno! Ne mo`e da bide, ti ni poradi ova, ni poradi ona taka da si go
gubi{ umot! Lu|eto ne si go gubat umot taka! Vie ste sviknale tamu, tamu vo
vrvovite, da pravite se ne po ~ove~ki, tuku da se podbivate, da izmisluvate,
gnasi nikakvi! I Laurka poradi vas si otide, poradi vas!
ALEKSEJ
Toa e lek! Jas primiv lek! Mene mi bea potrebni injekcii, razbira{?
SOLOVEJ
Tebe ti bile potrebni injekcii , la`i! Ti vreska{ no}e zad yidon, tebe ko{mar~wa
nekakvi ti es sonuvaat, kako ti desetina lu|e da si svitkal! A mo`ebi, i si gi ubil,
mo`ebi ti sto lu|e si zaklal, {tom vreska{ taka! Taka za ni{to lu|eto ne vreskaat!
ALEKSEJ
Mene mi e lo{o, mene mi e naru{en nervniot sistem!
SOLOVEJ
Nervniot sistem ti e naru{en ? Od {to ti e toj naru{en? Zatoa {to `enata ti
otide? A eve odedna{ si dojde, nazad si dojde! A mene nervnot sistem, mo`ebi,
isto taka mi e naru{en, a? Ili samo vam vi e toa mo`no? Od mene ne `enata, od
mene du{ata moja si otide, mene sega mi ostanuva smo da legnam i da
umram, jas stanav starec, starec, oj, Lauro~ka moja, Laura!
RAISA
(jade bonboni, harij~iwata gi frla na podot.) E pa dosta, zatvori si ja muckata,
mene napravo me ubiva ova nivo!
SOLOVEJ
(Na Aleksej). Seta rabota e vo vas, vo "inite" prokleti, oj, Lauro~ka moja rodna!
Eve kelnerot onoj doa|a ve}e cela nedela! Kaj tebe? Kaj kogo? Site vie tamu
prijatel so prijatelka se protresuvate, vam vi treba prijatel so prijatelka da se

56

spru`uvate v postela-kako dva prsta, vie majka si rodna }e ja prodadete, tatko

si, bra}ata, sestrite.
ALEKSEJ
Dosta! Nikoj kaj mene ne doa|a. Ne e vistina. Toj ne doa|a! Kaj nikogo toj ne
doa|a! [to la`e{ ti, toj ne doa|a ovde?!
SOLOVEJ
Aha, ne doa|a, a jas kako toa da ne go gledam, ne slu{am, ne go znam? Ne
doa|a, ami kak! Jas za tebe sum slep, neli? Petmina lu|e no}e pod moston se
frlija, se ispotepaa, Laurka tamu ja nema, jas otidov, gledav, propadna moeto
sin~e, moeto devoj~e, propadna, propadna, be{e tuka pokraj mene, od
glupava poglupava, tolku ubavo, taka ubavo be{e so nea, a sega {to?
RAISA
Pa ajde jas so tebe?
SOLOVEJ
Trgni se, glupa~ke, tebe ustata ti smrdi!
RAISA
Vo du{ata ti toa taka si go zamislil zatoa i smrdi! Jas te qubam!
SOLOVEJ
A jas Laurka ja qubam. A se poradi tebe, gnaso!
RAISA
Zatvori si ja muckata ti! Glupak nieden, dibek nikakov, pijani~i{te!
SOLOVEJ
Ne sum dol`en tebe da ti plagam smetka! Jas piev, }e pijam, i }e pijam, }e
pijam, }e pijam, }e pijam!
(Vreska ne{to, so glavata udira vo podot, odnovo i odnovo tegne na
harmonikata edna ista nota.)
ALEKSEJ
Jas ne mo`am ova da go slu{am pove}e! Po`ar vo javna ku}a, toa e se! Pet
dena toj rika! Kako bolna krava rika, i rika, i rika, mene glavata mi se vrti i bez
tebe, zamol~i, dosta!!!
(Odi vo svojata soba, zapaluva sve}a, pa|a na krevetot).
SOLOVEJ
Zo{to ti mene mi dava{ votka? Me poi{? Go zacvrsnuva{ tvojot debel zdnik?
RAISA
Zatoa {to ne mo`am da stanam, a inaku ti pika{ kade ne treba.
SOLOVEJ

57

(se obiduva da stane). ]e pojdam da ja pobaram. Mo`e da spie nekade?

RAISA
Ama {to }e spie taa-koga eve }e ima cela nedela pominato?
SOLOVEJ
Pa taa nas so tebe ne otkri, zatoa! Jas ja vidov, taa kaj hidranton so sve}a
stoe{e.
RAISA
Ta {to mele{ ti, koj ne otkirl? Ta duri i da ne otkril, {to li sega od toa {e se
slu~i? Ni{to. Samo nejze }e i se saka? Zatvori si ja muckata.
SOLOVEJ
Zatoa, zatoa si oti{la, zatoa!!!
RAISA
E i {to? Tebe taa {to ti be{e? Nekakva glupa~ka. Pogledni na mene. Kakva
sposobna sum jas, a? A taa?
SOLOVEJ
Nema svetlina. Eve, ne isklu~ija, kako i {to vetija. Nie sme sosem kako
korap~e zapreni, kako vo dupka propadnati, ne otka~ija od se, i Laurka si
otide, mojata radost, jas sum sega sam, sega }e legnam i }e umram! Taa kako
perduv~e, ja potfati vetrot i ja odnese, Laurka, Lariso~ka, pa kade si ti, moeto
sonce, kade, kade?!
RAISA
Da te qubela taka, verojatno, odamna bi se vratila. Zna~i, se spletkala so
nekogo, si na{la kogo, zamol~i!!!
(Lastovi~ka se udira vo prozorecot. Solovej gleda na nea, pla~e).
SOLOVEJ
Kako mojata Laurka, vakva slabi~ka, tuku {to se udira{ ti, taka }e se
ubie{ sebesi, }e se ubie{, Lauro~ka moja rodna?!!!
(Lastovi~kata pa|a, ma~kite se proviraat po trevata).
RAISA
Ta sedi, {to tuku se ma~i{ taka, ne izmisluvaj!
SOLOVEJ
Oj, Laurka, pa taa ne e Laurka, mo`e da se navredila, {to jas ja vikav Laurka, ta
taa e vsu{nost Lariska, Lariska moja, gluv~e moe, ta {to stori ti, kade se
vdena, taa mi be{e mene kako detence, glupavata taa, nejze nekakov ma` ja
dovel do moston. A odedna{ taa se frlila od moston? A jas propu{tiv, ne
zabele`av, so tebe se spletkav, a?!
RAISA

58

Ne se frlila, zamol~i. Taa u{te }e se vrati. Sega tr~a naokolu, gi pla{i ~avkine.
Ni{to taa ne videla, la`e{ ti.
SOLOVEJ
Taa vide, ne soglda, qubomora ja fati, zatoa izbegala.
RAISA
Ta dosta! Zdrav ma`, ubav, mlad, Soloeju{ka, miliot moj Soloveju{ka, daj da te
gu{nam, kutri~kiot, ne pla~i, jas }e zemam isto taka da pla~am, a? Ta ubavo
ni be{e, i tebe, i mene, neli taka? Aj ka`i, ne se premisli?
SOLOVEJ
Ta za {to treba jas da se prmisluvam?
RAISA
Pa da `ivee{ so mene?
RAISA
Veti.
SOLOVEJ
A kade?
RAISA
Tuka.
SOLOVEJ
Tuka - tikvi. Nekoja potpirna greda se urnala, progninena, a mo`e i stavorite da
ja podgrizale, i gradata se urnala.
RAISA
I gredata, i gredata, pa gredata. Mene me ubiva toa nivo.
SOLOVEJ
Ne, du{ata ima izlezeno, vozduhot si otide, Lariska si otide, i vozduhot izleze,
pukna balon~eto na{e, a seto toa ti, pa u{te onie naletaa. Taka {to kade }e
`iveeme nie? Toj, celiot tvoj restoran so muzika, naskoro so site tvoi
paviljon~iwa }e klapnat, seto tvoe ubavo - preubavo }e padne vo kalta, i {to
toga{, a?
RAISA
Mo`ebi, nema da otide seto toa.

SOLOVEJ
(pee). Po voeniot pat ode{e vo borba i trevoga bojnata osumnaesetta godina!!
(Pla~e). Jas denes brezana ja zavitkav so izolirna sina lenta. Ja prevrzav, si

59

mislev: ova e taa kazna, Laurka si otide kako kazna, {to jas ja uni{tuvam
brezana, a taa e od Boga sozdadena, jas pak ja uni{tuvam. Ja prevrzav, si
mislev: jas napraviv ne{to za tebe, Gospodi, napravi mi sega ti mene ne{to,
vrati mi ja Laurka!
RAISA
E, tokmu re~eno. Makar {to e pravilno {to si ja isprevrzal. Jas koga prestanav
da go dojam deteto, si stavil prevrski, za da nemam mleko.
SOLOVEJ
Koga si go doela ti?
RAISA
Pa deteto, kogo.
SOLOVEJ
Ti ima{ i dete? Prv pat ka`uva{! Kade e toa? Od kade?
RAISA
Vo detskiot dom e deteto. A zo{to? Kade da go zemam? Eve }e zastanam na
noze, }e go priberam ottamu.
SOLOVEJ
A jasno. Se e jasno so tebe. ]e go pribere{. ]e stane{. Nikakvica si ti, }e se vidi.
Debela gnasa, `ivee{ se samo za sebe, so bonboni se prejaduva{ sebesi, samo
sebesi se hrani{, bluzite po {iro~inata gi pegla{, za da bidat po{iroki, gnasa si
ti, Rajka!
RAISA
A {to sum jas vinovna {to ne mo`am da imam dete? [to mene decata me
razdraznuvaat? Mo`am da imam samo ma~ka, a `elba da tepam deca imam
vedna{, vinovna li sum? Aj, daj mi da se stisnam do tebe?
SOLOVEJ
Ti verojatno naskoro i mene }e po~ne{ da me tepa{! Dosta mi e mene od
zadevaj-natopuvaj, ne gibaj, ostavi me namira! Odi kaj Alekseja vo sobata,
vleguva bez da potropa) Aljo{ka? Le`i{? Ti se zboruva{e za mene deka jas sum
starec.Jas se poglednav denes v ogledalo - jas sum starec, Ljo{ka, a nie ete
sme vrsnic so tebe, a? Ljo{ka? Pa, ka`i mi, kade e taa, a?
(Doa|a Raisa, jade luk, stoi vo vratat.)
ALEKSEJ
Kade i da {tuknala taa, }e si dojde.
SOLOVEJ
Nema da dojde. Taa se frlila od moston. Ete kako e se naredeno. Pa za {to e
seto toa na svetov naredeno? Eve lastovi~kine, ~avkine, rekana, setoa toa
eve, eve makar lebarkine ete za {to se? A, Aljo{ka?

60

RAISA
Lebarkite Bog gi napravil protiv ne~istotijata.
SOLOVEJ
Ne. Tvote tajni dru{tva ginapravile lebarkite, ta koga ti spie{, tie da ti vlezat vo
goltkata i da ti ja zatnat! Aj, Lauro~ka moja, oj Lauro~ka!
RAISA
Jadi luk, toa se vitamini!
SOLOVEJ
Ne sakam!
RAISA
A ti so tvoevo "ne sakam", toga{ vitaminite tvoive glasni pla~ewa }e gi zaprat!
Jas nasadiv tri kila, za {to, znae{, kolku pari ~ine{?
SOLOVEJ
Trgni mi se, licemerko rubleva! Oj, Lauro~ka moja -a-a-a!
ALEKSEJ
Pa aj prestani, dosta!
SOLOVEJ
Taa se frlila od moston. Taa se frlila od moston! Taa od moston, od moston!
ALEKSEJ
Pa nie bi videle. Jas stojam na balkonon, pu{am, sedam, mene mi treba sve`
vozduh. Jas bi ja videl milicijata ili u{te ne{to. Deneska no{ta nea ja nema{e, ja
nema{e! Treba da se kupi vesnik, mo`ebi, tamu ima ne{to napi{ano, vo
kriminalnata hronika . Pojdete, Raja, kupete.
RAISA
Aha, vedna{! ]e tr~am kako {estopre`na kola, najdovte re{enie! Kade da
kupam jas, no} e nadvor!
ALEKSEJ
Pa, vo sosednana ku}a pomolete ili u{te nekade, }e vidite vie, {to e so nego,
toj mene mi dejstvuva vrz nervnot sistem , jas }e se zbudalam!
RAISA
Pa tebe ti dejstvuva na nervniot sistem toa {to tvojata do no}e ja nema doma!
ALEKSEJ
Pa, vo sosednana ku}a pomolete ili u{te nekade, }e vidite vie, {to e so nego,
toj mene mi dejstvuva vrz nervniot sistem, jas }e se zbudalam!

61

RAISA
Pa tebe ti dejstvuva na nerniot sistem toa {to tvojata do no}e ja nema doma!
ALEKSEJ
Mene mi e seedno, taa e takov ~ovek!
RAISA
Mene me ubiva ova nivo. ]e tr~am jas vo deset ~asot nave~er po sosedite. ]e
se snajdam. Ti treba ve}e da sviknuva{ da`ivee{ sam, mora{ da sviknuvav, no
sviknav. Se naviknuvav da `iveam bez }erkata, a sviknav zatoa {to treba
otprvin da se sozdade baza, osnova, a potoa ostanatoto. A toj bez baza zede da
`ivee so nea, da pro`ivee na kompir. I eve ti rezultat. Nema da kupam. ]e
izmislat, isto taka. Dosta ve}e! Sedi! Taa nema da se vrati!
SOLOVEJ
(ofka). [to sum mu storil jas nekomu? Za {to sum kaznet? Pa jas nikomu lo{o
ne sum mu storil, aj, ka`ete, za {to sum kaznet? A tvojava kade e, tvojata isto
taka si oti{la? Gi nema na{ite `eni, nema nikakvi. Kade e taa?
ALEKSEJ
Otide v grad, po rabota, sega }e si dojde.
SOLOVEJ
Mene mi e toa-monopisualno, samo {to, verojatno, taa oti{la kaj onoj kelnerot,
se razbira, kaj nego, a ti sedi{ tuka, pravilno, sedi si, a tie se pregrnuvaat. Se
bacuvaat, se smeat nad tebe. Kako {to mojata Laurka sega e so nekogo, oj,
Laurka, oj!
RAISA
A nie toga{ isto taka }e se pregrnuvame! Daj, da te pogalam, da te nahranam.
Treba da se gleda na tebe, ta ti inaku pak }e pojde{ pod avtomobil, a zo{to ti
legna, dibek? [to posaka ti da stori{? Pojdi od moston za da te vidat site, pa i
da proleta{ toga{ pet metra, a legna vo kali{teno, legna, potoa makar i da te
jadat, od kamewata }e te istru`at, a ovde so kalta }e se izme{a{ i kal }e
stane{, zemja }e stane{, a jas nego }e go vadam od kalta, kutrata jas, mene
me ubiva ova nivo!
SOLOVEJ
]e stanam zemja, zemja }e bidam, oj, Lauro~ka moja! (Mol~i.) Se sakav da te
pra{am, Rajka: zo{to ima{ ti `elezen zab napred kako kaj ve{tica?
RAISA
Pa ete, pravilno, jas sum i ve{tica! Mene krava vo detstvoto mi go izbi zabot,
jas ja molzev, a taa me zafati so rogot, pa ete ti.
SOLOVEJ
Zna~i ti si Romanova, od selo? Te nasetiv jas tebe. Ne si od Moskva? Ne si od
carskata familija, mi se ~ini? Mo`e da bide ti i voop{to da ne si Romanova?

62

RAISA
Mene me ubiva ova nivo, ti uzna. Pa daj da te pogalam jas tebe a,?!
SOLOVEJ
Trgni se od mene, glupa~ke, kradlivke, ku~ko, iljada milioni pati proda`na
ku~ka, vrz tebe nema kade da se stavi `ig, se e poradi tebe, poradi tebe,
poradi tebe!
(Vlegol vo svojata soba, Raisa do{la do nego, vadi bonboni od xebot , jade,
mol~i).
RAISA
E pa dosta me gori{ ti na klada, dosta me pcue{, seti se, kako ni be{e
toga{ ubavo nam, {to misli{ ti se za ovaa glupa~ka? Taa be{e crv, zaboravi!
Glavata tvoja, kasi~kata tvoja, ne raboti, slu{a{? Ubaviot svoj povod ne go
razbira{, neli? Pritisni se kon mene posilno, ajde, kako toga{, jas od tebe }e
napravam trgovec, dojdi kaj mene, ajde!
SOLOVEJ
(ja tepa Raisa, ja isturkuva zad vratata). Sikter, sikter, dupnat, i ti i tvoite pari,
sinteti~ka glupa~ke, nerazumno gupavi{te, seedno nema da `iveam, }e
legnam pod avtomobil! egaj nadvor, glupa~ke, nadvor, nadvor, nadvor!!!
(Raisa iskoknuva na ulica. ^avkite vo jato se krevaat nad ku}ata, gra~at.
(Raisa tr~a okolu ku}ata, fral grutki kal po ~avkite, pa|a, se izvalkala, si gi
razma~kuva solzite).
RAISA
(vreska). I{, prokleti!!! Zatvorete si gi muckite va{i pogani!!! A eve, si ja zatnaa
muckata site! Si gi ispozatvorivte brzo svoite mucki, zatvorete gi, gnasi nieni!
Ispozatvorete gi va{ite smrdlivi klunovi!!
(Pla~e, bega po patot kon mostot. Solovej le`i ni~kum vrz postelata vo svojata
soba. Soobra}aecot vrti so glava, trgnuva odedna{ vo ku}ata, na vtoriot kat.
Odi , se usmevnuva, sveti so elektri~no fener~e pred sebe. Vleguva vo
hodnikot. Pominuva vo sobata na Aleksej. Go naso~uva vrz nego zrakot
svetlina).
SOOBRA]AECOT
Hidranton ne raboti. Sakav da se napijam voda. A ovde `iveat lu|e, neli?
(Aleksej se usmevnuva. [iroko gi ra{iril racete , gleda vo svetlinata od
elektri~noto fener~e.)

ALEKSEJ
({epoti). Jas sum radosen. Kolku mi e milo! Starecot!! Toa si ti, stari? Ti dojde po
mene, stari? Ti si dojden da me zabere{ mene, ti, starec zamjomer? Nie }e
trgneme zaedno. Da ja merime zemjava, vo presret na sonceto, neli, stari?!
Kolku e ubavo, stari, {to ti dojde! Ti samo po~ekaj, jas u{te ne sum gotov,
mene mi treba u{te po nekoi misli da gi privedam vo red, jas ne uspeav da

63

storam se, stari, po~ekaj! Postoj, po~ekaj, jas }e ti raska`am tebe ne{to: za
sevo vreme jas gledam eden ist son, edna ista slika, odi ~ovek, ~ovek vo `olt
mantil za do`d odi po zasne`eno pole, odi i ja meri zemjava, jas tr~am kaj nego
i po~nuvam da mu pomagam da ja meri zemjava! Stari! (Radosno) Nie }e
trgneme zaedno so tebe Jas te gledam tebe, te gledam, kako odi{ ti dolgo
vreme, me~tae{ poleka za ne{to, no uporno vo edna i ista strana, po eden za
tebe poznat pat, odi{, probiva{ nov pat, odi{ bez da brza{, no to~no, po
zasne`eno pole, po zasne`ena raka, kon drug nekakov breg, a od levo pokraj
patot ima hidrant, bojadisan crveno, toj e presu{en, poslednite kapki od nego
kapat, od hidrantot, nema voda, a tuka do nego stoi Laura, glupavata kutra
Laura, taa stoi pokraj hidrantot so sve}a vo racete, da, stari, jas znam, stari,
Gospod e moj, sudbata moja, vie ta`no-ta`no se smeete nad mene, vie igrate
so mene, vie kako da znaete, deka mene ponatamu me ~eka ne{to i u{te
nou`asno, stari, stari, jas te znam tebe, ti doa|a{ kaj mene vo sonot, ti doa|
a{ ~esto, jas te gledam tebe, ti si istiot starec, {to rabote{e nad `elezoto, ti
sviri{ na pila, ti sviri{ na pila i izgovara{ francuski zborovi! Bonne chance! Ca va!
Un bijouI(Bon {ans! sa va! En bi`u!) A tuka vedna{ ima zapakuvana breza,
zavitkana vo izolirna sina lenta, sina izolenta, taa e zavitkana za da ne istekuva
od nea mleko, zo{to ti dojde po mene, stari, jas ne sum gotov, jas ne uspeav,
jas ni{to ne uspeav, stari, stari! Bonne chance! Sa va! Un bijou!(Bon {ans! sa va!
En bi`u!
(Gleda vo hodnikot. Laura so sve}a vo racete stoi na {ticata. Odedna{ izgoruva
i is~eznuva. Na prviot kat se pali svetlina, nekoj odi po sobite, pod nozete krcka
skr{eno staklo).
@ivotot e prekrasen! Kako ne mi se saka da umram, koga ti bi znael,stari, kako
ne mi se saka! Kako mi se saka da `iveam, da odam zaedno so tebe po poleto,
vo `olt mantil za do`d, da odam, da odam, no da `iveam , ne da umiram, stari!
Kolku e vo `ivotot se prekrasno! Duri ovoj vosok, {to kape od sve}ite , kolku e
toj prekrasen! Stari, gleda{? Sve}ite gorat, treba da se palat, milion, da, da! Jas
}e ti raska`am {to }e se slu~i, koga nie }e ja obikolime so tebe zemjata! Jas
vleguvam vo ku}ata, na podot kvadrati sonce, ma~ka bez u{i mi doa|a vo
presret, se protega, gleda vo mene, kako jas da sum oti{ol vo magazinot za
polovina ~as, a mene me nemalo mnogu godini, no jas dojdov, otkoga ja
izmeriv zemjata! Jas vleguvam vo ku}ata, sednuvam pokraj mojata stari~ka
masa i napi{uvam pismo, nekade, nekomu, vo taa dale~na zemja, kade jas bev
ne taka odamna, na tie lu|e {to `iveat tamu i me pomnat mene, {to odev po
poleto vo `olt mantil za do`d. I eve jas pi{uvam so pero, a toa gi odrazuva
zracite na sonceto, zatoa {to toa seto bleska: i toa belo vino`ito skoka po
prozorecot, se dvi`i po taktot {to jas gi napi{av vo kineskata tetratka.Jas im
pi{uvam nim i na site deka vistinata - vistinatata! - e najdena, stari, najden e
odgovorot, se e laga i zlo, zlo i laga, no vo svetot, vo svetot, nekade tamu vo
vselenata - ima nekade pravina, a nie sega `iveeme na zemjava, a ve~no }e
`iveeme vo vselenat, stari, me slu{a{ li ti mene?! (Mu pa|a sve}ata.)
(MOL^EWE)
SOOBRA]AECOT
(se usmevnuva). Temno e, jas mislev...
ALEKSEJ

64

(mol~i. Brzo, tivko). Koj e tuka? Koj?

SOOBRA]AECOT
Toa sum jas. Jas dojdov od ulicana.
ALEKSEJ
[to sakavte vie? [to? [to?
SOOBRA]AECOT
Ne, ni{to, jas sum na rabota. Vlegov da se napijam voda. Tamu hidranton ne
raboti. A ovde `iveat lu|e?
ALEKSEJ
Tuka `iveat lu|e. Tuka `iveat lu|e. Tuka `iveat. Tuka `iveat. Ja ne }e mo`am da ja
najdam sve}ata, svetnete go svoeto lice, jas }e pogledam na vas.
(Soobra}aecot si sveti sebesi vo liceto, se usmevnuva).
SOOBRA]AECOT
Se gleda?
ALEKSEJ
Zo{to se usmevnuvate vie?
SOOBRA]AECOT
Pa onaka.
ALEKSEJ
Zo{to?
SOOBRA]AECOT
Prolet e, toplo, lastovi~kite ~urlikaat tivko. Pomina do`dot, i posedniot sneg se
stopi, i toplo e, i ubavo na ulicana. Jas sakam koga e prolet.
ALEKSEJ
Vie se usmevnuvate za toa?
SOOBRA]AECOT
A zar e toa lo{o? Nema povod?
ALEKSEJ
Samo zatoa?
SOOBRA]AECOT
Zatoa.
ALEKSEJ
Navistina? Ja sakate proletta?
SOOBRA]AECOT

65

Mnogu.
(Mol~at, se gledaat deden so drug vo o~ite).
ALEKSEJ
Sedete. Jas }e najdam voda. Nekade tuka ima{e konzerva so sok. Sega }e ja
najdam. Sedete.
(Odi po sobata, prevrtuva nekakvi predmeti, ja bara konzervata so sokot. po
patot kon ku}ata idat Towa i kelnerot. Toj si go prefrlil `aketot zad grbot, go dr`i
za ilikata za zaka~alka. Doa|aat, se smeat, frlaat tro{ki vo vozduhot,
lastovi~kite vo letawe gi fa}aat.)
ANTONINA
Prezimeto na tatkomi be{e Dementjev, se zapi{av jas na u~ili{te spored majka
mi Petrova, se vospostavuva kaj baba mi, kaj koja poradi ne{to ostanav so
mominsko prezime Ivanova, se oma`iv stanav Sergeeva. Vtoriot pat-stanav
Manukjan, so tretiot, so nego ne se registriravme, a site me vikaat Antonina
Sorina, dodeka site dokumenti moi se so prezime Korosteleva, koja{to jas duri i
ne znam od kade se pojavi. Ete, koja sum jas, mo`e li nekoj mene da mi ka`e?
Jas sum peperuga. Letam navamu-natamu. Sakam da qubam . Ama, ne da
qubam, kako {to se nare~uva taka so ~ove~kiot jazik.
Voop{to, qubam da se zaplesnuvam po nekogo!! Mnogu sum glupava. Neli?
Lo{o e, kako {to e se lo{o!(Se smee).
KELNEROT
Pa {to ima kaj vas lo{o?
ANTONINA
Lo{o? ^esto sakam da se opivam, trevka (marihuana) da popu{am, potoa da
sednam zad volanot na ~ij i da e avtomobil i da se vturnam vo nekoe stolb~e,
ne slu~ajno, tuku naro~no, razbira{?
KELNEROT
Zo{to?
ANTONINA
Ne znam. Taka prosto. Voop{to se e besmisleno, neli?
KELNEROT
Dobro, drdori{, mlada, dobra, ubava, kakvo stolb~e, tvoevo lomotewe-toa e ni
moe-no tvoe: neli? Ti prosto se pravi{ interesna pred mene, budaletinko?
(^avka padnuva od neboto pred nozete na Kelnerot i na Towa. Taa se smee, toj
ja ko{ka so noga ~avkata.)
ANTONINA
Pak kako vo teatar. Vo najtragi~niot moment pa|aat teatarskite caki. (Se smee).
I na tro{ka nikogo ne ispla{uvaat. Jas me~taev da stanam akterka! Ti go saka{
teatarot?
KELNEROT

66

Bezumno.
ANTONINA
(ja vadi od ~antata igra~kata-magarence, go bucnuva so nea Kelnerot.) Gledaj,
kakov Fantik imam jas, zabucuvam-zabucuvam-zabucuvam!!!(Se kikoti).
KELNEROT
Male~ka glupa~ka, akterka! (Se smee, ja baknuva Towa, ja pritiska kon sebe.)
(Towa si go pritisnuva prstot kon usnite, se str~nuva kon nu`nikot, krcnuva so
vrati~kata. Soobra}aecot vo sobata od Aleksej sednal na stol, si gi zatvoril
o~ite i zaspal. Aleksej ja na{ol konzervata so sokot, se vra}a vo svojata soba.
Prisednuva pred soobra}aecot, na podot, gleda vo nego se usmevnuva.
Soobra{aecot vo sonot isto taka se usmevnuva. Na prviot kat nekoj odi. Aleksej
so kucawe izleguva na balkonot. Se zagleduva vo temnicata, vika.)
ALEKSEJ
Ej, koj e tamu? Koj e tamu?
(Kelnerot pomol~uva, potem izleguva od senkata na brezata poblizu kon
balkonot, pluknuva na podot i veli.)
KELNEROT
E , {to e?
ALEKSEJ
Koj? Koj e tuka?! Tamu na drveno, tamu?! [to ti treba tebe? Ti si |avol! Toj spie,
ne trevo`i go! Zo{to si do{la?
KELNEROT
Nekakvo bladawe. Koj e tuka }avol? Jas si go ispra}am devoj~eto. Sme{noto
devoj~e. A zo{to? Ne e dozvoleno? Taa e tvoja? Kako ne. Ili e tvoja? Dojdi
vamu, }e porazgovarame? A?
ALEKSEJ
Jas eve }e slezam, jas mo`am da slezam, ne vervuva{, jas mo`am da slezam, |
avol!! Odi si odovde, odi po |avolite, odi kaj onoj {to te ispratil, odi si ,ti rekoj,
ajde?!
KELNEROT
(Se smee). Idiot.
ALEKSEJ
Mavni se!
KELNEROT
(Se smee). Ej ti, vo natura, stojko moj vo komandatura? Denes ti mene nema
da mi plati{, i jas sum obvrzan da skokam! Ti dojdi vamu, a ne jas kaj tebe, pa?
(Se kikoti). Dojdi vamu, uvavi~ok, jas }e ti ka`am tebe po ne{to na uvceto!
(Pristapil kon brezata, ja razvrzal izoliranata lenta, si gi potstavuva racetebrezoviot sok mu kape na racete, toj si go nafrla na liceto sokot, se smee.)

67

ALEKSEJ
Nemoj, ne smee{, {to pravi{?!
KELNEROT
(se smee). Go pravam toa {to mi se dopa|a, {to e dozvoleno!
ALEKSEJ
Starecot! Toa si ti!! Stari!! Stari, ti si dojden, jas te vidov, istiot toj starec!! Jas }
e te ubijam tebe, stari, }e te ubijam tebe i }e `iveam ve~no, jas nema da
umram, stari!! Jas slegov! Jas }e `iveam! Ne e vistina, ne e vistina, ova ne e
grob, ova ne e smrtt, ne e vistina!
(Aleksej tr~a po hodnikot, pa|a, glave~ki se strkaluva po skalite. Od nu`nikot
iskoknuva Towa, pi{ti. Kelnerot go tepa Alekseja, go kloca so nozete).
ANTONINA
Aljo{ka?! Zo{to ti sleze! Gnaso prokleta, koga ti go tepa{?
(Go plesnuva kelnerot po obrazite.) Ne smee{ da go tepa{, gnaso prokleta!!
KELNEROT
Ajde, ajde, ti priberi si ja sapunicata! [to, a? Odete dobro, tuku potoa ne{to si
se prokurvila. Mene - vie obajcata, znaete {to-ste mi preku ona...Zasega, larva.
(Se zagubuva vo temnicata, potsvirnuva, Aleksej ja turka Towa, ja na{ol na
podot izolirnata lenta {to se trkala po podot, ja zavrzuva brezata).
ANTONINA
Ljo{ka, ne budali se, odi vo ku}ana!!
(Aleksej nekako ja zavitkuva brezata. Potem se str~nuva kon prozorecot od
prviot kat, se zalepuva kon prognieniot vo kapakot glu`d, dolgo vreme i so
vnimanie gleda tamu vo vizbata so treperliv i ognovi. Po patot kon ku}ata tr~a
Raisa, se izvalkala vo kalta, bosa, tr~a vo racete nosi vesnik. Raisa treperi, si
mrmori edno isto sebesi od nosot).
RAISA
I{, prokleti, i{, i{, i{, prileti!!!
(Se str~nuva na vtoriot kat, vo sobata na Solovej, go skornuva Soveja, mu go
pika vo nosot vesnikot.)
Eve, eve, eve, Soloveju{ka, taa ne padnala od moston nea tamu janema, taa
oti{la kaj drug, pa jas ti rekov tebe, taa tebe ne te qubi, jas te qubam tebe, jas
te qubam tebe, Soloveju{ka!! Na ti go tebe senikov, ~itaj tuka se {to e
napi{ano! Ni{to ne e napi{ano za nea!! Ni{to!!
(Aleksej se previtkuva na zemjata kaj kapacite. Towa se valka so krvta, go
vle~e Alekseja kon skalite, go pregrnuva, {epoti:).
ANTONINA
Fantik, kade si ti?! Pomogni mi, Fantik! Fantik! Pomo`i mi!
TEMNICA
^etvrta slika

68

(Istata taa ve~er, no}ta. Raisa sedi do Solovej vo negovata soba, Solovej
stenka. Towa go mie Alekseja, otkoga postavuva `elezna kada srede sobata.
Soobra}aecot i ponatamu sedi na stolot, spie, so podotvorena usta. Gori sve}a.
Aleksej sedi so spu{tena glava. Towa mu go trie grbot).
ALEKSEJ
Sega }e ostane luzna.
ANTONINA
Luznite gi ukrasuvaat ma`ite. Ladna li e vodata?
ALEKSEJ
Ne.
ANTONINA
Da ja zgreeme nikako ne mo`eme. Dve vedra donesov od reki~kata, polovnata
se raspleska, dodeka odev, kako {to e temno. Treba{e makar vo tenxere, pa na
ogan. Ogni{te vo dvoron makar da napravime. Saka{?
ALEKSEJ
Ne, kakov sum jas slab. Neli?
ANTONINA
Normalno.
ALEKSEJ
Edna{ pred mnogu godini, edna `ena-glupa~ka me pra{a: "Pa {to si takov
mr{av?! Jas i velam:"Stradam".
Taa {mrkna na mene, sin~eto na tatence, otkoga go spomna na{iot stan,
mebelot-se-se i re~e:"A vam zo{to vi e toa?" A jas pak, sakav da i ka`am deka
ete od toa istoto, {to go misli taa, deka mene mi e dobro, jas i stradam. No
poradi ne{to ne go rekov.
(Mol~i). Ti me razbira{?
ANTONINA
Jas te razbiram. Ti strada{ za Rusija i za narodot.
ALEKSEJ
Ti se smee{.
ANTONINA
Slu{aj, jas nikoga{ ne sum go videla tatko ti. A toj, navistina, bil akademik?
ALEKSEJ
Jas imam isto taka pra{awe. Kolku si imala ti samopotvrduvawa `enski, dodeka
`ivee{ so mene? Osven onie, {to jas gi znam?
ANTONINA

69

Dosta! (Slu{a kako taguva Solovej vo sosednata soba). Zo{to toj taka taguva?
Toa li se vika qubov? Sme{no. Toj e re~isi `ivotno. ^izmi~e od {ajak. Jas ne
mo`am da go slu{am toa.
ALEKSEJ
^udno, {to e toj isto takov bezdelnik. Kako i jas. Kako site moi prijateli i
poznati-site bea lega~i. I vo narodot isto taka nikoj ne raboti, site samo
razgovaraat, nikoj ni{to ne mo`e, kako, na primer, ovoj zemjomer-~ovek {to
raboti.
ANTONINA
Kakov zemjomer?
ALEKSEJ
Odi tuka eden, vesel, sme{en, ja meri zemjava. ^ovek. Odi.
ANTONINA
Ljo{ka, kakvi se tie nervni napadi kaj tebe, a?
ALEKSEJ
Nikakvi nervni napadi nema kaj mene. Seto toa ti go izmisluva{. jas sum zdrav,
kako bik.
ANTONINA
Da, zdrav, potivko, ne tresi se. Stre{no e ovde no}e, smrtta e sekade naokolu.
Ovoj sedim fu~i. Koj e toj?
ALEKSEJ
^ovek. Ja saka proletva. I, verojatno, go saka letoto, zimata, esenta. Kaj nego
na liceto e qubov. Toj ne go zabele`uva krajot na svetot. Krajot na svetot. Krajot
na svetot i belezite na toa na liceto, ne - nalice.
ANTONINA
Filozofira{. Zo{to si ja navedna glavata? Ti se srami{ od mene?
ALEKSEJ
Jas se sramam od nego.
ANTONINA
Kakov e toj sme{en, mlad. Site mladi se sme{ni. ^udno. Ovde doa|aat lu|e i
ostanuvaat. Spie, so otvorena usta.
ALEKSEJ
Neka spie, ovde e toplo, na ulicata e ladano.
ANTONINA
Neka spie, zar jas rekov ne{to?

70

ALEKSEJ
Koga jas }e umram, ti isto taka }e go mie{ moevo telo. Tebe }e te viknat, ti }e
dojde{ od nekade, od toplata postela na nekogo, zatoa {to po ~ove~ki, po
ruski ti seedno si dol`na da me pogrebe{, ta nie pro`iveavme po deset godini
sekoj od na{iov `ivot eden so drug, da, da. ]e dojde{. Ili }e se doveze{. Tebe {e
te viknat. ]e go stavi{ moevo telo vo kadana, mojava glava ve}e ne }e se
dr`i, }e mi pa|a nastrana, a ti }e me mie{. Potoa }e me polo`i{ vo ~ist borov
kov~eg i tamu, zad ku}ava, pokraj brezata }e iskopa{ plitko jami~e i }e me
pogrebe{. Jas si izmisliv epitaf na grobot. Slu{a{? Postavi mi krst, zadol`itelno
krst, samo krst i ni{to pove}e, postavi mi prost ruski krst. Napi{i obvrzno na
krstot, na prostiot krst, na takov krst, kade {to edniot stap poka`uva za vo
pekolot, a drugiot-za vo rajot, napi{i: "Vo Rusija be{e zima, a toj - `ivee{e".
Slu{a{?
ANTONINA
Kolku e ubavo. I glupavo. Ni{to jas tebe nema da ti pi{uvam. Zatoa {to ti }e
`ivee{ u{te sto godini.
ALEKSEJ
Ne, jas }e umram, a ti napi{i: "Be{e zima vo Rusija, a toj `ivee{e." Tokmu taka,
Ni prezime, ni ime, ni godina na ra|awe, tuku prosto: `ivee{e ~ovekot vo zima,
`ivee{e i si `ivee{e, a kakov ~ovek be{e - ne e va`no. Ode{e i ode{e toj po
zasne`enoto pole, ode{e sam, ode{e po pat samo nemu poznat, ode{e
nekade, ja mere{e zemjata. Da, da. Na mojot pogreb {e dojde malku narod.
Voop{to nikoj nema da dojde. Samo ti, onoj Solovej i nikoj pove}e. ]e kru`at vo
neboto ~avki, }e se brkaat ma~ki po koprivata okolu ku}ava, }e tr~aat stavori
po vizbana, se }e bide `ivo i gramadno, a mene nema da me ima, jas, kako da
sum zaspan, }e sedam vo kov~egot, ne, }e le`am vo nego, i taka }e bide,
znam jas. Be{e zima, a toj `ivee{e...
ANTONINA
Dosta lomoti{, dosta se `ali{ sebesi.
ALEKSEJ
Da, da. Potoa pojdi vo drug grad, vo drugi gradovi, kade {to jas ne sum bil. Na
svetov ima mnogu razni gradovi. Jas voop{to mislam deka ako jas ne sum
tamu-toga{ tamu nema `ivot. Taka mi se ~ini. Mi se ~ini deka, ako jas ne
`iveeam vo nekakov grad, toga{ takov grad voop{to nema na kartata, a svetottoj svet e samo ovde, tuka kaj nas, ovde pokraj nas. Eve ovaa breza, eve
bolnive ~avki, pcovisanive, eve prozorecov. Eve avtomobili vozat. So kal go
oblevaat na{iov dom. Ene u{te ne{to tamu crno, ene na{ine streli~ki-strunkikabli kon koi nie bevme priklu~eni, ili nas ne priklu~ile, a potoa ne otsekoa, ne
se znae zo{to, i toa e se, a pove}e svet nikakov nema. Nikakov `ivot nema. A
{tom jas }e pristignam vo toj grad, {to sum go znael samo na kartata, kako vo
prikazna, vo toj grad po~nuva `ivotot, {to se prekinuval dodeka mene me
nemalo tamu. A sega prodol`uva. Ubavo li go smisliv jas ova? Imam ~etirieset
godini, celi ~etrieset godini toa me prepolnuva, vo mene, vo du{ava ima tolku
mnogu, du}ava moja o, du}ava moja, Gospodi, Bo`e moj, jas tolku mnogu
ne}to sakam da im ka`am na lu|eto, tolku mnogu mi se saka da ka`am, no
komu i kako, kako i komu da mu ka`am, jas samo i mo`am da smrmoram ne{to

71

nerazbirlivo...Jas ni{to ne mo`am. Zo{to `iveam. Treba da si umram. Izmij me i

vedna{ zakopaj me. Jas sum-nula. Jas sum-ni{to. Zo{to, zo{to, zo{to. Jas sum
bespolezen, kako koprivana okolu ku}ava.
ANTONINA
Od koprivata mo`e da se napravi salata, da se jade taa i da se `ivee. I supa
mo`e da se svari od koprivata. Ni{to ne e nekorisno. Popravo ni{to ne e
bespolezno. Dosta. Toa e se, dosta.
ALEKSEJ
Supa od kopriva-toa e dobro, mnogu korisno, samo e nevkusno. (Towa mu go
trie grbot na Aleksej, mol~i).
ANTONINA
Ne drdori. So nas dvajcata u{te }e bide se, ne boj se, se }e bide. Neli taka?
ALEKSEJ
Ni{to nema da bide.
ANTONINA
]e bide, }e bide.
(Aleksej stanal vo kadata, Towa go mie.)
ALEKSEJ
Znae{, jas sedev sega vo kadava, vodata kako da mi dopira{e do skutov, vrz
glu`dovite na nozeve, jas sedev, mese~inana sveti, tuka e svetlo i tivko, i
~udno, {to jas odedna{ sum tuka, nekade vo nekakva grobnica, sedev i si
mislev: od vreme na vreme site lu|e eve isto taka sedat vo kadata i gledaat na
vlaknata, koi{to rastat na nivnite noze i eve vaka se ni{aat vo vodata, i lu|eto
sedat, i si gi razgleduvaat nozete vo vodata i za ne{to razmisluvaat. Za {to
mislat site lu|e, koga sedat vaka vo kada, a?
ANTONINA
Za ni{to.
ALEKSEJ
Sedev, mol~ev ti me mie{e, a jas molev pro{ka od siot svet. A za {to-ni
samiot ne znam. I mislev u{te deka nie sme nesre}ni , deka `ivotot e dlaboka
od skrb, deka se vo `ivotot sam e brzooden, deka site umrele...
ANTONINA
(vreska). Ta koj ti umrel tebe, zo{to ti porano od vremeto i sebesi gi
pogrebuva{?! E, koj? Tatko ti, majka ti? E i {to , a koj u{te? Ti samiot si gi
pogrebuval li svoite deca? Ti u{te i ne si gi ra|al! Taguva{, ne gubi si go umot,
dosta. Toa e se. Odi si v postela, legni si!
(Go istriva Alekseja so krpata za bri{ewe, go zavitkuva vo nea. Aleksej legnuva
na krevetot so liceto kon yidot. Mol~at.
Towa si ja potkasnuva ustata. Povrtuva so glavata, zema da go sobira kuferot.
Soobra}aecot se razbudil.)

72

SOOBRA]AECOT
(se usmevnuva). Pa jas sum zaspal, a?
ANTONINA
Ni{to, ni{to, povelete.
SOOBRA]AECOT
Prostete, }e si odam. Tuka e toplo, jas se postopliv, prolet. Popravo jas vo
prolet-kako odnovo da slu`am vo armijata: seto vreme mi se saka da spijam.
Mene vo armijata seto vreme mi se saka{e da spijam.(Mol~i). I ne znam-zo{to.
(Se usmevnuva). Taka izleze, izvinete, jas prosto sakav da se napijam voda.
(Stanuva, trgnuva kon hodnikot. Towa po nego.)
ALEKSEJ
(otkaj yidot). Jas ne spijam.
ANTONINA
Ljo{e~ka, jas }e slezam po {i{e vino. ]e kupam, ti treba da se stopli, neli? Jas
brzo }e se vratam, dobro? Jas brzo. ]e dojdam. ]e pojdam da kupam {i{e vino,
mi ostanaa malku pari. I nie }e ispieme, }e go otpraznuvame u{te
edna{ na{evo zbli`uvawe. Neli? I se }e bide ubavo. Mol~i, ni zbor! Jas sega }e
dojdam!
(Odi brzo niz hodnikot kon skaite so kuferot vo racete. Solovej i Raisa sedat na
du{ekot vo hodnikot. Solovej gi dr`i vo racete par~encata od skr{enata
kasi~ka, prevrzani so izolirna lenta. Toj gi vrti i vaka i onaka, gi razgleduva.)
SOLOVEJ
Pravi{ fint na u{ite?
ANTONINA
(so {epot). Mol~ete, gnasi prokleti, ne e va{a rabota, jas {to, `iva li moram da
se zakopam vo va{iov grob zaedno so vas, ostanete si sami!!!
(Otkoga doa|a kaj soobra}aecot , koj{to vo hodnikot ja fa}a vleznata vrata, i
veli brzo:) Slu{ajte, zaprete mi nekoj avtomobil, jas treba da si odam. Treba
brzo da si odam.
SOOBRA]AECOT
Pa zo{to brzo? (Se usmevnuva).
ANTONINA
Odvezete me, ve molam, kade i da e, ne sakam da ostanam pove}e ovde, ve
molam!
SOOBRA]AECOT
Taka? (Mol~i). Pa, da odime...
(Izleguvaat na ulicata. Towa se prepnala, mu se obesuva na soobra}aecot
obvitkuvaj}i mu go so racete vratot. Mol~at. Soobra}aecot se usmevnuva.

73

Izlegol na ulicata, mavnuva so `ezolot kon avtomobilot {to pominuva, sednuva

vo nego zaedno so Towa. Zaminuvaat.
Vo ku}ata e se i ponatamu temno.
Aleksej le`i na krevetot).
RAISA
(na Solovej). A, kako si ti? @iv ? (Go gali Soloveja preku ramoto). [to glea{?
SOLOVEJ
Kako nekoj da odi tamu vo vizbana? Taa e, neli?
RAISA
Ama ja nema nea.
SOLOVEJ
Tivko! Slu{aj!
(Lastovi~kite vo gnezdencata si igraat. Yvezda na ulicata potoa pa|a. Ti{ina.)
Odedna{ ne{to po raceve i nozeve kako da me dopre. Kako nekakvi snegulki da
me gibnaa. Tokmu vo ovaa minuta taa kako da umrela, neli?
RAISA
Ama dobro e da ne mele{.
SOLOVEJ
A kakva snegulka mene me dopre? Ka`i: {to me dopre?
RAISA
Ama ni{to tebe ne te ~epnalo, ~epnat. (Pla~e). Zo{to si ti takov, aj, ka`i? Ili ti
navistina ja qubi{?
SOLOVEJ
A {to e toa-"qubi{", Raiska? Ti znae{?
RAISA
Ne znam. Ne{to takvo.
(Pauza)
SOLOVEJ
Stomakov me boli.
RAISA
A {to jadevme nie?
SOLOVEJ
^orba od riba.
RAISA
A {to u{te? Tamu ima{e leb, {to ima{e u{te tamu?

74

SOLOVEJ
Vo ~orbata?
RAISA
Pa da, vo ~orbata i na masata.
SOLOVEJ
Ima{e leb, ima{e sol, ~aj, voda vo ~ajot, zrnca od ~aj, {e}er vo ~ajot, vo
~orbata u{te kopar, kov~iwa, piperka, morkov~e, luk.
RAISA
Pa da. Toga{ od {to te boli? Mo`ebi od vodata vo ~ajot?
SOLOVEJ
Misli{ od vodata vo ~ajot?
RAISA
Pa, sigurno, od toa stomakot boli.
SOLOVEJ
A {to jadevme nie u{te? (Pla~e)
RAISA
Ne pomnam. [to li jadevme nie? Ne pla~i! (Pla~e).
SOLOVEJ
Sto godini vlezniov katanec go otvoram, a ne znam na kade da se svrtuva
katanecot-nadesno ili nalevo.
RAISA
Nalevo.
SOLOVEJ
Ne, nadesno.
RAISA
A mo`ebi i navistina treba nadesno. Jas isto taka se se ma~am so vlezniot
katanec, ne mo`am da otvoram. A kolku vreme sum tuka? Eden mesec.
RAISA
Ne. Ne e vistina.
SOLOVEJ
Nas vojskata, nas vojskata, nas vojskata teatarska ne ne pobedi.
RAISA
[to?

75

SOLOVEJ
Taka. Ma~eto mi go mie{e denes levovo uvo, nosot, usnive, a desnovo uvo ne
saka{e.
RAISA
Kakvo ma~e?
SOLOVEJ
Pa nekakvo ma~e se pribra tuka, slepo, a tr~a brzo, se ka`i kaj mene na
krevetot izede d mi go mie levoto uvo, nosov, a desnovo uvo ne posaka.
RAISA
Zo{to mi go raska`uva{ toa?
SOLOVEJ
Taka , prosto. Ne posaka.
RAISA
Mo`ebi toa ti bilo ~isto, pa ete i ne posakalo?
SOLOVEJ
Mo`e da bide. (mol~i). E pa, eve i se zboguvame?
RAISA
Pa, eve i se zboguvame. Si odam jas.
SOLOVEJ
Kade?
RAISA
Da baram. Mo`ebi nekade u{te ja ima ku}ata na Romanov. Tamu }e po`iveam.
Ovde ne mo`am pove}e. Mo`ebi }e ja najdam.
SOLOVEJ
Mo`ebi odedna{ tamu }e ja sretne{ Laurka. Ka`i i da si dojde vamu.
RAISA
Aha. Trgnav jas. ]e si odam. Site zedovme da sonuvame. Ku}i~eto na{e vo
seloto, ku}i~kite, }erkata moja, tate, mama, site po~nav da gi sonuvam,
zboruvaat, pred da mi se slu~i ne{to, treba da si odam. (Jade luk, pla~e).
SOLOVEJ
A ti ima{ i majka? I tatko? Pa ti ne si sirotka, kako mene.
RAISA
Ne sum sirotka. Ne, ne sum sirotka. Si odam jas. jadete so nego ovde bez mene
luk, bezdrugo. Makar {to ste site vie gadovi, i vam isto taka vi trebaat vitamini.

76

(Gi zela torbite, trgnuva po skalite, pla~e zavleguva vo temninata, kon rekata.
Oddaleku doa|a vo temninata nekoj, so fener vo racete, doa|a, vreska:)
ZEMJOMEROT
Ma~ka-kasi~ka, ma~ka-kasi~ka. Glupa~ka-budaletinka! Ma~ka-kasi~ka,
moma-glupa~ka, ma~ka-kasi~ka, so korab upravuva~ka! Se skr{i kasi~kata!
Zbogum, mili~ka! Se razlea mlekoto! Tetkata se ozlobi! Mlekoto se razli! Bon
{ans! Sa va! En bi`u!
(Aleksej odvaj se dvi`i, odi na balkonot. Gleda nadolu. Se smee radosno, mavta
so rakat, vrska:)
ALEKSEJ
Ej, kade be{e ti tolku vreme? Ej? Jas te ~ekav tolku vreme, a?
ZEMJOMEROT
Pa jas ja obikoliv vo krug zemjava! (Se smee). Bon {ams! Sa va! En bi`u! Okolu
celata! Izmeriv tolku mnogu! Zemjava e kako kasi~ka! Vo nea e odnadvor
ubavina, a vnatre u{te pove}e, vo nea vnatre ima tolku mnogu nemereno!
ALEKSEJ
[to zboruva{ ti, jas ne slu{am, ~avkive gr~at, zboruvaj poglasno, ej,
zemjomer?!
ZEMJOMER
(Se smee) Jas treba da si odam! Bon {ans! Sa va! En bi`u! Zbogum!
ALEKSEJ
Po~ekaj, }e dojdam so tebe!!! Po~ekaj, starec, zemjomer, zemi me so sebe, ne
ostavaj me ovde, jas sakam da dojdam so tebe, zemi me , starec, starec,
starec!!!
(Zemjomerot brzo odi po patot, mavta so triagonoto metro, ja meri zemjata.
Edna ~avka proletuva nad nego, ispu{ta, otkoga graknuva, par~e podgoren
leb. Lebot pa|a i se izronuva. Zemjomerot zamira, {mrknuva, zeme edno par~e
zafa}aj}i se da go xvaka, se smee, odi ponatamu.
(vreska). Stoj! Jas }e ti psviram za da ti bide poveselo da odi{! Stoj, stari, stoj,
male~ok, postoj, mil moj, jas }e trgnam so tebe, ne, jas sam ne }e mo`am,
barem ova so tebe, stoj , poslu{aj stoj!!!
(Aleksej dr`ej}i se za yidovite, odi vo hodnikot, po~nuva da go dvi`i
fortepijanoto kon balkonot. )
I toa, fortepijanoto `alno zayve~uva , ne{to vnatre br~i, no se lizga po podot.
^krtaj}i, kako da mjaukaat, se lizgaat kolcata, se lizgaat kon balkonot. Vo
vratite fortepijanoto zapiwa, Aleksej go turka posilno.
Solovej gleda kako go turka Aleksej fortepijanoto i isto taka po~nal da pomaga.
Go isturkuvaat na balkonot.
Solovej ja stava na fortepijanoto ma~kata-kasi~ka, isprevrzana so modra lenta
za izolirawe.
Aleksej sednal, po~nal da sviri-od po~etok tivko, potem se poglasno i
poglasno. Solovej se str~al vo svojata soba, tr~aj}i se vra}a so harmonikata i

77

po~nuva da mu akompanira na Aleksej. Muzikata leta nad mra~nata ku}a, kon

mostot, nad ulicata osvetlena so mese~inata. Pominuva avtomobil. No i toj ne
ja zaglu{uva muzikata.
Temno e, nema svetlina vo ku}ata, a muzikata zvu~i i zvu~i.
Ma~kite po trevata gi naostrile u{ite, slu{aat.
Lastovi~kite zamolknale, ~avkite mol~at.
Solovej gleda kon horizontot, mol~i.
Kaj hidrantot stoi Laura so raspleteni kosi i so sve}a vo racete.
Mrak.
Zavesa
KRAJ