Mak J I Literatura Za Zaednicite-1-PRINT

VASIL TOCINOVSKI RANKO MLADENOSKI
MAKEDONSKI JAZIK
I LITERAT URA
ZA UÊNICITE OD DRUGITE ZAEDNICI
I GODINA
ZA SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE
:
-

:
-
:

:
,
:
4.700

. 22-4473/1 09.08.2010
CIP -
". " ,
811.163.3 (075.3)
,
: (
) I / , . - :
, 2010. - 196 .
: . ; 24
: . 191-193
ISBN 978-608-226-133-1
1. , []
COBISS.MK-ID 84280074
Predgovor
Po~ituvan u~eniku,
Ovoj u~ebnik, so svojot naslov, e namenet za tebe,

odnosno za tvojata vozrast. Negovite stranici ti nu-
dat ubavo razraboteni nastavni sodrìni, programi-
rani so Nastavniot plan i programa za korisnici od
vakva populacija u~enici kako tebe.
U~ebnikov spored programskite barawa kon-
cepciski e podelen na dve pogolemi poglavja: Jazik
i Literatura. Prvoto nastavno podra~je gi razrabo-
tuva programskite sodrìni od naukata za jazikot:
istoriskiot razvoj na makedonskiot jazik, foneti-
kata, pravopisot i pravogovorot, transkripcijata, ak-
centot i sl. Dodeka vtoroto nastavno podra~je, od-
nosno Literaturata dava koncizni i konkretno raz-
raboteni literaturni nastavni sodrìni, programi-
rani so Nastavniot plan i programa do tvoja vozrast.
Pokraj drugoto, niz stranicite na U~ebnikov se
dadeni interesni primeri razraboteni so sovreme-
ni formi i metodi koi, veruvame, }e go fokusiraat
3
tvoeto vnimanie so {to na mnogu lesen i dostapen
na~in }e dojde{ do sigurni i trajni znaewa. Imeno:
]e moè{ da istraùva{, da gi proveruva{ i da gi
prodlabo~uva{ svoite znaewa, a paralelno so toa
ima prostor i za tvojata kreativnost.
Seto toa U~ebnikov go nudi na izgraden i mnogu
strukturalen metodi~ki priod.
Op{to zemeno U~ebnikov e vo trend so evrop-
skite normi i na sekoj dobar korisnik mu vetuva vi-
soki uspesi.
Avtorite
4
I. J A Z I K
<Jazikot e priroden i ìv proces i

treba da go sfa}ame kako proletna buica
{to nosi vo sebe s# {to }e zafati so svo-
jata silovita snaga.
Sudbinata na jazikot e i sudbina na
nacijata>.
Gane Todorovski
5
crna
- ISTORISKI RAZVOJ NA MAKEDONSKIOT JAZIK
- FONETIKA
- MORFOLOGIJA
- SINTAKSA
ISTORISKI RAZVOJ NA
MAKEDONSKIOT JAZIK
MAKEDONSKIOT JAZIK VO
SEMEJSTVOTO NA SLOVENSKITE
I JU@NOSLOVENSKITE JAZICI
Makedonskiot jazik ima mnogu zaedni~ki crti so drugite slo-

venski jazici, za{to zaedno so niv poteknuva od praslovenskiot jazik,
odnosno od jazikot na koj zboruvale Slovenite pred nivnoto rase-
luvawe. Sepak, makedonskiot jazik e najblizok do ju`noslovenskite
jazici ne samo poradi zaedni~koto poteklo, tuku i poradi zaedni~ki-
te neposredni vrski.
Vo razli~ni op{testveni, istoriski i geografski uslovi od
osnovata na praslovenskiot jazik se oformile tri pogolemi sloven-
ski jazi~ni grupi: isto~noslovenska, zapadnoslovenska i ju`noslo-
venska jazi~na grupa.
Vo sekoja od ovie tri grupi spored nekoi zaedni~ki osobenosti
vlegle po nekolku jazici {to moè da se vidi od sledniov pregled:
[ematski prikaz na slovenskite i ju`noslovenskite jazici
Praslovenski
jazik
zapadno- ju`noslovenska isto~no-

slovenska grupa grupa slovenska grupa
polski jazik, makedonski jazik, ruski jazik,
~e{ki jazik, bugarski jazik, ukrainski jazik,
slova~ki jazik, srpski jazik, beloruski jazik.
luì~ko-srpski jazik; hrvatski jazik,
slovene~ki jazik;
7
Makedonskiot jazik spored potekloto i povrzanosta po pove}e
zaedni~ki osobini e najblizok so: bugarskiot, srpskiot, hrvatskiot i
so slovene~kiot jazik i zaedno so niv spa|a vo grupata na ju`noslo-
venskite jazici koja se deli na dve podgrupi:
isto~no-ju`noslovenski jazici vo koja vleguvaat makedon-
skiot i bugarskiot jazik i
zapadno-ju`noslovenski jazici vo koja vleguvaat srpskiot,
hrvatskiot i slovene~kiot jazik.
Za najstar jazik na Slovenite se smeta staroslovenskiot ja-
zik, odnosno jazikot so koj se sluèle makedonskite Sloveni od oko-
linata na Solun.
Najstarite za~uvani staroslovenski tekstovi poteknuvaat od
krajot na H do po~etokot na HII vek. Me|u najzna~ajnite tekstovi od ovoj
vremenski period se slednive: Asemanovo evangelie, Zografsko evan-
gelie, Mariinsko evangelie, Sinajski psaltir i dr.
Sinajski psaltir
8
Zapomni!
Makedonskiot jazik ima zaedni~ki osobini so drugite slo-
venski i ju`noslovenski jazici i e del na toa semejstvo.
Od osnovata na praslovenskiot jazik bile oformeni tri ja-
zi~ni grupi: ju`noslovenska, isto~noslovenska i zapadnosloven-
ska jazi~na grupa.
Za najstar jazik na Slovenite se smeta staroslovenskiot
jazik.
Proveri gi svoite znaewa!

Po koi osobenosti makedonskiot jazik e sroden so drugite
slovenski i ju`noslovenski jazici?
Koi jazi~ni grupi bile oformeni od osnovata na praslo-
venskiot jazik?
Koi jazici spa|aat vo:
a) ju`noslovenskata grupa;
b) isto~noslovenskata grupa;
v) zapadnoslovenskata jazi~na grupa?
Koj jazik se smeta za najstar jazik na Slovenite?
[IREWE NA FUNKCIITE
NA NARODNIOT JAZIK
Vo periodot od HII pa s# do HVIII vek bogoslu`bata vo Makedonija
se vr{ela na crkovnoslovenski jazik. Me|utoa, vo istiot vremenski
period crkovnoslovenskiot jazik zapo~nal da se upotrebuva i vo lite-
raturata pri {to vo negovata pismena forma s# pove}e navleguvale
elementi od narodniot jazik. Ako se znae, pak, deka vo toa vreme lite-
raturata imala crkoven karakter i deka, glavno, bile prepi{uvani de-
la so religiozna sodrìna, povtorno }e se dojde do zaklu~ok deka na-
rodniot jazik s# pove}e i s# podlaboko navleguval i vo literaturata.
Osoben napredok vo pogled na {ireweto na narodniot jazik vo
literaturata e zabeleàn vo rakopisite poznati kako <damaskini>
po imeto na gr~kiot propovednik i crkoven pisatel Damaskin Studit
koj ìveel vo XVI vek. Iako vo osnovata na prevodite na rakopisite na
damaskinite bil staven crkovnoslovenskiot jazik, sepak, vo tie pre-
vodi se sre}avaat oddelni crti od makedonskiot naroden jazik. Taka,
na primer, vo nekoi od tie prevodi gi sre}avame narodnite zborovi:
ramo, krevawe i dr. So upotrebata na oddelni crti na narodniot jazik
9
vo literaturnite dela ve}e se javuvaat i nikulci vo razmisluvaweto
deka treba da se pi{uva na jazik {to mu e blizok na narodot.
Me|u pova`nite pri~ini za {ireweto na narodniot jazik e i
toa {to tradicionalniot crkoven jazik bil te{ko razbirliv za naro-
dot. Tokmu poradi toa vo ponovite tekstovi rakopisite poznati kako
<damaskini> dominira narodniot jazik. Spored nekoi podatoci na tlo-
to na Makedonija nastanale okolu 200 damaskini me|u koi najpoznati-
ot e Krninskiot damaskin.
KRNINSKI DAMASKIN
Vlijanieto na narodniot govor vrz pismeniot jazik e silno izra-

zeno vo pravno-administrativnite tekstovi poznati pod imeto gra-
moti. Vo gramotite obi~no se beleèla imotnata sostojba na manas-
tirite, a podocna i imotnata sostojba na lu|eto.
Me|u prvite gramoti se vbrojuva Kalimanovata gramota koja da-
tira od po~etokot na XVI vek i se ~uva vo Zografskiot manastir na Sve-
ta Gora. Spored nekoi izvori ovoj zapis, vsu{nost, e falsifikuvan
tekst za da posluì kako dokaz deka nekoi imoti mu pripa|aat na ma-
nastirot.
10
KALIMANOVA GRAMOTA
Zapomni!
Iako vo periodot od XII do XVI vek bogoslu`bata se vr{ela na
crkovnoslovenski jazik, vo negovata pismena forma navleguvale
s# pove}e elementi od narodniot jazik.
[ireweto na narodniot jazik najvpe~atlivo bilo vo rakopi-
site nare~eni damaskini i gramoti.

Na koj jazik se vr{ela bogoslu`bata po crkvite vo Makedonija
vo vremenskiot period od XII do XVI vek?
[to bilo karakteristi~no za jazikot vo rakopisite poznati pod
imeto damaskini?
[to pretstavuvale gramotite?
Zada~a
Organizirajte diskusija na tema: Jazikot ìv sistem.
11
MAKEDONSKIOT JAZIK ME\U
BALKANSKITE JAZICI
Makedonskiot jazik zazema centralno mesto i me|u jazicite na

Balkanskiot Poluostrov. Mnogubrojni se osobenostite po koi toj se
razlikuva od drugite slovenski i neslovenski balkanski jazici (na
primer, vo srpskiot jazik ima sinteti~ka deklinacija i e za~uvan in-
finitivniot, a na leksi~ko ramni{te makedonskiot jazik se razlikuva
od balkanskite neslovenski jazici itn.) {to nego go izdvojuvaat kako
poseben jazik.
Zaedni~kite procesi me|u makedonskiot jazik i drugite bal-
kanski jazici, pak, se vidlivi po nekolku jazi~ni osobenosti: zamenata
na sinteti~kata deklinacija so analiti~ka, odnosno gubewe na pade`-
nite formi, upotrebata na ~lenot, osobeno vo finalna pozicija (na
krajot od zborot: raka-ta), udvojuvaweto na predmetot, gubeweto na
infinitivnata glagolska forma, obrazuvaweto na idno vreme so par-
tikula }e, glagolskite konstrukcii so ima, stepenuvaweto na pri-
davkite, upotrebata na kratkite zamenski formi vo po~etokot na re-
~enicata, sli~nosti vo frazeologijata itn.
GUBEWE NA PADE@NITE FORMI
Pade`nite formi nasledeni od praslovenskiot jazik se izgu-

bile, a pade`nite odnosi se izrazuvaat so pomo{ na predlozite.
Na primer: Seti se na prikaznata {to ti ja raskaùvav koga
be{e mal.
Toj najmnogu drugaruva so televizorot.
Od primerive se gleda deka do{lo do zamena na sinteti~kata
deklinacija so analiti~ka.
No, vo makedonskiot literaturen jazik i do denes se zadràle
ostatoci od pade`nite formi, a osobeno vo formite za obra}awe (Mol-
~i, Marijo, sestro moja mila), kako i kaj formite na li~nite zamenki
(go pra{a, mu {epna, ja zabeleà itn.).
UPOTREBA NA ^LENOT
^lenot kako gramati~ka kategorija na opredelenosta so svoite

formi e edna od najva`nite osobenosti na makedonskiot literaturen
jazik.
12
Makedonskiot literaturen jazik gi ima slednive ~lenski
formi:
EDNINA MNO@INA
za m.r. za `.r. za sr.r. za m.r. i `.r. za sr.r
- OT -TA -TO -TE -TA
- OV - VA - VO - VE - VA
- ON - NA - NO - NE - NA
Na primer: Ja pro~itav knitata {to mi ja prepora~a profesorot.

Taa ja izbri{a pra{inata od stolovite vo ateljeto
na umetnikot.
UDVOJUVAWE NA PREDMETOT
Udvojuvaweto na predmetot e karakteristi~na crta za mnogu

balkanski jazici, a osobeno za makedonskiot jazik.
Primeri: Jovan go slede{e filmot so zadovolstvo.
Tie gi podredija knigite vo bibliotekata.
GUBEWE NA INFINITIVNATA FORMA
Sporedi: Nemoj zaboraviti.

Nemoj da zaboravi{.
Mora{ u~iti.
Mora{ da u~i{.
Porano i vo makedonskiot jazik postoela infinitivna forma,
no denes nejzinoto zna~ewe se iskaùva so svrznikot da i formite
za sega{no vreme.
OBRAZUVAWE NA IDNO VREME
Vo makedonskiot literaturen jazik idno vreme se obrazuva ko-

ga partikulata }e }e se stavi pred formite za sega{no vreme.
Primeri: }e u~am, }e pi{uvam, }e slu{ame itn.
13
STEPENUVAWE NA PRIDAVKITE
Opisnite pridavki vo makedonskiot literaturen jazik moàt

da se stepenuvaat so dva poredbeni stepeni: komparativ i super-
lativ.
Sogledaj!
golem po+golem pogolem; naj+golem najgolem

stara po+stara postara; naj+stara najstara
Komparativot se obrazuva koga pred osnovnata pridavska for-

ma }e ja stavime morfemata po-, a superlativot so morfemata naj.
Zapomni!
Makedonskiot jazik e sroden so drugite balkanski jazici, po
nekolku osobenosti: gubewe na pade`nite formi, upotreba na
~len, udvojuvawe na predmetot, gubewe na infinitivot i dr.

Koi se najva`nite osobenosti na makedonskiot jazik koi se
zaedni~ki so drugite balkanski jazici?
Svoite tvrdewa potkrepuvaj gi so primeri.
14
MAKEDONSKIOT JAZIK
VO XIX VEK
JAZIKOT NA PRVITE
MAKEDONSKI PISATELI
Vo po~etokot na XIX vek najsilno bil izrazen stremeòt za

primena na narodniot jazik vo literaturata. Vakviot streme` se te-
melel na potrebata da se sozdade literatura {to }e bide dostapna
za {irokite narodni masi kako i da se spre~i opasnosta od elini-
zirawe na makedonskoto naselenie od strana na gr~koto sve{tenstvo
i gr~kite u~iteli. Vo ovoj vremenski period bile otpe~ateni i prvite
knigi na makedonski naroden jazik od Joakim Kr~ovski i Kiril Pej-
~inovi} kako tekstovi na jazik koj moèl da se sprotivstavi na tu|ite
vlijanija.
Delata na Joakim Kr~ovski: Slovo iskazanoe zaradi umiranie,
Povest radi stra{nago i vtorago pri{estvija Hristova, Mitarstva,
ûdesa presvjatija Bogorodici i Razli~na pou~itelna nastavlenija
i na Kiril Pej~inovi}: Ogledalo, Ute{enie gre{nim i @itie kneza
Lazara go ozna~uvaat po~etokot na makedonskata originalna litera-
tura na naroden jazik.
IZBOROT NA DIJALEKTNATA OSNOVA NA

MAKEDONSKIOT STANDARDEN JAZIK
Vo vrska so izborot na dijalektnata osnova na makedonskiot

literaturen (standarden) jazik postoele razli~ni gledi{ta me|u koi,
sepak, dominirale slednive dve:
Partenij Zografski se zalagal da se oformi takov litera-
turen jazik vo koj vo ramnopravna mera bi do{le do izraz osobenosti-
te na bugarskiot i makedonskiot jazik. Zografski se zalagal da se
sozdade eden <sreden> bugarsko-makedonski jazik.
Sprotivno na ova gledi{te zastapuvale makedonskite kul-
turni dejci koi istaknuvale deka Makedoncite se poseben narod i tre-
ba da si izgradat svoj poseben standarden (literaturen) jazik vo ~ija
osnova treba da vlezat zapadnite makedonski govori.
15
JAZIKOT NA MAKEDONSKITE PISATELI VO
VTORATA POLOVINA NA XIX VEK
Vtorata polovina na XIX vek se karakterizira so jasno izraze-

niot streme` na makedonskite kulturni dejci, a osobeno na pisate-
lite, za sozdavawe na makedonski literaturen jazik, no toa ne zna~i
deka site makedonski pisateli od ovoj vremenski period imale isti
pogledi i stavovi kon upotrebata na jazikot vo svoite dela.
Taka, na primer, Dimitrija Miladinov se zalagal za isfrlawe
na gr~kiot jazik od crkvite i u~ili{tata, a negoviot pomal brat Kon-
stantin Miladinov, tvorel na ~ist naroden jazik od rodniot (stru{-
kiot) kraj.
Jordan Haxi Konstantinov Xinot i Rajko @inzifov vo svoite
dela vnesuvale crti od vele{kiot govor, iako vo pesnite na @inzifov
ima primesi od bugarskiot jazik, mnogu crkovnoslovenizmi, srbizmi,
turcizmi i sl. {to jasno se gleda i od slednive negovi stihovi:
<Ni{to zlo az ne sotvorih,

no sja trudih i sja borih
u~ili{te da otvorim,
neznaweto da izgonim.
Decata im dobro u~ih,
da pisuvat gi nau~ih ...>
Ohridskiot govor na{ol primena vo delata na Grigor Prli~ev

koj se zalagal i za sozdavawe na me|unaroden jazik vo ~ija osnova }e
ima osobenosti od site slovenski jazici.
Vo narodnite umotvorbi {to gi zapi{uval Marko Cepenkov kako
i vo negovite originalni dela ima crti od centralnite makedonski
govori.
JAZIKOT NA MAKEDONSKITE DEJCI VO

VTORATA POLOVINA NA XIX VEK
I makedonskite dejci koi se zanimavale so u~ebnikarska dej-

nost imale razli~ni pogledi kon primenata na makedonskiot jazik vo
svoite u~ebnici.
Kuzman [apkarev i Partenij Zografski vo svoite u~ebnici go
vgradile jazikot ~ii osobenosti se karakteristi~ni za zapadnite ma-
kedonski govori.
16
\or|ija Pulevski svoite u~ebnici gi pi{uval na ~ist makedon-
ski jazik i se zalagal za oformuvawe na makedonski literaturen jazik
vrz osnova na zapadnite makedonski govori. Toj, vo svojot re~nik od
tri jazika (makedonski, albanski i turski) apelira da se soberat u~eni
lu|e i da sostavat gramatika na makedonskiot jazik, a ponatamu gi
objasnuva i pri~inite za vakviot negov stav preku slednive zborovi:
<Na{e ote~estvo se vikat Makedonija i mie se imenuvame Makedonci>.
Golema uloga vo oformuvaweto na makedonskiot literaturen
jazik odigrale lozarite kon krajot na XIX vek, koi vlijaele vo otfr-
laweto na nekoi staroslovenski bukvi {to ne odgovarale na duhot na
makedonskiot jazik.
Zapomni!
Joakim Kr~ovski i Kiril Pej~inovi} avtori na prvite pe~a-
teni dela na makedonski naroden jazik.
Razli~ni stavovi na makedonskata inteligencija vo vrska so
izborot na dijalektnata osnova na makedonskiot standarden ja-
zik.
Zna~ajna uloga vo oformuvaweto na makedonskiot standar-
den jazik imale pisatelite i u~ebnikarite od vtorata polovina
na XIX vek.

Od kakvo zna~ewe se delata na Kr~ovski i Pej~inovi}?
Koi gledi{ta dominirale pri izborot na dijalektnata os-
nova na makedonskiot standarden jazik?
Kakov bil odnosot na makedonskite pisateli od vtorata po-
lovina na XIX vek vo vrska so jazi~noto pra{awe vo Makedonija?
Koj e pridonesot na u~ebnikarite vo razre{uvaweto na jazi~-
noto pra{awe vo Makedonija vo XIX vek?
Ve`ba
Vrz osnova na priloènive izvadoci obidi se da otkrie{
nekoi osobenosti vo jazikot na makedonskite pisateli od vtorata
polovina na XIX vek.
17
GOLAPÊ
Golap~e malo hubavo, golap~e zlatokrilesto,

Koga ti dojde pri mene? I koga v~asot pobegna?
U{~e ja glas ti ne slu{naf: u{~e te harno ne vidof.
Dan' mi se, milo, naquti? Dan' mi se, dobro nasrdi!
Za{~' ne ti hubost pofalif, za{~ ne ti krilja pomaznif?
Ela mi milo, ela mi, ela mi sega pri mene,

ja }e gi hubos pofalam, ja }e ti krilja pomaznam,
Ja }e te tebe nazobam s# sodrobnago bisera,
Ja }e te ~uva sekoga, moe mi milo, v pazuva.
Konstantin MILADINOV
...<bezumec, bezumec, du{a ti leniva;

ja ~uh neviden i taen glas:
spregni plug za zaboravenata niva,
~e bliska et doba, blizok et ~as.
Stani, zemi osten v r'ce rabotaj
ti den i no{t, <sos trud, sos pot
istrebi trwe, is~isti troskot, izoraj,
bezplodna niva da dadit plod.
Stani, bezumec, sos molitva gore{ta
ti kletva daj, stori si krst,
stani ti, idi napred, idi na sre{ta,
no boj sja, boj sja bo`ji prst.>
<Gotov sum, sja k'lnam, da izoram niva.
Kaì, koj si ti, neviden glas?>
<ûj!> zagrme, glas sja otziva
<Jas sum bo`ji gnev, naroden glas>.
(Od pesnata <Glas>) Rajko @INZIFOV
18
FONETIKA
Fonetikata e del od naukata za jazikot

{to go prou~uva obrazuvaweto i izgovorot na
glasovite, kako i akcentiraweto na zborovite
PODELBA NA GLASOVITE
(samoglaski i soglaski)
Glas e najmal i ponatamu nedeliv element na jazikot. Vo glasov-

niot sistem na makedonskiot literaturen jazik ima 31 glas i sekoj od
niv ima svoe osobeno zvu~ewe.
Vo zavisnost od polo`bata na govornite organi, odnosno na jazi-
kot i usnite, pri izgovorot na glasovite, kako i vo zavisnost od tre-
pereweto na vozdu{nata struja pri minuvaweto niz usnata praznina,
glasovite vo makedonskiot jazik se delat na pove}e grupi, no najop{ta
e nivnata podelba na samoglaski (vokali) i soglaski (konsonanti).
SAMOGLASKI (VOKALI)
Samoglaski, odnosno vokali se vikaat onie glasovi pri ~ij iz-

govor vozdu{nata struja slobodno se dviì niz usnata praznina, pa
zatoa tie glasovi se najmnogu zvu~ni i gi slu{ame kako tonovi.
Od vkupniot broj glasovi vo makedonskiot literaturen jazik,
samoglaski se slednive pet: a, e, i, o, u.
Samoglaskite, za razlika od soglaskite, imaat pogolema
zvu~nost i se nositeli na slogovite vo zborot. Taka, na primer, vo
zborot m o s t samoglaskata o- ima najgolema zvu~nost i e nositel na
slogot {to vo konkretniov slu~aj pretstavuva zbor. Vo zborot k u } a
samoglaski se glasovite u- i a- bidej}i istite imaat najgolema zvu~-
nost vo toj zbor i se nositeli na slogovite itn.
19
SOGLASKI (KONSONANTI)
Osven glasovite: a, e, i, o, u, site drugi glasovi vo makedon-

skiot literaturen jazik se soglaski (konsonanti). Soglaskite, sekako,
se so pomala zvu~nost od samoglaskite i vo zavisnost od toa dali
pri nivnoto obrazuvawe treperat glasnite ìci ili ne, moàt da se
rasporedat vo slednive dve grupi:
Zvu~ni B D G V Z @ (-) Y X \ R L Q M N W J
Bezvu~ni P T K F S [ H C ^ ]
Najblisku do samoglaskite po svojata zvu~nost se glasovite:

r, l, q, m, n, w, j. Ovie glasovi se vikaat sonanti.
Sonantnata soglaska -r vo dva slu~ai vr{i uloga na samogla-
ska, odnosno ima slogotvorna funkcija:
1. Koga }e se najde vo po~etokot na zborot pred nekoja druga
soglaska.
Primeri: 'r|a, 'rti, 'rkulec, 'r`, 'rànica itn.
2. Koga }e se najde vo sredinata na zborot pome|u drugi dve
soglaski.
Primeri: srce, vrtele{ka, prsten, zrno, drskost itn.
Zapomni!
Glas e najmaliot element na jazikot.
Glasovite vo makedonskiot jazik se delat na samoglaski i
soglaski.
Najgolema zvu~nost imaat samoglaskite i se nositeli na slo-
govite vo zborot.

[to e fonetika?
[to e glas?
Koi glasovi se samoglaski?
Po {to se razlikuvaat soglaskite od samoglaskite?
Koga soglaskata r ima slogotvorna funkcija?
20
Ve`ba
Rakovodej}i se od brojot na glasovite so slogotvorna funk-
cija, podeli gi na slogovi zborovite vo stihovite na slednava
pesna:
SEPTEMVRI
Lisjeto òlto go pozlati patot,

vo golite granki vetrot igra brkanica,
u~ili{tata {irum gi otvorija svoite vrati
pred kniàrnicite sekojdnevna turkanica.
Vo izlozite novi zimski palta,

radioto zimnici na kredit nudi.
Pred sekoja zgrada kupi{ta drva i jaglen,
velat zimata dolga e i }e studi.
Do`dovi kako po nekoe pravilo sekoj den.

Pak kal i mnogu mali ne~isti bari.
Ulicata ni ostana raskopana i neasfaltirana,
nova esen i mnogu nere{eni problemi stari.
Vasil TOCINOVSKI
Vo koi dva zbora od ovaa pesna glasot r ima slogotvorna

funkcija?
21
GLASOVNI PROMENI
REDUVAWE NA GLASOVITE
Sporedi:
oblak, bubreg, vozduh,

obla~e, bubrezi; vozdu{en.
oblaci;
Kakva glasovna promena nastanala vo ovie zborovi?

Vo prviot primer glasot k od osnovnata forma na zborot, pre-
minal vo ~ vo deminutivnata forma, odnosno vo c vo formata za mno-
ìna.
Glasovnata promena koga eden glas vo zborot se zamenuva so
drug glas se vika reduvawe na glasovite.
OBEZVUÛVAWE NA ZVU^NITE SOGLASKI

NA KRAJOT NA ZBOROT
Sporedi:
breg, leb, no`, grad,

brek; lep; no{; grat.
Kakva glasovna promena nastanuva pri izgovorot na zvu~nite

soglaski na krajot od zborovite vo prvata kolona?
Zvu~nite soglaski; g, b, z, ` i d {to se nao|aat na krajot od
zborovite: breg, leb, voz, no` i grad vo izgovorot se obezvu~uvaat i
gi slu{ame kako nezvu~ni soglaski: k, p, s, { i t.
Vakvata glasovna promena se vika obezvu~uvawe na zvu~nite
soglaski na krajot od zborot. Ovaa glasovna promena e karakteristi~na
samo za edninskite formi na zborovite.
22
EDNAÊWE PO ZVU^NOST
NA SOGLASKITE
Sporedi:
svat, riba, teòk, nizok, sladok,

svadba; rip~e; te{ka; niska; slatka.
Kakvi glasovni promeni nastanale vo ovie zborovi?

Vo zborot svadba izveden od zborot svat nezvu~nata soglaska
t preminala vo zvu~na soglaska d, a vo zborot rip~e, deminutivna
forma od zborot riba, zvu~nata soglaska b, preminala vo nezvu~na
soglaska p.
Ovaa glasovna promena se vika edna~ewe po zvu~nost na so-
glaskite.
ISPU[TAWE NA GLASOVITE
Sogledaj!
vreden dobar yvonec list

vredna dobra yvonci lisje (lisja)
Kakvi promeni nastanale kaj ovie zborovi?

Vo poso~enive primeri kako posledica na promenite vo rodot,
odnosno brojot na zborovite do{lo do ispu{tawe na nekoi glasovi.
Taka, na primer, pri menuvaweto na rodot na pridavkite vreden
i dobar od ma{ki vo ènski rod (vredna, dobra) do{lo do ispu{tawe
na vokalite e vo prviot primer, odnosno a vo vtoriot primer.
Pri promenata, pak, na brojot kaj imenkite yvonec i list vo
formata za mnoìna od imenkata yvonec e ispu{ten vokalot e, a vo
formata za zbirna mnoìna od imenkata list e ispu{ten glasot t
poradi te{kiot izgovor.
23
Zapomni!
Pozna~ajni glasovni promeni se: reduvaweto na glasovite,
edna~eweto po zvu~nost na soglaskite, obezvu~uvawe na soglas-
kite na krajot od zborot i glasovite.

[to podrazbira{ pod:
Reduvawe na glasovite?
Edna~ewe po zvu~nost na
soglaskite?
Obezvu~uvawe na glasovite na krajot od zborot?
Ispu{tawe na glasovite?
Sekoe svoe tvrdewe potkrepuvaj go so primeri.
Zada~a
Sporedi gi zborovite vo nizata parovi i obidi se da otkri-
e{ i da pojasni{ kakvi glasovni promeni nastanale.
xeb raka vrabec siguren radost

xep ra~en vrapci sigurna radosen
~evel grozd trn znak gost

~evli grozje trwe znaci gozba
no` yid breg oriz pravec

no{ yit~e brek~e oris pravci
24
MO RF O LO GI JA
Morfologijata e del od naukata za jazikot

{to gi prou~uva formite na zborovite, nivno-
to obrazuvawe i nivnoto zna~ewe
MORFEMA
Sogledaj!
yi d a r - oddelni glasovi (fonemi) kako delovi od zbo-

rot koi nemaat zna~ewe
yi - dar - slogovi, kako delovi od zborot koi, isto taka,
nemaat sopstveno zna~ewe
yid - ar - delovi od zborot {to imaat svoe zna~ewe

op{t del dodaden del
ili koren nastavka
korenska (sufiks)
morfema
Op{tiot del od zborot, odnosno korenot (korenskata osnova)
ima svoe sopstveno zna~ewe i e najvaèn, nose~ki del na zborot bez
koj drugite delovi ne se vo mo`nost da obrazuvaat zbor {to }e ima
nekakvo zna~ewe.
Delovite, pak, {to se dodavaat na korenskata osnova se vi-
kaat nastavki ili sufiksi.
Najmalite delovi od zborot koi imaat svoe zna~ewe se vikaat
morfemi.
Zborot moè da ima edna ili pove}e morfemi.
25
Sporedi:
yid yid - ar yid - ar - stvo

edna morfema dve morfemi tri morfemi itn.
Morfemata {to ja ozna~uva korenskata osnova e najva`niot i

edinstveniot del od zborot {to ima svoe zna~ewe, a drugite delovi,
odnosno drugite morfemi, se pridruùvaat kon korenskata osnova za
da go dopolnat, no nemaat svoe posebno zna~ewe.
Na primer: pat - nik

morfema koja morfema koja upotrebena
ima svoe zna~ewe samostojno nema svoe zna~ewe
VIDOVI MORFEMI
Ima dva vida nekorenski morfemi:

1. Zboroobrazuva~ki morfemi, odnosno morfemi {to sluàt
za izveduvawe na zborovi so novo zna~ewe.
Na primer: yid, yida, yidar, yidarstvo i sl.
2. Formoobrazuva~ki morfemi, odnosno morfemi {to slu-
àt za izmenuvawe na formite na zborovite.
Na primer: yid, yidot, yidov, yidon, yidovi i sl.
Osven morfemite, odnosno afiksite po op{tiot del na zbo-
rot koi se vikaat nastavki, postojat i morfemi, odnosno afiksi pred
op{tiot del na zborot i se vikaat pretstavki.
Sporedi:
iz ar
do en
so yid(a) yid ot
pod ov
pre ovi
pretstavki nastavki
26
Zapomni!
Najmaliot del od zborot so sopstveno zna~ewe se vika mor-
fema.
Ima dva vida nekorenski morfemi: zboroobrazuva~ki i for-
moobrazuva~ki.

[to e morfema?
Po {to se razlikuvaat zboroobrazuva~kite od formoobra-
zuva~kite morfemi?
Koi morfemi se vikaat nastavki, a koi pretstavki?
Zada~a
So upotrebuvawe na zboroobrazuva~ki i formoobrazuva~-
ki morfemi izvedi novi zborovi od slednive: let, grad, pat.
27
ZBOROVNI GRUPI VO MAKEDONSKIOT
LITERATUREN JAZIK
Zadrì go vnimanieto na oddelnite zborovi vo stihovite od

slednava pesna:
OSTANAA SAMO @ELBITE
Na ulicata igraa
tri rusokosi mom~iwa.
Zavrna do`d
i tie pobegnaa nekade.
Na ulicata ostanaa
samo tri crteì:
edno mom~e pla~e{e,
edna dobra baba taguva{e,
edna èlba be{e nedore~ena.
Na ulicata igraa
tri rusokosi mom~iwa.
Zavrna
i na asfaltot ostanaa
samo tri male~ki èlbi.
Vasil Tocinovski
Sekoj zbor vo stihovite na ovaa pesna pretstavuva posebna

edinka i po svoite op{ti i posebni karakteristiki se razlikuva od
drugite zborovi. Taa razlika proizleguva najnapred od vidot na koj
im pripa|aat oddelnite zborovi, a potoa i od gramati~kite kategorii:
rodot, brojot, liceto i dr. Me|utoa, i pokraj vakvite razliki, oddelnite
zborovi koi se od ist vid se povrzuvaat me|u sebe i formiraat posebni
zborovni grupi. Taka, na primer, zborovite: èlba (èlbi), ulica,
mom~iwa, do`d, crteì, dete, baba i asfalt se povrzuvaat me|u sebe
po toa {to so sekoj od niv se ozna~uva ime na ne{to i kako takvi for-
miraat posebna zborovna grupa nare~ena imenki. Zborovite: rusoko-
si (mom~iwa), dobra (baba), nedore~ena (èlba) i male~ki (èlbi) se
bliski eden na drug po toa {to so sekoj od niv se ozna~eni nekakvi
28
karakteristiki na predmetite, su{testvata ili pojavite i kako takvi
formiraat posebna zborovna grupa nare~ena pridavki.
Zborot tie upatuva na su{testva, ima formi za lice i spa|a vo
zborovnata grupa zamenki. Vo ovaa zborovna grupa, osven zborovite
{to ukaùvaat na su{testva ili predmeti, spa|aat i zborovite {to
sluàt za poso~uvawe lica, predmeti ili pojavi.
Na primer: Ovoj televizor e crnobel.
Zborovite tri i edno (edna) se bliski eden na drug po toa {to
ozna~uvaat opredeleno koli~estvo (broj) na predmetite, odnosno su{-
testvata i kako takvi obrazuvaat posebna zborovna grupa nare~ena
broevi.
Zaedni~ko za zborovite: igraa, zavrna, pobegnaa, ostanaa, pla-
~e{e, taguva{e i be{e e toa {to so sekoj od niv e ozna~eno dejstvo
ili sostojba i povrzuvaj}i se me|u sebe po ovie karakteristiki ja ob-
razuvaat zborovnata grupa glagoli itn.
Site zborovi vo makedonskiot literaturen jazik spored svoe-
to posebno zna~ewe, odnosno spored nivnite posebni karakteristi-
ki, moàt da se rasporedat vo slednive zborovni grupi: imenki, pri-
davki, zamenki, broevi, glagoli, prilozi, predlozi, svrznici, iz-
vici, ~esti~ki i modalni zborovi.
No, me|u oddelnite vidovi zborovi, odnosno zborovni grupi,
nema stroga granica, taka {to nivnoto zna~ewe treba da se otkriva
vo sostav na re~enicata vo koja se upotrebeni.
Sporedi: Vlatko e dobar u~enik. Vlatko dobro ~ita.

pridavka prilog
MORFOLO[KA I SINTAKSI^KA
KLASIFIKACIJA NA ZBOROVITE
Spored morfolo{kata klasifikacija, odnosno spored for-

mata i zna~eweto, oddelnite vidovi zborovi, odnosno zborovni gru-
pi, vo makedonskiot literaturen jazik moàt da se rasporedat vo dve
osnovni grupi: menlivi vidovi zborovi i nemenlivi vidovi zbo-
rovi.
Vo grupata na menlivite vidovi zborovi spa|aat: imenkite,
pridavkite, broevite, zamenkite i glagolite. Ovie vidovi zborovi vo
29
razli~ni re~eni~ni situacii ja menuvaat formata, no si go zadrùvaat
svoeto zna~ewe.
Na primer: Na masata ima{e edna kniga.
Na masata ima{e nekolku knigi.
Vo grupata na nemenlivite zborovi spa|aat: prilozite, predlo-
zite, svrznicite, izvicite, ~esti~kite i modalnite zborovi.
Ovie vidovi zborovi nikoga{ ne ja menuvaat svojata forma ne-
zavisno od toa vo kakvi re~eni~ni situacii se upotrebuvani.
Na primer: Taa vleze vo kniàrnicata za da kupi u~ebnik.
Tie vlegoa vo kniàrnicata za da kupat u~ebnici.
Spored sintaksi~kata klasifikacija, odnosno spored slu`-
bata {to ja vr{at vo re~enicata, oddelnite vidovi zborovi vo make-
donskiot standarden (literaturen) jazik formiraat dve posebni gru-
pi: samostojni (polnozna~ni) i slu`beni vidovi zborovi.
Zapomni!
Vo makedonskiot literaturen jazik ima edinaeset vidovi zbo-
rovi: imenki, pridavki, zamenki, broevi, glagoli, prilozi, pred-
lozi, svrznici, izvici, ~esti~ki i modalni zborovi.
Spored morfolo{kata klasifikacija oddelnite vidovi zbo-
rovi se delat na menlivi i nemenlivi, a spored sintaksi~kata
klasifikacija na samostojni i slu`beni.

Koi vidovi zborovi, odnosno zborovni grupi postojat vo ma-
kedonskiot literaturen jazik?
Koi vidovi zborovi se menlivi? Zo{to?
Zo{to prilozite, predlozite, svrznicite, izvicite, ~esti~-
kite i modalnite zborovi ne se menlivi?
Vo kolku grupi moàt da se rasporedat oddelnite vidovi
zborovi spored sintaksi~kata klasifikacija?
30
Zada~a
Vo sekoja kolona od tabelava zapi{i po nekolku zborovi,
no pritoa, koristi ja tabelava so slednive barawa:
Vidovi zborovi (zborovni grupi) vo

makedonskiot standarden jazik
Spored morfolo{kata Spored sintaksi~kata

klasifikacija klasifikacija
menlivi nemenlivi polnozna~ni slu`beni
31
IMENKI
Imenkite se zborovi so koi se imenuvaat su{testva (u~enik,

ververica, slavej i dr.), predmeti (kniga, stol, radio i dr.) ili pojavi
i poimi (oblak, rosa, ime, zima itn.)
Imenkite vo makedonskiot literaturen jazik razlikuvaat
nekolku gramati~ki kategorii.
GRAMATI^KA KATEGORIJA
ROD NA IMENKITE
Sogledaj!
RADOST
Eden ma` stana tatko,

edna èna majka mlada.
Radost na licata im blikna, ete,
se rodi nivno dete.
Bistrica MIRKULOVSKA
Po {to se isti, a po {to se razlikuvaat trite istaknati imen-

ki (ma`, èna, dete) vo ovie stihovi?
Isti se po toa {to sekoja od niv ozna~uva ime na poedine~ni
su{testva {to imaat zaedni~ki (op{ti) karakteristiki, a se razli-
kuvaat spored rodot na koj mu pripa|aat gramati~ka kategorija na
imenkite koja e najizrazena vo razli~niot pol na lu|eto, ìvotnite i
pticite: ma{ki i ènski rod, a za malite ìvi su{testva sreden
rod.
Sporedi:
vol krava tele

oven m.r. ovca `.r. jagne sr.r.
petel koko{ka pile
32
Me|utoa, kategorija rod ne razlikuvaat samo imenkite {to oz-
na~uvaat imiwa na su{testva kaj koi do izraz doa|a polot, tuku i
onie koi ozna~uvaat imiwa na predmeti (yid, ku}a, ogledalo), pojavi i
poimi (den, sonce, magla).
Kaj imenkite so koi se imenuvaat predmeti, pojavi i poimi gra-
mati~kata kategorija rod ja opredeluvame spored nivnite zavr{oci
vo formite za ednina.
Najgolem broj imenki od ma{ki rod vo formata za ednina zavr-
{uvaat na soglaska: u~enik, slavej, televizor i sl., a mal broj imenki
od ma{ki rod zavr{uvaat na samoglaskite -a -e: sudija, Nikola; -o:
Marko, tatko; ili na -e: Mitre, Pavle i sl.
So isklu~ok na nekolku imenki, site drugi imenki od ènski
rod zavr{uvaat na samoglaskata -a: vrata, lisica, misla, èna itn.
Imenkite od sreden rod vo formite za ednina sekoga{
zavr{uvaat na samoglaskite -e; ili -o: pole, pile, jagne, dete, oko,
nebo, ogledalo, ezero i sl.
Rodot na imenkite moè da se opredeli i so pomo{ na formite
od li~nite zamenki za treto lice ednina: toj (za ma{ki rod), taa (za
ènski rod) i toa (za sreden rod).
~ovek èna dete

toj stol taa masa toa penkalo
za m.r. volk za `.r. me~ka za sr.r. pile
oblak rosa sonce
telefon planina ime
BROJ NA IMENKITE
Pod gramati~ka kategorija broj na imenkite se podrazbira raz-

likata vo pogled na edine~nosta i mnoèstvoto na licata, predmetite,
pojavite ili poimite {to se imenuvaat so niv.
Imeno: imenkite so koi se imenuvaat poedine~ni lica, predme-
ti, pojavi ili poimi se vo ednina, a imenkite so koi se imenuvaat
pove}e lica, predmeti, pojavi ili poimi se vo mnoìna.
Sporedi: ribar - ribari; riba - ribi; selo - sela itn.
33
Imenkite vo makedonskiot literaturen jazik razlikuvaat dva
broja: ednina i mnoìna.
Ponekoga{ so edninskata forma na imenkite moè da se ozna-
~uvaat mnoèstva od lica, predmeti, pojavi ili poimi.
Na primer: Celo selo se sobra sredselo.
V~era Risto ulovi mnogu riba.
Nekoi imenki vo makedonskiot standarden jazik razlikuvaat
formi samo za ednina, a drugi samo za mnoìna.
Samo vo ednina se upotrebuvaat:
a) Sopstvenite imenki: Skopje, Vardar, Katlanovo, Ohridsko
Ezero, Kozjak, Nikolina itn.
b) Materijalnite imenki: bra{no, {e}er, vino, pesok i sl.
Opredelen broj imenki, iako se javuvaat samo vo mnoìnska
forma, podednakvo se odnesuvaat kako na edine~ni predmeti, taka i
na mnoèstvoto od takvite predmeti.
Na primer: noìci, pantaloni, o~ila i sl.
Zapomni!
Imenkite se zborovi so koi se imenuvaat predmeti, su{tes-
tva, pojavi ili poimi.
Imenkite vo makedonskiot literaturen jazik razlikuvaat tri
roda (ma{ki, ènski i sreden) i dva broja (ednina i mnoìna).

[to imenuvaat imenkite?
Kolku roda razlikuvaat imenkite vo makedonskiot litera-
turen jazik?
[to podrazbira{ pod gramati~kata kategorija broj kaj imen-
kite?
Zada~a
Opredeli go rodot i brojot na imenkite upotrebeni vo naslo-
vot i vo stihovite na slednava pesna:
34
PARADA NA CVE]IWATA
Vo mesec maj,
koga poliwata, gradovite, {umite,
}e gi zalee son~ev sjaj,
cve}iwata nad trevite izleguvaat
i cvetna parada odrùvaat.
Vo mesec maj,
koga vo dolgi redici pravi,
so nasmevki pod znamiwata
i so krenati glavi
iljadnici lu|e i deca nastapuvaat
cve}iwata so niv na parada u~estvuvaat.
Vo maj cve}iwata
cveten praznik praznuvaat
i vo racete na lu|eto
sonceto go pozdravuvaat.
Gligor POPOVSKI
Vinsent Van Gog <Rascuteno bademovo gran~e>
35
OBRAZUVAWE NA IMENKI
Obrazuvaweto na imenkite vo makedonskiot literaturen jazik

moè da se izveduva so pomo{ na prefiksi (pretstavki), sufiksi
(nastavki) ili i so ednite i so drugite istovremeno. Sepak, novi imen-
ki naj~esto se obrazuvaat so sufiksi.
Obrazuvawe imenki od glagoli
Novi imenki od glagoli se obrazuvaat koga na glagolskata

osnova }e se dodadat slednive nastavki, odnosno sufiksi:
- we: ~itawe, tr~awe, vikawe, kosewe, u~ewe i sl.;
- ba: àlba, delba, tvorba i sl.;
- ec: tvorec, borec, kupec, lovec, strelec i sl.;
- a~: kosa~, nosa~, prodava~, raskaùva~, bora~ i sl.;
- tel: u~itel, roditel, prijatel, nositel i sl.
Obrazuvawe imenki od pridavki
Imenki od pridavki se obrazuvaat ako na celosnata pridavska

forma ili na nejziniot op{t del, odnosno na korenot se dodadat
slednive nastavki:
- ec: itrec, samec, starec, slepec, belec i sl.;
- ina: golemina, dale~ina, itrina, ubavina, viso~ina i sl.;
- ost: mladost, ludost, starost, gordost, sitost i sl.;
- ilo: sivilo, {arenilo, ludilo, belilo, crvenilo i sl.;
- otija: prostotija, skapotija, li~otija, te{kotija i sl.
Obrazuvawe imenki od imenki
Imenki od drugi imenki moàt da se obrazuvaat so slednive

nastavki:
- nik: patnik, dopisnik, nastavnik, udarnik, urednik i sl.;
- ar: stolar, limar, rakometar, ko{arkar, domar, {umar i sl.;
- ka: u~itelka, nastavni~ka, ~lenka, rakometarka, lekarka i sl.;
36
- stvo: drugarstvo, yverstvo, kravarstvo, ov~arstvo, bratstvo,
{umarstvo i sl.;
- ica, cija, ~ija: carica, kralica, boìca, kazanxija, bozaxija,
zanaet~ija, }ebap~ija i sl.
Obrazuvawe imenki od broevi
Imenki od broevi se obrazuvaat so slednive sufiksi (nas-

tavki):
- ka: petka, osumka, stotka, iljadarka i sl.;
- ina, ica: desetina, stotina, desetica, stotica i sl.
Zapomni!
So pomo{ na sufiksi, odnosno nastavki, moàt da se obra-
zuvaat imenki od glagoli, pridavki, imenki i broevi.

Kako se obrazuvaat imenki od:
glagoli,
pridavki,
imenki,
broevi?
Zada~a
So dodavawe sufiksi obrazuvaj po nekolku imenki od gla-
goli, pridavki, imenki i broevi.
37
PRIDAVKI
Pro~itaj go vnimatelno tekstot <Smrtta na mladata ko{u-

ta> pri {to posebno zadrì se na istaknatite zborovi i obidi se da
go otkrie{ nivnoto zna~ewe.
SMRTTA NA MLADATA KO[UTA
Na tesnata sne`na vrvica so mnogu isprese~eni tragi na mali

i golemi {epi, vedna{ pod stoletniot ~inar, toj skamenet {umski
xin, zli volci zaklaa mlada zalutana ko{uta. Ja pre~ekaa od zaseda
i se nafrlija vrz nea so mnogu pena na ostrite zabi.
Za mig sonceto yirna od zad gustite oblaci i vide na sne`nata
vrvica bezbroj rumeni kapki.
Smrtta na ko{utata nikoj ne ja oplakuva{e, no koga mirisot na
nejzinata topla krv dopre do vla`nite nozdri na posledniot elen
vo toj kraj, muskulite na negovite jaki noze zatreperija. Te{ko pret-
~uvstvo go obespokoi elenot...
(<Bitka v {uma>)
Slavko JANEVSKI
[to ozna~uvaat istaknatite zborovi vo ovoj tekst?

Sekoj od niv ozna~uva nekakva karakteristika na su{testvata,
predmetite ili pojavite imenuvani so imenkite.
Na primer: tesna, sne`na (vrvica), isprese~eni (tragi);
mali, golemi ({epi), stoleten (~inar);
skamenet, {umski (xin), ostri (zabi);
gusti (oblaci) itn.
Vakvite zborovi se vikaat pridavki.
PODELBA NA PRIDAVKITE
SPORED ZNAÊWETO
Spored zna~eweto pridavkite se delat na: opisni, zamenski,

odnosni i brojni.
38
STEPENUVAWE NA PRIDAVKITE
Sporedi:
# m
velosiped kamion avion
Koe od ovie tri prevozni sredstva go ima vo najmal, a koe vo

najgolem stepen svojstvoto brzina?
Sekako, vo sporedba so velosipedot, kamionot razviva pogole-
ma brzina, odnosno toa svojstvo go ima vo pogolem stepen. Avionot,
pak, vo sporedba so kamionot i velosipedot svojstvoto brzina go ima
vo najgolem stepen.
Ovaa pojava kaj pridavkite se vika stepenuvawe.
Me|utoa, od site vidovi pridavki moàt da se stepenuvaat samo
opisnite pridavki.
Postojat dve formi za stepen: komparativ i superlativ.
Sogledaj!
osnovna forma komparativ superlativ

na pridavkite
mlad po + mlad naj + mlad

ubav po + ubav naj + ubav
mal po + mal naj + mal
dobar po + dobar naj + dobar
sladok po + sladok naj + sladok
Komparativot se obrazuva koga pred osnovnata pridavska

forma }e se stavi pretstavkata po-, a superlativot koga pred os-
novnata pridavska forma }e se stavi pretstavkata naj-.
39
OBRAZUVAWE NA PRIDAVKI
So upotreba na sufiksi pridavki moàt da se izveduvaat od

imenkite, glagolite, pridavkite, broevite i prilozite.
Izveduvawe na pridavki od imenki
Pridavki od imenki se izveduvaat so slednive sufiksi:

- in: Milkin, Verin, babin, sestrin, tetkin i sl.;
- ov (ev): Stojanov, Nikolov, tatkov, dedov, Mitrev, Petrev i sl.;
- ski (~ki, {ki): makedonski, gradski, selski, kupe~ki, tvore~-
ki, ma{ki, tikve{ki i sl.;
- i (ji): vol~i, ov~i, kozji, bo`ji i sl.;
- en: naroden, dràven, jazi~en, u~ili{ten, zlaten i sl.
Izveduvawe na pridavki od glagoli
Pridavki od glagoli moàt da se izveduvaat so slednive nas-

tavki, odnosno sufiksi:
- liv: rabotliv, doverliv, ubedliv, izdr`liv, primamliv i sl.;
- a~ki (e~ki): iscrpuva~ki, prireduva~ki, dviè~ki, leè~ki
i sl.;
- en (len): vreden, raboten, pra{alen, pro{talen, ven~alen i
sl.
Izveduvawe na pridavki od pridavki
Pridavki od drugi pridavki se izveduvaat so slednive su-

fiksi:
- kav: òltenikav, male~kav, {arenikav, zelenikav i sl.;
- i~ok (e~ok): slabi~ok, polni~ok, male~ok i sl.;
- uzlav: beluzlav, crvenuzlav i sl.
Izveduvawe na pridavki od broevi
Pridavki od brojni osnovi se izveduvaat so slednive sufiksi:

- en: dvoen, troen, ~etvoren i sl.;
- ti: petti, devetti, desetti, stoti i sl.
40
Izveduvawe na pridavki od prilozi
Pridavki od prilozi se izveduvaat so slednive sufiksi:

- en ({en): dolen, goren, nadvore{en, v~era{en, dene{en i sl.;
- ski: lanski, preklanski i sl.
Zapomni!
Pridavkite se zborovi {to ozna~uvaat nekakva karakteris-
tika na su{testvata, predmetite i pojavite.
Spored zna~eweto pridavkite se delat na: opisni, odnosni,
zamenski i brojni.
Opisnite pridavki moàt da se stepenuvaat so dvata stepeni:
komparativ i superlativ.
So upotrebata na sufiksi pridavki moàt da se obrazuvaat
od imenki, glagoli, pridavki, broevi i prilozi.

[to ozna~uvaat pridavkite?
Kakvi vidovi pridavki ima spored zna~eweto?
Koi pridavki moàt da se stepenuvaat? Koi se dvata po-
redbeni stepeni?
Od koi vidovi zborovi moàt da se izveduvaat pridavki
so sufiksi?
Zada~a
Pronajdi gi opisnite pridavki vo dadeniot tekst i stepe-
nuvaj gi so dvata poredbeni stepeni: komparativ i superlativ.
KU]ATA NA DEDO MI
Dedo mi ima mala ku}a. Ima samo dve sobi i edno po{iroko
pretsobje. Taa e prizemna samo na nekolku plitki skali. No, zatoa
pak, ku}ata na dedo mi e opkruèna so prekrasen dvor. Nikoj vo seloto
41
nema tolku ubav i golem dvor. Vo nego vegetiraat dva-tri visoki bora,
tri ne`ni i graciozni jasiki, edna razgraneta kajsija, edna polna so
plodovi kru{a, edna visoka sliva i u{te desetina mladi skoro
nasadeni drvca. Patekite niz dvorot se pokrieni so loznici, a dolu,
pokraj ivi~nicite, baba mi gi odgleduva najubavite rozi na svetot ...
Slavka ARSOVA
Upotrebuvaj}i sufiksi, potrudi se da obrazuva{ po ne-

kolku pridavki od: imenki, glagoli, pridavki, broevi i prilozi.
ZAMENKI
Zamenkite se zborovi {to ukaùvaat na lica i predmeti ili

direktno gi poso~uvaat.
Na primer: Vie }e se griìte za odgleduvaweto na ovie cve-
}iwa.
So zamenkata vie ukaùvame na lica kon koi se obra}ame vo
govorot, a so zamenkata ovie se poso~uva ne{to, a vo konkretniov slu~aj
toa se cve}iwata.
Spored zna~eweto ima tri vida zamenki: li~ni, li~no-pred-
metni i pokazni.
Li~ni zamenki vo makedonskiot literaturen jazik se slednive
zborovi:
Ednina Mnoìna
1 l. jas 1 l. nie
2 l. ti 2 l. vie
3 l. toj (za m. r.) 3 l. tie
taa (za `. r.)
toa (za sr. r.)
So li~nite zamenki se ozna~uvaat odnosi me|u u~esnicite vo
govorot.
Na primer: Jas i ti }e se griìme za papagalot.
So li~nata zamenka jas e ozna~eno liceto koe govori (1 lice
ednina), a so li~nata zamenka ti e ozna~eno liceto kon koe se obra}ame
vo govorot (2 lice ednina).
42
So li~nite zamenki za treto lice: toj, taa, toa (za ednina) i
tie (za mnoìna) se ozna~uvaat lica koi samo se spomnuvaat vo go-
vorot, a nivnoto prisustvo ne e zadolìtelno vo momentot na zboru-
vaweto.
Na primer: Toj mi re~e deka }e zadocni na sostanokov.
Vo makedonskiot literaturen jazik ima edna li~no-povratna
zamenka koja glasi sebe se.
Li~nite zamenki imaat dolgi i kratki formi za direkten i
indirekten predmet, kako i formi {to se upotrebuvaat samo so
predlozi.
Na primer: Go vidov nego. (formi za direkten predmet).
Mu rekov nemu. (Formi za indirekten predmet).
Pregled na dolgite i kratkite formi na

li~nite zamenki
ednina mnoìna ednina i

mnoìna
1 lice 2 lice 3 lice 1 lice 2 lice 3 lice
osnovna m.r. `.r. sr.r.
(podmetska)
forma jas ti toj taa toa nie vie tie
forma za mene, tebe, nego, nea, nego, nas n#, vas, niv, sebe(si)
direkten me te go ja go ve gi se
predmet
forma za in- mene, tebe, nemu, nejze, nemu, nam, vam, nim, sebe(si)
direkten mi ti mu mu ni vi im si
predmet
forma {to se
upotrebuva mene tebe nego nea nego nas vas niv sebe(si)
so predlozi
Kratkite zamenski formi n# i se pi{uvaat so nadreden znak

po {to niv gi razlikuvame od negacijata (~esticata) ne i svrznikot i.
Na primer: Direktorot n# povika na razgovor.
Nie ne otidovme na zakaàniot razgovor so direk-
torot.
Na Marija podariv cve}e.
Taa me pogledna i si zamina.
43
ZNAÊWATA NA LI^NO-PREDMETNITE ZAMENKI
Li~no-predmetnite zamenki se odnesuvaat na lica i predmeti

i imaat razli~ni zna~ewa; pra{alno zna~ewe, odnosno zna~ewe,
odre~no zna~ewe, neopredeleno zna~ewe i op{to zna~ewe.
Pra{alno zna~ewe imaat slednive li~no-predmetni zamenki:
{to? koj? (koja? koe? koi?) i ~ij? (~ija? ~ie? ~ii?).
Primeri: [to re~e? Koj dojde? îja e knigava?
Odre~no zna~ewe imaat slednive li~no-predmetni zamenki:
ni{to, nikoj (nikoja, nikoe, nikoi) i ni~ij (ni~ija, ni~ie, ni~ii).
Primeri: Ne zboruvaj ni{to! Na parlamentarnata sednica nikoj
ne se prijavi za diskusija po taa to~ka od dnevniot red.
Odnosno zna~ewe imaat slednive li~no-predmetni zamenki:
{to, koj (koja, koe, koi), ~ij (~ija, ~ie, ~ii), koj{to (koja{to, koe{to,
koi{to) i ~ij{to (~ija{to, ~ie{to, ~ii{to).
Primeri: ôvekot {to dojde ne go poznavam. Koj u~i, }e nau~i.
Neopredeleno zna~ewe imaat slednive li~no-predmetni
zamenki: ne{to, nekoj (nekoja, nekoe, nekoi), ne~ij (ne~ija, ne~ie, ne~ii),
koj bilo (koja bilo, koe bilo, koi bilo) i koj gode (koja gode, koe gode,
koi gode).
Primeri: Mi se pri~ini deka ima{e nekoj vo dvorot.
Koj bilo da e }e dojde doma.
Op{to zna~ewe imaat slednive li~no-predmetni zamenki: se{-
to; sekoj (sekoja, sekoe, sekoi) i se~ij (se~ija, se~ie, se~ii).
Primeri: Na sostanokot se zboruva{e se{to.
Sekoj se obiduva{e da dokaè deka toj e vo pravo.
POKAZNI ZAMENKI
Pokaznite zamenki sluàt za poso~uvawe lica ili predmeti

{to se blisku do onoj koj zboruva (ovoj, ovaa, ova, ovie); za poso~uvawe
na pooddale~eni lica ili predmeti (onoj, onaa, ona, onie) ili za poso-
~uvawe lica ili predmeti bez prostorno opredeluvawe (toj, taa, toa,
tie).
Primeri: Ovoj traktor e na{.
S# u{te ne sum se iska~il na vrvot od onaa planina.
Taa (ku}a) e na Nikola.
44
ZAMENKITE VO REÊNICATA
Vo sostavot na re~enicata zamenkite moàt da vr{at pove}e

funkcii od koi pova`ni se slednive:
a) Podmet vo re~enicata:
Nie sekoga{ go sledime dnevniot pe~at.
b) Atribut vo re~enicata:
Sekoj ~ovek mora da ima primerno odnesuvawe kon drugite.
v) Predmet vo re~enicata: (direkten, indirekten i predlo{-
ki):
Niv gi sretnav vo parkot. Nim im rekov da si odime. Se za-
griìvme za nea.
g) Prilo{ka opredelba vo re~enicata:
Popladne dojdete kaj nas.
Zapomni!
Zamenkite se zborovi {to ukaùvaat na su{testva, predme-
ti i pojavi ili gi poso~uvaat niv.
Spored zna~eweto zamenkite se delat na li~ni, li~no-pred-
metni i pokazni i imaat razli~ni funkcii vo re~enicata.

Koe e osnovnoto zna~ewe na zamenkite?
Koi se formite na li~nite zamenki vo makedonskiot litera-
turen jazik?
Koi vidovi li~no-predmetni zamenki postojat?
Koi zamenki se vikaat pokazni?
Koi se pova`nite funkcii na zamenkite vo re~enicata?
45
GLAGOLI
Glagoli se zborovi so koi se ozna~uvaat dejstva (u~i, pi{uva,

skoka i sl.) ili sostojbi (leì, dreme, spie i sl.).
Glagolite vo makedonskiot literaturen jazik razlikuvaat po-
ve}e gramati~ki kategorii: vreme, na~in, lice i vid.
GRAMATI^KA KATEGORIJA VREME
Dejstvata ozna~eni so glagolite se vr{ele, se vr{at ili }e se

vr{at vo opredeleno vreme, no naj~esto so glagolite se izrazuvaat
sega{no, minato i idno dejstvo.
Primeri: Patuvame so voz (sega{no vreme);
Patuvavme so voz (minato vreme);
]e patuvame so voz (idno vreme).
GRAMATI^KA KATEGORIJA NAÎN
So formite na glagolot moè da bide izrazen stavot na govori-

telot kon dejstvoto.
Primeri: Patuvame so voz.
Patuvajte so voz.
Bi patuvale so voz.
Vo prvata re~enica dejstvoto iskaàno so glagolot e predadeno
vo vid na soop{tenie, odnosno iskaz. Takvite formi na glagolot se
vikaat iskazen na~in.
Vo vtorata re~enica so glagolskoto dejstvo e iskaàna zapoved.
Toj glagol e vo zapoveden na~in.
Vo tretata re~enica dejstvoto iskaàno so glagolot e usloveno,
odnosno toa dejstvo }e se vr{i ili }e se izvr{i ako za toa ima mo`-
nosti.
Takvite glagolski formi se vikaat moèn na~in.
GRAMATI^KA KATEGORIJA LICE
Vo zavisnost od toa koj e vr{itel na dejstvoto ozna~eno so gla-

golot ja opredeluvame gramati~kata kategorija lice.
Primeri: Patuvam so voz. (prvo lice ednina);
Patuva{ so voz. (vtoro lice ednina);
46
Patuva so voz. (treto lice ednina);
Patuvame so voz. (prvo lice mnoìna);
Patuvate so voz. (vtoro lice mnoìna);
Patuvaat so voz. (treto lice mnoìna).
GRAMATI^KA KATEGORIJA VID
Dejstvata ozna~eni so glagolot moè da ni se pretstavat vo

nivnoto odvivawe, kako napolno svr{eni ili vo niza od momenti {to
se povtoruvaat.
Primeri: Patuvame so voz.
(glagol ~ie dejstvo ni e pretstaveno vo odvivawe
toa e nesvr{en glagol);
Vozot zastana na èlezni~kata stanica.
(glagol ~ie dejstvo e svr{eno toa e svr{en glagol);
Pri ko~eweto na vozot patnicite potskoknuvaa na
svoite sedi{ta.
(povtorliv glagol).
Zna~i, spored traeweto na dejstvoto, glagolite se delat na:

nesvr{eni, svr{eni i povtorlivi.
Ovaa gramati~ka kategorija na glagolot se vika glagolski vid.
Zapomni!
Glagolite se zborovi so koi se ozna~uvaat dejstva ili so-
stojbi.
Glagolot razlikuva nekolku gramati~ki kategorii: vreme, na-
~in, lice i vid.

[to ozna~uvaat glagolite?
Koi gramati~ki kategorii gi razlikuvaat glagolite?
47
Zada~a
Otkrij gi gramati~kite kategorii na glagolite vo slednava
prikazna:
MRZLIVIOT OVÂR
Eden ov~ar cel den ostrigol samo tri ovci. [totuku se smra-
~ilo, svikal na èna si:
- @eno, mori, brzo zapali edna borina i dojdi posveti mi da
ostriàm u{te pet{esnaeset ovci, oti deneska samo tri ostrigov.
Ajde brzo svetni mi da ostriàm pet{esnaeset ovci za eden ~as.
- Bi ti svetela koga bi znaela deka navistina }e ostriì{
pet-{esnaeset ovci, no ti cel den ostrià samo tri, pa sega }e si
ostrièl pet{esnaeset! Fali me, usto, oti }e te raskinam!
Narodna prikazna
48
S I N TA K S A
Sintaksata e del od gramatikata {to gi

prou~uva odnosite na zborovite vo sostavot na
re~enicata, no i povrzuvaweto na oddelnite
re~enici vo sostavot na sloènata re~enica.
PROSTA REÊNICA
Za da gi izrazat svoite misli, potrebi, èlbi, stremeì i sli~-

no, lu|eto se sluàt so govor. Govorot se ostvaruva preku niza od
me|usebni zborovi koi se grupiraat vo pomali ili pogolemi govorni
celini. Takvite govorni celini se vikaat re~enici.
Re~enicata e osnovna edinica za razbirawe me|u lu|eto.
Za da ima re~enica, mora da ima glagol vo li~na glagolska for-
ma. Bez prisustvo na glagol vo li~na glagolska forma nema ni re~e-
nica.
Glagolot vo li~na glagolska forma vr{i funkcija na prirok
vo re~enicata.
Re~enicite vo koi ima samo eden prirok, bez ogled na brojot na
drugite re~eni~ni ~lenovi se vikaat prosti re~enici.
Na primer: Sonceto se pojavi. (prosta re~enica)
Vo utrinskite ~asovi sonceto se pojavi na neboto.
(isto taka prosta re~enica).
49
GLAVNI ^LENOVI NA REÊNICATA
Prirok
Prirokot e osnoven, sozdava~ki ~len na re~enicata i moè da

bide glagolski i glagolsko-imenski.
Glagolski prirok e onoj {to e izrazen so glagol vo li~na gla-
golska forma.
Na primer: Po pra{livata ulica minuva{e rusokoso mom~e.
Toa vo racete drè{e golema truba.
Glagolsko-imenski prirok e onoj {to e izrazen od formite na
pomo{niot glagol sum ili od glagol so nepotpolno zna~ewe i od nekoj
imenski zbor.
Na primer: Vlado na{ ve}e e u~enik.
Dubravka stana direktor vo na{eto u~ili{te.
Zapomni!
Prosti re~enici se onie {to imaat samo eden prirok neza-
visno od brojot na drugite ~lenovi vo re~enicata.
Prirokot e obrazuva~ki ~len na re~enicata i moè da bide
glagolski i glagolsko-imenski.

Koi re~enici se vikaat prosti?
Koj e sozdava~ki ~len na re~enicata?
Koj prirok e glagolski, a koj glagolsko-imenski?
Zada~a
Vo pesnata <Tatkovci> pronajdi gi prirocite i potrudi se
da otkrie{ koi od niv se glagolski, a koi glagolsko-imenski.
50
TATKOVCI
Najvisok od site e tato moj.

Toj u~estvuval vo sekoj boj.
Tato moj e dobar kako son~ko zlat.
Toj mnogu me saka mene i mojot brat.
Sekoj tatko e najdobar tatko,
vreden e kako p~ela,
silen e kako xin.
Sekoj tatko e najdobar
koga go fali negoviot sin.
Du{an \URI[I]
BEZLI^NI REÊNICI
Postojat re~enicit vo koi podmetot e prisuten, a i koga e izos-

taven, sepak, e jasno poso~en od prirokot. No, ima i re~enici vo koi
ovoj ~len otsustvuva, za{to ne moè da se opredeli koj e vr{itel na
glagolskoto dejstvo, odnosno na dejstvoto iskaàno so glagolskata
forma {to e vo funkcija na prirok vo re~enicata.
Na primer: Se razdenuva.
Nadvor mnogu studi i dr.
Vo ovie re~enici se upotrebeni bezli~ni glagolski formi, od-
nosno glagolski formi koi ne moàt da se menuvaat po lice.
Vakvite re~enici se vikaat bezli~ni re~enici.
Bezli~nite re~enici moàt da ozna~uvaat:
a) Prirodni pojavi: Grmi. Vrne. Se stemnuva. Zazoruva. Rosi.
b) Bezli~ni re~enici {to ozna~uvaat sostojbi nadvor, odnosno
nezavisno od na{ata volja.
Primeri: Ma~no mi e.
Mi studi.
Me trese i sl.
v) Bezli~ni re~enici so koi se tvrdi ili se odrekuva nekoe
ili ne~ie postoewe.
Primeri: Kaj {to ima sloga ima i boga.
Pri sila nema pravina.
51
Posebna grupa bezli~ni re~enici se onie vo koi prirokot e
glagolsko-imenski. Tuka spa|aat:
a) Bezli~nite re~enici vo koi imenskiot del od prirokot e
imenka.
Na primer: No} e. Mi e strav.
b) Bezli~nite re~enici vo koi imenskiot del od prirokot e pri-
davka.
Na primer: Sosema e zamra~eno.
Ve}e preku nos mi e dojdeno.
v) Bezli~nite re~enici vo koi imenskiot del od prirokot e za-
menka.
Na primer: [to mu e? Ni{to ne mu e.
g) Bezli~nite re~enici vo koi imenskiot del od prirokot e pri-
log.
Primeri: Ne biduva vaka cel ìvot. Ne e ubavo.
Zapomni!
Bezli~ni re~enici se onie vo koi nema podmet, bidej}i ne mo-
è da se otkrie vr{itelot na dejstvoto ozna~eno so prirokot.
Bezli~nite re~enici naj~esto ozna~uvaat prirodni pojavi ili
fiziolo{ki i psiholo{ki pojavi na na{iot organizam nezavisno
od na{ata volja.

Koi re~enici se vikaat bezli~ni?
[to ozna~uvaat naj~esto bezli~nite re~enici?
[to e karakteristi~no za bezli~nite re~enici vo koi pri-
rokot e glagolsko-imenski?
Zada~a
Konstruiraj bezli~ni re~enici spored slednive barawa:
a) Bezli~ni re~enici {to }e ozna~uvaat prirodni pojavi.
b) Bezli~ni re~enici {to }e ozna~uvaat fiziolo{ki ili psi-
holo{ki pojavi na na{iot organizam nadvor od na{ata volja.
v) Bezli~ni re~enici vo koi prirokot }e e glagolsko-imenski.
52
PODMET
FUNKCIJATA NA PODMETOT VO REÊNICATA
Podmetot e glaven re~eni~en ~len so koj se ozna~uva vr{ite-

lot na glagolskoto dejstvo.
Primeri: Dejan vnimatelno go prebaruva{e trevnikot. Toj otkri
mnogu nepotrebni predmeti vo trevata. Sa{o pronajde stutkana hartija
so tro{ki od nedojaden burek. (Velko Nedelkovski).
Podmetot vo re~enicata polesno se opredeluva so pra{aweto:
koj (za lica) i {to (za predmeti), pred prirokot vo re~enicata.
Na primer: Stavre sede{e pred televizorot. koj?
â{ata padna od masata. {to?
Osven bezli~nite re~enici, sekoja prosta re~enica mora da ima
podmet, {to ne zna~i deka ovoj re~eni~en ~len mora da bide izrazen
vo sekoja re~enica. Naprotiv, vo mnogu prosti re~enici podmetot e
izostaven, no lesno moème da go otkrieme od li~nata glagolska
forma {to vr{i funkcija na prirok vo re~enicata ili od samata
govorna situacija.
Na primer: Bojan stana, se izmi so ladna voda, pojaduva{e i
trgna na u~ili{te.
Osven vo prvata prosta re~enica, vo drugite tri prosti re~e-
nici podmetot e izostaven, no sosema jasno e deka vo funkcija na pod-
met i vo tie re~enici e imenkata Bojan ili li~nata zamenka toj.
Funkcijata podmet vo re~enicata moàt da ja vr{at slednive
vidovi zborovi:
- imenki upotrebeni samostojno: Sonceto neosetno se spu{-
ta{e s# ponisko do golemiot greben na planinata na zapad.
Senkite po dolinite rastea. (Simon Drakul).
- imenki so pridavki: Krvolo~niot volk zakla mlada ko-
{uta. Dolgonogiot {trk izgradi gnezdo na oxakot od na{a-
ta ku}a.
- zamenki: Ti ni{to ne razbira{. Toj be{e poznat i vaèn na-
u~nik. (Elio Repel).
- pridavki: Sitiot ne mu veruva na gladniot. Na{ite izvoju-
vaa pobeda protiv neprijatelot itn.
Funkcija na podmet ponekoga{ moè da vr{i i cela zavisna
odnosna re~enica.
Primer: Koj u~i, }e nau~i.
Koj sedi pod kru{a, toj jade kru{i itn.
53
SOGLASUVAWE ME\U PODMETOT I PRIROKOT
Podmetot i prirokot vo re~enicata se soglasuvaat po:

- rod:
Eden orel sletal od edna visoka karpa me|u stadoto ovci.

podmet prirok
(m.r.) (m.r.)
âvkata go videla od visokata topola.

podmet prirok
(`.r.) (`.r.)
- broj:
Papagalot izbegal od kafezot.

podmet prirok
(ednina) (ednina)
Lastovi~kite se vratija od jug.

podmet prirok
(mnoìna) (mnoìna)
- lice:
Jas zboruvav za problemite vo u~ili{teto.

podmet prirok
(1 l.) (1 l.)
Taa mi replicira{e.

podmet prirok
(3 l.) (3 l. )
Zapomni!
Podmet e glaven re~eni~en ~len {to go ozna~uva vr{itelot
na dejstvoto izrazeno so prirokot vo re~enicata.
Vo funkcija na podmet vo re~enicata naj~esto se imenkite i
li~nite zamenki.
Podmetot i prirokot se soglasuvaat po rod, broj i lice.
54
[to ozna~uva podmetot?
Koi vidovi zborovi naj~esto vr{at funkcija na podmet vo
re~enicata?
Po koi gramati~ki kategorii se soglasuvaat podmetot i
prirokot?
FORMI NA KOMUNIKACIJA
Zborot komunikacija e od latinsko poteklo i ozna~uva me|usebno

dejstvuvawe vo koe se prenesuva nekoja informacija, odnosno ozna~u-
va me|usebno op{tewe (komunicirawe) na lu|eto vo sekojdnevniot ì-
vot. Za poimot komunikacija postojat pove}e definicii. Kako na pri-
mer, komunikacijata e akcija na prenesuvawe na informacii, odnosno
proces na ispra}awe, primawe i razbirawe na nekoja poraka koja moè
da ima kontrolna funkcija.
Za uspe{no odvivawe na sekoja komunikacija potrebno e najpr-
vo da ima dva aktera: ispra}a~ i primatel. Ottuka ne e slu~ajno po-
nekoga{ komunikacijata da se tretira kako mala drama.
Pri sekoja komunikacija treba da se vnimava porakite sekoga{
da bidat jasni i razbirlivi, konkretni i da imaat opredelena cel.
Postojat pove}e formi na komunikacija me|u koi i slednive:
Razgovor e forma na komunikacija me|u dve lica. Razgovorot
moè da bide ednaso~en, slu`ben i vid na diskusija.
Ednonaso~en razgovor e onoj kaj koj nema povratna informacija.
Slu`ben ili deloven razgovor e onoj {to se koristi vo adminis-
tracijata, ustanovite, dràvnite organi i sli~no.
Ako vo razgovorot se povede debata po nekoj vaèn problem, toj
poprima karakter na diskusija.
Na primer:
Kako be{e, dedo, na u~ili{te?
O, mnogu arno, Sirme. Milina.
Vo koja klupa sede{e, dedo?
Klupa? Vtorata ne me sobra... Sednav na podot i si ja potprev
grpkata na yidot...
(<Dedovata nasmevka>) Kata Misirkova Rumenova
Opi{uvawe zna~i komunicirawe usno ili vo pismena forma
~ija cel e da se dade opis na odredeni modeli, sliki, pejzaì i sli~no.
55
Na primer:
<Mirnoto yvedeno nebo be{e potonalo vo sonliva dremka. Naed-
na{ crnite oblaci se prikradoa kako neprijatelski vojnici i go zaze-
doa ova mirno prostranstvo. Neboto zasveti kako da se zapalija site
negovi svetilki. Se osvetli celata okolina. Po~na da grmi kako ne{to
da se uriva. Nastana golem nebesen poàr. Se iskrstosaa plameni
jazici i po~naa da sleguvaat kon zemjata...>.
(<Nevreme>) Milo{ Babovi}
Raskaùvawe e forma na izrazuvawe, odnosno vid komunika-
cija vo koja raskaùva~ot zboruva za nastani ili slu~ki vo koi toj
direktno u~estvuval ili bil o~evidec.
Na primer:
<Taman stokmiv godini na starost i raboten sta`, pa pojdov vo
penzija so nakrivena kapa mi otkaà sistemot. Tokmu koga pominavme
od ednopartiski vo pove}epartiski sistem, mojot zastaren sistem za
greewe otkaà, {to zna~i deka na{iot zaedni~ki sistem za greewe
ni gi skrati svoite dotoga{ni uslugi. A bidej}i zimata ne be{e samo
na pragot, tuku i v ku}i, jas gi povikav moite pluralisti~ki deca da
napravime nekakva koalicija protiv studot, pa makar i neprincipiel-
na, samo da e efikasna...>.
(<Promeni na sistemot>) Dimitar Solev
Preraskaùvawe e vid komunikacija vo koja nekoj iznesuva
slu~ki i nastani vo koi toj ne u~estvuval, tuku za toa doznal, odnosno
pro~ital ili slu{nal od drugi izvori.
Na primer:
<Koga Han Sek Bon napolnil sedum godini, majka mu go podgotvi-
la i go ispratila v grad da u~i, a taa ostanala doma da raboti i da
zarabotuva pari za {koluvawe na sinot.
Sekoja no} taa mislela na sinot. Taguvala i pla~ela za nego.
Mislela u{te kolku godini, meseci i denovi treba da pominat, pa
odnovo da go vidi. Se pla{ela: zaminal vo dale~en svet i kojznae
kakov }e se vrati...>.
(<Maj~inata qubov>) Korejska narodna prikazna
Izvestuvawe e vid komunikacija so cel da se iskaè nekoja
va`na informacija. Izvestuvawe moè da se napravi po povod izve-
dena ekskurzija, poseta na izlo`ba, sportski natprevar i sli~no.

[to podrazbira{ pod: razgovor, opi{uvawe, raskaùvawe,
preraskaùvawe, izvestuvawe?
56
ÊSTITKA
êstitka e forma na usno ili pismeno izrazuvawe so cel da se

~estita ne{to na nekogo: rodenden, praznik, veridba, poloèn ispit,
osvoena nagrada i sl.
Obrazec
Po~ituvana profesorke,
Vi go ~estitam 8 Mart i Do
Vi poèluvam dolg i sre}en Natalija Naumovska
ìvot i uspesi vo rabotata. _______________________
_______________________
Marija Petrova _______________________
I godina
Zada~a
I grupa: Usno ~estitaj mu go rodendenot na svojot(ta) najdobar

drugar(ka).
II grupa: Napi{i ~estitka so koja }e im go ~estita{ 9 Septemvri
na svoite roditeli.
MOLBA
Molba e forma na usno ili pismeno izrazuvawe so cel da se

zadovoli odredeno barawe: polagawe popraven ili maturski ispit,
konkurirawe vo nekoja institucija za rabota, barawe slobodni
denovi za izvr{uvawe na odredena potreba; za~lenuvawe vo nekoja
organizacija i sl.
Molbata treba da gi sodrì samo najpotrebnite podatoci i da
se odlikuva so jasnost i preciznost.
Obrazec
Do
____________________________________
____________________________________
Skopje
MOLBA
Od _________________________________________ u~enik I godina

pri Va{eto u~ili{te.
Go molam naslovot da mi dopu{ti da polagam popraven ispit
po predmetite makedonski jazik i matematika vo junskata ispitna
sesija.
Kon molbata ja priloùvam svojata u~eni~ka kni{ka.
________________ godina So po~it

Skopje _______________________
Proveri gi svoite znaewa

[to podrazbira{ pod razgovor, opi{uvawe, raskaùvawe,
preraskaùvawe, izvestuvawe?
So kakva cel se pi{uva molba?
Vo koi slu~ai se pi{uva ~estitka?
II. LITERATURA
57
57
crna
POÊTOCI NA SLOVENSKATA PISMENOST
I LITERATURA;
PROSVETITELSTVOTO VO MAKEDONIJA;
ROMANTIZMOT I PRERODBATA KAJ
MAKEDONSKIOT NAROD.
58
POÊTOCI NA SLOVENSKATA
PISMENOST I LITERATURA
OP[TESTVENO-EKONOMSKI
USLOVI
Slovenite vo anti~kiot period ìveele vo rodovski zaednici

formirani vrz osnova na krvni srodstva. Poradi nemo`nosta da si gi
objasnat prirodnite pojavi, veruvale deka postojat mnogu bogovi od
~ija volja zavisi ìvotot na lu|eto.
No, vo dopir so sosednite dràvi so feudalen op{testven
sistem, a osobeno vo dopir so Vizantija i germanskite kralstva, brzo
se menuvale op{testvenite odnosi i kaj Slovenite, a paralelno so
toa se menuvala i svesta kaj niv. Rodovskite zaednici ve}e po~nale
da se raspa|aat i do{lo do pojava na privatnata sopstvenost, a podocna
Slovenite go napu{tile i mnogubo{tvoto i go prifatile hristijan-
stvoto, odnosno se pokrstuvale. Vo mnogu tesna vrska so pokrstuva-
weto i za da se za{titat od elinizacija i germanizacija, Zapadnite
Sloveni po~uvstvuvale golema potreba od sozdavawe na slovensko
pismo i {irewe na bogoslu`bata i prosvetata na slovenski jazik.
Zatoa, moravskiot knez Rostislav so pismo se obratil do Vizantija
od koja pobaral da mu isprati misioneri {to }e gi u~at Slovenite i
}e go {irat hristijanstvoto na slovenski jazik. Bidej}i na Vizantija
ne odgovaralo {ireweto na germanskite dràvi vo pravec na nejzi-
nite granici, taa so zadovolstvo go prifatila baraweto na knezot
Rostislav i vo negovata dràva (Velika Moravija) gi ispratila so-
lunskite bra}a Kiril i Metodij za da go u~at narodot na slovensko
pismo.
59
RABOTATA NA KIRIL I METODIJ
Bra}ata Kiril i Me-

todij se osnovopolo`nici
na slovenskata pismenost
i kultura i tvorci na prva-
ta slovenska azbuka glago-
lica. Rodeni se vo Solun
vo po~etokot na IX vek od
tatko Lav i majka Marija.
Blagodarenie na ma-
terijalnite mo`nosti na
nivnite roditeli, Kiril i
Metodij se steknale so so-
lidno obrazovanie, a toa,
pak, bilo preduslov da bi-
dat rasporeduvani na viso-
ki dràvni~ki dol`nosti
vo Vizantija.
Po zavr{uvaweto na
{koluvaweto Metodij naj-
prvin izvr{uval voeni
dol`nosti, a podocna bil
ispraten vo strumi~ko-bre-
galni~kite oblasti vo mi-
Kiril i Metodij sionerska rabota me|u Slo-
Dimitar Kondovski freska venite.
Negoviot pomal brat, Kiril, otkako zavr{il visoko obrazova-

nie vo Carigrad, mu se pridruìl na svojot brat za da mu pomogne vo
{ireweto na slovenskata pismenost.
Spored edni izvori, sam, a spored drugi izvori, so pomo{ na
brata si, Kiril ja sozdal azbukata glagolica koja broela 38 bukvi, a
potoa gi prevel najpotrebnite knigi za bogoslu`ba od gr~ki na slo-
venski jazik.
Po doa|aweto vo Moravija (863 god.), bra}ata Kiril i Metodij
potpomognati i od svoite u~enici otvorile golem broj u~ili{ta vo
koi se {irela slovenskata pismenost.
60
PANONSKI LEGENDI
Panonskite legendi se prvite originalni dela na slovenski

jazik, a nastanale neposredno po smrtta na bra}ata Kiril i Metodij
da mu posluàt na potomstvoto kako svedo{tvo za istoriskoto zna-
~ewe na deloto na solunskite bra}a, no i kako pottik da se sledi
nivniot pat vo {ireweto i izdignuvaweto na povisoko ramni{te na
slovenskata pismenost.
Panonskite legendi bile raboteni spored vizantiskite ìtija
i sodràt dve ìtija: @itieto na sv. Kiril i @itieto na sv. Meto-
dij. Ovie dve ìtija sodràt verodostojni podatoci za ìvotot i ra-
botata na solunskite bra}a Kiril i Metodij vo {ireweto na bogo-
slu`bata i prosvetata na slovenski jazik me|u Slovenite.
Se pretpostavuva deka @itieto na sv. Kiril bilo napi{ano od
rakata na negoviot postar brat, Metodij, a @itieto na sv. Metodij
od rakata na nivniot u~enik sv. Kliment Ohridski. No, spored nekoi
nau~nici najblizu do vistinata e tvrdeweto deka dvete ìtija se delo
na sv. Kliment Ohridski kako izraz na iskrena blagodarnost za s#
ona {to napravile negovite u~iteli za slovenskite narodi.
Mudri misli od Konstantin @itieto na sv. Kiril

- Kiril Filozof
Zapomni!
Presuden moment za slovenskata pismenost pretstavuvalo
doa|aweto na bra}ata Kiril i Metodij me|u Slovenite.
Kiril i Metodij se osnovopolo`nici na slovenskata pismenost
i literatura i tvorci na prvata slovenska azbuka glagolica.
Podatoci za ìvotot i dejnosta na Kiril i Metodij crpime od
Panonskite legendi prvi originalni dela napi{ani na sloven-
ski jazik.
61
Do koga Slovenite ìveele vo rodovski zaednici? Od koi
pri~ini tie se pokrstuvale?
Od kakvo zna~ewe e doa|aweto na Kiril i Metodij me|u
Slovenite?
So kakva cel tie ja sozdale azbukata glagolica?
Kakvo zna~ewe imaat Panonskite legendi?
Zada~a
Formirajte dve grupi i podgotvete dva referati koi }e gi
imaat slednive naslovi:
I grupa: Biografski podatoci za bra}ata Kiril i Metodij
II grupa: Rabotata na Kiril i Metodij vo {ireweto na sloven-
skata pismenost i literatura.
OHRIDSKA KNI@EVNA [KOLA

KLIMENT OHRIDSKI
KLIMENT OHRIDSKI KAKO PRODOL@UVA^

NA KIRILOMETODIEVSKATA TRADICIJA
Spored <Panonskite legendi> bugarskiot knez Boris vo 886 go-

dina go ispratil sv. Kliment Ohridski vo oblasta Kutmi~evica, vo
Jugozapadna Makedonija i vo del od Ju`na Albanija so zada~a da ja
prodolì rabotata na svoite u~iteli bra}ata Kiril i Metodij, bi-
dej}i postoela opasnost gr~kite sve{tenici da go zasilat svoeto vli-
janie vo ovie krai{ta koi vo toa vreme bile pod bugarska vlast.
Po pristignuvaweto vo Kutmi~evica sv. Kliment razvil boga-
ta prosvetitelska, crkovna i kulturna dejnost. Izgradil i manastir
koj podocna stanal centar, odnosno {kola za {irewe na obrazovanie
so crkoven i prosvetitelski karakter. Ovaa {kola e poznata pod
imeto Ohridska knièvna {kola. Vo Ohridskata knièvna {kola bi-
le opfateni okolu 3.500 u~enici koi podocna se razoti{le niz
62
Makedonija i vr{ele najrazli~ni dol`nosti: edni bile sve{tenici,
drugi u~iteli, treti umetnici i sl. Na toj na~in Ohridskata knièvna
{kola se pretvorila vo rasadnik na slovenskata pismenost i
literatura.
KNI@EVNATA DEJNOST
NA SV. KLIMENT
OHRIDSKI
Sv. Kliment Ohridski spa-

|a vo redot na prvite slovenski pi-
sateli. Sozdal originalni dela
koi posluìle kako osnova za iz-
graduvawe na makedonskata lite-
ratura i kultura. Negovite trudo-
vi imaat ogromno zna~ewe za {i-
reweto na prosvetata i kultura-
ta vo Makedonija i zatoa toj se
smeta za osnovopolo`nik na slo-
venskata pismenost me|u Makedon- Sv. Kiril i sv. Kliment,
cite. freska od crkvata <Sv. Sofija>,
Ohrid (XI v.)
<POFALNO SLOVO ZA SV. KIRIL>
Za vreme na prestojot vo Rim sv. Kliment Ohridski go napi{al

pofalnoto slovo za sv. Kiril Filozof vo koe toj so qubov i po~it
zboruva za svojot u~itel: <Od mladi godini be{e ~ist kako angel, se
ottrgnuva{e i izbegnuva{e od ìtejskite slabosti i sekoga{ be{e
so psalmi i peewa i so duhovni pouki. Vrve{e samo po eden pat {to
vodi kon neboto. Zatoa niz negovata usta se izli bo`jata blagost>.
Vo svoeto pofalno slovo Kliment Ohridski go slavi deloto
na Kiril koj so pomo{ na svojot postar brat, Metodij, gi izbavil Slo-
venite od mrakot na neznaeweto i im go dal najsilnoto oru`je pis-
moto na maj~in slovenski jazik.
Slavej}i go deloto na svojot blaèn u~itel, na edno mesto od
pofalnoto slovo Kliment Ohridski veli: <Ete, ni svetna hristoqupci
63
svetlozra~niot spomen na
na{iot preblaèn otec
Kiril, nov apostol i u~i-
tel na site zemji, koj{to
ogrea na zemjata kako son-
ce so vistinska ubavina,
kako sonce na trisu{noto
boèstvo, osvetluvaj}i go
siot svet.>
Sv. Kliment Ohrid-
ski ima posebni zaslugi i
zaradi toa {to gi pou~u-
val lu|eto po mnogu pra-
Smrtta na sv. Naum, freska
od crkvata <Sv. Naum> {awa od nivnoto sekojd-
nevie me|u koi i kako da
ja obrabotuvaat zemjata za da imaat pobogat rod, kako da gi kalemat
divite ovo{ki, na koj na~in da si gi podobrat higienskite i
materijalnite uslovi za ìvot i sl.
Zapomni!
Kliment Ohridski e prodolùva~ na deloto {to go zapo~nale
negovite u~iteli svetite Kiril i Metodij.
Kliment Ohridski e osnova~ na Ohridskata knièvna {kola.
Sv. Kliment Ohridski e avtor na Pofalnoto slovo za sv. Kiril.

Vo koja oblast Kliment Ohridski bil ispraten od bugar-
skiot knez Boris? So kakva cel?
Koi se zaslugite na Kliment Ohridski vo {ireweto na pro-
svetata i kulturata vo Makedonija?
Zo{to toj ja osnoval Ohridskata knièvna {kola?
Od kakvo zna~ewe e negovoto Pofalno slovo za sv. Kiril?
64
CRNORIZEC HRABAR
Malku i nau~no nepotvrdeni se podatocite za ìvotot i rabo-

tata na Crnorizec Hrabar, pisatel koj pripa|al na srednovekovnata
literatura. Kako pisatel se zastapuval za ramnopravnost me|u naro-
dite pri {to ukaùval deka sekoj narod treba da ima svoj sopstven
jazik, kako potvrda na negovata posebnost.
Spored nekoi slavisti pod psevdonimot Crnorizec Hrabar (ka-
lu|er hrabar) se prepoznava imeto na sv. Naum Ohridski, no i za ovoj
podatok ne postojat verodostojni dokazi.
So sigurnost se znae deka toj e avtor na deloto <Za bukvite>
koe pretstavuva izvor na podatoci za dejnosta na bra}ata Kiril i
Metodij.
<ZA BUKVITE>
Za pojavata na slovenskoto pismo postojat pove}e, no bespogo-

vorno najvaèn izvor e deloto na Crnorizec Hrabar <Za bukvite>. Ed-
nostavno toa pretstavuva kratka i vrednosna istorija na slovenskata
pismenost, polemika za nea i potvrda i afirmacija na slovenskiot
jazik. Po sodrìnata spisot moè da se podeli na dva dela. Prviot,
istoriskiot del go prosleduva razvitokot i periodite na slovenskata
pismenost. Crnorizec bil visokoobrazovan ~ovek i so argumenti na
nau~nata misla argumentirano gi prosleduva trite fazi od nejziniot
razvitok. Vo po~etokot Slovenite nemale knigi, no ~itale i gatale
so crti i reski, <bidej}i bea jazi~nici>.
Pokrstuvaweto ja nazna~uva vtorata faza. So ovoj proces koga
Slovenite po~nale da se pokrstuvaat, koga ja napu{tile mnoguboè~-
kata vera i go primile hristijanstvoto, po~nale i so koristeweto na
gr~kite i rimskite bukvi. Toa }e re~e deka gr~kiot alfabet bil pri-
menuvan od ju`noslovenskite sredini pri pi{uvaweto na slovenskite
zborovi.
Tretata, najzna~ajna faza e povrzana so sveti Konstantin Fi-
lozof, nare~en Kiril, koj sozdal 38 bukvi za Slovenite. Svoite ana-
lizi Crnorizec gi obrazloùva vo sporeduvaweto na slovenskite buk-
vi so gr~kite i evrejskite bukvi. Jazikot kako ìva materija i negovoto
pismo se op{tokulturna pridobivka, pa taka i toj ne zaboravil da
podvle~e deka i Grcite koga go sozdavale svojot alfabet neminovno
se ugleduvale i gi koristele drugite azbuki. Azbukata {to ja sozdal
65
Kiril bila glagolica i taa vo sebe sodrèla 24 bukvi prezemeni od
gr~kata azbuka i 14 bukvi koi gi izmislil spored glasovniot sistem
na slovenskiot jazik.
Vtoriot del od spisot e polemi~ki tekst. Negovata celosna
funkcija se ostvaruva i niz avtoroviot princip da go napi{e vo dija-
lo{ka forma. Od edna strana se nemilosrdnite protivnici na slo-
venskata kultura i pismenost, i od druga strana otvorenite i argu-
mentirani odgovori na avtorot. Brojot na slovenskite bukvi, zo{to e
toj 38, a ne 24, kako {to e toa vo gr~kiot alfabet, e prvoto pra{awe
na koe u~eniot monah brzo i konkretno odgovara deka Grcite pokraj
tie 24 bukvi, imaat u{te 11 dvoglasni i u{te tri znaci za broevite 6,
90 i 900. Vo polemikata za trijazi~nata dogma na izbranosta od boga
za trite jazici: gr~kiot, evrejskiot i latinskiot, Crnorizec so jasen
i ìv jazik, so argumenti na vistinata go brani i go odbranuva Kiri-
lometodievoto delo. Nasprema bogoizbranosta na trite jazici, e i
neprikosnovenoto pravo na slovenskite narodi da ~itaat i da pi{u-
vaat na svoj jazik.

Pokraj imiwata na sv. Kliment i sv. Naum Ohridski koi se
drugi beleìti imiwa od najraniot period na makedonskata
srednovekovna literatura?
Koi se dilemite okolu identifikacijata na li~nosta na
Crnorizec Hrabar?
Ostavil samo edno delo <Za bukvite>. Zo{to tokmu toa se
smeta kako najbiten izvor za pojavata na slovenskoto pismo?
Deloto ima samo nekolku stranici. I taka malo po obem
dobilo trajna knièvno-istoriska vrednost. Prodolì so sop-
stvenite stavovi i zaklu~oci od prethodnoto pra{awe.
Zada~a
Deloto <Za bukvite> potvrduva visokoobrazovan pisatel
koj pravi analiza na sporedbeno prou~uvawe na jazicite na naro-
dite. Ne postoi <bogoizbran> jazik, kako {to i sekoj narod ima
pravo na svoj jazik. Na protivnicite im go pokaùva i nivnoto
neznaewe na sopstvenata pismena i kulturna tradicija. Napi{i
esej na ovaa tema.
66
PROSVETITELSTVOTO
VO MAKEDONIJA
POJAVA I OSOBENOSTI NA
PROSVETITELSTVOTO VO
MAKEDONIJA
AZBUKATA PREDUSLOV ZA [IREWE

NA SLOVENSKATA PISMENOST
Vo rakopisite od IX do krajot na XI vek vek se koristel staro-

slovenskiot jazik najstariot literaturen jazik prifaten od site
slovenski narodi, a od po~etokot na XII pa s# do XVIII vek oddelni slo-
venski zemji zapo~nale da vnesuvaat crti na lokalnite govori vo do-
toga{ edinstveniot staroslovenski jazik, so {to bile sozdadeni po-
ve}e varijanti (redakcii, recenzii).
Edna od tie varijanti e i makedonskata varijanta na staroslo-
venskiot, odnosno na crkovnoslovenskiot jazik.
Me|u najstarite za~uvani rakopisi na staroslovenski jazik se
Zografskoto evangelie, Asemanovoto evangelie i Mariinskoto evange-
lie site napi{ani vo Makedonija so azbukata glagolica. Podatok {to
zboruva za za~uvuvawe na tradicionalnosta sprema staroslovenskata
pismenost edna od najva`nite osobenosti na prosvetitelstvoto vo
Makedonija.
Koristeweto na azbukata glagolica e edna od osnovnite oso-
benosti na dejnosta na Ohridskata knièvna {kola {to ja osnoval
Kliment Ohridski.
67
Staroslovenskite azbuki
68
ASEMANOVO EVANGELIE
Zapomni!
Kon krajot na IX vek bila sozdadena i azbukata kirilica, naj-
verojatno od Kliment.
Slovenskata pismenost imala crkoven i prevoden karakter.
69
Koga bila sozdadena azbukata kirilica? Od kogo?
Koi se najva`nite osobenosti na prosvetitelstvoto vo
Makedonija?
PROSVETITELSKITE IDEI ME\U SVOJOT

NAROD NA JOAKIM KRÔVSKI, KIRIL
PEJÎNOVI], TEODOSIJ SINAITSKI
Vo po~etokot na HIH vek bile otpe~ateni prvite knigi na Joa-

kim Kr~ovski i Kiril Pej~inovi} so {to bile ozna~eni po~etocite na
makedonskata originalna literatura na naroden makedonski jazik.
JOAKIM KRÔVSKI
Mnogu skromni i nau~no nedokaàni se podatocite {to postojat

za ìvotot na prviot originalen pisatel na naroden makedonski jazik
Joakim Kr~ovski, taka {to podatocite za vremeto vo koe se rodil
i mestoto kade {to se rodil se sveduvaat na pretpostavki.
Joakim Kr~ovski ìveel i rabotel vo vtorata polovina na XVIII
vek i po~etokot na XIX vek, a od izvorite iscrpeni od predanijata se
pretpostavuva deka bil roden vo s. Oslomej, blizu do Ki~evo (turski
naziv Kr~ovo) po {to toj verojatno i go dobil prezimeto. Od podatocite
vo edna od negovite knigi doznavame deka toj bil eden od prvite
u~iteli {to izveduval nastava vo manastirskite u~ili{ta koja, se
razbira, imala religiozen karakter.
Od pe~atnicata vo Budim izlegle slednive knigi na Joakim
Kr~ovski:
Slovo iskazanoe zaradi umiranie, 1814 god.
Povest radi stra{nago i vtorago pri{estvija Hristova, 1814
god.
70
Mitarstva, 1817 god.
ûdesa presvjetaja Bogorodici, 1817 god.
Razli~na pou~itelna nastavlenija, 1819 god.
Svoite dela Kr~ovski gi napi{al na severo-isto~niot makedon-
ski dijalekt, odnosno na kratovsko-krivopalane~kiot govor so primesi
na crkovnoslovenski zborovi i izrazi, turcizmi, bugarizmi i srbizmi.
Faksimil od naslovnata stranica na knigata <Razli~na pou~itelna

nastavlenija> od Joakim Kr~ovski
71
KIRIL PEJÎNOVI] - TETOEC
Vo 1870 ili 1871 godina vo s. Tearce

Tetovsko se rodil Kiril Pej~inovi}.
Otkako podolgo vreme pominal kako
u~enik vo manastirskite u~ili{ta, za-
minal vo manastirot Hilandar na Sveta
Gora kade {to se zakalu|eril i go primil
imeto Kiril.
Vo po~etokot na XIX vek Kiril Pej-
~inovi} go napu{til svetogorskiot ma-
nastir i do{ol da raboti vo zapu{te-
niot i ve}e prili~no razurnatiot Mar-
kov Manastir blizu do Skopje.
Nabrgu go obnovil i go uredil Mar-
koviot manastir, a ja preuredil i ja zbo-
gatil i negovata biblioteka so rakopisi
koi imale golema vrednost.
Rakopisite {to gi
pribiral od manastirite za
da gi spasi od uni{tuvawe,
go pottiknale i samiot da se
projavi kako tvorec. Tuka toj
ja napi{al, a vo 1816 godina
vo Budim, ja otpe~atil kniga-
ta <Ogledalo> na ~ii stra-
nici pomestil razni teksto-
vi nameneti za sekojdnevnite
potrebi na sve{tenicite pri
vr{eweto na verskite obre-
di, no i razni pouki kako da
se odnesuvaat lu|eto vo ì-
votot.
Le{o~kiot manastir
72
Vo Markoviot manastir Kiril Pej~inovi} se zadràl okolu dve
decenii. Tuka otvoril manastirsko u~ili{te i pokaàl golema
aktivnost vo propovedite i prosvetuvaweto na naselenieto od toj kraj.
Kon krajot na vtorata decenija od XIX vek Pej~inovi} se vratil
vo rodniot kraj i se vselil vo manastirot Sv. Atanasija vo seloto
Le{ok. I vo ovoj manastir toj ja uredil i ja zbogatil bibliotekata so
vredni rakopisi, a samiot gi napi{al delata Ute{enie gre{nim i
@itie kneza Lazara.
Pred krajot na svojot ìvot si podgotvil nadgroben natpis vo
stihovi prvi stihovi na naroden makedonski jazik:
<Tearce mu negovo ro`denie,

Pre~ista i Hilandar posriènie,
Le{ok mu e negoo vospitanie,
pod plo~ava negoo po~ivanie.
Ot negovo svoe ot{estvie,
do Hristovo vtoro, pri{estvie,
molit vas bra}a negoi qubimija
hotja{tija pro~itati sija,
da re~ete: Bog da bi go prostil,
zere u grob crvite gi gostil.
Kiril
Ovde leì Kirilovo telo
u manastir i u Le{ok selo.
Da Bog da za dobroe delo.
Vo delata na Pej~inovi} go prepoznavame tetovskiot govor so

primesi na crkovnoslovenizmi i turcizmi.
Joakim Kr~ovski i Kiril Pej~inovi} ostavile pe~at so svojata
prosvetitelska dejnost, a so svoite dela, koi bile prifateni so golemo
zadovolstvo od {irokite narodni masi, tie gi udrile temelite na
makedonskiot knièven jazik.
TEODOSIJ SINAITSKI
Me|u na{ite kulturni dejci od ovoj period mo{ne zna~ajno mesto

zazema Teodosij Sinaitski. Spored za~uvanite narodni predanija toj
bil roden vo Dojran, vo vtorata polovina na XIX vek i se vikal Teohar.
73
Po zapopuvaweto zaminal na poluostrovot Sinaj kade stanal stare-
{ina na pravoslavniot manastir. Za da go obnovi manastirot vo Sinaj,
toj krstosuval niz Makedonija i sobiral milostiwa od narodot. Toa
krstosuvawe mu ovozmoìlo da se zapoznae so makedonskite prosve-
titeli. Otkako sogledal deka lu|eto se mnogu zainteresirani za kni-
gata, toj otvoril pe~atnica vo Solun vo koja bila nape~atena i knigata
<Ute{enie gre{nim> od Kiril Pej~inovi}. Predgovorot vo taa kniga go
napi{al samiot Sinaitski vo koj mnogu va`no mesto mu pridal na na-
rodniot jazik i go smetal za edinstven klu~ {to moè da go otvori
srceto na narodot:
Sinaitski ima zna~aen pridones za otfrlawe na starosloven-
skiot jazik od u~ili{tata, crkvite i literaturata i za negova zamena
so makedonskiot naroden jazik koj stanal silno oru`je vo borbata pro-
tiv gr~koto duhovno ropstvo vo Makedonija.
Zapomni!
Joakim Kr~ovski i Kiril Pej~inovi} bile golemi prosvetite-
li i tvorci na prvite dela na naroden makedonski jazik.
Teodosij Sinaitski ima golemi zaslugi za otfrlaweto na
staroslovenskiot jazik od crkvite, u~ili{tata i literaturata
i za negova zamena so makedonski naroden jazik.

Koi dela gi sozdal Joakim Kr~ovski, a koi Kiril Pej~i-
novi}?
[to e karakteristi~no za jazikot vo nivnite dela?
Vo {to se sostoi zna~eweto na Joakim Kr~ovski, Kiril
Pej~inovi} i Teodosij Sinaitski?
74
ROMANTIZMOT I PRERODBATA
KAJ MAKEDONSKIOT NAROD
Edna op{ta tendencija vo Makedonija vo prvata polovina i sre-

dinata na XIX vek e pojavata i postojanoto zajaknuvawe na makedonskata
gra|anska klasa. Makedonija vo toa vreme e pod tursko ropstvo i poradi
bezredieto vo Osmanliskata Imperija stanuvaat s# po~esti zulumite
i teroriziraweto na makedonskoto naselenie vo selata. Zatoa sel-
skoto naselenie s# pove}e se preseluva vo gradovite kade {to se za-
nimava so zanaet~istvo i trgovija. Taka zajaknuva taa makedonska gra-
|anska klasa koja }e ja manifestira makedonskata nacionalna svest i
}e gi pridviì politi~kite i osobeno naprednite kulturni zbidnu-
vawa vo Makedonija.
Vo takvi uslovi se pojavuvaat i se razvivaat prerodbenskite
struewa vo Makedonija, odnosno prosvetitelstvoto i romantizmot.
PRERODBENSKITE TENDENCII VO
MAKEDONIJA KON SREDINATA NA XIX VEK
Prosvetitelskite stremeì od prvite decenii na XIX vek, ~ii

glavni dvigateli se Joakim Kr~ovski, Kiril Pej~inovi} i Teodosij
Sinaitski, }e prodolàt i natamu da se razvivaat vo podocne`nite
decenii na istiot vek. Nacionalnoto osvestuvawe i borbata na make-
donskiot narod za crkovna i kulturna samostojnost, a protiv gr~kata,
bugarskata i srpskata propaganda, }e gi vnesat vo literaturata pokraj
prosvetitelskite i romanti~arskite tendencii.
Romantizmot kako pravec vo literaturata e prepoznatliv po
~uvstvenosta, navra}aweto kon folklornoto bogatstvo i nacionalnoto
osvestuvawe. Na ova pole vo Makedonija vo sredinata i vtorata polo-
vina na XIX vek rabotat brojni makedonski prerodbenici kako {to se:
Jordan Haxi Konstantinov Xinot, bra}ata Dimitrija i Konstantin
Miladinovci, Rajko @inzifov, Kuzman [apkarev, Marko Cepenkov,
\or|i Pulevski, bra}ata Konstantin i Andreja Petkovi~ i mnogu drugi.
75
JORDAN HAXI KONSTANTINOV - XINOT
Eden od najaktivnite dejci na prerodbata vo Makedonija e Jordan

Haxi Konstantinov - Xinot. Roden e vo Veles 1820 godina. Obrazova-
nieto go zavr{il vo Veles, Samokov i Solun. Vo 1838 godina e postaven
za u~itel vo Veles. Decata gi u~el na makedonski naroden jazik.
Poradi nedorazbirawata so vele{kite prvenci i so crkovnite lica
Xinot zaminuva od Veles i odi vo Skopje kade stanuva u~itel na pokana
od skopskite prvenci. Vo Skopje u~itelstvuva do 1858 godina koga
povtorno se vra}a vo Veles. Vo 1860 godina Xinot bil nakleveten od
vele{kite prvenci i od vladikata. Bil osuden na progonstvo i odveden
vo Mala Azija pri {to od maltretiraweto go zagubil desnoto oko. Po
trigodi{noto zato~eni{tvo se vra}a vo Veles i ja prodolùva svojata
prosvetitelska i prerodbenska dejnost.
Za seto vreme na svojata aktivnost Xinot ~esto bil kleveten
od onie {to gi {irele tu|ite propagandi vo Makedonija - gr~kata, bu-
garskata i srpskata. No, nikoga{ ne potkleknuval za{to bil svesen
deka upornata rabota edna{ mora da dade rezultati. Vo nekolku na-
vrati patuval vo Carigrad i vo Belgrad za da sorabotuva so tamo{nite
kulturni institucii. Sekoga{ veruval vo silata na trudoqubivosta
i prosvetuvaweto. So takva verba i po~inal vo Veles vo 1882 godina.
Jordan Haxi Konstantinov - Xinot e avtor na stihotvorbi, dram-
ski piesi, patopisi, aforizmi i razni filozofski misli. Vo 1840
godina sostavil eden mal bukvar za u~enicite so naslov <Tablica per-
vaja>. Za vreme na negovoto patuvawe niz Makedonija sobiral razni
stari rakopisi, no i narodni umotvorbi.
Poezijata na Xinot ne e so nekoj visok estetski kvalitet, no
taa ima mo{ne va`na knièvno-istoriska vrednost. Negovite pesni
<Trud mi e imeto>, <Raj bo`ji>, <Dionis Vakho> i <Avrora> imaat pou~en
karakter. Pesnite <Kraj rekata Vardar> i <Gorka ~a{a kwaz Lazara
posledna tajna ve~era> se so patriotska sodrìna. Vo pesnata <Trud
mi e imeto> preku nekolku sliki Xinot go vozveli~uva zna~eweto na
trudot i na trudoqubivosta kaj sekoj ~ovek.
Xinot e prv makedonski dramski pisatel. Pi{uval kusi dram-
ski piesi koi bile izveduvani kako teatarski pretstavi od strana na
u~enicite vo skopskoto u~ili{te pred skopskite gra|ani od 1848 do
1856 godina. Poznati se negovite dramski piesi <Minerva i devet
muzi>, <Razgovor ili pravi ~elovek>, <U~ili{te i u~enie>, <Basna> i
76
<Serbija {ataetsja v zemeq svoih>. Xinot preveduval i zna~ajni
anti~ki drami.
Xinot ostavil i pove}e patopisi za gradovite: Skopje, Veles,
Prilep, Kratovo, Bitola, Ohrid, Debar i drugi. Vo niv ima dragoceni
podatoci za ovie naselbi vo sredinata na XIX vek.
Tablica pervaja od Xinot
Jordan Haxi Konstantinov - Xinot siot svoj ìvot go vloìl

vo prosvetuvaweto na decata vo Makedonija vo {to postignal zna~i-
telni rezultati. Toj dal ogromen pridones vo makedonskata prerodba
od XIX vek.
77
Zapomni!
Nacionalnoto osvestuvawe i borbata na makedonskiot narod
za crkovna i kulturna samostojnost gi vnesuvaat vo literaturata
prosvetitelskite i romanti~arskite tendencii.
Romantizmot kako pravec vo literaturata e prepoznatliv
po ~uvstvenosta, navra}aweto kon folklornoto bogatstvo i na-
cionalnoto osvestuvawe.
Eden od najaktivnite dejci vo prosvetitelstvoto i prerod-
bata vo Makedonija vo XIX vek e Jordan Haxi Konstantinov - Xinot.
Xinot e avtor na eden mal bukvar, stihotvorbi, dramski pie-
si, patopisi, aforizmi i razni filozofski misli.
Xinot e prv makedonski dramski pisatel. Pi{uval kusi
dramski piesi koi bile izveduvani kako teatarski pretstavi
od u~enicite vo skopskoto u~ili{te pred skopskite gra|ani od
1848 do 1856 godina.

Vo kakvi uslovi se razviva makedonskata prerodba vo XIX
vek?
Koi se najzna~ajnite makedonski prerodbenici?
Od {to se sostoi tvore{tvoto na Jordan Haxi Konstan-
tinov Xinot?
So kakov karakter se pesnite na Xinot?
Koi dramski tekstovi od Xinot ni se poznati denes?
Pro{iri gi i prodlabo~i gi svoite znaewa!
<Okolu ~etiri decenii Jordan Haxi Konstantinov - Xinot neu-

morno rabotel na voveduvaweto prosveta na naroden jazik po raznite
{koli vo Makedonija (Veles, Skopje, Prilep i dr.). @iv temperament,
borben i golem buntovnik, Xinot za seto vreme na svojata najaktivna
dejnost doa|al vo sudir - redovno so site vladiki i ~orbaxii, so razni
u~iteli, lekari i drugi lu|e, {to ne go delele negovoto mislewe vo
pogled na potrebata za voveduvawe naroden jazik vo {kolite, za do-
bivawe narodni crkovni stare{ini>.
Haralampie Polenakovi}
78
MAKEDONSKA NARODNA LITERATURA
Narodnata literatura se narekuva u{te i usna literatura. Taa

e postara od umetni~kata, odnosno od pismenata literatura.
Tvorbite od narodnata literatura se sozdavale od poedinci
na sobiri po razni povodi. Tie tvorbi bile prifa}ani od celata zaed-
nica, odnosno od narodot i bile prenesuvani po usten pat od generacija
na generacija. Pri prenesuvaweto na narodnite tvorbi sekoj inter-
pretator vnesuval ne{to svoe i poradi toa se javuvale po nekolku
varijanti od edna ista narodna umotvorba.
Makedonskata narodna literatura se deli na narodna poezija
i narodna proza. Narodnata poezija, pak, se deli na lirska, epska i
lirsko-epska poezija. Narodnata proza se deli na narodni prikazni,
poslovici, pogovorki, gatanki, blagoslovi i kletvi.
Za narodnata lirska poezija e karakteristi~no toa {to vo
nea se izrazuvaat ~uvstva, odnosno preku nea se razotkriva du{evniot
ìvot na ~ovekot. Postojat nekolku vidovi lirski pesni: obredni,
mitolo{ki, trudovi, qubovni, semejni, detski i humoristi~ni.
Samoto ime obredni pesni kaùva deka tie se povrzani so
raznite obredi koi se izveduvale na praznicite. Obredite i pesnite
koi se peele pri nivnoto izveduvawe imale magi~na funkcija - da ja
predizvikaat prirodata za pobogat rod i za poblagoprijatni uslovi
za ìvot. Obredni pesni se koledarskite, lazarskite, |ur|ovdenskite
i drugi.
Mitolo{kite pesni gi odrazuvaat drevnite veruvawa na naro-
dot. Vo niv ~esto se pojavuvaat fantasti~ni, natprirodni su{testva
kako {to se zmejovi, lamji, samovili, nare~nici i sli~no.
Trudovite pesni se odnesuvaat na sekojdnevnata rabota {to
ja izvr{uvale lu|eto. Tuka spa|aat ètvarskite, ov~arskite i drugi
pesni.
Qubovnite pesni pretstavuvaat izraz na ~uvstvata kon saka-
nata li~nost. Vo niv se iskaùva radosta i sre}ata, no i tagata i
razo~aruvaweto od neostvarenata qubov.
Semejnite pesni gi otslikuvaat semejnite odnosi - odnosite
me|u sinot i tatkoto, majkata i }erkata, snaata i svekrvata, zolvata i
jatrvata i sli~no. Vo niv e odrazen patrijarhalniot na~in na ìvot.
Detskite pesni se nameneti za decata ili gi peat samite deca.
Tie ~esto imaat pou~en karakter. Najpoznati se prispivnite detski
pesni.
79
Vo humoristi~nite pesni se ismevaat negativnite osobini kaj
lu|eto ili, pak, nekoi negativni pojavi vo zaednicata. Vo niv naj~esto
se ismevaat mrzlivosta, pla{livosta, pijanstvoto i sli~no.
Vo narodnata epska poezija preku stihovi se raskaùva za
zna~ajni nastani koi se slu~ile vo minatoto ili, pak, za izmisleni
herojski nastani i dela. Temite vo epskite pesni se menuvale vo za-
visnost od uslovite vo koi ìveele lu|eto. Postojat: neistoriski,
istoriski, juna~ki, ajdutski, revolucionerni i partizanski epski
pesni.
Neistoriskite pesni se ispolneti so mitolo{ki i religiozni
nastani i likovi. Vo niv dominiraat fantasti~nite elementi.
Vo istoriskite pesni se pee za zna~ajni istoriski nastani.
Vo niv naj~esto se pee za borbata na makedonskiot narod za oslobodu-
vawe od turskoto ropstvo.
Juna~kite pesni se posveteni na poznati junaci koi bile za{-
titnici na narodot. Vo niv se pee za podvizite na legendarnite ju-
naci kakov {to e, na primer, Marko Krale.
Vo ajdutskite pesni se pee za ajdutskoto dvièwe vo Makedo-
nija za osloboduvawe od ropstvoto. Pokraj maìte, vo ovie pesni se
opevaat i ènite ajduti kako {to se: Sirma Vojvoda, Todora vojvoda i
drugi.
Revolucionernite pesni se pojavuvaat vo vremeto pred i po
Ilindenskoto vostanie vo 1903 godina. Vo niv se pee za herojskite
podvizi na revolucionerite kako {to se: Goce Del~ev, Pitu Guli, Dame
Gruev, Jane Sandanski i drugi.
Partizanskite pesni se od vremeto na Vtorata svetska vojna
koga makedonskiot narod se vklu~i vo op{tata borba protiv fa-
{izmot.
Pokraj ovie postojat i lirsko-epski pesni. Najpoznati se bala-
data i romansata. Baladata opeva nastan, podvig ili tragi~na sudbina
na eden ili pove}e likovi. Vo romansata se pee za nekoj vedar i vesel
nastan od sekojdnevniot ìvot.
Makedonskite narodni prikazni se delat na basni, skazni,
noveli, legendi i predanija.
Basnite se prikazni vo koi ìvotnite olicetvoruvaat nekoja
~ove~ka osobina. Preku basnite se ismeva nekoja negativna karakte-
ristika kaj lu|eto. Naj~esti likovi se: lisicata, lavot, zajakot, eòt
i sli~no.
Skaznite se fantasti~ni prikazni. Vo niv e odrazena sposob-
nosta na ~ovekot za imaginacija. Se javuvaat zamisleni su{testva
kako {to se: zmejovi, lamji, duhovi i razni drugi ~udovi{ta, koi se
80
olicetvorenie na zloto. Vo skaznite sekoga{ dobroto pobeduva nad
zloto.
Novelite se realisti~ni narodni prikazni. Vo niv se prika-
ùvaat nastani od sekojdnevniot ìvot na ~ovekot. Vo novelite se
vozvi{uva nekoja pozitivna ili, pak, se kritikuva negativna osobina
kaj lu|eto.
Legendite i predanijata pretstavuvaat objasnuvawa za nekoi
pojavi ili za nastanokot na odredeni mesta. Legendite izobiluvaat
so fantasti~ni tolkuvawa, dodeka predanijata zboruvaat porealis-
ti~no za va`ni nastani, li~nosti i mesta.
Zna~ajno mesto vo makedonskata narodna literatura zazemaat
i kusite vidovi narodni tvorbi me|u koi se i poslovicite i pogovor-
kite. Pogovorkite se kusi edno~leni mudri izreki (<Blag kako pelin>),
dodeka poslovicite se malku podolgi, odnosno dvo~leni mudri iz-
reki (<Ako si ovca, sekoj }e te striì>).
Makedonskata narodna literatura odigrala ogromna uloga vo
pojavuvaweto i razvojot na makedonskata umetni~ka, odnosno pismena
literatura. Brojni elementi od narodnata literatura i denes se
sre}avaat vo sovremenata makedonska literatura.
Zapomni!
Narodnata literatura e postara od umetni~kata, odnosno
od pismenata literatura.
Makedonskata narodna literatura se deli na narodna poezija
i narodna proza.
Narodnata poezija se deli na lirska, epska i lirsko-epska
poezija. Narodnata proza se deli na narodni prikazni, poslovici,
pogovorki, gatanki, blagoslovi i kletvi.

Kako e podelena makedonskata narodna literatura?
Kako se deli makedonskata narodna poezija? Kako se deli
makedonskata narodna proza?
So {to se povrzani obrednite pesni? Koi pesni spa|aat vo
obrednite pesni?
[to se basnite? Koi se naj~estite likovi vo niv?
81
SOBIRAÎ NA MAKEDONSKOTO
NARODNO TVORE[TVO
Makedonskite prerodbenici od XIX vek, vo borbata za crkovno i

kulturno osamostojuvawe, go uvidele golemoto zna~ewe na makedon-
skata narodna literatura. Tie sfatile, vsu{nost, deka vo makedon-
skoto usno tvore{tvo so vekovi se ~uvala i neguvala makedonskata
nacionalna i duhovna tradicija. Tokmu poradi toa od sredinata na XIX
prerodbenski vek zapo~nuva edna {iroka dejnost za sobirawe, odnosno
zapi{uvawe i objavuvawe na makedonskoto narodno tvore{tvo.
Pottikot za sobirawe na narodnoto tvore{tvo vo Makedonija
go dale lu|e koi ne bile Makedonci. Toa se Vuk Karaxi}, Viktor Grigo-
rovi~ i Stefan Verkovi} koi sobirale i objavuvale makedonski na-
rodni umotvorbi. Vuk Karaxi} vo 1815 godina objavil nekolku make-
donski pesni, a Stefan Verkovi} vo 1860 godina objavil Zbornik od
makedonski narodni pesni.
Pottiknat i motiviran od nivnata rabota, a osobeno od Stefan
Verkovi}, makedonskiot prerodbenik Dimitrija Miladinov zapo~nuva
so sobirawe na makedonski narodni umotvorbi. Negoviot primer go
sledat mnogumina kako {to se Konstantin Miladinov, Rajko @inzifov,
Kuzman [apkarev, Marko Cepenkov, Partenij Zografski, \or|i Pulev-
ski, Efrem Karanov, Panajot \inovski, Vasil Ikonomov, Petar Dra-
ganov, bra}ata Dimitar i Ko~o G. Molerovi, Ivan [andarov, \o{o P.
Bojaxiev, Spiro Ivanov i drugi.
DIMITRIJA MILADINOV
Dimitrija Miladinov e predvodnik na makedonskata prerodba

vo sredinata na XIX vek. Roden e vo Struga 1810 godina. Obrazovanieto
go zavr{il vo manastirot <Sv. Naum>, vo Ohrid i vo Janina. Od 1830
godina bil u~itel vo pove}e makedonski gradovi kako Struga, Ohrid,
Prilep, Bitola, Kuku{ i drugi. Na negov pottik i so negova pomo{
mnogumina mladi prerodbenici, me|u koi se i brat mu Konstantin Mi-
ladinov i Rajko @inzifov, zaminuvaat na {koluvawe vo Rusija. Pet-
naesetina godini sobiral makedonski narodni umotvorbi i drugi et-
nografski materijali. Umrel 1862 godina vo carigradskite zandani.
Od sobira~kata dejnost na Dimitrija Miladinov proizleze eden
zna~aen Zbornik od narodni pesni objaven vo Zagreb 1861 godina. Naj-
golem del od materijalite gi sobral Dimitrija Miladinov, a negoviot
brat Konstantin Miladinov gi redaktiral, odnosno gi sreduval na-
rodnite umotvorbi i gi podgotvuval za pe~atewe. Blagodarenie na
82
upornosta na Konstantin Miladinov, hrvatskiot biskup Josip Juraj
[trosmaer se soglasil da go finansira pe~ateweto na Zbornikot.
Zbornikot od bra}ata Miladinovci e sostaven od 660 na-
rodni pesni, desetina detski igri, opisi na obi~ai, veruvawa, preda-
nija, poslovici, gatanki, narodni li~ni imiwa i eden mal makedon-
sko-hrvatski re~nik. Predgovorot za Zbornikot go napi{al Konstantin
Miladinov koj go istaknal ogromnoto zna~ewe na narodnoto tvore{tvo
za sekoj narod. Materijalite vo Zbornikot od bra}ata Miladinovci se
sobrani od Struga, Ohrid, Prilep, Veles i Kuku{.
Dimitrija Miladinov (D. Kondovski, maslo, 1958)
Vo Zbornikot na Miladinovci e izvr{ena klasifikacija na na-

rodnite pesni. Tie se podeleni na: samovilski, drugi stari, crkovni,
juna~ki, ov~arski, ajdutski, àlovni, sme{ni, qubovni, svadbeni, la-
zarski i ètvarski.
Zbornikot od bra}ata Miladinovci odigral mnogu va`na uloga
vo makedonskata prerodba vo XIX vek. Toj Zbornik ja pokaàl posebnosta
na makedonskiot narod i negovoto bogato kulturno nasledstvo. Zbor-
nikot bil pottik i primer za mnogumina sobira~i na makedonskoto
narodno tvore{tvo kako {to se Kuzman [apkarev i Marko Cepenkov.
83
KUZMAN [APKAREV
Kuzman [apkarev e sledbenik na Dimitrija Miladinov vo sobi-

ra~kata dejnost. Toj bil u~itel, u~ebnikar i sobira~ na narodni umo-
tvorbi. Roden e vo Ohrid 1834 godina. Obrazovanieto go zavr{il vo
Ohrid i Bitola. Rabotel kako u~itel triesetina godini vo pove}e
gradovi kako {to se Ohrid, Struga, Bitola, Solun i Kuku{. Od 1868
do 1874 godina objavil osum u~ebnici za potrebite na u~ili{tata vo
Makedonija. Vo 1885 godina ja objavil biografijata za bra}ata Mila-
dinovci so naslov <Materiali za ìvotoopisanieto na Bratja H. Mi-
ladinovi Dimitrija i Konstantina>. Za vreme na negovoto u~itelstvu-
vawe postojano sobiral makedonski narodni umotvorbi. Od tie ma-
terijali vo periodot od 1891 do 1894 godina vo Sofija objavil Zbornik
od makedonski narodni
umotvorbi vo osum knigi.
Pokraj toa, sobiral i srp-
ski, bugarski, vla{ki, al-
banski i turski narodni
umotvorbi. Umrel vo Sofi-
ja 1909 godina.
Zbornikot na [apka-
rev vo osum knigi izobilu-
va so folkloren materijal.
Vo nego se objaveni brojni
narodni pesni, prikazni,
obi~ai, obredi i drugo. Vo
tekot na svojata sobira~ka
dejnost [apkarev sobral
nad 1.300 narodni pesni,
nad 300 narodni prikazni,
poslovici, pogovorki, ga-
tanki, veruvawa, sueverija,
imiwa na razni mesta i
drug obemen etnografski
materijal. Kuzman [ap-
karev ostavil ogromno
folklorno bogatstvo za
Kuzman [apkarev pokolenijata.
84
Zapomni!
Od sredinata na 19 vek zapo~nuva {iroka dejnost za sobira-
we na makedonskoto narodno tvore{tvo.
Sobira~i na makedonski narodni umotvorbi se Dimitrija i
Konstantin Miladinovci, Kuzman [apkarev, Marko Cepenkov,
\or|i Pulevski, Efrem Karanov, Panajot \inovski i drugi.
Zbornikot od bra}ata Miladinovci sodrì narodni pesni,
detski igri, obi~ai, veruvawa, predanija, poslovici, gatanki, na-
rodni li~ni imiwa i makedonsko-hrvatski re~nik.
Kon krajot na 19 vek Kuzman [apkarev objavil Zbornik od
makedonski narodni umotvorbi vo osum knigi.

Koi sobira~i gi pottiknale makedonskite prerodbenici vo
19 vek da zapi{uvaat i da objavuvaat narodni umotvorbi?
Koi se najaktivnite sobira~i na makedonsko narodno tvo-
re{tvo?
Koga e objaven Zbornikot od bra}ata Miladinovci? [to
sodrì ovoj Zbornik?
Kakov folkloren materijal sobral Kuzman [apkarev?
Poèlno e da go znae{ i ova:
Duri ne see{, nema da `nie{.

Kako si poslal, taka }e si legni{.
Nov bunar kopaj, vo vetiot ne plukaj.
(Zapi{al: Kuzman [apkarev)

85
KONSTANTIN MILADINOV:
<T'GA ZA JUG>, <GOLAPÊ>, I <BISERA>
Jas sum ~ital pove}e golemi svetski poeti i sum se vos-

hituval od ubavinata i silinata na nivnite poraki. Sepak, ako
bi trebalo da kaàm ne{to so nade` deka i drugi }e go slu{aat,
jas }e ja izberam poezijata na Konstantin Miladinov. Mal e i
skromen negoviot poetski prinos, meren so svetskite dostreli,
no toj mi e blizok i me vozbuduva na isti na~in kako spomenot
za malite bav~i vo na{ite starinski dvorovi.
Blaè Koneski
Konstantin Miladinov se rodil vo

1830 godina, vo Struga. Prv u~itel mu bil
negoviot dvaeset godini postar brat Dimit-
rija Miladinov koj do posledniot mig od
ìvotot se grièl i go vodel vo bleskot-
nite prosvetitelski akcii i dela. Po za-
vr{uvaweto na gimnazijata vo Janina, i na
studiite po filologija na Filozofskiot
fakultet pri Atinskiot univerzitet, na
vra}awe svratil na Sveta Gora, vo Zograf-
skiot manastir kaj naju~eniot Makedonec vo
19 vek, Partenij Zografski. Kaj nego go pod-
u~il i slovenskoto pismo. Vo esenta 1857
Konstantin Miladinov
godina, se zapi{al kako vonreden student
na Istorisko-filolo{kiot fakultet na Moskovskiot univerzitet.
So prevodot na del od knigata <Za Pravoslavnite crkovni bratstva
vo jugozapadna Rusija> od Joan Flerov, pe~atena vo 1858 godina, vo
Rusija, se pretstavuva kako eden od prvite makedonski preveduva~i.
Od negovite nau~ni interesirawa posebno se izdvojuva prilogot za
<Ohridska arhiepiskopija>, objaven vo spisanieto <Bratski trud>, Mos-
kva, 1860 godina. So~uvana e i bogata korespondencija na Miladinov.
No, <vo literaturen pogled, Konstantin Miladinov e prviot vistinski
makedonski poet koj zad sebe ostavi petnaesetina pesni na jazikot na
narodot od rodnata Struga>, zapi{al Georgi Stalev. Naglasenata li-
ri~nost, qubovta i kopneìte, tagata po rodniot kraj i socijalnite
motivi neposredno i vpe~atlivo gi opeal vo: <[upeqka>, <Golap~e>,
<@elanie>, <Kletva>, <Skrsti>, <Pobratimstvo>, <Dumanie>, <Sira~e>,
<Na ~uìna>, <Grk vladika na Bolgarite>, <Ne - nepijan>, <Na snceto>.
Umrel na 18 januari 1862 godina, vo Carigradskata policiska bolnica.
86
T'GA ZA JUG
Elegi~nata pesna <T'ga za jug> na Konstantin Miladinov ne e

samo negovata najubava pesna, tuku taa e edna od najubavite pesni vo-
op{to vo makedonskata poezija. Daleku od rodnata grutka, od svoite
najbliski i najmili, sam i nerazbran, razo~aran kopnee da dobie
orelski krilja i da se vrati na sopstveniot koren. Tatkovinata e edna
i edinstvena, nema ni{to pomilo i povredno od nea. Niz rasko{ni
simboli i metafori i so postojana komparacija poetot go ostava testa-
mentot za otkornatikot vo mra~nata i studena tu|ina od edna i son~e-
vata i topla tatkovina od druga strana. Vo tu|inata e mra~no i mrak
go obviva, i temna magla zemjata ja pokriva. Mrazovi, snegovi i pepel-
nici, silni vetrovi i vijulici, a vo gradite na poetot nate`nale stu-
denila i temni misli. Negoviot kopne` se prestoruva vo krik:
<Orelski krilja kak' da si metneh,
i v na{i str'ni da si preletneh!
Na na{i mesta ja da si idam,
da vidam Stambol, Kuku{ da vidam.
da vidam dali s'nce i tamo
mra~no ugrevjat, kako i vamo>.
Vo tu|ina pove}e ne moè da sedi, da gleda mrazovi, pa bara
krilja i so niv da si doleta i da gi vidi Ohrid i Struga. Tamu zorata
ja topli du{ata, svetloto sonce zajduva vo gorata, prirodata ima bo`ja
rasko{, se belee bistroto ezero i kade da se svrti pogledot, kon pla-
ninata ili kon poleto, nasekade e samo bo`ja ubavina. I dvata zavr{ni
stiha <Tamo po srce v kaval da sviram,/ Snce da zajdvit, ja da umiram>
se izdignuvaat do vozvi{eniot piedestal na qubovta kon tatkovi-
nata, no i na nacionalna svest i sovest za sopstvenata pripadnost
koja jasno pokaùva deka merata e ~ovekot da umre tamu kaj {to se
rodil. Pesnata e znak na identifikacija na makedonskata poezija i e
prevedena na nad stotina jazici vo svetot.
GOLAPÊ
Naglasenata lirska intonacija kako karakteristika na poezi-

jata na Konstantin Miladinov, doa|a do poln izraz i vo ovaa negova
pesna. Qubovta kon prirodata, e qubov i kon edna{ i kratko dadeni-
ot ~ove~ki ìvot. Ne`nata i mila ptica e samo prepev na ~ednoto i
87
slobodnoto vo ~ovekot, ìvotot i svetot. Pticata moè da bide sim-
bol i na qubenata devojka. Nepovtorlivosta na ubavoto, na ~udesnoto
se naniùva kako |erdan od biseri. Edinstvenosta na qubovta i na
doìvuvaweto magi~no ja vospeva vtorata strofa: <Ela mi, milo, ela
mi, ela mi sega pri mene./ Ja }e ti hubos pofalam, ja }e ti krilja po-
maznam,/ Ja }e te tebe nazobam s# so drobnago bisera,/ Ja }e te ~uva
sekoga, moe mi milo, v pazuva>.
BISERA
Golap~eto biser kako nezadr`liva mlade{ka qubov i nemir e

vospeana i vo <Bisera>. Imeto na devojkata e povrzana so kopneìte i
vozbudata na poetot koj vo nea ja bara i ja prepoznava golemata i edin-
stvena qubov. Se naniùva taa kako |erdan na nejzinoto ubavo grlo
koe e iljadapati pobelo od <drobnago bisera>. Toj ne saka da go baknuva
biserot, tuku go saka nejzinoto grlo, ja saka moma Bisera. Pesnata na
Konstantin Miladinov pokaùva kako od nepresu{niot izvor na na-
rodnata pesna moè da se presozdade umetni~ka tvorba so nesporni
estetski vrednosti.
Zapomni!
Konstantin Miladinov e rodona~alnik na makedonskata
umetni~ka poezija. Negoviot poetski opus e sostaven od petnae-
setina pesni ispeani na rodniot makedonski jazik. Stihovite
vo ovaa poezija se silabi~ki. Najprisuten e osmerecot so dvete
varijanti; vo {est pesni od vidot (5 plus 3) i vo dve (4 plus 4).

Koi temi i motivi dominiraat vo poezijata na Konstantin
Miladinov?
Koi se karakteristikite od poezijata na Miladinov koi ja
dobliùvaat do makedonskata narodna pesna?
Kakvi ~uvstva se izrazeni vo elegi~nata pesna <T'ga za jug>?
Koi simboli dominiraat vo pesnite <Golap~e> i <Bisera>?
88
RAJKO @INZIFOV: <PRO[EDBA>
So pesnite na Konstantin Miladinov i Rajko @inzifov,

za prvpat vo dotoga{nata makedonska literatura, se pojavuvaat
tvorbi so umetni~ki dostoinstva i so eden posovremen duh vo
sodrìnata.
Dimitar Mitrev
Rajko @inzifov se rodil na 15 fevru-

ari 1839 godina, vo Veles, vo semejstvo na
pogr~eni Vlasi. Po {koluvaweto vo rodni-
ot grad, vo 1856 godina, koga imal samo {es-
naeset godini, do{ol vo Bitola i rabotel
kako pomo{nik na Dimitrija Miladinov, koj
bil glaven u~itel vo prilepskoto sloven-
sko u~ili{te. Sredbata i rabotata so tat-
koto na makedonskata prerodba jasno gi od-
reduvaat negovite ìvotni i tvore~ki
opredelbi za prerodbata na Makedonija i
interesot kon usnata narodna knièvnost.
So pomo{ na negoviot sakan u~itel vo 1858
godina, zaminal vo Rusija i gi zapi{al stu-
Rajko @inzifov
diite na moskovskiot Istorisko-filolo{-
ki fakultet. Vo 1863 godina, ja objavil svojata prva poetska kniga <No-
vobugarska zbirka> vo koja pomestil ~etiri svoi podolgi pesni i pre-
pevi od slovenskite literaturi. Negovoto obemno knièvno delo koe
opfa}a poezija, proza, publicistika i prevod, kako i brojnata epi-
stolarija, go vbrojuvaat vo najbeleìtite makedonski pisateli-pre-
rodbenici od po~etokot na vtorata polovina na XIX vek. Vo 1887 godina,
na rodendenot, na trieset i osum godi{na vozrast umrel vo dale~nata
Moskva.
RASKAZOT <PRO[EDBA>
<Pro{edba> e edinstveniot poznat beletristi~ki tekst na Raj-

ko @inzifov koj naukata go odredila kako prv raskaz vo makedonskata
literatura. Go objavil 1862 god. vo vtorata kniga na moskovskoto spi-
sanie <Bratstvo>. So nego se otvora nova stranica na makedonskiot
raskaz, tekstovi koi se objavuvale na stranicite od toga{nite vesnici
i spisanija i kako posebni knigi, a koi naj~esto bile imenuvani kako
89
<sliki od ìvotot vo Makedonija> sledena od Efrem Karanov, Spiro
Gulap~ev, Kosta [ahov, Ko~o G. Molerov, Vasil Paskov, Hristo Kal~ev,
Stojan Boòv i drugi.
Tvorbata na @inzifov kako narativen tekst mo{ne uspe{no
go obedinuva raskazot i patopisot. Vo edno prazni~no utro avtorot i
negoviot drugar se upatile kon seloto Vrbjani. Vo ra|aweto na noviot
den, ubavinite na prirodata, nedoglednoto ramno i plodno pole av-
torot beskrajno se raduva i vo taa radost kako da e sokriena nemerli-
vata qubov kon svojot narod i kon tatkovinata. Tvorbata se sozdava
mozai~no so vgraduvawe na slika vo slika, odnosno na raskaz vo ras-
kaz. Postapka koja e karakteristi~na i ~itliva posebno vo negovite
podolgi pesni.
Prvata prikazna e za starecot Stojan i negovoto semejstvo. Za-
edno zaminuvaat vo crkvata koja bila bez pokriv i pove}e li~ela na
urnatina. Vo taa scena pisatelot èstoko go kritikuva bogosluè-
weto na nerazbirliv gr~ki jazik i al~nosta na sve{tenstvoto koe od
ustata na siroma{nite go zema i poslednoto gor~livo par~e leb. Vra-
}aweto vo domot na starecot e slika za mnogu~lenoto semejstvo vo
koe bile starecot i babata, osum sinovi, {est snai i drugite okolu
triesetina, vnuci. Toa e prikazna za makedonskoto patrijarhalno se-
mejstvo, za redot i disciplinata vo nego, za me|usebnata po~it i qu-
bov. Narodnosnata tradicija i makedonskata samobitnost se obnovu-
vaat vo razgovorot na ru~ekot za golemite junaci i dela na Kral Mar-
ko, Doj~in, Jankula Vojvoda, Mino od Kostur, Dete Dukadin~e. Naspre-
ma minatoto, sega{nosta na porobeniot ~ovek e pekol; gr~kiot vla-
dika gi gorel starite slavjanski knigi vo bliskiot manastir, a stare-
cot moral da gi prodade ovcite i kravite za da go izmoli vladikata
za ven~avkata na {estiot sin. Ovoj del pretstavuva glavna epizoda i
posebna celina koja moè da se zeme kako samostoen raskaz.
Na selskoto gumno prisustvuvaat na golemoto narodno oro, i
vo negovoto opi{uvawe @inzifov se pokaùva kako darovit i u~en
folklorist. Qubovta kon svojot narod i negoviot nepokor se iskaàni
niz obemnoto i detalno nabquduvawe na narodnite obi~ai i kultura.
Ve~erta, vo domot na doma}inot, se postavuva i pra{aweto za nega-
tivnoto vlijanie na novite i moderni porazii koi doa|ale od Evropa i
gi uni{tuvale ~istotata i ubavinata na narodnoto ìveewe i opsto-
juvawe.
Rajko @inzifov vo raskazot <Pro{edba> jasno ja nazna~uva sop-
stvenata tvore~ka tendencija za kritika na gr~koto duhovno tiranstvo
i za negativnite vlijanija na Zapadot. No, iako so vakvi strogi tvore~ki
90
nameri, so zanimlivoto i lesno raskaùvawe, so poetskite opisi na
prirodata, so sozdavaweto na individualni likovi i karakteri, so
kratkiot i dinami~en dijalog, so humoristi~noto, sozdal prozna celi-
na koja se odlikuva so estetski vrednosti i mu obezbeduva sopstveno
mesto i zna~ewe vo fondot na raskazi na makedonskiot XIX vek.
Zapomni!
Konstantin Miladinov i Rajko @inzifov se osnovopolo`ni-
ci na novata makedonska poezija. <Pro{edba> na @inzifov, obja-
ven vo 1862 godina, e prviot raskaz vo makedonskata literatura.
Toj e edna <slika od ìvotot vo Makedonija> vo koja preku pri-
kaznata na starecot Stojan e prikaàn te{kiot ìvot na make-
donskiot narod pod tu|ite ropstva i tiranii. Vo svojata litera-
tura @inzifov ne e samo blizok do usnata narodna knièvnost,
tuku makedonskiot bit go dolovuva i niz mnogu sceni od kata-
dnevieto so obi~ai, veruvawa, praznuvawa koi imaat posebna
umetni~ka i istoriska vrednost vo negoviot raskaz. So svoi pri-
lozi u~estvuval i vo kapitalnoto delo Zbornikot na bra}ata
Miladinovci.

Kako pisatelot vo svojata tvorba gi obedinuva patopisot i
raskazot?
Se kritikuvaat dve razli~ni tiranii i vlijanija. Koi se tie?
Kako narodot se bori protiv niv?
Odvoi gi posebnite prikazni/ raskazi vo <Pro{edba>.
Zadrì se na stoèrnata prikazna/slika i na karakteris-
tikite na nejziniot glaven lik dedo Stojan.
Zada~a
Pro~itaj soodvetna lektira za odnosite me|u istorijata i
literaturata. Stanuva zbor za odnosi/ relacii koi se izvonredno
zna~ajni vo tradicijata i kontinuitetot na knièvnosta.
91
GRIGOR PRLIÊV: <SERDAROT>
Zaslugite na Prli~ev gi nadminuvaat ograni~enite me|i

na negoviot literaturen opus, iako za nego isklu~ivo se zboruva
i pi{uva vo superlativi kako za najzvozvi{ena duhovna ver-
tikala na makedonskiot XIX vek. Pridonesot na Prli~ev vo os-
posobuvaweto na Makedonija vo edna cvrsta i moralno zakrep-
nata, samostojna nacionalna i politi~ka celina, vo eden raz-
jasnet integralen poim e isto tolku neporekliv i impozanten.
Gane Todorovski
Grigor Prli~ev se rodil na 18 ja-

nuari 1830 (1831) godina, vo Ohrid. Vo
rodniot grad u~el gimnazija, 1848 godina,
kaj Dimitrija Miladinov koj izvr{il pre-
sudno vlijanie vo profiliraweto na id-
niot poetski genij na makedonskiot 19
vek. Vo 1849 godina, zaminal vo Atina i
otkako so odli~en uspeh go poloìl is-
pitot po gr~ki jazik se zapi{al da stu-
dira medicina. Po edna godina se vratil
vo tatkovinata i u~itelstvuval vo Oh-
rid, Prilep, selo Belica (1850-1859). Se
vratil vo Atina (1859) i na Medicinskiot
fakultet zapi{al vtora godina studii.
Na tradicionalniot literaturen konkurs
za najdobra poema, na 25 mart 1860 godina,
Grigor Prli~ev
ja osvoil prvata nagrada (Lovorov venec
i iljada drahmi) i e imenuvan kako vtor Homer. Migot na slavata, vo
isto vreme go otvora i patot na ~ove~kite i tvore~ki golgoti na Prli-
~ev. Vo januari 1862 godina, porazitelno go pogoduva smrtta na bra}ata
Miladinovci i se vra}a vo tatkovinata da go prodolì nivnoto voz-
vi{eno delo. Prevodite na negovite i na dela od drugi avtori, i na-
stojuvaweto da sozdade slovenski esperanto, za koj i napi{al grama-
tika (1871), }e pokrenat porazitelna bitka protiv nego. Vo negoviot
bogat knièven opus posebno mesto imaat poemata <Skenderbeg> (1861),
<Avtobiografija> (1884-1885), dvanaeset pou~itelni pesni za deca i
poznatata pesna <Hiljada i sedemstotin {esdeset i vtoro leto> koja
pretstavuva otvoren revolt protiv grcizmot. Umrel vo rodniot grad
na 6 fevruari 1893 godina, kade bil i pogreban.
92
Poemata <Serdarot> ima 912 stiha i pretstavuva najubavata
poetska tvorba vo makedonskata literatura. Pogibijata na poznatiot
junak Kuzman Kapidan e povod za nejzinoto sozdavawe. ôve~kata, li~-
nata drama za bestra{niot junak nad junaci, vo isto vreme prerasnuva
i vo senarodna tragedija i dobiva univerzalni, op{to~ove~ki zna~e-
wa i dimenzii. Vovedot, prvite ~etiri katreni, koristej}i gi popu-
larnite stilski figuri slovenska antiteza i hiperbola jasno ja
nevestuvaat tragi~nata drama:
<Piskotnici se slu{aat od Gali~nik vo Reka,
{to te{ka nesre}a gi zbra
i maìte, i ènite, ta glasi ta`na eka
i naveva sal kob i zla?>
Likot na majkata Neda e stoèr od koj proizleguva, so sonot se
navestuva dramata, i taa vo isto vreme ne e samo nepokornata make-
donska majka, tuku ja simbolizira i napatenata i porobena tatkovina.
Koga ~etvoricata preìveani Albanci go poloùvaat pred nea mrtvo-
to telo na sinot, dlaboko se poklonuvaat pred negovoto juna{tvo, taa
ne proronuva solza. Od najdlabokite i najskrieni kat~iwa vo du{ata,
taa povikuva nikoj da ne taì za smrtta na sinot, tuku narodot da
misli kako }e se brani od ropstvata i tiraniite.
Bestra{niot i ~esen junak, narodniot za{titnik nema posredna
sredba so ~itatelot. Prekrasniot lik na ~ovekot koj se pomni po toa
oti {to rekol i ispolnil, mo}no se doìvuva niz kaùvawata na ne-
sre}nata majka za sinot edinec, potpora na domot i semejstvoto, do-
sleden naslednik na negoviot tatko koj bil golem junak i ja imal pogi-
bijata na sinot, od kogo majkata o~ekuvala da zaku}i i da ima vnu~iwa.
Golemiot junak se odlikuval i so visoka moralna ~istota. Pred da
pojde vo napad na bandata razbojnici, do niv go ispra}al svojot glasnik
za najava i opomena. Vo bolnata sudbina na svr{enicata Marija, ne-
ostvarenite mlade{ki soni{ta i ideali povrzani so Kuzman, se pre-
tvoraat vo li~na drama. Patrijarhalnoto vospituvawe na vernost i
doslednost, verna na sopstveniot zbor i na prstenot, ja osuduvaat na
ve~en talka~ po minatoto i sre}ata. I sekako raskaùvaweto na Al-
banecot koj vo detali i so bezmerna po~it kon junakot ja raskaùva
bitkata, presozdadena vo edna epoha kako se sakaat i se branat svojot
narod i svojata tatkovina, no i kako moè da se ìvee so drugite na-
rodi. Vo poemata isto taka, vospean e bitot na Albancite i mo`nostite
za nivno zaedni~ko opstojuvawe so hristijanskoto naselenie.
Poemata <Serdarot> na Grigor Prli~ev spored vrednuvawata
na naukata go ima homerovskiot duh. No, avtorovata darba niz prikaz-
93
nata za makite i stradawata na svojot narod, na negovata istoriska
istrajba, sozdavaat vozvi{eno knièvno delo koe so svoite poraki i
estetski vrednosti ostanuva trajnost za site vremiwa. <Vo <Serdarot>
toj e, kako Homer, poet-slikar-skulptor koj od detaqot pravi smisla,
sodrìna, stilska figura, a od scenata - ìvi sliki na pobedata/
triumfot ili na propa|aweto i pusto{ot> (Georgi Stalev).
Zapomni!
Imeto i deloto na Grigor Prli~ev pretstavuvaat vrv vo ma-
kedonskata literatura vo XIX vek. Poemata <Serdarot> mu ja do-
nesuva prvata nagrada na konkursot za najdobra poema vo Atina,
vo 1860 godina i bil imenuvan kako vtor Homer. Vo obemniot kni-
èven opus posebno mesto zazemaat poemata <Skenderbeg> i <Av-
tobiografijata>. Negovite prevodi na zna~ajni dela od knièv-
nosta i idejata da sozdade slovenski esperanto predizvikale
èstoki reakcii i otpori koi imale porazitelni posledici vo
ìvotot i vo tvore{tvoto na Prli~ev.

Koi i kakvi se prikaznite na majkata Neda, na svr{enicata
Marija i na Albancite za golemiot junak Kuzman?
Odredi ja poemata/prikaznata niz relaciite na sonot i
stvarnosta. Odvoi go irealnoto od realnoto.
Pobaraj gi odlikite na Homer koi se otslikuvaat i se vred-
nosti i vo deloto na Grigor Prli~ev.
Zada~a
Poemata e dominanten poetski vid vo makedonskiot XIX kni-
èven vek. Pobaraj gi i napravi odredeni sporedbi so poemite
na nekoi od makedonskite avtori od ovoj period (<Krvava ko{uqa>
od Rajko @inzifov i <Samovila Makedonska> od \or|ija
Pulevski).
94
IZBRANI TEKSTOVI
IZBRANI TEKSTOVI
GOLAPÊ
Golap~e milo hubavo, golap~e zlatokrilesto,

Koga ti dojde pri mene? I koga v ~asot pobegna?
U{te, jas glas ne ti slu{naf, u{te harno ne vidof.
Dan mi se milo naluti? Dan mi se dobro nasrdi!
Za{~ ne ti hubost pofalif, za{~ ne ti krilja pomaznif?
Ela mi milo, ela mi, ela mi sega pri mene,

ja }e ti hubost pofalam, ja }e ti krilja pomaznam,
ja }e te tebe nazobam s# so drobnago bisera,
ja }e te ~uvam sekoga, moe mi milo v pazuva.
Izvle~i zaklu~ok
[to vospeva poetot vo ovaa pesna?

Na {to e simbol pticata za koja pee toj?
Na koj jazik e ispeana pesnata?
96
KONSTANTIN MILADINOV
TGA ZA JUG
Orelski krilja kak da si metneh,

i v na{i strni da si preletneh!
na na{i mesta ja da si idam,
da vidam Stambol, Kuku{ da vidam,
da vidam dali snce i tamo
mra~no ugrevjat, kako i vamo.
Ako kak ovde snce me sretit;
ako pak mra~no snceto svetit;
na pt dale~ni ja }e se stegnam,
i v drugi strni }e si pobegnam,
kde snceto svetlo ugrevjat,
kde neboto yvezdi posevjat.
Ovde e mra~no i mrak mobviva,
i temna mgla zemja pokriva,
mrazoj i snegoj, i pepelnici,
silni vetri{~a i vijulici,
okolu mgli i mrazoj zemni,
a v grdi studoj, i misli temni.
Ne, ja ne moàm ovde da sedam,
ne, ja ne moàm mrazoj da gledam!
Dajte mi krilja ja da si metnam
i v na{i strni da si preletnam;
na na{i mesta ja da si idam,
da vidam Ohrid, Struga da vidam.
Tamo zorata greit du{ata,
i snce svetlo zajdvit v gorata;
tamo darbite prirodna sila
so sta rasko{ gi rasturila;
bistro ezero gleda{ beleit
i si od vetar sino temneit,
pole pogledni{, ili planina,
segde boèva je hubavina.
97
Tamo po srce v kaval da sviram,
snce da zajdvit, ja da umiram.
Izvle~i zaklu~ok!
Nao|aj}i se vo tu|ina, poetot ~uvstvuva golema osamenost i taga.
Potkrepi
go ova tvrdewe so stihovi od pesnava!
Zo{to avtorot posakuva orelski krilja?
Kakva e povrzanosta na poetot so gradovite za koi pee vo pesnava?
Na koj govor e ispeana ovaa pesna?
BISERA
Bisero mome, Bisero, Bisero mome, Bisero,

[~o nosi{ biser na grlo? Za{~o so biser pokriva{
Tvoeto grlo hubavo Tvoeto grlo hubavo?
I ot drobnago bisera Ja nej}u biser da baca
Hiljada pti pobelo. Tuk saka tvoeto grlo. -
Bisero mome, Bisero,

Za kogo nizi{ biserot?
Za kogo gotvi{ daroi?
Ja daroj biser ne saka
Tuk saka moma Bisera. -
Izvle~i zaklu~ok!
Spored motivot na koj vid lirski pesni im pripa|a pesnata
Bisera?
Od kolku strofi e sostavena ovaa pesna?
[to vospeva poetot vo: prvata strofa, vtorata strofa, tretata
strofa?
98
RAJKO @INZIFOV
PRO[EDBA
(fragment)
Za da ti bide pojasno
Po sredbata so staricata, razgovorot za nemilosrdnoto

eksploatirawe na makedonskoto naselenie od gr~koto duhovenstvo i
od Turcite, prodolùva so posetata vo domot na golemoto semejstvo
od ,,okolu trieset du{i na stariot Stojan. Dvajcata mladi gosti od
gradot ja slu{aat ispovedta na nivniot doma}in za zapustuvaweto
na domot i na semejstvoto. Gr~kiot vladika bil bezdu{en i vo
materijalnoto ograbuvawe (za ènidbata na {estemina sinovi
tatkoto go rasprodal golemiot imot).
,,Zol trn, zla kopa~ka

- narodna poslovica -
(Posvja{tavam D. Miladinovu)
Be{e glboka zora. Gleda{ neboto, tok beleit, tok ~rneit;

pokrieno ono s ~rna mreà, kojato ve~e malu po malu, no neusetno
~rnijt si cvet (boja) premenuva{e na bel. Rasprsnatite zvezdi ve~e
beha hvanale da sja gasat; edni od nih ve~e sovsem beha sja skrili,
a drugi o{te sjaeha s svojata si slaba svetlina, boèm ne {teha
da se poklonat na slnceto, koeto toku{to be{e obrnalo patjat si
kon na{ata strana. Vsegde tiho; ni{to ne sja slu{at osven koe-
kade i tova negde daleko, odvaj sja ~uet pse{ki laj; ta o{te tihij
i tnkij veter di{a{e mladite o{te listja na razcvetnatite drvja
i kato proho`da{e ~rez nih, propu{ta{e takov zapah, kogoto tolku
use{tahme, no imja za nego ne naho`dahme. Ne pomina mnogo vremja, i
evo slavejt sja razbudi od slatkijt si son. [taslivata ovaja pti~ka
s svojata slatkoglasna peswa dade ni da poznaeme, ~e skoro utro, ~e
skoro slenceto {te blsnit, slu{aj}i peswata na slavejt, ~ovek, i
bez da {te, }e re~it, ~e ona blagodarit boga. Polnata jasna mese~ina
pripka{e po {irokoto nebo, koeto ve~e be{e hvanalo da zasinevat,
da sja oblekuvat v bela mreà... Blsna zlatnoto slnce, pusna si prvi
lu~i; razbudija sja i vsi~ki drugi pti~ki, propusnaha si svoi glasove.
Lu~ite na slnceto predstaviha na na{ite o~i {iroko, ravno pole,
zeleno, ono {areno, i kak zeleno, kak {areno! ûdno ne{to svett!
Ovde popadika, tamo temjanu{ka, onamo peperuga, potamo detelina;
evo i nivite, pokrieni s vsjakakvi ìta, od koito povisoka be{e
99
r`ta, kojato s svoite klasove, navedeni nadolu, veselo si raste{e
i sja gordee{e, ~e ona be{e predvarila drugite ìta. Sos takva
edna ti{ina, po takva edna {irina ml~ej}i ptuvahme ja i mojt
prijatel Zdrave. Hodehme, hodehme, no vse ml~ehme, no ponekoga{ sja
poglednuvahme i pak ni{to. Za~u sja krotko {umewe; posle nekolku
~ekori i pred o~ite ni javi sja malka re~ica, no skorote~liva; s svoja
mirna brzost re~icata sja valka{e po malkite kam~iwa, ot koito
edni beha beli, drugi ~rni, a treti {areni, kato s zlato posipani;
edni sovsem mazni, drugi vajgalesti, treti sovsem kregli. Lu~ite na
slnceto, kato proho`daha ~rez bistrata voda, pokazvaha ni dnoto na
re~icata. Tuk, pri taja re~ica, bez da {teme, oboicata zastanahme.
Zdrave si zasuka rkavite, pokaza si dva krepki lakti, sja priblizi
do bregt, izmi si liceto, nozite, nabra si nekolku kam~iwa kregli i
dojde do mene, kojto drèh v rkata si frenska sigara i dimeh.
- Za{to ti set, Zdrave, kam~iwata?
- Kak za{to? A malkata mi sestra Cveta qubit da igrat
petkamen, }e gi odnesam, neka sja poraduvat. Daj i ja da podimam
malu.
Ja dadoh mu druga sigara; on ja zapali i sednahme na megka
detelina. Posle nekolku si minuti, ~e mi sja iska{e da brboram,
obrnah sja kon nego:
- Kde hodime, Zdrave?
- Kak kde? Zaboravi? V selo, v Vrbjani. Opuli sja napravo;
eno gleda{ redom tri sela, srednoto et na{e... Skoro ~ast devet,
neka pojdime poskoro, a tam }e sja po~inime, }e si pokasnime banica,
mleko presno, kiselo, presipka, matenica, i {to ni sja poiskat.
Vedno`d stanahme, trgnahme i poleka-poleka dostignahme
v selo. Be{e desetij ~as, koga mi vlegohme v k{tata na starejata
Stojana. Doma nikogo ne najdohme, tolku dve malki de~iwa, ednoto
petgodi{no, drugoto trigodi{no, koito drè{e gi na skutt si drugo,
pogolemo mom~e, desetgodi{no.
- Petkano mori - re~e Zdrave, - kde set, mori, mama ti, tejko
ti?
- V crkva, ba~e Zdrave, v crkva set vsi~ko selo. Deneska e
Duhov den. Tolku mene ostaviha da vardam Boìna i Cvetka - odgovori
momi~eto s àlosten glas, ~e nego ne zedoha v crkva.
.......................................
Kogato mi vlegohme v k{tata na starejata Stojana, najdohme

vsi~ko domakinstvo (semejstvo) v k{ti. Domakinstvo ne malo i ne
golemo, a okolo trieset du{i: starec s babata, osum sinove, {est
snahi, a drugite - vnuci i vnuki. O, boè! Kak milo, ta kak veselo da
100
gleda{ na takvo domakinstvo! Toku - {to mi vlegohme, i cel tabor
najde sja na nozi.
- Dobro utro, dedo Stojane! Za mnogu godini! - rekohme mi.
- Dal bog dobro, ba~e Zdrave! - sja razdadoha glasove. Povelite!
Povelite (zapovedajte) ovde, ovde.
- Maro mori, skoro dve pernici - viknaha nekolku glasove.
Toj ~as donesoha dve pernici velneni, tkaeni doma i naplneti
s slama; sviha gi nadve, ~e mi behme oble~eni po poslednata moda,
t.e. po frenski: v beli pantaloni, bel sjurtuk, bel koprinen vratnik,
nisko fes~e mexidie, nakiteni, napomadeni... Koga mi sednahme,
malkite de~iwa hvanaha da sja smejat, ~e nas tesnite pantaloni
ne pu{taha da sedneme svobodno, a edno od nih, vidi sja ~e be{e
poostroumno, vikna:
- [trk! [trk! - i sja razdade gromk smeh me`du de~iwata.
- Ah, ti, pesij sinu! - izvika starect. - Hvatete go mori.
Deteto pobegna vonka. Po nego i drugite de~iwa. Mi usmirihme
starect da ne sja srdit, ~e deteto stori tova, koeto treba kako dete.
Komu neizvestno s kakva radost, s kakvo prostodu{ie
na{ij seqanec do~ekvat gostite si? Komu neizvestno selskoto
gostoprimstvo? Vedno`d stavi sja ~estna trapeza: nekolku si malki
zemneni vagan~iwa (panici) s suho grozde i s doma{no sukano blago,
nekolku si panici s kiselo mleko, drugi s presno sirene, dva-tri
bukara s prevarenica (rakija) stoeha pred nas.
Izvle~i zaklu~ok!
Zo{to Rajko @inzifov prviot raskaz vo makedonskata literatura
,,Pro{edba mu go posvetil na Dimitrija Miladinov?
101
GRIGOR PRLIÊV
SERDAROT
(fragment)
,,Negovata poema ,,Serdarot e imeno takvo pateti~no slavewe
na ~ove~koto dostoinstvo, na hrabrosta i juna~kata samo`rtva za
tatkovinata. Ne slu~ajno vo negovata du{a zavrza plod imeto ba{
od onaa narodna pesna vo koja se usetuva sozrevaweto na re{enosta
za borba. Prli~ev se zanesuva od likot na svesniot borec, silen
i bestra{en, za{titnik na potisnatite, grozen nakaùva~ na
nasilnicite. Takov e negoviot Kuzman.
Blaè Koneski
1
Piskotnici se slu{aat od Gali~nik vo Reka,
{to te{ka nesre}a gi zbra
i maìte, i ènite, ta glasi ta`na eka
i naveva sal kob i zla?
Dal grad poliwata ìtorodni gi be{e fatil?

Il roj od skakulci se vdal?
Dal sultanot ara~lii ~as predvreme im pratil
da zbira ara~ lut bez àl?
Ni grad poliwata ìtorodni gi be{e fatil,

ni roj od skakulci se vdal,
Ni sultanot ara~lii ~as predvreme im pratil
da zbira ara~ lut bez àl.
Ta Kuzman, junak slaven, padna ubien od Gega,

toj serdar pro~ut padna v boj,
i }e gi gazi pqa~ka{ot planinite ni sega,
a da gi brani nema koj...
- Zemjodelci, sluìteli na Demetra1 ba{ taka

{epotea za glasot zol;
a ènite, {tom ~uja, pisnaa od silna maka
i kosi kornea od bol.
1
Demetra: boìca na plodorodnosta.
102
A glasot raste{e, i golem stana ta se digna
ko Borej2, brzokril. Za ~as
vo site bli`ni sela tolku brgu, ene, stigna
toj nesre}en i koben glas.
Vdovicite i bednite, gi gleda{, solzi leat,

i momite - za sveta ~est.
A zemjodelcite ko vtre{teni od rovja bea
na taa tolku àlna vest.
2
Vo proletna ve~er zadumano po~iva edna
èna, sedej}i na pragot.
So race na kolena, pu{kata svetnata ledna
taa ja miluva blago.
Na sredna e doba; i jadra, i sosema zdrava,

kr{na i herojski silna.
Izvajana e amazonskata nejzina stava:
vistinska li~ota milna.
Godinite ne ja namalile onaa ubost;

na lice sveèst se gleda,
mlade{kata so~nost ne ja be{e smenila grubost,
Taa e kutrata Neda,
nesre}nata, dostojna majka na Kuzman. Sedej}i

v haos od mislite ma~ni
vo zemjata o~ite be{e gi vpila, bidej}i
sonila soni{ta mra~ni:
Potpornite gredi od nivnata ku}a se vedat,

pa|aat {umno vo mrakot.
No nasrede u{te ostanala samotna greda,
ama da potpira jako.
No i nea besno ognooki zmejovi stra{ni

silno ja tresat od temel
i ku}ata, najposle, pa|a, a kupi{ta pra{ni
stanaa grobovi nemi...
So odvratnost od sebe sonot go otturna ona,

2
Borej: severen vetar.
103
mislite crni gi goni;
no pak ja obgradija ma~nite sliki od sonot
no}eska {to se soni.
[tom {u{nuva ne{to - smurtenoto ~elo go kreva
sigurno sinot }e e!
I pak go navednuva, kako ovenata treva,
za{to ~ekaniot ne e.
I zo{to ja àli vdovicata minuva~ taèn,
solzite svoi gi trie?
Za smrtta toj ne se re{ava{e prv da kaè,
od nea zloto go krie.
..................................
Na oganot majkata kotelot, ene go klava:
voda da stopli za tolku
sakanite kapnati juna~ki noze i glava...
Nego go nosea molkum.
Se nadeva, kutrata, pak da go pre~eka koga

kow~e }e razigra strojno.
Toj, silniot car na sen~estite planini, togaj
pomil stanuva trojno.
A Kuzman ~estopati gone{e pqa~ka{i koi

pqa~kaa sekade smelo,
i sekoga{ silen i gord, so drugarite svoi,
pobednik ide{e v selo.
..................................
3
Otsekade se ~uja pla~ovi i piskot silen,
i ~ini{, ovoj narod klet
toj ~as go oplakuva{e so svojot lelek vilen
najsvidnoto na ovoj svet.
Kraj trupot Kuzmanov so taga kowot rì;
i u{te be{e toj vo krv;
ja kopka zemjata i lad so grivata mu drì
na stopanot i drugar prv.
I majkata istr~uva so stapka trepet polna
se dvoumi, no sal za mig...
Po pla~ot op{t se seti deka vesta be{e bolna
i tanok taa pu{ti krik,
104
da, kako lavica, {to drsko lovcite ja gonat
i plodot go kradat prv...
A toga{ i najtvrdiot od o~i solzi srona:
go stigna àlta svojot vrv.
Pla~ovite niz seloto se nosea s# u{te
i Neda crna krpa pak
od glavata si frli, povtor kosata ja pu{ti,
a pla~ot stana tolku jak.
- ,,Malodu{ni zemjodelci, izlezete od dvorov!
- im vikna majkata so gnev.
- Dajte mi go, da vidam! Zaprete so zborov,
gledajte si na svojot grev!
Dosta mu bea lipawata piskotite mi ledni
za nagrada vo ovoj ~as.
Nad va{ite nevesti i }erki pla~ete, o bedni,
bidej}i za niv nema spas.
Ta kakva nade` otsega vam }e vi nosat dnite?
Go nema, kutri, Kuzman va{
koj kako svoja zenica ve ~uva{e vas site
i krajot sviden roden na{!
Pri vikot maj~in narodot stapisano se stresna
i nejze pat stori mal.
So kosi spu{teni, se frli ko Menada3 besna
vrz mrtov sin od àl.
Prepev: Georgi Stalev
Izvle~i zaklu~ok!
Vo prvite ~etiri strofi od poemata, poetot ja koristi
popularnata
stilska figura karakteristi~na za poezijata na slovenskite
narodi -
slovenska antiteza. Koi se nejzinite karakteristi~ni elementi?
Pronajdi gi i poso~i gi simbolite od sonot na Neda, majkata na
Kuzman!
[to pretskaùvaat tie simboli?
Izvle~i gi porakite do narodot od oplakuvaweto na majkata Neda
nad mrtvoto telo na sinot!
3
Menada - sve{tenica na bogot Dionis. Dionis e bog na vinoto.
105
DENOVI
Kako na vratot |erdani

niski kamewa studeni,
taka na ple{ki denovi
legnale ta nate`nale.
Denovi li se - denovi
argatski maki golemi!
Stani si utre porano
dojdi si ve~er podocna,
nautro radost ponesi
nave~er taga donesi -
aj, pust da e, pust da bi
ostanal ìvot ku~e{ki!
Rodi se ~ovek - rob bidi,
rodi se ~ovek - skot umri,
skotski cel ìvot raboti
za drugi tu|i imoti,
za tu|i beli dvorovi
kopaj si crni grobovi!
Za sebe samo r|aj si
za sebe maki trgaj si -
niì si |erdan denovi
niì si alki kovani,
niì si sinxir èlezen
okolu vratot navezen!
Ko~o Racin
Izvle~i zaklu~ok!
Spored motivot na koj vid lirski pesni im pripa|a pesnata
,,Denovi?
Kakva e kompozicijata na pesnata?
Koi poetski izrazni sredstva koristi poetot?
[to toj postignuva preku upotrebata na poetskite izrazni
sredstva?
[to osuduva poetot preku ovaa pesna?
106
PAPOKOT NA SVETOT
(fragment)
Po zavr{uvaweto na Hazarskata misija, koja bila izvedena vo

tekot na 860-861 godina, solunskite bra}a Sv. Kiril i Sv. Metodij
se vra}aat vo Carigrad. Sv. Kiril, poznat u{te i kako Konstantin
Filozof, ostanuva izvesen period vo carigradskata crkva ,,Sv.
Sofija. Tamu Konstantin Filozof go de{ifriral tajniot zapis na
~a{ata od evrejskiot car Solomon.
Toa e istoriskiot podatok od koj trgnuva pisatelot Venko
Andonovski za da ja razvie natamu prikaznata vo prviot del od
romanot ,,Papokot na svetot. Imeno, Konstantin Filozof doa|a vo
,,Sv. Sofija kade od logotetot4}e dobie zada~a da de{ifrira eden
zapis. Otkako }e go stori toa, Konstantin Filozof dobiva u{te edna
zada~a - da go de{ifrira zapisot na prstenot nd logotetot.
Konstantin Filozof go rastajnuva zapisot na prstenot
A Filozofot drugiot den be{e povtorno pred logotetot. Bevme

tuka, zad logotetot: jas, otec Pelazgij Asikritot i, namesto Stefana
Lestvi~nikot, Marko Posnik, koj go prezede prvenstvoto vo sovetot.
Bevme tuka za da ~ueme, da vidime, da uznaeme i da svedo~ime za ini
vremiwa.
Filozofot istapi pred logotetot, se pokloni, padna na kolena
i re~e:
,,Dobar zapis na prstenot stoi, i za dobro tvoe e napi{an,
re~e.
,,[to pi{uva?, pra{a logotetot.
,,Postoel nekoga{ nekoj rod Hetski {to se vikal, gospodaru. I
pi{uval so ova pismo. Rodot mrtov e, no s# u{te ima lu|e {to jazikot
nivni go razbiraat i ~itaat slova nivni.
,,[to zna~i toa, Filozofe?, pra{a logotetot.
,,Samiot moè{ da otkrie{, gospodaru, i samiot moè{ da ja
nau~i{ ukata na ~itawe zapisi ini5 okom i duhom. S# {to treba da znae{
e samo eden zbor ili bukva edna, a potem ~itaweto na nepoznatoto
nemo`no ne e. ,,Kakvo dobro moè da ti stori eden poznat ~ovek
me|u iljada nepoznati, ako site osven nego, se lo{o raspoloèni kon
4
Logotet: upravnik; visok ~inovnik vo Vizantiskoto carstvo.
5
ini (crkovnomakedonski): drugi; fig.: tu|i, nepoznati.
107
tebe?, pra{a logotetot so parabola umesna, oti vaistina6, kakvo
dobro moè da stori zbor eden poznat me|u stotina nepoznati, kako
eden voin tvoj me|u iljada neprijateli? No i filozofot odgovori
podobno, so parabola sjajna: ,,I Gospod, Isus ôvekoqubecot eden
be{e, a dojde da n# spasi site nas, re~e Filozofot, i prodolì
med da te~e od ustata negova. ,,Ako ima{ samo eden èlad, a {uma
nema{, i ako go zasadi{, }e nikne li od nego dab? A od dab eden, }e
dobie{ li èladi mnogu pak? I od niv zarem nema da nikne {uma cela
podednakvo? Ako ima{ zrno, }e nikne li od nego klas, a od zrnata na
klasot prvoroden, }e nikne li niva cela, pa od nea druga? I zatoa,
koga umira jazik nekoj i pismo nekoe gasne, nenu`no e da se so~uva s#;
ako gori hram so knigi, samo edna treba da se spasi, duri i strani~ka
edna, duri i red eden dovolen e. I potem site knigi povtorno moàt da
bidat so~ineti od ona {to spaseno e, od zrnoto na pismata i slovata.
I Bog od Slovo edno go so~ini svetot, a sega zborovi mnogubrojni ima
i jazici mnogubrojni po rodovite ~ovekovi na liceto na Zemjata. Pa
i Noe, koga go spasuva{e svetot, zarem ne zede li po edno, ma{ko i
ènsko, od site stvorovi ìvi, i vo korabot svoj gi stavi, za potoa da
se namnoì ìvot cel na zemjata po potopot? Zatoa, pogledni dobro
vo zapisot {to ti se ~ini in, i kaì: ako ovoj zbor ovde, ,,ninda {to
se ~ita, zna~i ,,leb, moè{ li da naseti{ za {to se govori?
Logotetot gleda{e vo ~udnoto pismo na prstenot i se ~e{ka{e
po tilot. A Filozofot prodolì: ,,Razmisli: ako vo zapisot se
govori za leb, toga{ sledniot zbor do nego, koj najgolema qubov
kon ovoj zbor projavuva drugi i vo jazikot tvoj, pa i vo jazicite na
site rodovi na liceto na Zemjata - koj bi moèl da bide? So lebot
{to moè da se ~ini? , pra{a Filozofot. ,,Lebot se jade?!, re~e
nesigurno logotetot, kako dete pred vozrasen, kako risjanin sluga
pred gospodarot svoj. Gospod Sedrìtelot, gledaj}i mole`livo i
pra{alno vo toplite o~i na Filozofot. ,,Tokmu taka, presvetol.
Sledniot zbor e jade. A zborot Nu, na {to ti li~i, ako znae{ deka
vo slovata so~ineti na site jazici na ovoj svet prvo se kaùva koj, a
potem {to?. ,,Nu mi li~i na zborot za nie, Filozofu zlatoust, re~e
logotetot i ve}e go obzema{e radosta na onie koi soznavaat, koja ne
moè nitu da se meri so radosta na vladetelite koi porobuvaat i
grabaat. ,,I toa e verno, re~e Filozofot: ,,Pa ako e taka, {to zna~at
prvite tri zborovi? Zarem ne zna~at: leb }e jademe? I pogledni
sega, presvetol: zna~eweto na tri zborovi go znaeme, a za tie tri
zborovi sedum znaci se upotrebeni, taka {to so tri zborovi - sedum
bukvi od toa pismo otklu~ivme. Oti pismoto taka e praveno, kako
i s# od Gospoda na ovoj svet: sekoe pogolemo od pomali ne{ta da
6
vaistina (crkovnomakedonski): navistina.
108
bide so~ineto, pa u~ej}i go pogolemoto odedna{ nekolku mali ne{ta
se u~at, nezabeleàno. Gospod premudar taa uka ja ostavil za da ne
pa|ame vo o~ajanie oti ni{to ne znaeme; i zatoa, koga nepoznato ne{to
}e sretneme, ne treba da o~ajuvame, oti toa ne{to od podrobni ne{ta
e so~ineto, i redovno - poznati se ukaùvaat tie. Ima li, gospodaru,
nekoj od tie sedum znaci za tebe znajni, vo vtoriot, neznaen del od
zapisot?. Logotetot gleda{e vo vtoriot del od zapisot, go pro~ita
na glas: ,,vadar ma ekuteni, i re~e: ,,Ima. ,,Vo ekuteni ima dva
znaka, dva sloga kako i vo ezateni. ,,A {to zna~e{e ezateni?, pra{a
Filozofot. ,,Ezateni be{e: }e jademe, re~e logotetot. ,,A zarem
teloto na ovoj zbor, od glasovi so~inet, ne potsetuva na teloto na
prviot zbor?, pra{uva{e natamu uporno Filozofot. ,,Zarem ne se
ezateni i ekuteni dva zbora vo qubov nekakva, vo srodstvo i podobie
telesno? Zarem ne potsetuva edniot na drugiot, kako bliznaci da se?,
pra{uva{e Filozofot. ,,Podobni re~isi sosem se, re~e logotetot.
,,A ako ima{ dve podobni tela ~ove~ki, zarem nema i du{ite na tie
dve tela da bidat podobni?, pra{uva{e Filozofot. ,,Verno, re~e
logotetot. ,,Tie dva zbora kako rodnini mi li~at, re~e, oti telata im
se podobni, a koga telata im se podobni, od ist rod im se i du{ite.
,,Zna~i, prodolì Filozofot, ,,Koj zbor brat bi mu bil na zborot
jade? Logotetot gleda{e vo Filozofot stre{teno, ja oblià suvata
od vozbuda usna i re~e: ,,Pie. ,,Tokmu taka, re~e Filozofot. ,,Da
vidime sega {to imame: Leb }e jademe i ... }e pieme. Ostana samo u{te
eden zbor, vo koj site znaci se nepoznati, i neupotrebeni do sega. No,
pogledni go toj zbor, logotetu. I kaì mi: koi zborovi qubov silna
~uvstvuvaat kon zborot pie?
Logotetot izgleda{e s# povedar i povoodu{even od ~udnata
uka na Filozofot, i ve}e vidno se be{e zadlabo~il vo pismoto.
,,Zborovi kako vino, mleko ili voda, re~e i dodade: ,,Tie zborovi
qubov pokaùvaat kon zborot pie. ,,Dobro, re~e Filozofot. A od
tie tri, koj najmnogu qubov pokaùva kon zborot pie, ako go sporedi{
teloto na zborot vadar so teloto na nekoj zbor od jazikot tvoj?
Logotetot sosema se be{e zadlabo~il vo zapisot, i odedna{,
vedra senka mu pomina na namurtenoto ~elo i se razlea kako ozarenie
po celoto lice: ,,Vadar e voda, re~e i samiot nesvesen {to rekol.
,,Zborot nepoznat - poznat mi se stori vo ovoj mig, dodade sosema
skr{eno, kako da e iscrpen od dolg pat. ,,Toa e taka zatoa {to
nepoznatoto sodrì sekoga{ tragi od poznatoto, re~e Filozofot.
,,Gospod Sedrìtelot, koga go sozdaval svetot, vodel smetka i vo
nepoznatoto da stavi zrno poznato, za da moème da go imenuvame,
re~e i prodolì medot da se izleva od ustata negova:
109
,,Zarem koga }e sretne{ nepoznat ~ovek, ne te potsetuva toj,
po odot, ili po nekoj del od teloto svoe, ili po glasot na nekoj {to
prethodno si go znael? I zarem ako ni{to drugo, ne e barem ~ovek
kako nalik na sekoj drug? I zarem sekoj rod ne sodrì delovi poznati
od sekoj prethoden, iako ni se ~ini celosno nov i nepoznat? Zarem
~ovekot ne e postaven na sredina od angelite i ìvotnite; zarem
ne se razlikuva od angelite po strasta, po koja im nalikuva na
ìvotnite, i zarem ne li~i na angelite po razumot, duhot i Slovoto,
po koe se razlikuva pak od ìvotnite?. ,,Verno, o premudar i
zlatoust Filozofe!, re~e logotetot, ne sfa}aj}i s# u{te {to mu se
slu~uva. Potem Filozofot mu go vrati prstenot na rakata, na prstot
mu go namesti, i re~e: ,,Pro~itaj sega, pre~esen, {to veli sloboto od
prstenot tvoj.
I logotetot pogledna vo prstenot i re~e: ,,Leb }e jademe i voda
}e pieme.
,,Sosem verno, logotetu, re~e Filozofot.
Logotetot gleda{e stre{teno vo Filozofot, za potem da stane
i da izgovori: ,,Proro{tvo dobro e toa za sekoj onoj ~ij prst }e bide
po~esten so ovoj prsten, oti carstvoto negovo i podanicite negovi
vo blagosostojba }e ìveat so toj car, i leb i voda vo izobilstvo }e
imaat dodeka toj {to go nosi ovoj prsten upravuva...
Venko Andonovski
Izvle~i zaklu~ok!
Kakov zapis rastajnuva Filozofot? [to zna~i i kakvo proro{tvo
ozna~uva toj zapis?
Vrz koj princip Filozofot go de{ifrira nepoznatiot zapis? Kakov
e, spored Filozofot, odnosot me|u nepoznatoto i poznatoto?
Koi se sli~nite nepoznati i poznati zborovi preku koi se rastajnuva
zapisot? Po {to se sli~ni tie zborovi me|u sebe?
110
BALADA ZA NEPOZNATIOT
Natamu - v pole bitolsko

~emree vrba prokleta -
pod vrbata neznaen grob,
v grob leì vojnik nepoznat.
Leì od vojna svetovna,
leì - i ve}e zemjosal -
silna go taga izela
za deka tuka zaginal.
Nikoj kraj nego nema{e -
vi{noto nebo vrz nego,
zemjata skri{na pod nego -
nad grobot vrba stu{ena.
A tade - v gori zeleni
v {uma grobi{ta leèa
delii - odbor junaci
za tatkovina padnati.
V polno} se nad nim drvjata
od àlba silna svivaa -
gorskite bistri ezerca
v silna svetlina svetea.
I od niv - samovilite
edna po edna idea -
od grob do grob go digaa
junak do junak - na oro.
I koga site minea
pokraj vrbata stu{ena -
delii se zapiraa
neznaen brat si vikaa:
,,Ja stani, more jabanec
na oro so samovili!
Zora se zori - petlite
skoro }e v selo propeat!
A toj od grobot tepka{e
duma vrz duma ~emerna: -
,,Minete, bra}a, vrvete,
ne sum vi lika - prilika!
111
Koj umrel za tatkovina
i za ~ove~ki pravdini -
kade vas, bratko, ne ginel,
so vas do vekot ìveel.
Vie mu pesna peete,
vie go s pesna àlite -
taka se site ra|ate
i taka si umirate!
A tuka - zo{to padnav ja?
zo{to me kur{um proniza,
zo{to me zemja potisna -
za kogo ludo zaginav?
Kaète, bra}a, kaète,
kaète - pa pominete -
mene me ni{to ne diga,
mojata smrt e - karasmrt!
Delii glavi vednea,
nemea samovilite -
te{ko na tija, gorko im
taka {to ginat na vojna!
Nemea - tuku petlite
v selo vedna{ pisnaa -
samovilite v gorite
s delii v race lisnaa!
Pusto ostana poleto,
pusto zazori zorata -
~emree v pole vrbata,
~emree - taì nepoznat.
Ko~o Racin
Izvle~i zaklu~ok!
Kakvo ~uvstvo dominira vo pesnava?
Koj e osnovniot motiv vo pesnava?
Koja e osnovnata poetska ideja?
Kakvi ~uvstva pobudi kaj tebe ovaa balada?
112
PARITE SE OTEPUVA^KA
(fragmenti)
An|ele e sin na Mitre i Mara. Kata e sestra na An|ele, odnosno
}erka na Mitre i Mara. An|ele zaminuva na pe~alba vo Amerika i po
20 godini se vra}a. Prvo odi kaj sestra mu Kata koja e maèna. Kata mu
predlaga da odi doma i da ne im kaùva na Mitre i na Mara koj e, tuku
da se pretstavi kako patnik od gradot, za da vidat dali roditelite
}e go poznaat sinot po dvaeset godini. An|ele se soglasuva. Ve~erta
odi doma i se pretstavuva kako patnik. Vo kufer~eto nosi mnogu pari.
Mitre i Mara ne go prepoznavaat svojot sin. Otkako An|ele legnuva,
Mitre i Mara se vo isku{enie da go ubijat ,,patnikot i da mu gi zemat
parite.
Krajot na ~etvrtiot ~in
MARA
Maka...
MITRE
Maka ja! (Kako na u{e). Ova ku~e ne gi ima samo spe~aleno,
slu{aj me ti mene! Ovoj ima otepano nekogo za da dojde do ovie
pari! A koga toj moèl nekogo da otepa {to jas ne bi otepal nego
i da stanam bogat ~ovek? Kako gi spe~alil - taka neka gi zagubi!
Sekirata na ova ku~e!
MARA
(spisnuva). Au!...
MITRE
( ja zatvora so raka ustata). Pss! Ami {to, kum li }e go pravam?!
MARA
(itro). Ako ne da mu gi sokrieme i da re~eme ti ne si donesol
takva rabota - pari vo ku}ava.
MITRE
Ne moè, nikoj nam ne }e ni veruva. Sekoj }e kaè, koj {to ne
ostavil ne bara... Ovoj ne gi ima spe~aleno so pot... Zatoa ti velam:
sekirata na ovega! (Brzo izleguva).
MARA
(odi i kleknuva pred ikonata). Sveti Nikola zlaten,
Bogorodice majko, {to sega ide{, trgni mu go ona lo{o od glavana; daj
113
mu duh sveten i smiri go da ne napravi budalija. (Stanuva i se misli).
]e go razbudam, }e go razbudam pa {to saka neka mi pravi, mene neka
me otepa. (Potr~uva da vleze kaj An|eleta, no vo toa vreme Mitre
vleguva so brzi ~ekori i so sekirata vo rakata).
MITRE
(Sfa}aj}i {to saka Mara da napravi, za ramewa ja isfrluva
nadvor i ja zatvora vratata; zastanuva pred vratata kaj An|eleta
i, otkako nekolku pati nere{itelno se pu{ta da ja fati kvakata,
re{itelno vleguva).
ZAVESA
Krajot na pettiot ~in
(Kata, nejziniot soprug Sofre i }erka im Ana utredenta

doa|aat kaj Mitre i Mara)
KATA
(ma~ej}i se da bide pospokojna). Nekoj gostin, sega brgu, ne ste
imale vo ku}ava?
(Mitre i Mara se poglednuvaat v o~i).
MITRE
(zbrkan). [to... {to?
MARA
Kakov gostin? Za ... kakov gostin pra{uva{?
SOFRE
(tresej}i se po malku). Za ~ovek gostin pra{uva...
MARA
(zbrkana). Kakov ~ovek mori, }erko?
KATA
(luta). ,,Kakov ~ovek. Sigurno ne so rogovi!
ANA
(od zad nea pokaùva so prstite na ~eloto). So rog~iwa!
(Mitre i Mara gi krevaat ramewata i se gledaat eden vo
drug).
KATA
[to se ~udite obajcata? Sno{ti ne vi dojde gostin na
spiewe? Nie vi go prativme.
114
MARA
(O[UMOGLAVENA). Kakov gostin mori? ...
KATA
(otkako gi poglednuva Sofreta i Ana v o~i). An|ele mori
eeej!
MARA
Ooov, An|ele srce! ... (pa|a mrtva).
SOFRE
Voda! ... (potr~uva nadvor).
KATA
An|ele bratu! ... Majko... (potr~uva nadvor). Voda! ... (Ana
potr~uva po niv).
MITRE
Vadi no` od pojasot i go stava pred srceto). Ah jalan vek!
... Pusti pari otepuva~ka ste vie! ...(Nekolku sekundi se bori so
sebesi, go zabiva noòt vo srceto. Pa|a).
(Sofre, Kata i Ana dotr~uvaat so stomni, no koga go gledaat i
Mitreta so zabien no` jasno im e s# i o~ajno si gi kubat kosite).
KATA
(taì). Le-le, bratu; Le-le, tatko;
le-le, zlatna mori majko,
taman dojde da re~ete oho-hoh...
zatvorivte ku}a, ofo-fof!
ZAVESA
Risto Krle
Izvle~i zaklu~ok!
Koi se pri~inite za nesre}nata sudbina na An|ele?
Pronajdi go i poso~i go tragi~niot element vo dramata!
Kata i An|ele si poigruvaat so sudbinata. Kako zavr{uva nivnata
igra?
Do {to doveduva al~nosta na likovite Mitre i Mara vo dramata?
115
RE^NIK NA POIMI I TERMINI
A
akcenten znak znakot so koj{to se beleì akcentiraweto na zborot.
akcentirawe naglasuvawe na opredelen slog vo zborot.
akcentska celost dva, tri ili pove}e zborovi koi{to imaat zaed-
ni~ki akcent.
G
glas najmal i natamu nedeliv del od zborot.
D
dominira preovladuva; pove}e e zastapen od drugite.
E
enklitiki zborovi {to nemaat akcent i doa|aat po polnozna~nite
zborovi (imenki, zamenki, pridavki, broevi i glagoli),
so koi obrazuvaat akcentska celost i vo niv spa|aat
kratkite zamenski formi.
estetika nauka za ubavoto vo prirodata i vo umetnosta.
etnografija nauka za ìvotot, veruvawata i obi~aite na eden narod.
I
interpretator tolkuva~, izveduva~; peja~ ili raskaùva~ na na-
rodna umotvorba.
K
klasifikacija podelba, raspored.
M
manifestira pokaùva; iznesuva vo javnost.
Minerva boìca na mudrosta.
muza, mn. muzi }erki na vrhovniot Bog Zevs, boìci i za{ti~ni~ki
na u~enosta i estetskite ve{tini. Ima devet muzi.
P
patrijarhat rodovska zaednica vo koja rakovodnata uloga ja ima
maòt.
pravogovor kulturniot pravilen izgovor na glasovite vo zborot.
pravopis sistem od jazi~ni normi i interpunkciski znaci, kako i
zakonitosti koi{to treba da se po~ituvaat pri kultu-
rata na pismenoto izrazuvawe.
proklitiki zborovi koi nemaat akcent, kako i enklitikite, no za
razlika od niv, tie doa|aat pred polnozna~nite zbo-
rovi so koi se obrazuva akcentska celost.
F
fonetika del od naukata za jazikot koja gi prou~uva obrazuvaweto
i izgovaraweto na glasovite.
117
SODR@INA
Predgovor ...................................................................................................................... 3
I. J A Z I K ..................................................................................................................... 5
ISTORISKI RAZVOJ NA MAKEDONSKIOT JAZIK .......................... 7
MAKEDONSKIOT JAZIK VO SEMEJSTVOTO NA
SLOVENSKITE I JU@NOSLOVENSKITE JAZICI ................................ 7
[IREWE NA FUNKCIITE NA NARODNIOT JAZIK ............................... 9
MAKEDONSKIOT JAZIK ME\U BALKANSKITE JAZICI ..................... 12
GUBEWE NA PADE@NITE FORMI ........................................................................... 12
UPOTREBA NA ^LENOT ............................................................................................. 12
UDVOJUVAWE NA PREDMETOT ................................................................................ 13
GUBEWE NA INFINITIVNATA FORMA ................................................................. 13
OBRAZUVAWE NA IDNO VREME ............................................................................... 13
STEPENUVAWE NA PRIDAVKITE ............................................................................ 14
MAKEDONSKIOT JAZIK VO XIX VEK ...................................................... 15
JAZIKOT NA PRVITE
MAKEDONSKI PISATELI ........................................................................................ 15
IZBOROT NA DIJALEKTNATA OSNOVA NA
MAKEDONSKIOT STANDARDEN JAZIK .................................................................. 15
JAZIKOT NA MAKEDONSKITE PISATELI VO
VTORATA POLOVINA NA XIX VEK ............................................................................ 16
JAZIKOT NA MAKEDONSKITE DEJCI VO
VTORATA POLOVINA NA XIX VEK ............................................................................ 16
F O N E T I K A ......................................................................................... 19
PODELBA NA GLASOVITE (samoglaski i soglaski) ............................ 19
SAMOGLASKI (VOKALI) ........................................................................................... 19
SOGLASKI (KONSONANTI) ..................................................................................... 20
GLASOVNI PROMENI ............................................................................... 22
REDUVAWE NA GLASOVITE ...................................................................................... 22
OBEZVUÛVAWE NA ZVU^NITE SOGLASKI NA KRAJOT NA ZBOROT ............... 22
EDNAÊWE PO ZVU^NOST
NA SOGLASKITE ........................................................................................................ 23
ISPU[TAWE NA GLASOVITE .................................................................................. 23
M O R F O L O G I J A ................................................................................ 25
M O R F E M A ................................................................................................ 25
VIDOVI MORFEMI ................................................................................................... 26
118
ZBOROVNI GRUPI VO MAKEDONSKIOT
LITERATUREN JAZIK .............................................................................. 28
MORFOLO[KA I SINTAKSI^KA
KLASIFIKACIJA NA ZBOROVITE ......................................................................... 29
IME NKI ................................................................................................... 32
ROD NA IMENKITE .................................................................................................... 32
BROJ NA IMENKITE .................................................................................................. 33
OBRAZUVAWE NA IMENKITE .................................................................................. 36
P R I D A V K I .............................................................................................. 38
PODELBA NA PRIDAVKITE SPORED ZNAÊWETO .............................................. 38
STEPENUVAWE NA PRIDAVKITE ............................................................................ 39
OBRAZUVAWE NA PRIDAVKI ................................................................................... 40
ZAMENKI ................................................................................................... 42
ZNAÊWATA NA LI^NO-PREDMETNITE ZAMENKI ............................................. 44
POKAZNI ZAMENKI .................................................................................................. 44
ZAMENKITE VO REÊNICATA ................................................................................. 45
GLAGOLI ..................................................................................................... 46
GRAMATI^KA KATEGORIJA VREME ......................................................................... 46
GRAMATI^KA KATEGORIJA NAÎN ......................................................................... 46
GRAMATI^KA KATEGORIJA LICE ........................................................................... 46
GRAMATI^KA KATEGORIJA VID .............................................................................. 47
S I N T A K S A ......................................................................................... 49
PROSTA REÊNICA.................................................................................. 49
GLAVNI ^LENOVI NA REÊNICATA ....................................................................... 50
BEZLI^NI REÊNICI ............................................................................. 51
P O D M E T ................................................................................................... 53
FUNKCIJATA NA PODMETOT VO REÊNICATA ................................................... 53
SOGLASUVAWE ME\U PODMETOT I PRIROKOT ................................................. 54
FORMI NA KOMUNIKACIJA ................................................................................... 55
II. LITERATURA ......................................................................................................... 57
POÊTOCI NA SLOVENSKATA PISMENOST I
LITERATURA .............................................................................................................. 59
OP[TESTVENO-EKONOMSKI USLOVI ................................................. 59
RABOTATA NA KIRIL I METODIJ......................................................... 60
PANONSKI LEGENDI ................................................................................................ 61
OHRIDSKA KNI@EVNA [KOLA KLIMENT OHRIDSKI .................. 62
KLIMENT OHRIDSKI KAKO PRODOL@UVA^ NA
KIRILOMETODIEVSKATA TRADICIJA ................................................................. 62
KNI@EVNATA DEJNOST NA SV. KLIMENT OHRIDSKI ...................................... 63
<POFALNO SLOVO ZA SV. KIRIL> ......................................................................... 63
CRNORIZEC HRABAR ............................................................................... 65
<ZA BUKVITE> ............................................................................................................. 65
XIX
IZBRANI TEKSTOVI 95
GOLAPÊ 96
KONSTANTIN MILADINOV: TGA ZA JUG 97
RAJKO @INZIFOV: PRO[EDBA 99
GRIGOR PRLIÊV: SERDAROT 102
DENOVI 106
PAPOKOT NA SVETOT 107
BALADA ZA NEPOZNATIOT 111
PARITE SE OTEPUVA^KA 113
116

Mak J I Literatura Za Zaednicite-1-PRINT

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Mak J I Literatura Za Zaednicite-1-PRINT

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

VASIL TOCINOVSKI RANKO MLADENOSKI

ZA U^ENICITE OD DRUGITE ZAEDNICI

Ovoj u~ebnik, so svojot naslov, e namenet za tebe,

<Jazikot e priroden i `iv proces i

Makedonskiot jazik ima mnogu zaedni~ki crti so drugite slo-

[ematski prikaz na slovenskite i ju`noslovenskite jazici

zapadno- ju`noslovenska isto~no-

Proveri gi svoite znaewa!

Vlijanieto na narodniot govor vrz pismeniot jazik e silno izra-

Proveri gi svoite znaewa!

Makedonskiot jazik zazema centralno mesto i me|u jazicite na

GUBEWE NA PADE@NITE FORMI

Pade`nite formi nasledeni od praslovenskiot jazik se izgu-

^lenot kako gramati~ka kategorija na opredelenosta so svoite

Na primer: Ja pro~itav knitata {to mi ja prepora~a profesorot.

Udvojuvaweto na predmetot e karakteristi~na crta za mnogu

GUBEWE NA INFINITIVNATA FORMA

Sporedi: Nemoj zaboraviti.

OBRAZUVAWE NA IDNO VREME

Vo makedonskiot literaturen jazik idno vreme se obrazuva ko-

Opisnite pridavki vo makedonskiot literaturen jazik mo`at

golem po+golem pogolem; naj+golem najgolem

Komparativot se obrazuva koga pred osnovnata pridavska for-

Proveri gi svoite znaewa!

Vo po~etokot na XIX vek najsilno bil izrazen streme`ot za

IZBOROT NA DIJALEKTNATA OSNOVA NA

Vo vrska so izborot na dijalektnata osnova na makedonskiot

Vtorata polovina na XIX vek se karakterizira so jasno izraze-

<Ni{to zlo az ne sotvorih,

Ohridskiot govor na{ol primena vo delata na Grigor Prli~ev

JAZIKOT NA MAKEDONSKITE DEJCI VO

I makedonskite dejci koi se zanimavale so u~ebnikarska dej-

Proveri gi svoite znaewa!

Golap~e malo hubavo, golap~e zlatokrilesto,

Ela mi milo, ela mi, ela mi sega pri mene,

...<bezumec, bezumec, du{a ti leniva;

Fonetikata e del od naukata za jazikot

Glas e najmal i ponatamu nedeliv element na jazikot. Vo glasov-

Samoglaski, odnosno vokali se vikaat onie glasovi pri ~ij iz-

Osven glasovite: a, e, i, o, u, site drugi glasovi vo makedon-

Najblisku do samoglaskite po svojata zvu~nost se glasovite:

Proveri gi svoite znaewa!

Lisjeto `olto go pozlati patot,

Vo izlozite novi zimski palta,

Do`dovi kako po nekoe pravilo sekoj den.

Vo koi dva zbora od ovaa pesna glasot r ima slogotvorna

oblak, bubreg, vozduh,

Kakva glasovna promena nastanala vo ovie zborovi?

OBEZVU^UVAWE NA ZVU^NITE SOGLASKI

breg, leb, no`, grad,

Kakva glasovna promena nastanuva pri izgovorot na zvu~nite

svat, riba, te`ok, nizok, sladok,

Kakvi glasovni promeni nastanale vo ovie zborovi?

vreden dobar yvonec list

Kakvi promeni nastanale kaj ovie zborovi?

Proveri gi svoite znaewa!

xeb raka vrabec siguren radost

~evel grozd trn znak gost

no` yid breg oriz pravec

Morfologijata e del od naukata za jazikot

yi d a r - oddelni glasovi (fonemi) kako delovi od zbo-

yid yid - ar yid - ar - stvo

Morfemata {to ja ozna~uva korenskata osnova e najva`niot i