Fizika 7 Mak PDF

С и м е о н Ге ш о с к и Ф е рд и н а н д Н о н к ул ов с к и
FIZIKA
Скопје, 2009
Izdava~:
Avtori:
Simeon Ge{oski
Ferdinand Nonkulovski
Recezenti:
Urednik:
Ferdinand Nonkulovski
Lektura:
Suzana Stojkovska
Kompjuterska obrabotka:
Boban Avramoski
d.i.e. Dim~e Ge{oski
Korektura:
Avtori
SODR@INA
Вовед во физиката 6 Енергија

Тела, супстанции, физички 1. Работа 82
величини и мерење на 2. Енергија 85
физички величини 2.1 Кинетичка енергија 85
2.2 Гравитациска потенцијална
1. Тела. Градба на телата 10 енергија 87
1.1 Тела. Градба на телата 2.3 Енергија на еластична пружина 89
10
1.2 Молекули и атоми 13 2.4 Закон за запазување на енергијата 91
1.3 Меѓумолекуларен простор 14 3. Моќност 93
1.4 Агрегатни состојби 16
4. Прости машини 96
2. Мерење на физички величини 20
4.1 Макари 96
2.1 Мерење на време 22
4.2 Наведена рамнина 99
2.2 Мерење на должина 23
2.3 Мерење на плоштина 25
2.4 Мерење на волумен 26 Внатрешна енергија и
2.5 Мерење на маса 28
2.6 Густина на телата 32
топлина
1. Внатрешна енергија и топлина 104
Движење и сили 2. Промена на внатрешната
106
1. Движење 36 енергија со работа и топлина
1.1 Механичко движење 36 3. Температура. Мерење на
1.2 Рамномерно праволиниско температура 108
движење 40
3.1 Температура 108
1.3 Рамномерно забрзано движење 42
3.2 Мерење на температурата 110
2. Сили 46
4. Пренесување на топлина 113
2.1 Еластична сила и мерења на силата 49
2.2 Инерција. Акција и реакција 51 4.1 Топлопроводливост 113
2.3 Врска меѓу силата, масата и 4.2 Струење 117
забрзувањето 53 4.3 Зрачење 117
2.4 Земјина тежа. Тежина 56 4.4 Топлотна изолација 118
2.5 Триење 60
2.6 Рамнотежа на сили 63 5. Топлинско ширење на телата 120
2.7 Тежиште 66 5.1 Ширење на тврдите тела 120
2.8 Лост и негова примена 69 5.2 Ширење на течностите 124
2.9 Притисок 74 5.3 Ширење на гасовите 126
2.10 Паскалов закон 77
6. Количество на топлина 129
7. Размена на топлина 132
7.1 Топлинска рамнотежа 132
7.2 Калориметар 134
UÊNICI!
Pred vas e u~ebnikot po fizika, za VII oddelenie na osnovnoto osumgodi{no obrazovanie,
odnosno za VIII oddelenie za devetgodi{noto osnovno obrazovanie, raboten spored novata
nastavna programa.
Vo u~ebnikot se obraboteni delovi od fizikata za koi imate skromni predznaewa.
Ovoj u~ebnik, po svojata koncepcija, pripa|a na onoj vid literatura koj pottiknuva, postavuva
pra{awa i naveduva na razmisluvawa koi se potkrepeni so crteì, so slikovito postaveni
problemski zada~i i sostojbi, a ovozmoùva i neposredno sledewe na va{iot napredok i razvoj
preku sopsteveni postapki i instrumenti.
Za razlika od u~ebnicite koi davaat gotovi znaewa, ovoj u~ebnik po svojata koncepcija e
namenet za interaktivna nastava, so poseben akcent na aktivnosti za barawe i otkrivawe na
postapki i zakonitosti, {to treba da se re{avaat mislovno i so obidi.
Fizi~kite sodrìni ne se voveduvaat kako zbir na fakti i definicii za koi ne se gleda od

kade doa|aat. Naprotiv, tuka se nastojuva da se voo~at procesite preku koi se do{lo do tie soz-
nanija, pri {to se nastojuva u~enicite da bidat neposredno vklu~eni. Poradi toa, ovoj u~ebnik
e taka organiziran da nudi pove}e zanimlivi i primenlivi problemski sostojbi. Od vas se
o~ekuva da se vklu~ite vo procesot na nivnoto re{avawe, a so toa i samite da u~estvuvate vo
sozdavaweto i usvojuvaweto na fizi~kite znaewa. Toj proces e zamislen kako kombinacija na
logi~noto, intuitivnoto i kreativnoto razmisluvawe, so pomo{ na mnogu obidi i va`ni idei.
Dadeni se golem broj na obidi koi{to vie vo grupi ili individualno preku aktivna sorabotka
so nastavnikot, kako organizator i naso~uva~, }e treba da gi izvedete.
Pri istraùvaweto }e nabquduvate, merite, predviduvate, razmisluvate i }e doa|ate do odgo-

vori. Dobienite re{enija povtorno }e gi proveruvate so obidite. Taka steknatite znaewa se
mnogu pokvalitetni i potrajni, a vie pobrzo }e napreduvate.
Na krajot na sekoja tematska celina ima dodatni pra{awa i zada~i na koi moè da se odgo-
vori, odnosno da se re{at, so pomo{ na steknatite znaewa i razvienite sposobnosti, so toa
{to soznanijata za va{iot napredok }e bidat mnogu pozabeleìtelni.
Avtorite na u~ebnikot, preku vakvata koncepcija, sakaat da ja pottiknat va{ata qubopitnost i

fantazija, pri {to pokraj toa {to }e steknuvate znaewa od fizikata, }e gi razvivate va{ite
tvore~ki sposobnosti, kako i nivnata primenlivost vo realniot ìvot i problemati~ni situ-
acii.
Skopje, 2009 Avtorite

VOVED VO FIZIKATA
Mnogu odamna ~ovekot gi nabquduval pojavite okolu
sebe i nastojuval da gi objasni. Preku toa pove}evekovno
nabquduvawe ~ovekovite znaewa za prirodata nepreki-
nato se zbogatuvale i pro{iruvale.
Sé {to e okolu nas: raznite tela, vodata, vozduhot,
planinite, ìvotinskiot i rastitelniot svet, bliskite i
podale~nite nebeski tela, ja ~inat prirodata. ôvekot i
sé {to sozdal so rabota (gradovite, fabrikite, ma{inite
i dr.) se delovi od prirodata. Na slikite se prikaàni
sostavnite delovi na prirodata.
Nie sme del od prirodata
Vo prirodata postojano se slu~uvaat razni pojavi. ]e
navedeme samo nekoi od niv: vetrovite, snegot, smenata
na denot i no}ta, pa|aweto na meteorite, dvièweto na
telata, raznite toplinski, svetlinski i drugi pojavi.
ôvekot otsekoga{ se interesiral za prirodnite poja
vi i toa ne samo da gi otkrie, opi{e i objasni, tuku nekoi
od niv i da gi primeni.
Edna od osnovnite nauki za prirodata e fizikata.
Nazivot (imeto) fizika doa|a od gr~kiot zbor fizis, {to

zna~i priroda. Prirodata ja prou~uvaat i drugi nauki:
hemija, astronomija, geografija.
Glavna zada~a na fizikata e da gi otkrie i da gi objasni
zakonite na prirodata po koi se odvivaat fizi~kite po-
javi.
Za opi{uvawe i objasnuvawe na prirodata se koristat
razni poimi. Najop{t e poimot materija.
Materija e sé {to postoi vo prirodata.
Sekoj oddelen predmet {to se sre}ava vo prirodata
se vika fizi~ko telo. Kamen, drvo, kapka voda, zrno pe
sok, Sonceto, Zemjata, yvezdite, site tie pretstavuvaat
fizi~ki tela. Telata se razlikuvaat ne samo po formata
i goleminata, tuku i po toa od {to se napraveni.
Materijata od koja{to se sostojat fizi~kite tela se
vika supstancija.
Sekoja supstancija ima odredeni svojstva: gustina, boja,
tvrdost, elasti~nost, to~ka na vriewe itn.
6 Voved vo fizikata
Materijata se dviì
Osnovno svojstvo na materijata e dvièweto.
Materijata e neraskinlivo povrzana so dvièweto.
Materijata ne moè da postoi bez dvièwe, a, isto
taka, ne moè da ima dvièwe bez materija.
Vo prirodata sé se dviì i se menuva.
Polo`bata na edno telo se menuva vo odnos na drugo
telo: polo`bata na avtomobilot vo odnos na drvjata
pokraj patot, na brodot vo odnos na bregot, na avionot
vo odnos na planinite, polo`bata na Zemjata vo odnos
na Sonceto i dr. Mrazot pri zatopluvawe preminuva vo
voda, vodata vo vodena parea itn. Se menuva vla`nosta
vo atmosferata, se menuvaat vremenskite uslovi, se
menuva rastitelniot i ìvotinskiot svet.
Materijata go ispolnuva celiot prostor okolu nas
do beskone~nost.
Osnovno svojstvo na materijata e toa {to se nao|a
vo postojano dvièwe.
Site promeni {to se slu~uvaat vo prirodata,
vsu{nost se dvièwe na materijata.
Kaj nekoi pojavi, na primer, pri sogoruvawe ili
ispar uvaw e, izgleda kako materijata da se gubi.
Me|utoa, toa izgleda taka samo prividno.
Materijata ne moè da se uni{ti nitu od ne{to
da se napravi, taa moè samo da premine od eden
vo drug vid.
Vo prirodata ~esto pati doa|a do me|usebno dejstvo
na telata, pri {to nastanuvaat odredeni promeni.
Promenite {to se slu~uvaat kaj telata vo prirodata
se vikaat prirodni pojavi.
[to ima u{te zaedni~ko kaj dvièweto na mate
rijata?
Sekoja promena, sekoj nastan, se odviva “nekade“ i
“nekoga{“.
Materijata se dviì vo prostorot i vo vreme
to.
Fizikata kako prirodna nauka gi izu~uva najop
{tite formi na dvièwe na materijata, osnovnite
svojstva i strukturata na materijata.
Voved vo fizikata 7
Kako }e u~ime?
Prviot ~ekor vo prou~uvaweto na nekoja prirodna

pojava moè da bide napraven preku neposredno
nabquduvawe.
Preku neposredno, pasivno nabquduvawe na po-
javite vo prirodni uslovi naj~esto se steknuvaat
necelosni, a ponekoga{ i pogre{ni (prividni) pret-
stavi. Od druga strana, mnogu pojavi vo prirodata
traat mnogu kratko, retko se slu~uvaat i te{ko se
prou~uvaat. Zatoa e potrebno da se sozdadat uslovi
vo koi pojavite }e se nabquduvaat i kontrolirano
}e se naso~uvaat. Toa obi~no se izveduva vo fizi~ki
kabineti, laboratorii i nau~ni institucii koi
poseduvaat sovremena oprema i aparati.
Prou~uvaweto na pojavite vo posebno podgot
veni uslovi se vika eksperiment ili obid.
Na primer, na slikata e daden obid so koj se pot-
vrduva deka koga vozduhot izleguva od balonot go
navednuva plamenot od sve}ata.
Osnoven i najsiguren izvor na soznanija vo
fizikata e eksperimentot. Zatoa fizikata e eks
perimentalna nauka.
Prou~uvaweto na prirodnite pojavi ne zavr{uva
samo so nabquduvawe i eksperimentirawe. Potreb-
no e dobienite rezultati da se proanaliziraat
i me|usebno da se povrzat. Zatoa fizikata e i
teoriska nauka.
8 Voved vo fizikata
TELA, SUPSTANCII, FIZI^KI
1 VELIÎNI I MEREWE NA
FIZI^KI VELIÎNI
Od sodrìnata
Tela. Gradba na telata
êsti~ki na telata
Molekuli i atomi
Me|umolekularen
prostor
Agregatni sostojbi
Merewe na fizi~ki
veli~ini
Merewe na vreme
Merewe na dolìna
Merewe na plo{tina
Merewe na volumen
Merewe na masa
Gustina na telata
1 TELA> GRADBA NA TELATA
1.1 ÊSTI^KI NA TELATA

Sé {to se nao|a okolu nas e sostaveno od sitni ~estici.
êsto pati si go postavuvame pra{aweto za strukturata na

supstancijata. Supstanciite imaat razli~ni svojstva.
Ova pra{awe nau~nicite si go postavuvale mnogu odamna.
U{te vo pettiot vek pred na{ata era gr~kiot filozof
Demokrit tvrdel deka supstanciite se sostaveni od mnogu
sitni, nevidlivi ~esti~ki - korpuskuli1. Ova vo 19-tiot vek
fizi~arite i hemi~arite go potvrdile eksperimentalno.
Nie }e se postavime vo situacija, preku pretpostavki {to
}e gi proverime so obidi, da dademe odgovor na pra{aweto za
gradbata na supstancijata.
Ako ja pritisnete topkata, se namaluva volumenot na
vozduhot vo nea.
Ako istegnete gumeno crevo, }e mu se zgolemi
dolìnata.
Pri varewe mlekoto moè da
prete~e preku rabot na sa-
dot vo koj{to se vari.
[to mislite, na {to se dolì
promenata na volumenot ili
formata na vozduhot, gumata
ili mlekoto?
Na koja pretpostavka za
gradbata na supstancijata
ve naveduvaat spomenatite
primeri?
Kade otide vozduhot od balonot?

Naduvajte detski balon kolku {to moète pove}e i zavrzete
go cvrsto taka {to vozduhot da ne moè da izleze.
1 - Corpuskulum (latin.)-~estici
10 Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Potoa obesete go nekade i sledniot den poglednete go.
Dali se promenil volumenot na vozduhot vo balonot?
Ako dobro go poglednete celiot balon, na nego nema da
najdete otvor niz koj bi izlegol vozduhot, a sepak o~igledno
e deka izlegol. Edinstveno razumno objasnuvawe bi bilo
deka balonite imaat vo sebe mnogu mali otvori koi se tolku
mali {to ne moàt da se vidat so “golo“ oko. Pokraj toa,
moème da pretpostavime deka vozduhot se sostoi od sitni
~estici koi{to moàt da pominat niz nevidlivite otvori
na balonot. Zna~i, ~esticite na vozduhot se dviàt.
Kako mirisot se {iri vo prostorija?
Vo eden sad stavete nekolku kapki parfem. Sadot post-

avete go na klupa vo sredinata na prostorijata. Po kratko
vreme mirisot na parfemot }e se po~uvstvuva vo celata
prostorija. Kako se slu~uva toa?
Dali moè da ja objasnime ovaa pojava so pomo{ na pret-
postavkata za sostavot na vozduhot od sitni ~estici?
Od kade boja vo razredeniot rastvor?
Stavete nekolku kapki koncentriran rastvor od kaliev

permanganat vo epruveta, a potoa epruvetata dopolnete ja
so voda do 3/4 od nejzinata visina.
Potoa nekolku kapki od rastvorot od ovaa epruveta
turete vo vtora epruveta i potoa i nea dopolnete ja do
3/4 od visinata. Istoto napravete go i so tretata epruveta.
Zo{to vodata vo poslednata epruveta, iako slabo, sepak e
ramnomerno oboena?
Koncentriraniot rastvor od kaliev permanganat se sostoi
od mnogu mali ~estici, pa taka nekoi od niv stignale i vo
poslednata epruveta.

Me{ame voda i alkohol
Vo edna menzura turame 50 cm3 alkohol, a vo druga menzura

50 cm3 voda. Ako vodata ja turime vo menzurata so alkohol,
kolkav }e bide zaedni~kiot volumen? Dali rastvorot go
ima o~ekuvaniot volumen? Dali moè da go objasnite rezul-
tatot od obidot? Ako ne ste sigurni, probajte da najdete
objasnuvawe so pomo{ na naredniot obid. Vo edna menzura
stavete 50 cm3 mnogu sitni olovni sa~mi, a vo druga menzura
isto 50 cm3 krupni sa~mi, moète da probate so zrna oriz
i zrna grav.
Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini 11

Dodajte gi sitnite sa~mi vo menzurata so krupni sa~mi
i potoa menzurata dobro protresete ja.
[to se slu~i so alkoholot i vodata otkako gi
izme{avme?
Kolkav e zaedni~kiot volumen?
Kolkav e zaedni~kiot volumen na sa~mite?
Kolkav e zaedni~kiot volumen na zrnata oriz
i grav?
Probajte istoto da go objasnite so pomo{ na korpusku
larniot model na supstancijata.
Ovaa pojava e potvrda na pretpostavkata deka
supstanciite se sostojat od ~estici, no
naveduva i na pretpostavka deka me|u ~esti
cite postojat prazni me|uprostori.
Vo tie me|uprostori navleguvaat ~estici od dodade
nata supstancija.
Dali ima kraj deleweto na

supstanciite na sitni ~estici?
Na povr{inata na vodata, vo {irok plitok sad, po-
sipuvame sitna prav od kreda. Zemame tenka ìca i
edniot nejzin kraj go potopuvame vo maslinovo maslo.
Koga ìcata vnimatelno }e ja izvadime od masloto, na
nea zabeleùvame mnogu sitna kapka maslo so pre~nik
pribli`no 0,2 mm. Kapkata ja spu{tame na povr{inata
na vodata vo sadot.
Dali kapkata maslo se razlea po celata povr
{ina na vodata?
Kapkata maslo prestana da se {iri po povr{inata na
vodata.
Koga prestana?
Prestana otkako masleniot sloj dobi debelina kolku
goleminata na edna ~estica maslo.
Dali se potvrdija na{ite pretpostavki?

So pojavite {to gi voo~ivme preku nekolkute obidi
se potvrdija na{ite pretpostavki deka supstanciite
se gradeni od mnogu sitni ~estici me|u koi postojat
me|uprostori i deka ~esticite se dviàt.

1.2 MOLEKULI I ATOMI
Denes e poznato deka site supstancii se sostaveni od Molekulot na
sitni nevidlivi ~estici koi gi imaat svojstvata na sup- vodorodot sodrì
stanciite. Tie ~estici se vikaat molekuli2. dva isti atoma
Najsitnata ~estica na supstancijata koja gi ima svo

jstvata na taa supstancija se vika molekul.
Vo mnogu malo koli~estvo od nekoja supstancija ima
ogromen broj molekuli.
Sekoja kapka voda e sostavena od molekuli koi ne se
razlikuvaat edna od druga. Taka e i so molekulite na
Molekulot na
drugite supstancii.
kislorodot sodrì
dva isti atoma
Site molekuli na edna supstancija se ednakvi me|u
sebe, no se razlikuvaat od molekulite na drugite
supstancii spored masata, goleminata i nekoi drugi
svojstva.
Molekulot na
Molekulite na site supstancii se sostaveni od u{te
vodata sodrì tri
positni ~estici - atomi3.
atoma, dva atoma
vodorod i eden
Atomot e najsitna ~estica na hemiskiot element koja
atom kislorod
se javuva kako nositel na negovite fizi~ko-hemiski
svojstva.
Molekulite na prostite supstancii
ili elementi se sostojat od atomi na
ist hemiski element. Na primer, mole
kulot na kislorodot e sostaven od
dva atoma na kislorod, molekulot na
fosforot e sostaven od ~etiri atomi
na fosfor itn.
Molekulite na sloènite supstan-
cii ili soedinenija sekoga{ se sos-
taveni od atomi na razli~ni hemiski
elementi. Na primer, molekulot na
vodata e izgraden od eden atom na
kislorod i dva atoma na vodorod, Modeli na molekuli na nekoi soedinenija
molekulot na amonijakot e izgraden
od eden atom na azot i tri atomi na
2 - Moles - masa, molliculus - siten; 3 - Atomos - nedeliv
vodorod itn.

1.3 ME\UMOLEKUL AREN PROSTOR
Napolnete ~a{a so voda. Zeme-
te mala inka i na nejziniot kraj
postavete edno crevo. Crevoto
spu{tete go do dnoto na ~a{ata.
Niz inkata poleka turete voden
rastvor od sin kamen (Cu SO4).
Na dnoto na ~a{ata se formira
sin sloj. Stavete znak za da
znaete do kade e siniot sloj i
taka ~a{ata ostavete ja eden do
dva dena.
Istiot obid izvedete go so

voda i ka{est sok.
Kakva e granicata i kolkav e zaedni~kiot

volumen me|u dvete te~nosti vo po~etokot,
a kakva po den - dva?
Kako }e ja objasnite ovaa pojava?

Pome|u molekulite ima odreden prostor koj se vika
me|umolekularen prostor.
Molekulite se vo postojano dvièwe. Molekulite od
ednata te~nost navleguvaat pome|u molekulite od dru-
gata te~nost i obratno. Ovaa pojava se vika difuzija.
Od iskustvo znaeme deka telata, na primer, metalna

ili drvena pra~ka, davaat golem otpor pri se~eweto
ili struèweto. Toa zna~i deka me|u molekulite na
telata dejstvuvaat sili koi se narekuvaat me|umolekularni sili.
Silata so koja me|usebno se privlekuvaat ednorodnite molekuli se vika kohezija.
Kaj tvrdite tela kohezijata e mnogu jaka, kaj te~nostite e poslaba, a najslaba e kaj
gasovite.
Vo sekojdnevniot ìvot zabeleùvame deka i molekulite na raznorodni tela
se privlekuvaat. Na primer, kredata ostava tragi na tablata, do`dovnite kapki se
zalepuvaat na prozorcite, na lisjata i dr.
Silata so koja me|usebno se privlekuvaat raznorodnite molekuli se vika athezija.
Skr{ete kreda, kocka {e}er ili nekoja tabletka, a potoa so pomo{ na racete
probajte da gi soedinite delovite.

[to mislite, dali toa }e vi uspee?
Ne, so silata na racete ne moète molekulite na spomenatite supstancii da gi donesete
na malo rastojanie na koe }e dejstvuvaat privle~nite me|umolekularni sili.
Izvedete gi slednite obidi

Stavete mala staklena plo~a na povr{inata na
vodata, taka {to vodata da ja kvasi plo~ata. Preku
osetliv dinamometar probajte da ja oddelite plo~ata
od povr{inata na vodata. Dinamometarot se istegnuva
i pokaùva kolkava sila treba da upotrebime za da ja
odvoime plo~ata od povr{inata na vodata.
Zo{to e potrebna sila za da se “odlepi“ plo~ata od
povr{inata na vodata?
Za da se sovladaat privle~nite sili pome|u moleku-
lite od plo~ata i vodata.
Mnogu e interesen i sledniot obid (vtorata slika).
Dve dobro izramneti mesingani ili ~eli~ni plo~i
silno stegnete gi so laboratoriska stega. Po izvesno
vreme stegata otpu{tete ja. Plo~ite ostanuvaat edna
do druga kako da se zalepeni.
Istiot obid izvedete go so neramni plo~i od me-
sing ili ~elik. Po otpu{taweto na stegata, plo~ite
se oddeluvaat.
[to mislite, zo{to vo prviot slu~aj plo~ite ne se
oddeluvaat, a vo vtoriot slu~aj se oddeluvaat?
Vo prviot slu~aj plo~ite ne se “odlepuvaat“
zatoa {to golem broj na molekuli od ednata plo~a
se priblièni na malo rastojanie so molekulite od
drugata plo~a pri {to dejstvuvaat privle~nite sili
pome|u molekulite od razli~nite plo~i.
Vo vtoriot slu~aj plo~ite se “odlepuvaat“ zatoa {to
golem broj molekuli se nao|aat na relativno golemo
rastojanie, a samo mal broj molekuli se na potrebnoto
rastojanie, no nivnite privle~ni sili ne se dovolni
za da gi zadràt plo~ite edna do druga.
Me|umolekularnite sili dejstvuvaat na mnogu
mali rastojanija. Koga molekilite }e se pribliàt
na pomalo rastojanie od kriti~noto, tie stanuvaat
odbivni. Na pogolemo rastojanie od kriti~noto tie
stanuvaat privle~ni, pr. guma za bri{ewe.
So zgolemuvawe na rastojanieto ovie sili brzo
slabeat.
Zna~i, zaemnoto dejstvo pome|u molekulite moè
da bide privle~no ili odbivno.

Izvedete go sledniot obid:
Vo po{iroka ~a{a turete voda. Na par~e

hartija {to vpiva voda stavete igla. Par~eto
hartija so iglata spu{tete go na mirnata
povr{ina na vodata. Po izvesno vreme par~eto
hartija }e se izvodeni i }e potone. Iglata
ostanuva na povr{inata na vodata.
Zo{to iglata ne tone?
Povr{inata na vodata e zategnata. Taa ja
zadrùva iglata. Iglata ne tone.
Pome|u molekulite na povr{inata na
te~nosta dejstvuvaat me|umolekularni pri-
vle~ni sili koi ovozmoùvaat povr{inata da
se odnesuva kako elasti~na membrana. Toa e
silata na povr{inskiot napon.
1.4 AGREGATNI SOSTOJBI
Ako se sporedat mrazot, vodata i vodenata parea

zabeleùvame deka vo prviot slu~aj stanuva zbor za
tvrda supstancija, vo vtoriot slu~aj za te~na i vo tretiot
slu~aj za gasovita supstancija.
Ovie sostojbi vo koi moàt da bidat supstanciite se
vikaat agregatni sostojbi.
Supstanciite vo prirodata gi sre}avame vo: tvrda,

te~na i gasovita agregatna sostojba.
Vo uslovite vo koi ìveeme, mnogu supstancii istovremeno gi sre}avame vo tvrda,

te~na i gasovita agregatna sostojba, {to zavisi od na~inot na grupirawe na atomite i
molekulite.
Tvrdi tela
Na slikata e dadena vodata vo trite agregatni sostojbi i {ema na ~esticite.
Koi se svojstvata na tvrdite tela?
Dali site tvrdi tela se podednakvo “tvrdi“?
Nekoi navistina se tvrdi, na primer èlezo, drvo i drugi, me|utoa nekoi se “meki“, na
primer pluta, guma i drugi.
Tvrdite tela imaat postojana forma i postojan volumen.

Molekulite kaj pove}e supstancii (mraz, gotvarska sol
i dr.) se pravilno rasporedeni. Kaj niv privlekuvaweto
pome|u molekulite e golemo. Za vakvite tvrdi supstancii
velime deka se kristalni.
Takvi se gotvarskata sol, mrazot, èlezoto,
bakarot i drugi.
Postojat tvrdi supstancii kaj koi molekulite ne
se pravilno rasporedeni. Za vakvite supstancii
velime deka se amorfni.
Ovie supstancii imaat molekularen sostav sli~en kako
kaj te~nostite. Se odnesuvaat i kako tvrdi i kako te~ni
tela. Takvi se vosokot, stakloto, razli~nite smoli i dr.
Te~nosti
Da preturime odredeno koli~estvo voda od pomala
vo pogolema menzura.
Dali so preturawe na vodata od sad so
edna forma vo sad so druga forma, se
menuva volumenot na vodata? Odgovorot
e: ne.
So pumpa za velosiped ili medicinski {pric
povle~ete voda. So prstot od ednata raka zatvorete
go otvorot na pumpata, odnosno {pricot. So drugata
raka silno pritisnete na klipot.
Dali uspeavte da go pomestite klipot?
Odgovorot e: ne.
Te~nostite lesno ja menuvaat formata, slobod

nata povr{ina im e horizontalna i go zadrùvaat
svojot volumen.
Gasovi
Povle~ete go klipot na medicinskiot {pric nago-re.
Potoa otvorot na {pricot stavete go vo sad so voda, a
klipot spu{tete go nadolu.
[to zabeleùvate?
[to izleguva od otvorot na {pricot?
Izleguvaat meur~iwa so vozduh.

Povtorno zemete go medicinskiot {pric i klipot
povle~ete go do gorniot del. Vo ovoj slu~aj, {pricot e
“ispolnet“ so vozduh. So prst od ednata raka zatvorete go
otvorot na {pricot, a so drugata raka silno pritisnete
na klipot nadolu.
Dali uspeavte da go namalite volumenot na
vozduhot vo {pricot? Obrazloì go svojot
odgovor.
So obidite pokaàvme deka gasovite se stislivi.
Gasovite nemaat svoja forma nitu postojan volu

men.
Agregatnata sostojba se menuva so zagrevawe ili

so ladewe.
vodena parea
Vodata vo trite agregatni sostojbi e sostavena od isti
molekuli. Isto e i so drugite supstancii vo prirodata.
voda Vo razli~ni agregatni sostojbi isto koli~estvo od

nekoja supstancija ima razli~en volumen. Na pr. 1 kg
voda ima volumen 1 dm3, 1 kg mraz ima volumen 1,1 dm3, a
volumenot na 1 kg vodena parea e 1700 dm3.
Poglednete go crteòt i objasnete kako se rasporedeni i kako se dviàt moleku-

lite vo razli~nite agregatni sostojbi na edna supstancija.
Vnatre{nata struktura na ista supstancija vo razli~ni agregatni sostojbi se raz-

likuva samo po na~inot na grupirawe na istorodnite molekuli i po goleminata
na me|umolekularnite sili.
mraz
topewe isparuvawe
voda parea
vtrdnuvawe kondenzacija
tvrda te~na gasovita

Dali isparuvaat cvrstite supstancii?
Dali nekoga{ ste videle kako vo golemite

ormani vo koi ima ali{ta od volna se stavaat
top~iwa, plo~ki ili }esi~ki so cvrsta bela
supstancija so silen miris. Ovaa cvrsta
supstancija obi~no e naftalin ili sred-
stvo protiv molci i sluì za spre~uvawe na
{tetite {to gi pravat molcite. Ovaa cvrsta
supstancija po izvesno vreme is~eznuva,
odnosno isparuva. Tokmu zatoa silniot miris
se ~uvstvuva niz prostorijata.
Top~iwata naftalin, {to se prikaàni na
slikata isparuvaat za nekolku nedeli.
Promena na volumenot
Koga se topi...
Vodata zazema pomal prostor koga e vo
oblik na te~nost, otkolku koga e vo oblik
na mraz. Ova se dolì na rasporedot na
molekulite.
Koga vodata preminuva vo mraz, taa se
{iri. Pri {ireweto moè da dojde do: pu-
kawe na cevkite, pa|awe na plo~kite od yid,
podignuvawe na plo~kite na ulica i drugo.
ova koli~estvo mraz, se dobiva ova koli-
~estvo voda
Proverete kolku znaete
1. Zo{to od kapka parfem zamirisuva celata prostorija?

2. Zo{to volumenot na rastvor od voda i alkohol e pomal od zbirot na
posebnite volumeni?
3. Na {to se dolì razli~nata agregatna sostojba na telata?
4. Koja e razlikata me|u kristalni i amorfni tela?
Predvidete i opredelete
Zemete menzura, voda i pet kocki {e}er. Vodata turete ja vo menzurata i

zabeleète do kade e nivoto na vodata. Prethodno odredete go zaedni~kiot volumen
na pette kocki {e}er. Kockite stavete gi vo menzurata so voda i pri~ekajte {e}erot
da se rastopi. Kolku se zgolemi nivoto na vodata vo menzurata po rastopuvaweto
na {e}erot?
Dali se zgolemi nivoto na vodata tolku kolku {to o~ekuvavte?
Objasnete zo{to ima otstapuvawe od o~ekuvaniot volumen.

2 MEREWE NA FIZI^KITE VELIÎNI
âsovnik
Vaga
Kolku e ~asot?
Kolku si visok?
Kolku si teòk?
Kolkava e momentalnata nadvo
Sad za merewe re{na temperatura?
Kolku e oddale~ena najbliskata
Kroja~ki metar prodavnica od u~ili{teto?
Termometar
Kolku iznesuva mese~nata potro{uva~ka na elektri~na

energija vo tvojot dom?
Koga patuvame so avtomobil ja merime dolìnata na
izminatiot pat i vremeto kolku traelo patuvaweto, pri
{to brzinomerot ja pokaùva brzinata so koja{to se dvi
ì avtomobilot.
[to zaklu~uvate?
Od seto ova zaklu~uvame deka vo sekojdnevniot ìvot
se vr{at razni merewa.
Navedenite primeri (vreme, dolìna na patot, teìna,
temperatura, elektri~na energija) se fizi~ki veli~ini.
Za site niv zaedni~ko e toa {to moàt da se merat.
Da se izmeri odredena fizi~ka veli~ina zna~i taa
da se sporedi so fizi~kata veli~ina od ist vid ~ija
golemina uslovno e zemena za edinica merka.
Na XI generalna konferencija za merki i tegovi, {to
se odrà vo 1960 godina vo Pariz, e usvoen Me|unaroden
sistem na merni edinici (SI - Systéme Internacional
d’Unites).
Me|unarodniot sistem na merni edinici se zasnova na
strogo definirani edinici za slednite sedum osnovni
fizi~ki veli~ini: dolìna, masa, vreme, temperatura,
elektri~na struja, ja~ina na svetlinata i koli~estvo
supstancija.

Osnovni fizi~ki veli~ini i edinici vo
Me|unarodniot sistem (SI)
Veli~ina Oznaka Edinica Oznaka
Dolìna l metar m
Masa m kilogram kg
Vreme t sekunda s
Temperatura T kelvin K
Ja~ina na elektri~na struja I amper A
Svetlosna ja~ina J kandela cd
Koli~estvo supstancija v mol mol
Site drugi veli~ini i edinici, {to se koristat vo fizikata, se definirani so pomo{

na osnovnite i se vikaat izvedeni.
Priborite {to sluàt za merewe na fizi~kite veli~ini se vikaat merila ili merni
instrumenti.
Me|unarodniot sistem na edinici e zna~aen po toa {to so negovoto voveduvawe

postignato e edinstvo za mernite edinici vo celiot svet. So toa e olesneta
sorabotkata pome|u zemjite vo trgovijata, industrijata, naukata i dr.
Proverete kolku znaete:
1. Opredelete koi od navedenite izrazi se fizi~ki veli~ini, a koi

merni edinici:
a) masa d) vreme
b) temperatura |) kilogram
v) kelvin e) dolìna
g) metar `) sekunda
2. Planinar procenil deka oddale~enosta pome|u dve planinski

ku}i e 1,5 ~as odewe. Dali so toa go izmeril rastojanieto pome|u ku}ite
ili go pretpostavil vremeto za pe{a~ewe, za vrz osnova na nego da go
odredi rastojanieto.

2.1 MEREWE NA VREME
Oska Edna od osnovnite fizi~ki veli~ini {to ja merime e vremeto.
Na primer, mora to~no da znaeme koga poletuva avionot, kolku
trae negoviot let, koga zapo~nuva u~ili{niot ~as, kolku trae
Leto
i drugo.
Vremeto ni ovozmoùva da doznaeme koga nekoj nastan se
slu~il (pred, po ili istovremeno so nekoj drug nastan) i kolku
trael. Poa|aweto na vozot od edna stanica i pristignuvaweto
na druga stanica se vremenski momenti, a vremeto {to izmi-
Zima
nalo od poa|aweto do pristignuvaweto na vozot e vremenski
interval.
Veli~ina Osnovna edinica za merewe na vreme vo SI e
vreme (t) sekunda (s).
osnovna veli~ina Denes so pomo{ na posebni metodi to~no se odreduva
Edinica traeweto na edna sekunda.
sekunda (s) [to se koristi za to~no merewe na vremeto vo sekoj-
osnovna edinica vo SI dnevniot ìvot?
Za to~no merewe i merewe na mali vremenski inter
Drugi edinici Definicija vali se koristi hronometar ({toperica).
minuta (min) 1 min = 60 s
Hronometarot vo osnova e kako obi~niot ~asovnik.
~as (h) 1 h = 3 600 s So pritisnuvawe na kop~eto se stava vo dvièwe, so
den (d) 1 d = 86 400 s vtoroto pritisnuvawe se zapira rabotata na hrono-
milisekunda (ms) 1 ms = 0,001 s metarot, otkako }e se pro~itaat brojnite vrednosti
mikrosekunda (ms) 1 ms = 0,000 001 s
od mereweto, so slednoto pritisnuvawe na kop~eto
strelkata se vra}a vo po~etnata polo`ba.
Pokraj obi~nite mehani~ki hronometri, na sportski
natprevari, vo nau~ni laboratorii i sekade kade {to
e potrebno mnogu to~no merewe na vremeto, se koristat
elektronski hronometri.
Presmetaj
1. So pomo{ na hronometar izmeri za kolku vreme
}e napravi{ dvaeset ~ekori, a potoa presmetaj
kolku vreme ti e potrebno za eden ~ekor.
2. Atleti~ar istr~al tri kruga po atletska
pateka na stadion. Prviot krug go istr~al za
54 s, vtoriot za 1 min, a tretiot za 56,4 s.
a) Za kolku vreme, izrazeno vo s, gi istr~al trite
kruga?
b) Kolkavo e prose~noto vreme za eden krug?

2.2 MEREWE NA DOL@INA
Sekoe telo se nao|a na nekoe

mesto i e na odredena oddale-
~enost od drugo telo.
Kako ja odreduva{ oddale-
~enosta od domot do u~ili{teto,
rastojanieto me|u ku}ite, {iri-
nata na ulicata?
Dali znae{ kolkav e tvojot ~ekor ili kolku si Eden ~ekor

visok?
Dali znae{ kolkavo e rastojanieto od Skopje do
Veles?
Kolkava e najmalata dimenzija na u~ebnikot po
fizika?
[to e zaedni~ko za site primeri?
Vo site primeri merime dolìna. Za dolìna
se koristat razli~ni izrazi - visina, rastojanie, Eden metar
{irina, debelina, dlabo~ina i dr. Koj izraz }e se
upotrebi, zavisi od sekoj poedine~en slu~aj.
Edinica za dolìna e metar (m). Spored
Me|unarodniot dogovor, eden metar e rastojanieto Veli~ina
pome|u dve crti koi se ozna~eni na etalon vo vid
na pra~ka od plemeniti metali, platina i iridium, dolìna (l, s, h)
osnovna veli~ina
koj se ~uva pod specijalni uslovi vo Me|unarodnoto
biro za merki i tegovi vo Sevr kaj Pariz. Edinica
Denes se poznati sovremeni metodi so koi{to metar (m)

mnogu precizno moè da se odredi dolìna od 1 m osnovna edinica vo SI
bez da se koristi spomenatiot etalon.
Drugi edinici Definicija
Za merewe na dolìna se koristat pogolemi i
pomali edinici od metarot. kilometar (km) 1 km = 1 000 m
Vo sekojdnevniot ìvot za merewe dolìna decimetar (dm) 1 dm = 0,1 m

koristime linijar, metarska pra~ka, metarska centimetar (cm) 1 cm = 0,01 m
lenta i drugi, na koi se naneseni i milimetarski milimetar (mm) 1 mm = 0,001 m
podelci.
mikrometar (mm) 1 mm = 0,000 001 m
Mali dolìni moàt da se merat so golema
to~nost so linijar so nonius ({ubler ili klunesto
merilo) i mikrometarski vint.

Linijarot so nonius se sostoi od dva dela, i toa od
nepodvièn linijar so podelci vo milimetri i pomal
podvièn del, koj se vika nonius. So koristewe na
vakov linijar so nonius, pri mereweto se postignuva
to~nost do 0,1 mm. Noniusite moàt da imaat i druga
podelba koja ovozmoùva u{te poto~ni merewa, na
primer do 1/20 ili 1/50 del od milimetarot. Za u{te
poprecizno merewe na dolìna se koristi mikrom
etarski vint. So nego se meri to~nost do 0,01 mm.
Izmerete razni predmeti.

Merete pravilno
Zemete edno telo i na nego postavete linijar so

koj{to }e ja merite dolìnata na teloto. Dolìnata
izmerete ja nekolku pati.
Kolkava e dolìnata?
Dali moèvte da ja pro~itate?
Koja polo`ba na o~ite e pravilna? b a b a
Pri mereweto na dolìni treba da se vnimava na

gre{kite koi naj~esto se pravat zaradi nepravilno
postavuvawe na meriloto sprema teloto {to se meri i
sprema o~ite.
Na crteòt se dadeni polo`bi a i b. Koi polo`bi
se pravilni?
Pravilni se polo`bite a.
Zada~i
1. a) Odredi ja debelinata na ìca so pomo{ na linijar.
Na moliv gusto navitkaj metalna ìca. Izbroj kolku namotki ìca ima na molivot
i zapi{i vo tabela. So linijar izmeri ja debelinata na site namotki zaedno i vnesi
ja vo tabelata.
Presmetaj ja debelinata na edna namotka i
zapi{i ja vo tabelata.
Mereweto povtori go pove}e pati.
b) So pomo{ na nonius izmeri ja debelinata na
ìcata {to e koristena vo zada~ata pod a).
Rezultatite od merewata pod a) i b) sporedi gi i napi{i zaklu~ok.
2. Dadenite brojni vrednosti za dolìna pretvori gi (iskaì gi) vo osnovnata edi-

nica za dolìna (metar):
a) 84,4 cm _______; b) 0,8 dm _______; v) 0,17 km _______;
g) 6,2 dm _______; d) 90 mm _______; |) 264 cm _______.

2.3 MEREWE NA PLO[TINA
Mereweto na plo{tina naj~esto se sveduva na merewe na dolìna. Za odreduvawe na

plo{tinata na prostorija so pravoagolna forma potrebno e da se izmerat dolìnata i
{irinata i potoa da se pomnoàt. Plo{tinata na kvadrat se presmetuva so merewe na
dolìnata na edna negova strana, za merewe na plo{tinata na topka treba da se znae
nejziniot polupre~nik itn.
Edinica za plo{tina vo Me|unarodniot sistem e kvadraten metar (m2).
1 m2 e plo{tinata na kvadrat so strana 1 m.
Veli~ina 1 dm2
plo{tina (S)
izvedena veli~ina
Edinica
2
kvadraten metar (m2)
izvedena edinica vo SI

1m 1m
kvadraten decimetar (dm )

2 0,01 m2
kvadraten centimetar (cm2) 0,0001 m2
kvadraten milimetar (mm2) 0,000001 m2
ar 100 m2 1m
ha (hektar) 10 000 m2
Od pogolemite edinici za plo{tina naj~esto se
km2 1 000 000 m2
koristi kvadraten kilometar (km2).
Zada~i
1. Izrazi gi vo kvadratni metri plo{tinite: 364 dm2; 45 cm2; 3 km2.
2. Kolkava plo{tina moè da se poplo~i so 1 000 ednakvi pravoagolni plo~ki so

dimenzii a = 20 cm i b = 15 cm.
3. So vinova loza e zasadena plo{tina od 875 ar. Opredeli ja e povr{inata vo:
a) kvadratni metri;
b) hektari.
4. Kerami~ka plo~ka ima forma na kvadrat ~ija strana e 15 cm.

a) Kolku plo~ki se potrebni za da se pokrie yid so dolìna 4,5 m i visina 90 cm?
b) Kolku }e ima plo~ki vo eden horizontalen, a kolku vo eden vertikalen red?

Veli~ina
volumen (V) 2.4 MEREWE NA VOLUMEN

izvedena veli~ina
Edinica Kako }e go odredite volumenot na pravilno
telo?
kuben metar (m3)
izvedena edinica vo SI Da se potsetime na ona {to go znaeme. Site tela se
prostorni i imaat odreden volumen (V). Nekoi tela
Drugi edinici Definicija imaat pravilna geometriska forma (kocka, cilindar,
kuben decimetar 1 dm 3 = topka, piramida, prizma), a nekoi imaat nepravilna
(dm3) = 0,001 m3 forma.
kuben centimetar 1 cm 3 =
Edinica za volumen e kuben metar (m3). Tolkav volu-
(cm3) = 0,000 001 m3
men ima kocka so rab 1 m.
kuben milimetar 1 mm3 =
(mm3) = 0,000 000 001 m3 Vo praktikata pokraj 1 m3, za merewe na volumen se
litar (l) 1 l = 1 dm3 koristat i drugi edinici.
Volumenot na kocka se presmetuva so izrazot
mililitar (ml) 1 ml = 1 cm3
ili kratko
Primer
Zaradi bezbednost i za{tita od nevreme,
vozilata gi smestuvame vo garaà. Za mali
a patni~ki vozila dovolen e pomal prostor, no
za smestuvawe na avtobusi ili tovarni vozila
potreben e pogolem garaèn prostor.
Kako }e utvrdite deka gara`niot prostor {to
go imate e dovolen za smestuvawe na odredeno
vozilo?
Gara`niot prostor obi~no ima pravilna
forma, a me|usebe se razlikuvaat dimenziite
a, b i c. Plo{tinata na podot e:
a volumenot iznesuva:
Presmetaj
1. Kolku kubni centimetri ima vo eden litar?
2. Kolku litri ima vo eden kuben metar?
Dali znaete?
3. Kako }e go odredite volumenot na kibritna kutija? Koi podatoci vi se potreb-
ni? So koe merilo }e merite?

Kako }e go odredite volumenot na nepravilno ne-
rastvorlivo telo i te~nost?
Za odreduvawe na volumen na tvrdi nerastvorlivi
tela so nepravilna geometriska forma i te~nosti se ko-
risti menzura. Taa e proyiren sad vo forma na cilindar
ili konus. Na yidot na menzurata se nao|a skala.
Koga merime volumen, menzurata treba da se postavi
na horizontalna podloga. Pri ~itaweto mnogu e va`na
polo`bata na o~ite.
Zo{to e va`na polo`bata na o~ite? Obrazloì.
pravilno
Postapka pri merewe so menzura

Na slikata e dadena postapkata za odreduvawe
volumen so pomo{ na menzura. Pogledni vnimatelno
i objasni ja postapkata.
nepravilno
nepravilno
Od dvete merewa moè da se zaklu~i deka poto
penoto telo sekoga{ istisnuva onolku te~nost kolku
{to e negoviot volumen.
So pomo{ na menzura, odredete go volumenot na
malo top~e od plastelin. Prvo objasnete ja postap
kata, a potoa izmerete.
Top~eto od plastelin, od prethodnata zada~a, ob-
likuvajte go vo potkovica ili druga forma i izmerete
go volumenot.
Dali volumenot na potkovicata e ist ili se razli-
kuva od volumenot na top~eto? Obrazloì go tvojot
odgovor. Dali merewata so menzurata go potvrdija
va{eto razmisluvawe?
Kako }e go odredi{ volumenot na telo {to ne moè
da se spu{ti vo menzurata? Pogledni ja slikata i
objasni.
Primeri za volumen
5000 l
1l 300 l 20 ml

2.5 MEREWE NA MASA
Dali ste slu{nale za zborot masa?
Ako ste slu{nale, {to vi zna~i toj zbor?
Izvedete obid
Na karton postavete igra~ka avtomobil so lesno podvi`ni trkala. Brzo povle~ete go

kartonot vo nasoka vo koja moè da se dviì avtomobilot. Povtorete go obidot nekolku
pati. Opi{ete {to zabeleàvte.
Poradi inertnosta, pri brzo izvlekuvawe na kartonot, avtomobilot ostanuva na isto
mesto.
Razgledajte gi slikite:
Koga motorot na voziloto }e prestane da raboti, voziloto }e zastane. Treba da go
pomestime od patot da ne pre~i vo soobra}ajot. So pomo{ na nekolku prijateli }e go
pomestime voziloto. Toa ne e lesno.
Vozilo {to e vo dvièwe ne moè lesno da se zapre.
Pri~ina za toa e inertnosta na telata. Site tela se inertni.
Svojstvoto na telata da ja zapazuvaat sostojbata na miruvawe ili ramnomerno pravo-

linisko dvièwe se vika inertnost. Samata pojava se vika inercija.
Moèbi si videl magioni~arski “trik“ koga ~ar{af e brzo povle~en od pod polna
masa. Zo{to {oljite, tacnite, ~iniite, noèvite i viqu{kite ostanuvaat na masata po
trgaweto na ~ar{afot od pod niv? Za ova prodiskutirajte me|u vas. Moè{ da proba{
i samiot da go napravi{ ovoj “trik“, no ne koristi lesno kr{livi sadovi! “Trikot“ ne
sekoga{ uspeva od prv pat.
Za ovoj “trik“ iskoristeno e svojstvoto inertnost. Razgledaj gi slikite.

Inertnosta na telata fizi~arite ja opi{uvaat so fizi~kata veli~ina masa.
Dokaàno e deka sekoe telo ima masa.
Merkata za inertnosta na edno telo se vika masa na teloto.
Kolku edno telo e poinertno, tolku ima pogolema masa, pote{ko se pridviùva ili
zapira.
Masata vo sekojdnevniot ìvot ja merime so terezija.
Koga na pazar ili vo prodavnica kupuvame, na primer,
jabolka, prodava~ot gi meri na terezija. Pri mereweto
prodava~ot ja sporeduva masata na jabolkata so masata
na tegovite. Koga }e se vratime doma, u{te edna{, so
doma{nata terezija gi merime jabolkata.
[to }e zabeleìme? Dali masata na jabolkata }e
se razlikuva?
Masata }e bide ista ako jabolkata ili koe bilo telo
gi odneseme na nekoe podale~no mesto na Zemjata,
Mese~inata ili u{te podaleku vo vselenata.
Masata na teloto ne zavisi od mestoto kade {to se
nao|a.
Edinica za merewe na masa e kilogram (kg).
Veli~ina Eden kilogram (1 kg) e ednakov
na masata od me|unarodniot eta-
masa (m) lon. Me|unarodniot etalon na ki-
osnovna veli~ina logramot e izraboten od platina i
iridium i se ~uva pod specijalni
Edinica
uslovi vo Sevr kaj Pariz. Etalo-
kilogram (kg) not e daden na slikata.
osnovna edinica vo SI Vo praktikata se koristat
pogolem i i pomali edinici od
Drugi edinici Definicija kilogramot.
ton (t) 1 t = 1 000 kg
Terezii spored namenata:
gram (g) 1 g = 0,001 kg
miligram (mg) 1 mg = 0,000 001 kg
Kolkava e masata?
kujnska trgovska po{tenska
bolva 0,5 mg ~okolada 300 g
avtobus 20 t planetata Zemja industriska laboratoriska

Razmislete i odgovorete
1. Zemete dve ednakvi top~iwa od plastelin i
stavete gi na tasovite od terezija. Zabele
ùvate deka terezijata e vo ramnoteà. Od
ednoto top~e napravete telo so druga forma
i pak postavete go na tasot. Kolkava e masata
na teloto vo sporedba so prviot slu~aj?
Ednoto top~e razdelete go na sitni delovi i site
delovi vratete gi na tasot. Kolkava e masata na site
delovi zaedno? Sporedi gi rezultatite od trite merewa
i odgovori dali ima razlika vo masite.
1. Kolkava e masata na telata {to se dadeni vo
primerot? Do sekoe telo dopi{ete po eden od
ovie iznosi: 2 g, 20 g, 100 g, 1 kg, 50 kg, 10 kg.
vre}a leb }esi~ka avionsko

cement ~aj pismo
2. Masata na astronautot zaedno so opremata na

Zemjata iznesuva 87 kg. Kolkava mu bila masata
koga stignal na Mese~inata?
3. Dali moàt masi da se sobiraat? Na edniot tas od terezijata ima teg od

7 kg, a na drugiot ima telo so masa od 5 kg. Kolkava treba da bide masata na
dodadeniot teg za terezijata da e vo ramnoteà (o~igledno, telo so masa od
2 kg)?
ili
4. Kakvo e vlijanieto na masata na insektot na

vkupnata masa na teglata i vozduhot:
a) koga vo teglata slobodno leta;
b) koga miruva na dnoto na teglata?
5. So obi~na vaga izmeri ja masata na u~ebnikot

po fizika (m = ... kg). Razmisli dali so ovoj
podatok moè{ da ja odredi{ masata na eden
list od u~ebnikot. Proveri i objasni.

Presmetajte
6. Kolkava e masata na 1 cm3 voda? Kako }e ja odredite? Najnapred razmislete

za postapkata, a potoa merete.
7. So pomo{ na rezultatot od prethodnata zada~a, presmetajte ja masata na
1 dm3, 1l i 1 m3 voda.
8. Na eden tas od terezijata se nao|a telo i teg od 100 mg, a na drugiot tas
tegovi od: 5g, 2 g i 200 mg. Kolkava e masata na teloto ako terezijata e vo
ramnoteà?
9. Vo tabelata praznite mesta popolnete gi so soodvetnite brojni vrednosti za
masa.
kg 12
g 4000
t 1
mg 1000000
10. Izmeri ja masata na topkata koga e naduvana i koga e izdi{ana.

Dali ima razlika vo masite? Ako ima, na {to se dolì?
11. Vo osnovna edinica za masa izrazi gi slednite brojni vrednosti:

4 t, 5 g, 12 kg, 1 732 g, 2 900 mg, 0,03 t.
12. Naredi gi po golemina slednite brojni vrednosti:
665 g, 0,5 kg, 120 g 750 mg, 1 kg 26 g 240 mg, 8 200 mg.
13. Od neispravna slavina na sekoi 3 sekundi kapnuva po edna kapka voda. Po
kolku vreme }e iskapat 3 000 kapki? Kolkava e masata na site kapki ako masata
na edna kapka e 0,4 g? Pretpostavete deka masite na site kapki se ednakvi.
14. Koga na edniot tas od terezija }e se stavi metalno top~e, a na drugiot tas
tegovi od 5 g i 1 g, terezijata ne e vo ramnoteà. Ako na tasot so metalno
top~e se dodade teg od 100 mg, terezijata e vo ramnoteà. Kolkava e masata
na metalnoto top~e?

2.6 GUSTINA NA TELATA
Sporedete ednakvi volumeni, kocki od po 1 cm3, od
razli~ni supstancii kako, na primer, drvo, mraz, olovo,
èlezo i drugo. [to }e zabeleìte?
Ova lesno se proveruva na toj na~in {to na terezija
se merat masite na kockite so volumen od po 1 cm3.
Kakvi se nivnite masi? Masite se razli~ni.
So pomo{ na masata i volumenot se odreduva fizi~
kata veli~ina gustina.
Masata {to ja ima edinica volumen na dadena sup
stancija se vika nejzina gustina.
Gustinata, kako svojstvo na supstancijata od koja e
napraveno nekoe telo, se odreduva so koli~nikot od
masata i volumenot na supstancijata.
Veli~ina masa
gustina=
gustina (r) volumen
izvedena veli~ina
Gustinata se obeleùva so gr~kata bukva r (ro).
Edinica
Od izrazot za gustina se presmetuva masata na te-
kilogram na kuben loto
metar (kg/m3) i volumenot
Drugi edinici Definicija Edinica za gustina vo SI e kilogram na kuben metar

(kg/m3).
ton na kuben 1 t/m3 =
metar (t/m3) = 1 000 kg/m3
Vo praktikata, za merewe na gustina ~esto se koristi
gram na kuben 1 g/cm3 =
g/cm3. Mnogu e va`no da se znae vrskata me|u kg/m3 i
centimetar (g/cm3) = 0,001 kg/m3
g/cm3.
Od prakti~en aspekt, mnogu e korisno da se znae gustinata na supstanciite.
Gustinata na nekoi supstancii
kg/m3 g/cm3 kg/m3 g/cm3
vozduh (0°C) 1,29 0,00129 alkohol 790 0,79
suvo drvo 800 0,8 ìva (0°C) 13600 13,6
voda (4°C) 1000 1 èlezo 7800 7,8
benzin 710 0,71 bakar 8900 8,9
mraz 900 0,9 srebro 10500 10,5
staklo 2500 2,5 zlato 19300 19,3

Zada~i
1. Kolkava e gustinata na par~e mraz so volumen 0,4 m3 i masa 360 kg?
2. Kolku beton e potrebno za eden most ako negoviot volumen e 4,5 m3, a gustinata
na betonot e 2200 kg/m3.
3. Masata na èlezen predmet iznesuva 156 kg, a gustinata (spored podatocite

od tabelata) 7800 kg/m3. Kolkav e volumenot na èlezniot predmet?
Re{i gi zada~ite
1. Vo poln rezervoar na benzinska stanica so volumen od 50 m3 se nao|aat 35,5 t

benzin. Odredi ja gustinata na benzinot.
2. Zlatna {ipka ima volumen 3 dm3. Kolkava e nejzinata masa ako gustinata na
zlatoto e 19300 kg/m3?
3. Prozorsko staklo ima dimenzii: 1 m, 80 cm i 3 mm. Kolkava e negovata masa
ako gustinata na stakloto e 2500 kg/m3?
Kako se odreduva gustina na te~nost?
Gustina na te~nost se odreduva isto kako i gustina

na tvrdo telo pri {to se koristi formulata za gustina.
Vo sporedba so tvrdite tela, poinakov e na~inot na
merewe na masata i volumenot kaj te~nostite. Volu-
menot na te~nostite se meri so menzura.
Razgledaj gi slikite i objasni ja postapkata.
Za da se izmeri masata na te~nost, prvo se meri masa-
ta na prazniot sad, a potoa masata na sadot zaedno so
te~nosta. Volumenot na te~nosta se meri so menzura.
Presmetajte
4. Kolkava e masata na 10 l benzin? (Gustinata

na benzinot se ot~ituva od tabelata.)
5. Kolkav e volumenot na vozduhot so masa
0,2 kg?

Razmisli i odgovori
6. Kako }e ja opredelite gustinata na par~e kamen ako imate menzura i terezi-

ja?
7. Zo{to èleznite predmeti vo voda potonuvaat, a drvenite predmeti plivaat
na povr{inata na vodata?
Vo {to se sli~ni vodata i ìvata?

Sigurno e deka }e bide pote{ko da se najdat sli~nosti
otkolku razliki. Edna razlika {to go privlekuva
vnimanieto e toa {to ako se zeme ist volumen od dvete
supstancii i se postavat na tasovite od edna terezija }
e se zabeleì deka sadot vo koj se nao|a ìvata (levo)
celosno }e ja pomesti terezijata na svojata strana. Ova
se dolì na gustinata.

1. [to zna~i da se izmeri nekoja dolìna?
2. Dali gustinata na supstancijata zavisi od formata na teloto? Obrazloì go
tvojot odgovor.
3. Dve tela, postaveni na tasovite od edna terezija, se vo ramnoteà. Koi nivni
veli~ini se ednakvi, a koi razli~ni (masa, volumen, gustina)?
4. Kocki od kamen, mraz i drvo imaat ist volumen. Koja od niv ima najgolema masa,
a koja najmala masa?
5. Dve isti ~a{i napolneti se so voda do ista visina. Vo ednata ~a{a stavame
par~e èlezo so masa 100 g, a vo drugata par~e srebro so ista masa. Dali vo
dvete ~a{i vodata }e se podigne do isto nivo? Obrazloì go tvojot odgovor.
Predvidete, proverete, opredelete
6. Kako }e ja odredite debelinata na eden list od

ovoj u~ebnik?
7. Kako so pomo{ na menzura i pipeta }e go
odredite volumenot na edna kapka voda?
8. Odredete go volumenot na èlezen teg so masa
1 kg. Rezultatot proverete go so obid.
9. Aluminiumski cilindar ima masa 300 g i volu-
men 150 cm3. Dali cilindarot e {upliv ili
poln?
10. [i{e od 2 l e polno so voda. Kolkava e masata
na vodata vo {i{eto?

2 DVI@EWE I SILI
Od sodrìnata
Dvièwe
Mehani~ko dvièwe
Ramnomerno pravoli-
nisko dvièwe
Ramnomerno zabrzano
dvièwe
Sili
Elasti~na sila i me-

rewe na silata
Inercija. Akcija i
reakcija
Vrska me|u silata,

masata i zabrzuva-
weto
Zemjina teà. Teìna
Triewe
Ramnoteà na sili
Teì{te
Lost i negova pri-

mena
Pritisok
Paskalov zakon
1 DVI@EWE
1.1 MEHANI^KO DVI@EWE

Koga stoite na ulica zabeleùvate kako pokraj vas minuvaat pe{aci, avtomobili,
ìvotni. Ako poglednete nagore }e zabeleìte kako oblacite se dviàt. Se dviàt i
nebeskite tela. Zemjata se vrti okolu svojata oska i kruì okolu Sonceto. Se dviàt i
najsitnite delovi na supstanciite: molekulite, atomite... Site tela vo prirodata se vo
neprekinato dvièwe.
Dali miruvate koga stoite na ulica?
Miruvate vo odnos na ku}ite okolu vas, ulicata, drvjata.
Patnik koj sedi vo voz {to se dviì, miruva vo odnos na svoite sopatnici vo kupeto,
no zaedno so vozot se dviì vo odnos na okolinata. Koga sedite vo u~ilnica, miruvate
vo odnos na klupite, yidovite, no zaedno so Zemjata se dviìte okolu Sonceto.
Kako }e opredelite dali nekoe telo se dviì ili miruva?
Vo kakva polo`ba e avtomobilot na parking vo odnos
na drugite avtomobili na parkingot i okolnite
zgradi? Avtomobilot miruva.
Ako, pak, polo`bata na avtomobilot se menuva vo
odnos na drvjata, zgradite, pe{acite, toga{ {to
pravi avtomobilot? Avtomobilot se dviì.
Za edno telo velime deka se dviì ili miruva za-
visno od toa dali teloto ja menuva ili ne ja menuva
polo`bata vo odnos na drugi tela.
Promenata na polo`bata na edno telo vo odnos na
drugite tela se vika mehani~ko dvièwe.
Teloto vo odnos na koe se razgleduva i opredeluva
polo`bata na drugo telo se vika referentno
telo.
Na primer, da go zememe kako referentno telo brodot {to
plovi po ezero.
[to mislite, vo kakva polo`ba se patnicite {to se
na brodot vo odnos na brodot, a vo kakva vo odnos
na bregot?
Patnicite vo odnos na brodot se vo relativno miruvawe,
a vo odnos na bregot se vo relativno dvièwe.
Se nao|ate vo avtomobil {to se dviì. Vo kakva
polo`ba ste vo odnos na avtomobilot, a vo kakva
vo odnos na drvjata, zgradite, elektri~nite i
telefonskite stolbovi {to se pokraj patot? Odgo-
vorete i objasnete.
Sekoe mehani~ko miruvawe ili dvièwe vo prirodata e
relativno.
36 Dvièwe i sili
Pri dvièweto telata ja menuvaat svojata polo`ba.
Linijata {to gi povrzuva mestata niz koi telata minu-
vaat pri dvièweto se vika pateka ili traektorija.
Ovie tragi negde se vidlivi, a negde ne. Na primer,

tragite od sanka po sneg, tragite od mlazen avion i dr.
se vidlivi, me|utoa vo mnogu slu~ai tragite ne se vid-
livi.
Vo zavisnost od formata na patekata, koja moè da bide prava ili kriva, dvièwata
moàt da bidat: pravoliniski i krivoliniski.
Kakvo e dvièweto na edno telo, zavisi od izborot na referentnoto telo.
Kakvo e dvièweto na oddelni to~ki od trkalata na velosipedot ili avtomo-
bilot za onie {to gi vozat, a kakvo e za nabquduva~ite {to se pokraj patot?
Pogledni gi slikite i odgovori.
Dolìnata na patekata {to ja izminuva teloto za odredeno vreme se vika izminat pat
(s). Patot se iskaùva so edinicite za dolìna: metar, kilometar, centimetar.
Brzina
Stoite na avtobuska postojka i ~ekate avtobus.

Zabeleùvate deka lu|eto vo soobra}ajot se dviàt
so razli~na brzina. Pe{acite se dviàt sporo,
velosipedistite se dviàt pobrzo, avtomobilite
se dviàt u{te pobrzo. Odedna{ pokraj vas minuva
motor. “Ovoj, sepak, se dviì prebrzo“ - veli eden od
vas. “Kolkava e dozvolenata brzina ovde?“ - pra{uva
nekoj drug. Za da moème toa to~no da go odredime,
treba da se zapoznaeme so fizi~kata veli~ina
brzina.
Eve u{te eden primer za brzina.
Po vra}aweto od u~ili{te postariot brat mu
se pofalil na pomaliot: “Na natprevarot
vo tr~awe bev najbrz, mi trebaa samo 12,5
sek und i“. Potoa pomaliot brat rekol:
“Mene mi trebaa samo 10 sekundi“.
Drugiot den, koga oti{le na u~ili{te, ja poglednale atletskata pateka. Toga{
postariot brat mu se obratil na pomaliot: “Jas gi pretr~av ovie 100 metri. A
ti? Ti si pretr~al samo 50 metri. Za da pretr~a{ 100 metri tebe ti trebaat
20 sekundi.“
[to mislite, koj bil pobrz?
Dvièwe i sili 37
Pobrzo tr~a onoj koj{to za isto vreme izminuva podolg pat.
Brzinata e fizi~ka veli~ina so koja se opredeluvaat sostojbite na dvièweto
na telata po nekoja traektorija. Nejzinata golemina zavisi od dolìnata na patot
i vremeto za koe e izminat toj pat.
Ova sporeduvawe moè da go izrazime so matemati~ka formula:
kade {to so s e ozna~en patot, so t vremeto, a so v brzinata.

So zamena na edinicite za pat i za vreme, vo ravenkata za brzina, se dobiva edinicata
za brzina vo SI. Veli~ina
brzina (v)
izvedena veli~ina
Edinica
êsto se koristi edinicata
metar vo sekunda (m/s)
kilometar na ~as 1 km/h = 1 / 3,6 m/s

polàv - 1 mm/s gepard - 34 m/s Zemjata - 30 km/s (km/h)
Preku brzinata moè da se sogleda kako se odviva dvièweto na edno telo, a i

me|usebno da se sporeduvaat dvièwata na razli~nite tela.
Ako ne se menuva brzinata na teloto, toa se dviì ramnomerno. Ako brzinata se
menuva, dvièweto go narekuvame neramnomerno ili promenlivo.
Ramnomerni ili neramnomerni moè da bidat kako pravoliniskite, taka i krivoli-
niskite dvièwa.
Brzinata e vektorska veli~ina.

Po svojata priroda fizi~kite veli~ini moàt da bidat skalarni i vektorski.
Fizi~kite veli~ini {to se odredeni so brojnata vrednost i mernata edinica se vikaat
skalarni veli~ini ili kratko skalari. Takvi se: site osnovni fizi~ki veli~ini,
volumen, gustina, temperatura i dr.
Fizi~kite veli~ini za ~ie celosno odreduvawe pokraj brojnata vrednost i edinicata
treba da se znaat u{te i pravecot i nasokata se vikaat vektorski veli~ini ili kratko
vektori. Takvi se: brzinata, zabrzuvaweto, silata i dr.
Na pr. , za da se znae kade se nao|a avion {to poletal od Skopje pred dva ~asa, potrebno
e pokraj brojnata vrednost na brzinata na avionot, da se znae u{te i pravecot i nasokata
na negovoto letawe. Treba da se znae deka sekoj pravec ima dve nasoki.
38 Dvièwe i sili
Sredna brzina
Ako eden maratonec istr~al 14 km za eden ~as, toga{

velime deka negovata sredna brzina e 14 kilometri na
~as (14 km/h).
Dali ova zna~i deka maratonecot tr~al so ista
brzina cel ~as?
Toa e mnogu te{ko da se utvrdi. Moèbi ka~uvaj}i se
na ugornica ja namalil svojata brzina na 12 km/h, a slegu-
vaj}i nadolu ja zgolemil brzinata na 16 km/h. No, bidej}i
izminal 14 kilometri za eden ~as, velime deka srednata
brzina mu e 14 km/h.
Re{i gi zada~ite
1. Kolkavo rastojanie }e izmine voz za tri
minuti ako negovata sredna brzina e 80 km/h?
2. Kolku vreme mu e potrebno na eden avtomobil
za da pomine 160 km od eden do drug grad ako
negovata prose~na brzina e 60 km/h?
3. Eden pe{ak izminal 6 kilometri za eden ~as.
Kolku iznesuva negovata sredna brzina izra-
zena vo:
a) km/h;
b) m/s?
4. Za vreme na treningot na edna atleti~arka,
nejziniot trener go zapi{uva rastojanieto
{to taa go istr~uva za sekoi 10 minuti. Rasto
janijata se dadeni vo slednata tabela:
Vreme (min) 0-10 10-20 20-30 30-40
Pat (km) 2,5 2,0 1,8 1,5
a) Presmetaj ja srednata brzina na atleti~arkata
za sekoj period od 10 minuti.
b) Kolkava e srednata brzina na atleti~arkata
za celata trka na treningot?
Dvièwe i sili 39
1.2 RAMNOMERNO PRAVOLINISKO DVI@EWE
Se vozite so avtomobil po prav avtopat.

Ve interesira so kolkava brzina se
dviìte. Poglednuvate na brzinometar-
ot i zabeleùvate deka strelkata stoi
na isto mesto.
Kakvo e ova dvièwe?
Za telo koe se dviì po prava linija i
pritoa za ednakvi vremenski intervali
izminuva ednakvi rastojanija, velime
deka se dviì ramnomerno pravo
liniski.
Primer za ramnomerno pravolinisko dvièwe.

Na slikata e prikaàno ramnomerno dvièwe na edno
vozilo po prava delnica na avtopatot. Pokraj avtopatot
na sekoi 100 m ima po eden stolb.
Zamislete si deka se nao|ate vo voziloto koe se dviì
ramnomerno. So pomo{ na {toperica ili ~asovnik go mer-
ite vremeto za koe voziloto go izminuva patot od prviot
do vtoriot stolb, do tretiot, do ~etvrtiot itn.
Rezultatite od mereweto na vremeto i patot, {to se
prikaàni na slikata, vnesi gi vo tabelata i presmetaj
ja brzinata.
t (s) s (m) v = s / t (m/s)

5
10
15
20
25
30
Brzinata, vo vremenski interval od 0 do 5 s, e:
So istata postapka presmetaj ja brzinata i za dru-

gite vremenski intervali. Kolkava e brzinata?
40 Dvièwe i sili
Zada~a
Od 5 do 10 sekundi avtomobilot izminal pat od
stolbot koj ozna~uva 100 metri do stolbot koj ozna~uva
200 metri, brzinata na avtomobilot vo toj vremenski
interval e:
Patot kaj ramnomernoto dvièwe
Brzinata kaj ramnomernoto dvièwe ima postojana

(konstantna) vrednost. Od formulata za brzina ja
dobivame formulata za patot kaj ramnomernoto dvièwe:
Patot kaj ramnomernoto dvièwe e ednakov na proiz-

vodot od brzinata i vremeto.
Formulata se odnesuva samo za ramnomerno
dvièwe, odnosno ako brzinata e postojano ednakva.
Na slikata e dadena koli~ka so mehanizam {to
ispu{ta oboena te~nost. Koli~kata e vrzana so konec i
se vle~e.
Razgledaj ja slikata i objasni {to zabeleùva{.
Koj e tvojot zaklu~ok?
Zada~a
Velosipedisti se dviàt ramnomerno pravoliniski
so brzina 8 m/s. Kolkav pat }e izminat velosipedistite
za vreme od 0,5 h?
Primer za ramnomerno dvièwe

(ì~arnica)
Dvièwe i sili 41
1.3 RAMNOMERNO ZABRZANO DVI@EWE
Vo prirodata pokraj ramnomerni ima i neramnomerni

dvièwa.
Ako brzinata na teloto vo tekot na vremeto se menuva,
dvièweto e neramnomerno (promenlivo).
Najednostavno e ramnomernoto promenlivo pravo-
linisko dvièwe.
Kakvo e dvièweto na: avionot po pistata pred
poletuvaweto, na brodot pri izleguvawe od
pristani{te, na vozot pri trgnuvawe od sta
nica, na avtomobilot pri trgnuvawe?
Kakvo e dvièweto na: avionot pri sletuvawe,
na brodot pri pristignuvawe na pristani{te,
na vozot pri pristignuvawe vo stanica, na
avtomobilot pri zastanuvawe?
Vo prviot slu~aj e pribli`no ramnomerno za
brzano, a vo vtoriot slu~aj e pribli`no ram
nomerno usporeno.
Ako brzinata na teloto vo tekot na vremeto ramnomerno
se zgolemuva, takvoto dvièwe se vika ramnomerno
zabrzano, ako, pak, brzinata ramnomerno se namaluva
toa e ramnomerno usporeno.
Na primer, ramnomerno zabrzano

e dvièweto na metalno top~e po
navedena ramnina ili slobodnoto
pa|awe na telata.
Navedete nekolku primer i za
ramnomerno zabrzano i ramnomerno
usporeno dvièwe.
Ramnomernoto zabrzano dviè-
we moè da se demonstrira i pro-
veri prakti~no.
Za ovoj eksperiment potrebna ni e {tica so `leb dolga 1 - 1,5 m (obeleàna vo cm), po

~ija dolìna se postaveni pet lesno podvi`ni “vrati“ napraveni od tenok lim i ìca
vo forma na bukvata “P“, metalno top~e i {toperica.
Na po~etokot {ticata se zakosuva (kosinata po potreba se menuva).
Go pu{tame top~eto od po~etnata crta i go merime vremeto posebno do prvata, do vto-
rata, do tretata, do ~etvrtata i do pettata “vrata“.
Eksperimentot povtorete go nekolku pati, a rezultatite od merewata (dolìna i
vreme) vnesete gi vo tabela.
42 Dvièwe i sili
So pomo{ na vrednostite za vremeto i za dolìnata na patot, odredi ja srednata
brzina na top~eto za sekoj od pette vremenski intervali za koi top~eto se dviì pome|u
dvete sosedni “vrati“.
Kakov e odnosot pome|u vrednostite?
[to moè da zaklu~ite za zavisnosta na patot od
vremeto?
Dvièweto pri koe brzinata ramnomerno
raste (se zgolemuva) se vika ramnomerno
zabrzano dvièwe.
Dokolku nemate uslovi, eksperimentot moè da go
izvedete poednostavno so pomo{ na u~ili{na klupa.
Od slikata moè da se vidi kako klupata treba da
se obeleì i kako da se postavi.
Postapkata pri mereweto e ista kako vo prethod-
niot eksperiment.
Za ramnomerno zabrzano dvièwe izvedete go i
sledniot eksperiment.
Na slikata e pretstaven eksperiment so koli~ka
i {i{e - kapalka.
Razmislete, odredete ja postapkata i izvedete go
eksperimentot. Zaklu~okot obrazloète go.
Zabrzuvawe
Koga avtomobil }e po~ne da se dviì, strelkata na
brzinomerot pokaùva sé pogolema brzina. Na primer,
za 10 s od v1 = 0 km/h }e dostigne v2 = 100 km/h. Toa zna~i
deka brzinata za sekoja sekunda se zgolemuva za 10
km/h.
Me|utoa, ako motorot na avtomobilot poslabo
“vle~e“ potrebno mu e podolgo vreme za da dostigne
brzina od 100 km/h. Na nekoi potrebni im se 20, a
moèbi i pove}e sekundi. Vakvite avtomobili imaat
pomalo zabrzuvawe.
Promenata na brzinata vo edinica vreme se vika
zabrzuvawe (a).
Ako teloto nema po~etna brzina pret-

hodnata formula za zabrzuvawe }e bide:
a momentnata brzina
Dvièwe i sili 43
Veli~ina Gornata formula e za momentnata brzina kaj ramno
merno zabrzano dvièwe.
zabrzuvawe (a)
izvedena veli~ina
Edinicata za zabrzuvawe se izveduva na sledniot
na~in:
Edinica
metar vo sekunda
na kvadrat (m/s2) Edinica za zabrzuvawe e metar vo sekunda za
izvedena edinica vo SI sekunda ili metar vo sekunda na kvadrat.
êsto pati né interesira kolkav pat izminalo teloto pri ramnomerno zabrzano
dvièwe bez po~etna brzina, odnosno vo vremenski interval od 0 do t. Na po~etokot
brzinata e 0, a na krajot e:
Pri ramnomernoto zabrzano dvièwe srednata brzina se dobiva kako aritmeti~ka

sredina na po~etnata i krajnata brzina.
Ravenkata za patot kaj ramnomernoto zabrzano dvièwe }e ja dobieme so pomo{ na

ravenkata za ramnomerno pravolinisko dvièwe
Ako za vsr ja zamenime vrednosta od prethodniot izraz, }e dobieme:
Ova e zakonot za pat kaj ramnomernoto zabrzano dvièwe bez po~etna brzina.
Zada~i
1. Avtomobil koj{to miruva, za vreme od 5 s od trgnuvaweto postig-
nal brzina od 30 m/s. Kolkavo e zabrzuvaweto?
2. Kolku pat }e izmine vozilo koe poa|a od miruvawe i se dviì

6 s ramnomerno zabrzano so a = 3 m/s2?
44 Dvièwe i sili
3. Kolkava e brzinata na edno telo na krajot na {estata sekunda
ako se dviì so a = 2,5 m/s2, a teloto nemalo po~etna brzina?
4. Za kolku vreme avtobus }e postigne v = 12 m/s ako se dviì so

zabrzuvawe od 1,2 m/s2, a nemal po~etna brzina?
Eden avtomobil moè da go menuva vidot na dvièweto. Koga poa|a avtomobilot ima
zabrzano dvièwe, no podocna negovoto dvièwe moè da bide ramnomerno.
Zabrzuvawe Ramnomerno dvièwe
Re{ete gi zada~ite
1. Patnik {to se nao|a vo voz {to se dviì ramnomerno zabeleàl kako vozot
minuva pokraj kilometarski znak. Po 30 s vozot pominal pokraj naredniot
kilometarski znak. So kolkava brzina se dvièl vozot izrazena vo km/h?
2. Avtomobil se dviì ramnomerno zabrzano so postojano zabrzuvawe
a = 3 m/s2. Kolkava e brzinata na avtomobilot po 4 s?
3. Kolku pat }e izmine metalna topka ako slobodno pa|a 3 s?
4. Raketa 30 s po isfrluvaweto dostignala brzina od 1,5 km/s. Kolkavo e sred-
noto zabrzuvawe na raketata?
5. Na slikata pod a) e dadeno ramnomerno zabrzano dvièwe na avion pri
poletuvawe. So pomo{ na podatocite na slikata presmetaj kolkavo e zabr-
zuvaweto na avionot. Na slikata pod b) e dadeno ramnomerno usporeno
dvièwe na avion pri sletuvawe. So pomo{ na podatocite na slikata pres-
metaj kolkavo e usporuvaweto na avionot.
a)
b)
Dvièwe i sili 45
2 SILI
Verojatno ste imale prilika da bidete vo situacija kakva

{to e prikaàna na slikata.
Odnosno, da pomognete nekoe rasipano vozilo da se
otstrani od patot ili da se pridviì. Za vakvi priliki
velime deka dejstvuvame na voziloto. No, dali ima negovo
protivdejstvo? (Da.) Zna~i, moè da zaklu~ime deka postoi
nekakov vid na zaemodejstvo. Dali ova zaemodejstvo }e bide
isto ako namesto na lesna kola dejstvuvame na kamion? (Ne.)
Da gi prou~ime sli~nite pojavi i da se obideme
toa da go objasnime.
Da ispitame
Zemete potvrda elasti~na pruìna i so rakata istegnete

ja pruìnata do odredena granica.
Opi{ete gi promenite na pruìnata. [to }e
se slu~i so pruìnata koga }e prestanete da ja
vle~ete?
Dodeka ja rastegnuvate pruìnata taa gi zategnuva
muskulite na va{ata raka, a koga }e ja otpu{tite
taa }e se vrati vo prvobitnata polo`ba. Pri~ina
e nejzinata elasti~nost.
[to moè da zabeleìme? Kakvo e zaemnoto
dejstvo me|u pruìnata i rakata? Zabeleùvame
deka rakata dejstvuva na pruìnata, a i pruìnata
dejstvuva na rakata. Velime deka ima zaemno de-
jstvo me|u pruìnata i rakata.
Karakteristi~no za prethodnite dva primeri e
deka zaemoto dejstvo e neposredno.
Dali zaemoto dejstvo po svojata priroda vo raz-
li~ni slu~ai se razlikuvaat? (Da.)
Poglednete ja slikata na koja{to e prikaàno
dvièweto na Mese~inata okolu Zemjata. Dali
postoi zaemno dejstvo me|u niv? (Da.) Dali toa
zaemno dejstvo po ne{to se razlikuva od zaemnoto
dejstvo vo prethodnite primeri? (Da.) Vo ovoj
primer stanuva zbor za zaemno dejstvo koe{to se
slu~uva na izvesna oddale~enost i se narekuva
gravitacisko.
Na slikata ima prikaàno kompas i vo negova
blizina se pribliùva pra~koviden magnet.
[to zabeleùvate? (Strelkata na kompasot i
magnetot si zaemnodejstvuvaat). Zaemnoto dejstvo
me|u kompasot i pra~kovidniot magnet se vika
magnetno zaemodejstvo.
46 Dvièwe i sili
Kako }e go nare~eme zaemodejstvoto me|u naelektri-
ziranata pra~ka i top~eto od boze prikaàno na
soodvetnata slika?
Zaemodejstvoto se vika elektri~no dejstvo.
Vo navedenite primeri zaemodejstvoto na odredeno
rastojanie se odviva so posredstvo na fizi~ko
pole (elektri~no, magnetno, gravitacisko).
Od navedenite i mnogu drugi primeri moè da
zaklu~ime:
Merkata za zaemodejstvo me|u telata ja vikame sila.
Silata go karakterizira zaemnoto dejstvo na najmalku dve
tela.
Edinicata za sila se vika wutn (1 N). Zemjata i telo so
masa pribli`no od 0,102 kg zaemno se privlekuvaat so
sila od 1 N.
Silata go karakterizira zaemnoto dejstvo na
najmalku dve tela. Silite sekoga{ odat vo par,
dejstvo i protivdejstvo.
Silata e pri~ina i za promena na sostojbata na
telata, pojava na razli~ni deformacii i sli~no.
Silite, pokraj toa {to se razlikuvaat po nivnoto
dejstvo (direktno ili indirektno), se razliku-
vaat i po nivnata priroda. (Elasti~ni, magnetni,
elektri~ni, vle~ni, gravitaciski, sila na triewe,
me|umolekularni sili i drugo.)
Ako kaème kolkava e goleminata na zaemnoto dejs-
tvo, a ne kaème vo koj pravec i nasoka e istoto,
zaemnotodejstvo ne e celosno opredeleno. Zatoa e
potrebno pokraj goleminata na silata da go znaeme
i pravecot i nasokata na zaemnoto dejstvo.
Silata e vektorska veli~ina opredelena so nejzi-
nata golemina (intenzitet ili ja~ina), pravec i
nasoka. Nejzinata oznaka e F.
Silata grafi~ki se pretstavuva kako na sli-
kata:
Dolìnata na orientiranata otse~ka ja pokaùva

goleminata na silata.
Strelkata ja pokaùva nasokata, a to~kata O se
vika napadna to~ka. Toa e mestoto kade {to
se odviva zaemnoto dejstvo.
Dvièwe i sili 47
Razmisli
Na eden dinamometar kako {to e prikaàno na slikata

se stavaat tegovi so odredena masa. Dinamometarot }e
se izdolì. Izbroj gi podelcite na skalata i zabeleì
gi vo svojata tetratka. Potoa dinamometarot stavi go
vo menzura vo koja{to ima voda. [to zabeleùva{?
Izdolùvaweto na dinamometarot se namalilo. Koja e
pri~inata za namaluvaweto na izdolùvaweto na dina-
mometarot? (Zaemnoto dejstvo me|u teloto i vodata.)
Dali vodata dejstvuva na teloto?

Dali teloto dejstvuva na vodata?
Postoi li zaemno dejstvo? (Da.)
Moète li da odgovorite koja e pri~inata za

promenata na dvièweto na nekoi tela? (Si-
lata.)
Pra{awa
1. Vo dva ~amci na vodnata povr{i-

na ima po eden ribar. Dvajcata se
dràt za kraevite na edno jaè.
Ako edniot od niv po~ne da go vle~e
drugiot, dali toj }e po~uvstvuva deka
e vle~en od vtoriot? (Ako vtoriot
samo go drì jaèto?) (Da.)
Dali }e se pridviì samo edniot ili dvata ~amci? Ako se pridviàt dvata ~amci,
kakva }e im bide nasokata na nivnoto dvièwe? (Sprotivna.) Za kakov vid zaemno
dejstvo stanuva zbor vo slu~ajov? (Neposredno.)
2. Objasni go zaemodejstvoto na
telata vo primerot pri isfrlawe
na strelata od lakot. (Sli~no e
zaemnoto dejstvo i kaj pu{kata.)
48 Dvièwe i sili
2.1 ELASTI^NA SILA I MEREWE NA SILATA
Na slikata e prikaàna elasti~na pruìna koja-
{to e izdolèna pod dejstvo na ~ove~ka raka. [to
}e se slu~i so pruìnata ako prestane dejstvoto na
rakata? (Pruìnata }e se vrati vo polo`bata pred
da dejstvuva rakata.)
Silata na pruìnata pod ~ie dejstvo taa se vra}a
vo prvobitnata sostojba se vika elasti~na sila.
[to }e se slu~i so izdolùvaweto na pruìnata
ako se zgolemi silata na rakata? (]e se zgolemi
izdolùvaweto na pruìnata.)
Merewe na silata
Grupa u~enici dokaùvale koj e najjak. Eden u~enik

od doma donel cvrsta pruìna “ekspander”, koja so
edniot kraj ja pricvrstile na tablata a na drugiot
kraj vle~ele i zabeleùvale do kade se istegnuva
“ekspanderot”.
Kako utvrdile ~ija sila na muskulite e najgole-
ma?
So koja sila ja sporeduvale silata na musku-
lite?
Moàt li da ja opredelat najgolemata sila na
sekoj oddelno?
Za precizno merewe na silata obi~no se koristat
napravi vo ~ija{to gradba se stavaat pruìni i se
vikaat dinamometri.
Na sekoj dinamometar ima graduirano i skala za
precizno merewe na silata. Pri graduiraweto na
dinametrite se vr{i sporeduvawe na teìnata na
tegovite so elasti~nata sila na spiralata.
Da ispitame
Zemete elasti~na pruìna koja{to ne e optovarena

i izmerete ja nejzinata dolìna. Potoa na pruìnata
stavete teg od 1 N i zabeleète go izdolùvaweto
na spiralata. Vo slu~ajov izdolùvaweto iznesuva
10 mm. Potoa na pruìnata stavete teg od 2 N i
izmerete go izdolùvaweto. Vo ovoj slu~aj toa e
20 mm. Zabeleùvame deka pri dejstvo na dvapati
pogolema sila izdolùvaweto na pruìnata e dvapati
pogolemo. Prodolète so merewata i istite vnesete
gi vo tablica vo koja }e bidat prikaàni vrednostite
od silata i izdolùvaweto i napravete soodveten
grafik.
Dvièwe i sili 49
Od rezultatite na izvr{enite merewa i grafi~kiot pri-
kaz na merewata moè da zaklu~ime deka izdolùvaweto
na pruìnata e pravoproporcionalno so goleminata na
silata (do granicata na elasti~nosta na pruìnata).
Tegovite fakti~ki pretstavuvaat gravitaciska sila.
Mernata edinica za sila e 1 wutn (1 N). Pogolemi edinici
se 1 kN (kilowutni)
Od izvr{enite merewa, goleminata na elasti~nata

sila moè da ja presmetame so formulata
kade:
F - ja~ina na elasti~nata sila;
x - izdolùvaweto na pruìnata;
k - konstanta (zavisi od vidot na materijalot od
koj{to e napravena pruìnata).
Navedenata formula go pretstavuva Hukoviot zakon
za izdolùvawe na pruìnata.
Napravete dinamometar
Na zgodno izbrana spirala stavajte ednakvi tegovi, na primer: tegovi od po 0,5 N i na
milimetarska hartija postavena zad spiralata obeleùvajte ja polo`bata na strelkata
za sekoe izdolùvawe oddelno.
Ako na milimetarskata hartija do poedine~nite izdolènija stavime oznaki: 1 N; 2 N;
3 N; … sme ja opredelile mernata skala na dinamometarot.
Ednostavniot dinamometar se sostoi od elasti~na spirala i skala koja e ozna~ena vo
wutni i negovite delovi.
Prou~ete razli~ni vidovi dinamometri
1. Na slikata e prikaàna mnogu ~esto upotrebuva-

nata vaga koja raboti na principot na spirali,
kako i dinamometarot. Obidi se spored slikata
da ja opi{e{ nejzinata rabota.
2. Zemete dinamometar koj ima namena da meri po-
golemi sili i probajte da ja izmerite silata na
va{ite muskuli. (Napomena - nemojte da zemete
“slab“ dinamometar bidej}i }e go o{tetite.)
3. So dinamometarot {to sami ste go napravile iz-
merete nekoi sili, teìna na predmeti {to sami
}e gi izberete i sporedete gi vrednostite.
50 Dvièwe i sili
2.2 INERCIJA. AKCIJA I REAKCIJA
Na slikata e prikaàn ~ovek
koj{to sedi na zapre`na kola.
[to moète da zaklu~ite.
Vo koj moment od dvièweto se
nao|a kolata i vo kakva polo`ba
bila pred toa?
(Na po~etokot od svoeto pridvi-
ùvawe; miruvawe.)
Ovaa pojava moè da se sporedi so avtobus vo koj{to ima patnici. Pojavata se slu~uva
pri naglo pridviùvawe na avtobusot. Od navedenite i mnogu drugi primeri moè da
zaklu~ime: Koga telata se nao|aat vo sostojba na miruvawe imaat svojstvo da ja zadràt
taa sostojba.
[to }e se slu~i ako kolata ili avtobusot dvièj}i se ramnomerno pravoliniski naglo ja
namalat brzinata na dvièweto? (ôvekot, odnosno patnicite }e se pridviàt napred.)
Site tela so odredena masa imaat svojstvo da ja zapazuvaat sostojbata na miruvawe
ili ramnomerno pravolinisko dvièwe. Ova svojstvo se narekuva inertnost, a
samata pojava se vika inercija.
Ovaa pojava detalno ja prou~il Galileo Galilej vo 1609 god. i pretstavuva zna~ajno
otkritie za razvitokot na fizikata.
Teloto {to se nao|a vo sostojba na miruvawe ili ramnomerno pravolinisko dvièwe
ostanuva vo taa sostojba s# dotoga{ dodeka ne e primorano od nadvore{ni sili da ja
promeni sostojbata.
Ako ~ovekot na kolata ili patnicite vo avtobusot imaat pogolema masa, dali otklonu-
vaweto }e bide isto kako i vo prethodniot slu~aj? (Ne.) Telata so pogolemi masi pove}e
}e se otklonat. Velime deka telata {to imaat pogolemi masi imaat i pogolema inertnost
i zatoa masata ~esto pati se definira na sledniot na~in:
Masata na telata e merka za nivnata inertnost.
Akcija i reakcija Fa Fr
Na slikata e prikaàno dete koe{to

se nao|a vo ~amec na voda i so jaè
vle~e drug ~amec so sila Fa. Kako
rezultat na me|usebnoto dejstvo
gledame deka i vtoriot ~amec }e
dejstvuva na prviot so sila -Fr. Kako
rezultat na vzaemnoto dejstvo me|u
dvata ~amci tie }e se pridviàt
eden kon drug.
Na vtorata slika prikaàn e slu~aj
koga dve deca se nao|aat na liz-
galki i se otturnuvaat. Decata }e se
pridviàt vo sprotivni nasoki.
Dvièwe i sili 51
Da ispitame
Simona i Marija vo racete dràt ednakvi dinamome-
tri. Dinamometrite so kuka~kite se zafateni eden za
drug. Marija go drì dinamometarot, a Simona preku
svojot dinamometar dejstvuva so sila do 10 N. [to
zabeleùvate? Kakva vrednost pokaùva dinamome-
tarot na Marija? Ednakva 10 N.
Ako Simona ja namali silata na 5 N, kolku }e
pokaùva dinamometarot na Marija? I toj e 5 N.
Navedenite eksperimenti matemati~ki moè da gi
zapi{eme odnosno F1 = F2.
Od relacijata moè da zaklu~ime deka ja~inite na
silite po golemina se ednakvi, pravecot na zaemnoto
dejstvo e ist, a znakot “-” ni pokaùva deka nasokite
se sprotivni.
Gornata formula go izrazuva Wutnoviot zakon za
akcija i reakcija.
Silite so koi zaemno si dejstvuvaat dve tela ima
at ista golemina i pravec, a sprotivna nasoka.
Pra{awa
1. Na slikata gledate kako dete skoka od ~amec na

bregot. âmecot }e se pridviì kon vodnata povr{ina.
Dali pridviùvaweto na ~amecot }e bide do isto ras-
tojanie ako od nego skokne ~ovek so dvapati pogolema
masa? Vo vrska so ova pra{awe odgovori zo{to e mnogu
polesno da se skokne na bregot od teòk brod otkolku
od lesen ~amec?
2. Na slikata se prikaàni dva detski dolgnavesti
baloni koi{to se nadueni. Ako nadueniot balon go
otvorime, toga{ pod dejstvo na elasti~nata sila na
balonot istiot }e se pridviì.
Objasni na koja strana }e se pridviì balonot i
kako vo ovoj primer e zastapena pojavata akcija i
reakcija.
3. So svoi zborovi objasni zo{to sluàt za{titnite
pojasi kaj avtomobilite.
4. Navedi primeri od sekojdnevniot ìvot koi se
povrzani so svojstvoto nare~eno inertnost, odnosno
pojavata inercija.
5. Nabroj primeri koi{to pokaùvaat deka masata
na telata e merka za nivnata inertnost.
52 Dvièwe i sili
2.3 VRSKA ME\U SILATA, MASATA I ZABRZUVAWETO
Ako nekoj avtomobil se rasipe na srede pat i treba
da se otstrani od kolovozot, samo eden ~ovek toa
te{ko }e go stori, no dvajca ili trojca lu|e lesno }e
go otstranat voziloto.
[to se postignalo so angaìraweto na pove}emi-
na?
Se zgolemila silata.
Ako se raboti za u{te pote{ko vozilo, dali tie
dvajca ili trojca lu|e }e ja zavr{at istata zada~a?
Ne, treba mnogu pove}e lu|e. Ako masata na teloto e
pogolema i primenetata sila e pogolema.
Ne{to sli~no se slu~uva koga treba da se zapre te-
loto {to e vo dvièwe. Koja e razlikata vo odnos na prethodniot slu~aj?
Silata dejstvuva sprotivno na dvièweto na teloto.
Istraùvawe
Kako }e se dviì teloto na koe{to dejstvuva postojana sila?

Za ovaa cel obi~no se zema koli~ka koja{to moè da se dviì pravoliniski
po edna horizontalna podloga (po odredena fiksna pateka).
Vo nekoi slu~ai (kako na slikata) na koli~kata od ednata strana se postavuva
hartiena lenta koja{to vrvi niz eden aparat koj{to vo ednakvi vremenski
intervali pravi to~ki na lentata, a od drugata strana se vle~e so sila preku
eden dinamometar.
Vo nekoi slu~ai na koli~kata se stava sad so oboena te~nost so mal otvor od dolnata
strana. Mesto dinamometar koli~kata se vrzuva so konec i preku edna makara na drugiot
kraj se stavaat tegovi so poznata teìna.
Od to~kite na lentata i nivniot raspored moè da se zaklu~i za kakov vid
dvièwe stanuva zbor.
Dvièwe i sili 53
Masata na koli~kata neka bide postojana, a
zgolemuvaj ja silata. [to zaklu~uva{?
Ako silata (F) se zgolemuva i zabrzuvaweto (a)
se zgolemuva.
Zaklu~ok: a ∼ F.
Silata neka bide postojana, a zgolemuvaj ma-
sata m (dva pati i tri pati). [to zaklu~uva{?
Zabrzuvaweto e obratno proporcionalno so masa

ta.
Od dvete merewa moè da zaklu~ime:

Ravenkata za sila e izbrana taka {to koeficientot:
zatoa
Ovaa formula moè da ja transformirame vo oblikot
Silata e ednakva na proizvodot od masata na teloto

i negovoto zabrzuvawe.
So zamena na soodvetnite edinici dobivame:
Od ravenkata, edinicata za sila 1 N moè da se de

finira i na ovoj na~in.
Sila od 1 wutn (1 N) e onaa sila koja na telo so masa
od 1 kg mu soop{tuva zabrzuvawe od eden metar vo
sekunda za sekunda (1 m/s2).
Primer:
So kolkava sila treba da dejstvuvame na koli~ka koja
ima masa od 80 kg za da dobie zabrzuvawe od 0,2 m/s2?
54 Dvièwe i sili
Da re{ime
1. Vo tabelata se dadeni podatoci za brzinata na avtomobil koj go dviì motor

so postojana sila. Avtomobilot se zabrzuva od sostojba na miruvawe.
vreme (t) vo sekundi 0 1 2 3 4
brzina (v) vo m/s 0 4 8 12 16
a) Kolkavo e zabrzuvaweto na avtomobilot?
b) [to moè da konstatirate za zabrzuvaweto, dali toa
e postojano ili se menuva vo tekot na vremeto?
2. So pomo{ na podatocite za tri vozila odredete koe ima najgolemo zabrzuva-

we.
Motocikl “Hods 1000“ ima masa 300 kg, a motorot mu deluva so sila od
3000 N.
Avion “Boing 747“ ima masa 400 000 kg, a motorite mu dejstvuvaat so sila od
800 000 N. Sportski avtomobil “Por{e 911“ ima masa 1 300 kg, a motorot razviva
sila od 7 800 N.
3. ôvekot {to skoknal od ~amec so brzina od 5 m / s go pridviìl ~amecot na-

nazad so brzina od 0,5 m / s. Kolku e pogolema masata na ~amecot od masata na
~ovekot?
4. Poa|aj}i od sostojba na miruvawe avtomobil so masa od 2 t za 10 s }e izmine

pat od 100 m. Kolkava e vle~nata sila na avtomobilot.
5. Avtomobil so masa 1 t se dviì so brzina 100 km / h. Kolkava sila za zapirawe

treba da upotrebi za da moè da zastane:

a) na oddale~enost od 80 m; b) posle 10 s.
6. Koga na koli~ka dejstvuva nekoja sila, koli~kata pominuva pat od 40 cm bez

po~etna brzina. Ako na koli~kata se stavi teg so masa od 200 g, pri dejstvuva-
we na ista sila, koli~kata za isto vreme }e pomine 20 cm bez po~etna brzina.
Kolkava e masata na koli~kata?
7. Lokomotiva so masa od 20 t trgnuva od po~etna stanica so zabrzuvawe od

a) Posle kolku vreme t1, lokomotivata }e postigne brzina

b) Kolkavo rastojanie pritoa }e izmine;

v) Kolkava e vle~nata sila F na lokomotivata?
Dvièwe i sili 55
2.4 ZEMJINA TE@A. TE@INA
Dali Zemjata gi privlekuva telata? Kako moè

so primeri da dokaète?
[to }e zabeleìte ako podignete nekoj ka-
men na odredena viso~ina i go pu{tite?
Kamenot ili koe bilo telo {to e na odredena
viso~ina pa|a vertikalno nadolu. Na slikata
e prikaàno kako tri deca skokaat vo voda
od edna {tica pricvrstena na bregot. Koja e
pri~inata? Pri~inata e privle~nata sila na
Zemjata koja{to za da se razlikuva od drugite
sili se vika Zemjina teà.
Silata teà (Zemjinata teà) e sila so koja
Zemjata gi privlekuva site tela koi{to se
nao|aat na nea ili vo nejzina blizina
Privle~nata sila Wutn ja narekol gravitaciona
sila.
Zemjinata teà e mnogu zna~ajna za ìvotot
na Zemjata. Kako posledica na ovaa sila vod
nata povr{ina sekoga{ zazema horizontalna
polo`ba. Kakov pravec zazemaat telata {to
pa|aat na Zemjata? Vertikalen. Razmisli i
kaì nekolku primeri vo vrska so re~enoto.
[to zaklu~uva{ od slikata? Kade e pravecot
i nasokata na Zemjinata teà?
Dejstvoto na silata Zemjina teà prikaàna e
i na poslednata slika. Pravecot i nasokata
na silata Zemjina teà go pokaùva visokot,
a toj e sekoga{ kon centarot na Zemjata.
Vertikalniot pravec na visokot e normalen na
Zemjinata povr{ina, a e naso~en kon nejziniot
centar.
Ako visokot se pricvrsti na vrvot od eden
ramnokrak triagolnik se dobiva yidarskiot
triagolnik. Do triagolnikot se nao|a libela
koja{to ni pokaùva dali povr{inata e hori-
zontalna ili ne. Vo ovoj slu~aj iskoristeno
e svojstvoto na silata Zemjina teà vodnite
povr{ini sekoga{ da zazemaat horizontalna
polo`ba.
Silata Zemjina teà e mnogu zna~ajna za ìvotot
na Zemjata. Ako ne postoi ovaa sila vodata od
rekite, moriwata i okeanite }e se “rasturi”
vo vselenata, a istoto vaì i za atmosferata.
56 Dvièwe i sili
Teìna
[to ~uvstvuvate koga torbata so knigi ja drìte vo rakata?

ûvstvuvate kako ne{to da vi ja vle~e rakata nadolu. Pogled-
ni ja slikata na koja{to ima prikaàno teg {to se nao|a na
pricvrstena ramna povr{ina i razmisli.
Zo{to ramnata povr{ina se deformirala pod dejstvoto
na tegot. Koja sila dejstvuva na tegot? (Silata Zemjina
teà.)
Tegot kako posledica na privle~nata sila na Zemjata
vr{i pritisok na podlogata na koja{to e postaven.
Na slikata na koja{to e pretstaven yidarskiot visok
silata Zemjina teà dejstvuva na visokot, a dejstvoto
se izrazuva na mestoto kade {to e visokot obesen. Na
primerot so jabolkoto dinamometarot ni ja pokaùva
goleminata na silata {to go zatega konecot.
Od navedenite i drugi primeri moè da zaklu~ime:
Teìnata na teloto e sila so koja{to toa dejstvuva na
podlogata koja{to miruva vo odnos na Zemjata ili
go zategnuva konecot.
Teìnata naj~esto ja beleìme so G i bidej}i e sila mer-
nata edinica e 1 N.
Da povtorime: Silata Zemjina teà sekoga{ dejstvuva na
telata i nejzinata napadna to~ka se nao|a vo telata,
a silata teìna sekoga{ dejstvuva na podlogata ili
obesi{teto i na tie mesta se nao|a nejzinata napadna
to~ka.
Da prou~ime:
Poglednete ja slikata so dvata dinamometri od koi{to
edniot e obesen na stativ, a drugiot se nao|a vo polo`ba
koga e otka~en.
[to zabeleùvate? (Pruìnata na prviot dinamometar e
izdolèna, a na otka~eniot e sobrana.) Dinamometarot
koj{to e otka~en se dviì vertikalno nadolu, a faktot
{to pruìnata e sobrana ni pokaùva deka teloto vo
ovaa sostojba nema teìna i zatoa se veli deka toa e
vo besteìnska sostojba. [to mislite, dali na teloto
koe{to se nao|a vo besteìnska sostojba dejstvuva si-
lata Zemjina teà? (Da.)
Naj~esto vo besteìnska sostojba se nao|aat kosmonau-
tite vo letalata. Ovaa sostojba delumno moè da se
po~uvstvuva i vo lift koga toj se dviì nadolu.
Dvièwe i sili 57
Da ispitame
Od {to zavisi teìnata na edno telo?

Dali dve tela so razli~na masa imaat razli~na teìna? Proverete.
Opredelete ja masata m na dve razli~ni tela. Potoa izmerete im ja teìnata G. Tabli-
cata vnesete ja vo tetratkite, ispolnete ja so izmerenite vrednosti i presmetajte:
masa teìna koli~nik

m G G/m
prvo telo 1 kg 10 N 10 N/kg
vtoro telo 2 kg 20 N ?
top~e od plastelin ? ? ?

Kolkavi vrednosti dobivte za koli~nikot G / m, vo sekoj poedine~en primer?
Dali dobivte pribli`na vrednost 10 N / kg?
Zaklu~ok:
Zabrzuvaweto pri slobodnoto pagawe za site tela e ednakvo.
Koli~nikot od teìnata (G) i masata (m) za site tri tela pribli`no e ednakov.
Koli~nikot }e go ozna~ime so bukvata “g”. Na{eto kratko ispituvawe moè da go
zabeleìme vaka:
Teìnata na teloto na Zemjata e pogo

lema dokolku e pogolema masata.
Teìnata i masata se zavisni pra-
voproporcionalno. Od ravenkata
sleduva
g - Zemjino zabrzuvawe
“g“ e zabrzuvaweto {to go dobivaat telata pod dejstvo na zemjinata teà, koga telata
se vo sostojba na slobodno pa|awe.
58 Dvièwe i sili
So obidi e dokaàno deka na
odredena geografska {irina
toa ima postojana vrednost, a
se menuva vo zavisnost od geo-
grafskata {irina (polovi, ekva-
tor, sredna geografska {irina)
To~nata vrednost za g za
n a { i t e k r a e v i ( s r e d n a g e o -
grafska {irina) e g = 9,81 N/kg.
Teìnata na telata koi{to imaat
ednakva masa ne sekade na Zemjina-
ta povr{ina e ednakva.
Edna od pri~inite e spleskanosta na Zemjata. Na polovite telata se poblisku do

centarot na Zemjata (centarot od kade zamisluvame deka dejstvuva Zemjinata teà), pa
teloto so ista masa na polot ima pogolema teìna otkolku na ekvatorot, kade rastoja
nieto od centarot e pogolemo.
Dvièwe i sili 59
2.5 TRIEWE
Silata na triewe se javuva me|u dve povr{ini koi se dopiraat i se dviàt edna vo
odnos na druga, no i vo uslovi koga pod dejstvo na silata dvete povr{ini se vo relativen
mir.
[to }e zabeleìte ako zemete edna topka i ja pu{tite da se dviì po horizon
talna podloga?
Topkata po izvesno vreme }e zastane.
Stavete kniga na dlankata od rakata, a rakata stavete ja na klupata. Vl~ete
ja knigata po dlankata. Koja sila ja ~uvstvuvate na dlankata?
Zemete eden kvadar, zaka~ete go so dinamometar i dejstvuvajte so mala sila.
Dinamometarot }e vi pokaè kolkava e silata, a teloto ne se pridviùva.
Zo{to?
Zatoa {to na mestoto kade {to se dopiraat dvete tela se javuva sila koja{to e spro-
tivna od nasokata na dvièweto na teloto. Taa sila go ko~i dvièweto i se vika sila
na triewe (Ftr) pri miruvawe.
[to vi pokaùva slikata? Koga }e po~ne da se dviì teloto? Koga silata na
vle~ewe (Fv) }e se izedna~i so silata na triewe (Ftr) pri lizgawe.
Najgolema e silata na triewe me|u dopirnite povr{ini na telata dodeka tie miru-
vaat. No, koga teloto }e se pridviì, koga toa ve}e se lizga, trieweto e pomalo. Ftr pri
miruvawe e pogolema od Ftr pri lizgawe.
Od {to zavisi silata na triewe?
Dali silata na trieweto e pogolema koga dopirnite povr{ini se pogolemi?
Dali silata na trieweto e pogolema ako teìnata na teloto e pogolema?
Zavisi li trieweto od rapavosta na podlogata?
Zabeleète gi svoite pretpostavki i proverete gi so obidot.
a) Postavete go drveniot kvadar so naj{irokata strana na horizontalna povr{ina.
Vle~ete go dinamometarot so najmala sila taka
{to toj da se lizga. Zabeleète go trieweto {to go
pokaùva dinamometarot. Povtorete go obidot koga
kvadarot e na srednata, a potoa na najmalata strana.
[to zabeleùvate? Dali trieweto zavisi od dopir
nata povr{ina?
60 Dvièwe i sili
b) Na kvadarot koj leì na najgolemata strana sta-
vete u{te eden takov i izmerete go trieweto. Potoa na
prviot kvadar stavete dva kvadari i povtorno merete.
[to pokaùva dinamometarot? Zavisi li silata na
trieweto od teìnata na teloto?
v) Najgolemata plo{tina na kvadarot obloète ja so
rapava hartija. Izmerete ja silata na trieweto i spore
dete ja so obidot a).
Zavisi li silata na trieweto od karakteris
tikite (osobinite) na dopirnite povr{ini?
Od obidite zaklu~uvame
a) Silata na trieweto ne zavisi od goleminata na

dopirnata povr{ina.
b) Silata na trieweto zavisi pravo proporcionalno
od normalnata sila so koja teloto dejstvuva vrz podlo-
gata. Ako podlogata e horizontalna
v) Silata na trieweto zavisi od rapavosta na dopir
nite povr{ini, dali se grubo ili fino obraboteni, a
zavisi i od vidot na materijalot od koj{to se napraveni
telata.
Vlijanieto na obrabotenosta na materijalite
i osobinite na materijalite na telata {to se
trijat opfateno e vo poimot koj go narekuvame
faktor na triewe.
sila na triewe = koeficient na triewe x normalna sila, odnosno
m (mi) - koeficient na triewe

Pri lizgawe drvo po drvo a za guma po
suv asfalt
Vidovi na triewe
Primerite {to gi razgledavme bea koga te

lata se lizgaat po dadena povr{ina. Kako bi go
narekle ovoj vid na triewe? Triewe pri liz
gawe. Ako telata se trkalaat po horizontalna
povr{ina (velosiped, avtomobil i sl.), dali
ima triewe i kako se narekuva? Da, triewe
pri trkalawe.
Dvièwe i sili 61
Koga edno telo se lizga ili trkala po drugo telo, po-
radi rapavosta na dopirnite plo{tini i privle~nite
sili pome|u molekulite od plo{tinite na dvete tela,
se javuva sila na triewe, a i ~esticite od ne~istotiite
doprinesuvaat za zgolemuvawe na trieweto.
Kolku i da se mazni dopirnite povr{ini na telata,
sepak ostanuvaat neramnini koi so golo oko ne moàt da
se vidat.
Pri pribli`no ednakvi uslovi koj vid na triewe e
pomal? Triewe pri trkalawe. Proveri. Kvadarot od pret-
hodnite obidi postavi go na nekolku molivi i povtori
eden od ve}e izvedenite obidi. [to zaklu~uva{?
Kade si sretnal vakva postapka vo ìvotot?
Pri premestuvaweto na te{ki predmeti. Na-
vedi nekoi primeri {to ti se poznati.
Dali trieweto e {tetno ili korisno?
Trieweto moè da bide i {tetno i korisno. Osobeno
e {tetno kaj oskite na ma{inite pri {to doa|a do nivno
zagrevawe. Zatoa oskite se podma~kuvaat so razli~ni
masla.
Da odgovorime:
1. Presmetaj so kolkava sila treba da se vle~e
dete po horizontalna sne`na povr{ina ako
negovata teìna e 450 N, a koeficientot na
triewe e 0,05.
2. Vo teì{teto na osovinite kaj avtomobilite i
drugi ma{ini se stavaat lageri. Objasni {to se
postignuva so toa.
3. Zo{to vo zima
snegot po ulici-
te se posipuva so
kam~ iw a ili pe-
sok?
4. Zo{to se pra
vat vdlabnatini
na avtomobilskite
gumi?
62 Dvièwe i sili
RAMNOTE@A NA SILI.
2.6 SLO@UVAWE. RAZLO@UVAWE
Dosega vidovme deka ako brzinata na dvièweto na edno telo se menuva pod vlijanie
na drugo telo, odnosno silata da pretstavuva pri~ina za promena na brzinata-silata mu
soop{tuva zabrzuvawe na teloto. Me|utoa ima i takvi slu~ai teloto da e pod vlijanie
na odredeni sili, a sepak toa da se dviì ramnomerno pravoliniski ili da miruva. Na
primer, ako nekoj voz se dviì po pravoliniskiot del od patot ramnomerno i pravoli-
niski, iako na nego deluvaat nekolku sili (naponot na pareata, silata na triewe, otporot
na vozduhot i sli~no).
Koga na nekoe telo dejstvuvaat nekolku sili, a toa se dviì ramnomerno i pravoli-
niski ili pak miruva stanuva zbor za ramnoteà na sili t.e. silite koi{to dejstvuvaat
na teloto vzaemno se uramnoteùvaat.
Najprost primer e ako na dadeno telo
dejstvuvaat dve kolinearni sili, koi {to
imaat ednakva golemina i isti pravci, a
nasokite im se razli~ni. Takov e prime-
rot prikaàn na slikata so koli~kata
kade {to silite {to dejstvuvaat imaat
ednakvi pravci, ednakvi golemini i spro-
tivna nasoka. Koli~kata vo ovoj slu~aj se
nao|a vo sostojba na miruvawe.
Da razgledame slu~aj koga na dadeno telo dejstvuvaat dve i pove}e sili koi{to
imaat ednakvi pravci, razli~ni golemini i isti nasoki. Kako primer moème da go ze-
meme primerot so polarnite ku~iwa koi{to vle~at tovar {to se nao|a na sanka. Vidi ja
soodvetnata slika .
Od slikata moème da zaklu~ime deka poedine~nite sili od ku~iwata F1 i F2

moàt da se zamenat so edna sila koja e ozna~ena so bukvata R. Poedine~nite sili (F1
i F2) gi vikame komponenti, a silata R rezultanta. Rezultantata vo ovoj slu~aj moè
potpolno da gi zameni komponentite i moème da napi{eme:
Za poto~no da ja dokaème prethodnata konstata-
cija }e go zememe primerot so dinamometrite odnosno
na edniot dinamometar se stavaat dva tegovi edniot
od 2 N, a drugiot od 3 N. Na vtoriot dinamometar se
stava teg od 5N. Zabeleùvame deka izdolùvaweto
vo dvata slu~ai e ednakvo. Do ovaa slika se nao|a
{ematskiot prikaz na sobirawe na sili koi{to
dejstvuvaat vo ista napadna to~ka; imaat razli~ni
golemini i ist pravec i nasoka:
Dvièwe i sili 63
Da go razgledame slu~ajot koga na edno telo dejstvuvaat dve sili so razli~na
golemina, ist pravec, a sprotivna nasoka. (Vidi ja soodvetnata slika). Ednata sila
ima golemina od 5 N, a drugata
3N . Rezultantata ili
Zabeleùvame
deka vo ovoj slu~aj rezultantata
ima isti pravec kako i komponen-
tite, a nasokata e kon silata {to
e pogolema.
SLO@UVAWE NA SILI [TO DEJSTVUVAAT POD ODREDEN AGOL
Od slikite zabeleùvame deka ako silite dejstvu-

vaat pod nekoj agol, rezultantnata sila e ednakva
na dijagonalata od paralelogramot konstruiran nad
komponentite.
Od priloènite primeri moème da konstatirame
deka goleminata na rezultantata ne e prost zbir na
goleminite na komponentite. Taa e pomala od zbirot
na komponentite (po brojna vrednost), a pogolema od
sekoja komponenta poodelno.
Ako napravite istraùvawe so menuvawe na ago-
lot me|u komponentite }e zabeleìte deka doa|a do
promena i na rezultantata kako po brojnata vrednost
taka i po nasokata.
RAZLO@UVAWE NA SILI
Ovaa postapka e sprotivna na prethodnata od-

nosno vo ovoj slu~aj dadena e rezultantnata sila,
a treba da se opredelat goleminite i nasokite na
komponentite koja {to taa gi zamenuva.
Od slikite zabeleùvame: ako ja znaeme gole-
minata, pravecot i nasokata na rezultantata za
da gi opredelime komponentite treba:
Da ni se poznati pravcite vo koi{to dejs-
tvuvaat komponentite
Da ni e poznat pravecot i goleminata na
ednata komponenta.
Dejstvoto na rezultantata vo ovie slu~ai se
zamenuva so dejstvoto na komponentite. I vo ovoj
slu~aj pri opredeluvaweto na komponentite se ko-
risti praviloto na konstrukcija na paralelogram,
a silite se prikaùvaat vektorski.
64 Dvièwe i sili
Re{i gi zada~ite
1. Na teloto, prikaàno na slikata, isto-

vremeno dejstvuvaat 4 sili (F1, F2, F3, F4).
Vo tetratkata nacrtajte ja nivnata re-
zultanta. Potoa presmetajte koga silata
F2 = 1,8 N i silata F1 = 3,6 N. Kolkava e Fr?
(F3 = F4, dodeka F1 i F2 se razli~ni)
2. Deteto ja turka sankata

so sil a od 40 N. Dru-
goto ja vle~ e so sila
od 15 N. Prikaète gi
vektorskite sili ze-
maj}i predvid deka tie
horizontalno dejstvuva-
at na sankata. Kolkava e
rezultantata od tie sili?
3. Na eden stativ obeseni se 4 top~iwa i sekoe

ima teìna od 5 N.
a) Prvoto top~e (oddolu) dejstvuva na vtoroto so
sila F1 = _____.
b) Tretoto dejstvuva na vtoroto so sila
F3 = _____.
v) Uslovot za ramnoteà na vtoroto top~e e:
__________.
Dvièwe i sili 65
2.7 TE@I[TE
Koga odime po rabot na trotoarot vnimavame da ne
izgubime ramnoteà.
Moèbi koga ste bile mali deca ste videle kukla za
igrawe koja{to kako i da ja postavi{ taa zazema ispra-
vena polo`ba.
Zemete obi~en linijar {to naj~esto go upotre
buvate po matematika. Stavete go na prstot od
rakata kako koga velite “vo ramnoteà”. Kako
go pravite toa?
Na koe mesto go potpirate linijarot so prstot
od rakata?
Na edniot kraj od linijarot stavete guma i sega pro
bajte toj da bide vo ramnoteà. Kaète {to pravite i
{to zabeleùvate.
Za polo`bata vo koja{to se nao|a teloto i ne se zavr-
tuva, velime deka e ramnote`na polo`ba.
Mestoto, odnosno to~kata vo koja{to go pot-
pirame uramnoteènoto telo velime deka e
teì{te (T) na teloto.
Vo teì{teto kako da e “sobrana“ seta masa na teloto,
pa nieden del ne prete`nuva.
êsto se sre}ava i definicijata: Napadnata to~ka na
teìnata na teloto se vika teì{te na teloto (T).
Kako se opredeluva teì{teto na teloto?
a) Ako teloto ima pravilna geometriska for
ma, od geometrija znaeme kako se opredeluva
teì{teto so pomo{ na teì{nite linii. Ve
potsetuvame na toa.
b) Ako teloto ima nepravilna geometriska
forma, se obesuva da visi vo najmalku dve
to~ki, a moè i pove}e i se vle~at vertikalni
(teì{ni) linii. Vo nivniot presek se nao|a
teì{teto T.
66 Dvièwe i sili
Kako }e proverime dali prese~nata to~ka navistina
e teì{te?
Sekoe telo ima teì{te. Teì{teto ne mora
sekoga{ da se nao|a vo teloto. Primer, teì{
teto kaj bastunot e nadvor od nego.
[to mislite, kade se nao|a teì{teto na ak
robatot koj{to so pomo{ na podolg stap odi
po ìca?
Akrobatot i stapot imaat teì{te pod ìcata pa zatoa
se vo ramnoteà.
Razgledajte gi slikite i objasnete kakvo svoj
stvo imaat telata vo odnos na polo`bata na
teì{teto.
Teì{teto da bide {to e mo`no ponisko.
Vidovi ramnoteà
Da go razgledame primerot so bastunot koj{to e obe-

sen na zaka~alka. Velime deka e vo ramnoteà. [to }e
se slu~i ako go povle~eme za odredeno rastojanie i go
pu{time?
Bastunot se vra}a vo prvobitnata polo`ba. Koga teloto
izvadeno od ramnoteà povtorno se vra}a vo prvobitnata
polo`ba, stanuva zbor za stabilna ramnoteà.
[to }e se slu~i ako go dopreme bastunot na dolniot
kraj i na nekoj na~in go zadrìme? [to }e se slu~i ako
go pomestime levo ili desno? Dali bastunot }e se vrati
vo prvobitnata polo`ba?
Sigurno ne.
Koga teloto ne se vra}a vo prvobitnata polo`ba sta-
nuva zbor za labilna ramnoteà.
Probajte povtorno da go uramnoteìte linijarot so
prstot, a potoa da go pomestite levo ili desno. [to
zabeleùvate? Ako teloto se potpre vo teì{teto (T)
toa se nao|a vo indiferentna ramnoteà.
Nabquduvaj kakov e rasporedot (mestoto) na
potpornata to~ka i teì{teto vo site tri vida
ramnoteà. [to zabeleùva{?
Ako potpornata to~ka “O“ e nad T - stabilna.
Ako potpornata to~ka “O“ e pod T - labilna.
Ako potpornata to~ka “O“ i T se sovpa|aat - indife
rentna.
Dvièwe i sili 67
Razmisli
Imame nekoe telo {to se do-

pira so potporna povr{ina
na horizontalna podloga.
a) Za koja polo`ba }e re~eme
deka e stabilna?
b) Za koja polo`ba deka e
labilna?
Pomo{
Teloto e vo stabilna polo`ba dodeka
teì{nata linija minuva niz potporna-
ta povr{ina.
Pra{awa za diskusija
1. [to }e se slu~i ako ~ovekot {to odi po ìca ne

drì stap? Vo kakva ramnoteà }e bide?
Objasni zo{to.
2. [to se slu~uva so teì{teto kaj sportistot koj

preskoknuva odredena viso~ina?
Zo{to zazema polo`ba kako na slikata?
3. Zo{to bolidot (avtomobil za trka) e {irok i ni-

zok? Kako }e ja objasni{ negovata stabilnost na
pistata vo tekot na natprevarot?
4. Kade se nao|a teì{teto kaj prstenot?
5. Poznato e deka dvokatnite avtobusi imaat olovo

vo {asijata. Zo{to?
6. Stoej}i so nozete doblièni do yid, obidi se da

zeme{ predmet od zemjata bez da gi svitka{ kole
nata. Objasni {to se slu~uva.
68 Dvièwe i sili
2.8 LOST I NEGOVA PRIMENA
Lu|eto sekojdnevno koristat razni alati i mehanizmi:

kle{ti za vadewe {ajki, noìci za se~ewe lim ili karton,
kr{alka za orevi, ra~na koli~ka, razni terezii (vagi),
klu~evi i dr.
So upotreba na vakvi alatki ili mehanizmi ~ovekot
za{teduva sila pri izvr{uvawe na nekoi raboti.
Poglednete na slikite {to vi se prikaàni i nasto-
juvajte da pretpostavite za {to se raboti. Zaklu~okot e
ednostaven i e jasno deka se raboti za lost.
Sekoe tvrdo telo {to moè da se vrti okolu edna

nepodvi`na to~ka ili oska, a vrz nego dejstvuvaaat
najmalku dve sili {to se stremat da predizvikaat
sprotivni zavrtuvawa se vika LOST.
Najobi~na forma na lost e prava ili kriva pra~ka.

Na {ematskiot crte` prikaàn e lost so negovite
elementi. Na lostot dejstvuvaat dve sili, i toa ednata
(F) e {to treba da izvr{i rabota, a drugata e teìnata na
teloto (G) nad koe se vr{i rabota. To~kata (O) okolu koja
se vrti lostot se vika potporna to~ka.
Normalnoto rastojanie od potpornata to~ka (O) do
pravecot na silata (F) se vika krak na silata (a), a nor-
malnoto rastojanie od potpornata to~ka (O) do pravecot
na teìnata (G) se vika krak na tovarot (b).
F T
Dvièwe i sili 69
Da ispitame
Na narednite sliki e prikaàno kako so pomo{
na lost moè da premestime ili da podigneme teòk
sandak ili pogolem kamen, koj{to ne sme vo mo`nost
da go podigneme ili pomestime so race.
Poglednete gi slikite i odgovorete.
Kako e postaven lostot kaj sandakot?
Kako e postaven lostot kaj kamenot?
Vo prviot slu~aj edniot kraj na lostot e postaven
pod sandakot i e potpren na podot, a so drugiot kraj go
podignuvame tovarot. Vo vakov slu~aj koga silata i
tovarot dejstvuvaaat na ista strana od potpornata
to~ka lostot e ednostran.
Vo vtoriot slu~aj kade {to silata i tovarot de-
jstvuvaat na razli~ni strani od oskata na vrteweto
lostot e dvostran.
Dvostran lost moè da bide ramokrak (ramnos
tran) ako dolìnite na kracite se ednakvi i raz
nokrak ako dolìnite na kracite se razli~ni.
Proizvodot od silata i nejziniot krak se
vika moment na silata (MF), a proizvodot od tovarot
i negoviot krak se vika moment na tovarot (MG).
Dobro poglednete go lostot {to e prikaàn na

slikata.
[to zabeleùvate?
Zabeleùvate deka iako kracite na lostot ne se ednakvi, lostot e vo ramnoteà. Na

{to se dolì ova?
Lostot e vo ramnoteà zatoa {to momentot na silata i momentot na tovarot se ed-
nakvi
Poslednata ravenka ni go pretstavuva zakonot na lostot, odnosno M1 = M2.
70 Dvièwe i sili
Da ispitame
Ramnostran lost e postaven na verti-
kalen stativ za da moè da se vrti okolu
horizontalnata oska O {to minuva niz sre-
Vidovi lostovi
dinata na lostot. Koga lostot ne e optova-
ren, se nao|a vo horizontalna polo`ba. Ako
na tretata kuki~ka na desniot krak obesime
~etiri ednakvi cilindri~ni tega G = 6 N,
za uramnoteùvawe na lostot na ~etvrtata
kuki~ka od leviot krak obesuvame tri ed-
nakvi cilindri~ni tega F = 3 N.
Da go razgledame slu~ajot koga na daden
lost dejstvuvaat tri sili.
Razgledaj ja slikata za vidovite lostovi
i odgovori za kakvi lostovi stanuva zbor.
Od priloènata slika so dadenite podatoci moè da se zaklu~i deka lostot }e bide

vo ramnoteà dokolku zbirot na momentite na silite {to go vrtat vo nasoka na strelkite
na ~asovnikot e ednakov so momentot na silata {to go vrti lostot obratno od strelkite
na ~asovnikot.
Dvièwe i sili 71
Primena na lostot
Lostot ima primena kaj tereziite so

~ija pomo{ se meri masata na telata.
Za brzo merewe na masata na nekoi
tela se koristi rimski kantar. Kaj nego
e primenet dvostran lost so kraci so
razli~na dolìna.
Ovde silata F (teìnata na podvi`niot
teg) i krakot na tovarot b pri sekoe merewe
se postojani veli~ini, dodeka krakot na
silata i tovarot se promenlivi veli~ini.
Od ravenstvoto za horizon-talna
ramnote`na polo`ba,
Odnosot za odreden kantar e veli~ina so postojana vrednost, zatoa mereweto na

masata na tovarot se sveduva na merewe na dolìnata na krakot a.
Primenata na lostot e mnogu golema kako vo doma}instvoto, taka i vo tehnikata. Vo
doma}instvoto naj~esto se sre}avame so razli~ni vidovi kle{ti, noìci, kr{alki za
plodovi, razli~ni vagi, koli~ki za prenesuvawe na gradeèn materijal, kvaki za ot-
vorawe na vrati i drugo.
Zna~ajna e primenata na lostot kaj prostite ma{ini (makari i navedena ramnina); vo
avtomobilskata industrija i mnogu drugi mesta.
Da re{ime
Damjan Luka
1. Na edna klackalka (ni{alka) na detsko igrali{te se ni{aat Damjan i Luka. Los-

tot e vo ramnoteà zatoa {to momentite na silata i tovarot se ednakvi. Razgledaj
ja slikata i opredeli ja teìnata na Luka.
72 Dvièwe i sili
2. Na slikata e prikaàn lost so odredeni
podatoci. Dali lostot e vo ramnoteà? Ako
ne e vo ramnoteà, postavi gi silite taka
{to lostot da bide vo ramnoteà.
3. Na slikata se prikaàni dve deca (Nikola

i Sofija) na ni{alka vo detsko igrali{te.
Nikola ima masa od 40 kg, a Sofija ima
masa od 20 kg. Kade treba da sedat Nikola
i Sofija za lostot da bide vo ramnoteà?
4. Na slikata se prikaàni klu~evi {to se upotrebuvaat za odvrtuvawe na zavrtki.

So koj klu~ polesno }e ja zavrtime zavrtkata i zo{to?
Dvièwe i sili 73
2.9 PRITISOK
Ako odime po dlabok sneg, nozete ni propa|aat vo snegot
i odeweto e prili~no te{ko. Ako na nozete stavime skii
odeweto }e bide polesno.
Na skii ili bez skii ~ovekot i vo dvata slu~ai
na snegot dejstvuva so ista sila - sopstvenata
teìna. Zo{to dejstvuvaweto na ista sila vo
dvata primeri e razli~no? Ja pretpostavuvate
li pri~inata?
Da ja razgledame pojavata
Ako sakate vo nekoe drvo da zakovete {ajka so

prstite, toa ne }e moète da go storite, no ako
zemete ~ekan, toa }e vi uspee. Zo{to?
Pokaète
Vo po{irok sad stavete pesok. Na edna {tica zakovaj

te dve pogolemi {ajki so po{iroki “glavi~ki“. [ajkite
zakovete gi do nivnata sredina. [ti~kata so {ajkite od
stranata kade {to se glavi~kite postavete ja vo pesokot,
na {ticata stavete nekoja metalna topka i zabeleète do
koe rastojanie }e propadnat {ajkite. Potoa stavete ja {ti-
cata so {ilestite delovi od {ajkite nadolu i povtorete
go obidot.
Sporedete gi silite {to dejstvuvale vo dvata slu~ai.
Sporedete gi povr{inite na koi{to dejstvuvale, pa potoa
sporedete gi dlabo~inite do kade propadnale {ajkite vo
dvata slu~ai. Povtorete go obidot mesto so edna topka (ili
teg) so dve topki (ili dva tega).
Na koj zaklu~ok ve naveduva rezultatot od obidite?
Gledame deka rezultatot od dejstvuvaweto na silata ne
zavisi samo od goleminata na silata, tuku i od plo{tina
ta na podlogata na koja silata dejstvuva normalno. Ako ja
namaluvame plo{tinata, se zgolemuva pritisokot.
Dejstvuvaweto na silata normalno na odredena
plo{tina se vika pritisok (p).
p - pritisok
F - golemina na silata koja
normalno dejstvuva
na plo{tinata
S - plo{tina
Pritisokot e brojno ednakov na ja~inata na normalnata
sila koja ramnomerno dejstvuva na edinica povr{ina.
74 Dvièwe i sili
Edinica za pritisok e paskal (Pa).
Pokraj ovaa edinica (nadvor od SI) ~esto se upotrebuva

edinicata bar (bar).
Pomali edinici od bar se:

1 milibar (1 mb) i 1 mikrobar
Prenesuvawe na pritisokot kaj tvrdite tela
Primer
Veli~ina
Ako zememe eden stap i edniot negov kraj go stavime na
nogata, a na drugiot kraj dejstvuvame so sila, ~uvstvuva
pritisok (P )
izvedena veli~ina
me deka silata dejstvuva i na nogata vo istiot pravec.
Edinica
[to moème da zaklu~ime od obidot? Kako se prene
suva silata kaj tvrdite tela? paskal (Pa)
Zaklu~okot e: Silata kaj tvrdite tela se prenesuva
vo nasokata na nejzinoto dejstvo.
hektopaskal (hPa) 1 hPa = 100 Pa
kilopaskal (kPa) 1 kPa = 1 000 Pa
Presmetaj
Kvadar so teìna od 40 N edna{ leì na najgolemata,

edna{ na najmalata strana. Da se presmeta pritisokot
vo dvata slu~ai.
m = 4 kg m = 40 kg
F = 40 N F = 40 N
a = 25,0 cm b = 12,5 cm
b = 12,5 cm c = 6,0 cm
p = ? p=?
S = a . b S=b.c
S = 25 cm . 12,5 cm S = 12,5 cm . 6 cm
S = 312 cm2 S = 75 cm2
S = 0,0312 m2 S = 0,0075 m2
p = F/S p = F/S
p = 1282 Pa p = 5333 Pa
Blejz Paskal (1623 - 1662)
Dvièwe i sili 75
Da razmislime
1. Zo{to tovarnite vozila imaat pove}e trka-

la?
2. Zo{to se “to~at“ sekirite za se~ewe drva?
3. Koga noòt se~e podobro?
4. Zo{to {iva~ite upotrebuvaat naprstok?
Za doma
1. So zborovi objasnete {to e prikaàno na sli

kite.
2. Pod slikite napi{i:
a) vo koi slu~ai pritisokot se zgolemuva;
b) vo koi slu~ai pritsokot se namaluva.
3. Zo{to dobar ranec ima {iroki naramenici?
4. Zo{to orevot polesno se kr{i so kr{alka
otkolku orev so orev?
5. Koga Simona stoi, so nozete vr{i pritisok od
400 N.
Pri sedewe pokriva dva pati pogolema
povr{ina. Kolkav e pritisokot pod stolot?
6. Masata na tegot e 1 kg.
a) Kolkav pritisok vr{i na podloga so povr
{ina 15 cm2?
b) Kolkav }e bide pritisokot ako tegot go
prevrtime i pokriva 2 cm2 povr{ina?
7. êtiri cigli se postaveni kako na slikata.
Sporedi go pritisokot so onoj koga tie leàt
na najmalata strana.
8. Napravi obidi kako primerite na slikite i
objasni {to zabeleùva{.
76 Dvièwe i sili
2.10 PASKALOV ZAKON
Za razlika od tvrdite tela kade molekulite se svrzani

so golemi sili, kaj te~nostite i gasovite tie se mnogu po-
mali, pa zatoa nivnite molekuli se mnogu popodvi`ni.
Kaj tvrdite tela dejstvoto na nadvore{nata sila se
prenesuva vo nasokata na nejzinoto dejstvo.
Da ispitame kako se prenesuva dejstvoto na
nadvore{na sila vo te~nost ili gas zatvo
reni vo sad. Zemete metalna topka so pogolem
broj na otvori povrzana so klip. Napolnete ja
topkata so voda i pritisnete na klipot. [to
zabeleùvate? Kako istekuva te~nosta od to-
pkata?
Te~nosta istekuva od site otvori podednakvo.
Na sli~en na~in komentirajte. [to se slu~uva
ako vo klipot ima gas?
Na slikite se prikaàni dva baloni, edniot e
napolnet so gas, a drugiot so te~nost. Kako se
prenesuva dejstvoto na nadvore{nata sila vo
zatvorenata te~nost ili gas?
Vo zatvorenite te~nosti ili gasovi dejstvoto na
nadvore{nata sila se prenesuva na site strani poded
nakvo.
Ova e Paskaloviot zakon, nare~en spored francuskiot
fizi~ar Paskal Blejz (1623-1662 g.)
Pritisokot koj{to se prenesuva niz te~nostite poradi
dejstvoto na nadvore{na sila se vika hidrauli~en pri
tisok.
Paskaloviot zakon mnogu ~esto go sre}av ame vo
tehni~kata primena. Vrz ovoj zakon konstruirani se hidra
uli~nite presi, hidrauli~nite ko~nici i hidrauli~nite
digalki. Site ovie napravi se sostojat od cilindri so
razli~na golemina i podvi`ni klipovi. Koga na klipot so
plo{tina na presekot S1, dejstvuva sila F1, hidrauli~nata
te~nost (naj~esto maslo) go prenesuva pritisokot:
ili
Dvièwe i sili 77
[to zna~i toa?
Dejstvuvaj}i so pomala sila (F1) na
klipot so pomala povr{ina (S1),
postigame klipot so pogolema povr
{ina (S2) da go pridviùva pogolema
sila (F2).
Primer
Ako silata so koja{to deluvame F1=150 N
i povr{inata S2 e 200 pati pogolema od S1
(S2 = 200 S1), kolkava sila (F2) }e go pridvi
ùva pogolemiot klip?
Hidrauli~na presa
Principot na rabota e ist kako kaj hidra

uli~nata digalka.
Delovite se:
1. Klip so pomala povr{ina S1
6. Klip so povr{ina S2
5. Nepodvi`na platforma
3. Podvi`na platforma svrzana so klipot 6
,
7. Hidrauli~na te~nost 2 i 2 - Ventili
4. Teloto {to go presuvame.
Hidrauli~ni ko~nici
So pritiskawe na pedalata se pridviùva hidra

uli~nata te~nost. Gledaj}i vo slikata, razmisli {to se
slu~uva ponatamu.
Hidrauli~ni ma{ini
78 Dvièwe i sili
Razmisli
1. Kako Paskal go puknal bureto?

Na polno bure so voda na gornata strana vgra-
dil cevka dolga 10 m. Vo cevkata moèl da
turi 1 litar voda. Koga cevkata ja napolnil
so voda bureto se raspadnalo.
Zo{to?
Bidej}i nadvore{nata sila kaj zatvoreni
te~nosti se prenesuva na site strani poded-
nakvo, a taa se presmetuva so formulata:
r - gustina, g - Zemjino zabrzuvawe,

h - visina, S - plo{tina
Na sekoja edinica plo{tina od bureto dejs-
tvuva ovaa sila koja{to e mnogu golema i pod
nejzino dejstvo bureto }e se pukne.
Primer
Bure e napolneto so voda i zatvoreno so kapak

koj{to moè da se pridviùva. Plo{tinata na
kapakot e 0,5 m2. Na bo~nata strana na bureto
ima otvor zatvoren so tapa. Za da bide tapata
isfrlena od otvorot potreben e pritisok od
300 Pa. Dali tapata }e bide isfrlena ako na
kapakot se pritiska so sila od 120 N.
Dadeni podatoci:
So vakov pritisok vodata dejstvuva na tapata. Bidej}i za da se izbie tapata potreben

e pritisok od 300 Pa, zna~i ovoj pritisok ne e dovolen za da se isfrli tapata.
Dvièwe i sili 79
3 ENERGIJA
Od sodrìnata
Rabota
Energija
Kineti~ka energija
Gravitaciska poten-
cijalna energija
Energija na elasti~na
pruìna
Zakon za zapazuvawe
na energijata
Mo}nost
Prosti ma{ini
Makari
Navedena ramnina
1 RABOTA
Zborot rabota se slu{a dosta ~esto. Velime deka ~ovekot

raboti koga: turka nekoja koli~ka napolneta so predmeti; kopa
vo gradina; re{ava matemati~ki problemi, komponira muzi~ko
delo, cepi drva i sl.
Vo onie slu~ai kade {to se baraat pove}e umstveni napori
obi~no za taa rabota se vika deka e umstvena, a tamu kade
{to se baraat pove}e fizi~ki napori taa rabota se vika
fizi~ka.
Nabroj nekolku primeri na umstvena, a nekolku primeri na
fizi~ka rabota.
Ako se raboti za telo vo dvièwe, za taa rabota upotrebu-
vame izraz mehani~ka rabota.
Pod poimot mehani~ka rabota ne treba da se podrazbira
samo pridviùvawe na edno telo od edno mesto na drugo, tuku
menuvawe na formata na telata. Me|utoa, za da se pridviàt
telata ili da se promeni nivnata forma treba da se upotrebi
dovolno golema sila za da se sovladaat site otpori (teìna,
triewe, otpor na sredinata, inercija, kohezija i sl.).
Da ispitame
Na eden dinamometar stavame teg so masa od 1 kg. Na dina-

mometarot ja ot~ituvame silata so koja Zemjata go privlekuva
tegot, a toa e 10 N. Zamislete teloto da se nao|a na podot, a
vie sakate da go podignete 1m vertikalno nagore. Teloto se
dviì 1 m vo viso~ina so sila od 10 N dejstvuvaj}i protiv
silata teà.
Velime deka sme izvr{ile mehani~ka rabota koja{to ja
obeleùvame so A.
[to mislite, dali }e izvr{ite ista rabota ako
zemete telo od 2 kg?
Od istegaweto na dinamometarot se gleda deka toa
e dva pati pogolemo.
Ako telo so masa od 1 kg go podigneme na viso~ina
od 2 m, dali }e se izvr{i ista mehani~ka rabota?
Moème da zaklu~ime
Izvr{enata rabota = silata h patot
82 Energija
Rabota e sovladuvawe na otpor (sila)
na nekoja oddale~enost (pat).
[to mislite, so {to moè da
se sovlada nekoj otpor, odnosno
sila?
Od formulata gledame deka goleminata na izvr{e Veli~ina
nata mehani~ka rabota zavisi od proizvodot na ja~inata
na silata i patot. rabota (A)
izvedena veli~ina
Ako vo formulata za rabota zamenime za
sila 1 N, a za pat 1 m, se dobiva edinicata Edinica
za mehani~ka rabota 1 J (xul).
xul (J)
Edinica za rabota e 1 J.
1J=1N.1m
Razmislete Drugi edinici Definicija
kiloxul (kJ) 1 kJ = 1 000 J

[to }e se slu~i ako silata F dejstvuva pod
odreden agol so pravecot na dvièweto na megaxul (MJ) 1 MJ = 1 000 000 J
teloto? (Slika: ~ovek turka koli~ka)
[to }e se slu~i ako silata F dejstvuva nor-
malno na pravecot na dvièweto na teloto?
Vo prviot slu~aj se zema samo komponentata vo pra
vecot na dvièweto na teloto.
Vo vtoriot slu~aj ne se vr{i rabota.
Zo{to?
[to pretpostavuvate?
Dali }e se izvr{i ista rabota ako tegot so masa m namesto
da go vle~ete nagore, go vle~ete po horizontalna povr{ina?
Kolku iznesuva rabotata koga tegot se dviì: nagore
do visina h, Ah = _______; a kolku po horizontalna
podloga As = ________; i pritoa izminuva pat h = s?
Verojatno pretpostavuvate deka rabotata pri dvi

èweto po mazna horizontalna povr{ina e pomala
od onaa pri podigawe nagore. Zo{to? Zatoa {to
Ftr > G.
Vo prviot slu~aj se sovladuva silata teà, a vo vtoriot
silata na trieweto. Koja e pogolema?
Razmislete
ôvekot na slikata dejstvuva so prili~no golema sila, no

toj ne se pridviùva.
Kolkava e izvr{enata rabota? Ednakva na nula.
Energija 83
Diskutirajte
1. Koga bi izvr{ile rabota od 2 J?

2. Tegot visi na ìca. Vr{i li rabota?
3. Diga~ na tegovi dignal tovar so masa od
150 kg na visina od 2 m i potoa mirno go drì
tovarot 2 s.
a) Vo koja faza sportistot izvr{il
rabota vo fizi~ka smisla?
b) Kolkava rabota izvr{il?
Presmetajte
1. Dete so masa od 50 kg se ka~ilo po 30 skali,

sekoja so visina od 30 cm.
a) Kolkava rabota izvr{ilo?
2. Na slikata so sankata, opredeli gi kompo
nentite.
3. ôvek turka natovarena koli~ka so sila od
30 N na rastojanie od 20 m.
a) Kolkava rabota izvr{il?
4. Re{i gi zada~i pod a), b) i v).
a)
v)
F = 30 N
s = 10 m
A = ____
F = 80 N F = 1,5 kN
b) s = 5 dm = 0,5 m s = 1,8 m
A = ____ A = ____
84 Energija
2 ENERGIJA
2.1 KINETI^KA ENERGIJA

Raskaète {to znaete za energijata.
Koga denot e vetrovit i veterot duva od sprotiv
nata nasoka na onaa vo koja se dviìte, zabeleùvate
kako da ve zapira ili ve zanesuva. Veterot gi svitkuva
drvjata, a ako e mnogu silen moè i da gi otkorne. Avi
onite letaat vo vozduhot. Brodovite plovat po moriwata i okeanite. Bolidite brzaat
po avtodromite, deca se dviàt na roleri ili skejtbordovi i sl. Fizi~arite zboruvaat
deka telata imaat energija i deka sé se dviì pod dejstvo na energijata. Osnovniot
izvor na energija vo prirodata e Sonceto. Energijata se nao|a
vo hranata, naftata, jaglenot, akumulaciskite ezera, rekite,
vodopadite, veterot i vo razni zaemni dejstva me|u telata i
~esticite. Energijata ne ja gledame, kako i silata, no sepak
ja prepoznavame “na delo“.
Dali natprevaruva~ot na {tica ima energija?
Velime telata ili ~esticite, odnosno sistemite na tela
ili ~estici imaat energija koga se vo takva sostojba da
moàt da izvr{at rabota.
Kako merka za energijata {to ja imaat telata se zema
rabotata {to bi se dobila koga bi moèlo seta energija
vo celost da se iskoristi.
Napravete obid i razgledajte go rezultatot.
Pridviète metalno top~e da udri vo kutija od kibrit.
[to zabeleàvte?
Ima li top~eto energija?
Ako ima, po {to znaeme?
Navedete nekoi primeri od ìvotot vo koi telata
imaat energija kakva {to ima top~eto.
Istraùvame ponatamu
Vo eden metalen sad stavame malku nafta i ja
zapaluvame.
Ima li naftata energija?
Kako znaete deka ima?
Od kade í e energijata na naftata?
Velime deka naftata ima hemiska energija.
Energija 85
Energijata {to ja imaat telata koi{to pa|aat kon zem-
jata ja vikame gravitaciska energija.
Energijata {to se koristi za dobivawe na nuklearno
oru`je ili elektri~na struja se narekuva nuklearna
energija.
Energijata so koja{to raspolaga istegnata pruìna se
vika elasti~na energija.
Kako {to gledame vo prirodata postojat mnogu vidovi
na energija bez koi{to ne moè da se zamisli ìvotot na
zemjata. Dali vie vo tekot na va{iot ìvot ste slu{nale
i za nekoi drugi vidovi energija nadvor od ovie {to se
spomnati?
Kineti~ka energija
Ako pridviìme edna topka i taa udri vo druga
topka i vtorata topka }e se pridviì. Vodata kaj vode-
nicite ili turbinite pa|aj}i od odredena viso~ina ili
dvièj}i se po nadolnica go pridviùva vodeni~koto
kolce ili ja vrti turbinata. Od navedenoto moè da
zaklu~ime:
Energijata {to ja imaat telata koi{to se nao|aat vo
dvièwe se vika kineti~ka energija (Ek).
Na slikite vi se prikaàni primeri koga telata imaat
kineti~ka energija, a moète i sami da nabroite primeri
od sekojdnevniot ìvot.
Ispitaj
Od {to zavisi goleminata na kineti~kata energija?
Zemi nekolku metalni top~iwa so razli~na masa
i eden drven kvadar koj{to se nao|a na koso post-
avena {tica so `leb.
Menuvaj gi top~iwata i nivnata brzina na dvièwe,
sledi go pomestuvaweto na kvadarot.
Zabeleùva{ deka kineti~kata energija zavisi od
masata na teloto i kvadratot na negovata brzina.
Ek e kineti~ka energija (J)
m - masa (kg)
v - brzina (m / s)
Od formulata zabeleùvate deka kineti~kata en-
ergija se meri so istata edinica kako i rabotata, a toa
e xul (J).
Dali znaete:
1. Kako gi narekuvame vidovite na energija vo obi-
dite: podignat teg; elasti~na pruìna; naelek-
triziran ~e{el; elektrizirano stap~e i molwa
(grom)?
86 Energija
2.2 GRAVITACISKA POTENCIJALNA ENERGIJA
Energijata koja{to e vo neposredna vrska so zaemodejstvata na telata koi{to se
nao|aat na Zemjata ili vo nejzinata blizina i silata Zemjina teà se narekuva gravita-
ciska potencijalna energija. Se ozna~uva so Ep i se meri vo xuli.
Zemjinata teà e gravitaciska sila i zavisi pravoproporcionalno od masite na te-
lata koi{to me|usebno si zaemodejstvuvaat, a obratnoproporcionalno od kvadratot na
me|usebnoto rastojanie.
Kako {to znaeme silata Zemjina teà dejstvuva na telata so masa m. Bidej}i e gravita-
ciska, za da ja razlikuvame od ostanatite vidovi sili ja ozna~uvame so G i se presmetuva
so formulata: Dogovorno e opredeleno telata {to se nao|aat na povr{inata na
Zemjata da imaat gravitaciska potencijalna energija ednakva na nula.
Ako nekoe telo so masa m koe{to se nao|a na povr{inata na Zemjata go dviìme na-
gore (pritoa ja sovladuvame silata teà) toga{ na odredena viso~ina h sme izvr{ile
rabota. Zna~i, sekoe telo {to se nao|a na odredena viso~ina od povr{inata na Zemjata
(bidej}i za da se donese do taa polo`ba e izvr{ena rabota) raspolaga so energija koja{to
se vika gravitaciska potencijalna energija.
Da ispitame:

Kolkava e gravitaciskata potencijalna energija
na teloto {to se nao|a na visina h nad Zemji-
nata povr{ina?
Koga teloto se nao|a na Zemjinata povr{ina
Ep= 0, a koga go podigneme na odredena viso~ina
h mora da dejstvuvame so sila vertikalno na-
gore koja{to e ednakva so teìnata G. Pri
toa (ja sovladuvame silata Zemjina teà) }e
izvr{ime rabota:
Izvr{enata rabota e ednakva na promenata na

gravitaciskata potencijalna energija
bidej}i
Gravitaciskata potencijalna energija zavisi pra-

voproporcionalno od masata na teloto (m); zemjinoto
zabrzuvawe (g) i viso~inata h.
Na stranata dadena e slika na koja{to ima prikaàno

tegovi koi{to se nao|aat na razli~na viso~ina vo odnos
na Zemjata. Site tegovi imaat ednakva masa. Dali moè
da kaète vo koja polo`ba tegot ima najgolema gravita-
ciska potencijalna energija, a vo koja polo`ba najmala
potencijalna energija?
Energija 87
Razmisli
Pogledni ja slikata. Vo koja polo`ba teloto ima

najgolema gravitaciska potencijalna energija? (Vo
niedna.) Obrazloènie: Gravitaciskata potencijal-
na energija zavisi od masata, zemjinoto zabrzuvawe
i visinata. (Visinata vo ovoj slu~aj e normalnoto
rastojanie od teloto do Zemjata). Potencijalnata
energija ne zavisi od patot po koj{to go dviìme
teloto.
Odgovorete, re{ete
1. Kolkava e potencijalnata gravitaciska en-

ergija na telo so masa od 12 kg ako se nao|a na
viso~ina od 10 m?
2. Na koja visina treba da se podigne telo so

teìna od 6 N, za negovata gravitaciska po-
tencijalna energija bide 120 J?
3. So kakva energija raspolaga pticata vo let?
4. Kolkava e gravitaciskata potencijalna ener-

gija na ~ovekot koj stoi do kulata i na ~ovekot
koj e ka~en na kulata?
5. So kolkava energija raspolagaat telata {to

se nao|aat na horizontalnata ramnina {to e
prikaàna na slikata?
6. So kakva energija raspolaga teloto {to go

podiga kranot? (Objasni.)
88 Energija
2.3 ENERGIJA NA ELASTI^NA PRU@INA
Na slikata e pretstavena pruìna koja{to se

nao|a vo razli~ni sostojbi. Prvata sostojba e koga na
pruìnata ne dejstvuva nadvore{na sila. Vtorata sos-
tojba e koga na pruìnata dejstvuva nadvore{na sila
koja{to ja izdolùva pruìnata. Tretata sostojba e
koga na pruìnata dejstvuva nadvore{na sila koja{to
vr{i zbivawe na pruìnata. Vo vtorata sostojba
elasti~nata sila na pruìnata dejstvuva vo nasoka da
ja vrati pruìnata vo prvobitnata sostojba. Vo tretata
polo`ba elasti~nata sila na pruìnata ima sprotivna
nasoka od prethodniot slu~aj.
Energijata {to ja ima elasti~nata pruìna
koga taa se nao|a vo posebna polo`ba (zbi-
ena ili izdolèna) se narekuva energija na
elasti~nata pruìna.
Energijata na elasti~nata pruìna pretsta-

vuva oblik na potencijalna energija.
Da ispitame
Zemame elasti~na pruìna, ja postavuvame
na stativ. Na gorniot del postaveno e telo so
masa m, a pruìnata e vrzana za ramkata na
gorniot del.
[to }e se slu~i ako konecot so koj{to e
vrzana pruìnata go prekineme so plamen kako {to e
prikaàno na slikata?
Bidej}i pruìnata e zbiena, }e se oslobodi i pri-
toa izdolùvaj}i se }e go isfrli top~eto so masa m
do nekoja visina h.
Vo ovoj slu~aj elasti~nata sila od pruìnata ja
sovladuva gravitaciskata sila na Zemjata na odredena
viso~ina i pritoa velime deka izvr{ila rabota A.
Izvr{enata rabota na elasti~nata pruìna }e bide:
Bidej}i izvr{enata rabota }e bide:
Zabeleùvame deka izvr{enata rabota na elasti~-

nata pruìna e ednakva so gravitaciskata potencijalna
energija:
Energija 89
Zabeleùvame deka pri isfrluvawe-
to na top~eto potencijalnata energija na
elasti~nata pruìna se pretvora vo gravi-
taciska potencijalna energija. Energijata
na elasti~nata pruìna doa|a od dejstvoto
na nadvore{na sila koja{to vr{i rabota
so toa {to ja sovladuva elasti~nata sila
na spiralata na odredeno rastojanie. Za
razlika od gravitaciskata potencijalna
energija koja{to sekoga{ dejstvuva samo
vo edna nasoka, kaj elasti~nata pruìna
nadvore{nata sila moè da izvr{i rabota
vo dve nasoki (izdolùvawe i zbivawe). Kaj
elasti~nata pruìna karakteristi~no e toa
{to po prestanokot na nadvore{nata sila,
elasti~nite sili od spiralata teloto go
vra}aat vo prvobitnata sostojba. Nasokata na
elasti~nata sila zavisi od toa kakva nasoka
imala nadvore{nata sila.
Goleminata na energijata na elasti~nata
pruìna pokraj toa {to zavisi od goleminata
na nadvore{nata sila, zavisi i od nejzinata
gradba. Toa e mnogu va`no da se znae za da
moè pruìnata da ja ima potrebnata na-
mena.
Ako zategnatata elasti~na pruìna so
teloto se nao|a vo horizontalna polo`ba,
toga{ izvr{enata rabota }e ja presmetame so
izrazot za kineti~ka energija:
Poznavaweto na energijata na elasti~nata

pruìna (koja{to moè da se izmeri na
pove}e na~ini) e mnogu zna~ajno pri kon-
strukcijata na ~eli~ni elasti~ni pruìni
{to se stavaat vo amortizerite kaj avtomo-
bilite, kaj vozovite i na mnogu drugi mesta
kade {to imaat cel da {titat od udarite
{to se javuvaat od neramninite na patot, a
vo nekoi slu~ai i od preoptovaruvaweto na
ma{inite.
Energijata na elasti~nata pruìna zavisi,
glavno, od povr{inata na napre~niot presek
na pruìnata, nejzinata elasti~nost i materi-
jalot od koj e napravena. Za razli~ni potrebi
se izrabotuvaat i razli~ni vidovi pruìni.
90 Energija
2.4 ZAKON ZA ZAPAZUVAWE NA ENERGIJATA
A So energijata se sre}avame mnogu ~esto.

Od sekojdnevniot ìvot znaeme deka ener-
gijata se pretvora od eden vid vo drug.
B Na slikata e prikaàno dvièwe
V na metalno top~e po polukru`na pa-
teka.
Obidete se da odgovorite na pra{aweto:
koj vid na mehani~ka energija ima top~eto
vo to~kite A, B, V? Opi{ete kako }e prodol-
ì da se dviì metalnoto top~e.
Koga teloto se nao|a na odredena visina od nekoja hori-

zontalna podloga i miruva, toa ima potencijalna energija.
Ako teloto se nao|a na odredena visina i se dviì ima
i Ep i Ek, a ako teloto se dviì po horizontalna podloga
ima samo Ek.
[to moè da zaklu~ite od slikite na koi
ko{arkarskata topka pa|a od ko{ot i od onie
so skoka~ot so stap?
Kineti~kata energija se pretvora vo potencijalna i
obratno, potencijalnata vo kineti~ka energija.
Presmetajte
U~enikot Dim~e e teòk 500 N, a skokna vo voda od

visina 2 m. Presmetajte ja Ep, kako i vkupnata energija.
So koristewe na podatocite, presmetajte ja Ek i vkup-

nata energija. Podatocite vnesete gi vo tabelata.
Tabela:
Potencijalna Kineti~ka Vkupna
Visina (m)
energija (J) energija (J) energija (J)
2 1000 1000
1,5 750 1000
1 500 1000
0,5 250 1000
0 0 1000
Od tabelata gledame deka pri pretvoawe na
energijata od eden vo drug vid nivniot zbir
sekoga{ e konstanten.
Energija 91
Va`no e da se znae deka energijata moè da se
pretvora od eden vid vo drug, da preminuva od
edno telo na drugo, no vo zatvoren sistem ne
moè nitu da se izgubi nitu da se dobie.
Ova e Zakonot za za~uvuvawe na energijata, eden
od temelnite zakoni na prirodata.
Pretvoraweto na energijata moè da se nabqu-
duva dosta uspe{no kaj obidot so t.n. Maksvelovo
trkalo.
Od dvete strani na oskata, namotuvaj}i gi
koncite, trkaloto go podignuvame na izvesna vi-
sina. Podignato, toa ima potencijalna energija.
Po pu{taweto trkaloto, vrtej}i se, po~nuva da
pa|a. Na krajot od pa|aweto, koga ima najgolema
kineti~ka energija, prodolùva da se vrti nagore.
Samoto trkalo go namotuva konecot i se ka~uva
nagore, skoro do po~etnata visina. Potoa odno-
vo pa|a, pak se ka~uva, pri {to naizmeni~no se
vr{i pretvorawe na potencijalnata energija vo
kineti~ka i obratno. Bidej}i ne moàt sosema da
bidat otstraneti silite na triewe i otporot na
vozduhot, trkaloto }e zapre.
Odgovorete
1. Napravete obid kako na slikata (top~eto i
lastikot). Kakva energija ima top~eto pred da se
prese~e konecot, a kakva otkako }e se prese~e
konecot?
2. Objasnete so kakov vid na energija raspolaga
avion {to leta.
3. Na slikata e prikaàna t.n. “luda èleznica”
od luna-parkovite. Kakvo pretvorawe na energi-
jata zabeleùvate na ovoj primer?
Na slikata se dadeni pove}e vidovi energija {to se dobivaat od elektri~na ener-

gija.
Toplinska energija
Svetlinska energija
Mehani~ka energija (motor)
Toplinska energija
Hemiska energija (baterija)
92 Energija
3 MO]NOST
Na slikata se prikaàni dvajca u~enici koi{to imaat

ednakva masa. Tie se natprevaruvaat vo ka~uvawe po jaè.
Ka~uvaj}i se do ista viso~ina, tie }e izvr{at ednakva
rabota.
Kako }e se opredeli pobednikot?
[to u{te treba da se znae za da se opredeli
pobednikot?
Od sekojdnevniot ìvot ni e poznato deka ne e seed-
no dali nekoja rabota }e ja izvr{ime za podolgo ili za
pokratko vreme. Rabotata izvr{ena za pokratko vreme se
smeta za povredna.
Toa vo fizikata se iskaùva so poimot mo}nost. Mo}-
nosta na nekoj motor e pogolema ako edna ista rabota ja
izr{i za pokratko vreme.
Za da se presmeta mo}nosta, izvr{enata rabota treba
da se podeli so vremeto za koe e izvr{ena:
Ako mo}nosta ja obeleìme so bukvata P, se dobiva

formulata: Veli~ina
mo}nost (P)
Mo}nosta e veli~ina opredelena so rabotata izvedena veli~ina
izvr{ena vo edinica vreme.
Edinica
- Mernata edinica za mo}nost e 1 W (vat).
Ova e izvedena edinica od edinicata za rabota 1J vat (W)
(xul) i edinicata za vreme 1 s. izvedena edinica vo SI
- Ako vo formulata za mo}nost za izvr{enata rabota

go stavime izrazot ja dobivame formulata: Drugi edinici Definicija
kilovat (kW) 1 kW = 1 000 W

megavat (MW) 1 MW = 1 000 000 W
ili mo}nosta e ednakva na proizvodot od goleminata
na silata i brzinata so koja se dviì teloto.
- Od formulata za mo}nost moè da go dobieme izrazot:

Vo ovoj slu~aj za rabotata dobivame izvedena edinica vat sekunda (Ws): 1 Ws = 1 J.
Xulot e vat sekundata so ekvivalentni edinici za rabota. Naj~esto se upotrebuva
edinicata 1 kWh (kilovat - ~as).
Energija 93
Spored angliskiot fizi~ar X. Vat: “Energija
e sposobnosta na ma{inata da vr{i rabota, a
mo}nost e brzina na izvr{enata rabota ili
ja~inata na ma{inata“.
Pri izvr{uvaweto na nekoja rabota fakti~ki
se slu~uva pretvorawe na razli~nite vidovi
energija. Toa vaì i za mo}nosta. Sekoga{
odredena vrednost na (mo}nosta) energijata se
“gubi“. Pritoa ne e naru{en Zakonot za zapazu
vawe na energijata, “izgubena“ e vo smisla na
korisnata rabota. Toa e delot od energijata
koj poradi trieweto, dvièweto na delovite
od ma{inite i sl. se pretvora vo vnatre{na
energija. (Primer: otskoknuvawe na topka;
ni{alo; spirala i sl.)
Odnosot (koli~nikot) me|u dobienata i vloènata
rabota ili dobienata i vloènata mo}nost se vika
koeficient na polezno dejstvo h (eta).
Ad – dobiena rabota Pd – dobiena mo}nost

Av – vloèna rabota Pv – vloèna mo}nost
Bidej}i sekoga{ Ad < Av, odnosno Pd < Pv koli~nikot e

pomal od edinica, zatoa se mnoì so 100, rezultatot se
dobiva vo procenti (%).
Koeficient na polezno dejstvo (h) e broj

koj{to ni pokaùva koj del od vloènata
rabota ili mo}nost e iskoristen.
Ispitajte
Da ja opredelime mo}nosta na elektri~niot
motor so pomo{ na konec so teg na edniot kraj,
ako e vrzan na oskata na motorot.
Motorot priklu~ete go na xepna elektri~na
baterija.
Koi veli~ini treba da gi merite za da ja pres-
metate mo}nosta na elektri~niot motor?
Koj pribor za toa vi e potreben?
94 Energija
Proverete kolku razbravte
1. s, W, kW i kWh se merni edinici. So koi edinici ja merime energijata, a so

koi mo}nosta?
2. Imate elektri~ni svetilki od 40; 60 i 100 W.
a) Koja od niv }e dava najmnogu svetlina?
b) Koja od niv za isto vreme }e potro{i nejmalku elektri~na energija?
3. Kolkava rabota }e izvr{i elektromotor so mo}nost od 3 kW za polovina
~as?
4. Kolkav e koeficientot na polezno dejstvo ako sme vloìle rabota od
8 J, a sme dobile rabota od 7 J?
Proverete doma
1. Opredelete ja svojata mo}nost tr~aj}i po

skali kolku {to moète pobrzo. Potrebnite
podatoci opredelete gi so merewe.
2. Mo}en kran podignuva 2 t na visina od 20 m
za vreme od 40 sekundi.
a) Kolkava rabota izvr{il kranot?
b) Kolkava e mo}nosta na kranot?
v) Kolkava e potencijalnata energija na podig
natiot tovar?
3. Vo hidrocentrala so viso~ina od 50 m na
turbinata pa|a 2 m3 voda vo sekunda.
Kolkava e mo}nosta na turbinata ako ja prima
seta energija na vodata?
Razmisli, odgovori, re{i
1. Koj e osnoven uslov za vr{ewe na mehani~ka rabota?

2. Izvedi ja edinicata za rabota.
3. So {to e odredena Ep?
4. So kakva mehani~ka energija raspolaga avion ili ptica vo let? Objasni.
5. Koja od dve ma{ini ima pogolema mo}nost: onaa {to }e ja izvr{i istata rabota
za podolgo vreme ili onaa {to }e ja izvr{i za pokratko vreme?
6. Moè li da se menuva mo}nosta na nekoja ma{ina?
7. Po {to se ocenuva kvalitetot na nekoja ma{ina?
8. Zo{to koeficientot na korisno dejstvo na site ma{ini e pomal od eden?
9. Zo{to yidniot ~asovnik ne raboti ako ne mu se navie pruìnata? Objasni.
10. Navedi primeri vo koi{to se “dobiva“ energija i primeri kade {to se “gubi“
energija.
Energija 95
4 PROSTI MA[INI
Od damne{ni vremiwa ~ovekot baral na~ini da si go olesni vr{eweto na rabotata.

Pritoa upotrebuval razli~ni predmeti i napravi.
Sekoja naprava {to se koristi za izvr{uvawe na nekoja rabota i sluì da se promeni
goleminata, pravecot ili nasokata na silata se vika alat.
Posloènite napravi se vikaat mehanizmi.
Raznite mehanizmi so koi ne samo {to ja menuvame goleminata na silata, prave-
cot i napadnata to~ka, tuku so nivna pomo{ so pomala sila sovladuvame pogolemi
otpori, odnosno go olesnuvame izvr{uvaweto na rabotata, se vikaat prosti ma{ini.
Takvi se: ~ekrekot, lostot, navedenata ramnina, makarata, klinot i drugo.
4.1 MAKARI
Za krevawe na te{ki predmeti na golemi viso~ini,
posebno za krevawe na grade`ni materijali, se ko-
risti napravata makara.
Makarata pretstavuva kru`na plo~a {to se vrti
okolu edna oska, a e postavena vo ramka (viqu{ka)
koja na slobodniot kraj ima kuka. Plo~ata po obemot
ima `leb preku koj se prefrla jaè. Na edniot kraj
od jaèto se zaka~uva tovarot G, a na drugiot kraj se
dejstvuva so sila F.
Ako pri koristewe na makarata viqu{kata preku
kukata e prika~ena na nepodvi`no mesto (greda, tavan
i sl.) makarata se vika nepodvi`na.
Nepodvi`nata makara pretstavuva ramnokrak
lost. Cenatarot na trkaloto e potpirna to~ka, a dvete
sili dejstvuvaat od ednata i od drugata strana. Kra-
kot na tovarot i krakot na silata se polupre~nici na
makarata. Bidej}i nepodvi`nata makara se odnesuva
kako ramnokrak lost, ramnoteà imame toga{ koga
silata e ednakva na tovarot, t.e.:
Da ispitame
Na stativ obesete nepodvi`na makara i preku nea
prefrlete jaè. Na edniot kraj od jaèto obesuvajte
tegovi od 1, 2, 3, 4, 5 ili 6 N.
Na drugiot kraj na jaèto zaka~ete dinamometar
preku koj dejstvuvate so sila F. Za sekoj teg {to se
postavuva, na dinamometarot ja o~ituvame ja~inata
na silata.
[to zaklu~ivte?
Kaj nepodvi`nata makara ramnoteà imame toga{
koga silata e ednakva na tovarot.
96 Energija
Me|utoa, pri podignuvawe na tovar so pomo{ na
nepodvi`na makara mora da se dejstvuva so pogolema
sila otkolku {to e tovarot, zatoa {to treba da se
sovlada trieweto pome|u makarata i oskata, kako i
trieweto pome|u jaèto i makarata.
Pri rabota so nepodvi`na makara ne se za{teduva
sila, tuku na pogoden na~in se menuva nasokata na
silata.
Poglednete ja slikata. Zabeleùvate deka ~ovekot
go vle~e jaèto vo pravec koj{to nemu mu e najpogoden,
a tovarot sekoga{ se podignuva vertikalno nagore.
Nepodvi`nata makara nao|a golema primena vo
sekojdnevniot ìvot i tehnikata. Bez nea ne moè da se zamisli
nitu edna posloèna ma{ina, kako {to se: digalkata, ma{inata za
{iewe, motorot na avtomobilot i dr.
Makara koja{to se podignuva zaedno so tovarot se vika podvi`na
makara.
Za ovaa cel jaèto minuva niz dolniot del na vdlabnatinata od
makarata. Edniot kraj na jaèto e vrzan za edna greda, a so drugiot kraj
go vle~eme tovarot nagore, ili se prefrla preku edna nepodvi`na
makara, za da moè da se menuva nasokata na vle~nata sila.
Da ispitame
Kolkava e vle~nata sila kaj podvi`nata makara?

[to ni pokaùva dinamometarot?
Zabeleùvate deka dinamometarot ni pokaùva deka vle~nata
sila kaj podvi`nata makara e dvapati pomala od tovarot.
Kaj svitkuvaweto na jaèto visi podvi`nata makara so tovarot,
taka {to sekoj kraj od jaèto nosi samo polovina od tovarot.
Spored toa, rabotnikot pri podignuvawe na tovarot so pomo{ na
podvi`na makara }e upotrebi sila {to e ednakva na polovina od
tovarot, drugata polovina ja drì gredata.
Kaj podvi`nata makara se postignuva ramnoteà ako silata e
polovina od tovarot, odnosno:
Od {ematskiot prikaz i zakonot za ramnoteà na los-

tot sleduva:
odnosno
So povrzuvawe na podvi`ni i nepodvi`ni makari

se dobivaat sloèni makari koi sluàt za podignu-
vawe na golemi tovari. Vo praktikata ~esto se koristi
takanare~enata aritmeti~ka ili Arhimedova makara. Se
sostoi od po 3 makari svrzani vo edna viqu{ka. Gornata
viqu{ka sluì kako nepodvi`na makara, a dolnata na koja
e obesen tovarot, kako podvi`na makara.
Energija 97
So prika~uvawe na dinamometarot za slobodniot kraj od
jaèto }e se uverime deka ja~inata na ramnote`nata sila e
6 pati pomala od tovarot, odnosno
Zaklu~ok:
So aritmeti~ka makara tovarot moè da se podigne
so sila {to e onolku pati pomala kolku {to e brojot na
podvi`nite i nepodvi`nite makari.
n - broj na makari, G - tovar.
Razmisli i odgovori
Na slikata e dadena sloèna makara. Razgledaj ja

dobro i obrazloì kako se postignuva ramnoteà so
vakov vid na makara.
ZLATNO PRAVILO NA MEHANIKATA
Pri prou~uvaweto na prostite ma{ini se doa|a do

zaklu~okot deka so pomala sila moàt da se sovladaat
pogolemi tovari. So nivna pomo{ se ovozmoùva promena
na napadnata to~ka na silata, pravecot i nasokata. Pritoa
se postavuva pra{aweto: Dali so prostite ma{ini moè da
se zgolemi ili namali izvr{enata rabota? (Ne.)
Za da odgovorime na ova pra{awe, }e go razgledame

slu~ajot kaj makarata. Na podvi`na makara otkako }e ja
uramnoteìme nejzinata teìna, zaka~uvame tovar G od
dva tega, a na slobodniot kraj obesuvame eden teg. Makarata
e vo ramnoteà. Pod dejstvo na silata F tovarot go po-
dignuvame na visina od 0,1 m. Go merime patot na silata i
zabeleùvame deka toj e 0,2 m. Zaklu~uvame deka silata }e
izmine dvapati pogolem pat od tovarot. Ako ja presmetame
izvr{enata rabota }e zabeleìme deka izvr{enata
rabota na silata e ednakva so izvr{enata rabota na tovarot:
s1 = 1 m
AF = AG.
Ova pravilo vaì i kaj lostot i navedenata ramnina.

s2 = 2 m
Pri koristeweto na koja i da bilo prosta ma{ina

ne se dobiva vo rabota, tuku se dobiva vo sila ili vo
pat. Kolku se dobiva vo silata tolku se gubi vo patot i
obratno.
Ova e zlatnoto pravilo na mehanikata, koe{to prv go

utvrdil G. Galilej.
98 Energija
4.2 NAVEDENA RAMNINA
Pri tovarawe ili istovarawe (podigawe ili
spu{tawe) na golemi tovari (sandaci, buriwa) na koli,
kamioni, vagoni, brodovi i drugo, lu|eto koristat na-
vedeni ramnini (koso postaveni podebeli {tici ili
gredi) po koi go trkalaat ili vle~at tovarot.
Sekoja cvrsta ramnina koja so horizontalnata
ramnina zafa}a ostar agol se vika navedena ramni-
na.
Navedenata ramnina {ematski ja pret-
stavuvame kako pravoagolen triagolnik ABC
kade {to:
AC = l - dolìna na navedenata ramnina;
AB = b - osnova na navedenata ramnina;
BC = h - visina na navedenata ramnina;
a - agol na navedenata ramnina.
So navedenata ramnina so pomala sila
sovladuvame golemi tovari.
Da ispitame
Kako se menuva silata {to go dviì teloto po na-

vedenata ramnina vo zavisnost od nejzinata visina i
dolìna? Za taa cel zemame koli~ka (te{ka 8 N), {tica
dolga 80 cm i dinamometar. Prvo ja dviìme koli~kata
koga {ticata e vo vertikalna polo`ba i od dinamo-
metarot ja ~itame goleminata na vle~nata sila. Potoa
koli~kata ja stavame na navedena ramnina i povtorno
ja merime vle~nata sila. Ja promenuvame goleminata
na visinata na navedenata ramnina, a podatocite gi
vnesuvame vo tabela.
Vo vtoriot ciklus na merewa visinata na navedenata
ramnina e postojana, a se menuva nejzinata dolìna. [to
zabeleùvame?
Silata {to dejstvuva paralelno so dolìnata na
navedenata ramnina e pomala od tovarot onolku pati
kolku pati visinata na navedenata ramnina e pomala
od nejzinata dolìna odnosno:

Koli~nikot od visinata h i dolìnata l na navede-

nata ramnina:
Energija 99
se vika kosina na navedenata ramnina i se
izrazuva vo procenti, na primer u = 3%, 6 % itn.
Spored toa, silata koja drì ramnoteà na
tovarot na navedenata ramnina e ednakva na
proizvodot od teìnata na tovarot i strmninata,
odnosno
Kosite krovovi na zgradite, re~nite ko-

rita, strmnite pati{ta i èlezni~kite linii
se navedeni ramnini so pomala ili pogolema
strmnina.
Da razgledame koi sili dejstvuvaat na telo
so masa m postaveno na navedena ramnina.
Vo teì{teto na teloto vertikalno na hori-
zontalnata podloga dejstvuva silata teà. Nor-
malno na navedenata ramnina dejstvuva silata
koja{to ja pritiska navedenata ramnina i se
uramnoteùva so otporot na navedenata ramnina.
Vle~nata sila e paralelna so dolìnata
na navedenata ramnina {to zna~i deka taa e sila-
ta {to treba da se sovlada koga teloto se dviì
nagore po navedenata ramnina. Od priloènata
{ema po matemati~ki pat moè da se izvede pret-
hodnata formula.
Da re{ime
1. Soobra}aen znak pokaùva deka na sekoi 200 m strmninata (kosinata) na patot

se zgolemuva za 2 m. Kolkava vle~na sila treba da razvie avtomobil teòk 13 000 N
koga se dviì ramnomerno? Trieweto go zanemaruvame.
So prou~uvawe na tekstot na zada~ata nastojuvajte da gi sfatite uslovite {to se

dadeni vo zada~ata.
Skicirajte ja kosinata i nanesete gi dadenite podatoci.
Dadeni podatoci:
dolìna na patot e l = 200 m
visina na kosinata h = 2 m
teìna na voziloto G = 13000 N.
Se bara: vle~nata sila F = ____ N
Uslovot za ramnoteà pome|u silata i tovarot na kosinata proizleguva od zakonot:
100 Energija
2. Tovar teòk 900 N treba da se podigne
na visina od 1,2 m. Silata na r a b o t n i -
kot {to treba da go podigne tovarot e
300 N.
Da se opredeli dolìnata na {ticata
koja{to rabotnikot treba da ja upotrebi
kako navedena ramnina za podignuvawe
na tovarot.
3. Od podatocite {to se dadeni na slikata

(kade {to G = Fg), so koristewe na sood-
vetnite formuli od navedenata ramnina,
dokaì deka izvr{enata rabota na telo-
to {to se dviì po navedena ramnina e
ednakva so rabotata ako teloto od hori-
zontalna povr{ina se krene vertikalno
na visina h.
4. Kow vle~e kola te{ka 3 600 N po strmen pat dolg 60 m i visinska razlika 12 m.
Opredeli ja vle~nata sila na kowot. Trieweto se zanemaruva.
Kosinata go olesnuva digaweto tovar. Iako

mora da odime podolgo, naporot e pomal
koga se nosi tovar po blaga kosina otkolku
da se digne pravo nagore.
Spiralnite skali, vsu{nost, se izvitkana

kosina. Polesno e ka~uvaweto po skali
otkolku pravo, iako morame podolgo da
odime.
Na poslednata slika e prikaàno paralelno

tovarewe na brod so pomo{ na makara i
navedena ramnina.
Energija 101
4 VNATRE[NA ENERGIJA I
TOPLINA
Od sodrìnata
Vnatre{na energija i toplina
Promena na vnatre{nata
energija so rabota i toplina
Temperatura. Merewe na
temperaturata
Temperatura
Merewe na temperatura
Koli~estvo toplina
Zakon za toplinska
ramnoteà
Prenesuvawe na toplina
Toploprovodlivost
Struewe
Zra~ewe
Toplinsko {irewe na telata

[irewe na tvrdi tela
[irewe na te~nosti
[irewe na gasovite
Koli~estvo na toplina
Razmena na toplina
Toplinska ramnoteà
Kalorimetar
1 VNATRE[NA ENERGIJA I TOPLINA
Ako kocka {e}er stavime vo voda, taa nabrzo }e se

rastvori. [e}erot nema da go zabeleùvame vo vodata,
no taa stanuva blaga. Ako kapka mastilo kapneme vo
voda, vodata }e se oboi. Ako vo eden del od prostorijata
prsneme nekoj miris, a se nao|ame vo drugiot del, {to
}e zabeleìme? Mirisot }e se po~uvstvuva vo celata
prostorija.
[to moè da zaklu~ime od navedenite i od drugi pri-
meri? Telata se sostojat od sitni ~estici, molekuli i
atomi koi{to se nao|aat vo sostojba na dvièwe.
Dali dvièweto na molekulite kaj tvrdite tela,
te~nostite i gasovite e isto? Sekako, ne. Moè{ li
da pretpostavi{ kaj koi tela molekulite i atomite se
dviàt najbrzo, a kaj koi najbavno? Kaj gasovite molekuli-
te se dviàt najbrzo, a kaj tvrdite tela najbavno. Moè{
li ovaa pojava da ja objasni{?
Bidej}i molekulite i atomite na telata
postojano se dviàt, toa zna~i deka tie
imaat kineti~ka energija.
Vrz osnova na ovoj zaklu~ok da napravime nekoi sogle-
duvawa na slednite obidi.
Zemame dve stakleni ~a{i: vo ednata stavame
ladna voda, a vo drugata è{ka voda. Po~ekuvame
edna do dve minuti vodata da se smiri, a potoa vo
dvete ~a{i istovremeno stavame kristali od kal-
cium permanganat. Nabquduvajte {to se slu~uva.
Po {to se razlikuvaat pojavite vo ~a{ite?
Kako toa da go objasnime?
Bojata na kristalite od kalcium permanganatot,
koj se rastvora vo vodata, mnogu pobrzo se {iri vo to-
plata otkolku vo ladnata voda.
Toa moè da go objasnime so pretpostavkata
deka molekulite od toplata voda mnogu pobr-
zo se dviàt od molekulite na ladnata voda.
Zna~i, molekulite na toplata voda imaat
pogolema kineti~ka energija od molekulite
na ladnata. Molekulite na toplata voda na
molekulite od kalcium permanganatot im
predavaat pogolema energija i tie se dviàt
pobrzo, a so toa i vodata ja obojuvaat pobrzo.
104 Vnatre{na energija i toplina

Ovaa teorija koja gi objasnuva navedenite pojavi se vika molekularno - kineti~ka
teorija.
Molekulite od razli~ni supstancii imaat razli~na golemina, no mali dimen-
zii i me|u niv se nao|a t.n. molekularen prostor.
Dali me|u molekulite postoi nekoe zaemno dejstvo?
Ako postoi, kakvo e toa zaemno dejstvo?
Zaemnoto dejstvo e prisutno - {to zna~i deka tie nekoga{ se privlekuvaat, a nekoga{
se odbivaat vo zavisnost od nivnoto me|usebno rastojanie. Silite so koi{to molekulite
zaemno si dejstvuavat se vikaat molekularni sili.
Kako posledica na zaemnoto dejstvo na molekulite velime deka tie imaat potencijalna
energija. Istoto }e go objasnime so primerot na gumata. Gumata sekoga{ se sprotivstavuva
koga ja menuvame nejzinata forma (koga ja zbivame ili izdolùvame), po prestanuvaweto
na dejstvoto na silata gumata se vra}a vo prvobitnata sostojba.
Karakteristi~no za me|umolekularnite sili e toa {to tie dejstvuvaat na mnogu mali
rastojanija. Primer: ako skr{ime nekoe drvo i nastojuvame istoto da go vratime vo pr-
vobitnata sostojba, ne }e uspeeme. (Aforizam: “skr{enoto ne se lepi“.)
Bidej}i molekulite na gasovite najbrzo se dviàt, tie imaat najgolema kineti~ka
energija, a molekulite na tvrdite tela najbavno se dviàt i imaat najmala kineti~ka
energija, a za smetka na toa me|umolekularnite sili se najgolemi i imaat najgolema po-
tencijalna energija.
Vkupnata energija - kineti~ka i potencijalna na site molekuli na edna
supstancija ja so~inuvaat vnatre{nata energija na teloto.
Koga zboruvavme za vidovi na energija, pokraj drugite gi spomnavme i elektri~nata,
magnetnata, gravitaciskata i sl. [to mislite, dali ovie vidovi na energija moè da gi
sretneme kaj molekulite i atomite vo supstancii? Sekako da, no poradi nivnite rela-
tivno mali vrednosti, vo ovaa prilika nema da gi razgleduvame.
Vnatre{nata energija e karakteristi~na za sekoe telo.
Dali taa zavisi od energijata koja{to ja ima teloto vo odnos na svojata okolina? Pri-
mer: dali vnatre{nata energija na metalna topka koja se nao|a vo sostojba na dvièwe
zavisi od brzinata na dvièweto na topkata? Ne, zatoa {to pri dvièweto na topkata
ne se zgolemuva brzinata na haoti~noto dvièwe na molekulite, nitu se menuva nivnata
zaemna polo`ba. Isto taka, pri digawe na nekoe telo na odredena viso~ina se zgolemuva
negovata potencijalna energija, no ne se zgolemuva negovata vnatre{na energija.
[to }e se slu~i ako dojdat vo dopir dve tela so razli~na vnatre{na ener-
gija?
Da ispitame
Zemete dva sada razli~ni po golemina, vo pogolemiot

sipete ladna voda, a vo pomaliot topla voda. Sadot
so toplata voda stavete go vo sadot so ladnata voda i
po~ekajte nekolku minuti. [to zabeleùvate? Ladnata
voda stanala potopla, a toplata kako da se izladila.
[to se slu~i? Del od vnatre{nata energija od potoploto
telo preminala vo vnatre{nata energija na poladnoto
telo. Objasni ja razmenata na vnatre{nata energija vo
konkretniot slu~aj.
Vnatre{na energija i toplina 105

Teloto koe vo procesot na razmenata na vnatre{nata energija ja smaluva svo-
jata energija se ladi, a teloto koe e vo procesot na razmenata ja zgolemuva
vnatre{nata energija se zagreva.
Vnatre{nata energija koja{to od potoplo telo preminuva na poladno telo ja vi-
kame toplina.
Ja ozna~uvame so bukvata Q, a bidej}i e energija, edinica merka e xul (1 J).
Razmislete
1. Kako bi mu objasnile nekomu {to e vnatre{na energija i kako }e go opi{ete

toj poim?
2. Kako so jazikot na fizikata }e iskaète deka edno telo e potoplo od
drugo?
3. Ako molekulite na site tela haoti~no se dviàt, zo{to nekoe telo koe{to
se nao|a vo sostojba na miruvawe ne po~nuva da se dviì?
4. Zo{to tvrdite tela ne se raspa|aat na molekuli?
5. Objasni kako se dviàt molekulite na gasovite, so
koj vid na vnatre{na energija raspolagaat i kolkavi
se me|umolekularnite sili.
6. [to pretstavuva vnatre{nata energija na edno
cvrsto, te~no ili gasovito telo? Objasni ja pojavata.
7. Probajte, poa|aj}i od zaemnoto dejstvo me|u mole
kulite, da ja objasnite poslovicata ”konecot se kine
kade {to e najtenok”.
2
PROMENA NA VNATRE[NATA ENERGIJA
SO RABOTA I TOPLINA
Da go razgledame sledniot slu~aj.
Koga }e go priklu~ime prekinuva~ot od elektri~niot {poret, vedna{ zabeleùvame
deka soodvetnata plo~a se zagreva.
Kakva promena na energijata se slu~ila?
Od kade doa|a zagreanosta na plo~ata?
Pod dejstvo na elektri~nata struja ~esticite od plo~ata se dviàt pobrzo, a toa zna~i
deka imaat pogolema kineti~ka energija, a so toa i pogolema vnatre{na energija.
Promenata na vnatre{nata energija (vo slu~ajot so plo~ata) ja izvr{ila
elektri~nata energija.
Dali moème vnatre{nata energija da ja promenime na drug na~in?
Da go razgledame sledniot obid.
Tenka olovna plo~a postavete ja na metalna osnova i so edno
~ekan~e udirajte pove}e pati i posilno na plo~ata. Doprete ja
olovnata plo~a so raka pred da dejstvuvate so ~ekanot i po dejstvu-
vaweto so ~ekanot. [to zabeleùvate? Dali plo~ata se zagreala
ili, pak, ne? Sigurno da.

Kade oti{la kineti~kata energija od ~ekanot koj se zaprel na olovnata
plo~a?
Taa preminala vo vnatre{na energija na plo~ata i istata se zagreala. Ako
vnimatelno ja poglednete plo~ata }e zabeleìte deka na mestoto na udarot
plo~ata e malku potenka. Zna~i, plo~ata se deformirala i se zagreala, {to
zna~i deka í se promenila vnatre{nata energija. Objasni kako.
Koga ~ekanot pri udarot na olovnata plo~a }e zapre, plo~ata se deformira, a so toa
se menuva me|usebnata polo`ba na molekulite i doa|a do promena na vnatre{nata po-
tencijalna energija. Vo isto vreme i del od kineti~kata energija od ~ekanot preminala
na oddelni ~estici od plo~ata. Pritoa dvièweto na ~esticite se zgolemilo, a so toa
se zgolemila i vnatre{nata kineti~ka energija.
[to mislite, dali nastanale nekoi promeni vo vnatre{nata energija na ~es
ticite vo ~ekanot? Da. (Objasni go slu~ajot.)
Mehani~kata energija od ~ekanot ne se “zagubila”, tuku se pojavila kako zgo
lemuvawe na vnatre{nata energija na plo~ata i vnatre{nata energija na
~esticite od ~ekanot.
Da go razgledame sledniot obid.
Pricvrstete tenok metalen cilindri~en sad kako na
slikata. Vo sadot stavete malku eter i dobro zatvore-
te go so zatvora~ od pluta. Okolu sadot namotajte jaè
ili ìca i slobodnite kraevi vle~ete gi silno i naiz
meni~no. Vo eden moment }e zabeleìte deka zatvora~ot
}e bide isfrlen nagore. Napomena: ne drète ja glavata
nad sadot.
Moè li da objasnite koja e pri~inata {to
tapata se isfrla nagore?
So trieweto na sadot se zgolemuva vnatre{
nata energija na negovite molekuli. Bidej}i
molekulite na sadot se vo neposreden dopir
so molekulite na eterot doa|a do razmena na
vnatre{nata energija. Eterot }e se zagree i
}e ja isfrli tapata.
Promenata na vnatre{nata energija moè
da nastane so mehani~ka rabota ili so
prenesuvawe na vnatre{nata energija, od-
nosno so razmena na toplina od edno telo
na drugo.
Pretvoraweto na razli~nite vidovi na energija (mehani~ka, elektri~na i
drugi) vo vnatre{na energija na nekoe telo, pri {to doa|a do nejzino zgo
lemuvawe, go vikame zagrevawe. Ako vnatre{nata energija pri pretvoraweto
se namaluva, velime deka teloto se ladi.
Nabroj primeri od ìvotot kade so pretvorawe na energijata doa|a do zagrevawe na
telata i primeri kade {to telata se ladat.

]e izvedeme u{te eden primer i }e se obideme da
najdeme objasnuvawe.
So prst cvrsto }e go zatvorime otvorot na gumenoto
prodolùvawe na pumpata za velosiped. Istovremeno
nekolku pati silno go zbivame vozduhot vo pompata.
[to osetivte na prstot? Kako toa }e go objasnite?
Prstot na otvorot na gumenoto crevo se zagrea. Se
zagrea i samata cevka na pumpata. ]e razgledame {to
se slu~i so molekulite na vozduhot zbieni vo dnoto na
pumpata.
Da zamislime mno{tvo ~esti~ki na vozduhot vo prostorot pod klipot na pumpata.

êsti~kite se dviàt nesredeno (haoti~no), vozduhot ima izvesna vnatre{na energija.
Naedna{ klipot na pompata osetno go namaluva volumenot na vozduhot. êsti~kite
sega se zbieni na mal prostor, so {to se zgolemi potencijalnata energija na nivnoto
vzaemnodejstvo. Klipot gi pridviìl, tie se odbivaat od klipot, se zbivaat i brzo
se dviàt. Poradi toa kineti~kata energija im se zgolemuva, a so toa se zgolemuva i
vnatre{nata energija, {to se potvrduva so zagrevaweto na prstot i cevkata na pumpata.
Vo dvata slu~ai vnatre{nata energija sme ja zgolemile so rabota, t.e. udiravme so ~ekanot
i go pomestuvavme klipot na pumpata.
Zna~i, na teloto moè da mu se zgolemi vnatre{nata energija so rabota {to ja izvr{uva
nad nego nekoe drugo telo, kako i preku dopir so drugo telo so povisoka temperatura.
3 TEMPERATURA. MEREWE NA
TEMPERATURATA
3.1 TEMPERATURA
Dosega zagreanosta na telata ja iskaùvavme so zborovite “potoplo“, odnosno “poladno“
telo. Me|utoa, na{iot oset za zagreanosta na edno telo ~esto moè da né izlaè i ne
moème sekoga{ pravilno da ocenime dali nekoe telo e potoplo ili poladno.
Obid
Zemete tri sada so razli~no zagreana voda: ladna, mlaka i topla. Prvo stavete ja
ednata raka vo sadot so topla voda, a drugata raka vo sadot so ladna voda. Po edna do
dve minuti stavete gi dvete race vo sadot
so mlaka voda.
[to ~uvstvuvate? Kakva e vodata vo sa-
dot vo koj gi postavivte dvete race, topla
ili ladna?
Na rakata {to bila vo sadot so ladnata
voda ~uvstvuvate toplo, a na rakata {to
bila vo sadot so toplata voda ~uvstvuvate
ladno.

Za pravilno opredeluvawe na stepenot na zagreanost na edno telo voveden e poimot
temperatura.
Koga na edno telo mu se “dava“ energija, teloto se zagreva, velime deka negovata tem-
peratura raste, a koga od teloto se “odzema“ energija, toa se ladi i velime deka tempe-
raturata opa|a. Taka, na primer, pri zagrevawe na vodata temperaturata raste dodeka
ne zovrie, a pri ladewe taa opa|a dodeka ne zamrzne.
Dali temperaturata moè da ja povrzeme so brzinata na dvièweto na ~esti-
cite? Da. (Razmisli kako.)
Kolku brzinata na dvièweto na ~esticite e pogolema tolku i temperaturata
e pogolema i obratno, ako brzinata e pomala i temperaturata e pomala.
Koga }e se dobliàt tela so razli~ni temperaturi, toplinata kako energija preminuva
od teloto so povisoka temperatura kon teloto so poniska temperatura.
Ako pri dopirot na dve tela nema premin na toplina, ili kolku predavaat
tolku i primaat toplina, velime deka telata imaat ednakva temperatura.
Ova e mnogu va`no za merewe na temperaturata. Temperaturata se meri so
instrument koj se vika termometar.
Od iskustvo znaeme deka pri merewe na temperaturata na teloto toplomerot treba

izvesno vreme da go drìme vo dopir so teloto. Za toa vreme se razmenuva vnatre{nata
energija pome|u dvete tela i toa s# dodeka temperaturite ne im se izedna~at.
Temperaturata e fizi~ka veli~ina koja go opredeluva stepenot na zagreanosta na

edno telo.
Prenesuvaweto na vnatre{nata energija (toplinata) od edno telo na drugo se vr{i na

slednite na~ini: konvekcija, toplosprovodlivost i zra~ewe.
Razmislete
1. Po {to se razlikuva dvièweto na molekulite na ladnata voda od dvièweto

na molekulite na vrelata voda?
2. Dali vnatre{nata energija moè da se pretvori vo mehani~ka rabota? Objas-
ni.
3. Kako moè da se zgolemi vnatre{nata energija na edno telo?
4. [to se slu~uva so brzinata na molekulite kaj teloto {to se ladi?
5. Koga prestanuva ladeweto na edno telo?
6. Zo{to pri obrabotka na metalen predmet se zagreva i metalot i alatot?
Dali moè nekoe telo da ima visoka temperatura, a malo koli~estvo na
vnatre{na energija?

3.2 MEREWE NA TEMPERATURATA
Temperaturata e fizi~ka veli~ina koja{to ja karak
terizira vnatre{nata kineti~ka energija na ~esticite
na supstancijata. Bidej}i kineti~kata energija zavisi
od brzinata na dvièweto na ~esticite i temperaturata
zavisi od brzinata na nivnoto dvièwe. Zna~i, koga ~es-
ticite se dviàt pobrzo, temperaturata e pogolema.
Kakva e temperaturata na teloto ako brzinata
na ~esticite se namaluva (opa|a)?
Dali temperaturata e povrzana so koli~estvoto
na supstancijata? Ne.
Bidej}i ~ovekot ne moè so svoite setila precizno
da ja opredeli temperaturata, se koristat instrumenti
nare~eni termometri.
Da ja ispitame gradbata i rabotata na termometri-
te.
Zemete eden termometar, stavete go prvo vo ~a{a so
topla voda, a potoa vo ~a{a so ladna voda. Nabquduvajte
{to se slu~uva.
Koe svojstvo na telata e upotrebeno kaj termo
metarot?
Termometarot naj~esto e ispolnet so ìva
ili so alkohol. Za ovie termometri e va`no
te~nostite pri zagrevawe ramnomerno da se
{irat vo dovolno golem raspon na tempe-
raturi. @ivata e metal vo te~na sostojba.
Bidej}i e otrovna, so nea treba vnimatelno
da se odnesuvame.
Termometarot so te~nost se sostoi od mnogu
tenka (skoro kapilarna cevka) koja na edniot
kraj e pro{irena vo top~est ili cilindri~en
del. Cevkata na gorniot kraj e zatvorena i
nad nea nema vozduh. Pri zagrevawe ìvata
se iska~uva nagore po cevkata, a pri ladewe
se vra}a vo top~estiot sad.
Za da moè da ja merime temperaturata, mora da imame edinica merka i temperaturna
skala.
Za taa cel se opredeluva polo`bata na ìvata vo cevkata za dve osnovni tempera-
turi: ednata polo`ba odgovara na temperaturata koga vodata po~nuva da se smrznuva,
odnosno mrazot po~nuva da se topi (smesa od mraz i voda ); a drugata polo`ba odgovara
na temperaturata koga vodata vrie. Nulata se stava vo polo`bata na ìvata koga cevkata
e stavena vo smesa na voda i mraz pri koja vodata po~nuva da zamrznuva, a mrazot da se
topi. Vtorata to~ka se odbeleùva koga vodata vrie. Pritoa treba da se ima predvid
cevkata so ìva da se nao|a nad vodata {to vrie i se ozna~uva mestoto do kade e iska~ena
ìvata.

Navedenite dve temperaturi se izbrani kako osnova za izrabotka na temperaturnata
skala, zatoa {to prili~no dolgo se odrùvaat i lesno se postignuvaat.
[vedskiot fizi~ar Anders Celzius ova rastojanie go podelil na 100 ednakvi dela i
vo negova ~est edinicata za temperatura se vika Celziusov stepen. (0C).
Celziusoviot stepen e opredelen kako stotti del od rastojanieto me|u tempe-
raturata koga mrazot se topi (0 0C) i koga vodata vrie (100 0S). So ednakvi podelo-
ci skalata prodolùva i nad 100 0S i pod 0 0S. Osven Celziusovata temperaturna
skala, koja{to e vo upotreba, vo Me|unarodniot sistem propi{ana e i Kelvinovata
skala. Karakteristi~no za ovaa skala e toa {to taa po~nuva od apsolutnata nula.
Apsolutnata nula e temperatura na koja zamisluvame prestanok na dvièwe na

site molekuli (-273,15 0S).
Apsolutnata nula odgovara na temperatura od

-273,15 0S.
Temperaturata merena od apsolutnata nula se vika
apsolutna temperatura, nejzina merna edinica e kel
vin (K)- vo ~est na {kotskiot fizi~ar Lord Kelvin
(1824-1907 god.).
Promena na temperaturata od 1 OS odgovara na
promena na temperaturata od 1 K.
Zna~i: 1 K = 1 OC.
Zatoa lesno moè da gi presmetuvame temperaturite
od edna skala vo druga.
Za apsolutnata temperatura se upotrebuva
oznakata T, a temperaturata merena vo stepeni Celzi-
usovi ja beleìme so t.
Za pretvorawe na temperaturite se koristi
slednata relacija T = (273,15 + t) K. Primer: ako edno
telo ima temperatura od 20 0 S, izrazeno vo kelvini e
293 K. Bidej}i Celziusoviot stepen e ednakov so Kel-
vinoviot (K = 0S), temperaturnite razliki iskaàni so
ovie edinici se ednakvi. Primer: ako na nekoe telo mu
se poka~ila temperaturata od 15 0S na 28 0S razlikata
e 13 0S, a e ista i razlikata vo kelvini - 13 K.
So ìviniot termometar moàt da se merat
temperaturi vo granicite od - 39 0S (temperatura koga
ìvata se zamrznuva) do 350 0S (temperatura koga
ìvata vrie).
So alkoholniot termometar moè da se merat
temperaturi od - 115 0S (koga alkoholot se smrznuva)
do + 78 0S (koga alkoholot vrie).
Za merewe na temperaturi nad ovie granici se
koristat metalni termometri.

Nabquduvaj go ter-
mometarot {to go ko-
Temperaturi
risti{ za merewe na
sopstvenata tempera-
tura - toplomer. ]e
zabeleì{ deka na
preminot od rezervo-
arot so ìva cevkata
se stesnuva. Razmisli
zo{to. Koga ìvata
se zagreva taa minuva
niz toa stesnuvawe, no
koga se ladi ne moè
da se vrati nazad. Raz-
misli zo{to. Ovaa osobina ni ovozmoùva
bez pogolema te{kotija da ja pro~itame
sopstvenata maksimalna temperatura.
[to treba da napravime za da se vrati
ìvata vo rezervoarot?
Navedeniot termometar (toplomer) se
vika maksimalen zatoa {to ja pokaùva
maksimalnata temperatura. Negovata skala
opfa}a rastojanie od + 35 0S do + 42 0S.
Zo{to? Objasni.
Sekoe svojstvo na teloto koe pravilno

se menuva so promena na temperaturata,
moè da se primeni za merewe na tem-
peraturata.
Taka, postoi termometar so bimetal.
So nego ja merime temperaturata na
vozduhot. Toj termometar ima spirala
napravena od bimetal. Edniot kraj e
pricvrsten, a na drugiot ima skazalka
i skala. Skazalkata moè da se pomes-
tuva desno po skalata.

4 PRENESUVAWE NA TOPLINA
4.1 TOPLOSPROVODLIVOST
Zo{to ra~kata na metalno laì
~e, postaveno vo èòk ~aj, brzo
se zagreva, a na plasti~no - ne?
Zo{to prozorcite se pravat so
dvojno staklo?
Kako e napraven termosot?
Edniot kraj na metalna pra~ka go drìme
so raka, a drugiot e vo plamenot na {pirtna
lamba. Brzo }e zabeleìme deka se zagreal
krajot {to go drìme so rakata. Zo{to?
Obid
Na stativ e pricvrstena metalna

pra~ka na koja, po celata dolìna,
so pomo{ na vosok se pricvrsteni
metalni {ajki. Koga slobodniot kraj
na pra~kata se zagreva so {pirtna
lamba, vosokot se topi i {ajkite
postepeno pa|aat, i toa najnapred
tie {to se najblisku do plamenot,
a potoa i ostanatite.
Kako se prenesuva koli~estvoto toplina?
Kako vnatre{nata energija, vo ovoj primer, se prenesuva od edniot do drugiot

kraj na pra~kata?
Delot od pra~kata {to se nao|a nad
plamenot ima povisoka temperatura.
êsti~kite na toj del od pra~kata
imaat pogolema sredna kineti~ka
energija, pa pobrzo se dviàt. Taa en-
ergija, so me|usebno vlijanie pome|u
~esti~kite, se prenesuva na drugite
sosedni ~esti~ki po dolìnata na
pra~kata, pritoa raste temperatu-
rata po celata dolìna na pra~kata,
i toa od zagreaniot kon ladniot kraj
na pra~kata.

[to e toplosprovodlivost?
Procesot na prenesuvawe na vnatre{nata energija od edno na drugo mesto na

teloto so me|usebno vlijanie na ~esti~kite (molekuli, atomi), pri {to ~esti~kite
ne se premestuvaat od edniot na drugiot kraj na teloto, se vika prenesuvawe na
vnatre{nata energija - toplosprovodlivost (kondukcija).
Razli~ni supstancii razli~no ja prenesuvaat toplinata.
Obid
Istovremeno zagrevame staklena i metalna pra~ka,

so ista dolìna, na ~ii kraevi ima voso~ni top~iwa.
]e zabeleìme deka po izvesno vreme voso~noto top~e
{to e na krajot na èleznata pra~ka - }e padne, dodeka
voso~noto top~e {to e na krajot na staklenata pra~ka ne
e ni omeknato.
Na {to se dolì ovaa pojava?
Dobri provodnici na toplina se metalite, iako i
me|u niv ima razlika. Srebroto i bakarot se podo-
bri provodnici od ~elikot.
Ako vo plamen stavime eden kraj od drven stap, drugiot
kraj moè da go drìme vo rakata sé dodeka ne izgori
celiot stap.
Zo{to?
Lo{i provodnici na toplina spa|aat: drvoto, stak-
loto, koàta, volnata, hartijata, plastikata i drugi. Od
niv se pravat termoizolacioni materijali.
Najlo{i provodnici na toplina se gasovite. Zatoa,
koga sakame da se namalat toplotnite gubitoci koris-
time materijali koi{to go zadrùvaat vozduhot ili imaat
mnogu {uplini, na primer, tuli, staklena volna i dr. Zatoa i
prozorcite se pravat so dvojni stakla - zatvoreniot vozduh
me|u staklata e lo{ provodnik na toplina, zatoa toplotnata
energija pote{ko izleguva od zagreanite prostorii.
Termosot podolgo vreme ja zadrùva temperaturata na te~
nosta {to se nao|a vo nego, na primer, toplo kafe ili laden
sok. Za namaluvawe na toploprovodlivosta, stakleniot balon
na termosot ima dvojni yidovi, a vozduhot me|u niv e izvle~en
za da nema ~esti~ki koi }e prenesuvaat energija od edniot
do drugiot yid.
Zo{to metalot e laden?

Koga }e go dopre{ metalot ~uvstvuva{ deka toj e laden.
Bidej}i metalot e dobar provodnik, toplinata od rakata minuva
vo nego. Metalot ne e studen, tuku tvojata raka ja gubi topli
nata.

4.2 STRUEWE
Zo{to pe~kata brzo go zatopluva vozduhot

iako e lo{ provodnik na toplina?
Zo{to nekoi elektri~ni pe~ki imaat ven
tilator?
Ako se zagreva dnoto na sad so voda, iako
vodata e lo{ provodnik, seta voda se za-
greva.
Kako go objasnuvate zagrevaweto?
Ako lesna metalna folija se najde nad plamen, }e
po~ne da treperi. Zo{to?
Vozduhot, koj{to e vo neposredna blizina na pla-
menot, se zagreva i se {iri, a gustinata mu se namaluva.
So istisnuvawe na ladnite sloevi, sloevite od poto-
pol vozduh od okolinata se podignuvaat kon folijata,
a na nivno mesto doa|aat sloevi so pogust vozduh koi,
isto taka, se zagrevaat, stanuvaat poretki i se po
dignuvaat nagore. Folijata }e treperi sé dodeka vo
prostorot okolu nea ne se izedna~i temperaturata.
Trepereweto na folijata e posledica na strueweto
na vozdu{nite sloevi okolu nea.
Dali nekoga{ si gledal kako se zagreva matna voda
ili voda vo koja ima strugotini?
Vo po~etokot se gleda deka ne~istotiite se dviàt
haoti~no vo sredinata na vodata. Kako {to se zagreva
vodata (zgolemuvaj}i ja svojata temperatura) vidlivite
cvrsti ~esti~ki ja zgolemuvaat svojata brzina se
dodeka vodata po~ne da vrie, moment od koj na{eto
nabquduvawe stanuva nemo`no.
Obid
Vo kolba (ili vo drug sad) so voda, {to e postavena

nad plamen, vnimatelno spu{tame kristali od kaliev
permanganat ili druga supstancija {to se rastvora i ja
obojuva te~nosta. Po izvesno vreme }e zabeleìme kako
od sredinata na dolnite sloevi (koi se najblisku do
plamenot) po~nuvaat nagore da se podignuvaat oboeni
sloevi voda. Otkako }e dojdat na povr{inata, prodol
ùvaat da se dviàt kon yidovite na sadot i potoa se
javuva struewe. Poradi neprekinato struewe celata
voda od sadot se zagreva.

I tuka, kako i vo prethodniot primer, so dvièwe na ~esti~kite na supstancijata
vnatre{nata energija se prenesuva od edno do drugo mesto.
Procesot na promena na vnatre{nata energija so premestuvawe na delovi
na supstancijata od edno na drugo mesto vo edno telo se vika struewe
(konvekcija).
Sega e lesno da se odgovori na pra{aweto zo{to te~nostite i gasovite se zagrevaat
oddolu.
Prenosot na toplinata po pat na konvekcija se javuva samo kaj te~nostite i kaj gaso-
vite.
Da zagrevame voda i vozduh vo epruveta, odozgora.
Gorniot del na epruvetata napolneta so voda go zagre-
vame na plamen. Po malku vreme vodata na gorniot del na
epruvetata po~nuva da vrie, dodeka dolniot del ostanuva
laden, taka {to epruvetata moè de se drì vo raka.
Par~iwa mraz na dnoto na epruvetata bi ostanale ner-
astopeni, iako povr{inskite sloevi na vodata vrijat.
Kako }e ja objasnite ovaa pojava?
Pri vakvo zagrevawe se namaluva gustinata na gornite
sloevi na vodata. Zagreanite sloevi na vodata, zatoa {to
se poretki, ne moàt da se spu{tat nadolu i ne moàt da
dojdat na mestoto na ladnite sloevi koi se pogusti.
Zemame edna prazna epruveta (so vozduh) i ja zatopluvame
na dnoto. Ako go ostavime prstot vo epruvetata ne ~uvstvu-
vame nikakva toplina.
Objasnete zo{to ne ~uvstvuvame toplina.
Na ist na~in kako kaj obidot so vodata, moè da se ob-
jasni zo{to dolnite sloevi na vozduhot vo epruvetata ne
se zagrevaat ako gi zagrevame gornite sloevi na vozduhot.
Ladniot vozduh vleguva vo radija- Radijatorot go zagreva vozduhot samo okolu sebe.
torot preku dolniot del i izlegu- Topliot vozduh se kreva zatoa{to e polesen od
va zatoplen od gorniot del i so studeniot. Koga topliot vozduh se kreva, studeniot
toa se vospostavuva cirkulacija se spu{ta dolu na negovoto mesto. Sega radijatorot
so konvekcija. go zagreva ovoj studen vozduh koj zagrean, i samiot
se kreva.

Toplite te~nosti i gasovi imaat pomala gustina od ladnite. Poradi toa, zatoplenite
gasovi ili te~nosti se dviàt nagore, a nivnoto mesto go zazemaat ladnite, potoa tie
se zatopluvaat i taka posledovatelno. Vozduhot vo edna prostorija so greewe e potopol
vo gorniot del otkolku vo dolniot del na prostorijata.
4.3 ZRAÊWE
Na koj na~in Sonceto ja zagreva Zemjata?
Se znae deka rastojanieto me|u niv e okolu 150 milioni kilometri, a prostorot nadvor
od na{ata atmosfera moè da se razgleduva kako vakuum. Niz vakuumot ne se prenesuva
energija so toploprovodlivost ili struewe. Taa se prenesuva niz ogromniot bezvozdu{en
prostor so zra~ewe.
Obid
Da postavime termometar pod stakleno yvono, kade {to so

pomo{ na vakuum pumpa vozduhot e razreden. Termometarot
visi na tenok konec, koj{to slabo prenesuva vnatre{na en-
ergija. Na slikata e prikaàna i elektri~na grealka i list
hartija (karton), koj{to sluì kako zasolni{te. Koga }e ja
priklu~ime grealkata, zra~eweto pa|a na staklenoto yvono,
navleguva vo vnatre{nosta i stignuva do termometarot.
Temperaturata na termometarot raste.
Ako na patot na zra~eweto postavime karton, temperatu
rata nema da raste, a po izvesno vreme i }e opa|a.
Termometarot primal energija od grealkata, a pritoa
nieden negov del ne go dopiral izvorot na energija, nitu
postoelo struewe na supstancijata od izvorot do termome
tarot. Ovoj na~in na prenesuvawe na energijata se vika zra~ewe.
Na{ata koà ja ~uvstvuva promenata na temperaturata. Koga }e zastaneme pred nekoj
zagrean predmet, na primer pred elektri~na grealka, na neza{titenite delovi na ko
àta, naj~esto na liceto, gi ~uvstvuvame efektite na zra~eweto. Ako stavime prepreka
pome|u izvorot na energija i koàta, efektite na zra~eweto ne gi ~uvstvuvame.
Obid
Rezervoarite so ìva na dva termometri gi postavuvame vo dva ednakvi metalni

cilindri, od koi edniot e nama~kan so crna boja.
Ja priklu~uvame grealkata i ja naso~uvame kon cilindrite.
Dali dvata termometri }e pokaùvaat ista temperatura? Ne.
Temperaturata na termometarot postaven na crniot cilindar
}e raste pobrzo. Crniot cilindar od istiot izvor na zra~ewe
apsorbira pogolema energija. Koga }e prestaneme so zagrevawe,
}e zabeleìme deka crniot cilindar se ladi pobrzo (ova go
sledime na termometarot).
Obidot pokaùva deka temnite tela pobrzo se zagrevaat i
se ladat, dodeka belite, odnosno svetlite tela, posporo se
zatopluvaat i posporo se ladat.

4.4 TOPLOTNA IZOLACIJA
[to e toplotna (termi~ka) izolacija?
Izolacijata e definirana kako materijal ili kombinacija
na materijali koi ja namaluvaat zagubata na toplina.
Kade ima mehani~ka termi~ka izolacija?
Vo stanbeni zgradi, u~ili{ta, {oping centri, hoteli i dr.
Mehani~kata izolacija ja podobruva energetskata
efikasnost na toplifikacionite i ladilnite sistemi,
odnosno sistemite za topla i ladna voda.
Izolaciite imaat razli~ni svojstva i ograni~uvawa vo
zavisnost od upotrebata, lokacijata, objektot i dr.
Izolaciite se koristat za postignuvawe na edna ili
pove}e od slednive funkcii:
• pomala zaguba na toplina;
• za{tita na okolinata preku redukcija na CO2;
• za{tita od kondenzacija na povr{ini;
• namaluvawe na bu~avata na mehani~kite
sistemi;
• za{tita od poàri;
• zvu~na izolacija i dr.
Toplotnata izolacija se sproveduva vo slednite podra~ja:
• izolacija na cevki so razli~ni formi i
debelini;
• toplotna i zvu~na izolacija na kosi pokrivi i
ramni tavani;
• toplotna izolacija na lesni monta`ni yidovi
ili gips kartonski plo~i;
• izolacija na objekti so tenkoslojna fasada.
Postojat razni izolacioni materijali i toa so razli~na forma i debelina.

Naj~esto se koristat vlaknesti izolacii, celulozna izolacija, zrnesta izolacija i dr.
Gi ima vo slednite formi: plo~a, blok, tabla, fleksibilni vlaknesti }ebiwa, cevki
so razli~na forma i debelina, pena, sprej, razni cementni formi, me{avina so zrna za
pena i dr.

Vo prodolènie }e se zadrìme na toplotnoto izolorawe na ku}a. Dobro izolirana
ku}a zna~i pomali tro{oci za greewe.
Vo prodolènie }e navedeme nekoi od na~inite za upotreba na izolatorite, so cel da
se namali gubeweto na toplinata.
1. Rezervoarot za topla voda kaj

bojlerot se obloùva so staklena volna
2. Izolacija na potpokrivot so
staklena volna.
3. Praznini so vozduh me|u vnatre{-

nite i nadvore{nite yidovi.
4. Vnatre{en yid izgraden od visok

izolacionen betonski blok, so vozdu{-
ni meur~iwa vo nego.
5. Izolacija so polistiren staven

pod kraevite na podot.
6. Prozorci so dvojni stakla. Dve

stakla so sloj na vozduh me|u niv koj
sluì kako izolator.
Dokolku ku}ata ne e toplotno izolirana, se gubi toplina.

Na slikata e dadeno kade i kolku se gubi toplina vo ku}a {to ne e izolirana.
10 % pokriv
30 % yidovi
15 % prozorci
35 % provetruvawe
na vozduhot
10 % zemja

5 TOPLINSKO [IREWE NA TELATA
5.1 [IREWE NA TVRDITE TELA
Poznato vi e deka nadvore{nite temperaturi vo tekot na denot

i godinata se menuvaat. Vo leto temperaturite rastat, a vo zima
opa|aat. Pritoa doa|a do zagrevawe, odnosno ladewe na telata.
Na slikite {to vi se prikaàni (telefonski ìci, èlezni~ka
pruga, avtopat, prenosna toplinska energija i sl.) moè da gi
zabeleìte promenite na telata pri zagrevawe, odnosno lade-
we.
Koe svojstvo na telata se menuva pri zagrevaweto,
odnosno pri ladeweto? Imate li ideja kako da go is-
pitame?
Da ispitame {to se slu~uva vo sledniot obid.
Da zagreeme metalna topka koja{to na sobna tempe
ratura minuva niz metalen prsten (vidi na slikata).
Po zagrevaweto na topkata da se obideme taa povtorno
da pomine niz prstenot.
[to zabeleàvte?
Zagreanata topka ne moè da pomine niz prstenestiot otvor
zatoa {to pri zagrevaweto í se zgolemil volumenot.
Promenata na volumenot na teloto pri zagrevawe, pri {to doa|a
do zgolemuvawe na vnatre{nata energija, se sre}ava vo navedenite
primeri. Tie promeni ponekoga{ se mnogu vidlivi (kako {to e kaj
telefonskite ìci), no nekoga{ pote{ko moàt da se zabeleàt
(kako {to e slu~ajot so pragovite na trotoarite od pati{tata).
Tvrdite tela pri zagrevawe se {irat vo site

nasoki, t.e. se zgolemuva nivniot volumen, a
pri ladewe se sobiraat.
Dali razli~nite supstancii razli~no se
{irat? [to mislite za toa?

Za da go osoznaeme toa, }e nabqu
duvame tvrdo telo kaj koe dolìnata
preovladuva (ìca ili pra~ka). Da na-
pravime obid kako na slikata. Edniot
kraj od èleznata pra~ka go pricvrstu
vame, a drugiot kraj go postavuvame da
leì na igla. Site pridviùvawa na
metalnata pra~ka ja zavrtuvaat iglata
na koja{to ima postaveno plasti~na
cevka za piewe sok. Pri zagrevaweto strelkata odi vo edna nasoka, a pri ladeweto vo
sprotivnata. Toa pokaùva deka pri zagrevaweto pra~kata se izdolùva, a pri ladeweto
se skratuva. Od skalata moè da pro~itame kolkavo e izdolùvaweto, odnosno skra
tuvaweto.
Tabela
Izdolùvawe na pra~ka so dolìna 1 m za 1 0S.
Olovo 0,029 mm
Aluminium 0,024 mm
Bakar 0,017 mm
@elezo 0,012 mm
Beton 0,012 mm
Staklo 0,009 mm
Pireks staklo 0,0005 mm
Od to~nite merewa na izdolùvawata na telata pri zagrevawe utvrdeno e deka toa e

pravoproporcionalno so zgolemuvaweto na temperaturata i dolìnata na teloto.
Dali moète od tabelata da zaklu~ite zo{to
betonot i èlezoto zaedno se vgraduvaat?
(Imaat ednakvo {irewe - 0,012 mm.)
Kako molekularno - kineti~kata teorija go objas
nuva takvoto odnesuvawe na supstanciite?
Da se potsetime deka tvrdite tela se izgradeni
od ~estici (atomi i molekuli) me|u koi deluvaat
privle~ni sili. Tie sili gi dràt ~esticite vo
prostorot, pa zatoa ~esticite imaa
t specifi~en
red. Tie postojano se dviàt, osciliraat okolu
nekoja sredna polo`ba.
Koga go zagrevame teloto, toa i ponatamu ostanuva
tvrdo, no mu se menuva volumenot. Pritoa, oscilira
weto na ~esticite e zgolemeno, a so toa doa|a i do
promena na formata na teloto. Vo slu~aj donesenata
energija na tvrdoto telo da bide tolku golema, moè
da se sovladaat privle~nite sili me|u ~esticite
i da se rasturi pravilniot prostoren raspored.
Toga{ teloto se topi.

Primena na {ireweto na tvrdite tela
[ireweto na tvrdite tela vo praktikata i tehnikata

ima golema primena, a vo ovaa prilika }e se zadrìme
samo na nekoi od niv.
Bimetalna lenta
Dobro se sostavuvaat dve lenti od metali koi{to
imaat razli~no {irewe, na primer, èlezo i bakar. Pri
zagrevaweto ednata lenta se {iri pove}e, a drugata po-
malku. Bimetalot se svitkuva kon lentata {to se {iri
pomalku, vo na{iot primer kon èlezoto. Pri ladeweto
lentata se svitkuva sprotivno (obratno).
Objasnete zo{to toa se slu~uva.
Bimetalnite lenti nao|aat prakti~na prime
na kaj: termostatite, termometrite i na drugi
mesta kade {to postoi opasnost od pregre
vawe.
Termostat
Termostatot e napraven od bimetalna lenta, metalni
plo~ki i dve dopirni to~ki. Elektri~nata struja koja ja
zagreva plo~ata, minuva niz bimetalnata lenta i me|u
dopirnite to~ki. Koga plo~ata e dovolno zagreana, bi-
metalot se svitkuva i strujata e isklu~ena.
Vo sekoj aparat na slikata ima vgradeno termostat. Negova zada~a e da ja odrùva

temperaturata konstantna (postojana).
Da ja razgledame funkcijata na termostatot kaj elektri~niot radijator.
Koga vo prostorijata }e se zaladi, termostatot se vklu~uva so pomo{ na mala bimetalna
lenta.
Koga temperaturata se zgolemuva, bimetalnata lenta se svitkuva. Po izvesno vreme,
kontaktot se prekinuva {to doveduva do prekin na strujniot dotok vo radijatorot. Koga
temperaturata se namaluva, bimetalnata lenta se isprava. Kontaktite se dopiraat i
strujata pak dotekuva.
Sakanata temperatura se izbira so pomo{ na kontrolen prekinuva~.

Mnogu e va`no da se znae kako pri zagrevawe se
{irat razli~nite supstancii poradi nivnata pri-
mena vo razli~ni uslovi.
Vo minatoto, na èlezni~kite prugi, za da se izbeg-
nat deformaciite na {inite od nivnoto {irewe pri
zagrevawe, na odredeni mesta se ostavale “prazni“
prostori od 2-3 cm.
Pojavite na toplinsko
{ir ew e mor a da se ze-
mat predv id i pri kon
strukcijata na mostov i
te. Obi~ no krae v ite na
mostovite se postavuvaat
na metalni cilindri, koi
ovozmoùvaat ~el i~nata
konstrukcija, poradi pro
men a na temperaturata,
nepre~eno da se {iri ili
da sobira.
Razmislete, odgovorete
1. [to o~ekuvate da se slu~i ako se obidete zagreana metalna topka da

provle~ete niz zagrean prstenest otvor? Izvedete go obidot i objasnete {to
ste zabeleàle.
2. Ako sipete vrela voda vo tenka staklena ~a{a, taa najverojatno }e pukne.
Vnatr{nata strana na ~a{ata se {iri pobrzo od nadvore{nata i stakloto
moè da pukne. Ako ~a{ata e napravena od pireks staklo, toa nema da se slu~i.
Pogledajte ja tabelata i vrednostite za {ireweto na telata od razli~ni
supstancii i objasnete zo{to ~a{ata od pireks staklo nema da pukne.
Sostavuvawe bimetalen
alarm za poàr 3. Zo{to se ostaveni prostori me|u
betonskite ivi~nici na ulicata?
[to }e se slu~i ako gi nema tie
prostori?
4. Presmetajte go izdolùvaweto na
èleznata konstrukcija na most
dolg 100 m ako se zagree od 10 oC
na 40 oC.

5.2 [IREWE NA TE^NOSTITE
Dali te~nostite se {irat pri zagrevawe?

Kakvo e va{eto iskustvo?
Nabrojte nekolku primeri.
Ispituvawe
Dve epruveti, isti po golemina, da gi napolnime so
te~nost. Ednata so sino oboena voda, a drugata so crveno
oboen alkohol. Potoa da gi zatvorime so zatvora~i niz
koi se provle~eni tenki cev~iwa so ist otvor. Te~nos
tite vo dvete cev~iwa se do ista visina.
Na list, {to se nao|a zad cev~iwata, go beleìme
nivoto na te~nostite vo cev~iwata.
Dvete epruveti gi stavame vo sad so è{ka voda.
Opi{ete {to zabeleùvate.
Kako seto toa }e go objasnite?
Na vodata i na alkoholot im se zgolemuva tempera
turata. Na dvete te~nosti im se zgolemuva volumenot,
poradi {to vodniot stolb na te~nostite vo cev~iwata
se podignuva.
Zabeleùvame deka volumenot na alko-

holot e pogolem vo sporedba so volumenot
na vodata.
Izvedete sli~en obid so razli~ni te~
nosti. Isti kolbi se polnat so razli~ni
te~nosti, se zatvoraat so zatvora~i niz
koi se provle~eni stakleni cev~iwa i se
postavuvaat vo sad so voda.
Na temperatura od 20 0S, nivoto na
te~nostite vo site cevki e isto. Vodata
zagrejte ja do 40 0S.
Obidot sledete go vnimatelno.
Kakvo e nivoto na te~nostite
vo cev~iwata?
Objasni ja pojavata.
Od ova zaklu~uvame deka razli~nite te~nosti razli~no se
{irat.
Bidej}i pri zagrevaweto se {iri i epruvetata, te~nosta se
{iri za onolku za kolku {to se zgolemuva vnatre{niot volumen
na epruvetata i za volumenot za kolku {to te~nosta se iska~uva
vo cev~eto.

Kako ova {irewe na te~nosta }e go objasnite so molekularno - kineti~kata
teorija?
Znaeme deka me|umolekularnite sili kaj te~nostite se slabi i zatoa ~esti~kite moàt
da se dviàt vo site nasoki od edna do druga molekula. So zagrevaweto se zgolemuva
dvièweto, ima pove}e me|usebni sudiri i se dviàt na pogolem prostor.
Vnimavajte, ne se zgolemuvaat molekulite, se zgolemuva rastojanieto me|u niv, a
nie toa go zabeleùvame kako zgolemen volumen na celata te~nost.
[to mislite, dali so zagrevaweto se menuva u{te nekoe svojstvo na supstan-
cijata od koja{to e napraveno teloto?
Supstanciite me|u sebe se razlikuvaat po gustinata.
Dokaàvme deka:
Dali so zagrevawe ili so ladewe se me-

nuva gustinata na te~nosta?
Do odgovor }e dojdeme preku slednoto razmislu-
vawe.
Koga teloto }e se zagree, mu se zgolemuva tempera
turata, se {iri, a so toa mu se zgolemuva volumenot.
Me|utoa, ako ja merime masata na teloto pred i po
zagrevaweto, taa e ista, ne e promeneta. Bidej}i
gustinata e koli~nik od masata i volumenot, so zgol-
emuvawe na volumenot gustinata e pomala (pri ista
masa). Op{to, na povisoki temperaturi supstanciite
se poretki otkolku na poniski temperaturi.
Kaj pove}eto tela so zgolemuvawe na
temperaturata gustinata se namaluva, a so
namaluvawe na temperaturata gustinata
se zgolemuva.
Me|utoa, vodata, te~nost bez koja

nema ìvot, se odnesuva poinaku.
So ladewe volumenot na vodata se
namaluva, me|utoa samo do + 4 0S.
Na ovaa temperatura vodata ima
najm al volum en i najgolema gus
tina. So ponatamo{no ladewe taa
se {iri.
Mrazot na 0 0S ima pogolem volumen
otkolku vodata na koja bilo tempera-
tura, me|utoa gustinata mu e pomala od
gustinata na vodata i zatoa pliva nad vodata.
Namaluvaweto na gustinata na vodata pri ladewe od + 4 0S do 0 0S se vika anomalija
na vodata. Ova svojstvo na vodata e mnogu va`no vo prirodata.
Na slikite e dadena ptica na voda i na mraz. Razgledaj i objasni {to zabeleùva{.

5.3 [IREWE NA GASOVITE
[to mislite, koi svojstva na gasovite se menuvaat pri

zagrevawe?
Ispituvawe
Ispituvaweto }e go napravime na vozduhot.

Staklena kolba, ispolneta so vozduh, ja zatvorame so
zatvora~ niz koj e provle~ena staklena cevka. Cevkata ja
spu{tame vo sad so voda i so dlankite na dvete race, koi
prethodno se zatopleni, ja fa}ame kolbata onaka kako {to
e dadena na slikata (moè i so fen za su{ewe kosa).
[to zabeleùvate?
Probajte toa da go objasnite.
Iako zagrevaweto na vozduhot so pomo{ na dlankite e
sporo, vozduhot se ra{iril i po~nal da izleguva od kol-
bata vo vid na meur~iwa.
Primenuvame ista postapka i za ladewe na kolbata.
Za taa cel na kolbata pu{tame ladna voda od ~e{ma
(ili laden vozduh so fen za kosa). Otvorot na cevkata, za
vreme na eksperimentot, se nao|a vo sadot so voda.
Sledete vnimatelno. Opi-
{ete go toa {to go zab el e
àvte.
Pri ladewe vozduhot se
sobira, a bidej}i cevkata
e vo voda, vo nea navlegu-
va voda.
Kako promenata na volumenot na vozduhot moè da se

objasni so molekularno-kineti~kata teorija?
Me|u molekulite na gasovite skoro i da nema me|usebno
dejstvo. Molekulite se dviàt brzo, preovladuva haoti~no
dvièwe, se sudiraat i me|usebno i udiraat vo yidovite na
sadot, a so toa se zgolemuva pritisokot.
Pritisokot na gasot e posledica od udarite na
molekulite vo yidovite na sadot.

Pri zagrevawe, molekulite dobivaat energija
poradi {to se dviàt brzo, a rastojanieto me|u
niv se zgolemuva. Pritoa se zgolemuva volumenot
na gasot. Poradi zgolemen volumen, molekulite
na gasot retko udiraat vo yidovite na sadot, {to
zna~i pritisokot na gasot nema da se promeni, ako
sadot e otvoren.
Zna~i, vo obidot se menuva volumenot, dodeka
pritisokot na vozduhot ostana nepromenet.
[to }e se slu~i ako vozduhot go zagre-
vame, a nema mo`nost da se {iri?
Koja e va{ata pretpostavka?
Obid
Kolbata, zatvorena so gumen zatvora~, poleka

ja zagrevame. Poglednete ja slikata.
[to se slu~i? Dali toa go o~ekuvavte?
Kako }e go objasnite toa {to go vido-
vte?
Dali znaete zo{to zatvora~ot izle-
ta?
O~igledno e deka so zagrevaweto se
zgolemi brojot na udarite vo yidovite
na sadot, a so toa i na zatvora~ot, pora-
di {to izleta.
A zo{to se zgolemi brojot na udarite vo yidovite
na sadot? Moèbi se zgolemil brojot na moleku-
lite, pa zatoa se zgolemil brojot na udarite.
Sadot be{e zatvoren, spored toa brojot na
molekulite ostana nepromenet. Brojot na udarite,
odnosno pritisokot na gasot vo sadot se zgolemi,
zatoa {to pri povisoka temperatura molekulite
se dviàt pobrzo i ~esto udiraat vo yidovite na
sadot. A takvoto “~esto“ udirawe na molekulite
vo yidovite na sadot (~itaj zgolemen pritisok)
moè da predizvika eksplozija.
Otkrivme deka so promena na tempera-
turata na gasot, koj{to e sloboden, se
menuva volumenot, i toa mnogu pove}e
otkolku kaj te~nostite i tvrdite tela.
Me|utoa, ako gasot e zatvoren vo sad, so
zgolemuvawe na temperaturata se zgole-
muva pritisokot i obratno.

Primeri od sekojdnevniot ìvot
Dali znaete {to }e se slu~i ako Povisoka temperatura - pobrzo dvièwe na moleku-
naduvan du{ek za na plaà, vo lite, pogolem pritisok.
leto, go ostavite izvesno vreme
na sonce?
[to }e se slu~i ako pove}e

vozduh se vnese vo avtomobilska Pogolema masa pri ist volumen - pove}e udari na
guma? molekulite vo yidovite na sadot, pogolem pritisok.
Objasnete {to }e se slu~i so Pomal volumen za ista masa - pove}e udari vo yido-
{pric ispolnet so vozduh, ako vite na sadot, pogolem pritisok.
so prst od ednata raka se zatvo-
ri otvorot, a so drugata raka na
klipot silno pritiskame.

6 KOLIÊSTVO TOPLINA
Prenesuvaweto na vnatre{nata energija od edno na drugo telo e usloveno so zaemno-

to dejstvo na molekulite od ednoto i drugoto telo, pri {to energijata se prenesuva od
molekula na molekula.
Koga edno telo {to e so povisoka temperatura zagreva drugo telo so poniska temperatura,
mu predava del od svojata vnatre{na energija. Pritoa, teloto so povisoka temperatura se
ladi, vnatre{nata energija mu se namaluva. Delot od vnatre{nata energija {to preminuva
od ednoto na drugoto telo se opredeluva so fizi~kata veli~ina koli~estvo toplina,
a se ozna~uva so Q.
Koli~estvoto na toplina e merka za vnatre{nata energija {to se predava od edno
telo na drugo.
Koli~estvoto na toplina kako vid na energija se meri so edinicata za energija xul (J).
Kolku toplina e potrebno za da zovrie vodata?

Dali moè da se odgovori na vakvo pra{awe? [to vie u~enicite mislite za toa?
Zna~i, treba da znaeme kolku voda sakame da zagreeme, za kolku stepeni da ja zagreeme
i sl.
Od iskustvo znaeme deka za da zagreeme pogolemo
koli~estvo voda treba pove}e toplina. Isto taka,
znaeme deka za da zagreeme isto koli~estvo voda na
povisoka temperatura ni treba pove}e toplina. Primer:
ne e seedno dali vodata }e ja zagrevame od 15 oC na
100 oC ili od 70 oC na 100 oC. Pove}e toplina zna~i
podolgo zagrevawe na ist izvor na toplina.
Dali moè da opredelime kolku toplina ni e potre-
bna za da zagreeme 1 kg voda od 20 oC do 100 oC?
Diskutirajte kako toa bi go napravile so obid.
Verojatno i sami zaklu~ivte deka za takvo opredelu
vawe bitno e da imate izvor na toplina za koj to~no
znaeme kolkava energija moè da í predade na vodata
vo vid na toplina. Za toa moè da ni posluì elektri~no re{o, bidej}i na
nego e ozna~ena negovata mo}nost (re{oto neka ima mo}nost od 600 W).
Kolkava energija vo vid na toplina predava re{oto za vreme od 1 s?
Za vreme od 1 s re{oto predava 600 J toplina (1 W = 1 J/s).
Ako re{oto e vklu~eno 30 s, za toa vreme }e predade 30 pati pogolemo koli~estvo
na toplina, odnosno 18 000 J ili 18 kJ.
Elektri~nata energija }e ja zgolemi vnatre{nata energija na vodata i }e ja predade
kako toplina.

Da po~neme so ispituvaweto
Na 1 kg voda ja merime po~etnata temperatura (t1) i ja stavame vo sad postaven na re{o.
Po 30 s go isklu~uvame re{oto, malku ja prome{uvame vodata za primenata toplina da se
rasporedi ramnomerno i ja ~itame kone~nata temperatura (t2).
Vedna{ potoa vo vtoroto merewe (istoto re{o raboti povtorno 30 s) dodavame novi
18 kJ energija i ja zabeleùvame temperaturata.
Pravime i treto merewe so dodavawe na u{te 18 kJ energija, povtorno ja merime tem-
peraturata i ja vnesuvame vo tabelata.
Tabela
Primena toplina Promena na temperaturata
Q t
1 kg voda 2 kg voda 3 kg voda
18000 J 4 K 2 K 1,3 K
36000 J 8 K 4 K 2,6 K
54000 J 12 K 6 K 6K
Dali ednakvoto koli~estvo na

toplina Q odgovara na ednak-
voto poka~uvawe na tempera- 500 J 800 J 900 J 4200 J
~elik beton aluminium voda
turata t?
Kolku }e se poka~i temperaturata ako koli~estvoto na toplina Q se zgolemi
za 2 pati, odnosno 3 pati?
Od tabelata moè da zaklu~ime deka ednakvo koli~estvo na toplina ja poka~uva tem-
peraturata za ednakov iznos.
Toplinata {to }e ja primi odredena masa na voda e pravoproporcionalna
so promenata na temperaturata, Q ~ t.
[to mislite, kolku toplina ni e potrebna za da zagreeme 2 kg voda za ednakov
porast na temperaturata kako vo prviot obid?
Za da se zagreat 2 kg voda za ista temperaturna razlika treba 2 pati pove}e
koli~estvo na toplina (36 000 J).
Za ednakov porast na temperaturata na teloto so 2 pati pogolema masa potreb-
no e 2 pati pove}e toplina.
Potrebnata toplina za soodvetnata promena na temperaturata e pravopro
porcionalna na masata, Q ~ m.
Da go postavime slednoto pra{awe: Kolku toplina e potrebno za na 1 kg voda da
& se poka~i temperaturata za 4 K ili 4 OK?
Od tabelata se gleda deka se potrebni 18 000 J. Ako sakame da najdeme kolkavo
koli~estvo na toplina e potrebno za na 1 kg voda da se poka~i temperaturata
za 1 OK ili 1 K, so delewe na prethodnata vrednost so 4 se dobiva vrednost
od 4500 J. To~nite merewa davaat vrednost od 4186 J {to ~esto se zaokruùva
na 4200 J.
Za na 1 kg voda da & se zgolemi temperaturata za 1 K potrebno e 4200 J toplina.
Ovaa vrednost se vika specifi~en toplinski kapacitet na vodata.

Ako namesto voda, zagrevame èlezno telo so masa od 1 kg, potrebni se 420 J za da ja
zgolemime temperaturata za 1 K. Koli~estvoto toplina potrebno za da se zagree 1 kg od
nekoja supstancija za 1 oC se vika specifi~en toplinski kapacitet na taa supstanci-
ja.
Ako gi prodolìme obidite so razli~ni supstancii, }e utvrdime deka za telata od tie
supstancii, ako masite im se ednakvi, za ednakov porast na temperaturata, potrebno e
da dodademe razli~ni vrednosti na toplina.
Od seto kaàno, moè da zaklu~ime deka koli~estvoto na toplina {to treba da go
dademe na nekoe telo so masa m za da se zagree od temperatura t1 na temperatura t2 vaì
izrazot:
Kolku edno telo }e primi ili }e ispu{ti toplina, zavisi od negovata masa, od sup-
stancijata od koja e napraveno i od temperaturnata razlika na zagrevawe ili ladewe
Vo formulata so c e ozna~en specifi~niot toplinski kapacitet na supstancijata. So

nego se iskaùva i edna od toplinskite osobini na supstancijata.
Vo priloènata tabela dadeni se nekoi vrednosti na specifi~niot toplinski kapa-
citet na odredeni supstancii.
Specifi~ni toplinski kapaciteti
Materija J / gK J / kgK
Voda 4,2 4200
Mraz 2,1 2100
Alkohol 2,5 2500
Maslo za motori 1,9 1900
Olovo 0,126 126
@iva 0,134 143
@elezo 0,42 420
Bakar 0,36 360
Staklo 0,77 770
Kamen (okolu) 0,84 840
Poradi golemiot toplinski kapacitet, na vodata í treba mnogu pove}e toplina od koja
bilo druga supstancija so ista masa za da ja zagreeme do ista temperatura. Me|utoa, koga
vodata se ladi ispu{ta mnogu pove}e toplina od isto koli~estvo za ednakov broj na ste-
peni od koja bilo druga supstancija. Ovaa pojava osobeno doa|a do izraz kaj moriwata i
okeanite i zatoa vo tie podra~ja klimite se poumereni. Objasni go ovoj fenomen poznavaj}
i gi faktite od geografijata.
Kamenesta podloga ima mal specifi~en toplinski kapacitet, pa zatoa taa brzo se za-
greva, no i brzo se ladi. Takvata podloga pridonesuva denovite da bidat è{ki, a no}
ite ladni - karakteristiki za kontinentalnata klima.
Vo sekojdnevniot ìvot treba da odbirame od kakov materijal ni se oblekata i obuvkite
{to gi nosime, za vo zima tie da né za{titat od studot, a vo leto od è{tinata.
Isto taka, treba da se razmisluva za vidot na grade`niot materijal za vnatre{no i
nadvore{no ureduvawe na ku}ite, za izgradba na pe~ki i sl.
Kalievite pe~ki se pravat od materijal so golem toplinski kapacitet. Zatoa im tre-
ba pove}e toplina za da se zagreat do istata temperatura kako i èleznite pe~ki, no
èleznite pe~ki mnogu pobrzo }e se izladat od kalievite.

Nasproti toa, sredstvata za ladewe na razli~ni delovi od aparati, raznite masla
i nivnite vodni emulzii, transformatorskite masla za ladewe na transformatorite
i sl., poradi svojot golem specifi~en toplinski kapacitet, prezemaat zna~aen del od
toplinata koja inaku bi go zagrozila funkcioniraweto na samiot ured.
Re{ete
1. Razmislete kade se upotrebuvaat raboti so golem specifi~en toplinski kapa
citet.
2. Vodata vo odnos na ostanatite supstancii ima golem specifi~en toplinski
kapacitet (4200 J/kgK). Objasni {to zna~i toa.
3. Zo{to moriwata, rekite i ezerata ja ublaùvaat klimata? Objasni.
4. 1 l voda i 1 kg èlezo gi zagrevame za 1 K. Za kolku se promenila nivnata
vnatre{na energija? Koga par~e srebro so masa od 1230 g }e se izladi od
66 0S na 16 0S, na okolinata í predava energija od 1,5 kJ. Kolkav e specifi~niot
toplinski kapacitet na srebroto?
7 RAZMENA NA TOPLINA
7.1 TOPLINSKA RAMNOTE@A
Koga }e dojdat vo dopir dve razli~no zagreani tela

nastanuva razmena na toplinskata, odnosno vnatre{-
nata energija.
Koja zakonitost vaì pri razmenata na vnatr{nata
energija koga telata se vo neposreden dopir, odnosno
koga supstanciite se me{aat?
Zemete dva sada, po mo`nost plasti~ni, i stavete vo
edniot 0,5 kg voda zagreana na 100 0S, a vo drugiot, isto
taka, 0,5 kg voda zagreana na 20 0S. Vodata od sadovite
izme{ajte ja vo pogolem sad i po~ekajte.
Dali moète pribli`no da odredite
kolkava }e bide temperaturata na sme-
sata?
Pri me{aweto na vodata nastanuva
razmena na toplinata, so toa {to poto-
plata voda predava, a poladnata prima
toplina.
[to pretpostavuvate, kako }e se od-
nesuvaat koli~estvata Q2 (toplinata
{to ja predava toplata voda) sprema
Q1 (koli~estvoto toplina {to ja prima
ladnata voda)?
Obrazloète go va{eto mislewe.

Ispituvame so obid
Vo mala plasti~na ~a{a sipete voda so masa m1 = 250 g od vodovodnata mreà. Vo dru-
ga pogolema ~a{a sipete 300 g voda zagreana na 70 0C. Temperaturata na ladnata voda
t1= 20 0C i temperaturata na toplata voda t2 = 70 0C.
Ladnata voda potoa sipete ja vo sadot so toplata voda, izme{ajte ja vodata,
malku po~ekajte i izmerete ja temperaturata ts (sredna temperatura). Site podatoci
zabeleùvajte gi vo va{ata tetratka.
Sluèj}i se so podatocite od merewata odgovorete na slednite pra{awa:
Za kolku se zgolemila temperaturata na ladnata voda po me{aweto so topla-
ta?
Za kolkavo koli~estvo na toplina se zgolemila vnatre{nata energija na lad-
nata voda (Q1)?
Za kolku se namalila temperaturata na toplata voda po me{aweto?
Kolkavo koli~estvo na toplina Q2 toplata voda í predala na ladnata?
Sporedete gi rezultatite dobieni za Q1 i Q2. Odgovaraat li podatocite na va{ite
pretpostavki?
Merewata pokaùvaat deka koli~estvoto na toplina Q2 {to go predala toplata voda,
ako nema nikakvi gubitoci, e ednakvo na koli~estvoto na toplina Q1 {to go primila
ladnata voda.
Predadenata toplina e ednakva so primenata.

Gornata relacija go pretstavuva zakonot za toplinska ramnoteà koj{to glasi:

Koli~estvoto na toplina {to go prima poladnoto telo e ednakvo na koli~estvoto
toplina {to go predava potoploto telo.
Ovoj zakon e vo soglasnost so zakonot za odrùvawe na vnatre{nata energija.
Ovoj zakon vaì i za me{aweto na te~nosti so razli~ni toplinski kapaciteti
c1 i c2, kako i za me{aweto na tvrdo telo vo te~nost vo koja ne se rastvoruva.
So pomo{ na ovoj zakon moè da odgovorime na po~etokot od istraùvaweto.
Kolkava e kone~nata temperatura na vodata dobiena so me{awe na zadadenite
koli~estva voda zagreani na soodvetnite temperaturi?
Bidej}i se raboti za voda c1 = c2 zatoa vo relaci-

jata }e stavime samo c.
So zamena vo gornata ravenka, se dobiva ts = 47 0C.

Ostavi vo sobata topol i laden pijalak nekolku
~asovi. Topliot pijalak }e se ladi, a ladniot }e se
zagreva, dodeka obata ne ja dobijat sobnata tempe-
ratura.

7.2 KALORIMETAR
Za merewe na koli~estvoto na toplina pri toplinska razmena na vnatre{na energija

naj~esto se sluìme so napravata koja se vika kalorimetar.
Kalorimetarot se sostoi od dva matalni cilindri~ni sada staveni eden vo drug. Pomaliot
sad (1) e odvoen od pogolemiot sad (2) so vozduh i toplotno izolacionen materijal (pluta
ili drugo) koj e namenet za spre~uvawe na razmenata na toplinata me|u vnatre{niot sad
i nadvore{nata okolina.
Na kapakot (3) ima dva otvora niz koi pominuvaat termometar (5) i me{alka (4).
Vo kalorimetarot se stavaat dve tela so razli~ni temperaturi, od koi ednoto e te~nost

(naj~esto voda). Od teloto so povisoka temperatura toplinata pominuva na teloto so
poniska temperatura s# dodeka nivnite temperaturi ne se izedna~at.
Masata na postudenoto telo so temperatura t1, se ozna~uva so m1, a negoviot specifi~en
toplinski kapacitet so c1. Na toploto telo so temperatura t2, masata e m2 i specifi~niot
toplinski kapacitet c2.
Temperaturata po me{aweto vo kalorimetarot e tS.
Toplinata {to ja primilo poladnoto telo e a toplinata {to ja oslobo-
dilo potoploto telo e
Pri izedna~uvaweto na temperaturite na dvete tela, oslobodenoto koli~estvo toplina
e ednakvo so primenoto koli~estvo toplina,
t.e.
Ovaa ravenka se vika ravenka na toplinska

ramnoteà me|u dve tela. Naj~esto se
koristi za opredeluvawe na specifi~niot
toplinski kapacitet na edno telo.
Kako kalorimetar moè da ni posluì i
termos (vidi na slikata). Termosot e staklen
sad so dvojni yidovi me|u koi e izvle~en
vozduhot za da se spre~i razmenata na
toplinata so nadvore{nata sredina.

Odgovorete, re{ete
1. Elektri~en bojler sodrì 80 l voda. Vodata treba da se

zagree od 18 0S do 80 0S.
a) Kolkava energija e potrebna za zagrevawe na vodata?
b) Kolkava mo}nost treba da ima bojlerot ako sakame vo-
data da se zagree za 1 ~as?
2. Zo{to za ladewe na motorite avtomobilite (kako
te~nost) koristat voda, a ne alkohol?
3. Zo{to pri prakti~ni merewa so poznatite formuli ne
se dobivaat sosem to~ni rezultati?
4. Iskaì ja so zborovi i re{i ja zada~ata so ovie poda-
toci:
m1 = 4 kg; T1= 293 K; T2 = 343 K
Q=?
Od koja supstancija e napraveno teloto?

5. Vo kada se nao|aat 20 litri voda na 80 0S. Ako se doturat 30 litri
voda ~ija temperatura e 20 0S, kolkava }e bide temperaturata na
smesata?
[ireweto moè da bide opasno.
Nikoga{ ne stavajte vrela voda vo ~a{a. Stak-

loto slabo ja sproveduva toplinata, pa dodeka
vnatre{niot yid od ~a{ata se zagreva i {iri,
nadvore{niot ostanuva laden i ne se {iri. Zatoa
~a{ata puka.
Nemojte nikoga{ da zagrevate hermeti~ki za-
tvoreni {i{enca so gas i ne frlajte gi v ogan.
Gasot e pod pritisok i koga {i{eto }e se zagree,
gasot naglo se {iri, a {i{eto }e eksplodira.

1. [to pretstavuva vnatre{nata energija i kako moè da se promeni?

2. Kakva e razlikata pome|u Kelvinovata i Celziusovata temperaturna skala?
3. Od {to zavisi koli~estvoto na toplina {to go prima ili go ispu{ta edno
telo?
4. Koi supstancii pri ednakvo zagrevawe se {irat najmnogu, a koi najmalku?
5. Zo{to vo zima temperaturata na otvoreno se meri so alhoholen, a ne so ìvin
termometar?
6. Koi se fundamentalnite to~ki na Celziusovata temperaturna skala?
7. Pri zagrevawe na teloto mu se zgolemuva volumenot.
[to se slu~uva so negovata masa, a {to so gustinata?
Dali se menuvaat dvete veli~ini ili samo edna od niv? Koja? Objasni.
8. So pomo{ na molekularno-kineti~kata teorija objasni zo{to se menuva ìvi-
niot stolb vo termometarot.
9. [to e koli~estvo toplina?
Razmisli, odgovori, re{i
1. Zo{to pri obrabotka na metal se zagrevaat i alatot i metalot?

2. Dali moè temperaturata na ~ove~koto telo da iznesuva 300 K?
3. Dali sekoga{ telata so povisoka temperatura predavaat vnatre{na energija
na telata so poniska temperatura?
4. Zo{to metalnite obra~i na drvenite trkala kaj zapre`nite koli se navleku-
vaat vo zagreana sostojba?
5. Zo{to mirnata morska ili ezerska voda, koga denot e son~ev, se zagreva samo
na povr{inata?
7. Zo{to vo prostoriite vozduhot do tavanot e potopol, a vozduhot do podot e
postuden?
8. Dali za ist temperaturen interval e polesno da se zagree kilogram aluminium
ili kilogram èlezo?
9. Zo{to pri gradewe na stanovite se koristat {uplivi tuli i se pravat dvojni
prozorci?
10. Zo{to snegot gi za{tituva esenskite posevi od mrazevite?
11. Objasni zo{to vo leto nosime lesna svetla obleka, a vo zima temna i debela.
12. Kolkavo koli~estvo toplina treba da se donese na voda so masa od 300 g za da
se zagree od 18 0S do 65 0S?
13. Presmetaj kolkavo koli~estvo toplina se osloboduva pri ladewe na 3 litri
voda od 80 0S na 10 0S.
14. Kolku xuli toplina e potrebno za da se zagreat 5 kg èlezo od 20 °C do
180 0S?
15. Presmetaj ja temperaturata na smesa od 400 g voda zagreana do 80 0S i 600 g
voda zgreana do 50 0S.

RE[ENIJA
Движење и сили
Mehani~ko dvièwe
Тела, супстанции, физички 1. 4 km 2. 2 h 40 min; 3. a) 6 km/h; b)1,66 m/s.
величини и мерење на Ramnomerno pravolinisko dvièwe
1. s = 14400 m = 14,4 km; 2. t = 20 min.
физички величини
Ramnomerno zabrzano dvièwe
1. 33,3 m/s odnosno 128,8 km/h
Merewe na fizi~ki veli~ini 2. 12 m/s; 3. 45 m; 4. 45 m/s2.
1. Fizi~ki veli~ini: masa, vreme, dolìna, Sili
temperatura. Merni edinici: Kelvin, metar, 1. Dvata ~amci; nasokata e sprotivna. Nep-
kilogram, sekunda. osredno.
2. Znaej}i ja prose~nata brzina na svoeto 2. Strelata odi napred, lakot nazad.
odewe, so pomo{ na pretpostavenoto vreme, Akcija i reakcija
moè da se presmeta rastojanieto pome|u 1. Dva pati pogolemo; Brodot ima golema masa
planinskite ku}i. i nema da se pridviì.
Merewe na vreme 2. Vozduhot odi nadolu, a balonot nagore.
2. a) 170,4 s; b) 50,68 s. 3. Za za{tita od povredi (pri nagla promena
Merewe na dolìna na brzinata)
2. a) 0,844 m; b) 0,08 m; v) 170 m; 4.Vozewe na voz, na velosiped i dr.
g) 0,62 m; d) 0,09 m; |) 2,64 m. 5. Lu|eto so pogolema masa, ako se vozat vo
Merewe na plo{tina voz ili bilo koe prevozno sredstvo, se otk-
1.3,64 m2; 0,0045 m2; 3.000.000 m2; lonuvaat podaleku i obratno.
2.P = n.a.b; P = 1000.20 cm.15 cm = 30m2; Vrska me|u silata, masata i zabrzuva-
3.1 ar = 100 m2 1 ar = 0,01 ha; weto
4.a) 180 plo~ki; 1. a) b) Postojano;
b) Vo horizontalniot red 30 plo~ki, vo ver-
tikalniot red 6 plo~ki. 2. 3. 10 pati.
Merewe na masa
1. 87 kg; 6. 1 g; 7. 1 kg; 1 kg; 1000 g; 4. Vle~nata sila e
8. 7,2 g; 5. a) b)
9. kg; 1000 12 1 4 6.
g; 1000000 12000 1000 4000 7. a) b) v)
t; 1 0,012 0,001 0,004
mg; 1.000.000.000 12.000.000 1.000.000 4.000.000 Ramnoteà na sili
1. (se uramnoteùvaat)
Gustina na telata
1. 710 kg/m3; 2. 57,9 kg; 3. 6 kg; 4. 7 kg;
5. 0,155 m3; 2.
Predvidete, proverete, opredelete
3. a) b) v)
8. 1,3 dm3; 9. [upliv; 10. 2 kg;
Lost
3. Rastojanijata se vo odnos 1:2.
4. So pogolemiot klu~.
Внатрешна енергија и
Енергија
топлина
Gravitaciska potencijalna energija Vnatre{na energija i toplina

1. 1200 N; 2. 20 m; 3. Ek i Ep; 4. “0”; zavisi od
m i h na ~ovekot na kulata; 5. Ek i Ep pravo- Koli~estvo toplina:
proporcionalno.
Zapazuvawe na energijata Zakon za toplinska ramnoteà
1.Prvo Ep, a posle Ek ; 2. I Ep i Ek istovremeno; Q = 7600 J; 44 oC.
3. Od Ep vo Ek i obratno. Toplinsko {irewe na tvrdite tela
Makari 3,6 cm; 97,3 oC.
1.Nepodvi`na, podvi`na i sloèna;
2. G/2; G/4; G/6; 3. G = 6 N; F = 1 N.
Navedena ramnina
1. l = 3,6 m; 2. A1=2 J i A2=2 J.
VELIÎNI, EDINICI, POIMI
A I P
astronaut izvedeni priroda
atom indiferentni prirodni pojavi
agregatni sostojbi pravolinisko
amorfni J potisna sila
akcija ja~ina polo`ba
aerometri pritisok
atmosfera K paskal
atmosferski pritisok kuben metar potisok
altimetar kilogram potencijalna energija
apsolutna nula korpuskuli
anomalija na vodata kristali R
kristalni referentno telo
B krivolinisko relativno miruvawe
brzina komponenti relativno dvièwe
barometri kineti~ka energija ramnomerno pravolinisko
koeficient na polezno dejstvo ramnomerno zabrzano
V kelvin ramnomerno usporeno
veli~ini kalorimetri reakcija
volumen koli~estvo toplina rezultanta
vremenski interval kondukcija radijacija
vat konvekcija
vnatre{na energija kondenzacija S
vtvrdnuvawe supstancija
vetreewe L sekunda
vriewe ladewe sila
vreme lizgawe stabilna
labilna svetlinska energija
G struewe
gustina M specifi~na toplina
grafi~ko pretstavuvawe merni edinici sublimacija
gravitacija merila
gravitaciono pole merni instrumenti T
gravitaciska energija metar triewe
mikrometarski vint tehnika
D menzura trkalawe
dvièwe masa na telo teì{te na telo
dinamometar me|uprostori troposfera
difuzija me|umolekularni sili toplina
dolìna molekula temperatura
mehani~ko dvièwe termometar
E momentna brzina toplomer
eksperiment miruvawe toploprovodlivost
energija mehani~ka rabota topewe
elektri~na energija mehani~ka energija temperatura na topewe
mo}nost
Z molekularni sili F
zagrevawe fizi~ki veli~ini
zabrzuvawe N forma
Zemjino zabrzuvawe nabquduvawe fazni premini
Zemjina teà nonius
zagrevawe neramnomerno H
zra~ewe nuklearna energija hemiski svojstva
hidrostati~ki pritisok
W hidrostati~ki paradoks
wutn
C
Celziusov stepen

Fizika 7 Mak PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Fizika 7 Mak PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

С и м е о н Ге ш о с к и Ф е рд и н а н д Н о н к ул ов с к и

Вовед во физиката 6 Енергија

Vo u~ebnikot se obraboteni delovi od fizikata za koi imate skromni predznaewa.

Fizi~kite sodr`ini ne se voveduvaat kako zbir na fakti i definicii za koi ne se gleda od

Pri istra`uvaweto }e nabquduvate, merite, predviduvate, razmisluvate i }e doa|ate do odgo-

Avtorite na u~ebnikot, preku vakvata koncepcija, sakaat da ja pottiknat va{ata qubopitnost i

Skopje, 2009 Avtorite

Nazivot (imeto) fizika doa|a od gr~kiot zbor fizis, {to

Prviot ~ekor vo prou~uvaweto na nekoja prirodna

Tela. Gradba na telata

1.1 ^ESTI^KI NA TELATA

^esto pati si go postavuvame pra{aweto za struktu­rata na

Kade otide vozduhot od balonot?

10 Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Kako mirisot se {iri vo prostorija?

Vo eden sad stavete nekolku kapki parfem. Sadot post-

Od kade boja vo razredeniot rastvor?

Stavete nekolku kapki koncentriran rastvor od kaliev

Vo edna menzura turame 50 cm3 alkohol, a vo druga menzura

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini 11

Dali ima kraj deleweto na

Dali se potvrdija na{ite pretpostavki?

12 Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Denes e poznato deka site supstancii se sostaveni od Molekulot na

sitni nevidlivi ~estici koi gi imaat svojstvata na sup- vodorodot sodr`i

stanciite. Tie ~estici se vikaat molekuli2. dva isti atoma

Najsitnata ~estica na supstancijata koja gi ima svo­

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini 13

Istiot obid izvedete go so

Kakva e granicata i kolkav e zaedni~kiot

Kako }e ja objasnite ovaa pojava?

Od iskustvo znaeme deka telata, na primer, metalna

14 Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Izvedete gi slednite obidi

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini 15

Vo po{iroka ~a{a turete voda. Na par~e

1.4 AGREGATNI SOSTOJBI

Ako se sporedat mrazot, vodata i vodenata parea

Supstanciite vo prirodata gi sre}avame vo: tvrda,

Vo uslovite vo koi `iveeme, mnogu supstancii istovremeno gi sre}avame vo tvrda,

16 Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Te~nostite lesno ja menuvaat formata, slobod­

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini 17

Gasovite nemaat svoja forma nitu postojan volu­

Agregatnata sostojba se menuva so zagrevawe ili

voda Vo razli~ni agregatni sostojbi isto koli~estvo od

Poglednete go crte`ot i objasnete kako se rasporedeni i kako se dvi`at moleku-

Vnatre{nata struktura na ista supstancija vo razli~ni agregatni sostojbi se raz-

tvrda te~na gasovita

18 Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Dali nekoga{ ste videle kako vo golemite

1. Zo{to od kapka parfem zamirisuva celata prostorija?

Zemete menzura, voda i pet kocki {e}er. Vodata turete ja vo menzurata i

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini 19

Kolku iznesuva mese~nata potro{uva~ka na elek­tri~na

20 Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Site drugi veli~ini i edinici, {to se koristat vo fizikata, se definirani so pomo{

Me|unarodniot sistem na edinici e zna~aen po toa {to so negovoto voveduvawe

Proverete kolku znaete:

1. Opredelete koi od navedenite izrazi se fizi~ki veli~ini, a koi

2. Planinar procenil deka oddale~enosta pome|u dve planinski

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini 21

22 Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

^esto pati si go postavuvame pra{aweto za strukturata na

Najsitnata ~estica na supstancijata koja gi ima svo

Te~nostite lesno ja menuvaat formata, slobod

Gasovite nemaat svoja forma nitu postojan volu

Kolku iznesuva mese~nata potro{uva~ka na elektri~na

g) 6,2 dm ___; d) 90 mm _; |) 264 cm _____.

Ova sporeduvawe mo`e da go izrazime so matemati~ka formula: