Avtori: д-р Mimoza Ristova, редовен професор на ПМФ-УКИМ,

Скопје
Mirjana Jonoska, редовен професор на ПМФ-УКИМ,
Скопје
Recenzenti: д-р Nevenka Andonovska, редовен професор на ПМФ-
УКИМ, Скопје
Valentina Popovska
\or|i Ilievski

Lektura Natalija Glinska-Ristova

Ilustratori авторите

Izdava~

Tira`

Re{enie broj

CIP
katalogizacija

Izdanie Skopje 2010

  
Учебников  е  напишан  според  најновата  наставна  програма  за  предметот  ФИЗИКА    за  осмо 
(деветто)  одделение  во  2010  година.  Учебноков  е  пишуван  според  прецизните  дидактички 
насоки на програмата, а се состои од постапно и интерактивно пренесување  на содржините. 
Воведен е патот на загатнување на проблематиката, преку потсетување на некој феномен од 
природата  и  секојдневието  кој,  на  крајот  од  лекцијата  ќе  им  биде  одгатнат  со  помош  на 
физичкиот закон или содржината што ќе ја изучат.  

Учебников има новини во досегашното учебникарство по ФИЗИКА во земјава и во регионот. 
За  прв  пат  се  нудат  насоки  за  употребата  на  комјутерите  во  изучувањето  на  физиката. 
Притоа, на учениците и наставниците им се даваат познати веб‐страници кои ја поткрепуваат 
и  ја  ислустрираат  изучената  содржина,  а  се  во  функција  за  приближување  на 
проблематиката со нив (на учениците) блиски методи.   

РАБОТНАТА ТЕТРАТКА ПО ФИЗИКА е само интегрален додаток на учебникот за дополнување, 
целисходно  продлабочување  на  знаењата  и  трасирање  на  патот  до  нивната  практична 
примена  во  самостојно  изведување  на  експерименти  со  прирачни  средства  (таканаречени 
кујнски прибори).   

Како  додаток  на  учебникот  се  нуди  МАЛ  ЏЕПЕН  ПРИРАЧНИК  со  поважните  дефиниции  и 
формули. Намената му е да се користи за време на подготвителните тестови како “ливче за 
препишување”,  бидејќи  последните  истражувања  покажаа  дека  успехот  на  писмените 
работи  или  тестовите  по  ФИЗИКА  во  основното  образование  не  зависи  од  тоа  дали  на 
учениците за време на тестирањето се служат со учебник или не.  

Учебникот  има  и  УПАТСТВО  ЗА  НАСТАВНИКОТ  кое  ќе  му  го  олесни  патот  во  неговата 
благородна  мисија:  да  ги  научи  своите  ученици  да  ја  разбираат,  сакаат,  применуваат 
матицата на сите науки, ФИЗИКАТА.  

 Учебникот е напишан од две авторки, и тоа: 

• д‐р  Мимоза  Ристова,  која  ги  има  напишано  главите  1  и  5,  а  заедно  со  д‐р  Мирјана 
Јоноска ги има напишано поглавјата 1.12, 2.13, 3.4, 3,5 и 3,6.   
• д‐р Мирјана Јоноска, која ги има напишано главите 2, 3 и 4, а заедно со  д‐р Мимоза 
Ристова ги има напишано поглавјата 1.12, 2.13, 3.4, 3,5 и 3,6.  

Од авторките 

 
  

 
 

Ова не е обичен учебник. Ова е многу посебен учебник по ФИЗИКА. А физиката е матицата 
на  сите  природни  науки.  Учебникот  е  направен  за  да  ве  одведе  во  тајните  на,  за  вас, 
непознатите области од природата и вашето секојдневно окружување. Учебников најнапред 
ќе  ве  “спроведе”  како  струја  низ  ЕЛЕКТРИЧНИТЕ  ПОЈАВИ,  потоа  ќе  ве    привлече  кон 
МАГНЕТНИТЕ ПОЈАВИ, ќе ве “растрепери” како што тоа го прават ОСЦИЛАЦИИТЕ, БРАНОВИТЕ 
И ЗВУКОТ, ќе “блесне” во вашите очи како СВЕТЛИНСКИТЕ ПОЈАВИ за на крајот да “влезе” во 
секој атом од вашето битие како честица од АТОМСКАТА ФИЗИКА.  

Затоа драги ученици, топло ви препорачуваме да ја исползувате шансата што ви ја нуди овој 
учебник,  да  научите  за  природата  и  нејзините  феномени  со  помош  на    изучувањето  и 
разбирањето на ФИЗИКАТА.  

Само  ФИЗИКАТА  може  да  ви  помогне  подобро  да  ја  разберете  како  надворешната  така  и 
сопствената природа.  

Со почит,  

Мимоза Ристова и Мирјана Јоноска 

 
 

 
 

Авторите на овој учебник им се заблагодаруваат на официјалните рецензенти на учебников. 
Посебна благодарност авторите им искажуваат на колегите  

• д‐р Митре Митрески, редовен професор на ПМФ –УКИМ, Скопје,  

• д‐р Зора Митреска, редовен професор на ПМФ –УКИМ, Скопје и 

• д‐р Невенка Андоновска, редовен професор на ПМФ –УКИМ, Скопје, 

кои  детално  го  прегледаа  ракописот  и  со  своите  укажувања  и  сугестии  ни  помогнаа  да  го 
доведеме учебников до постоечкава форма.  

Авторите ќе им бидат благодарни на сите забелешки од идните корисници на овој учебник.  

Мимоза Ристова и Мирјана Јоноска 

 
OSNOVNI FIZI^KI VELI^INI I EDINICI
VO ME\UNARODNIOT SISTEM ( SI)

Veli~ina Edinica
ime oznaka ime oznaka
dol`ina l metar m
masa m kilogram kg
vreme t sekunda s
temperatura T kelvin K
ja~ina na elektri~na I amper A
struja
koli~estvo supstanca υ mol mol
ja~ina na svetlina J kandela cd

Mno`iteli i prefiksi za skrateno prika`uvawe na

edinicite na fizi~kite veli~ini

Pomalite i pogolemite golemini na brojnite vrednosti na goleminite na fizi~kite

veli~ini mo`e da se prika`at :
• So pomo{ na oznaki,
• So pomo{ na desetki na stepen.
Brojot 1000 mo`e da se prika`e kako 10 ×10×10=103 .
Taka na primer dol`inata 2341 m mo`e da se zapi{e kako:
2341 m = 2,341 ×103 m=2,341 km
1 1
Brojot 0,001 mo`e da se zapi{e kako ili kako 3 ili 10 -3.
1000 10
Taka dol`inata od 0,02341 metri mo`e sa se zapi{e kako :
0,002341 m = 2,341 ×10-3 m = 2,341 mm

Tabelata za skrateno prika`uvawe na brojnite vrednosti na fizi~kite veli~ini

broj oznaka so desetki

1 000 000 000 G (giga) 109
1 000 000 M ( mega) 106
1 000 k ( kilo) 103
1 edinica 100
0,001 m ( mili ) 10-3
0,000 001 μ (mikro) 10-6
0, 000 000 001 n (nano) 10-9
0,000 000 000 001 p (piko) 10-12
1. ELEKTRI^ESTVO
1
1.1. ELEKTRI^NI POLNE@I I NIVNO ZAEMNODEJSTVO 1
1.2. ELEKTRI^NO POLE 4
1.3. STRUJA - DVI@EWE NA POLNE@I 7
1.4. IZVORI NA ELEKTRI^NA STRUJA. STRUJNO KOLO 10
1.5. ELEKTRI^EN POTENCIJAL I NAPON 13
18
1.6 OTPOR I SPROVODLIVOST
1.7. PRIMERI NA ELEKTRI^NI KOLA 22
1.8. 24
VRZUVAWE OTPORNICI
1.9. ELEKTRI^EN KAPACITET 28
1.10. SVRZUVAWE KONDENZATORI 31
1.11. RABOTA I MO]NOST NA STRUJATA 33
1.12. STRUJA NIZ TE^NOSTI I GASOVI 39
1.13. POLUSPROVODNICI 44
1.14. ПОЛУСПРОВОДНИЧКИ НАПРАВИ. ДИОДИ, 46
ТРАНЗИСТОРИ И ЧИПОВИ

2. MAGNETIZAM 49
2.1. MAGNETI 49
2.2. MAGNETNO POLE NA STRUJATA. 52
ERSTEDOV EKSPERIMENT

2.3.  MAGNETNO POLE NA PRAV SPROVODNIK, MAGNETEN 54

LIST I SOLENOID. MAGNETNI SILOVI LINII
2.4.  ELEKTROMAGNETI i PRIMENA 57
2.5.  POSTOJANI MAGNETI. ZEMJINO MAGNETNO POLE 60
2.6.  MAGNETNA (AMPEROVA) SILA 63
2.7.  RAMKA SO STRUJA VO MAGNETNO POLE. ELEKTROMOTOR 66
2.8.  ELEKTROMAGNETNA INDUKCIJA 69
2.9.  LENCOVO PRAVILO ZA ELEKTROMAGNETNА INDUKCIJA 72
2.10.  NAIZMENI^NA STRUJA 73
2.11.  GENERATORI ZA NAIZMENI^NA STRUJA 76
2.12.  TRANSFORMATORI 79
2.13.   STRUJA VO DOMOVITE I MERKI ZA BEZBEDNOST 82
OD STRUEN UDAR
 87
3. OSCILACII I BRANOVI

3.1.  OSCILACII. OSNOVNI POIMI 87

3.2. MATEMATI^KO NI[ALO. PRISILENI OSCILACII. 90
REZONANCIJA
3.3. BRANOVO DVI@EWE. OSNOVNI VELI^INI 93
3.4. ODBIVAWE I PREKR[UVAWE NA BRANOVITE 97
3.5. ZVUK . IZVORI. KARAKTERISTIKI 100
3.6. AUDIOUREDI. BU^AVA. ULTRAZVUK I PRIMENA 104
107

4. SVETLINA

4.1. IZVORI NA SVETLINA. SVETLINSKI ZRACI 107

4.2. REFLEKSIJA NA SVETLINATA. RAMNO OGLEDALO 110

4.3. SFERNO OGLEDALO 113
4.4. PREKR[UVAWE NA SVETLINATA 117
4.5. TOTALNA REFLEKSIJA 120
4.6. PREKR[UVAWE NA SVETLINATA NIZ OPTI^KA 123
PRIZMA. DISPERZIJA
4.7. LE]I. LIKOVI KAJ LE]ITE 126
4.8. PRIMENA NA LE]ITE. LUPA. OPTI^KI INSTRUMENTI 130
4.9. OKO KAKO OPTI^KI SISTEM 133
4.10. BOJA NA TELATA. KAKO OKOTO GI RAZLIKUVA BOITE 136

137

5. ATOMSKA FIZIKA

5.1. GRADBA NA MATERIJATA 137

5.2. RADIOAKTIVNOST I ZA[TITA 140
5.3. BIOLO[KO DEJSTVO NA RADIOAKTIVNOSTA I 144
PRIMENA
5.4. DETEKTIRAWE NA RADIOAKTIVNOST 147
5.5. PRIMENA NA NUKLEARNATA ENERGIJA 149
5.6. RADIOAKTIVNI ZAGADUVAWA I ZA[TITA 151
IНДЕКС 155
ОДГОВОРИ НА ПРАШАЊАТА И ЗАДАЧИТЕ 157
 1.1. ELEKTRI^NI POLNE@I I NIVNOТО
ZAEMNODEJSTVO
DA SE POTSETIME !
Materijata e sostavena od atomi koi imaat dimenzii pomali od 1 nm (sl. 1). Atomite
se sostaveni od atomsko jadro i elektroni koi ja pravat elektronskata obvivka. Vo
jadroto postojat neutralni ~estici (neutroni) no i takvi {to nosat pozitivni
polne`i (protoni), ~ij broj e ednakov so brojot na elektronite od obvivkata. Taka
atomot vo celina e neutralen. Ako eden elektron se otstrani od atomot  (sl. 2),
toga{ se dobiva pozitiven jon i sloboden elektron. Procesot na otstranuvawe na
elektronite od elektronskata obvivka na atomot se narekuva jonizacija.
ele ktronska
obviv ka
-
sloboden
ele ktron
jadro

+
pozitiven
AT OM
jon

 
Сл. 1. Силициумови атоми. Сл. 2. Jonizacija na eden atom.

Koga edno telo }e se protrie so pomo{ na

drugo telo, kako, na primer, ~e{el so vol-
nena ili sinteti~ka tkaenina, pa potoa }e
se pribli`i do sitni hartiv~iwa, toga{
tie se lepat za nego.
Tales od Milet, koj `iveel od 640 do 550
godina p.n.e., prv gi uo~il i zapi{al fe-
nomenite za }ilibarot koj, protrien so
krpa, gi privlekuva sitnite predmeti okolu
Sl. 1. Koga }e se protrie ~e{alot
sebe.
privlekuva sitni hartiv~iwa.

Како doa|a do elektrizirawe na kosata pri ~e{laweto?  

Za vreme na ~e{laweto, kosata se trie od
~e{elot. Pritoa, elektronite od
atomite od kosata begaat kaj ~e{elot.
Taka, ~e{elot dobiva negativno koli-
~estvo elektri~estvo, dodeka, pak, na
kosata ostanuvaat atomi kaj koi
nedostigaat pobegnatite elektroni.
Sli~no se slu~uva so kosata od slikata 2
ostanuva pozitivno naelektrizirana. Na
toj na~in i dvete tela, i kosata i
~e{elot, se elektriziraat so ednakvo Sl. 2. Kosa protriena so spravata za
koli~estvo elektri~estvo, no so sobirawe prav.
1
11
 sprotiven znak. Vsu{nost, samata  

materija vo sebe gi sodr`i i dvata vida

elektri~estvo koi samo pri odredeni ‐ + 
uslovi se razdeluvaat. ‐ + 
Elektronite se tie {to go ‐ + 
odreduvaat znakot na polne`ot: ako ‐ + 
elektronite go napu{tat materijalot
toga{ toj }e se naelektrizira pozitivno.
стакло 
Ako materijalot gi sobere elektronite
od drugiot materijal, so koj bil vo
kontakt, toga{ toj stanuva negativen.
Ako staklena pra~ka se protrie so svi- свила

lena krpa, mo`e da se poka`e deka i taa Сл. 3. При триењето свилата ги одзема
se elektrizira. No, vo ovoj slu~aj pra~- електроните од стаклото.
kata se naelektrizirala pozitivno, do-
deka, pak, svilata dobila negativen elektri~en polne`. Ottuka mo`e da se zaklu~i
deka nekoi tela pri triewe se elektriziraat negativno, dodeka drugi, pozitivno.
Kako }e se naelektrizira eden materijal zavisi od negovata hemiska struktura, t.e.
dali vo dadeni uslovi, pri dopir so teloto {to se trie, mu e polesno da se oslobodi
od poslabo vrzanite elektroni ili, pak, ima tendencija da gi pribere elektronite
od sosednata supstancija koja {to polesno gi osloboduva. Edno isto telo, zavisno od
toa so {to se trie mo`e da se naelektrizira pozitivno ili negativno.
Taka na primer, koga stakloto se protriva so svila toa se elektrizira pozitivno, a
ako se trie so volna se elektrizira negativno.
Poglednete nekoi primeri od supstanci koi mo`at da se elektriziraat pozitivno
ili negativno.
Supstancii {to se elketriziraat Supstancii {to se elektriziraat
pozitivno negativno
• staklo, prorieno so svila • plastika (polietilen), protriena so volna
• volna, krzno protrieni so plastika • guma, }ilibar, protrieni so volna

Kako si zaemnodejstvuvaat elektri~nite polne`i?

U{te vedna{ se poka`a deka naelektriziranite tela si zaemnodejstvuvaat. Me|u
niv dejstvuvaat sili koi gi narekuvame elektri~ni (~e{elot privlekuva kosa).
Ako vrzeme dva balona na konec
i gi zaka~ime da visat slobodno
bez da se dopiraat do okolnite
predmeti, tie }e visat
vertikalno (sl. 3).

Ako potoa gi protrieme so

volnen del od obleka, }ebe ili
so kosa (gi naelektrizirame), a
potoa gi pu{time slobodno da
si dejstvuvaat, }e zabele`ime
deka balonite se odbivaat (sl.
4).
Sl.3. Nenaelektrizirani Sl.4. Naelektrizirani
baloni. baloni. [to zaklu~uvame ?

22
Zaklu~uvame deka telata naelektrizirani so
istoimeno koli~estvo elektri~estvo
_ _ 
(polne`) se odbivaat.

Deka telata {to bile naelektrizirani so

raznoimeni elektri~ni polne`i se privle-
kuvaat, imavme prilika da se uverime vo + + 
slu~ajot na kosata i ~e{elot.

Se poka`alo deka elektri~nite sili zavisat

od rastojanieto pome|u naelektriziranite _ +
tela i od goleminata na polne`ite {to gi
nosat. So me|usebno oddale~uvawe na telata
silite se namaluvaat.

Pra{awa, zada~i i aktivnosti

1. Obi~no se veli deka naelektriziranite

tela privlekuvaat sitni predmeti, na primer,
liv~iwa. Napravete vakov eksperiment. Eden
drven stap, dolg okolu 0,8 do 1m, obesete go na
ja`e taka da mo`e slobodno da rotira vo
horizontalna ramnina kako na slikata 5.
Dobli`ete do stapot plasti~na pra~ka
prethodno protriena so volnena krpa. Stapot
mo`e da go vrtite so kru`no dvi`ewe na
naelektriziranata plasti~na pra~ka.
Objasnete go opitot. Sl. 5. Ebonitnata pra~ka
mo`e da go vrti stapot.
2. Na klipot na internet stranicata You tube.com Electrostatics: Types of Charge pogle-
dajte kako svilata se elektrizira razli~no, zavisno od toa so {to se trie:
http://www.youtube.com/watch?v=o0hXYfvnND0&feature=related

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Atomot e najsiten del na daden hemiski element. Toj e graden od
atomsko jadro i elektroni koi ja so~inuvaat atomskata obvivka.
Elektronite se negativno naelektrizirani ~estici.
• Vo atomskoto jadro postojat neutralni i pozitivni ~estici-protoni ~ij
broj e ednakov na brojot na elektronite. Atomot kako celina e
neutralen.
• Ako od atomot na koj i da bilo na~in se izdvoi eden ili pove}e
elektroni, toj }e stane pozitivno naelektriziran jon.
• Telata mo`e da se naelektriziraat so triewe.
• Naelektriziranite tela si zaemnodejstvuvaat. Raznoimeno
naelektriziranite se privlekuvaat, a istoimenite se obivaat.
• Silata na zaemnodejstvoto se namaluva so zgolemuvawe na rastojanieto
me|u telata.

3
33
 1.2. ELEKTRI^NO POLE

Sekoe naelektrizirano telo okolu sebe sozdava elek-

tri~no pole. Poleto postoi i toga{ koga vo negoviot
prostor ne e vneseno drugo naelektrizirano telo.
Sepak, negovoto dejstvo mo`e da se vidi samo toga{ +
_
koga }e se vnese takvo telo. Ako vo prostorot na edno
naelektrizirano telo se vnese malo naelektrizirano
telo toga{ poslednovo ili }e se privle~e kon nego,
ako se raznoimeno naelektrizirani (sl. 1) ili }e se od-
bie od nego, ako se istoimeno naelektrizirani (sl. 2).
Silovite linii bile izmisleni za da pomognat da si go Sl. 1. Pozitiven polne` vo
pretstavime poleto. Silovite linii se zamisleni pole na negativno
linii {to ja poka`uvaat nasokata po koja od miruvawe naelektrizirano telo.
bi se dvi`elo maloto pozitivno naelektrizirano telo
pod dejstvo na elektri~noto pole vo koe se na{lo.
Tamu kade {to poleto e najsilno i silovite linii se
najgusti, i obratno. Poslabo pole, poretki silovi
linii. Toa zna~i deka poblizu do naelektriziranata
topka silovite linii se pogusti. Kolku e podaleku,
tolku silovite linii se poretki, a poleto e poslabo.
+
Silovite linii na elektri~noto pole pome|u dve
naelektrizirani topki se dadeni na slikite 3. +

_
+ + + Sl. 2. Pozitiven polne` vo
pole na pozitivno
naelektrizirano telo.

Sl. 3(a). Silovi linii Sl. 3(b). Silovi linii

pome|u dva raznoimeni pome|u dva istoimeni
polne`a. polne`a
metalna
topka
ELEKTROSKOP e ednostavna naprava koja mo`e da izolator (GLAVA)
poka`e dali edno telo e naelektrizirano. sprovodnik

Elektroskopot (sl. 4) se sostoi od staklen sad so metal- no`iwaod

noxiwa
na obvivka i proyirni yidovi vo koj e smestena spro- metal
vodna metalna {ipka, {to zavr{uva vo nadvore{niot
del od sadot so metalna topka (glava). Na vnatre{niot
kraj na {ipkata slobodno visat vertikalno, dve lesni staklo TELO
metalni  liv~iwa (no`iwa). Koga na glavata od stativ od
elektroskopot }e se dopre ili dobli`i naelektri- izolator
zirano telo, toga{ no`iwata od elektroskopot }e se Sl.4. Gradba na elektroskopot
ras~ekorat (isprekinata linija).

44
 (GLAVA)
Sli~na naprava na elektroskopot e elek-
trometarot (sl. 5). Kaj nego no`iwata se
zameneti so edna strelka, koja{to
poka`uva na skala. Za da mo`e
elektrometarot da se upotrebi kako
meren instrument, teloto treba da mu
bide zazemjeno. Kolku pogolem broj TELO
podelki od skalata poka`uva strelkata,
tolku e pogolema naelektriziranosta na zazemjuvawe
teloto.
Sl. 5. Elektrometarot e zazemjen
elektroskop so merna skala.
Koj go nosi elektri~estvoto?
Za nositel na elektri~estvoto se zema elektronot i se narekuva elementaren
polne` ili elementarno koli~estvo elektri~estvo (e). Ovaa merka se koristi samo
vo naukata. Vo sekojdnevieto koli~estvata elektri~estva (Q) se daleku pogolemi, pa
zatoa kako edinica za elektri~en polne` bila vovedena edinicata eden kulon (1S).

1 kulon = 1 S = 6 240 000 000 000 000 000 elementarni polne`i

 
 
[arl Kulon (1736-1807), francuski fizi~ar. Ja utvrdil zako-
nitosta za silata na zaemnodejstvo pome|u naelektrizirani tela,
nare~ena Kulonov zakon. Imeto na edinicata za koli~estvo
elektri~esto eden kulon e dadeno vo negova ~est. 
 
Coulomb Charles

Na koj na~in mo`e da se naelektrizira edno telo?

• Ve}e vidovme deka telata mo`at da se

naelektriziraat so TRIEWE (~e{el ili
balon od kosa).
• Telo, isto taka, mo`e da se naelek-
trizira i pri DOPIR so naelektrizirano
telo.
• Telo mo`e da se naelektrizira so
pomo{ na elektri~na INDUKCIJA ili
INFLUENCIJA (bez dopir) ako vo negova Sl. 7. Elektrizirawe so indukcija:
neposredna blizina se dovede nekoe obesenoto top~e se elektrizira so in-
naelektrizirano telo. dukcija od ebonitnata pra~ka i se pri-
Koga do neutralnoto telo }e se dobli`i vlekuva kon nea. Koga top~eto }e se
naelektrizirano telo (sl. 7), toga{ na nego- zazemji, na primer se fati so prst,
vata povr{ina doa|a do preraspredelba na istoimeniot (ovde negativen) polne` se
elektri~nite polne`i, t.e istoimenite }e neutralizira i top~eto e trajno
pobeganat podaleku, dodeka, pak, razno- naelektrizirano raznoimeno
imenite }e se namestat na povr{inata
poblizu do naelektriziranoto telo.

5
55
 Ako go dopreme top~eto (go zazemjime) to-
ga{ istoimenite polne`i (elektronite) }e
pojdat vo zemjata, a top~eto }e stane trajno
naelektrizirano so raznoimeno koli~estvo
elektri~estvo (vo ovoj slu~aj pozitivno).

Spored toa, influencijata pretstavuva

razdeluvawe na sprotivnite elektri~ni
polne`i vo neutralen metal pod dejstvo na
nekoe naelektrizirano telo. Trajna
elektrizacija so indukcija nastanuva toga{ Sl. 8. Influentna ma{ina. So vrtewe na
koga teloto }e se zazemji. Pritoa, istoime- ra~kata }e se proizvede elektricestvo.
nite polne`i se neutraliziraat i teloto e Ako potoa top~iwata (sprotivnite polo-
trajno naelektrizirano so raznoimen vi) se pribli`at, me|u niv }e preskokne
polne` od onoj na naelektriziranoto telo. iskra, {to uka`uva deka se sprotivno
naelektrizirani.
Na principot na triewe i influencija bila konstruirana ma{ina, {to mo`e da
proizveduva elektricitet od dvata sprotivni pola, nare~ena influentna ma{ina
(sl.8). Оd influentnata ma{ina se dobiva istovremeno i pozitivno i negativno
elektri~estvo koi slu`at za fizi~ki eksperimenti.
 

Pra{awa, zada~i i aktivnosti

1. Pu{tete ja ~e{mata da te~e sosema malku za da se

oformi tenok mlaz voda (sl.9.) . Naelektrizirajte
eden ~e{el so protrivawe so volnena ili sinte-
ti~ka krpa (rakav od bluza) i dobli`ete go do mla-
zot. Kako }e go objasnite ona {to se slu~uva?
Zabele{ka: dokolku ne se nabquduva nikakva
promena, prodol`ete da go triete ~e{elot za da go
dobiete o~ekuvaniot efekt. Ako i toga{ ne uspeete,
toga{ promenete go ~e{elot.
2. Pogledajte go videozapisot za razli~nite vidovi
elektrizacija. Youtube.com Electrostatics: Charging By
Induction
(http://www.youtube.com/watch?v=o0hXYfvnND0&feature= Sl. 9. Vodeniot mlaz se
related). dobli`uva do protrieniot
3. Za nabqudivawe na silovite linii koristete go ~e{el.
proektot Edubuntu na adresata: http://edubuntu.info

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Vo prostorot okolu naelektrizirano telo postoi elektri~no pole. Poleto

dejstvuva vrz naelektriziranite tela vo nego.
• Elektri~noto pole se opi{uva so pomo{ na silovi linii. Silova linija e
zamislena linija {to ja poka`uva nasokata po koja od miruvawe bi se dvi`elo
malo pozitivno naelektrizirano telo pod dejstvo na elektri~noto pole.
• So pomo{ na elektroskop mo`e da se poka`e dali nekoe telo e naelektri-
zirano. Elektrometar e zazemjen elektroskop so skala.
• Nositel na elektri~nite polne`i e elektronot. Toj ima najmalo mo`no koli-
~estvo elektri~estvo koe se vika elementaren elektri~en polne` i se
bele`i so e. Edinica za koli~estvo elektri~estvo (Q) e kulon (1S).
1 S = 6 240 000 000 000 000 000 e.
• Telo mo`e da se naelektrizira so triewe, dopir ili preku influencija
(elektri~na indukcija).
66
  1. 3. STRUJA - DVI@EWE NA POLNE@I

Ako odite so vle~ki po volnen }ilim, toga{ mo`e da ve pecne iskra, {tom }e se
fatite za nekoj metalen predmet (na primer kvaka). Ova lu|eto go do`ivuvaat kako
da gi “pecnala struja”. [to vsu{nost se slu~uva?

Кoga }e go vklu~ime radioto, toga{ strujata {to

Sl. 1. Elektroskop (plasti~na
~a{a so glava od aluminiumska
folija), naelektrizirana
metalna topka od folija i
no`ica.
_ _
_ _
_ [to zabele`uvate?
_ Liv~iwata od elektroskopot se odvojuvaat. Toa zna-
Sl. 2. Naso~eno dvi`ewe na
polne`i e struja. Dokolku niz
eden sprovodnik pominale
pogolemo koli~estvo
elektri~estvo za pokuso vreme
toga{ niz nego te~ela pojaka
struja.
bila proizvedena vo elektrocentralata,  donesena
do na{iot dom, zapo~nuva da te~e niz priklu`eniot
kabel i vo radioto da proizveduva zvuk. Strujata vo
televizorot }e proizvede slika, vo grealkata }e
dade toplina. Tolku sme naviknati na strujata, {to
samo koga }e ja snema nie zabele`uvame kolku e
prisutna.
Eksperiment 1
Neka naelektrizirame edno metalno telo, mo`e
stutkana topka od aluminiumska folija (sl. 1) koja e
postavena na izolatorska osnova (suva ~a{ka od
staklo ili plastika) so prenesuvawe na elektri-
citetot od eden protrien plasti~en ~e{el. Vo
negova blizina se nosi elektroskop (napravete go
samite spored instrukciite vo rabotnata tetratka).
So pomo{ na no` ili no`ici so plasti~na ra~ka
doprete gi odedna{ i aluminiumskata topka i
top~eto od elektroskopot, kako {to e dadeno na
slikata 1.
~i deka elektronite od naelektriziranata metalna
topka se pridvi`ile do elektroskopot preku
metalot od no`ot ili no`icata.
Pritoa, metalot od no`icata im ovozmo`uva na
elektronite da pominat niz nego i da stignat do
elektroskopot. Matalot od koj e napravena no`i-
cata e elektri~en sprovodnik. Samoto, pak, pridvi-
`uvawe na polne`ite (kaj metalite toa se elektro-
nite) od edno mesto na drugo potsetuva na reka {to
te~e ili lu|e {to itaat po eden hodnik vo ista
nasoka.

Naso~enoto dvi`ewe na elektri~nite polne`i se narekuva elektri~na struja ili

samo struja.

Vo normalni uslovi liv~iwata od naelektriziraniot elektroskop }e ostanat

podolgo vreme odvoeni dokolku ne gi doprete so raka i ne gi razelektrizirate.

7
77
 [to mo`ete od ova da zaklu~ite?
Polne`ot preku rakata se odveduva vo zemjata. ^ovekovoto telo, zna~i, im
ovozmo`uva na elektronite da se dvi`at niz nego. Zaklu~uvame deka ~ovekovoto
telo e sprovodnik na polne`i.

Eksperiment 2
Sega povtorete ja istata postapka. Odnovo
naelektrizirajte ja topkata, pa povrzete gi
so elektroskopot so pomo{ na edno plasti~-
no penkalo. Liv~iwata od elektroskopot ne-
ma da se odvojat. Toa zna~i deka elektronite
ne mo`at da pominat od edno mesto do drugo
preku plasti~noto penkalo.
Materijalite {to ne ja sproveduvaat elek-
tri~nata struja se narekuvaat elektri~ni
izolatori.
So pomo{ na ovoj eksperiment samite dojdov- Sl. 3. Elektroskop i
te do zaklu~okot deka nekoi materijali naelektrizirana topka povrzani
sproveduvaat struja, a drugi ne. Od opitot so penkalo.
pogore doznavme deka nekoi materijali, kako,
na primer, metalite, imaat svojstvo da
sproveduvaat elektri~ni polne`i i se
narekuvaat sprovodnici, dodeka drugi, kako изолатор
plastikata, ne sproveduvaat i se narekuvaat
izolatori.
^ovekovoto telo e dobar sprovodnik na
elektri~ni polne`i, vo {to se uverivme
preku razelektriziruvaweto na elektro-
skopot so dopir so raka.
Pokraj sprovodnicite i izolatorite, posto-
jat i drugi materijali kaj koi sprovedu- sprovodnik
vaweto na elektricitetot mnogu zavisi od
nadvore{nite uslovi, pred sè od tempera- Kabel od elektri~en ured
turata, osvetluvaweto i dr. Tie se narekuvaat (sprovodnik i izolator)
polusprovodnici.
Vo tabelata se dadeni primeri od site tri
vida materijali {to se koristat vo sekojdne-
vjeto.
 
sprovodnici izolatori Polusprovod-
nici
bakar plastika silicium
srebro staklo germanium
zlato guma selen
 
Postojat materijali {to na niski tempe- Polusprovodnik od silicium. Od
raturi mnogu dobro sproveduvaat elektri- nego se pravat ~ipovite za
citet,  duri podobro i od sprovodnicite, pa kompjuterite.
zatoa bile nare~eni supersprovodnici.

88
 Ja~inata na strujata pretstavuva koli~estvoto
elektri~evsto (Q)  {to pominuva niz napre~niot
presek na eden sprovodnik vo edinica vreme (t).
Q
I=
t
Ja~ina na struja e edna od sedumte osnovni
fizi~ka veli~ini vo Me|unarodniot sistem na
edinici i se bele`i so I. Edinica za merewe na
  strujata e amper.
Ampermetar so strelka. Niz sprovodnikot te~e struja od eden amper ako niz
negoviot napre~en presek vo sekoja sekunda
pominuva elektri~estvo od eden kulon.
1 amper = 1 kulon / 1 sekunda
1C
1A =
1s
Ja~inata na strujata se meri so instrument nare~en
ampermetar koj mo`e da bide so strelka ili
digitalen. Vo slednata tabela se dadeni pomali
  edinici od amperot:
Digitalen ampermetar.
oznaka zna~ewe
1 mA ( miliamper) iljaditi del od amperot 1 A = 1 000 mA
1 μA (mikroamper) milioniti del od amperot 1 A = 1 000 000 μA
Kone~no, mo`eme da ka`eme deka ~ovekot odej}i so plasti~ni vle~ki po volnen kilim, se
naelektriziral negativno. Vle~kite se dobar izolator, pa ~ovekot go zadr`uva dobieniot
(so triewe) elektricitet, sè dodeka ne dojde vo kontakt so sprovodnik, pri {to polne`ite
preku rakata pominuvaat na kvakata. Dvi`eweto na polne`ite e struja. Ottuka i
~uvstvoto deka ~ovekot go  pecnala struja.

Pra{awa, zada~i i aktivnosti

1. Poso~ete {to e sprovodnik, a {to e izolator kaj uti-
ka~ot od slikata?
2. Kolku miliamperi i kolku amperi se 3,4 mikroamperi
(prika`ete go i skrateno so pomo{ na instrukciite dadeni
na vnatre{nata korica). Utika~
 
3. Pogledajte go sledniot videozapis i komentirajte go: YouTube.com : Electrical
conductors and insulators. http://www.youtube.com/watch?v=DdJ6WgWXGjU&feature=related

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Naso~enoto dvi`ewe na elektri~nite polne`i se narekuva elektri~na
struja.
• Materijalite {to ja sproveduvaat strujata se sprovodnici, a onie {to ne ja
sproveduvaat se izolatori. Polusprovodnici se materijali ~ija
sprovodlivost mnogu zavisi od nadvore{nite uslovi. Postojat i
supersprovodnici ~ija sprovodlivost e mnogu golema.
• Osnovna karakteristika na strujata e ja~ina na strujata (I), iska`ana so
relacijata I=Q/t , kade {to Q e polne`ot, a t vremeto. Se meri so edinicata
amper (A).
9
99
 1. 4. IZVORI NA ELEKTRI^NA STRUJA.
ELEKTRI^NO STRUJNO KOLO

Elektri~nite polne`i {to pominuvaat niz uredite {to sekojdnevno gi sretnuvate

(svetilkite, televizorot, liftot, kompjuterot, mobilniot telefon, ajpodot itn.)
bi trebalo odnekade postojano da se nadomestuvaat, t.e. odnekade da izviraat. No, od
kade se nadomestuvaat polne`ite? Na sli~en na~in i vodata vo va{ite domovi
doa|a preku instalacijata od izvorite.
Uredite koi na kraevite od sprovodnicite sozdavaat i
Cu Zn
natrupuvaat elektri~ni polne`i so sprotiven znak se
+ -
narekuvaat izvori na struja. Spored toa, tie imaat dva
pola: pozitiven i negativen. Vsu{nost tie ovozmo-
`uvaat niz sprovodnicite da se odr`uva postojano
elektri~no pole. Toa e mo`no so pretvorawe na nekoj
drug vid energija (hemiska, mehani~ka ili son~eva) vo
elektri~na. Postojat najrazli~ni vidovi izvori na
stuja, no nie }e se zapoznaeme samo so hemiskite.
H2SO4
Kapacitetot na eden hemiski izvor e merka za
sposobnosta da obezbedi te~ewe na postojana struja za
Sl. 1. Volt in element.
opredelen vremenski period, a se meri vo amper-~asovi
Sl. 1. Prviot hemiski
(Ah). Na primer, baterijata ima kapacitet od 10 Ah ako
izvor - Voltin element se
sostoi od cinkova i mo`e da obezbedi te~ewe na struja od 1 A za vreme od 10
bakarna plo~a potopeni vo ~asovi
rastvor od sulfurna
kiselina. Me|u plo~ite i Malku istorija
rastvorot doa|a do Idejata poteknala od italijanskiot nau~nik Luixi
hemiski reakcii, pa Galvani (XVIII vek), pa zatoa hemiskite izvori na struja,
cinkovata plo~a se
spored negovoto ime, bile nare~eni galvanski elementi.
elektrizira ponegativno
od bakarnata.
Kaj niv polne`ite se sozdavaat i po~nuvaat da se dvi`at
na smetka na hemiskata energija. Sonarodnikot na
Galvani, Alesandro Volta, go napravil prviot najprost
izvor na struja, koj bil nare~en Voltin element (sl. 1).
Galvanski element kako izvor na struja mo`e da se dobie koga dva razli~ni metala
}e se potopat vo elektrolit, t.e. rastvor od nekoja kiselina, baza ili sol.
Xepnite baterii, isto taka, pretstavuvaat galvanski elemen-
ti, samo {to i elektrolitot i elektrodite se vo cvrsta + _
Sl.2
agregatna sostojba, pa se narekuvat suvi galvanski elementi.  
[ematski prikaz na izvor na elektri~na struja e daden na sl. 2

1010
Baterii i elektri~no strujno kolo
Na sl. 3 e prika`ana edna baterija vrzana vo
strujno kolo.
Sistem sostaven od izvor na struja, potro-
{uva~ ili pove}e potro{uva~i, vrzani prekinuva~ nasoka na
elektronite
preku sprovodni vodovi i prekinuva~
pretstavuva elektri~no strujno kolo. tehni~ka nasoka
na strujata
Elektri~na struja te~e samo koga koloto e
zatvoreno. Pritoa, zelenite strelki na + -
slikata 3 ja poka`uvaat vistinskata nasoka
na dvi`ewe na elektronite.  Цrnite strelki
cvrstotelen galvanski
ja poka`uvaat tehni~kata nasoka na strujata element
{to e zemena po dogovor za upotreba vo Sl. 3. Xepna baterija povrzana vo
fizikata. Toa e nasokata vo koja bi se strujno kolo. Koga }e se vklu~i
dvi`ele pozitivni polne`i. prekinuva~ot so edna baterija preku
Strujata kaj galvanskite elementi ima bakarni `i~ki so svetilkata, koja ovde
postojana ja~ina i postojano te~e samo vo edna e potro{uva~, taa }e zasveti. Koga e
koloto prekinato, prekinuva~ot
ista nasoka, pa zatoa se narekuva postojana
otvoren, nema svetewe.
ednonaso~na struja. Takvata struja vo tehni-
kata se ozna~uva so DC (Direct Current).
Postojat izvori koi davaat struja {to e pro-
menliva po golemina i po nasoka. Periodi~no DC AC
promenlivata struja se narekuva naizmeni~na ___ ~
i se bele`i so AC (Alternative Current).
Strujata {to ja dobivame vo na{ite domovi e
naizmeni~na, a si ja menuva nasokata 50 pati Oznaki za ednonaso~na i naizmeni~na
struja.
vo edna sekunda.

Akumulatorska baterija (akumulator)

 
Osnovnata }elija kaj olovniot akumulator e
prika`ana na slikata 4. Pred da po~ne da se PbO2 Pb
+ -
koristi akumulatorot treba da se napolni so
priklu~uvawe na drug izvor na ednonaso~na
struja. Za vreme na polneweto nastanuva
hemiska reakcija: pretvorawe na olovnata
plo~a {to bila vklu~ena na pozitivniot
napon vo oloven oksid (pretvorawe na H 2SO4

elektri~nata energija vo hemiska). Na toj Sl. 3. Akumulator.

na~in se dobivaat dve razli~ni po sostav
elektrodi (Pb и PbO2) potopeni vo Sl. 4. Dve olovni plo~i potopeni vo
elektrolit. Koga }e se napolni akumula- 20% rastvor od sulfurna kiselina
torot, toga{ toj mo`e da se koristi za na- pravat edna akumulatorska }elija. Gi
pojuvawe na elektri~nite uredi vo avto- ima kaj akumulatorite od sekoj avto-
mobilot (elektri~noto palewe, svetlata, mobil i avtobus. Naj~esto se koristi ba-
sirenata, bri{a~ite za prednoto staklo i terija od 6 }elii, vrzani seriski.
drugo).

11
1111
 EKOLO[KI DODATOK 1
Otkako }e go islu`at svojot vek, akumulatorite treba da se da-
dat na reciklirawe. Prijatelite na prirodata treba da gi naj-
dat firmite {to gi otkupuvaat starite i islu`eni akumulato-
ri. Tie }e gi popravat, napolnat i osposobat za rabota, i pritoa
}e go spre~at odlevaweto na opasnite hemikalii vo prirodata.

EKOLO[KI DODATOK 2
Struja mo`e da se dobie i od son~evata energija.
Son~evata energija direktno se pretvora vo
elektri~na so pomo{ na fotovoltai~na }elija.
Naj~esto fotovoltai~nite }elii za zemska primena se
pravat od silicium. Za napojuvawa na uredite vo
vselenskite letala, komunikaciskite i istra`uva~ki-
te sateliti, se koristat }elii od galium arsenid.
 
EKOLO[KI DODATOK 3
Struja mo`e da se dobie i od energijata na veterot.
Veterot ja vrti turbinata, a strujniot generator ja
pretvora mehani~kata energija vo elektri~na.
 

Luixi Galvani italijanski lekar. Se zanimaval so istra`uvawa na

takanare~eniot fenomen “bioelektrogeneza”. Nekoi izvori velat deka
do otkritieto do{ol slu~ajno, koga gospo|ata Galvani prigotvuvala za
ru~ek `abi, eden od italijanskite specijaliteti. Kopanite od `abi
bile vo sad od eden vid metal, a taa vo prigotvuvaweto se poslu`ila so
vilu{ka od nekoj drug metal. Koga ja doprela `abata, iako mrtva, taa ja
svitkala nogata. Podocna stignalo i nau~noto tolkuvawe za fe-
nomenot: mrdaweto na mrtvata `aba proizleglo od izvorot na struja,
galvanskiot element {to se vospostavil pome|u dvata razli~ni metala
Luigi Galvani
(1737-1798) (~inijata i viqu{kata) i elektrolitot (telesnite sokovi na `abata).

Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1. Samite napravete galvanski element od eden kompir, ili morkov, ili domat.
Vo nekoj od ovie zelen~uci zabodete edna `elezna spojnica i edna crnka od
grafiten moliv. Povrzete gi elektrodite so `ici za eden voltmetar. Kolku
dobivte za naponot na va{iot “galvanski element”?

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Uredite koi na kraevite od polovite sozdavaat i natrupuvaat elektri~ni
polne`i so sprotiven znak se narekuvaat izvori na struja. Tamu se
pretvora nekoj drug vid energija (mehani~ka, svetlosna, hemiska) vo
elektri~na.
• Sistem od izvor na struja, potro{uva~ i prekinuva~ e strujno kolo.
• Najpoznati izvori se hemiskite, poznati i kako galvanski elementi. Tie
 
pretstavuvaat dva razli~ni metala postaveni vo rastvor na elektrolit.
 
• Kapacitetot na edna hemiska }elija se meri preku sposobnosta da sozdade
 
te~ewe na postojana struja za nekoj period i se meri vo amper-~asovi (Ah).

1212
 
 
1.5. ELEKTRI^EN POTENCIJAL I NAPON
 
 

Vidovme deka sekoe naelektrizirano telo okolu sebe sozdava elektri~no pole. Koga
elektri~en polne` }e se najde vo elektri~noto pole na drugo naelektrizirano telo,
toga{ toj }e se pridvi`i pod dejstvo na elektri~nite sili.
Eksperiment 1
• Stutkajte folija za da napravi-
te aluminiumska topka kolku edna
tupanica. Namestete ja vrz edna mala
suva plasti~na ili staklena ~a{ka
(kutiv~e). Ova }e vi poslu`i kako te-
lo za elektrizirawe.

• Na svitkana cevka za sok so

zglob (fiksirana vo nekoja druga ~a{-
ka) zalepete so lepliva lenta edno
kratko kon~e. Na slobodniot kraj od
kon~eto {to visi zaka~ete malo top-
~e-proba od istata folija.

• Naelektrizirajte go plasti~-
niot ~e{el so protrivawe od volna Sl. 1. Aluminiumska topka na izolatorska
ili sintetika i potoa nanesete go podloga kako telo za elektrizirawe i
elektricitetot od ~e{elot na metal- top~e-proba. So dobli`uvawe na istoimeno
nata topka so pove}ekratno lizgawe naelektriziranata proba do
naelektriziranoto telo konecot se
na ~e{elot po teloto za elektrizi-
otklonuva i bega od teloto.
rawe. Top~eto-proba }e se naelektri-
zira istoimeno so toa {to }e go
dobli`ite do golemata topka, pa toa I sega razmislete!
samoto }e se dopre. ]e se naelektri- Ako top~eto-proba se pridvi`ilo koga
zira istoimeno i }e se odbie. sme go donele blizu do naelektrizira-
nata topka, toga{ toa zna~i deka
Sega dobli`ete ja probata do naelek- izvr{ilo rabota.
triziranoto telo, pa }e vidite deka
No, na smetka na koja energija ja iz-
konecot se otklonuva od teloto kako da
vr{ilo taa rabota?
saka da izbega od nego. Ako ne vise{e
zaka~eno na kon~e toga{ toa }e letne{e
podaleku od teloto. Po~nete da go odda- Spored zakonot za zapazuvawe na ener-
le~uvate top~eto-proba, pa }e zabele- gijata, taa nitu se sozdava nitu se gubi.
`ite deka konecot sè pomalku i pomal- Zatoa, edinstveno e mo`no top~eto-
ku }e se otklonuva. So natamo{no proba da se pridvi`ilo i pritoa
oddale~uvawe, }e dojdete do nekoe izvr{ilo rabota za smetka na nekoja
rastojanie na koe }e prestane dejstvoto druga energija. Vo slu~ajov toa
na elektri~noto pole, pa top~eto }e si izvr{ilo rabota na smetka na
visi vertikalno. energijata {to ja ima elektri~noto
pole. Zna~i deka naelektriziranoto
telo poseduva potencijalna energija
koga se nao|a vo prostorot okolu
naelektriziranata topka.
 

13
1313
 Koga bi mo`elo top~eto-proba da se za-
meni so eden edini~en pozitiven elek-
tri~en polne` (+1S), toga{ potencijal- V2
nata energija {to ja ima teloto vo nekoja
to~ka od poleto, vsu{nost, e elektri~- +1C
niot potencijal vo taa to~ka (sl. 2).
Ako se zeme deka top~eto-proba e nekade V1
daleku (vo beskrajnost) pa ne mu dejstvuva + +1C
nikakva sila, toga{ negovata poten-
cijalna energija e ednakva na nula. Za da
se prenese top~eto od beskrajnost do
nekoja to~ka vo poleto potrebno e da se
izvr{i rabota.
Potencijalot vo nekoja to~ka od poleto V1 >V2
e veli~ina ednakva so rabotata {to se
vr{i za prenesuvawe na edini~en
pozitiven polne` od taa to~ka vo
beskrajnost, ili obratno. Sl. 2. To~kite vo poleto {to se poblizu
do naelektriziranoto telo se so povisok
Elektri~niot potencijal se ozna~uva so potencijal, a podale~nite so ponizok.
latinskata bukva V.  
   

Razlikata vo potencijalite (V1 – V2) pome|u dve to~ki vo poleto se narekuva

elektri~en napon  

U = V1 − V2
Pri prenesuvaweto na top~eto od edna to~ka vo druga, toa izvr{ilo rabota.

Ako top~eto imalo koli~estvo elektri~estvo Q, toga{ rabotata (A) {to se

izvr{ila pri negovoto prenesuvawe od edna vo druga to~ka, pome|u koi razlikata na
potencijalite bila U, e dadena so
A = Q ⋅U
Ottuka mo`e da se opredeli naponot (potencijalnata razlika) pome|u tie dve to~ki:
A
U =
Q .

Ako vo ovaa formula za rabotata se zameni edinicata xul (1 J), a za koli~estvoto

elektri~estvo se zameni kulon (1 S), toga{ }e se dobie edinicata za potencijal ili
napon, volt (1 V).
1J 1 xul
1V (volt) = =
1S 1kulon

Ottuka proizleguva deka naponot pome|u dve to~ki vo elektri~noto pole e ednakov
na eden volt (1V) koga za pomestuvaweto na koli~estvo elektri~estvo od plus eden
kulon (+1 C) od edna vo druga toka bila izvr{ena rabota eden xul (1 J).

1414
PRIMER So dogovor bilo zemeno potencijalot na
Kolkava rabota bila izvr{ena pri pome- Zemjata da bide ednakov na 0, pa ottamu i
stuvaweto na koli~estvo elektri~estvo sekoj sprovodnik spoen so nea }e ima
od 2 S od to~ka na potencijal od 250V do potencijal ednakov na 0, t.e. }e se smeta
to~ka na potencijal od 100 V? za zazemjen.
Zadadeno: Re{enie: Naponot mo`e da se izmeri so
instrument voltmetar (sl. 3a i 3b).
Q=2C Od definicijata za Naponot na nekoj izvor se meri so
V1 =100 V rabotata na vklu~uvawe na voltmetarot paralelno
V2 = 250 V elektri~noto pole na izvorot. Sli~no se meri i naponot
A = ?  sleduva deka pome|u koi i da bilo dve to~ki od
A=Q ⋅U. strujnoto kolo. Toa e sli~no kako dvete
  zamisleni race od voltmetarot (dvete
Bidej}i naponot pretstavuva razlika na negovi spojki) da se fatat na valcer so
potencijalite polovite (racete) na izvorot.
U = V1-V2,
toga{ i rabotata }e bide
A=Q ( V1-V2).
Ottuka, so zamena na vrednostite se
dobiva:

A=2 (250-100) J = 300 J 

Sl. 3a. Voltmetar

Sl. 3b. Digitalen
so strelka.
  voltmetar.
 

Alesandro Volta (1745-1827), italijanski profesor po fizika. Volta go

objasnil toa {to go zabele`al italijanskiot lekar Galvani, deka nozete od
`abata se gr~ele koga }e bidat dopreni so dva metalni predmeta. Volta
objasnil deka ovaa pojava se dol`i na protekuvawe na struja niz
elektrolit (tkivata na `abata) koga taa e vo kontakt so dva razli~ni
metala (metalniot pribor). Volta go izrabotil prviot hemiski izvor na
Alesandro struja. Vo negova ~est edinicata za elektri~en napon se vika volt.
Volta
1.5 a. Merewe na naponi i strui
 

Za merewe na naponot i ja~inata na strujata

Sl. 1. Univerzalen instrument. So
pravilno vklu~uvawe mo`e da
poslu`i i kako ampermetar i kako
voltmetar.
~esto se koristi univerzalen instrument.
Најпрво универзалниот инструмент се преклопува на
функцијата што ја сакаме, амперметар или
волтметар. Потоа,  сондите (жиците со пипалки или
штипалки се боцнуваат во соодветните приклучоци).
Voltmetarot ima golem vnatre{en otpor, zatoa
pri paralelno vrzuvawe, koga strujata se
razgranuva, niz nego te~e zanemarliv del.
Ampermetarot ima mal vnatre{en otpor, pa
naponot na negovite kraevi e zanemarliv,
maliot otpor, pak, pri seriskoto vrzuvawe ne
vlijae na ja~inata на merenata struja.

15
1515
 Za merewe na naponот na polovite na izvorot (elektromotornata sila na izvorot)
ili padot na naponot, ili ja~inata na strujata na nekoj potro{uva~, se koristat
slikite podolu.
 
 
 
 
 

потрошувач
- +

V V
 
Sl. 3. Merewe na naponot na kraevite od
Сл. 2. Иструментот ВОЛТМЕТАР се врзува
eden potro{uva~. Instrumentot se
паралелно на изворот на напонот. На дисплејот
преклопува kako voltmetar.
се чита вредноста на напонот во волти.

потрошувач
V
потрошувач

+ -
А
+ -
А
Sl. 4. Vрзување na univerzalniot instrument
Sl. 5. Ednovremeno се врзани и ampermetar i vo uloga na АМПЕРМЕТАР vo krug e vo serija
voltmetar vo kolo. so potro{uva~ot (na primer svetilka). 

Voltmetarot se vрзува PARALELNO Ampermetarot se vрзува SERISKI, kako da se

(kako da se fatil na TANGO).  fatil na ORO. (Folklorniot ansambl TANEC)

1616
1.6б. Vrzuvawe na izvori
 
 
Паралелно врзување
Сериско врзување
+ 1,5 V + 1,5 V + 1,5 V

+ 1,5 V
1,5
+ 1,5 V
=
1,5 V 1,5 V 1,5 1,5
1,5 V
+ 1,5 V

1,5
=  
4,5 V Pri paralelno vrzuvawe na izvori,
  naponot ostanuva ist so naponot na eden
Vkupniot napon vo slu~aj na serisko
od izvorite
vrzuvawe e zbir od oddelnite naponi. 
 
Pra{awa, zada~i i aktivnosti
1. Otvorete go mestoto za baterii vo (a) (b)
nekoj od va{ite elektronski uredi
(dale~inski upravuva~, vokmen, disk-
men ili drugo) i obidete se da A V A V
razberete kako se vrzani nekolkute
galvanski elementi za da go dadat na-
Sl. 9.
ponot {to e potreben za napojuvawe
3. Pome|u dve to~ki A i V od eden
na uredot.
sprovodnik te~e struja. Ako bilo
2. Kolkav }e bide naponot {to }e se preneseno koli~estvo elektri~estvo
dobie so rzuvawe na baterii od 1,5 V, Q = +3 C, a pritoa bila izvr{ena rabota
na na~ini kako {to se dadeni na od 9 J, toga{ kolkav bil naponot pome|u
slikata 9 pome|u to~kite A i V. tie dve to~ki?
   
 
Vo
  ovaa lekcija nau~ivte
  • Elektri~niot potencijal (V) vo nekoja to~ka od poleto e veli~ina ednakva so
  rabotata {to treba da se izvr{i za prenesuvawe na edini~en pozitiven polne`
  od taa to~ka vo beskrajnost.
  • Razlikata na potencijalite me|u dve to~ki e ednakva na naponot (U) me|u niv:
  U = V1 – V2 .
  • Elektri~niot napon me|u dve to~ki od poleto e ednakov na rabotata {to treba
  da se izvr{i za da se prenese pozitiven edini~en elektri~en polne` od
  ednata vo drugata to~ka.
  • Naponot se meri so edinicata volt (oznaka V).
  • Naponot na eden izvor ili potro{uva~ se meri so voltmetar koj se vrzuva
  paralelno so potro{uva~ot. Ja~inata na strujata se meri so ampermetar koj se
  povrzuva vo serija so potro{uva~ot.
  • Izvorite na elektri~na struja se vrzuvaat seriski za da se zgolemi nivniot
napon. Pri paralelno vrzuvawe na izvorite, naponot ne se menuva.
 
 
17
1717
  
  1.6. ELEKTRI^EN OTPOR i SPROVODLIVOST
 
Za da si go pretstavime otporot, ajde da trgneme od mikro i nano svetot na mate-
rijata po koja{to se dvi`at elektronite vo metalnite sprovodnici. Poslednive
imaat kristalna struktura, {to zna~i deka atomite se pravilno podredeni vo
trodimenzionalniot prostor. Na slikata 1 e daden takviot raspored, nare~en kri-
stalna re{etka, nacrtana vo edna ramnina (dve dimenzii) vo ~ii {to jazli se sme-
steni jonite od atomite. Elektronite mo`at slobodno da se dvi`at niz kristalnata
re{etka vo site mo`ni pravci i nasoki, no nie }e go razgledame samo dvi`eweto vo
ramnonata nacrtana slikata 1. Ako na dva sprotivni kraja od kristalnata re{etka
(da re~eme na leviot i desniot kraj od slikata 1) se priklu~at polovite od eden
izvor, toga{ }e dojde do naso~eno dvi`ewe na elektronite od negativniot kon
pozitivniot pol i }e te~e struja.
Se pra{uvame, od {to zavisi dvi`eweto na elektronite pome|u leviot i
desniot kraj? 

{iro~ina S
stolbovi

hodnik
dol`ina l
hala A hala B

Сл. 1. Правилно подредени атоми на

метал во кристална решетка. Sl. 2. Otporot {to im go pru`a hodnikot na
minuva~ite zavisi od dol`inata na hodnikot (l), od
{iro~inata na hodnikot (S) kako od brojot taka i
SS
. od postavenosta na stolbovite. Pote{ko prooden
hodnik e onoj {to pobavno se pominuva (im pru`a
pogolem otpor na minuva~ite). 
- - -  
-
- - - Dvi`eweto na elektronite, sekako, deka }e
A B
- zavisi i od rasporedot na atomite vo
- - re{etkata. За da go pojasnime ova tvrdewe }e
-
- - - si gi pretstavime elektronite kako mali
l ~ove~iwa {to se dvi`at po edna ramnina (odat
Сл. 3. Sli~no kako kaj ~ove~iwata po pod) vo edna ista nasoka. Da si zamislime
niz hodnikot i eлектрони што deka tie treba da preminat od halata A vo
минуваат низ парче метал со должина halata B po eden hodnik niz koj imalo mnogu
l и пресек S. stolbovi (kako na slikata 2).
Da se zapra{ame, kolku brzo edno ~ove~e }e uspee da premine od A vo B niz
hodnikot so stolbovite?
Ako tie se dvi`at site so nekoja prose~na brzina, toga{, vremeto na minuvawe na
hodnikot }e zavisi:
• od dol`inata na hodnikot, t.e. podolg hodnik - podolgo vreme;
• od {irinata na toj hodnik, bidej}i ~ove~iwata polesno }e napreduvaat kon
halata B dokolku hodnikot e po{irok i
• od brojot i od na~inot na koj{to se postaveni stolbovite.
1818
Na sli~en na~in i kaj elektronite niz kristalnata re{etka na metalot, otporot
}e zavisi od dol`inata na sprovodnikot, od napre~niot presek i od postaveno-
sta na atomite vo kristalnata re{etka.
Omov zakon za del od strujno kolo
Sega od dvi`eweto na ~ove~iwata po dvodimenzionalniot hodnik, da se vratime vo
trodimenzionalniot kristal od metalot. Sega bi trebalo da mo`eme da go izmerime
elektri~niot otpor R na sprovodnikot, za da mo`eme da gi postavime vrskite so
negovata dol`ina, napre~niot presek i vidot na materijalot od koj e napraven.
Opredeluvaweto na elektri~niot otporot R, preku merewe na naponot na
negovite kraevi i strujata niz nego, go ovozmo`uva Omoviot zakon za del od
strujnoto kolo.

OMOV ZAKON: Ja~inata na strujata {to te~e niz

del od nekoe kolo e pravoproporcionalna so U
naponot na toj del (U), a obratno proporcionalna I=
so otporot (R) : R
Ovaa relacija ovozmo`uva da se izmeri
elektri~niot otpor, ili samo otporot PRIMER: Ako naponot {to sme go
na dadeno telo kako koli~nik od vklu~ile na kraevite od `icata e 4,5 V,
izmereniot napon (so voltmetar) i a strujata {to sme ja izmerile e 0,5 A,
strujata {to te~e niz koloto (so toga{, otporot }e bide:
ampermetar)
Dadeno: Re{enie:
U
ОТПОР =
напон
R= U= 4,5 V
I = 0,5 A R=
U 4,5 V
=
I   0,5 A
=9Ω
струја I  

Otporot se meri so edinicata om (Ω).Otpor od eden om ima potro{uva~ (telo) niz

koj te~e struja od 1 A ako na negovite kraevi se donese napon od 1 V.
OMOV ZAKON ZA OTPOR
• Kako zavisi otporot (R) od dol`inata na Tabela 1. R zavisi
metalniot sprovodnik (l)? Toa se ispituva na pravoproporcionalno od l.
sledniov na~in. Se zema par~e `ica od eden poznat dol`ina otpor
metal so dol`ina l, i se meri negoviot otpor R, na
na~in opi{an pogore. Potoa od istata `ica se l
2l
R
2R
R~l
se~e u{te edno par~e, dvojno podolgo i u{te edno,
trojno podolgo od prvoto. Se merat nivnite 3l 3R
otpori i se dobivaat slednite rezultati: za dvojno
podolgoto par~e - dvojno pogolem otpor, a za Tabela 2. R zavisi obratno
proporcionalno od S.
trojno podolgoto par~e- trojno pogolem otpor
presek otpor
(tabela 1). 1
• Kako se ispituva zavisnosta na otporot R od
S
2S
R
R
R~
napre~niot presek na sprovodnikot Y? Se zemaat 2
S
tri par~iwa so ednakva dol`ina. Najprvo se meri 3S R
otporot na samo ednata, potoa na dvete paralelno 3
postaveni (udvoen napre~en presek). Na krajot se
meri otporot na trite `ici paralelno vrzani Tabela 3. Vrednosti za
(tri pati pogolem napre~en presek). Otporite specifi~niot otpor za nekolku
metali i leguri.
{to pritoa se izmereni se dadeni vo tabelata 2.
19
1919
 Na krajot se zemaat `ici so ednakvi dol`ina i Supstancija ρ-specifi~en
napre~en presek, no od razli~en metal, pritoa e (element) mm 2
otpor ( Ω )
najdeno deka nivnite otpori se razlikuvaat, pa m
zaklu~uvame deka otporot zavisi i od materijalot, bakar 0,0017
od nekoe negovo vnatre{no su{tinsko svojstvo {to e srebro 0,016
karakteristi~no samo za toj materijal. Poradi toa e `elezo 0,130
vovedena konstantata na proporcionalnost koja se nikelin 0,42
narekuva specifi~en elektri~en otpor, i se bele`i konstantan 0,50
so gr~kata bukva ρ (se ~ita ro).

Od seto pogore sleduva deka matemati~kiot izraz za zavisnosta na

l
otporot (poznat kako Omov zakon za otpor) mo`e da se napi{e kako: R=ρ
S
Na krajot da se navratime na analogijata so ~ove~iwata niz dvodimenzionalniot
hodnik: dol`inata na hodnikot }e ni odgovara na dol`inata na sprovodnata `ica,
{iro~inata na hodnikot }e ni odgovara na napre~niot presek na `icata (S), brojot
na stolbovite i nivniot raspored go povrzuvame so rasporedot na atomite vo
kristalnata re{etka povrzan so specifi~niot otpor na materijalot.

Otporot e vnatre{noto svojstvo na metalite so koe toa im se sprotistavuva na

elektronite pri nivnoto naso~eno dvi`ewe me|u jazlite na kristalnata re{etka.
Kaj drugite materijali otporot e vnatre{no svojstvo karakteristi~no za niv so koe
supstancijata se sprotistavuva na dvi`eweto na nositelite na strujata koi ne mora
da se elektroni tuku koi i da bilo drugi naelektrizirani ~estici.
1
Recipro~nata vrednost od otporot se narekuva elektri~na sprovodlivost (Y): Y =
R
Kolku e pomal otporot {to go imaat materijalite tolku e toj posprovodliv i
obratno. Bakarot ima pomal specifi~en otpor od `elezoto (vidi tabela 3), {to
zna~i deka toj ima pogolema elektri~na sprovodlivost. Sprovodlivosta se meri so
edinicata recipro~en om (Ω−1).
Elektri~niot otpor (i sprovodlivosta) mnogu zavisi od temperaturata. Kaj metali-
te otporot se zgolemuva so porastot na temperaturata, a kaj izolatorite i
polusprovodnicite otporot opa|a so zgolemuvawe na temperaturata.

PRIMER: Kolkav e elektri~niot otpor na bakarna `ica so napre~en presek 1 mm2, i

dol`ina 500 m ? Kolkava e negovata sprovodlivost?
adeno: Re{enie:
mm 2
S = 1 mm2 (za bakar ρ od tablicata): ρ = 0,017 Ω
m
l = 500 m l
R=ρ mm 2 500 m
R =? = 0,017 Ω ⋅ ⋅ = 8,5 Ω
S m 1 mm 2
1 1
Y= = = 0,117 ⋅ Ω −1
R 8,5 ⋅ Ω

2020
Pra{awa, zada~i, aktivnosti Broj na Napon Struja Otpor
1. Spase imal namotana bakarna `ica so merewe U [V] I [A] R [Ω]
napre~en presek 0,5 mm2. Sakal to~no da 1 1,5
izmeri kolku e dolga, no nemal metro. Za 2 3,0
sre}a imal baterija od 4,5 V i ampermetar, pa 3 4,5
ja vrzal vo strujno kolo i izmeril struja od Otporot se presmetuva od sekoe oddelno mere-
1,5 A. Potoa ja presmetal dol`inata na we na strujata i soodvetniot napon. Od vredno-
bakarnata `ica. Kolku bila dolga `icata? stite za otporot se presmetuva srednata
(Za vrednosta na specifi~niot otpor na vrednost, Se sporeduva presmetanata vrednost
bakarot Spase se poslu`il so tabelata 3). so vrednosta na otporot dadena od
2. Opredeli go nepoznatiot otpor so pomo{ proizvoditelot.
na Omoviot zakon. Napravi grafik na zavi-
snosta na strujata niz otpornikot od naponot

Struja
na negovite kraevi.

I[A]
1.5 V + 1.5 V + 1.5 V +

Napon
0.044 A U[V]
R=100 Ω 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0

Od vrednostite za naponot i strujata se crta

grafik, taka {to na h-oskata se nanesuva napo-
not (U), a na y-oskata strujata (I). Od sekoj par
Sl.4 vrednosti za U i I se crta po edna to~ka vo
Potrebno e: tri baterii od po 1,5 V, eden ot- koordinatniot sistem. Na krajot site tri
pornik so poznat otpor, prekinuva~ i to~ki se povrzuvaat vo prava linija, so {to se
ampermetar. dobiva grafi~kiot prikaz na Omoviot zakon.

Postapka: se vrzuvaat vo kolo edna baterija Georg Om germanski fizi-

od 1,5 V, otpornikot, prekinuva~ot i amper- ~ar. Rabotel kako sredno-
metarot (sl. 4). Se vklu~uva prekinuva~ot. {kolski i univerzitetski
Strujata {to te~e niz koloto se ~ita na profesor. Toj prv eksperi-
ampermetarot. Vrednosta se zapi{uva vo mentalno i teoriski oprede-
tabelata. Potoa postapkata se povtoruva so lil deka fundamentalniot
dve baterii vrzani vo serija (3 V) i na krajot Georg Simon Ohm odnos pome|u naponot i
so tri baterii vrzani vo serija (4,5 V). strujata e otporot vo daden
Struite se zapi{uvaat vo tabelata i spored (1789 -1854 del od edno elektri~no kolo.
Omoviot zakon se presmetuva otporot. Edinicata za otpor go nosi
negovoto ime.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Ja~inata na strujata (I) {to pominuva niz nekoj del od strujno kolo e
ednakva na koli~nikot od naponot (U) na kraevite od toj del i otporot
U
(R), ili : I = . Toa e Omov zakon .
R
• Otporot na nekoj sprovodnik mo`e da se presmeta spored Omoviot
zakon. Se meri vo omi (Ω).
• Otporot na daden sprovodnik (R) e pravoproporcionalen so negovata
dol`ina (l), a obratnoproporcionalen so napre~niot presek (S). Kontanta
na proporcionalnosta e specifi~en elektri~en otpor (ρ).
• Recipro~na vrednost na otporot e sprovodlivost (Y).
21
2121
  1.7. PRIMERI NA STRUJNI KOLA

Nepoznatite veli~ini vo strujnite kola mo`at da se opredelat so re{avawe na

ravenki {to se postavuvaat vrz osnova na nekoi zakonitosti. 
 

PRIMER.
Vo razgleduvaweto na elektri~nite Na kraevite od eden otpornik od 100 Ω
kola, pred sè, se koristi Omoviot zakon, bil izmeren napon od 50 V. Kolkava e
koj go primenivte u{te koga go strujata {to te~e niz toj otpornik?
izu~uvavte elektri~niot otpor. Dadeno:
Zakonot ja dava zaemnata vrska pome|u R = 100 Ω 50 V
naponot (U) i strujata (I) niz eden U = 50 V I=?
sprovodnik so otpor (R). I=? R = 100 Ω
U = I ⋅R
Re{enie:
V od Omoviot zakon
U 50 V
I= = ⋅ = 0,5 A
R A
R 100 V/A

Neophodni za re{avaweto na elektri~-

nite kola se i Kirhofovite pravila.
I1
Prvioto Kirhofovo pravilo veli deka
R1
zbirot od ja~inite na struite {to I A
vleguvaat vo edna to~ka e ednakov so
A B
zbirot na struite {to izleguvaat vo taa
to~ka. Taka, vo slu~aj na razgranuvawe A R2
na strujnoto kolo od edna vo dve granki
I2
(sl.1), strujata pred razgranuvaweto vo
to~kata B e ednakva so zbirot od struite
Sl.1. Strujata vo nerazgranetiot del e
vo oddelnite granki.
ednakva na zbirot na struite niz oddelnite
I = I1 + I 2 granki

Vtorioto Kirhofovo pravilo veli deka vo E

edno zatvoreno kolo sumata od site padovi +
-
na naponot e ednakva so zbirot na elektro- I
motornite sili na izvorite {to se vklu-
~eni vo koloto.
R1 R2
Vo slu~aj koga eden izvor e vrzan vo kolo
so dva edno po drugo vrzani otpornika (sl. U1 U2
2), elektromotornata sila na izvorot }e
bide ednakva so zbirot od padovite na Sl. 2. Elektromotornata sila na izvorot
naponite na kraevite na tie dva (naponot izmeren na polovite na izvorot,
otpornika: koga koloto e otvoreno) e ednakva na
zbirot na padovite na naponite vo
koloto.
E = U = U1 + U 2 .

2222
Pri re{avaweto na poslo`enite elektri~ni kola se odi postapno so grupirawe na
otpornicite, pa potoa razre{uvawe na nepoznatite.

PRIMER. Opredelete go padot na

naponot na kraevite od otpornikot
R1 = 10 Ω koj e vrzan vo serija so
R2 = 50 Ω, ako e dadena elektromotornata
sila na izvorot U = 12 V.
Dadeno: E=12 V I
Gustav Robert Kirchhoff
R1 = 10 Ω,
Kirhof Gustav Robert (1824-1887), R2 = 50 Ω,
germanski fizi~ar. Dolgo predaval na Uni- R1=10 Ω R2=50 Ω
U = 12 V
verzitetot vo Berlin. Poznatite zakoni za U1 = ? U1 U2
ja~inata na strujata, naponot i otporot kaj
razgraneti kola, denes poznati kako Kirho-
fovi zakoni, gi postavil na 20-godi{na voz- Re{enie
rast, kako student. Golem pridones dal vo E = U1 + U2 = I⋅R1 + I⋅R2 = I⋅(R1 + R2)
naukata za zra~ewata i spektrite. Blagoda- E 12 V 12
I= = = A = 0,2 A
renie na negoviot ugled vo praktikata bil ( R1 + R 2 ) (10 + 50)V/A 60
voveden Omoviot zakon koj dolgi godini ne
se priznaval. U1= I⋅R1= 0,2 A ⋅10 V/A = 2 V

Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1. Dve isti svetilki S1 i S2, se vrzani kako na slikata 3. A1 S1

⊗C
Kako se vrzani svetilkite? Kakvi ja~ini na strui }e
S ⊗
D
poka`at ampermetrite A1 i A2 : a) razli~ni I1 > I2 , b) 2

razli~ni I1 < I2 v) ednakvi. Objasni go odgovorot. A2

Sl.3
2. Ako ampermetarot A1 od slikata 3 poka`al struja od 1 A
kolkava struja te~e vo delot od koloto me|u izvorot i E= 12 V
to~kata S, a kolkava e strujata {to te~e me|u izvorot i
to~kata D?
3. Kolkav e padot na naponot {to go poka`uva voltmetarot V1 V2
V2, ako voltmetarot V1 poka`uva 9 V? (sl.4) Sl.4.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Vo elektri~nite kola koi ne se razgraneti za opredeluvawe na ja~inata
na strujata ili naponot se koristi, glavno, Omoviot zakon.
• Vo razgraneti strujni kola va`at Kirhofovite pravila.
• Prvioto Kirhofovo pravilo zboruva za ja~inite na struite vo to~kite
vo koi doa|a do razgranuvawe. Toj glasi: ja~inata na strujata vo
nerazgranetiot del e ednakva na zbirot od ja~inite na struite na
oddelnite granki. Ako stanuva zbor za dve granki, ovoj zakon se
ispi{uva: I = I 1 + I 2 .
• Vtoroto Kirhofovo pravilo zboruva za naponite vo zatvoreno strujno
kolo. Vo zatvoreno strujno kolo zbirot od elektromotornite sili na
izvorite e ednakov na zbirot od padovite na naponite vo koloto. Ako vo
koloto postoi samo eden izvor i dva potro{uva~a (otpornika), toga{ ova
pravilo glasi: E = U1 + U2.

23
2323
  
1.8. VRZUVAWE OTPORNICI
 
Svetilkite se povrzani paralelno, vo {to
}e se uverite i samite.
 
Вsu{nost, komponentite od koi e napraven
sekoj potro{uva~ so~inuvaat nekakov zbi-
ren otpor. Taka i elektri~nite svetilki
vo doma}instvoto se napraveni od `ica od
volfram, pa svetilkata mo`e da se smeta
kako otpornik.
 

Vo elektri~nite kola ~esto e potrebno da

se vgradi to~no opredelena vrednost za ot-
porot. Ako ne raspolagame so takov
otpornik, toga{ so pomo{ na vrzuvawe vo
Svetilkite so koi se krasat elkite za seriski, paralelen ili kombiniran spoj
Nova godina se vrzani taka {to site se
mo`e da se dobie baranata vrednost.
napojuvaat od eden izvor. Аko pregori  
edna, preostanatite си пrodol`uvaat da Vrzuvaweto }e go izu~uvame preku pri-
svetat. Kako li se vrzani?  meri. Da pretpostavime deka imame na
raspolagawe otpornici od 100, 200 i 300 Ω.
 
 
Primer za serisko vrzuvawe  (сл.1): vo koloto e potrebno da se vrze otpornik so
otpor od 500 Ω. Ednostavno vrzuvame po eden od 200 i od 300 Ω vo serija.
 

200 Ω 300 Ω = 500 Ω

U1 U2 U

Сл. 1. Слика на два сериски врзани отпорника.

Sega }e doka`eme deka dobro sme postapile. Od vtoroto Kirhofovo pravilo

sleduva deka padot na naponot na kraevite od seriskiot spoj vrzani otpornici (U) }e
bide zbir od oddelnite padovi na naponite na kraevite od otporite R1 i R2

U = U1 + U 2 = IR1 + IR2
Ako naponot U go izrazime kako proizvodot od strujata i vkupniot otpor {to bi go
pretstavuval seriskiot spoj na dvata otpornika (U=IR), i go zamenime vo Vtoroto
Kirhofovo pravilo, se dobiva relacijata:
IR = IR1 + IR2
Ako ravenkata se skrati so I, toga{ otpor (R) {to se dobiva kako rezultat na
serisko vrzuvawe na dva ili pove}e otpori e prost zbir od tie otpori
R = R1 + R2

2424
Setete se sega na analogijata na elek-  
tronite so ~ove~iwata {to odat vo  
hodnik. Toa bi bilo isto kako da  
treba namesto samo po edniot hodnik  
(R1), vie gi upatuvate da prodol`at po  
u{te eden hodnik (R2). Sekako deka
vremeto za da gi izodat i dvata
hodnika }e bide prost zbir od
vremiwata za da se izodi sekoj hodnik Ходник А Ходник Б
posebno.
Taka i elektronite. Otporot na koj
naiduvaat na svojot pat niz dvata
otpornika }e bide prost zbir od
otporite na sekoj od otpornicite 

Primer za paralelno vrzuvawe (sl.2): vo koloto treba da se vrze otpor od 150 Ω.

Zemame dva otpornika od po 300 Ω i gi vrzuvame paralelno. 
 
Noviot otpor {to }e se dobie kako rezultat na paralelno vrzuvawe na otpornici }e
mo`e da se presmeta na sledniov na~in: od prvoto Kirhofovo pravilo sleduva deka
strujata pred razgranuvaweto e ednakva na zbirot na struite po razgranuvaweto. 

I1
300 I
I2
300
= 150
U
U

Сл. 2. Два паралелно врзани отпорника. 

 

I = I1 + I 2
So pomo{ na Omoviot zakon mo`eme da gi izrazime oddelnite strui:
U U U
I= ; I1 = ; I2 =
R R1 R2
Koga }e se zamenat struite vo Prvoto Kirhofovo pravilo }e se dobie:

U U U
= +
R R1 R2
ili otkako }e se skrati naponot U se dobiva,  
1 1 1 R1 R2
= + R=
R R1 R2 ili, ottuka
R1 + R2
Зaedni~kiot otpor (R), za paralelno vrzani otpornici e sekoga{ pomal od sekoj od
poedine~nite otpori (R1 i R2).
25
2525
 So zamena na poznatite otpori, }e se Ovoj rezultat }e vi stane pojasen ako
dobie  povtorno se potsetite na analogijata so
1 1 1 2 1 ~ove~iwata i hodnicite. Ako ~ove~iwa-
= + = =   ta {to si odele po eden hodnik sega gi
R 300 300 300 150 raspredelime namesto po eden da minu-
  vaat niz dva paralelni, isti takvi
Ottuka za zaedni~kiot otpor R, se hodnika {to odat do istoto mesto, toga{
dobiva R = 150 Ω.  nema da se sozdava turkanica i tie
Ova ne be{e edinstveniot na~in za da pobrgu }e minuvaat.
dobieme 150 Ω. Istiot otpor mo`e{e   Ходник А
da se postigne i so tri otporni~iwa od  
po 100 Ω (сл.3), i toa na sledniov na~in:  
dva otpornika se vrzuvaat paralelno,  
za da se dobie rezultanten otpor od 50  
Ω, a potoa, na ovoj paralelen spoj vo  
serija mu se nadovrzuva u{te eden  
otpornik od 100 Ω.  
    
R1= 100 Ω  
R3= 100 Ω R= 150 Ω
 
=
 
R2= 100 Ω   Ходник Б
Сл. 3. Друг начин за да се добие отпорник  
од 150 Ω.  
Зa paralelniot spoj na dvata otpornika од сл.3 se dobiva:
RR 100 ⋅100
R' = 1 2 = = 50 Ω  
R1 + R2 200
Vkupniot otpor na trite otpornici }e bide:
R = R ' + R3 = 50 + 100 = 150 Ω .
Ova be{e ednostaven primer na kombinirano vrzuvawe na otpornici. ]e pojasnime
kako se postapuva pri pokomplicirani vrzuvawa.

Primer 1 za kombinirano vrzuvawe: da se  

opredeli zaedni~kiot otpor na 6 Da go opredelime podotporot R’:
otpornici so dadeni otpori koi se vrzani 1 1 1 1 1 1 1 3
kako na slikata:   '
= + + = + + =
R R1 R2 R3 100 100 100 100
R1=100 Ω Ottuka za R’ se dobiva: 
R5=300 Ω
R’=33,3 Ω.
R4=300 Ω
R2=100 Ω
R6=200 Ω
Sega da go opredelime podotporot R’’
R ⋅R 300 ⋅ 200 60000
R3=100 Ω R '' = 5 6 = = = 120 Ω :
R5 + R6 300 + 200 500
R’ R4 R’’
’’  
R’ R  
R
Ovaa slo`ena vraska na otpornicite go Na krajot, za vkupniot otpor na
delime na tri dela. Za sekoj del mo`e seriskata vrska na podotporite }e
oddelno da se presmetaat zaedni~kite imame: 
podotpori R’ , R4 i R’’, koi se me|usebno R = R ' + R4 + R '' = 33,3 + 300 + 120 = 453,3 Ω
vrzani seriski.  

2626
  

Primer 2 za kombinirano vrzuvawe: Dadeno: R1= R2= R3= R4= 100 Ω

opredelete ja ja~inata na strujata {to E =25 V
te~e niz koloto ako se poznati site I=?
veli~ini dadeni na {emata pri : a) Решение:
zatvoren prekinuva~ i b) otvoren а) Pri zatvoren prekinuva~ }e bide:
prekinuva~ P. R2 R3 100 ⋅ 100
E=25 V R' = = = 50 Ω
R2 + R3 100 + 100
R = R1 + R4 + R ' = 100 + 100 + 50 = 250 Ω
Strujata pred razgranuvaweto }e bide
E 25 V
R2 I= = = 0,1 A
R 250 V/A
R1 R4 б) Пri otvoren prekinuva~ }e bide:  
P  
R3
U1 U3 R = R1+ R3 + R4 = 100 +100 +100 = 300 Ω
U2 E 25 V
  I= = = 0,083 A
R 300 V/A
 
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
 
1. Kolkav }e bide vkupniot 100 Ω 100 Ω

otpor dokolku vrzeme vo serija

Sl.4
dva otpornika od po 100 Ω, eden
od 200 Ω i tri od 300 Ω? 200 Ω 500 Ω

2. Kolkav otpornik mo`e da

gi zameni ~etirite otpornici 300 Ω
vrzani kako na slikata 4 ? 200 Ω ?
= 620 Ω = 200 Ω

3. Vrzete ~etiri otpornici ?

od po 1 Ω na site mo`ni na~ini i
presmetajte go zaedni~kiot ot- 300 Ω 200 Ω 300 Ω
200 Ω
por za sekoja {ema.
= 450 Ω = 350 Ω
4. Najdete gi nepoznatite ot-
pori od slikata 5 ako e poznat ? 500 Ω ?
vkupniot otpor? Sl.5
 
 
 Vo ovaa lekcija nau~ivte
  • Otpornicite (potro{uva~ite) mo`e da se vrzuvaat seriski ili paralelno.
  • Pri seriskoto vrzuvawe na otpornicite, vkupniot otpor na vrskata e ednakov
  na zbirot od oddelnite otpori na seriski vrzanite potro{uva~i ili:
  R = R1+ R3 + R4 +....
• So paralelno povrzuvawe na otpornicite sekoga{ se dobiva otpor koj e
 
pomal od otporot na koj i da bilo otpornik povrzan vo paralelnata vrska.
  • Recipro~nata vrednost na otporot na celata paralelna vrska e ednakva na
  zbirot od recipro~nite vrednosti na oddelnite otpornici koi se povrzani
  paralelno, ili
  1 1 1 1
= + + + ... .
  R R1 R2 R3
  R1 R2
  • Вкупниот отпор на 2 paralelno vrzani otpornika е R = .
R1 + R2
27
2727
   1. 9. ELEKTRI^EN KAPACITET

Koga sakate da fotografirate so digitalen fotoaparat vo zatvoren prostor, ~ekate

crvenoto svetlence da se ugasne, za da mo`ete da ~krapnete i da slikate. Gasneweto
na crvenoto svetlence ni ka`uva deka na kondenzatorot se ima natrupano dovolno
koli~estvo elektri~estvo, pa koga }e ~krapneme, niz blicot }e pote~e silna
kratkotrajna struja. Toa }e predizvika svetewe na blicot koe za moment }e go
osvetli prostorot {to go slikame.

Eksperiment 1
Ako na edno telo mu se donese koli~estvo elektri~estvo (Q), toga{ negoviot napon
vo odnos na zemjata (U) }e porasne. So donesuvawe novo, isto tolkavo koli~estvo
elektri~estvo na naelektriziranoto telo, potencijalot povtorno }e mu se zgolemi
(slika 1).

Zabele`ano bilo deka odnosot na koli~e-

stvoto elektri~estvo i naponot vo odnos + + +++ Q + ++ ++
+ + + + + +
na Zemjata sekoga{ ostanuva konstanten. + ++ + + + + + 2Q
+
+ + + +
Taa konstanta, karakteristi~na za teloto, + +
+ ++
se narekuva elektri~en kapacitet (S) ili + ++
samo kapacitet. + + ++ ++
+ + + +
кол. − електричество
капацитет =
напон

Q Sl.1. Otklonot na elektrometarot se

C= zgolemuva za ednakvi golemini so sekoe
U donesuvawe novo ednakvo po golemina
koli~estvo elektri~estvo (Q).
Elektri~niot kapacitet (S) e ednakov na
koli~estvoto elektri~estvo (Q) {to
treba da mu se donese na edno telo za da
negoviot napon vo odnos na Zemjata (U) se
zgolemi za eden volt (1V). Kapacitetot od eden farad e kapacitet
so ogromna golemina, pa zatoa vo
Kapacitetot na edno telo e eden farad
elektrotehnikata i elektronikata
ako so donesuvawe koli~estvo elektri-
naj~esto se vo upotreba pomalite
~estvo od eden kulon potencijalot na
edinici.
teloto bi se zgolemil za eden volt.

1C
1F = Oznaka i ime Vrska so
1V osnovnata edinica
1 μF 1F=
Elektri~niot kapacitet na edno telo e
(mikrofarad) 1 000 000 μF
svojstvo na teloto. Toj zavisi od
1 nF 1F=
dimenziite na teloto, negovata forma, (nanofarad) 1 000 000 000 nF
kako i od toa kakvi tela se nao|aat vo 1 pF 1F=
blizina na toa telo. (pikofarad) 1 000 000 000 000 pF
Od {to zavisi kapacitetot na eden
sprovodnik?

2828
Eksperiment 2
Neka glavata na dva elektrometra se zameni so metalni plo~i so razli~na
plo{tina, ednata pomala (S1), a drugata pogolema (S2). Potoa se donesuva isto
koli~estvo elektri~estvo na sledniov na~in: so probalka se prenesuva ist broj pati
od eden od polovite na naelektrizirana influentna ma{ina.
_
Bidej}i na dvata elektrometra bilo _ __ _ _
_ _ _ _
doneseno pribli`no isto koli~e- _ _ _ _ _ _ _ _
stvo elektri~estvo (Q), toga{ raz- S1 S2
li~niot napon edinstveno se dol`i
_ _
na razli~niot elektri~en kapa- _ _
citet na metalnite plo~i. Ako od _ _
eksperimentot 1 vidovme deka kapa-
citetot e obratno proporcionalen
so naponot (U), a sega zabele`uvame
zazemjuvawe zazemjuvawe
deka naponot na plo~ata e obratno
proporcionalen so plo{tinata (S), Sl.2. So elektrometarot se meri naponot vo
toga{ zaklu~uvame deka kapaci- odnos na Zemjata, velime naponot. Se zabele`uva
tetot e pravoproporcionalen so deka elektrometarot so pomalata plo~a poka`al
plo{tinata na plo~ata. pogolem otklon dodeka onoj so pogolemata,
pomal. Kapacitetot zavisi od plo{tinata.

Zna~i, kapacitetot e pravoproporcionalen so plo{tinata na plo~ata.

C ~ S.
Na sli~en na~in mo`e da se poka`e deka kapacitetot na edno telo zavisi kako od
negovite dimenzii taka i od negovata forma. No, poinakva e situacijata ako
sprovodnoto telo se najde vo neposredna blizina na drugo telo.
Eksperiment 3
Sledniot eksperiment zapo~nuva so toa {to kon naelektriziranata plo~a od elek-
trometarot }e se pribli`i ista takva metalna plo~a.

_ _ _ _ d1 +
_ +_ + _ + _ d2 _ +_ +_ + _
+

_ _ _ _ _ _

_ _ _

Sl.3. Zavisnost na kapacitetot od rastojanieto pome|u plo~ite. Otklonot na

elektroskopot se namalil so pribli`uvawe na novata plo~a.
Kaj vtorava plo~a nabrgu }e se razdelat pozitivnoto i negativnoto koli~estvo
elektri~estvo pod dejstvo na influencija, pa ako e zazemjena, taa }e se naelek-
trizira pozitivno. Od slikata 3 mo`e da se zabele`i deka otklonot na elektro-
skopot se namalil so pribli`uvawe na novata plo~a. Otklonot }e pa|a ako
rastojanieto pome|u plo~ite (d) se namaluva. [to mo`e da se zaklu~i?
Sleduva deka, ako naponot se namalil so namaluvawe na rastojanieto, toga{
kapacitetot porasnal.

29
2929
 Zaklu~uvame deka kapacitetot e obratno proporcionalen so 1
rastojanieto pome|u dvata sprovodnika.
C~
d
Eksperiment 4
+
_ +_ +_ + _
I kone~no, pome|u plo~ite bila vmetnata _ _ _ _

izolatorska plo~a. Na slikata 4 mo`e da

se vidi deka otklonot na elektroskopot _ _ _ _

u{te pove}e se namalil. Toa zna~i deka _ _

kapacitetot porasnal poradi razdeluva-
weto na metalnite plo~i so podobar
izolator otkolku {to e vozduhot. Sl.
So ova samite dojdovte do zaklu~okot de- 4. Zavisnost na kapacitetot od izolatorot
pome|u plo~ite.
ka kapacitetot zavisi od plo{tinata i od
me|usebnoto rastojanie na plo~ite, no i
od izloatorskiot sloj pome|u niv.
S
C~
d
Istovremeno, samite dojdovte i do prin-
cipite na konstrukcijata na kondenza-
torot. Dva bliski sprovodnika, pome|u izolator
koi se nao|a izolator, obrazuvaat naprava aluminium
{to mo`e da natrupuva (kondenzira) vo Sl.5.
sebe pogolemi koli~estva elektri~estvo Gradba na blok-kondenzator.
i e nare~ena kondenzator (sl 5). Na sl. 6
se prika`ani narazli~ni oblici na
kondenzatori.

kondenzator promenliv elektrolit

kondenzator kondenzator
Sl. 6. Razli~ni oblici na kondenzatori. [ematski oznaki za kondenzatori

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Elektri~niot kapacitet e svojstvo na dadeno telo koe se opredeluva so
koli~estvoto elektri~estvo {to treba da mu se donese na teloto za
negoviot napon vo odnos na Zemjata da se zgolemi za eden volt. Se
presmetuava so realacijata: C= Q/U.
• Kapacitetot se meri so edinicata farad (F). Farad e mnogu golema
edinica. Obi~no se koristat pomali edinici mF, μF, nF i dr.
• Elektri~niot kapacitet na edno osameno telo zavisi od negovata forma
i najmnogu od negovite dimenzii.
• Dve sprovodni~ki tela so izolator me|u niv gradat kondenzator koj
slu`i za skladirawe na polne`i.

3030
 1. 10. VRZUVAWE KONDENZATORI
Kondenzatorite mo`at me|usebno da se vrzuvaat i kombiniraat za da se dobie
sakaniot kapacitet vo nekoja elektronska {ema.
Postojat dva na~ina na vrzuvawe, i toa: seriski (vo red) i paralelno. Pritoa,
vkupniot kapacitet se presmetuva vo zavisnost od vrzuvaweto.

Pri seriski vrzani 2 kondenzatora, so

kapaciteti (C1 i C2) vkupniot kapacitet C1 C2 C
(C) se dobiva od:
1 1 1 =
= +
C C1 C 2
 
Kapacitetot na vrskata sekoga{ e po- Sl. 1. Dva kondenzatora vrzani vo serija.
mal od kapacitetot na koj i da bilo
kondenzator koj e seriski vrzan.
 

Pri paralelno vrzani 2 kondenzatora,

so kapaciteti (C1 i C2) za vkupniot
kapacitet (C) va`i: C
C1

C= C1 +C2 =
C2

Pri paralelno vrzuvawe kapacitetot na

vrskata e sekoga{ pogolem od kapaci- Sl. 2. Dva kondenzatora vrzani paralelno.
tetot na koj i da bilo kondenzator {to
ja pravi paralelnata vrska.

PRIMER. Da se presmeta vkupniot kapacitet na 4 kondenzatori, sekoj so kapacitet od

po 100 μF, povrzani vo spoj kako na slikata.
Dadeno:
C3
C1 C2
S 1= S2 = S3 = S4 = 100 μF
C=?
S=?
= Re{enie
Najprvo }e go opredelime zaedni~kiot kapacitet na dvata
paralelno vrzani kondenzatora C’.
C4
C’ C’= C3 + C4 = 100 μF +100μF = 200 μF

I kone~no, vkupniot kapacitet }e go presmetame kako

kondenzatorite C1, C2 i C’ da se vrzani seriski
1 1 1 1 1 1 1 5 1 1
= + + ' = + + = =
C C1 C 2 C 100 100 200 200 40 μF
Vkupniot kapacitet na ~etirite kondenzatori od po 100 μF iznesuva

S = 40 μF.

31
3131
 Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1. Opredelete go vkupniot kapacitet na dva paralelno vrzani kondenzatora od

po 200 nF vrzani vo serija so tri paralelno vrzani kondenzatori od po 150 nF?

2. Kapacitetot od 400 nF izrazete go vo mikrofaradi (μF).

3. Samite napravete kondenzator od aluminiumska

folija i od najlon }esa. Ise~ete dve lenti~ki od
aluminiumot i dve od najlonot, i naredete gi
a)
naizmeni~no (aluminium, najlon, aluminium, najlon).
Samo napravete najlonot da bide so malku pogolemi
dimenzii od aluminiumot. Pred da po~nete da
zavitkuvate, do dvete oddelni aluminiumski lenti
stavete po edna izolirana bakarna `i~ka na koja }e i ja b)
simnete izolacijata samo na mestoto kade {to se dopira
do aluminiumskite plo~i. Zavitkajte gi vo rolni~ka.
Zalepete ja so izolir lenta. Mo`ete da ja zape~atite i
so kapewe na vosok od sve}a. Toa e va{iot kondenzator. Sl.3
Ako vo u~ili{teto nemate univerzalen instrument koj
mo`e da meri i elektri~en kapacitet, toga{ odnesete go vo najbliskiot du}an za
elektronski komponenti i zamolete da vi go izmerat kapacitetot.
4. Kako se povrzani kondenzatorite na slikata 3. Odgovorete i obrazlo`ete go
odgovorot.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Kondenzatorite mo`at da bidat vrzani seriski ili paralelno.
• Pri serisko vrzuvawe so vrskata se dobiva pomal kapacitet od
kapacitetot na koj i da bilo kondenzator {to se nao|a vo taa seriska
vrska. Ako dva kondenzatora so kapaciteti C1 i C2 se vrzani seriski,
1 1 1
kapacitetot na vrskata S e daden so relacijata = +
C C1 C2
• Pri paralelno vrzuvawe na kondenzatorite kapacitetot na vrskata e
pogolem od kapacitetot na koj i da bilo kondenzator {to e paralelno
vrzan. Ako kapacitetot na dva kondenzatora parelno vrzani se C1 i C2
kapacitetot na celata vrska C e daden so C= C1 +C2.

 
 
 

3232
 
 
1.11. RABOTA I MO]NOST NA STRUJATA
 
 

Elektri~nata struja stignuva do na{ite domovi preku

gradskata mre`a. Nie po potreba vklu~uvame aparati i uredi
koi mo`at nea da ja pretvoraat vo korisna energija. Taka,
mikserot ja pretvora elektri~nata energija vo mehani~ka,
svetilkata vo svetlinska, DVD pleerot ja pretvora vo zvuk i
slika itn.
 
 

Definicijata za elektri~en napon, Energijata na elektri~nata struja se poka-

{to be{e dadena porano, ka`uva{e `uva sekojdnevno preku sposobnosta da ja
deka naponot se meri so izvr{enata vrti ma{inata za perewe, da ja zagree
rabota za prenesuvawe na edini~no rernata, da ja osvetluva prostorijata i
pozitivno koli~estvo elektri~estvo drugo. Sposobnosta na elektri~nata struja
od edna vo druga to~ka od da vr{i rabota se vika elektri~na energija.
elektri~noto pole. I pri te~eweto
Elektri~nata mo}nost (P) e ednakva na
struja doa|a do dvi`ewe na
rabotata {to mo`e da ja izvr{i
elektri~nite polne`i, {to zna~i i
elektri~nata struja vo edinica vreme.
toga{ se vr{i rabota. Ako polne`ot
{to se prenesuva e Q, toga{ Ako vo formulata za rabota (A=U⋅I⋅t) ja
izvr{enata rabora A e dadena so podelime so vremeto (t) toga{ za mo}nosta
relacijata dobivame
A U ⋅ I ⋅t
A = QU P= = .
t t
Ako se skrati vremeto t, se dobiva
Od druga strana, pak, znaeme deka
ja~inata na elektri~nata struja e
dadena kako koli~estvo P =U ⋅ I
.
elektri~estvo (Q) {to minuva niz Edinicata za elektri~nata mo}nost e ista
daden sprovodnik vo edinica vreme (t) kako i za mehani~kata mo}nost, t.e. eden vat
(1 W). Spored definicijata za elektri~nata
Q
I= Q = I ⋅t
mo}nost,
t ili 1 vat = (volt)⋅(amper)
1 W = 1 V ⋅1 A
toga{ so zamena na Q, za rabotata se
dobiva: PRIMER: Eden elektromotor e priklu~en
na izvor na napon U=220 V. Ja~inata na
A = U ⋅ I ⋅t strujata {to te~e niz nego e I = 2 A.
Kolkava rabota toj }e izvr{i za 6
rabota = (napon) ⋅ (struja) ⋅ (vreme )   minuti
Dadeno: Re{enie:
Edinica za elektri~nata rabota, isto U = 220 V A =I U t =
kako i za mehani~kata rabota i za I=2A = 220 V ⋅2 A ⋅360 s =
energijata e eden xul (1 J). T = 6 min = 360 s = 158400 J =
A =? = 158,400 kJ

33
3333
 Vo praktikata edinicata 1 W e mnogu
mala, pa zatoa naj~esto se koristat
pogolemite.

Naziv i Vrska so osnovnata

oznaka
1 kW 1 kW= 1 000 W
(kilovat)
1 MW 1 MW= 1 000 000 W
(megavat)
1 GW 1 GW= 1 000 000 000 W
(gigavat)

Edinicata za elektri~na ener-

gija e istata kako i za rabota, t.e.
eden xul (1 J). Ovaa edinica mo`e da
se nare~e i vatsekunda (Ws). Sl. 1. Elektri~no broilo (popularno
nare~eno strujomer) koe poka`uva deka se
1 J = 1W ⋅1s = 1 vatsekunda (1 Ws). potro{eni 2943,1 kilovat-~asovi.

Ako mo}nosta se izrazi vo kilovati

(kW), a vremeto vo ~asovi (h), toga{ se
dobiva elektri~nata energija vo edi-
nici pogodni za prakti~na upotreba,
kilovat~asovi (kWh)
1 kWh = 1 kW ⋅1 h = 1000 W⋅3600 s =
=3 600 000 J = 3,6 MJ .
Instrumentot za merewe na elektri~nata
energija vo doma}instvata i vo industri-
jatra se vika elektri~no broilo. Na nego
ima brojnik za ~itawe na potro{enata elek-
tri~na energija.
Na sekoj ured od doma}instvoto e zapi{ana
negovata mo}nost, koja ozna~uva kolku
elektri~na energija konsumira za edna
sekunda rabotewe.

Ako elektri~nata struja minuva niz sprovodnik, toga{ va`i Omoviot zakon U=I⋅R.
Toga{ ednata od dvete veli~ini (ili U ili I) mo`e da se izrazi i zameni vo
relacijata za mo}nost. Na toj na~i mo`e da se dobijat tri razli~ni oblici na
relacijata za mo}nost.
P=I⋅U P=I⋅U PRIMER. Kolkava e mo}nosta na eden venti-
lator za kujna, ako niz nego te~e struja so
U ja~ina 0,5 A, a raboti na napon od gradska
P =I ⋅ U I = mre`a (U = 220 V).
R U = I⋅ R Dadeno: I = 0,5 A Re{enie: P = U⋅I
U2 2 U = 220 V, P = ? P = 0.5 A⋅220 V
P= P = R⋅I P = 110 W
R
 
Топлинско дејство на електричната струја
Ako edna `ica so pogolem otpor se potopi vo voda, i niz nea se pu{ti da te~e struja,
toga{ toplinata {to }e ja osloboduva }e se predava na vodata (sl.2). Taka vodata
postepeno }e se zagreva. Na ovoj na~in celata elektri~na energija (A) {to minuva
niz sprovodnikot se pretvora vo toplina (W). Ova e principot na rabota na
elektri~nite greja~i za topla voda (sl. 3) i bojlerite (sl. 4).
A=W

3434
 Ako pojdeme od relacijata za rabotata  

 
A=P·t , 
i za mo}nosta (P) se zameni ednata od
mo`nite varijanti
U2
P =U ⋅I = = I 2R
12 V R
za oslobodenata toplina od sprovodnikot se
Sl.2. Vaka raboti elektri~niot dobiva:
bojler. W = I 2R ⋅t .
Koli~estvoto toplina {to se osloboduva od
sekoj sprovodnik (W), koga niz nego te~e
struja (I), e proporcionala so kvadratot od
strujata, otporot na sprovodnikot (R) i
vremeto (t) na protekuvawe na strujata niz
nego.
Ako strujata ili otporot se izrazat od
Сл. 3. Електричен Omoviot zakon (U=IR), toga{ oslobodenata
грејач за топла Сл.4. Електричен toplina mo`at da se presmeta i spored:
вода. бојлер.
U2
W = P ⋅t W = U ⋅ I ⋅t W= ⋅t
R
Osven kaj grejnite uredi, топлинското дејство на
електричната струја na{lо primena i kaj osiguru- stakleno
bakarna `ica
ku}i{te
va~ite koi se nameneti da obezbeduvaat
potro{uva~i od kusi spoevi (koga }e se spojat
nakratko polovite od eden izvor) ili strujni
udari (kratkotrajni protoci na mnogu jaka
struja). kvarcen pesok
metalno kap~e
Takanare~enite toplivi osiguruva~ite se
napraveni od tenka `i~ka so golem otpor, koja se
vrzuva vo serija so strujnoto kolo. Dvata kraja na Sl. 4а. Gradba na osiguruva~
`i~kata se vrzani so metalni kontakti (kapa- (topliv).
~iwa) za staklenoto ku}i{te, kako na slikata 4.
Vnatre{nosta mo`e da bide ispolneta i so
kvarcen pesok koj ja odveduva toplinata {to se
osloboduva koga }e prote~e jaka struja.
Principot na rabota na vakviot osiguruva~ot e
sledniov: vo slu~aj na protekuvawe na pojaka
struja, niz `i~kata }e se oslobodi golemo Sl. 4б. Оsiguruva~ za instrumenti i
koli~estvo toplina {to }e ja zagree `i~kata do tehnika. [tom `i~kata }e se stopi,
topewe i }e go prekine koloto. }e nastane prekin na strujnoto
  kolo.
Toplinskoto dejstvo na strujata mo`e da bide {tetna pojava. Strujata gi zagreva
navivkite od sprovodnite `ici i so toa doa|a do zagubi na korisnata energija.

35
3535
 Poradi toplinskoto dejstvo mo`e da dojde do pregrevawe, o{tetuvawe i
pregoruvawe.
PRIMER 1.
Mo}nosta na eden televiziski aparat e 120 W. Koj osiguruva~ e pogoden da se upotrebi ako na
raspolagawe imate osiguruva~i od 0,5 A, 1 A, i od 3 A. Osiguruva~ot se odbira takov {to negovata
nominalna vrednost za strujata (onaa na koja toj pregoruva) e bliska, no pogolema od strujata na
negoviot normalen re`im na rabota.

Dadeno: P=120 W P 120 W

U=220V, I=? Re{enie: I = = ⋅ = 0.55 A Odgovor: 1A
I 220 V
PRIMER 2.
Kate koristela specijalen elektri~en greja~ {to mo`e da zagreva voda vo {olja od 0,2 litri (sli~en
na onoj od slikata 1) za da prigotvi ~aj. Vodata e na sobna temperatura (200S) i treba da se zagre do
to~kata na vriewe (1000S), vedna{ da se isklu~i greja~ot i da se stavi vre}i~kata ~aj. Kolku }e ~ini
elektri~nata energija {to Kate ja tro{i za eden mesec samo za prigotvuvawe ~aj, pod pretpostaka deka
pie dva ~aja dnevno? Specifi~niot toplinski kapacitet na vodata iznesuva 4200 J/kg K, a cenata za
eden kilovat~as neka iznesuva 1,4 denari.

Dadeno:
Vkupniot volumen na vodata
za eden mesec:
2× 30 × 0,2 L= 12 L=0,012 m3
Masata na vodata:
m = ρ V=
=0,012 m3· 1000 kg/m3 =
= 12 kg.
Re{enie:
Za da se zagreat 12 kg voda od 200S na 1000S (za 800S) }e bide potrebna
toplinata
W = 4200 J/kg·K · 12 kg · 80 K = 4 032 000 J = 4,032 MJ
Ako cenata za eden kilovat~as elektri~na energija iznesuva 1,4
denari, toga{ 1kWh = 1000 W· 3600 s =3 600 000 J = 3,6 MJ ~inat 1,4
denari.
Toga{ cenata za 1 MJ elektri~na energija }e bide 0,39 denari/MJ.
Kone~no, potro{enite 4,032 MJ za eden mesec varewe ~aj, Kate }e ja
~inat: 4,032 MJ · 0,39  den/MJ = 1,57 denari.

Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1. Na akumulator od 12 V e priklu~eno elektri~no kolo so otpor od 2 Ω. Kolku elektri~na energija

}e se potro{i od akumulatorot za vreme od 10 minuti. (Odgvor: A = 43,2 kJ)
2. Eden den semejstvoto Petrovski gi koristelo dolunavedenite uredi vo doma}instvoto. Mo}nosta i
vremeto na koristewe na sekoj od uredite vo ~asovi e dadeno vo tabelata (`olto). Presmetajte kolku
}e go ~ini semejstvoto potro{enata elektri~na energija toj den, ako se znae deka cenata na eden
kilovat~as ~ini 1,4 denari po kWh?
Svetilka Televizor Dup~alka Termo-pe~ka Pegla

60 W (5 h) 120 W (3 h) 600 W (0.25 h) 4000 W (2 h) 1200 W (0.5 h)

0,3 kWh 0.36 kWh 0,15 kWh 8 kWh 0.6 kWh

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Elektri~nata struja vr{i rabota A dadena so: A = I ⋅ U ⋅ t.
• Sposobnosta na elektri~nata struja da vr{i rabota e elektri~na
energija. Taa i rabotata se merat so edinicata xul (J).
• Mo}nost na elektri~nata struja e izvr{enata tabota vo edinica vreme.
Taa se meri vo vati (W). Mo}nosta se iska`uva so relaciite P = I ⋅U .
• Potro{enata elektri~na energija se meri so elektri~ni broila.
• Koga te~e struja niz sprovodnik so golem otpor toga{ doa|a do negovo
zagrevawe.Oslobodenoto koli~estvo toplina (W) se opredeluva spored
relacijata : W = I R ⋅ t .
2

• Toplinskoto dejstvo na elektri~nata struja e iskoristeno i kaj осигурувачите.

3636
FIZIKTA I DRUGITE NAUKI -BIOLOGIJA
(Samo za onie {to sakaat da nau~at pove}e)
Struite te~at nasekade okolu nas, no te~at i vo nas. Zapoznavaj}i gi
zakonite za elektri~nite pojavi podobro }e ja zapoznaeme i
sopstvenata priroda, za{to elektri~nite pojavi igraat va`na uloga
vo funkcioniraweto na ~ovekoviot organizam. Poimite struja,
potencijal, otpor ili sprovodlivost se koristat za objasnuvawe na
niza biolo{ki procesi vo `iviot svet.

dendriti

telo
jadro
Elektri~na struja niz ~ovekovoto telo
аксон
Informaciite niz organizmite se prenesuvaat
so nervni impulsi koi pretstavuvaat kratko-
миелинска
vremeni pojavi na te~ewe na struja niz nervnite
обвивка
kletki. Strujnite impulsi im davaat naredbi na
organite da izvr{uvaat odredeni funkcii, a завршеток
patuvaat niz nervnite kletki. и синапси
Sl. 1. Nervnata kletka (nevron) se
Edna nervna kletka (nevron) se sostoi od telo na sostoi od jadro, telo, vlakno i
kletkata vo koja e smesteno i kletkinoto jadro i zavr{etok.
na koja se rasporedeni grankite (dendriti),
aksonot (nervnoto vlakno) i zavr{etok so
sinapsi ( sl.1).
sinapsi
Taka, na primer, ako rakata ja stavime vo vrela
sinapsi
voda, vo teloto na nervnite kletki }e se sozdade zavr{.
razlika vo potencijalot pome|u teloto i zavr{e-
tokot na nervnata kletka. Poradi razlikata vo dendriti

potencijalot, niz aksonot potekuva struja od joni

od elektrolitite vo ~ove~koto telo (natri-
umovi, kaliumovi i drugi joni). Aksonot e sli~en
na izolirano kabel~e. Izolacija e, vsu{snost,
mielinskata obvivka. Koga jonite }e stignat na aksoni sinapsi
zavr{et.
drugiot kraj, tie gi stimuliraat muskulite da se
zgr~at. Taka muskulite }e ja pridvi`at rakata za
da se otstrani od vrelata voda. Sl. 2. Sinapsa e kontakt na nervnite
Edna nervna kletka ja predava informacijata na zavr{etoci od edna nervna kletka so
druga nervna kletka preku sinapsite koi se dendritite od teloto na druga nervna
priklu~oci na dendritite od edna kletka i kletka.
zavr{etocite na aksonot od druga nervna kletka.
Vakvata vrska mnogu prilega na utika~i i
{tekeri.

Aksonite na nervnite kletki mo`at da imaat razli~na dol`ina koja vo slu~ajot na

nervite, koi{to po~nuvaat vo ‘rbetniot stolb a zavr{uvaat vo nozete, mo`e da
bidat i podolgi od 1 m. Napre~niot presek im e okolu 0,01 mm. Elektri~nite

37
3737
 svojstva na aksonot mnogu se razlikuvaat od onie kaj metalnite sprovodnici kaj koi
nositeli na sprovodlivosta se elektronite.
Ako signalite vo metalite patuvaat so brzina bliska do brzinata na svetlina 300
000 km/s), impulsite niz aksonot niz telesnite elektroliti poradi jonskata
sprovodlivost patuvaat so nesrazmerno pomali brzini (okolu 50 m/s).
Potencijalite na kraevite od edna nervna kletka se desetina milivolti.
Merewe na nervnite impulsi vo medicinata

Bidej}i ne e vozmo`no impulsite da se merat direktno na nevronite, vo

medicinskata dijagnostika se poka`ala potreba za nivno merewe odnadvor, t.e. na
povr{inata na ko`ata od ~ove~koto telo. Зa da se izmerat slabite signali, mora
prethodno da se zasilat so specijalna sovremena aparatura.

Elektrokardiografija (EKG)

EKG e metod za merewe i zapi{uvawe

na signalite koi poteknuvaat od
srcevata aktivnost. Nekolku elektro-
di se prikrepuvaat na nekolku razli-
~ni to~ki od ko`ata. Grafi~ki se
prika`uva kako se menuva elektri~-
niot potencijal so tekot na vremeto.
Od ovie grafici, nare~eni elektro-
kardiogrami, doktorite zaklu~uvaat za
pravilnosta na srceviot ritam i ot-
krivaat srcevi zaboluvawa.

Elektroencefalografija (EEG)

Kaj metodot EEG, elektrodite se dove-

duvaat vo kontakt so razli~ni to~ki od
glavata. Se zapi{uvaat slabite prome-
ni vo potencijalite so tekot na vre-
meto koi{to nosat informacii za
funkcioniraweto na mozokot. Otsta-
puvaweto od normalnite promeni na
potencijalite mo`e da uka`uva na
zaboluvawa kako {to se epilepsijata i
drugi anomalii predizvikani od
tumori vo mozokot i dr.

3838
 
1.12. STRUJA NIZ TE^NOSTI I GASOVI
 
 
 
Struja niz te~nosti
 

   
voda
  + 1, 5 V  slikata 1.
 
Sl. 1. Niz destiliranata voda ne te~e
struja. Svetilkata ne sveti.
sol
+ NaCl -
Na +
Sl. 2 Molekulot na NaCl ima dipolna
priroda. Еdnata strana na molekulot
NaCl e popozitivna, a drugata ponega-
tivna. Molekulite na vodata go poma-
gaat negovoto razgraduvawe (disocija-
cija)
Електролити
Eksperiment 1
Sli~no kako tvrdite tela i te~nostite
mo`at da bidat izolatori ili sprovodnici na
elektri~nata struja. Naj~esto ~istite
te~nosti se mnogu dobri izolatori.
Deka ~istata destilirana voda ne sproveduva
struja }e se ubedime so eksperimentot od
A) Најпрво ја спојуваме светилката директно
за батеријата за да видиме дали ќе засвети.
B) Potoa, vo staklen sad poln so ~ista
destilirana voda delumno potopuvame dve
plo~ki od bakar ili ednostavno sogoleni
bakarni `ici. Se povrzuvaat vo strujno
kolo so baterija. Se gleda deka svetilkata
ne sveti. Zna~i, ~istata destilirana voda
ne sproveduva struja.
V) Koga }e ја posolime vodata so malku got-
varska sol, svetilkata }e zasveti. Zna~i,
оцет rastvorot na gotvarskata sol e sprovodnik
на elektri~nata struja. Ako ovaa postapka
ja povtorime so toa {to namesto sol vo
sadot }e stavime malku ocet (rastvor od
Cl-
ocetna kiselina) svetilkata }e sveti.
Mo`e da se zaklu~i deka rastvorite na
solite, kiselinite i bazite na nekoi sup-
stancii se sprovodnici na elektri~nata
struja.
Vodenite rastvori na kiselinite, bazite i
  solite se vikaat elektroliti.

На кој начин електролитите ја спроведуваат струјата?

На сликата 2 се гледа дека молекулите на водата (обоени сино) се однесуваат како
диполи (од едниот крај се попозитивни, а од другиот понегативни). Кога ќе се најдат
во близина на молекулот на NaCl тие го помагаат неговото разградување на јони од
Na+ и Cl-. Овој процес се вика електрoлитна дисоцијација.
Процесот се случува независно од тоа дали раствоrот е врзан за батерија или не е,
и може да се опише со:

NaCl Na+ + Cl
 
39
3939
   Poradi disocijacijata vo elektrolitite
катода   ‐  + анода postojat joni. Koga }e se najdat pome|u dve
metalni elektrodi povrzani so baterija
(sl. 3), jonite }e zapo~nat da se dvi`at.
Pritoa, pozitivnite kon negativnata
+ elektroda, koja se vika katoda, a
‐  negativnite kon pozitivnata - anoda. Taka
strujata te~e niz te~nosta. Dodeka kaj
+‐  tvrdite tela nositeli na strujata se
elektronite, kaj elektrolitite toa se
 
  jonite.
Сл. 3. Pozitivnite joni se dvi`at kon ka- Sprovodlivosta na elektri~nata
todata i se vikaat katjoni, a negativnite struja kaj elektrolitite e jonska.
 
kon anodata i se vikaat anjoni.

Електролиза
Кога спротивните јони од сликата 3 ќе ги достигнат
електродите тие ќе се неутрализираат. Така, на електродите
анода и катода се издвојуваат различни супстанции. На
пример, ако во растворот од сликата 1 наместо сол (NaCl)
ставиме малку син камен (CuSO4), тогаш ќе настане
дисоцијација:
CuSO4 Cu++ + SO4-- .
Ако бакарните прачки од сликата 3 сега се приклучат на
една батерија, тогаш на негативната електрода (катодата)
ќе се издвои чист бакар. Значи дека атомите од металот од
Pozlaten medal
едно место можат да се наталожат на друго место. Оттука и
примената на електролизата. Можно е метални површини да
се обложуваат со тенки слоеви од метали што не коро-
дираат, па така да се прави антикорозивна заштита. Со
помош на електролиза може да се прави пониклување
(обложување со тенок слој никел), хромирање (слој од
хром), позлатување ili посребрување.
Struja niz gasovi 
---- Dolgi godini se mislelo deka koga grmi i seva,
--- ---

++++++++++
toga{ BOGOVITE go isturaat svojot gnev. No, mitot
- - - - -
go sru{il Benxamin Franklin koj poka`al deka
---- ---- molwata e vsu{nost prirodna pojava pri koja doa|a
Sl .4 - - - - - - - -
- - - - - do elektri~ni praznewa niz atmosferata.
+ +
Pri normalni uslovi suviot vozduh e lo{ spro-
+ +
+ +
+
vodnik na elektri~nata struja. Sli~no se odnesu-
+ + +
vaat i drugite gasovi.
+ Ова може да се види ако еден наелектризиран елек-
троскоп се остави, тој долго време ќе остане наелек-
Sl. 4. Atmosfersko prazne- тризиран. Тоа е затоа што помеѓу неговата глава и
we.Negativno naelektriziran неговото тело има воздух којшто е добар изолатор.
oblak se prazni niz Состојбата ќе се промени ако близу електроскопот се
gromobranot. донесе пламен од запалена свeќа (сл. 5).

4040
 Што е тоа што предизвикало празнење на
електроскопот?
Одговорот лежи во тоа што поради високата температура
од пламенот на свеќата, атомите на воздухот испуштаат
електрони и стануват позитивни јони. Оваа појава се
нарекува јонизација на гасот.
Zaklu~uvame deka do praznewe na elektroskopot do-
a|a poradi dvi`ewe na jonite i elektronite pome|u
glavata na elektroskopot i negovoto telo. Ova dvi`e-
we go smetame za struja.
Значи, носители на струјата кај гасовите се јоните и
Sl. 5. Elektroskopot dolgo електроните.
vreme stoi naelektriziran. Mo`e da se zabele`i dеka ako sve}ata, koja e izvor na
Koga }e se donese plamen od joni vo vozduhot, se oddale~i, toga{ elektroskopot ne
sve}a, nabrgu doa|a do
se prazni.
razelektrizirawe.
Prazneweto niz gasovite koe nastanuva samo dodeka postoi nadvore{en izvor na jo-
ni se narekuva nesamostojno praznewe. Jonizacija i prazneweto niz gasovite mo`at
da se predizvikaat i so ultravioletovi, rendgenski ili radioaktivnite zraci.

Samostojno praznewe
Za da dojde do praznewe (te~ewe na struja K + - А
niz gasot), potrebno e pome|u glavata i + - -
teloto na elektroskopot da ima napon. - + - - +
- +
Namesto elektroskop sega da zememe dve - +
-
elektrodi (katoda i anoda) povrzani na - -
+
napon. Ako pome|u katodata (K) i anodata
-
(A) naponot e nizok, toga{ za da dojde do
praznewe potreben e nadvore{en izvor Sl. 6. Samostojno praznewe. Jonite i
na jonizacija (sve}a), pa zatoa vakvoto elektronite se razmno`uvaat со ефект на
praznewe i go vikame nesamostojno. лавина i go poddr`uvaat te~eweto na
strujata niz gasot. Zatoa jonizatorot (UV-
No ako naponot pome|u K i A se zgolemi, lambata, H-zracite) подоцна станува
toga{ elektronite {to se sozdavaat od непотребен. Razmno`uvawe na joni i elektro-
jonizacijata na gasot dobivaat golemi ni nastanuva so sudirna jonizacija.
energii. Koga nosat golema energija, to-
ga{ tie dvi`ej}i se na patot kon anodata
(sl. 6) }e se sudiraat so neutralni atomi i Skopje, no}e
}e im izbivaat elektroni (takanare~eni
sekundarni elektroni) t.e. gi joniziraat.
Sekundarnite elektroni се zabrzuvaat i
sozdavaat novi sekundarni elektroni i
joni. Ovoj proces e poznat kako sudirna
jonizacija. Ako тe~eweto strуja niz gasot
prodol`uva i po otstarnuvawe na
nadvore{niot jonizator, toga{ prazne-  

weto se vika samostojno. Молњата е Примена на празнењето низ гасовите:

пример за самостојно празнење во халогените (неонските) светилки се
природата поекономични од обичните.

41
4141
 Состојба на плазма

Плазмата е состојба кога атомите од кои е составен гасот

се во јонизирана состојба. Плазмата може да се состои од
електрони и јони (целосно јонизиран гас) а може да
содржи и неутрални атоми (делумно јонизиран гас).
ПЛАЗМАТА е четвртата агрегатна состојба на материјата
(покрај гасовитата, течната и цврстата). Околу 99% од
материјата во Вселената се состои од плазма. Сонцето и
ѕвездите се состојат од наполно јонизирана плазма на
висока температура.
 

Pra{awa, zada~i, aktivnosti 4. Se smeta deka na celata Zemja istovremeno

se slu~uvaat po okolu 1800 luwi. Tie
1. Kako go objasnuvate faktot {to po- predizvikuvaat po okolu 300 molwi vo
zitivnite joni se dvi`at vo edna nasoka, a sekoja sekunda. So ogled na faktot {to tie
negativnite vo sprotivna, dodeka strujata nosat negativen polne`, kolkav e polne`ot
niz rastvorot te~e od anodata kon katodata? {to dnevno se natrupuva na Zemjata?
(Koristete podatoci od prethodnata zada~a)
2. Mo`e li da si objasnite zo{to nata- ( Odg: 777600 S )
lo`enata masa pri procesot elektroliza 5. Cisternite, pogolemite zemjodelski ma-
zavisi od ja~inata na strujata i vremeto na {ini i nekoi drugi vozila imaat spro-
talo`ewe? vodnik (sinxir) koj ja povrzuva nivnata
karoserija so zemjata. Se smeta deka taka tie
3. Ako vremetraeweto na molwata iznesuva vozila se za{titeni od atmosferskoto
0,0000001 y, a strujata e so ja~ina od 300000 praznewe. Dali mo`ete da odgovorite,
A, toga{ kolkav e polne`ot {to e prenesen zo{to?
vo Zemjata. (odgovor: 0,03 S).
6. Na internet stranica YouTube.com
pogledajte ja simulacijata Electrolysis of
Water Animation i prokomentirajte ja.
 
 Vo ovaa lekcija nau~ivte
  • ^istite te~nosti naj~esto se dobri izolatori. Sprovodlivi se samo
  rastvorite na elektrolitite (kiselini, bazi i soli).
  • Vo rastvorite na elektrolitite nastanuva procesot elektrolitna
  disocijacija, razgraduvawe na jonite. Procesot e prisuten i bez struja.
  • Te~eweto na strujata vo te~nostite se dol`i na dvi`ewe na pozitivnite
  katjoni i negativnite joni-anjoni. Sprovodlivosta e jonska.
  • Proces na talo`ewe na metal pri te~ewe na struja se vika elektroliza.
  • Gasovite se odli~ni izolatori. Me|utoa ako pod vlijanie na nekoj joniza-
  tor (visoka temperatura, radiaktivno zra~ewe ili X-zra~ewe) vo gasot se
  sozdadat joni, nastanuva nesamostojno praznewe niz gasovi. Nositeli na
  strujata toga{ se pozitivnite joni i elektroni.
  • Pri odredeni uslovi (mnogu silno elektri~no pole) vo gasot mo`e da
  dojde i do samostojno praznewe. Toa se slu~uva koga vo gasot po pat na
  sudirna jonizacija se sozdava lavina od joni i elektroni koi se dvi`at
  kon razli~nite strani na elektri~noto pole. Praznewata vo atmosferata
se objasnuvaat preku procesot na samostojno praznewe.
 
• Plazmata e posebna sostojba na materijata vo koja ima golem broj
 
jonizirani atomi. Plazmata e mnogu prisutna vo prirodata.
 
 

4242
1.13. POLUSPROVODNICI

Postojat materijali {to ja sproveduvaat

elektri~nata struja mnogu podobro otkolku
izolatorite, a mnogu poslabo od sprovodnicite, pa
se narekuvaat polusprovodnici. Naukata za
polusprovodnicite go ovozmo`ila ovoj brz
tehnolo{ki napredok na ~ove{tvoto.

Cvrstite tela mo`at da imaat

kristalna struktura koja podrazbira
podredeni atomi vo prostorot. Redot
od atomite gradi takanare~ena
kristalna re{etka (sl. 1), vo ~ii {to
jazli se smesteni jonite od atomite.
Elektronite vo kristalnata re{etka
se zaedni~ki za dva ili pove}e atomi.

Polusprovodnicite vo odredeni us-

lovi mo`at da se odnesuvaat kako dob-
ri sprovodnici, a vo drugi uslovi kako
izolatori. Sl. 1. Trodimenzionalna kristalna re{etka na
~ist silicium. Atomite na siliciumot se
zelenite top~iwa. @oltite stap~iwa se
Polusprovodnik {to najmnogu se ko- valentnite vrski (od sekoj atom izleguvaat po 4
risti vo elektronikata e hemiskiot vakvi vrski).
element silicium, i toa vo ~ista
forma i vo forma so dodatoci od drugi
elementi, nare~eni dopinzi.
Si
Siliciumot e ~etirivalenten element
koj formira cvrsto telo so vrzuvawe
so 4 sosedni siliciumovi atomi. Si
Si Si Si

^istiot silicium se vika po-

lusprovodnik so sopstvena sprovod- Si
livost ili sopstven tip silicium. Od
vakviot silicium, pri opredeleni
Sl. 2. Re{etka na ~етиривалентиот атом на
uslovi, mo`e da se oslobodat
силициум, сам и врзан со четирите најблиски соседи.
elektroni. Mestoto od koe se
oslobodil, pak, se odnesuva kako da e
pozitiven elektri~en polne`. Toa
Nositeli na elektricitet kaj polusprovod-
mesto e vrzano za re{etkata i ima
nicite se elektronite i {uplinite.
streme` da vrze elektron, pa zatoa se
narekuva {uplina.

Vo zavisnost od brojot na valentnite elektroni na hemiskiot element {to se

koristi kako doping (dodatok), polusprovodnicite mo`at da bidat od P-tip
(pozitiven tip) ili N-tip (negativen tip).

43
4343
 N-tip (negativen tip) silicium se dobiva pri
Si Si Si Si
dopinguvawe so atomi so povisok broj valentni
elektroni od siliciumot kako, na primer,
Si Si Si Si
petvalentniot fosfor (sl. 3). Taka, pri formi-
raweto na kristalot od silicium mo`e da se slu~i
mestoto od eden siliciumov (Si)    atom, koj e od
Si Si P Si
- ~etvrtata grupa od periodniot sistem na elemntite
(IV grupa od slika 5), da bide zameneto so fosforen
atom (P)  od pettata grupa. Pritoa eden od
Si Si Si Si

elektronite na fosforot }e ostane nesparen.

pettiot nesparen elektron od fosforot
se vladee kako negativen elektri~en polne` Takvoto mesto mo`e pa da go oslobodi pettiot-
Sl. 3. N-tip silicium nesparen elektron. Taka, kaj polusprovodnikot
postoi pogolema koncentracija na slobodni
elektroni otkolku kaj sopstveniot tip, pa zatoa se
narekuva negativen (N)-tip polusprovodnik.
Si Si Si Si
P-tip (pozitiven tip) silicium se dobiva pri
dopinguvawe so atomi so pomal broj valentni
elektroni od siliciumot (na primer, trivalnten
Si Si Si Si

bor). Taka, pri formiraweto na kristalot od

Si Si B + Si
silicium mo`e da se slu~i edno mesto od siliciumot
da bide zameneto so trivalentniot bor. Na toa mesto
Si Si Si Si postoi eden elektron od soseden siliciumov atom koj
ne si dobil “ra~i~ka” od sosedot (borot) bidej}i toj
mestoto se vladee kako ima samo 3 race. Vakvoto mesto se odnesuva kako
pozitiven elektri~en polne`
pozitiven polne` koj ima tendencija da zarobi
Sl. 4. P-tip silicium
elektron. Vakvite polusprovodnici imaat pove}e
{uplini otkolku sopstveniot tip, pa zatoa se
III  IV  V  VI  narekuvaat pozitivni, P-tip polusprovodnici.
Vo delot od periodniot sistem na elementite {to e
prika`an na slikata 5 mo`e da se vidi deka ~istite
polusprovodnici od sopstven tip, siliciumot i
germaiumot, se elementi od ~etvrtata grupa. Ako e
potrebno dopinguvawe za da se pretvorat vo N ili vo
P polusprovodnici, toga{ treba da se dopinguvaat so
elementot V (bor) od tretata grupa ili so elementot
R(fosfor), od pettata grupa.
 

Polusprovodnicite se koristat vo elektronikata i

Sl. 5. Sredniot del od mikroelektronikata (elektronski napravi so mikro-
periodniot sistem na metarski dimenzii) za pravewe diodi, tranzistori,
elementite
~ipovi, i drugo.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

 
• Polusprovodnici se materijali ~ija sprovodlivost silno zavisi od
 
nadvore{nite uslovi.
 
• Polusprovodnik koj najmnogu se koristi vo elektronikata e siliciumot.
  • Nositeli na strujata kaj polusprovodnicite se slobodni elektroni i {uplini.
  • Kaj polusprovodnicite postoi sopstvena sprovodlivost i primesna
  sprovodlivost, so dodatoci-dopinzi.
  • Zavisno od brojot na valentnite elektroni na hemiskiot element {to se
  koristi kako doping, polusprovodnicite mo`at da bidat od P-tip (pozitiven
tip) ili N-tip (negativen tip).
4444
  1. 14. ПОЛУСПРОВОДИЧКИ НАПРАВИ. ДИОДИ,
ТРАНЗИСТОРИ И ЧИПОВИ
 
Polusprovodni~ka dioda (PN-kontakt)
(a) I=0
Samoto ime ka`uva deka taa se sostoi od kontakt
pome|u dva polusprovodnika od koi edniot e od P- - +
tip, a drugiot od N-tip. Pritoa, kontaktot ne - +
- - + +
mo`e da se ostvari so ednostavno spojuvawe na P - + N
- +
dvata polusprovodnika, tuku se sozdava pri - +
proizvodstvoto na polusprovodniot materijal. -- +
+
S
Na mestoto na kontakt pome|u P
polusprovodnikot (koj se odnesuva kako da ima
vi{ok na slobodni pozitivni polne`i - - +
{uplini) i N-polusprovodnikot (koj se odnesuva
kako da ima vi{ok elektroni), doa|a do
razdvi`uvawe. Pritoa, eden del od {uplinite od
P }e se pridvi`i tamu kade {to gi ima pomalku, (b) I
t.e. vo N i, obratno, elektroni od N-delot }e ja - +
pominat granicata i }e se naselat vo P-delot. Na
toj na~in na granicata pome|u P i N }e se sozdade
- +
+ P N -
sloj koj e osiroma{en so nositeli (elektroni i - +
{uplini) i slaba sprovodlivost.
- + S
Ako vakviot PN-kontakt se vklu~i na postojan
napon (sl. 1a), taka {to P-delot }e bide na
negativniot potencijal, a N-delot na + -
pozitivniot potencijal, toga{ elektronite od
izvorot nema da mo`at da pominat niz
Sl. 1. PN-dioda vo nepropustliva(a)
osiroma{eniot sloj, za{to }e bidat odbieni od
i propustliva nasoka (b).
elektronite na barierata. Vo ovoj slu~aj P-N
kontaktot nema da propu{ta struja, pa
svetilkata S nema da sveti.
Ako sega go priklu~ime P za (+) potencijal, a N
za (-), toga{ elektroni od izvorot }e doa|aat vo
N-delot i }e gi neutraliziraat {uplinite
naredeni na grani~niot sloj (sl. 1 b).
Istovremeno, elektronite od grani~niot sloj od
P-delot }e begaat kon pozitivniot polaritet od Sl. 2. Oznaka za dioda vo
izvorot, pa osiroma{eniot sloj }e se isten~i. elektronikata
Toga{ strujata }e mo`e da pote~e niz PN-
granicata, pa svetilkata S }e svetne.
Diodata se koristi za ispravuva~i нa naizmeni~en napon (napon pri koj postojano
polovite si go menuvaat znakot). Propustlivata nasoka na diodata e ozna~ena so
nasokata na strelkata od nejziniot simbol (sl. 2). Nepropustlivata e od stranata na
vertikalnata crti~ka. 
 

LED (LED)-dioda i fotodioda
 
Se sostoi, isto taka, od PN kontakt (sl. 3). Nekoi diodi mo`at da emitiraat
svetlina, a drugi, pak, mo`at da ja detektiraat pa se narekuvaat fotodiodi. Raboti
na principot na osloboduvawe na svetlina pri vra}aweto na vozbudenite
45
4545
 elektroni vo osnovnoto nivo. LED diodite se upotrebuvaat kako indikatorski
svetilki kaj mnogu elektronski uredi. Gi ima kako mali zeleni i crveni svetlenca
{to slu`at kako indikatori na rabotata na kompjuterot, tastaturata, televizorot,
muzi~kiot sistem i dr.
Idninata na LED diodata e bleskava.
Nau~nicite dobivaat diodi koi, spored
sposobnosta da proizveduvaat svetlina,
tie im se pribli`uvaat na obi~nite i
emitirana
halogenite svetilki, pa se o~ekuva, svetlina
nabrgu, sosema da mo`at da gi zamenat (sl. PN
4). Inaku LЕD svetilkite tro{at okolu
50 pati pomalku elektr~na energija za
kontakti
istoto osvetluvawe, а traat nesrazmerno
 
podolgo. Сл.3. Градба на LED-диодата
 

Pokraj toa, od PN-kontaktot se napraveni

i raznite fotodiodi koi pretstavuvaaat
senzori {to se ~uvstvitelni na promena
na osvetluvaweto. Takvi se i infracrve-
nite detektori za gledawe no}e, detek-
torite za radioaktivni zra~ewa, i mnogu Сл. 4. ЛЕД светилките ќе ги заменат обичните.
drugi.
 

ЕКОЛОШКИ ДОДАТОК
PN-kontaktot se koristi za pravewe na
fotovoltai~ni (solarni) }elii (sl. 5) koi
ja pretvoraat son~evata energija vo elek-
tri~na. Ovaa primena e se po~esta vo razvi-
eniot svet za pravewe na son~evi elektri-
~ni centrali. Vo Makedonija zasega ima ed-
na solarna elektri~na centrala vo seloto
Kadino, vo blizinata na Skopje.
Za da se za{titi od globalnoto zatopluvawe
poradi prekumernata emisija na jaglendiok-
sidot, na svetot mu preostanuva da napravi Sl. 5. Fotovoltai~nite (solarni) }elii od
zamena na energijata {to se dobiva od solarnata elektri~na centrala SIETO
jaglenot i naftata so energija od Sonceto. vo blizinata na Skopje (Kadino).

Tranzistor (PNP ili NPN)

 

Otkrivaweto na tranzistorot vo 1949-ta

-
godina dovelo do eden od najgolemite -
+
+
+ -
+ -
skokovi vo tehnolo{kiot napredok vo - + + -
P -
- + N + - P
istorijata na ~ove{tvoto. Ottoga{, pa sè - +
+ +
+ --
do denes, se sozdadeni site elektronski -- + + --
(E) (B) (K)
tehni~ki blagodeti koi sekoj den ni go
olesnuvaat `ivotot, ni davaat mo`nost za Sl. 6. PNP tranzistor
brzi komunikacii (mobilni telefonski i K
K
satelitski vrski), dostap do informacii B
B
(kompjuteri) i dr. Tie se sostojat od tri
sloja (baza -V, emiter- E i kolektor-K)
E
(sl.6). Postojat dve varijanti, PNP i NPN NPN
E
PNP
tranzistori koi se ozna~uvaat kako na sl. 7. Sl. 7. Oznaki za tranzistori.
 

4646
Va`nosta na tranzistorot e vo toa {to
toj e zasiluva~ na zvuk i slika. Toa zna~i jaka
deka ako na vlezot se donese mala kolektorska
promenliva struja vo vleznoto kolo na N struja
tranzistorot (sl. 8), na izlezot }e se kolektor
pojavi kako mnogukratno zasilena struja P
baza
slaba
koja se menuva na ist na~in kako {to se emiterska
menuva naponot vo vleznoto kolo. N
struja emiter
vlezno izlezno
 
kolo kolo
МОСФЕТ-транзистор +- -+ - +
 
Kaj mosfetot (sl. 9) postojat tri elektro-
di: sors ili izvor (S), vo slu~ajot edniot Sl. 8. Tranzistorot kako zasiluva~.
N-sloj; drejn ili uvor (D), a toa e drugiot  
N-sloj; i gejt ili vrata (G) {to  

pretstavuva metalna elektroda koja e Vg +

odvoena od P-polusprodnikot so izolator-
ski sloj (belo {rafirano).   G
  S + + + + D
Ako vratata G e pozitivna vo odnos na Y N - - - -
P N
(+Vg) toga{ na slojot P vo blizinata na
izolatorot }e se sozdava negativno
koli~estvo elektri~estvo pod dejstvo na
influencija. So dovolno golem pozitiven
napon Vg mo`e da se slu~i induciranite Sl. 9. Presek na eden MOSFET.  
elektroni da gi nadminat {uplinite od P-
slojot. 
 
Na toj na~in vo eden tenok sloj vo blizinata na izolatorot (nad `oltata linija) }e
se formira eden tenok sprovoden kanal (nad isprekinatata linija) i strujata }e
mo`e da pote~e. Ako naponot na portata (G) e negativen toga{ propustlivosta na
PN-kontaktite stanuva pomala (tenkiot kanal nad `oltata isprekinata crta se
isten~uva, pa struja nema da pote~e. Na toj na~in vratata ja upravuva strujata {to
te~e pome|u Y i D.

Mosfetot e najmnogu iskoristen vo

digitalnata tehnika. Taka, koga toj
propu{ta struja (otvorena vrata) se
definira brojot 1, a koga ne propu{ta
(zatvorena vrata) se definira brojot 0 od
binarnata algebra. So pomo{ na
binarnata algebra, od broevite 0 i 1
mo`at da se zapi{at site prirodni
broevi, site zborovi (digitalen tekst),
site glasovi (digatalno audio-CD), site
sliki nepodvi`ni i podvi`ni (filmovi
na DVD). Vidi slika 8.   Sl.8. Vo kompjuterot na mati~nata plo~a ima
mnogu mikroprocesori. Vo sekoj od niv ima
  nekolku milijardi MOSFET tranzistori.  
   
   
47
4747
 Logi~ki kola  
  А В С
Na mati~nata plo~a od sekoj kompjuter go A
ima procesorot vo koj MOSFET-ite se C   0 0 0
влез AND  
vrzani vo logi~ki kola za da izveduvaat излез 1 0 0
aritmeti~ki (logi~ki) operacii vo in-  
0 1 0
formatikata. Na slikata 9 e daden eden
primer so logi~kata operacija АND.  Ako
1 1 1
imame dve porti A i V (dva MOSFET-a) i
ako so 0 ozna~ime ZATVORENA vrata, a
Sl. 9. Logi~kata operacija AND dava
so 1 ozna~ime OTVORENA vrata, toga{
rezultat 0 ako makar edna od portite A i
mo`e da se vleze (S=1) samo ako i dvete se
V se zatvoreni (dva MOSFETA ne
otvoreni (dvata MOSFETOVI se so
pu{taat struja). Samo ako dvete se
otvorena vrata).
otvoreni (A=1 i V=1) toga{ na izlezot se
Integralni kola (~ipovi) dobiva S=1.
Pokraj ulogata na tranzistor i
prekinuva~, MOSFET-ot pri odredeni
uslovi mo`e da se “pretvori” vo obi~en
omski otpornik. Toa go pravi mo{ne
pogoden za primena vo integriranata
tehnika, kade {to site komponenti
mo`at da se izvedat samo na edna mono-
litna plo~a od polusprovodnik. Taka, so
pomo{ na integriranata tehnika, tranzi-
storite se smaleni do mikroskopski Sl.10. Intel procesor.  
dimenzii.
Poslednive godini na eden kvadraten centimetar od siliciumov kristal se smestat
duri i pove}e od 1 milijardi mosfetovi. ^ipovite gi ima vo procesorot na
kompjuterot (sl. 10), vo `ivata memorija (RAM), vo memorijata na kompjuterot
(EPROM) i vo mnogu drugi sklopovi.
 
  Vo ovaa lekcija nau~ivte
 
  • Polusprovodni~ka dioda pretstavuva ured koj e graden od dva
  polusprovoddnika od razli~en vid, taka {to na kontaktot PN, propu{ta
  struja samo vo edna nasoka. Ottamu i osnovna primena na diodata kako
ispravuva~ na naizmeni~nata struja.
 
• Poseben tip diodi se LED diodite koi emitiraat svetlina pri te~ewe na
 
struja pa denes slu`at kako indikatori za struja. Nivnata primena kako
  izvori na svetlina e vo podem zaradi trajnosta i ekonomi~nosta vo
  tro{eweto energija.
  • Fotodiodata e PN  kontakt koj mo`e da se upotrebi kako senzor {to
  registrira promena na osvetluvaweto.
  • Tranzistorot e ured koj se sostoi od 3 polusprovodnici, gi ima kako PNP
i NPN tip.
 
  • Osnovna primena im e kako zasiluva~ na promenlivi slabi naponi koi se
donesuvaat vo vlezno kolo, a so ista forma zasileni izleguvaat na
 
izlezot.
 
• Poseben tip tranzistor e MOSFET. Toj na{ol ogromna primena kaj
  mikroprocesorite na kompjuterite i kaj druga digitalna tehnika. Vo sekoj
kompjuter ima ogromen broj MOSFET tranzistori.
 
4848
  
 
 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
2.1. MAGNETI
 
 
 
Ukrasni magneti ima na fri`iderite. Mo`e da se najdat i vo
zvu~nicite, mikrofonite, telefonite, televizorite,
elektri~nite motori, elektri~noto yvon~e i na mnogu
drugi uredi so koi se sre}avame vo sekojdnevniot `ivot.
 
 
Magnetizmot za prv pat bil otkrien pred pove}e od 2500 godini. Vo gradot Magnezija
vo nekoga{na Mala Azija (ottuka i imeto) bile pronajdeni par~iwa od ruda na
`elezo koi gi privlekuvale sitnite `elezni predmeti. Takvite par~iwa se vikaat
prirodni magneti. Podocna bile napraveni ve{ta~ki, takanare~eni permanentni
magneti.
Efektot na privlekuvaweto kaj magnetite e
najizrazen na odredeni mesta (sl. 1), obi~no
na kraevite. Tie mesta se vikaat magnetni po-
lovi. Sekoj magnet ima dva pola, severen (N
- spored angliskiot Nord) i ju`en (S – spored
angliskiot zbor South). Imeto na polovite se
opredeluva spored toa dali se svrtuvaat kon
sever ili kon jug ako se obesat slobodno da
rotiraat vo horizontalna ramnina.
Eksperiment 1
Obi~na nemagnetizirana `elezna {ajka
donesete vo blizina do permanenten magnet,
{ajkata stanuva magnet. I taa privlekuva sit-
ni `elezni predmeti. Ako {ajkata ja oddale-
~ime od magnetot, taa ve}e ne gi privlekuva
sitnite predmeti. Ako opitot go povtorite
Sl. 1. Pra~kest magnet postaven so ~eli~na pra~ka ili igla, iglata i po
vertikalno vo podolga staklena epruveta oddale~uvaweto ostanuva magneti~na.
najmnogu gi privlekuva `eleznite
struganici na kraevite, t.e. na [to zaklu~uvate ?
magnetnite polovi. Trajno mo`e da se namagnetizira samo ~eli-
~no telo, dodeka telo od obi~no meko `elezo
}e bide magneti~no samo dodeka e vo blizina
na permanentniot magnet.
N
N
Eksperiment 2
Tenka namagnetizirana pra~ka (iglata ili
~eli~nata {ajka od eksperimentot 1),
obesete ja na konec, taka {to da mo`e
slobodno da rotira okolu vertikalna oska
(sl.2).
S S
Taa sekoga{ se postavuva vo nasoka pribli-
Sl.2. Namagnetizirana ~eli~na {ajka
`no sever -jug.
ili igla, obesena na konec.
49
49
 Eksperiment 3
Dva pra~kesti magneta se po-
staveni vrz lesno podvi`ni
koli~ki. Dobli`eni so spro-
tivnite polovi, tie se pri- S SN S SN
vlekuvaat, a dobli`eni so is-
toimenite, tie se odbivaat.
Raznoimenite magnetni po- Se privlekuvaat
lovi na dva magneta se pri-
vlekuvaat, dodeka istoimeni-
te se odbivaat. NS S
T S
T
SN
T

Postojat sli~nosti no i raz-

liki me|u elektri~nite i
magnetnite pojavi. Poznato
ni e deka naelektrizirani S
T
SN
T

NS S
T

tela mo`e da privle~at koe i

da bilo drugo neutralno
telo, a magnetite gi privle-
kuvaat samo telata od `elezo,
kobaltot, nikelot i nekoi Se odbivaat.
nivni soedinenija ili
Sl. 3. Privlekuvawe i odbivawe na magnetite.
leguri. Takvite materijali
se vikaat feromagneti~ni.
Postoi u{te edna va`na raz-
lika: dodeka telata so elek-
tri~ni polne`i od eden vid (
pozitiven ili negativen) mo-
`at da postojat izolirano, S
N
magnetnite polovi ne mo`at.
Ne mo`e da postoi samo eden Se se~e na polovina
izoliran magneten pol.
Magnetite ednovremeno
sekoga{ imaat dva
raznoimeni pola.
Ako eden pra~kest magnet se
prese~e na polovina (videte
ja sl. 4), dvete polovini }e gi
imaat i dvata pola. Ako i po- Sl. 4. Se~eweto na magnetot ne mora da bide na sredina.
lovinkite gi prese~eme, i Sekoga{ se dobivaat dva magnetni pola.
tie }e gi imaat dvata pola. I
kolku sakame pati da sme go  
povtorile se~eweto, prese~e-  
nite delovi }e imaat po dva  
magnetni pola.
Pa taka, ako si zamislime deka pri prepolovuvaweto sme do{le do tamu sekoj od
delovite da sodr`i samo po eden atom, duri i tie pak }e gi imaat dvata pola.
Ova uka`uva na toa deka atomite na magneti~nite tela sami za sebe pretstavuvaat
mali magneti.
50 50
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
1. Ako do eden magnet pribli`ime
`elezni struganici, tie }e bidat privle-
kuvani. Povtorete go eksperimentot od
sl.1. Dali sekoja struganica pretstavuva
mal magnet? Dali e bitno {to magnetot e
staven vo staklena epruveta?

2. Ispitajte so koj svoj del daden magnet

najmnogu }e gi privlekuva `eleznite
predmeti. Upotrebete koj i da bilo
magnet {to }e go najdete doma ili na
u~ili{te. (Ideja kako toa da go storite
}e vi dade slikata 5).

3. Postojat pove}e formi magneti. (vidi

ja sl. 6). Koristej}i sitni {aj~iwa ili
spojnici, pronajdete gi polovite na
magnetite {to gi imate na raspolagawe Sl. 5. Pra~kest magnet potpren na {tica i
doma ili na u~ili{te. spoilki za hartija. Se poka`uva deka
  magnetnoto dejstvo e najsilno na kraevite
4. Ako sakate pove}e da znaete za magneti-
te, pogledajte gi prvite 2 stranici na  
internet adresata:  
http://science.howstuffworks.com/magnet5.htm

 
 
Sl. 6. Razli~ni formi na permanentni
magneti
 
 
 
Vo ovaa lekcija nau~ivte 
 
• Magnetite sekoga{ imaat dva pola: severen i ju`en.
• Ne postoi izoliran magneten pol.
• Istoimenite polovi se odbivaat, raznoimenite se privlekuvaat.
• So donesuvawe magnet vo neposredna blizina trajno mo`e da se
namagnetizira ~eli~na pra~ka, a pra~ka od meko `elezo po
oddale~uvaweto prestanuva da bide magneti~na.
 
 

51
51
 2. 2. MAGNETNO POLE NA STRUJATA.
ERSTEDOV EKSPERIMENT

Vo prostorot okolu naelektrizirano telo se sozdava elektri~no pole. Toa dejstvuva

na bilo koe drugo naelektrizirano telo. No, kaj sprovodnikot niz koj te~e struja se
pojavuvaat i sili so poinakva priroda. Tie sili se posledica na magnetnoto pole koe
se sozdava okolu sprovodnikot so struja.
 
Za prou~uvawe na magnetnite pojavi naj~esto se koristi
magnetnata igla (sl.1). Taa e osnoven del na kompasot (sl. 2)  
 
Eksperiment  
 
Se stava prav sprovodnik vrz dve dr`alki i se naso~uva vo
 
pravecot na magnetnata igla koja se postavuva pod N
sprovodnikot (sl. 3).    
S
Sl. 1
N
 
 
Sl 1. Magnetnata igla,
otpornik postavena slobodno da
A visi, sekoga{ se
namestuva pribli`no vo
N + - nasokata sever-jug (N- S).
S

I
akumulator
S
prekinuva~
 
Sl.3. Erstedov eksperiment
 

Koga niz sprovodnikot }e se pu{ti jaka struja (2 do 3 A) se

zabele`uva deka magnetnata igla se otklonuva. Otklonot na
magnetnata igla e tolku pogolem kolku {to e ja~inata na
strujata pogolema.
Sl.2.  Se veruva deka
So odale~uvaweto na magnetnata igla od sprovodnikot kompasot prvi go
otklonuvaweto e sè pomalo. Ako nasokata na strujata se pro- koristele kineskite
meni, toga{ i iglata }e se otkloni na sprotivnata strana. Za moreplovci u{te pred
otklonuvaweto na magnetnata igla va`i praviloto na 4000 godini.
ispru`enite prsti na desnata raka. Ako desnata raka se
postavi nad sprovodnikot so prstite vo nasokata na te~eweto
na strujata, i toa taka {to dlankata da e svrtena kon sprovod-
nikot, toga{ severniot pol na magnetnata igla se otklonuva
vo nasoka na palecot (sl. 4 ). Pri koristeweto na praviloto
na desnata raka, dlankata sekoga{ se postavuva zavrtena kon
sprovodnikot. Pri~ina za otkonuvaweto na magnetnata igla e
postoeweto na magnetno pole na strujata.
Ovoj eksperiment za prv pat go izvel danskiot fizi~ar struja
Ersted vo 1820 godina. Eksperimentot odigral mnogu va`na Sl. 4. Otklonuvawe na
uloga vo razvojot na fizikata. severniot magneten pol
vo nasoka na palecot.

52 52
Pra{awa, zada~i i aktivnosti
1. Kako }e se otkloni iglata od sl. 5?
2. Ako iglata ja obesite nad sprovodnikot, za da ja opre-
delite nasokata na otklonuvaweto, rakata treba da ja
postavite pod sprovodnikot kako na sl. 6 zo{to?
3. Ako izolirana topka ja naelektrizirate so influentna
ma{ina i do nea donesete kompas, }e se otkloni li
kompasot?
4. Ako imate izvor na postojana elektri~na struja na koj ne
Hans Christian se ozna~eni polovite, a imate `ica i kompas, }e mo`e li da
Oersted go opredelite polaritetot na izvorot?
Hans Hristijan Ersted 5. ]e se otkloni li kompasot postaven pod gajtanot na
(1777-1851). Bil profesor vo va{ata sobna lamba koga }e vklu~ite struja. Gajtanot e
Kopenhaen i spored nekoi postaven paralelno so magnetnata igla na kompasot (sl. 7)?
izvori, do svoeto otkritie, Izvedete go eksperimentot. [to vidovte? Razmislete i
koe mu donelo golema slava, objasnete.
do{ol za vreme na odr`uva-
we na demonstracionen eks- 6. [to zaklu~uvate od faktot deka so oddale~uvaweto na
periment na ~as po fizika magnetnata igla od sprovodnikot niz koj te~e struja,
pred negovite studenti. nejziniot otklon se namaluva?
7. Na Internet stranicata YouTube pronajdete gi
klipovite za Oersted experiment. Gi ima nekolku.Tie }e vi pomognat i vie doma da go izvedete
eksperimentot

.
N

otpornik
A

N +
S

S
struja
prekinuva~
Sl. 7. Postavete go gajtanot
Sl. 5 Sl. 6 vo nasoka na magnetnata
igla na kompasot (sever-jug).

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Okolu sekoj sprovodnik niz koj te~e struja se sozdava magnetno pole.
• Magnetnoto pole na strujata dejstvuva vrz magnetnata igla.
• Ersted poka`al deka dejstvoto vrz severniot pol na magnetnata igla se menuva
ako nasokata na strujata }e se promeni.
• Otklonot na severniot pol na magnetnata igla e opredelen so praviloto na
ispru`enite prsti na desnata raka: Ako desnata raka se postavi nad spro-
vodnikot so prstite postaveni vo nasokata na te~eweto na strujata, i toa taka
{to dlankata da e svrtena kon sprovodnikot, toga{ severniot pol na magnet-
nata igla se otklonuva vo nasoka na palecot.

53
53
 2.3. MAGNETNO POLE NA PRAV SPROVODNIK,
MAGNETEN LIST I SOLENOID.
MAGNETNI SILOVI LINII
Od ona {to dosega go znaeme mo`e da zaklu~ime deka pome|u elektri~nite i
magnetnite pojavi postoi povrzanost. Ako naelektriziranite ~estici miruvaat, tie
sozdavaat elektri~no pole, a ako se dvi`at, tie sozdavaat i magnetno pole.
Francuskiot fizi~ar Andre Mari Amper go
K I
ispituval magnetnoto pole ne sprovodnici so
razli~na forma.
A
Eksperiment 1
S
Magnetnoto pole na prav sprovodnik (sl. 1)
niz koj te~e jaka struja mo`e da se poka`e N
taka {to toj se provruva niz karton postaven karton
horizontalno, normalno na sprovodnikot. Na
kartonot se postavuvat nekolku magnetni igli
na ednakvo rastojanie od sprovodnikot. Koga akumulator
}e se vklu~i prekinuva~ot K, site magnetni
igli se naso~uvaat taka {to le`at na Sl. 1. Kru`nicata {to ja opi{uvaat
kru`nicata so radius ednakov na rastojanieto. magnetnite igli postaveni na ednakvo
rastojanie od sprovodnikot niz koj
Naso~enosta na magnetnite igli od ju`en kon
te~e struja pretstavuva silova linija
severen magneten pol ja dava nasokata na na magnetnoto pole.
magnetnite silovi linii. Ovaa nasoka ja
opi{uva Amperovoto pravilo na svitkanite
prsti na desnata raka.
Ako strujniot sprovodnik se fati so desnata
raka taka {to palecot ja poka`uva nasokata na
strujata I (slika 2), toga{ svitkanite prsti na
desnata raka }e ja poka`uvaat nasokata na
silovite linii na magnetnoto pole B.
Magnetnoto pole go ima vo siot prostor
okolu sprovodnikot niz koj te~e strujata.

Magneten list i solenoid Sl. 2. Amperovo pravilo.

Kru`en sprovodnik niz koj te~e struja, isto

taka, sozdava magnetno pole. Toj dejstvuva vrz
magneten
magnetna igla isto kako da e pra~kast magnet. list
Silovi
linii
Zatoa ~esto takviot sprovodnik se vika
magneten list (sl. 3) ili magneten dipol. Koga .I
so prekinuva~ot R }e se vklu~i struja, mag-
netnata igla se postavuva normalno na + -
ramninata na kru`niot sprovodnik. . akumula-
Nasokata i pravecot na magnetnoto pole kaj tor
listot se opredeluva so praviloto na desnata
tupanica. otpornik
P

Ako strujata te~e vo nasoka na svitkanite prs- Sl. 3. Magneten list.

ti na desnata tupanica, toga{ magnetnite

54 54
silovi linii se vo nasoka na palecot (sl. 4).
Sprovodnik svitkan vo forma na spirala, niz
koj te~e struja, ima sli~ni svojstva kako i
magnetniot list i se vika solenoid (sl. 5) . N S
Magnetnoto pole na solenoidot e tolku
posilno, kolku {to niz nego te~e pojaka struja
I. No, toa zavisi i od brojot na navivkite na Sl. 4 Pravilo na desna tupanica
solenoidot N, kako i od dol`inata na
solenoidot l. No, ako brojot na navivkite e
ist, a se zgolemi dol`inata na solenoidot,
toga{ magnetnoto pole se namaluva. Toa ka`u-
va deka magnetnoto pole kaj solenoidot zavisi
od gustinata na namotanite navivki.

Magnetni silovi linii

Sl. 5. Koga strujata te~e vo nasoka na
Magnetnite silovi linii okolu magnetite, svitkanite prsti, magnetnoto pole e vo
ili sprovodnicite so struja mo`at da se nasoka na palecot.
nabquduvaat so pomo{ na sitni `elezni
struganici, koi vo magnetno pole se
odnesuvaat kako mnogu mali magnetni igli koi
se podreduvaat vo nasoka na poleto.
Ako od kartonot {to e postaven normalno na
praviot sprovodnik (sl. 1) se trgnat iglite i
na nego se posolat sitni `elezni struganici,
toga{ tie }e se podredat vo kru`nici (slika
5). I kaj solenoidot isto kako i kaj magnetniot
list (sl. 4), nasokata na magnenoto pole se
opredeluva so "praviloto na desnata a)
tupanica".

Eksperiment 2
Ako se postavi karton vo ramnina normalna na
ramninata na magnetniot list ili solenoidot,
i vrz kartonot se solat sitni `elezni
struganici, se dobivaat magnetnite silovi
linii na magneten list i solenoid. Kako {to
mo`e da se vidi od fotografiite, magnetnite b)
silovi linii ne se sekoga{ kru`nici. Isto
taka, nivnata gustina ne e sekade ednakva. Toa
uka`uva deka magnetnoto pole okolu ovie
sprovodnici ima razli~na golemina, nasoka i
pravec.
Ako magnetnite silovi linii se paralelni
pravi i sekade ednakvo gusti, toga{ magnet- F.I
noto pole e homogeno. Vo vnatre{nosta na v)
solenoidot poleto e homogeno (sl. 5v). Sl. 5. Magnetni silovi linii dobieni
so sitni `elezni struganici (a) na prav
Goleminata na magnetnoto pole e opredeluva sprovodnik so struja,(b) na magneten
list i (v) na solenoid.
preku fizi~kata veli~ina magnetska
55
55
 indukcija B. Toa e vektorska veli~ina
naso~ena kako i tangenta na silovite linii.
Tamu kade e gustinata na silovite linii
pogolema, pogolema e i magnetnata indukcija.
Magnetskata indukcija se meri so edinicata
tesla (oznaka T). →
Brojot na magnetnite silovi linii koi pomi- S B
nuvaat niz nekoja povr{ina se vika magneten
fluks. Toj se bele`i so Φ.
Ako magnetnoto pole e homogeno so magnetna Sl. 6. Magneten fluks. Toa e broj na
silovi linii niz nekoja povr{ina.
indukcija V, toga{ niz povr{ina S, postavena
normalno na magnetnite silovi linii,
magnetniot fluks Φ e opredelen so proizvo-
dot od magnetnata indukcija i plo{tinata na
povr{inata (Sl. 6):

Φ = BS
Magnetniot fluks se meri so edinicata veber
(oznaka Wb).
Pra{awa, zada~i i aktivnosti André Marie Ampère,
(1775-1836)
1. [to mislite dali vo sekoja to~ka na magnetnoto Andre Mari Amper e poznat
pole mo`e da se nacrta magnetna silova linija? francuski nau~nik. Po Er-
stedovoto otkritie za nekolku
2. Gustinata na magnetnite silovi linii uka`uva meseci otkril mnogu zakoni
na goleminata na magnetnoto pole (na magnetnata za magnetnite svojstva na stru-
indukcija). So analiza na magnetnite silovi linii jata i dal matemati~ka for-
od sl. 5 ka`ete kade e magnetnoto pole najsilno, vo mulacija za niv. Edinica za
sekoj od slu~aite na trite sliki. ja~ina na struja go nosi
3. Na veb stranica na Youtube.com pronajdete go vi- negovoto ime.
deo filmot What is the magnetic field?
4. Za prou~uvawe na silovite linii koristete go
proektot Edubuntu na adresata:
http://edubuntu.info

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Okolu sekoj prav sprovodnik niz koj te~e struja se sozdava magnetno
pole ~ii silovi linii vo ramnina normalna na sprovodnikot se
kru`nici.
• Nasokata na magnetnoto pole na prav sprovodnik se opredeluva so
Amperovoto pravilo na svitkanite prsti na desnata raka.
• Magnetniot list i solenoidot se odnesuvaat kako pra~kesti magneti.
Nasokata na magnetnoto pole {to go sozdavaat se opi{uva so praviloto
na desnata tupanica.
• Ja~inata na magnetnoto pole e pogolema tamu kade {to e gustinata na
silovite linii pogolema. Magnetnoto pole e homogeno tamu kade{to se
magnetnite silovi linii paralelni i ednakvo gusti.
• Magnetna indukcija (В) e naso~ena po tangenta na silovite lini. Taa e
pogolema tamu kade e gustinata na silovite linii pogolema.

56 56
 2.4. ELEKTROMAGNETI i PRIMENA
Vo solenoid (kalem) niz koj te~e struja se sozdava magnetno pole. Magnetnoto pole
mo`e da se zgolemi so zgolemuvawe na ja~inata na strujata ili so zgolemuvawe na
brojot na navivkite na edinica dol`ina na solenoidot. Me|utoa, najgolemo
zgolemuvawe na poleto se dobiva ako vo solenoidot se vmetne jadro od meko `elezo.
Takviot solenoid stanuva elektromagnet.

prekinuva~
elektromagnet ..
otpornik
+

Sl. 1. Elektromagnetot dejstvuva vrz magnetnata igla.

Ako vo blizina na elektromagnetot se donese
magnetna igla, taa }e se otkloni za nekoj
agol. Ako magnetnata igla ja pomestime na
pogolemo rastojanie od `eleznoto jadro,
magnetnata igla }e se zavrti za pomal agol,
{to zna~i deka tamu poleto e poslabo. Zna~i,
so zgolemuvawe na rastojanieto, dejstvoto na
magnetnoto pole vrz magnetnata igla osla-
buva. So zgolemuvawe na ja~inata na strujata,
isto taka, se menuva magnetnoto dejstvo vrz
magnetnata igla. Koga niz elektromagnetot
te~e pojaka struja, magnetnoto pole se Sl. 2. Prika`an e potkovi~est
zasiluva, a so namaluvawe na strujata, toa elektromagnet koj slu`i za
slabee. Koga strujata }e se prekine, prenesuvawe tovar.
elektromagnetot prestanuva da ima magnetno
dejstvo.
[ematski prikaz na elektromagnetot {to
slu`i za prenesuvawe tovar e daden na sl. 2, a
fotografija na elektromagneten kran na
slikata 3.
Elektromagnetite imaat i druga primena.
Taka, so silni elektromagneti mo`e da se
vr{i selektirawe na `elezni otpadoci od
razni proizvodi. Elektromagnetite se, Sl. 3. So elektromagneten kran se
vsu{nost, osnovni delovi na elektri~noto selektiraat metalni predmeti od
yvon~e, elektri~nite relei so koi se deponiite za nivno reciklirawe.
upravuva so oddale~eni ili nedostapni kola.
Vo dene{no vreme koristeweto na elektro-
57
57
 magnetite e od mnogu golemo zna~ewe za
magnetno ~uvawe na informaciite. Magnet-
niot zapis vo kompjuterite bazira na
koristeweto na elektromagnetite. Niv gi
sre}avame i kaj kreditnite karti~ki i drugi
kodirani uredi.
Lentite za magnetno snimawe, glavno, se pra-
vat od pra{kasti oksidi na `elezoto. Snima-
weto na informaciite e prika`ano na sl.4.
Snimawena informaciite (na primer, na
zvukot so lenta) se pravi na toj na~in {to
zvukot treba da se pretvori vo struja.
promenliva struja
od mikrofonot
elektromagnet
lenta koja
se dvi`i magnetno pole
Sl. 4. Snimawe na zvuk.
Snimaweto zvuk se pravi so pomo{ na mikro-
fonot od koj{to se dobiva promenliva struja
{to soodvetstvuva na promenite na zvukot.
Promenlivata struja se donesuva na elektro-
magnet ~ij izlez ima minijaturni dimenzii.
Magnetnoto pole {to se sozdava od
elektromagnetot zavisi od ja~inata na
strujata {to te~e niz nego. Pod nego pomi-
nuva lenta od pra{o~ni feromagneti~ni zrn-
ca i gi magnetizira, pomalku ili pove}e,
zavisno od ja~inata na magnetnoto pole, t.e.
zavisno od strujata ~ija ja~ina se menuva vo
ritamot na zvukot. Taka so dvi`ewe na lenta-
ta se snima zvukot.
Na sli~en na~in se za~uvuvaat informa-
ciite i kaj kompjuterskite memoriski disko-
vi. Bri{eweto na zapi{anite informacii
se pravi so razmagnetizirawe na sitnite
magnet~iwa so propu{tawe naizmeni~na
struja niz elektromagnetot so koja se
eliminira magneti~nosta.
58 58
Sl.5. So pomo{ na supersprovodlivi
elektromagneti se konstruirani
vozovi kaj koi ne postoi triewe so
podlogata. Takvite vozovi mo`e da
razvivaat mnogu golemi brzini.
РЕЛЕЈ- avtomatski prekinuva~
Vo doma{ni uslovi mo`e da
konstruirate i elektri~en relej.
Najva`ni delovi na relejot se
elektromagnetot i `eleznata
kotva. Za taa cel treba da se isko-
risti ve}e napraveniot elektro-
magnet.  [emata za funkcioni-
rawe na relejot za vklu~uvawe na
koloto e na sl. 6. Primer na
rabotno kolo so relej mo`e da
bide starterot na avtomobilot.
So zavrtuvawe na klu~ot se
vklu~uva starterot na avtomobi-
lot. Otkako motorot }e zapo~ne
so rabota, klu~ot se vra}a vo
prvobitnata polo`ba i so toa
starterot se isklu~uva.
kont akt i
rabot no
izolat or kolo {t o
se vklu~uva
`elezna
kot va elekt romagnet
prekinuva~
presek na na upravuva~ko
oska kolo
Sl. 6. Relej. Kako kotva mo`e da se
upotrebi `elezen dr`a~ vo forma na
bukva G. Nejzino lesno rotirawe }e
ovozmo`i lesno prekinuvawe ili
povtorno vklu~uvawe na koloto.
Zada~i, pra{awa i aktivnosti

1. Niz elektromagnet daden na slikata 7 te~e +

struja so ozna~ena nasoka. Odredete gi negovite
polovi.

2. Odredete gi nasokata na strujata i polaritetot

na izvorot na koloto sl. 8 ako se poznati magnet-
nite polovi na elektromagnetot. Sl.7.

3. Nasokite na strujata na poslednite navivki

dvata pola na potkovi~estiot elektromagnet se
dadeni na slikata 9. Opredelete koj e severen a koj
ju`en pol.

4. Elektromagnet mo`e da konstruirate i vo

doma{ni uslovi. Potrebni vi se: podolga izo- N S
lirana bakarna `ica; pra~ka od meko `elezo; 2 Sl. 8.
baterii od po 4,5 V; kompas, ili magnetna igla;
sitni `elezni predmeti. Okolu `eleznata pra~ka
namotajte ja izoliranata `ica dvaesetina pati.
Kraevite na `icata povrzete gi so dvata pola na
baterijata. Taka ste go konstruirale elektromag-
netot (sl. 10). Za da proverite dali rabotata vi e
uspe{na, dobli`ete do edniot kraj na `eleznata
pra~ka sitni `elezni predmeti, ako tie se priv-
lekuvani, elektromagnetot dobro funkcionira. Sl. 9
a) Proverete kakva e nasokata na strujata vo
solenoidot.
b) So dobli`uvawe na magnetnata igla proverete
dali vo nasoka na palecot }e se poka`e severniot
magneten pol.
v) Oddale~ete ja iglata do mesto kade {to e
otklonot mnogu pomal. 4,5 V
g) Namesto edna baterija, povrzete gi dvete.
Kakov e sega otklonot? Kako treba da gi povrzete
bateriite za da dobiete pogolem otklon? Sl. 10.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Magnetnoto pole na solenoidot zna~itelno se zgolemuva koga vo negovata
vnatre{nost se stavi jadro od `elezo. Takviot solenoid se vika
elektromagnet.
• Elektromagnetite imaat {iroka upotreba:
- kako uredi so koi se prenesuvaat masivni predmeti,
- kako delovi na uredi za zapis i za~uvuvawe na informacii,
- kako delovi na mikrofonot, kasetofonot, elektri~noto yvon~e i dr.
- kako delovi na relei koi slu`at za upravuvawe so nekoi elektri~ni kola.
• Nau~ivte da konstruirate elektromagnet i elektri~en relej.

59
59
 2.5. POSTOJANI MAGNETI.
ZEMJINO MAGNETNO POLE
Sekoja struja okolu sebe sozdava magnetno pole so koe dejstvuva na magnetite {to se
nao|aat vo nejzina blizina. Zna~i, sekoja naelektrizirana ~estica pri dvi`eweto
sozdava magnetno pole. Toga{ od kade poteknuva magnetnoto pole vo postojanite
magneti?

Se poka`alo deka magnetnite svojstva na

postojanite magneti se dol`at na dvi`eweto na
elektronite vo atomot. Kaj najgolem broj
supstancii magnetnite poliwa predizvikani so
tie dvi`ewa se mnogu slabi, kaj atomite na
`elezoto, nikelot i kobaltot, ne doa|a do poni-
{tuvawe na magnetnite poliwa na tie minija-
turni strui. Spored toa, sekoj atom na `elezoto
pretstavuva mal tenok magnet. Vakvite materi-
jali, ~ii{to atomi pretstavuvaat minijaturni
Sl. 1 . Magnetni silovi linii na
magneti se vikaat feromagnetici. pra~kest magnet.
Magnetnite poliwa na atomite na `elezoto se
silni i dejstvuvaat na sosednite atomi, i gi
podreduvaat vo formi na kitki od podredeni
atomi. Takvite kitki se vikaat domeni (sl. 2).
Domenite kaj feromagnetnite materijali se
minijaturni magneti, vidlivi samo pod
mikroskop.

Vo nenamagnetizirano `elezo domenite se bez-

redno orientirani. Vo namagnetiziranite mate-
rijali domenite se naso~eni vo nasoka na magnet-
noto pole koe{to ja predizvikalo magnetizaci- Sl. 2.Vo sekoj domen (gore levo)
jata. ima mnogu golem broj idealno
podredeni atomi.
Magnetizacijata na `elezno telo (na primer,
igla) mo`e da se izvr{i ili so dobli`uvawe do
postojan silen magnet ili so vnesuvawe vo kalem
niz koj te~e jaka struja. Pritoa, ako iglata e
~eli~na, taa ostanuva trajno namagnetizirana.
Takvite feromagnetici se vikaat tvrdi, za
razlika od mekite koi mnogu brzo se magne-
tiziraat, no {tom }e se izvadat nadvor od mag-
netnoto pole prestanuvaat da bidat magneti.

Od tvrdite feromagnetici se pravat permanen- Sl. 3. Pri magnetizacija na `e-

tnite magneti. lezoto domenite se podreduvaat
vo nasoka na magnetnoto pole i
`elezoto stanuva magneti~no.

60 60
Zemjino masgnetno pole severen geografski
pol ju`en
Zemjata pretstavuva eden ogromen magnet, sli~en magneten
na pra~kestiot (sl.4). Magnetnoto pole na pol
Zemjata ne e mnogu silno, no sepak negovata
ja~ina e dovolna za da ja pridvi`i magnetnata
igla i da ja postavi vo nasoka na magnetnata
silova linija. S

Nabquduvawata poka`ale deka so dobli- N

`uvaweto kon severniot pol magnetnata igla sè

pove}e se naklonuva kon horizontot. Na ostrvot
Butia Feliks vo severna Kanada magnetnata
igla se postavuva normalno na Zemjinata severen
magneten pol
povr{ina. Toa e mestoto kade {to se nao|a
ju`en geografski
ju`niot magneten pol na Zemjata. pol
I na ju`nata polutopka, kade se nao|a severniot .
magneten pol na Zemjata (vo ju`na Avstralija), Sl. 4. Rastojanieto pome|u geo-
grafskiot i magnetniot ju`en
ne se poklopuvaat mestata na magnetniot i geo- pol na severnata polutopka e o-
grafskiot pol na Zemjata. kolu 2100 km. Na ju`nata polu-
topka se nao|a severniot magne-
Zna~i, nasokata na magnetnata oska ne se
ten pol na Zemjata. I toj ne se
poklopuva so oskata na rotacijata na Zemjata.
poklopuva so geografskiot pol.
Magnetnata igla ne go poka`uva severniot geo-
grafski pol. Polo`bata na magnetnata silova
linija na odredeno mesto se opredeluva so
slednive dva agla:

• Agolot {to magnetnata igla na kompasot

go zafa}a so gegrafskiot meridijan, koj se
vika agol na deklinacija. Agolot na
deklinacijata se opredeluva so kompas.

• Agolot {to go zafa}a magnetnata igla so

horizontot, koj se vika agol na inkli-
nacija. Toj se opredeluva so pomo{ na
magnetna igla koja mo`e da rotira vo
vertikalna ramnina (sl. 5).
Sl.5. Magnetna igla e nakloneta
kon horizontot za agol na
inklinacija.

Zanimlivost: Znaete li deka gulabot, p~elata i nekoi bakterii se

orientiraat vo prostorot spored magnetnoto pole na Zemjata. Postoi
teorija spored koja pticite preselnici pri nivnoto patuvawe na jug se
orientiraat spored Zemjinoto magnetno pole.

Sè u{te ne se znae to~no zo{to Zemjata e magnet. Spored dene{ni soznanija,

magnetnoto pole na Zemjata e posledica na silni vnatre{ni elektri~ni strui.

61
61
 Isto taka se znae deka Zemjinoto magnetno pole ne e stabilno. Toa se menuva, me|u
drugoto i poradi silnata aktivnost na Sonceto, koga toa ispra}a golemi koli~estva
naelektrizirani ~estici kon povr{inata na Zemjata. Pritoa doa|a do naru{uvawa na
magnetnoto pole na Zemjata, do pojava na t.n. magnetni buri.
Magnetnoto pole na Zemjata vo blizina na mesta bogati zo `elezna ruda poka`uva
anomalno povedenie.

Zada~i, pra{awa i aktivnosti

1. Ako postoi Zemjina magnetna oska i
magnetni polovi na Zemjata, kako se
postaveni magnetnite meridijani na
Zemjinata povr{ina?
2. Kade bi se nao|al Zemjiniot magneten
ekvator? Kako tamu se postavuva inklina-
cionata igla?
3 . Zemjata pretstavuva ogromen postojan
magnet. So sigurni dokazi geofizi~arite
poka`ale deka vnatre{nosta na Zemjata
(zemjinoto jadro) e na mnogu visoka
temperatura, pa i verojatnosta na
intenzivnoto haoti~no toplinsko
5. Vi predlagame da konstruirate kompas
vo doma{ni uslovi (sl. 6).
Potrebno: magnet, pogolema igla za
{iewe, tapa od pluta, ~a{a so voda. Za
da namagnetizirate edna igla, so edniot
od polovite na eden magnet pominuvajte
nad iglata vo pravec od vrvot kon u{eto.
Po pove}ekratno vle~ewe iglata }e se
namagnetizira.
Potoa vnimatelno, bez mnogu mehani~ki
potresi, provrete ja iglata niz tapata.
N
S

dvi`ewe e mnogu golema. [to e

poverojatno- dali zemjinoto magnetno
pole se dol`i na podredeni domeni, ili
na dvi`ewa na naelektrizirani ~estici Sl.6
vo jadroto, zna~i na jaki strui? Ako va{ata provrena igla, koga }e ja
Razmislete i obidete se da odgovorite. postavite vo ~a{a so voda (sl. 6), se
postavi vo nasoka sever - jug eksperi-
4. Vi predlagame da napravite proekt:
mentot vi e uspe{en.
“Kako se orientiraat `ivotnite spored
Zemjinoto magnetno pole?”

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Kaj feromagneticite magnetnite poliwa na atomarnite strui ne se poni-
{tuvaat. Takov materijal e `elezoto. Kaj `elezoto atomite imaat silno
magnetno pole koe predizvikuva magnetnite poliwa na bliskite atomi
da se orientiraat vo domeni.
• Domenite se dezorientirani kaj nenamagnetiziranoto `elezo.
• Pri magnetizacija doa|a do orientacija na domenite vo nasoka na
nadvore{noto magnetno pole.
• Zemjata pretstavuva ogromen pra~kast magnet. Na severnata polutopka vo
Kanada se nao|a ju`en magneten pol na Zemjata, a na ju`nata, vo
Avstralija severen magneten pol na Zemjinoto magnetno pole. Magnetnite
i geografskite polovi na Zemjata ne se poklopuvaat.
• Agolot {to magnetnata igla na kompasot ja gradi so geografskiot meri-
dijan se vika deklinacija. Agolot {to magnetnata igla, postavena da ro-
tira vo vertikalna ramnina, go gradi so Zemjinata povr{ina se vika
inklinacija.

62 62
 
2.6. MAGNETNA (AMPEROVA) SILA
Mnogu aparati so koi sekojdnevno se slu`ime se dvi`at so pomo{ na elektri~na
struja. Mikserot, ma{inata za perewe, kosa~kata za treva i niza drugi uredi imaat
delovi koi so vklu~uvawe na strujata po~nuvaat da se dvi`at, naj~esto da rotiraat.
Eksperiment 1.
Vidovme ponapred deka okolu
sekoj sprovodnik niz koj{to
te~e struja se sozdava
magnetno pole. Ako takov
sprovodnik se najde vo magnet-
no pole na nekoj permanenten otpornik
magnet, toga{ tie poliwa }e
si zaemnodejstvuvaat, poradi
{to vrz sprovodnikot }e po-
dejstvuva sila.
- + B
Na slikata 1 e daden eden S
sprovodnik, {to e obesen kako K
lula{ka i niz nego te~e
I →
F
struja. Toj e postaven pome|u izvor
polovite na eden potkovi~est magnet N
magnet. Ako prekinuva~ot K A
se vklu~i i pote~e struja (I) vo r
ozna~enata nasoka, na spro- Sl. 1. Pod dejstvoto na silata F sprovodnikot AV se otklonuva
vodnikot }e podejstvuva sila kon desno. Silata e tolku pogolema kolku e strujata
r pojaka i kolku e pojako magnetoto pole.
F i }e go pridvi`i.

[to mislite ako ja promenime nasokata na strujata (gi

+
prespoime + i - na izvorot), }e se promeni li i nasokata na
r
otklonot ( na silata F ? )
Dali }e se smeni nasokata otklonot ako se promeni naso- N I S
kata na magnetnoto pole?
A B
Eksperimentot poka`uva deka do promena na nasokata na
otklonot na sprovodnikot }e dojde i pri promena na
nasokata na strujata i pri promena na nasokata na
magnetnoto pole.
Silata {to dejstvuva vrz sprovodnikot zavisi i od negovata
polo`ba vo odnos na magnetnite silovi linii na poleto. Sl 2. Ako sprovodnikot se
Taka, ako strujata te~e vo pravec na magnetnite silovi obesi taka {to strujata
linii (sl. 2), toga{ sprovodnikot АВ  nema da se otkloni (ne te~e vo pravecot od N kon
dejstvuva sila). Y , zna~i vo nasoka na
Silata e najgolema vo slu~aj koga sprovodnikot e postaven magnetnite silovi linii,
normalno na magnetnite silovi linii (kako {to e na slikata ne doa|a do otklonuvawe.
1).
Ovaa sila e poznata kako magnetna ili Amperova sila.
63
63
 Pravec i nasoka na Amperovata sila
Za objasnuvawe na otklonuvaweto na sprovodnikot
magnetno
obi~no se koristi Flemingovoto pravilo na pole struja
levata raka.
Ako palecot, pokazalecot i sredniot prst na otklon
levata raka gi postavimeme pod prav agol i ako
pritoa pokazalecot se sovpa|a so nasokata na
magnetnite silovi linii, a sredniot prst so leva
nasokata na strujata, toga{ palecot ja poka`uva raka
nasokata na silata koja doveduva do otklon na
Sl. 3 Flemingovo pravilo.
sprovodnikot (sl. 3).
So Amperovata sila mo`e se objasnat i eksperimentite 2 i 3, od slikite 4 i 5.
Pu{tame da te~e struja niz dva paralelno postaveni sprovodnika.
Eksperiment 2 Eksperiment 3

→
F2 1 2 → 1 2
F1 +
I I
+
izvor izvor
na jaka
otpornik
struja otpornik
prekinuva~ prekinuva~
Sl.4. Ako niz dva paralelni sprovodnika 1 i 2 se
pu{ti struja koja te~e vo ista nasoka, Sl.5. Ako niz sprovodnicite 1 i 2 te~e struja
sprovodnicite se privlekuvaat. vo sprotivna nasoka, tie se odbivaat

Koe e objasnuvaweto na ovie opiti?

Sprovodnikot 1 se nao|a vo magnetnoto pole, sozdadeno od sprovodnikot 2, (so
primena na Amperovoto pravilo na desnata raka) e kon nas. Zna~i imame sprovodnik
(1) vo magnetno pole. Sega da go primenime Flemingovoto pravilo na levata raka.
Ako pokazalecot na levata raka go naso~ime kon nas ( vo nasoka na magnetnoto pole),
a sredniot prst na levata raka vo nasoka na strujata, }e vidime deka na sprovodnikot
1 }e dejstvuva sila (vo nasoka na palecot) koja se stremi da go dobli`i do
sprovodnikot 2. I na sprovodnikot 2 }e dejstvuva sila. Istovremeno i toj se nao|a vo
magnetnoto pole, no vo poleto sozdadeno od sprovodnikot 1, tuka magnetnoto pole, e
naso~eno od nas prema vnatre, pa zatoa i silata e sprotivna, kon sprovodnikot 1.
Vo slu~aj na sprovodnici niz koi te~at sprotivno naso~eni strui, silite na dvata
sprovodnika se sprotivno naso~eni, pa sprovodnicite kako da begaat eden od drug.
Spored ovaa sila vo Me|unarodniot sistem na merni edinici se definira edinicata
za ja~ina na struja - amperot. Eve ja taa definicija:
eden amper e ja~ina na elektri~na struja so nepromenliva golemina koja te~ej}i
niz dva mnogu dolgi paralelni pravoliniski sprovodnici so ni{to`en napre~en
presek, postaveni vo vakuum, na rastojanie od eden metar, predizvikuva pome|u
tie sprovodnici sila ednakva na 2⋅10-7 wutna na sekoj metar od nivnata dol`ina.
P P

64 64
Ja~inata na strujata e edna od sedumte osnovni fizi~ki veli~ini vo Me|unarodniot
sistem, a amper e edna od sedumte osnovni edinici.

Ako elektri~na struja zna~i dvi`ewe

na elektri~ni polne`i, toga{ na koja i
da bilo naelektrizirana ~estica {to
se dvi`i, isto taka, }e dejstvuva
Amperova sila.

Amperovata sila igra mnogu golema uloga vo

prirodata. Koga kosmi~kite zraci
(naelektrizirani ~estici) }e upadnat vo
Zemjinoto magnetno pole, tie se otklonuvaat
(sl. 6). So toa e za{titen `iviot svet na Sl. 6. Naelektrizirani ~estici od kosmosot
Zemjata od {tetnite kosmi~ki zra~ewa. skr{nuvaat od patekata kon Zemjata.

Pra{awa, zada~i i aktivnosti

M'

1.Kako }e se pridvi`i sprovodnikot MM' od sl. 7 ?

S N
2. Dali na elektron koj se dvi`i so brzina
normalna na magnetnite silovi linii }e dejstvuva
magnetnoto pole? M
3. Na internet stranicata You Tube.com pobarajte
go video klipot Force on a Current in a Magnetic Field
na adresata: + _
Sl. 7.
http://www.youtube.com/watch?v=YSdahTOjs4&feature=PlayList&p=C39E044D65CF54AB&ind
HTU

ex=46 i prou~ete go.

UTH

4. Istoto napravete go i so video klipovite: Force Between Two Conductors na adresata

http://www.youtube.com/watch?v=gcvO9NR1pyI&feature=PlayList&p=C39E044D65CF54AB&index=47
HTU UTH

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Na sprovodnik so struja, postaven vo magnetno pole dejstvuva Amperova

sila.
• Nasokata na Amperovata sila e opredelena so Flemingovoto pravilo na
trite svieni prsta na levata raka:
- pokazalec → magnetno pole;
- sreden prst → nasoka na strujata,
- palec→ nasoka na otklonot
• Sprovodnicite niz koi {to te~at paralelni strui se privlekiuvaat, a
spovodnicite niz koi te~at sprotivno naso~eni strui se odbivaat.
• Amperovata sila doa|a silno do izraz i vo prirodata. So nejzino dejstvo
`iviot svet e za{titen od kosmi~ko zra~ewe.

65
65
 2.7. RAMKA SO STRUJA VO MAGNETNO
POLE. ELEKTROMOTOR
Dvi`eweto na ~etiriagolna ramka niz koja te~e struja, postavena vo magnetno pole,
koe }e go prou~ime sega, }e vi pomogne da go razberete funkcioniraweto na elektro-
motorite.

Razgleduvame rotacija na ~etiriagolna

ramka niz koja te~e struja, postavena vo
→ magnetno pole. Niz ramkata se donesuva
→ I
I F -F struja preku kontaktite, S+ i S-, koi se
N
P P P P

S vikaat ~etki~ki.

Koga ramkata e postavena vo polo`bata

C+ C- kako na slikata 1.(a) i koga strujata niz
1 2 nea te~e vo poka`anata nasoka, toga{ spo-
K red Flemingovoto pravilo na levata
I raka, na leviot rab na ramkata dejstvuva
+ - sila so nasoka od nas kon vnatre, a na
izvor na
a) desniot rab silata e sprotivno naso~ena,
struja
pa ramkata se zavrtuva. Silite {to go
predizvikuvaat ova }e dejstvuvaat dodeka
ramkata ne ja zafati polo`bata od
sl.1.(b).

Ramkata ovaa polo`ba ja odminuva vo

I I moment koga strujata {to niz nea te~e }e
N S ja promeni nasokata, pa ~etki~kata S+ }e P P

bide vo kontakt so vtoriot polucilindar

(2), a ~etki~kata S- so prviot polucilin-
P P

+ - dar (1). Promenata na nasokata na strujata

C C
21 vo ramkata doveduva do toa ramkata da
K pravi celo zavrtuvawe, vra}ajki se vo po-
I + lo`bata (a). Procesot se povtoruva i
-
ramkata prodol`uva neprekinato da se
izvor na b)
struja vrti.

Uredot, koj avtomatski ja menuva nasokata

Sl. 1 Sprovodnik vo forma na na strujata, i so ~ija pomo{ se ovozmo-
~etiriagolna ramka so vertikalna oska se `uva neprekinata rotacija, se narekuva
nao|a pome|u polovite na magnet. komutator. Taa uloga ovde ja igraat
(a). Povr{inata na ramkata e paralelna polucilindrite K i ~etki~kite S+ i S-. P P P P

so magnetnite silovi linii. Kraevite se

povrzani so polucilindri~ni delovi K (1 Kolku e pojaka strujata {to te~e niz
i 2), povrzani so izvor na struja. ramkata, tolku se silite koi na nea
(b). Istata ramka postavena normalno, dejstvuvaat i ja zavrtuvaat pogolemi.
koga nasokata na strujata se menuva.

66 66
 Elektri~en motor za prava struja
Elektri~en motor e ma{ina kaj koja doa|a do pretvorawe na elektri~nata energija vo
mehani~ka. Vakva pretvorba nastanuva i pri vrtewe na sprovodnik so oblik na
ramka, ako niz nego te~e struja, a e postaven vo magnetno pole.
Vo tehnikata, za da se zgolemi vrtliviot moment namesto edna ramka {to rotira, se
zema namotka. Na slikata 2 e dadena {ema na dve takvi namotki. Namotkite se
povrzani so komutator koj se sostoi od 4 dela, za da se ovozmo`i promena na nasokata
na strujata vo dvete namotki.
Dvete namotki (crveno i zeleno ozna~eni) posta-
veni pod agol od 900 i kolektor od 4 dela davaat
P P

mnogu poramnomerna rotacija. Sekoj od ~etirite

dela na kolektorot e povrzan so po eden od kra-
evite na kalemite.
N S
U{te poramnomerna rotacija, se dobiva so po-
ve}e namotki postaveni pod ednakvi agli, naj- + -
~esto namotani okolu `elezno jadro.
Sl.2. Delovi na elektromotorot
Sistemot od pove}e namotki postaveni vrz
`elezno jadro, i koj mo`e da se vrti, se vika ro-
tor na motorot. Za postojano napojuvawe so stru-
ja slu`i kolektorot. Vo slu~ajot na slikata 2
toa se ~etiri dela, a kaj komutatorot od sl. 3
u{te pove}e. Sekoj del, preku ~etki~kite obez-
beduva napojuvawe so struja na edna od namotkite.

Mo}nosta na ovie motori mo`e da bide od redot

na golemina na nekolku vati, pa i pomali (na
primer, motor~iwa vo detskite igra~ki na Sl.3. Kolektor koj e vo kontakt so 20
baterija) i do stotici i iljadnici vati, na kalemi na rotorot. Kako {to se
primer motorite vo elektri~nite vozovi, gleda i toj ima tolku izolirani
tramvai, trolejbusi ili eskalatori. delovi na koi se dopreni ~etki~kite.

Za sekoj ured, posebno za motorite, va`en faktor e koeficient na polezno dejstvo

(KPD), η. {to e daden so odnosot pome|u dobienata (Wd ) i vlo`enata energija (Wv),.
B B B B B

Toj obi~no se iska`a`uva vo procenti:

B

добиена енергија Wd
КПД = или и η= ⋅ 100 %
внесена енергија Wv

KPD kaj ovie motori e mnogu golem i iznesuva i do 98%. Isto taka, ovie motori
pomalku ja zagaduvaat `ivotnata sredina. Ne ispu{taat nikakvi gasovi nitu ~ad.
Mali se po dimenzii i zgodni za rakuvawe.

Ovde e objasneta gradbata na elektromotor za postojana struja. Postojat i

elektromotori koi rabotat na naizmeni~na struja. I nivniot koeficient na polezno
dejstvo e mnogu golem.

67
67
 Pra{awa, zada~i i aktivnosti
1 Koi se prednostite na elektri~nite motori
vo odnos na motorite so vnatre{no
sogoruvawe?
2. Elektromotorot {to gi dvi`i trkalcata
od va{ata igra~ka-avtomobil ima mo}nost od
1,2 W. Ako koeficientot na polezno dejstvo
na ovoj motor iznesuva 90%, presmetajte
kolkava rabota mo`e da izvr{i va{eto
avtomobil~e za vreme od 2 s. (Odgovor: 2,16 J)
3. Razglobete ja va{ata stara igra~ka (na
primer avtomobil~e) koja raboti so baterija
(sl. 5) i pobarajte gi delovite na motorot. Sl. 5. Delovi od edna razglobena detska
4. Proanalizirajte gi video klipovite dadeni igra~ka. Pri razglobuvaweto pobarajte
na internet: YouTube.com: go elektromotorot {to e vgraden vo nea.
How to make simple electromotor Pronajdete gi delovite: rotorot so
http://www.youtube.com/watch?v=s8aWJc-_laI i kalemite, magnetite, kolektorot, ~etki-
~kite i dovodite za struja od baterijata.
HTU UTH

How to build a simple electric motor, plus how it works.

HTU UTH

http://www.youtube.com/watch?v=it_Z7NdKgmY&feature=fvw Analizirajte gi delovite.

pa }e dobiete ideja kako da konstruirate va{
elektromotor. Vo rabotnata tetratka imate opis
isto taka za edna takva konstrukcija.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• So dejstvo na Amperovata sila se postignuva rotacija na ~etiriagolna ramka so

struja vo magnetno pole. Toa e princip na elektromotorot.
• Vo elektromotorot doa|a do pretvorba na elektri~na energija vo mehani~ka.
• Osnovni delovi na elektromotorot se: stator – magnetno pole, rotor, kolektor
i ~etki~ki.
• Koeficient na polezno dejstvo na motorot e odnos pome|u dobienata i
vlo`enata energija, obi~no iska`an vo procenti.

Elektri~en avtomobil so elektomotor. Akumulatorite se polnat na specijalni

stanici (sli~ni kako benzinskite pumpi). Elektri~niot avtomobil ne zagaduva i
raboti tivko. Hibridnite motori mo`at da rabotat i na benzin i na elektri~en
pogon.

68 68
2.8. ELEKTROMAGNETNA INDUKCIJA
Eksperiment 1
Ako eden sprovodnik ~ii{to kraevi se
0
spoeni so galvanometar (instrument {to
registrira mnogu slabi strui) go dvi`i- B
me pome|u polovite na eden potkovi~est S
magnet vo nasoka oddesno nalevo (vidi sl. dvi`ewe
I
1a), niz galvanometarot }e pote~e struja.
Otklonot }e ja promeni nasokata ako se N
galavanometar
promeni nasokata na dvi`eweto (sl.1b). A
Pri pobrzo dvi`ewe, otklonot na galva- Sl. 1.a. Koga `icata AV se dvi`i kon vna-
nometarot e pogolem, a ako gi dvi`ime tre{nosta na magnetot, strelkata na gal-
zaedno sprovodnikot i magnetot, otklon vanometarot se otklonuva na desno.
ne se pojavuva.
0
Ako sprovodnikot go dvi`ime vo nasoka B
na magnetnite silovi linii, gore-dolu
na slikata1, galvanometarot ne poka`uva S
otklon. dvi`ewe
I
Zna~i deka e va`en i agolot pome|u naso-
kata na pomestuvaweto na sprovodnikot N
galvanometar
i magnetnite silovi linii. A
Najgolem otklon }e se poka`e toga{ ko- Sl. 1.b. Pri sprotivnno dvi`eweto na `ica-
ga dvi`eweto na sprovodnikot e normal- ta AV nanadvor, strelkata na galvanometarot
no na silovite linii. se otklonuva na levata strana.

Doznavme deka dvi`eweto na sprovodnikot AV vo magnetno pole mo`e da predizvika

te~ewe na struja. Pri~ina za ovaa struja e pojava na induciran napon na kraevite na
sprovodnikot AV. Od druga strana, sekoga{ koga vo edno strujno kolo }e se pojavi
napon, niz nego }e pote~e struja koja{to }e ja registrira galvanometarot. Pojavata se
narekuva elektromagnetna indukcija, a strujata inducirana.

Eksperiment 2
S N
Induciraweto na strujata e mnogu poefektno ako namesto
sprovodnik se koristi solenoid (sl. 2), vo koj se vnesuva
ili izvlekuva pra~kast magnet. Galvanometarot poka`uva G
otklon sè dodeka postoi dvi`eweto. Pri dvi`eweto
neophodno e sprovodnikot da gi se~e silovite linii na
magnetot. Nasokata na strujata pri vnesuvaweto e edna, a S N
pri vadeweto e sprotivna. Nasokata na strujata zavisi i
od toa koj magneten pol se vnesuva, severen ili ju`en.
G
Dvi`eweto treba da e relativno, {to zna~i deka mag-
netot i solenoidot treba da se dvi`at eden vo odnos na
drug. Zna~i, istiot efekt }e se dobie ako magnetot go Sl. 2. Nasokite na struite
dr`ime vo miruvawe, a go dvi`ime samo solenoidot. Se pri vnesuvaweto i pri va-
poka`uva i ovde deka otklonot na galvanometarot e pogo- deweto na magnetot se spro-
lem koga e pogolema brzinata na dvi`eweto. tivni.

69
69
 Nasokata na induciranata struja se opi{uva so
Flemingovo pravilo na desnata raka, koe glasi:
ako trite prsti na desnata raka gi postavime pod struja
prav agol i pokazalecot go postavime vo nasoka na magnet-
magnetnoto pole, a dvi`eweto go pravime vo no pole
nasoka na palecot, nasokata na sredniot prst }e se dvi`ewe
sovpadne so nasokata na induciranata struja (sl.3).
Od eksperimentite 1 i 2 mo`e da se zaklu~i deka
inducirawe na napon nastanuva samo pri relativ-
desna
noto dvi`ewe na sprovodnikot (kalemot na sl. 2)
raka
vo odnos na magnetot, t.e. samo koga doa|a do se~ewe
na magnetnite silovi linii. No, dali samo taka?
Sl. 3 Flemingovo pravilo na desna
Eksperiment 3
raka
Razgleduvame poinakov opit. Galvanometar e po-
vrzan so solenoid vo ~ija {to vnatre{nost e vmet-
nata drug solenoid so pomal presek, koj e povrzan 0
so izvor na napon (sl.4)
So pomo{ na prekinuva~ot se vklu~uva i isklu~uva
strujata.
[to zabele`uvate?
9 Galvanometarot poka`uva otklon, zna~i
do{lo do inducirawe na struja. S2
Kakvi se otklonite pri vklu~uvawe i galvanometar
isklu~uvawe? S1
9 Otklonite na galvanometarot pri vklu~u-
vawe i isklu~uvawe se sprotivni.
Sega so pomo{ na otpornikot so lizga~ }e ja
menuvame ja~inata na strujata. prekinuva~ + -
9 [to se zabele`uva?
Povtorno doa|a do inducirawe na struja. Koga go otpornik izvor
namaluvame otporot, ja zgolemuvame ja~inata na
strujata, otklonot na galvanometarot e vo ista Sl. 4. Galvanometarot se povrzuva
nasoka kako i pri vklu~uvawe na strujnoto kolo. so soleniodot Y2. Vo ovoj solenoid
B B

Koga strujata ja namaluvame, sè duri go dvi`ime e vmetnat drug solenoid Y1. B B

lizga~ot na otpornikot, }e se inducira struja. Ot- Solenoidot Y1 e povrzan vo

B B

klonot na galvanometarot }e bide na istata strana elektri~no kolo so izvor na struja,

kako i pri isklu~uvaweto na strujata. prekinuva~ i otpornik.
Otklonot se zgolemuva so brzinata so koja se dvi`i lizga~ot na otpornikot,
odnosno so brzinata so koja se menuva ja~inata na strujata vo solenoidot Y1. B B

Eksperiment 4
So aparatura od sl. 4 se pravi sledniov opit. Pri vklu~eno strujno kolo, vnesete vo
solenoidot Y1 pra~ka od meko `elezo. [to mo`e da se vidi?
B B

Pri vnesuvaweto na pra~kata galvanometarot }e poka`e otklon, a istoto se poka-

`uva i pri vadeweto na pra~kata, samo {to otklonot e sprotiven. I tuka, pri pobrzo
vnesuvawe ili vadewe otklonot e pogolem. Vnesuvaweto i iznesuvaweto na pra~kata,
vsu{nost, go menuva magnetnoto pole.

[to mo`e da se zaklu~i od ovde?

70 70
So vklu~uvawe na strujata, so zgolemuvawe na ja~inata na strujata, i so vnesuvawe na
jadroto, magnetnoto pole na solenoidot se zasiluva. Sprotivno e, pri isklu~uvawe na
koloto, namaluvawe na strujata ili vadewe na jadroto. Zna~i, vo site slu~ai
nastanuva promena na magnetnoto pole, pa zaklu~uvame deka struja mo`e da se
inducira i so promena na magnetoto pole.

Od site 4 eksperimenti mo`e da se zaklu~i deka: koga sprovodnik gi se~e silovite

linii na magnetnoto pole, ili koga se menuva magnetnoto pole vo koe se nao|a
daden sprovodnik, toga{ vo sprovodnikot se inducira (niknuva) elektromotorna
sila (induciran napon), a koga takviot sprovodnik e del od zatvoreno kolo, niz
koloto protekuva inducirana struja. Ova e sodr`inata na osnovniot Faradeev
zakon za inducirana struja.

Angliskiot fizi~ar Majkl Faradej vo 1831 god., po okolu desetgodi{no uporno ek-
sperimentirawe, ja otkril pojavata elektromagnetna indukcija so koja, spored nego
"se dobiva elektri~na struja so pomo{ na magnetizmot". Faradeevoto otkritie se
smeta za edno od najzna~ajnite vo razvojot na ~ove~kata civilizacija spored vlija-
nieto za celokupniot `ivot na ~ovekot.
Pra{awa, zada~i i aktivnosti
1. [to mislite, }e se pojavi li otklon na
galvanometarot vo eksperimentot opi{an so sl.
1, ako sprovodnikot go dvi`ime gore-dolu? N Sl.5
2. Opredelete ja nasokata na induciranata
S
struja vo strujnoto kolo od crte`ot na sl. 5, ako
dvi`eweto na sprovodnikot e vo ozna~enata
nasoka. Nacrtajte strelka. S N
3. Kon daden solenoid (sl. 6) se dobli`uva severen Sl.6
magneten pol i vo nego se inducira struja.
Ozna~ete gi polovite na induciranoto magnetno G
pole i nasokata na strujata vo koloto (so
strelka).
4. Imate dva solenoida so razli~en napre~en
Sl.7
presek (sl.7). Solenoidot so pogolem presek S1 e B B

S2 S1
povrzan so izvor na struja, a toj so pomal presek
S2 so galvanometar. ]e se inducira li struja, ako
B B
G + -
solenoidot S2 go vnesuvate vo S1? Objasnete.
B B B B

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Vo prav sprovodnik, povrzan so galvanometar, se inducira struja koga toj se
dvi`i vo magnetno pole. Induciraweto nastanuva samo vo slu~aj na
postoewe na relativno dvi`ewe me|u sprovodnikot i magnetnoto pole.
• Nasokata na induciranata struja se opi{uva so Flemingovoto pravilo na
trite prsti na desnata raka:
- pokazalec → magnetno pole
- palec → nasoka na dvi`eweto
- sreden prst → nasoka na induciranata struja.
• Inducirawe na struja nastanuva i koga nema dvi`ewe, ako se menuva mag-
netnoto pole vo koe se nao|a sprovodnikot, i toa koga toa raste ima edna nasoka,
a koga se namaluva nasokata na strujata e sprotivna.

71
71
 2.9. LENCOVO PRAVILO ZA
ELEKTROMAGNETNA INDUKCIJA
Kakva e nasokata na induciranata struja? Postoi li nekoe zaedni~ko pravilo so koe
mo`e da se objasni nasokata na induciranata struja.
Za da go ustanovime ova, treba da se prisetime deka okolu sekoja struja se sozdava
magnetno pole. Toa zna~i deka i induciranata struja sozdava magnetno pole. Toa se
vika inducirano magnetno pole.

Nasokata na induciranata struja se pokoruva na Lencovot o pravilo za induci-

rana struja koe glasi:
nasokat a na induciranat a elekt ri~na st ruja e t akva {t o t aa so svoet o in-
ducirano magnet no pole se st remi da se sprot ivst avi na pri~init e poradi
koi t aa nast anala.

Eksperiment 1
Obesete lesen aluminiumski prsten kako na sl.1
(mo`e da go napravite od prese~ena limenka) da
visi slobodno, a vo nego vnesuvajte magnet. [to
zabele`uvate?
Pri vnesuvawe na magnetot, prstenot se odbiva, a
pri negovoto iznesuvawe toj bega kon magnetot.
Objasnuvaweto e slednovo:
i pri vnesuvawe i pri izvlekuvawe na magnetot vo
aluminiumskiot prsten se inducira struja. S N
Pri~ina za nejzinoto sozdavawe e promenata na
magnetnoto pole. Pri vnesuvawe na magnetot,
poleto raste pa vo prstenot se inducira takva
struja {to nejzinoto magnetno pole sozdava isto- Sl.1. Pri vnesuvawe na magnetot,
imen magneten pol so polot na magnetot na strana- prstenot se odbiva. Ako potoa po-
ta kon prstenot (sl. 2), pa prstenot se odbiva. ~ekate da se smiri ni{aweto i
magnetot go izvlekuvate, prstenot
Obratnoto dvi`ewe sozdava namaluvawe na
}e bide povlekuvan od magnetot.
magnetnoto pole, pa induciranata struja sozdava
raznoimen pol kon polot na magnetot {to se
izvlekuva i doa|a do privlekuvawe na prstenot
kon magnetot.

Sl. 2. Pri vnesuvaweto, vo prstenot se

N I S S N
inducira struja. Nejzinoto magnetno pole
sozdava ju`en pol koj e zavrten kon
ju`niot pol od magnetot, pa polovite se
odbivaat

72 72
 Pra{awa, zada~i i aktivnosti

1. Se znae deka metalno pari~e, pu{teno slobodno da pa|a, se

zabavuva ako pa|a pome|u polovite na silen elektromagnet
(sl.3). Kako }e ja objasnite ovaa pojava?
2. Interesen sli~en opit mo`e da vidite na video klipot na
YouTube.com. Lenz's Law. Obidete se da go objasnite. Сл. 3.
http://www.youtube.com/watch?v=WHCwgc_xs3s&feature=related
HTU UTH

Majkl Faradej e eden od najpoznatite eksperimentatori na site vremiwa. Iako

nedovolno obrazovan, negovite idei bile mnogu zna~ajni i se podloga na dene{nata
teoriska elektrodinamika. Po dolgotrajno eksperimentirawe, ja otkril elektro-
magnetnata indukcija, {to se smeta za edno od najva`nite otkritija vo istorijata
na ~ove{tvoto. Gi prou~uval i pojavite povrzani so struja vo te~nosti. Ima golem
pridones i vo hemijata. Edinicata za elektri~en kapacitet go nosi imeto farad
Michael Faraday spored negovoto ime.
   
  (1791-1867)
 
 
Vo ovaa lekcija nau~ivte  
   
 
  • Nasokata na induciranata struja vo koj i da bil slu~aj se opredeluva so
 
  zaedni~ko Lencovo pravilo.
 
 
• Lencovoto pravilo glasi: nasokata na induciranata elektri~na struja e
 
 
takva {to taa so svoeto inducirano magnetno pole se stremi da se
  sprotivstavi na pri~inite poradi koi nastanala.
 
 
 
 
 
 
 
Faradeev zakon za elektromagnetna indukcija
 
(samo za onie {to sakaat da nau~at pove}e)
 
Koga  sprovodnikot go dvi`ime vo magnetnoto pole, se menuva brojot na magnetnite silovi
linii  {to go opfa}a strujnoto kolo. Do promena na brojot na silovite linii, isto taka,
doa|a i pri promena na ja~inata na magnetnoto pole, veli~inata - magnetnata indukcija.
Brojot na silovite linii opfateni so koloto pretstavuva magneten fluks Φ . Toj e opredelen
so relacijata Φ = BS , kade {to V e magnetnata indukcija, a Y plo{tinata na koloto.
Induciraniot napon U e proporcionalen so vremenskata promena na magnetniot fluks:
Φ − Φ0
U =− ,
t
kade {to Φ e magnetniot fluks po dvi`eweto ili promenata na magnetnoto pole, a Φ0 e B B

magnetniot fluks na po~etokot. t e vremeto za koe nastanuva promenata na fluksot. Ovoj

zakon pretstavuva osnoven zakon za elektromagnetnata indukcija, poznat i kako Faradeev
zakon. Toj objasnuva zo{to induciraniot napon, a poradi toa i induciranata struja se tolku
pogolemi kolku {to dvi`eweto na sprovodnikot vo odnos na magnetnoto pole trae pokuso
vreme. Od ravenkata se gleda: t pomalo, U pogolemo. Isto taka, kolku e pobrza promenata na
strujata toa zna~i i pobrza promena na magnetnata indukcija, tolku e pogolema inducira-
nata struja.
Zabele`uvate deka vo ovoj zakon od desnata strana stoi i znakot minus. Toj znak ja pojasnu-
va  nasokata na induciranata struja, dadena so Lencovoto pravilo. Ako pri~ina za inducira-
weto
  na strujata e rastewe na magnetniot fluks, induciranata struja preku nejzinoto magne-
tno
  pole se sprotivstavuva na toa rastewe, ako pak pri~inata za induciraweto na strujata e
namaluvawe
  na fluksot, magnetnoto pole na induciranata struja }e se sprotivstavuva na toa
namaluvawe.
  Zna~i, induciranata struja se sprotivstavuva na pri~inata poradi koja doa|a do
nejzino
  sozdavawe.

73
73
 2.10. NAIZMENI^NA STRUJA
Galvanskite elementi i akumulatorite davaat struja {to postojano te~e vo ista
nasoka. No, vo prirodata najmnogu se sretnuvaat promenlivi strui. Isto taka, mnogu
po~esto se upotrebuva naizmeni~nata struja – struja ~ija nasoka i golemina
postojano se menuvaat.
Sl. 1. Promenlivi strui od mozokot
struja
I0
T vreme
Sl. 2. Sinusoidna struja. Zavisnost na
ja~inata na strujata od vremeto
Sl. 2b. Fotografija na sinusoidna struja
dobiena so katoden osciloskop.
74 74
Mnogu strui od biolo{kiot svet imaat
promenliva vrednost i nasoka so tekot na
vremeto. Elektroencefalogramot (EEG) e
snimka na promenata na slabite strui {to
doa|aat od rabotata na mozokot, kako na
slikata 1.
Za dene{nata tehnika od najgolemo zna~ewe
e sinusoidnata naizmeni~na struja. Toa e
struja ~ija nasoka i pravec se menuvaat dosta
pravilno po kriva koja nosi naziv sinusoida
(sl. 2), pa zatoa i tie se vikaat sinusoidni
strui.
Po istekot na vremeto T, procesot na
menuvaweto na strujata se povtoruva, pa
velime deka strujata oscilira.
Procesot na postojanoto rastewe i opa|awe
na strujata, koj se povtoruva, go narekuvame
oscilacija, a vremetraeweto na oscilacijata
se vika period (T).
Maksimalnata vrednost na strujata se vika
amplituda (I0) .
B B
Za vakvata struja e va`na i fizi~kata
veli~ina frekvencija (ili ~estota) f, {to e,
vsu{nost, broj na oscilacii na strujata vo
edinica vreme. Frekvencijata i periodot (T)
se povrzani so relacijata:
1
frekvencija =
period
ili
1
f =
T
Edinica za merewe na frekvencijata e herc
so oznaka Hz.
Vo fizikata postojat mnogu drugi oscila-
torni pojavi. Za niv pove}e }e nau~ite vo
poglavjeto: Oscilacii i branovi
Dobivawe naizmeni~na struja
Нa sl. 3 e prika`ano dobivaweto na
S
naizmeni~nata struja. Vo magnetno 0
pole se vrti ~etiriagolna ramka. Taa A B
e spoena so diskovite A i V na koi se
dopiraat ~etki~kite, spoeni so eden
galvanomet ar
galvanometar.
N
Vo ramkata, poradi naizmeni~noto
se~ewe na magnetnite silovi linii, ~et ki~ki

se inducira struja koja ima de edna de

druga nasoka.   Sl.3. Pri vrtewe rabovite na ramkata gi se~at
 
silovite linii, pominuvaj}i naizmeni~no de
pokraj severniot de pokraj ju`niot magneten pol. 
Pri edno zavrtuvawe, strelkata na galvanometarot se pridvi`uva od nulta polo`ba
do krajno leva polo`ba, pa se vra}a vo nulta polo`ba, se pomestuva do krajno desna
polo`ba i potoa povtorno se vra}a vo prvobitnata.
So pomo{ na sl. 4 }e go objasnime dobivaweto na sinusoidna struja pri edno zavr-
tuvawe na ramkata.
1. Polo`ba koga ramkata ne gi
I se~e magnetnite silovi linii.
Induciranata struja e nula.
T
T/2 2.Ramkata po~nuva da gi se~e
silovite linii. Strujata se
zgolemuva.
3.Ramkata maksimalno gi se~e
silovite linii. Strujata e mak-
0 0 0 0 0 0 0
135 180 225 270 315 360 0 0 simalna.
0 45 90
4. Brojot na prese~enite linii
se namaluva.
N 5. Kako i vo polo`bata 1, nema
se~ewe na magnetnite silovi
linii.
6. So natamo{noto vrtewe doa-
S |a do inducirawe na struja vo
sprotivna nasoka, pa krivata
1 2 3 4 5 6 7 8 9 odi pod apscisata.
Sl.4. Induciranata struja vo nekolku fazi od edno 7. Povtorno nastanuva najgole-
zavrtuvawe na ramkata. mo se~ewe na magnetnite silo-
vi linii i dobivawe maksimal-
Izvor na naizmeni~nata struja {ematski se prika`uva so
na struja, no sprotivna po
znakot∼. nasoka od onaa vo pol`bata 3
8. Goleminata na strujata pov-
Vo ovaa lekcija nau~ivte torno se namaluva.
• Struja ~ija golemina i nasoka se menuva spored 9. Po celo zavrtuvawe na ram-
zavisnost opi{ana so sinusoida se vika na- kata, taa povtorno se vra}a vo
izmeni~na struja. prvobitnata polo`ba. Indu-
ciraniot napon, kako i stru-
• Naizmeni~nata struja se dobiva so inducirawe
jata, se ednakvi na nula.
na struja vo ~etiriagolna ramka koja rotira vo
magnetno pole. Naizmeni~nata struja ja karak- Pri pove}e zavrtuvawa proce-
sot se povtoruva pa taka vakva
teriziraat: amplitudata, periodata i frekven-
ramka pretstavuva izvor na
cijata. naizmeni~na struja.

75
75
 2.11. GENERATORI ZA
NAIZMENI^NA STRUJA

So vrtewe na ramka vo postojano magnetno pole

se dobiva struja. Zna~i so pomo{ na mehani~ka
energija se dobiva elektri~na.
Ma{inite koi go ovozmo`uvaat toa se vikaat
generatori ili alternatori (sl. 1).
So vrtewe samo na edna ramka vo magnetno pole
ne mo`e da se dobijat jaki strui. Poefektno e
ako namesto edna ramka rotiraat pove}e navivki
- golem kalem koj se vika rotor.
Pokraj rotorot, koj e podvi`en del, sekoj genera-
Sl. 1. So pomo{ na visoki
tor ima i stator, (magnet ili elektromagnet) koj
pritisoci na zagreana vodena para
e nepodvi`en del. Na kraevite na rotorot ima vo termocentralata doa|a do
metalni prsteni po koi se lizgaat ~etki~kite. rotacija na turbinata, koja go vrti
^etki~kite ja sobiraat induciranata struja i rotorot od generatorot.
preku sprovodnici ja transportiraat do korisni-
cite Ako za vreme od 1 sekunda
Generatorite na naizmeni~nata struja vo na{ata rotorot pravi edno zavrtuva-
gradska mre`a rabotat so frekvencija od 50 Hz we, toga{ ja~inata na strujata
(50 zavrtuvawa vo sekunda). Vo SAD gradskata za 1 sekunda }e ja promeni gole-
minata i nasokata i }e se vrati
struja ima frekvencija od 60 Hz.
vo prvobitnata sostojba..
Generatorite se ma{ini so koi mehani~kata Takviot generator bi rabotel
energija se pretvora vo elektri~na. Kaj elektro- so frekvencija od 1 Hz.
motorite, pak, so pomo{ na elektri~nata ener-
gija mo`e da se dobie mehani~ka. Poradi toa  
nadvore{niot izgled na eden generator e mnogu  
sli~en so toj na motorot.  
 
Kaj generatorite (sl.1) treba da se vnese energija
 
za da se zavrti rotorot. Toa se postignuva so
 
ogromni turbini koi se vrtat ili so voda
 
(hidrocentralite), ili so pomo{ na zagreana  
vodena para pod visok pritisok  
(termocentrali), a koja se dobiva so sogoruvawe   на водопадите на
na gorivo (jaglen ili nafta). Хидроенергијата
 
Нијагара
Kaj atomskite centrali, nuklearnata energija se  
koristi, isto taka, na zagrevawe voda. Vodenata  
para e so mnogu visok pritisok, taka {to
nejzinata vnatre{na energija se pretvara vo
mehani~ka, a ovaa vo elektri~na.

Нуkлеарни реактори.

76 76
 
Trifazna struja R -faza

Samo za onie {to 1

sakaat da nau~at
N
pove}e 220 V

Vo sovremenata tehnika se koristat, 3 2 S -faza

glavno, generatori na trifazna struja. S

Trifaznata struja se prenesuva od gene- T -faza
220 V
ratorot preku tri sprovodnici,
220 V
nare~eni fazi. Site tri fazi se dobi-
0 -nula
vaat od ist generator.
Sl.2. Statorot na trifazen generator ima
Generatorot za trifazna struja se sostoi, tri kalemi ~ii oski se postaveni pod agol od
isto taka, od stator i rotor (sl. 2). Pri 1200 edna vo odnos na druga. Po eden kraj, od
P P

vrtewe na rotorot, sekoj pol na elektro-
magnetot prvo pominuva pokraj prviot
kalem (1), pa po istekot na vreme
potrebno da se napravi 1/3 zavrtuvawe,
pominuva pokraj vtoriot (2), dodeka po
vreme od 2/3 od vremeto potrebno za edno
zavrtuvawe, pominuva pokraj kalemot (3).
Ako edno zavrtuvawe se pravi za period
T, toga{ vo sekoj od kalemite }e se  
inducira struja so zadocnuvawe od 1/3 T,
vo odnos na prethodniot kalem (sl. 3).
Fazite obi~no se ozna~uvaat kako R, S i
T. Pri natamo{noto vrtewe na rotorot,
sekoj od trite kalemi ja prenesuva strujata
do potro{uva~ot, a drugite kraevi se povr-
zani me|usebno vo eden sprovodnik, koj
obi~no se vika nulti sprovodnik. Pome|u
kalemite na statorot se nao|a rotorot, koj
obi~no e elektromagnet, napojuvan so izvor
na postojana struja (igra ista uloga na
postojan magnet). Za podobro razbirawe, na
slikata e nacrtan postojan magnet.
U UR US UT
A
B t

ova postojano se povtoruva. T/3 O 2T/3 T

Induciraniot napon vo trite kalemi

mo`e da se pretstavi so grafikot {to e
daden na slikata 3. C
 
Kako {to se gleda na sl. 2 ~etvrtiot Sl.3. Induciranite naponi vo trite kalemi
sprovodnik na ovoj generator gi povrzuva se ednakvi, samo {to vo isto vreme ne se
zaedno site tri kalemi. Niz nego, ako postignuvaat nivnite maksimalni, nitu
trite fazi se ednakvo optovareni, ne nulti vrednosti. Velime tie se fazno
te~e struja. Toj sprovodnik obi~no se odmesteni
vika nulti sprovodnik.
Pri koristewe na trifaznite strui potro{uva~ot se vrzuva pome|u edna od fazite i
nultiot sprovodnik. Toj napon vo gradskata mre`a kaj nas iznesuva 220 V i se vika
fazen napon. (Vo SAD toj iznesuva 110 V). Naponot pome|u koi i da bilo dve fazi se
narekuva me|ufazen ili liniski napon. Toj vo gradskata mre`a iznesuva 380 V.

Trifaznite strui gi izumil Nikola Tesla. Tie imaat mnogu prednosti. Taka, so
rotacija na eden rotor se dobivaat tri naponi koi mo`at oddelno da se koristat.
Najgolema prednost im e {to ovozmo`uvaat konstrukcija na trifazni motori koi
denes se koristat vo najgolem broj slu~ai (nad 90%) vo industrijata.

77
77
 Nikola Tesla e roden vo selo Smiqan, vo okolinata na Gospi},
dene{na Republika Hrvatska, vo familija na pravoslaven
sve{tenik. Studiral vo Grac i Praga, a rabotel prvo vo
Budimpe{ta i Pariz, pa potoa vo Amerika. Bil golem pobornik
za voveduvaweto na naizmeni~nite strui vo tehnikata. Gi
prona{ol t.n. teslini strui, dobieni so negov transformator,
vrtlivoto magnetno pole i pove}efaznite (trifaznite) strui.
Spored negov proekt, na Nijagarinite vodopadi za prv pat e
konstruirana elektri~na hidrocentrala. Go narekuvaat "^ove-
kot {to ja osvetli Amerika". Edinicata za magnetna indukcija -
Nikola Tesla fizi~kata veli~ina so koja se opi{uva magnetnoto pole, spored
nego, se vika tesla.

Zada~i, pra{awa i aktivnosti U

1. Kolkav e periodot na naizmeni~nata struja ~ija U, V
1V
frekvencija iznesuva 50 Hz, a kolkav e ako t
frekvencijata iznesuva 60 Hz? 1s

2. Koi od rotorite pobrzo rotiraat, onie vo SAD

ili vo Evropa?
3. Zo{to vo rotorite na generatorite se postavuva
Sl. 4 (a).
`elezno jadro?
4. Kakva }e bide goleminata na ja~inata na strujata U
10 V
dobiena od eden generator za naizmeni~na struja, ako
toj proizveduva napon od 110 V, a turbinata {to go
vrti rotorot na generatorot e so mo}nost 18 kW?
0,5 s t
5. Na slikata 4 se dadeni dijagramite za naizmeni~en
napon na strui dobieni so razli~ni generatori.
Opredelete gi od grafikot vrednostite na periodite,
frekvenciite i maksimalnite golemini na naponite.
Sl. 4 ( b)
6. Mo`e li prezimeto na nau~nikot Nikola Tesla da
se pi{uva so mala bukva, koga i {to zna~i?
Sl. 4. Na oskite na sekoj od
7. Napi{ete doma{na zada~a (esej) za sè {to ste graficite se dadeni soodvetnite
pro~itale za Nikola Tesla. Poslu`ete se so knigi od vrednosti na vremenskata i
biblioteka, enciklopedii ili so internet. naponskata skala

Vo ovaa lekcija nau~ivte

•
Elektri~en generator e ured vo koj od mehani~ka se dobiva elektri~na ener-
gija. Mehani~kata energija se dobiva na razni na~ini, vo hidrocentralite,
termocentralite i nuklearnite centrali.
• Osnovni delovi na generatorite se rotor (obi~no kalem koj se vrti), stator
(magnet), i ~etki~ki preku koi strujata se odnesuva do potro{uva~ite.
mre`a iznesuva 380 V.
• Denes naj~esto se vo upotreba trifaznite generatori.

78 78
 2.12 TRANSFORMATORI

Elektromagnetnata indukcija na{la primena i kaj uredite {to slu`at za

pretvorawe na visokite naponi na naizmeni~nata struja vo niski ili obratno. Tie
uredi se vikaat transformatori. Zo{to e potrebna takvata transformacija i kako se
gradeni ovie uredi ?

Elektri~nata energija treba da bide prenesuvana na go-

lemi rastojanija od elektri~nite centrali do domovite
ili fabrikite. Vo toa e i nejzinata osnovna prednost
vo odnos na drugite vidovi energija. No, pri prenosot
na energijata eden nejzin del se "gubi" poradi
zagrevaweto na sprovodnicite.
Zagubata na energijata za zagrevawe na vodovite, vo tek
na vreme t, e dadena so relacijata za Xulovata toplina
W:

W = I 2 Rt
Zagrevaweto na vodovite e tolku pogolemo kolku {to
se pogolemi otporot na sprovodnikot R i ja~inata na
strujata I {to te~e niz nego. Za da se namali, treba ili
da se namalat otporot ili ja~inata na strujata. Sl.1 Transformatorite vo
Otporot se namaluva so zgolemuvawe na napre~niot blizina na na{ite domovi
presek na vodot {to e skapo i neizvodlivo. Zatoa, pri visokonaponskata slaba struja
prenosot na elektri~nata energija na pogolemi ja pretvoraat vo nisko-
naponska pojaka struja.
rastojanija se odi kon namaluvawe na ja~inata na
elektri~nata struja. No, pri prenosot treba da se
zapazi mo}nosta (setete se mo}nosta P=UI). Toa zna~i
Primer: Edna ista mo}nost od
deka, za da se namali strujata, treba da se zgolemi 1000 W mo`e da se dobie ako
naponot. se zeme: (1) napon od 20 V i
Vo tehnikata pri prenos na energijata se koristat ja~ina na struja od 50 A, ili
mnogu visoki naponi od 3300 V pa i do 400 000 V. Tie (2) napon od 2000 V i struja od
naponi se opasni za `ivot. Takvite visokonaponski 0,5 A. Imaj}i ja predvid
strui za da se koristat treba da se transformiraat vo relacijata za oslobodenata
toplina, za vrednostite pod
strui so nizok napon i jaka struja (sl.1).
(2) t. e. koga strujata e 100
pati poslaba, zagubite se
Ponekoga{ i vo eden ist ured e potrebno da se koristat 10 000 pati pomali.
razli~ni naponi. Takvi sostojbi postojat kaj
televizorot, na primer, no i kaj mnogu drugi uredi.
Zatoa e potrebno transformirawe na naponot, a so toa
i transformirawe na strujata.

Transformatorot raboti na principot na elektromagnetna indukcija. Toj se sostoi

od dve kola – primarno (vlezno) koe e povrzano so izvor na struja i sekundarno
(izlezno) koe e povrzano so potro{uva~ot. Primarnoto i sekundarnoto kolo se
namotani na zaedni~ko `elezno jadro (videte ja slikata 2).

79
79
 Koga primarnoto kolo }e se vklu~i na izvor na naizmeni~en napon, niz koloto te~e
struja so sinusoidna promena na goleminata. Poradi promenliviot karakter na
strujata vo jadroto se sozdava promenlivo magnetno pole. Ova promenlivo magnetno
pole e pri~ina za inducirawe na naizmeni~en napon vo sekundarnoto kolo (kako,
vidi na slikata 2).

1V 2V
1V
1V 1V 1V
~ ~ 1V ~

a) b) v)

Sl.2 . Levo primarno kolo, desno sekundarno na zaedni~ko jadro. a) Naponot od 1 V od

primarot vo sekundarot inducira ednakov napon. b) Sekundarot go pravat dve nezavisni
kola. Naponot na primarot inducira i vo dodadenoto kolo na sekundarot ednakov napon,
bidej}i i ova dodadeno kolo se nao|a vo prostorot vo koj doa|a do isti promeni na magnetnoto
pole. v) Naponot od dve kola so po eden volt kako (b) e ekvivalenten so induciraniot napon
od 2 V vo edinstvenoto sekundarno kolo so dve navivki.
Odnosot pome|u naponot na primarnoto kolo Up i naponot na sekundarnoto kolo B B

Us e ednakov na odnosot pome|u brojot na navivkite np na primarniot kalem i

B B B B

brojot na navivkite na sekundarniot kalem ns: B B

broj navivki vo primar napon na primar

=  
broj navivki vo sekundar napon na sekundar
 

 
U p np
 
 
ili =
P

U s ns P

 
Bidej}i mo`e da se smeta deka mo}nosta P na primarot Pp = IpUp e ednakva so mo}nosta B B B B B B

na sekundarot Ps = IsUs (ako se zanemarat zagubite na energijata), za transformatorite

B B B B B B

va`at slednive ravenstva:

Up np
= ; U p Ip ≈ Us Is
Us ns
a) b)
 
Sl. 3. Simboli za траnsformatorot:
Up I Ip n
= s ; = s (a) namaluvawe na naponot n p > n s
Us Ip I s np
(b) zgolemuvawe na naponot n p < n s  
 

Ako brojot na navivkite vo primarot e pomal od brojot na navivkite na sekundarot,

naponot na primarot se transformira vo povisok napon (np < ns i Up < Us), no toga{ B B B B B B B B

ja~inata na strujata vo primarot e pojaka od strujata vo sekundarot Ip > Is. B B B B

Mo`no e i obratnoto, so transformatorot naponot da se namaluva, a ja~inata na

strujata da se nagolemuva. Toa stanuva kaj transformatorite kaj koi np > ns . B B B B

Vo dene{nite centrali se generiraat trifazni strui, pri {to site tri fazi se
transformiraat na pogore opi{aniot na~in.

Vo na{ata zemja postojat pove}e hidrocentrali, najpoznati se: Mavrovskite (Vrutok so

mo}nost od 150 MW, Raven so 19,2 MW i Vrben so 12,8 MW) i dve termocentrali: Bitolskata
(koja koristi jaglen) i ima tri agregati, sekoj so mo}nost od po 225 MW i Negotinskata
koja raboti na mazut. Hidrocentralata Kozjak, pu{tena pred 5 god., e so mo}nost 80 MW.
80 80
 [ematski prikaz na prenos na elektri~nata energija od elektri~nata centrala do
potro{uva~ite

400 000 V
R fabrika
16 000V
10 000 V

dom

220 V pome|u
elektri~na transfor- transformatorski sekoja faza
centrala mator dalnovod dalnovod potstanici, mo`e i nula
da gi ima i pove}e
Sl. 4. Strujata {to se dobiva od elektri~nata centrala mo`e nekolku pati da se
transformira pa potoa da bide koristena. Prvo taa se pretvora vo visokonaponska, a potoa
so pove}e transformatorski potstanici vo niskonaponska.
 
Pra{awa, zada~i, aktivnosti
1A
1. Kolkava struja te~e niz svetilkata na sl.5? ~ 120 V
Kolkav napon vladee na nejzinite kraevi? Ako
svetilkata ima mo}nost od 10 W, }e sveti li so poln
100 navivki 10 navivki 100 navivki
sjaj?
Sl. 5 
2. Kolkav e naponot na kraevite na svetilkata
dadena na sl. 6 kolkava struja te~e niz nea?
3. Kakva struja te~e niz sekundarot od slikata 7? 12 V
-
a) malku pojaka od onaa vo primarot b) malku
+
poslaba od taa vo primarot v) mnogu pojaka od
strujata vo primarot g) mnogu poslaba od taa vo
primarot d) ista so taa vo primarot. Objasni. 100 navivki 10 navivki

4. Konstruirajte transformator. So jadroto Sl. 6 

rastavliv transformator, dva kalema (so razli~en
broj navivki), dva voltmetra za naizmeni~en napon,
dva ampermetra i eden otpornik so soodveten otpor,
mo`e da konstruirate va{ transformator i da gi ~
proverite odnosite me|u brojot na navivkite i
soodvetnite naponi, odnosno ja~ini na strui. primar sekundar
Po{iroko objasnenie za ova mo`e da se najde vo
tetratkata so rabotnite listovi. Sl.7

-
Vo ovaa lekcija nau~ivte
 
•  So uredot transformator mo`e da se menuva goleminata na naponot, kako i goleminata
  na ja~inata na strujata. 
•  Transformatorot se sostoi od primaren kalem, povrzan vo primarno kolo, `elezno
  jadro i sekundaren kalem povrzan so sekundarno kolo. 
•  Ja~inite na struite vo soodvetnite kola (primarno i sekundarno) se obratno
 
proporcionalni so brojot na navivkite. Za prenos na elektri~na energija na dale~ina vo
 
vodovite strujata treba da bide visokonaponska, a za koristewe strujata se
   
transformira vo struja so ponizok napon, a pogolema ja~ina.
81
81
 2. 13. STRUJA VO DOMOVITE i MERKI ZA
BEZBEDNOST OD STRUEN UDAR
Vo na{ite domovi strujata doa|a kako takanare~ena trifazna struja. Toa zna~i se do-
veduvaat trite fazni vodovi i nultiot. Potro{uva~ite se vrzuvaat so eden fazen i
nulti vod. Golemite potro{uva~i ponekoga{ gi koristat trite fazi. Taka, na
primer, {uko-vklopnikot za elektri~niot {poret ima 3 fazi, nula i zazemjuvawe.
Nie }e prosledime kako se koristi samo edna od fazite.
Po vleguvaweto vo ku}ata elektri~nite sprovodnici prvo se doneseni do glavniot
osiguruva~ (sl.1 ). Potoa strujata minuva niz elektri~noto broilo so ~ija pomo{ se
meri potro{enata elektri~na energija. Spored pro~itanata vrednost na potro{e-
nata elekri~na energija se presmetuva smetkata {to treba da se plati. Od broiloto,
strujata se donesuva na razvodna tabla (obi~no postavena vo hodnikot na stanot)
napravena od dobar izolator. Na nea se ovozmo`uva strujata da se razgranuva za
pove}eto potro{uva~i: granka za {uko - utika~i za potro{uva~i so pogolema
mo}nost, svetilki, granka za edna ringla na elektri~niot {poret, granka za
elektri~noto yvon~e i sl.
broilo
osiguruva~i svetilki
0 1 2 4
5
рингли
glaven
fazen osiguruva~ 220 V 50 Hz
vod
f
bojler
nulti
vod {uko

razvodna tabla
zazemjuvawe {uko

Sl. 1. Elektri~na instalacija vo stan. Od levo kon desno, vlezni vodovi, glaven osiguruva~,
broilo, razvodna tabla so osiguruva~i, granki na potro{uva~i so i bez zazemjuvawe.
Sekoja od tie granki mo`e da sodr`i edno ili pove}e strujni kola, site povrzani
paralelno pome|u sebe. Na po~etokot na sekoja od tie granki se postavuva osiguruva~.
Postavuvaweto na osiguruva~ite na sekoja granka e potrebno poradi toa {to ako vo
instalacijata postoi samo eden osiguruva~, toga{ pri negovo prekinuvawe celiot
stan (ili ku}a) }e ostane bez struja. Va`no e da se znae deka osiguruva~ite se
postavuvaat sekoga{ na takanare~en fazen sprovodnik, a ne na nultiot vod. Koga po
gre{ka bi bile postaveni na nultiot vod, toga{ so isklu~uvawe na osiguruva~ot
strujata ne bi te~ela, no fazniot sprovodnik i natamu bi ostanal pod napon vo odnos
na zemjata, pa opasnosta od struen udar ne bi bila nadminata. Taka, licata {to treba
da go otstranat defektot bi bile vo opasnost.
Mnogu va`na uloga imaat osiguruva~ite koi, ako se ispravni i pri dobra instalacija,
treba prvi da pregorat i da go prekinat te~eweto na strujata.

Za{tita od struen udar

Rakuvaweto so struja treba da bide mnogu vnimatelno, zatoa {to taa mo`e da
predizvika smrt ili te{ki povredi na ~ove~kiot organizam.

82 82
 Opasnosta poteknuva ottamu {to ~ove~koto telo
e sprovodlivo za elektri~nata struja. Otporot
pome|u razli~ni to~ki zavisi od mnogu faktori i
mo`e da ima vrednosti od 10 do 100 000 Ω.
Sekoj vid tkivo ima razli~na golemina na elek-
80 Ω tri~niot otpor (sl. 2). Vnatre{nite organi na
460 Ω
teloto imaat zna~itelno pomal otpor od ko`ata.
125 Ω 125 Ω 460 Ω
Ako nekoj dopre neizoliran sprovodnik pod na-
15 Ω pon, negovoto telo stanuva del od strujnoto kolo
i niz nego }e pote~e struja. Ako instalacijata e
propisno napravena, a nie ne gi dopirame mestata
pod napon, ne bi trebalo da dojde do struen udar.
840 Ω 840 Ω Spored toa, za{titata od struen udar se zasniva
vo prv red na toa nikoga{ da ne se dopira spro-
vodnik pod napon, nitu metal koj bi bil vo kon-
takt so takva `ica pod napon.
Sl. 2. Otpor na oddelni delovi na
Vo doma{nite elektri~ni uredi koi gi kori-
~ove~koto telo. stime, `icite {to ja doveduvaat strujata se za-
{titeni so izolatorski obvivki taka {to ~ove-
Efekti od razni ja~ini na kot ne mo`e da dojde vo kontakt so vodovite pod
strujata niz ~ove~koto telo napon. Me|utoa, neophodna e doplonitelna
za{tita nadvore{nite metalni delovi so
Ja~ina Efekti vrz zazemjuvawe.
na struja ~ove~kiot Zazemjuvaweto na nadvore{nite metalni delovi
organizam se izveduva taka {to tie delovi se povrzuvaat so
0,5 mA ~uvstvo vo vid na `icata povrzana so zemja. @icata koja gi
bockawe povrzuva nadvore{nite metalni delovi se
5 mA ~uvstvo na bolka povrzuva so kontaktot zemja na “{uko” {tekerot
10 mA gr~ewe na (vidi sl. 3) preku koj se obezbeduva siguren
muskulite so kontakt so zemjata. Taka, vo slu~aj na
ote`nato di{ewe o{tetuvawe na izolaciite na dovodnite `ici
100 mA strujata e pod napon i eventualen kontakt pome|u vodot pod
smrtonosna napon i metalniot nadvore{en del,
zazemjuvaweto obezbeduva za{tita, bidej}i
strujata odi preku vodot “zemja” do zemjinoto tlo.
za{titno zazemjuvawe Ona {to go o{tetuva teloto na ~ovekot e toplin-
skoto dejstvo od te~eweto na strujata. Osobeno e
opasno dejstvoto na strujata vrz gr~eweto na
faza srceviot muskul.
Goleminata na strujata ITELO zavisi od goleminata
B B

nula na naponot U i od otporot na ~ove~koto telo

RTELO:
B B

U
Sl. 3. Zazemjuvaweto e
I ТЕЛО =
dopolnitelna za{tita
RТЕЛО
Vo gornata tabela se dadeni vlijanijata na strujata vrz ~ove~kiot organizam. Se
smeta deka struja posilna od 10 mA ve}e mo`e da predizvika trajno o{tetuvawe na
organizmot. Opasnosta e zna~itelno pogolema ako strujata prote~e niz srceto ili

83
83
 negovata blizina. Gr~eweto na muskulite na unesre}eniot e pri~ina {to naj~esto toj
sam ne mo`e da se oslobodi od sprovodnikot pod napon.
Ako elektri~niot napon dejstvuva pome|u dve to~ki na teloto, toga{ na otporot na
teloto treba da se dodade otporot na ko`ata. Ovoj otpor e pogolem od otporot na
drugite delovi, no ako ko`ata e vla`na ili ispotena, toj otpor zna~itelno se
namaluva.
Како може да дојде до електричен шок?
Електричен шок може да настапи ако едната рака,
или некој друг дел од вашето тело е во контакт со
извор на електрична стуја, а со друг дел од телото
имате допир со зemjata, тогаш телото ја спроведува
стујата и човекот доживува електричен шок. На
сликата е прикажан случај кога човек со една рака е
во контакт со тостерот (под напон) а до другата рака
ја допира чешмата (metalen sprovodnik povrzan so
zemjata).
Во бањите треба многу да се внимава со употребата
на електрични уреди (бојлери, фенови и електрични
греални) за време на капењето.
Најбезбедно е да бидат исклучени.

Pri pru`awe pomo{ na `rtva od elektri~en {ok mora mnogu da se vnimava i

spasitelot da ne stane `rtva.
1. Pred sè treba da se isklu~i dovodot na
struja.
2. Ako toa ne e mo`no, treba so pomo{ na
izloatorski stap da se proba `rtvata da se
odvoi od elektri~niot kontakt.
3. Duri potoa mu se pru`a pomo{ na
unesre}eniot.

Za za{tita od struen udar treba da se rakovodime od slednive pravila:

1. nikoga{ da ne se vr{at promeni na svetilki, ili popravki na nekoi
elektri~ni uredi pri vklu~en napon;
2. pri sostavuvawe na strujni kola nikoga{ da ne se koristat o{teteni
sprovodnici ;
2. pri pregoruvaweto na osiguruva~ite na elektri~nata struja, tie da se zamenat so
soodvetni za propi{anata ja~ina na struja;
3. site aparati so pogolema mo}nost treba propisno da se zazemjeni;
4. u~enicite vo u~ili{tata mo`at da vr{at eksperimenti ili merewa po fizika samo pri
niski naponi. No i pritoa, sekoja {ema se vklu~uva duri toga{ otkako }e ja proveri
nastavnikot. Sekoja promena na {emata se vr{i samo so isklu~en izvor na napon.

Za{tita od atmosfersko praznewe

Vo na{ite domovi kako i drugite objekti pokraj strujnata instalacija naj~esto se pravi i
za{tita od atmosfersko praznewe. Gromobranot za prvpat bil konstriuran od Franklin.
Toj pretstavuva metalna pra~ka, za{ilena na vrvot i se postavuva na najvisokoto mesto na
objektot {to se za{tituva. Ovaa pra~ka e povrzana so podebela bakarna `ica so bakarna
plo~a, koja e dobro zakopana vo zemja. Bezbednata zona {to ja {titi vakviot gromobran ima

84 84
 forma na konus, ~ij dijametar na osnovata e pribli`no ednakov
na visinata na gromobranot. Podobra za{tita se pravi so t.n.
mre`esti gromobrani-metalni lenti postaveni na rabovite na
pokrivite na objektite koi, isto taka, treba da se dobro
povrzani so zemjata.
Kaj gromobranot doa|a do izraz efektot na {ilec so koj se
sozdava silnoto elektri~no pole, pa okolu nego vozduhot se
jonizira i taka poleka polne`ot od oblacite go odveduva vo
zemja. Ako i udri grom vo gromobranot, poradi dobrata
povrzanost so zemjata, prazneweto odi direktno vo zemjata,
za{tituvaj}i go objektot.
Ako sme se na{le na otvoreno nebo za vreme na luwa, treba da
ne se zadr`uvame pod visoki osameni drva, nitu da bideme
najvisokiot sprovodnik. Isto taka, treba da sme podaleku od
zapalen ogin, bidej}i jonite okolu oginot mo`e da go privle~at
prazneweto i niz na{eto telo.

Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1. Ona {to go o{tetuva teloto na ~ovekot e te~eweto na strujata. Dalnovodite se so
mnogu visok napon, pa dopiraweto na delovi od takva instalacija e, re~isi, sekoga{
fatalno. Kaj tie instalacii dopirot ne mora da e neposreden, bidej}i ako vo blizina
na takviot sprovodnik se najde ~ovekot, mo`e da preskokne iskra na rastojanija od
desetici centimetri. Zatoa vodovite kaj dalnovodite se postaveni na izolacioni
dr`a~i, podignati na viso~ina od desetici metri, i eden od drug na rastojanie od
pove}e metri. Takvite dalnovodi obi~no se daleku od naseleni mesta i na niv postoi
znak za predupreduvawe (`olta mrtove~ka glava). Dali ste pro~itale ili ~ule za
nekoja slu~ka na fatalen struen udar vo blizina na dalnovod? Ako ste pro~itale,
prodiskutirajte ja slu~kata so va{iot nastavnik i sou~enicite.
2. Sredniot otpor na ~ovekot iznesuva 2000 Ω. Presmetajte kolkava struja }e prote~e
niz teloto, ako nekoj go dopre fazniot vod. (Odgovor: I = 110 mA)
3. Vo vla`ni prostorii ili metalni podlogi, otporot na ~ovekot iznesuva samo 1000 Ω.
Kolkava struja }e prote~e niz ~ove~koto telo ako slu~ajno se fati za dvata fazni
voda? (Pomo{: naponot pome|u dva fazni voda e 380 V). (Odgovor: I = 380 mA).
4. Na internet stranica YouTube.com pogledajte ja videosnimkata “Strujni udar” i
prokomentirajte zo{to do{lo do nesre}ata.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Strujata vo na{ite domovi se grana, taka {to sekoj potro{uva~ e vrzan
paralelno so dovodot. Za sekoja granka, na fazniot vod (vodot so povisok
potencijal) se postavuva osiguruva~.
• Rakuvaweto so struja treba da bide mnogu vnimatelno, zatoa {to strujata mo`e
da predizvika smrt ili te{ki povredi na ~ove~kiot organizam.
• Struja pojaka od 10 mA trajno go o{tetuva organizmot. Strujata niz organizamot
U
se opredeluva spored Omoviot zakon: I ТЕЛО =
RТЕЛО
• Za za{tita od struen udar sekoga{ treba da gi imame predvid va`nite
pravila: da ne se raboti ni{to so strujni kola ako e vklu~en napon, pri rabota
da ne se koristat `ici so o{teteni izolacii, pri pregoruvawe na osiguruva~i
tie da se zamenat so novi, aparatite da se propisno zazemjeni, u~enicite pri
  rabota so struja da ne vklu~uvaat struja pred da im ja pregleda nastavnikot
eksperimentalnata {ema.
• Oddelnite delovi na ~ove~kiot organizam imaat razli~en otpor. Najmal otpor
imaat tkivata na vnatre{nite organi.

85
85
 3. 1. OSCILACII. OSNOVNI POIMI

Okolu nas postojat dvi`ewa koi postojano se povtoruvaat. Ramnomernoto vrtewe na

telo okolu oska, ni{aloto na yidniot ~asovnik, iglata na {iva~kata ma{ina, pulsot
na srceto na ~ovekot, prilivot i odlivot kaj moriwata i okeanite, dvi`ewata na
planetite okolu Sonceto se samo nekoi od primerite kaj koi se povtoruva eden ist
ciklus na dvi`ewe. Osobeno va`ni se periodi~nite oscilatorni dvi`ewa.
Osnovni veli~ini kaj oscilatornoto dvi`ewe
Dvi`ewata koi se povtoruvaat to~no po istekuvaweto na odreden vremenski
interval se nare~eni periodi~ni, a vremetraeweto za koe{to se vr{i povtoruvaweto
na eden ciklus od dvi`eweto se vika period (T). Nekolku opiti }e ni gi pojasnat
osnovnite elementi na takvite dvi`ewa.
Eksperiment 1.
Na ~eli~na pru`ina e obesen teg {to miruva i se nao|a vo polo`ba O (sl.1).
Zemjinata te`a e uramnote`ena so elasti~nata sila na pru`inata. Ovaa polo`ba ja
vikame ramnote`na polo`ba. Ako tegot go istegneme postavuvaj}i go vo mesto-
polo`bata A, toj }e se vrati najprvo vo polo`bata O, a potoa vo polo`bata V, a
potoa povtorno }e se vrati vo polo`bata O. Procesot se povtoruva. Teloto go pravi
celiot ciklus, dvi`ej}i se gore-dolu okolu ramnote`nata polo`ba O. Maksimalnite
oddale~enosti od polo`bata O se ednakvi no sprotivno naso~eni Ο Α = Ο Β .

B
OB
O O O
OA
A

Sl.1. ^eli~na pru`ina i obesen teg.

Pri ova dvi`ewe gore-dolu od ramnote`nata polo`ba velime deka teloto oscilira,
a sèvkupnosta od site mestopolo`bi pri preminot OAOBO se vika oscilacija.
Sistemot koj vr{i oscilatorno dvi`ewe se narekuva oscilator. Vo opi{aniot
eksperiment toa e pru`inata so tegot.
Pomestuvaweto od ramnote`nata polo`ba se vika elongacija, a maksimalnoto
pomestuvawe amplituda.
Broj na oscilacii vo edna sekunda pretstavuva frekvencija na osciliraweto. Se be-
le`i so f, a se meri vo herci, oznaka (Hz).
Herc e frekvencija na takvo oscilatorno dvi`ewe pri koe za edna sekunda nastanuva
edna oscilacija.
87
87
 Pome|u periodot na osciliraweto i frekvencijata postoi univerzalna vrska:
frekvencijata na osciliraweto e ednakva na recipro~nata vrednost na periodot:
1 1
f = ili soodvetno T= .
T f
Sekoj oscilator si ima svoja sopstvena frekvencija.
Za da nastane oscilatorno dvi`ewe na teloto treba da mu dejstvuva odredena
periodi~na povratna sila koja postojano te`nee teloto da go vrati vo
ramnote`nata sostojba. Vo eksperimentot 1 ulogata na taa sila ja ima elasti~ata
sila na pru`inata, {to nastanala poradi istegnuvaweto.

Harmoniski oscilacii
Ako periodi~nata povratna sila (F) e pravo-
proporcionalna so elongacijata na teloto (y) Ампли
i e naso~ena kon ramnote`nata polo`ba, туда
toga{ osciliraweto se vika harmonisko:

F = − ky Време

Ovde k e konstanta na povratnata sila. Od

ovaa ravenka se gleda deka kolku e pogolema
elongacijata tolku e pogolema i silata. Kaj
takvite oscilacii zavisnosta na elongaci-
jata od vremeto e sinusoida (sl. 2). (So sinu-
soidata ve}e se sretnavte kaj naizmeni~nata
struja.)
Eksperiment 2
Ulogata na povratnata sila ne mora da bide
od elasti~na priroda. Toa go poka`uva
primerot od slikata 3. Top~eto se vra}a vo
ramnote`nata polo`ba pod vlijanie na edna
komponenta na Zemjinata te`a. Koga top~eto
}e se izmesti od ramnote`nata polo`ba, pod
vlijanie na taa komponenta koja se stremi da
go vrati vo polo`bata O, toa oscilira
povtoruvaj}i mestopolo`bi OAOBO.
Malo top~e so zanemarliva masa obeseno na
konec se vika matemati~ko ni{alo.
Период
Sl.2. Elongacijata zavisi od vremeto ta-
ka {to vo tekot na edna oscilacija, koja
nastanala za vreme od eden period T,
zavisnosta opi{uva sinusoida.
F
A B
O
P O
Sl. 3. Top~e obeseno na konec miruva vo
r
polo`bata O. Zemjinata te`a P e uram-
r
note`ena so silata na zategnuvawe F .

Ako agolot {to go zafa}a pravata vo nasoka na konecot pri amplitudnata polo`ba i
konecot pri ramnote`nata polo`ba e mal (vidi slika 3), ni{aweto e harmonisko.
Vo tekot na osciliraweto, energijata na teloto postojano se pretvora od poten-
cijalna vo kineti~ka i obratno. Taka, vo momentot koga toa e maksimalno izmesteno
od ramnote`nata polo`ba (polo`ba A), toa ima maksimalna potencijalna energija.
Koga ja odminuva ramnote`nata polo`ba (O) teloto ima maksimalna brzina, zna~i
maksimalna kineti~ka energija. Odej}i kon polo`bata V, negovata kineti~ka
energija postepeno se pretvora vo potencijalna. Vo polo`bata V, kineti~kata
energija mu e ednakva na nula (tamu brzinata stanala nula) pa celata negova energija
se pretvorila vo potencijalna. Potoa doa|a do natamo{ni pretvorawa na energijata.

88 88
Vo realnosta, poradi trieweto, del od mehani~kata energija se gubi, pa ako ne se
nadomestuva, osciliraweto po nekoe vreme prestanuva.

Eksperiment 3

Zavisnosta na elongacijata na ni{aloto

vo zavisnost od vremeto mo`e da se
poka`e so ni{alo koe namesto top~e konusot
oscilira
kako ni{alo ima sad so pesok {to napred-nazad
istekuva (sl. 4). Pod ni{aloto se
postavuva tenka plo~a ili list hartija.
Ni{aloto se pu{ta da ni{a i pritoa Listot se
vle~e so
pesokot da istekuva, a plo~ata se v=const
izvlekuva vo pravec normalen na
ni{aweto. Na plo~ata se ispi{uva
sinusoida. Sl.4. Sinusoiden karakter na oscilatornoto
dvi`ewe. Osciliraweto na ni{aloto-konus od
Pridu{eni oscilacii koj te~e pesok e vo nasoka napred-nazad.
Vle~eweto na listot se pravi odlevo nadesno,
i toa so ramnomerna brzina. Amplitudata na
Poradi postoewe na trieweto, sekoj sinusoidata se namaluva poradi trieweto.
realen oscilator gubi del od svojata
y
energija, pa na oscilaciite im se
namaluva amplitudata. Takvite oscila-
cii se narekuvaat pridu{eni (sl.5).
Bidej}i trieweto ne mo`e da se
eliminira site realni oscilatorni
dvi`ewa se pridu{eni. Takvo dvi`ewe
e i toa opi{ano so slikata 4. t

Sl. 5. Pridu{eni oscilacii [

Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1. Eksperimentot 3, opi{an so sl. 4, mo`e da se izvede i taka {to namesto pesok {to
istekuva }e se upotrebi te~nost {to istekuva. Obidete se sami da go napravite
eksperimentot so te~nost, oboeno mastilo, na primer. Ako pod ni{aloto so te~nost
ramnomerno dvi`ite eden karton vo nasoka normalna na ni{aweto }e dobiete
ispi{ana slika, analogna na taa od na slikata 5.
2. Nabrojte pove}e oscilatorni dvi`ewa. Dali se tie pridu{eni?

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Dvi`ewa koi se povtoruvaat po ist vremenski interval se vikaat periodi~ni.
• Periodot e vreme za koe se vr{i edna oscilacija. Frekvencija e broj na oscilacii
vo edinica vreme. Periodot e ednakov na recipro~nata vrednost na frekvencijata
i obratno.
• Elongacija e koe i da bilo rastojanie od ramnote`nata polo`ba, a maksimalnoto
rastojanie e amplituda.
• Ako osciliraweto ima sinusoiden oblik, toga{ se vika harmonisko. Vakvoto
oscilirawe e predizvikano od povratna sila F koja e proporcionalna na elonga-
cijata y i naso~ena kon ramnote`nata polo`ba , F = − ky ., kade k e konstanta.
• Realnite oscilacii sekoga{ se pridu{eni. Kaj niv amplitudata se namaluva so tek
na vremeto. 89
89
   3. 2. MATEMATI^KO NI[ALO. PRISILENI
OSCILACII. REZONANCIJA
Top~e so zanemarliva masa, obeseno na konec mo`e da go
smetame za matemati~ko ni{alo (sl.1).
Eksperiment 1
Kako da se izmeri periodot na edno matemati~ko
ni{alo?
Edno matemati~ko ni{alo se izveduva od ramnote`nata
polo`ba. So stoperica se meri vremeto za koe ni{aloto
}e napravi 10 polni oscilacii (OAOBO). Periodot se
A B
dobiva koga ova vreme }e se podeli so 10. O
Povtorete go eksperimentot taka {to amlitudata na
osciliraweto da ja zgolemite, ili namalite i }e vidite Sl. 1. Matemati~ko ni{alo.
deka periodot nema da se promeni.
Eksperiment 2
Paralelno so ni{aloto od prethodniot eksperiment, postavete drugo, so ista
dol`ina, no so razli~na masa. Sega, izmerete go so {toperka vremeto za koe vtorovo
ni{alo }e se napravi 10 oscilacii. [to voo~uvate?
Periodot na osciliraweto nema da se promeni. Ako dvete ni{ala gi pu{tite
istovremeno da ni{aat, tie }e osciliraat sinhrono. (Vo isto vreme }e bidat vo
maksimalni polo`bi, vo isto vreme vo ramnote`ni polo`bi i t. n.)
Eksperiment 3
Ako ni{aloto upotrebeno vo prethodnite eksperimenti ima{e odredena dol`ina,
sega zemete ni{alo so 4 pati pogolema dol`ina. Sporedete gi periodite na ni{awe
na ovie dve ni{ala. Za periodot na {i{aloto so 4 pati pogolema dol`ina }e
dobiete dva pati podolgo vreme. Zna~i, periodot zavisi od dol`inata na ni{aloto.
[to zaklu~uvate od ovie opiti?
1. Se poka`uva deka periodot na matemati~koto ni{alo ne zavisi od
amplitudata na ni{awe, nitu od masata na top~eto.
2. Periodot na matemati~koto ni{alo, koe oscilira so mali agli (najmnogu do 50)
zavisi samo od negovata dol`ina.
Se poka`uva i teoriski deka periodot na ni{aweto T kaj matemati~koto ni{alo,
ako toa oscilira so mali agli, zavisi samo od negovata dol`ina l, i e daden so
slednava ravenka:
l
T = 2π .
g
Vo ovaa relacija g e Zemjinoto zabrzuvawe, ednakvo na 9,81 m/s2.
Sopstvenata frekvencija f =1/T na matemati~koto ni{alo, isto kako i negoviot
period, zavisi samo od negovata dol`ina.

Prisileni oscilacii. Rezonancija

Poradi postoewe na triewe, realno, site oscilacii se pridu{eni. Nivnata
amplituda se namaluva. Site oscilatorni dvi`ewa za koi dosega zboruvavme se
slobodni oscilacii, koi nastanuvaat koga sistemot }e se izmesti od ramnote`nata
polo`ba i }e se ostavi sam da oscilira.
Postojat i prisileni oscilacii, koga periodi~na sila dejstvuva odnadvor i go
prisiluva teloto da oscilira. Edno telo (oscilator) prisiluva vtoro blisko telo
(rezonator) da oscilira. Oscilaciite se prenesuvaat od edno na drugo telo.
90 90
Prifa}aweto na oscilaciite na vtoroto telo ne e sekoga{ efektivno.
Najdobro prifa}awe na oscilaciite nastanuva toga{ koga sopstvenata frekvencija
na oscilatorot fo i sopstvenata frekvencija na rezonatorot fr se bliski ili ednakvi:

fo = fr
Koga frekvenciite se ednakvi, toga{ nastanuva pojavata rezonancija. Toga{
amplitudite na rezonatorot se golemi, a mo`e da stanat i razorni za samiot
rezonator.
Eksperiment 4
Na edno horizontalno optegnato gumeno crevo
se obesuvaat pove}e ednakvi top~iwa (matema-
ti~ki ni{ala) so razli~ni dol`ini (sl. 2). Dve
od ni{alata, {to se so ista dol`ina, ne se
obeseni edno do drugo. Ako ednoto od dvete
ednakvi ni{ala go pu{time da se ni{a
(vtoroto od sl. 2), toga{ poleka site drugi }e
zaosciliraat, no ni{aloto so ednakva dol`ina
(pettoto) }e oscilira so najgolema amplituda,
re~isi isto golema kako onaa od vtoroto Sl. 2. Matemati~ki ni{ala obeseni
ni{alo. na edno gumeno crevo.
Vtoroto i pettoto ni{alo bidej}i im se isti
periodite na oscilirawe poradi istite dol`ini, imaat i ednakvi sopstveni
frekvencii. Zatoa, iako ne e najblizu, ni{aloto so ednakva dol`ina najbrzo i so
najgolema amplituda gi prifa}a oscilaciite.
Pojavata rezonancija e od ogromno zna~ewe za prirodata i tehnikata. Ponekoga{ taa
e mnogu korisna, no ima slu~ai koga e {tetna.
Vo tehnikata, kaj radio i televiziskiot prenos, membranite na telefonskite slu-
{alki, mikrofonite i zvu~nicite, kako i kaj mnogu drugi uredi, se koristi pojavata
rezonancija.
No, ima i primeri na opasna rezonancija.
Koga preminuva vojska preku most, ne se dozvoluva mar{irawe. Stroeviot ~ekor na
golem broj lu|e e vsu{nost periodi~en nadvore{en oscilator, ~ija frekvencija
mo`e da se sovpadne so sopstvenata frekvencija na mostot, pa toj bi zapo~nal da
oscilira so golema amplituda.
Na sli~en na~in, periodi~ni naleti na vetrot mo`e da bidat kobni i za golemi
konstrukcii (mostovi, zgradi), ( sl. 3).

Sl. 3. Fotografija na mostot Tacoma Narrows

koj se urnal od rezonantni branovi na
periodi~en veter vo 1940 godina.
Videoklipot na pojavata mo`e da se vidi na
http://www.youtube.com/watch?v=P0Fi1VcbpAI

91
91
 Pra{awa, zada~i i aktivnosti

1. Nabrojte tela koi vr{at periodi~no dvi`ewe. Procenete kolkav e periodot na

osciliraweto.
2. Frekvencijata na daden oscilator e 2 Hz. Kolkav e periodot na osciliraweto.

3. Pru`ina od slikata 4, na koja e obesen teg so masa od

1 kg, za vreme od 10 s pravi 12 oscilacii. Kolkavi se
periodot i frekvencijata na osciliraweto?
4. Proverete eksperimentalno od {to zavisi periodot
na oscilirawe na pru`inata od slikata 4. Promenete
go tegot upotreben vo pra{aweto 3. Postavete teg od 1 kg
250 g. Izmerete vreme na 10 oscilacii. Opredelete go
periodot i frekvencijata na ovoj sistem. [to
zaklu~uvate?
Sl. 4
5. 4 ednakvi pru`ini se postaveni na ist horizontalen
gumen dr`a~ (Slika 5). Ako poslednata pru`ina se
izmesti od ramnote`a, i imaj}i go predvid
soznanieto od prethodnite dve merewa, odgovorete
koja od pru`inite }e gi prifati oscilaciite so
maksimalni amplitudi, ako topkite se napraveni od
ist materijal. Zo{to?
Sl. 5
6. Imaj}i ja predvid relacijata za periodot na matema-
ti~ko ni{alo, {to mislite, dali }e mu se promeni
periodot na edno ni{alo ako se odnese na
Mese~inata? (Pomo{: periodot zavisi i od Zemjinoto
zabrzuvawe).

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Primer za harmonisko oscilirawe e ni{aweto na matemati~koto ni{alo

so mali agli na ni{awe.
• Periodot na matemati~koto ni{alo T zavisi samo od negovata dol`ina l,
l
i e daden so relacijata T = 2π , kade g e Zemjinoto zabrzuvawe.
g
• Pojavata rezonancija nastanuva kaj dve tela koi imaat ednakvi sopstveni
frekvencii. Toga{ osciliraweto na ednoto od niv e prifateno od drugoto
so maksimalni amplitudi.
• Rezonancijata e korisna pojava, no mo`e da bide i opasna.

92 92
  3.3. BRANOVO DVI@EWE. OSNOVNI VELI^INI

Nekoi vidovi branovi mo`e da se vidat, kako {to se tie na povr{inata na vodata
ili branovite {to se dobivaat koga edno ja`e na edniot kraj }e go dvi`ime gore-
dolu. Zvu~nite branovi gi slu{ame. Zemjotresnite branovi koi se dvi`at po
Zemjinata kora gi ~ustvuvame ili uo~uvame po nivnite razorni posledici.
Toplinskite infracrveni zraci gi ~uvstvuvame spored osetot toplina {to go
predizvikuvaat. Radiobranovite ne gi gledame, nitu slu{ame nitu ~uvstvuvame, no
so pomo{ na uredite kako {to se radioto, televizorot ili mobilniot telefon,
gi fa}ame nivnite signali.  

[to e toa bran?

Ako dobro razmislime, sekoj bran zapo~nuva so

nekoe dvi`ewe koe predizvikuva nekakvo
naru{uvawe (kam~e frleno vo voda ) (slika 1).
Koga kamenot }e ja dopre mirnata povr{ina na
vodata, nastanuva razdvi`uvawe na povr{in-
skite delovi na vodata nadolu, {to predizvikuva
oscilirawe vo nasoka dole-gore. Ova dvi`ewe se Sl. 1. Bran na voda. Povr{inskite
prenesuva na sosednite delovi od vodata (sl. 2). I delovi na vodata se dvi`at gore dolu.
sosednite ~estici zapo~nuvaat da se dvi`at
gore-dolu, kako i prvite. Takvoto dvi`ewe
sozdava bran vo forma na koncentri~ni
kru`nici koi se {irat naokolu. Taka se {iri
branot.
Me|utoa vodata ne e taa koja se dvi`i radijalno,
vo nasoka na {ireweto na branot. Ona {to se
dvi`i e naru{uvaweto. Od mestoto kade {to
kamenot padnal se gleda kako naizmeni~no se Kamenot samo {to ne padnal na
povr{inata
sozdavaat kru`ni vdlabnatini i bregovi.
Mestoto kade zapo~nalo naru{uvaweto e izvor
na branot.
Kamenot ja pridvi`il povr{inata
Ako vo nekoj moment go pogledneme presekot na nadolu
branot po dol`inata na radiusot na kru`nicata,
se dobiva edna branovidna kriva linija. Koga
takvata kriva ima forma na sinusoida, toga{
izvorot pravi harmonisko oscilatorno dvi`ewe, Branuvaweto se {iri podaleku
i branuvaweto go vikame harmonisko .
Osnovni karakteristiki na branot
Sl. 2. Od izvorot na branot, levo i
Branovite na voda se sozdavaat naj~esto poradi desno vo nasoka na radiusot, vodenite
toa {to na odredeno mesto imalo nekoe osci- ~estici po~nuvaat da osciliraat gore-
lacilatorno dvi`ewe. Teloto {to go vr{i peri- dolu.
odi~noto oscilatorno dvi`ewe na povr{inata
na vodata na slikata 3 e igla koja oscilira, a na
slikata 4, toa e edna ramna pra~ka. Branovite na
ja`e se dobivaat so periodi~no dvi`ewe na
ja`eto na edniot od negovite kraevi (sl. 5).

93
93
 λ
izvor na branot

Sl. 5. Fiksirano ja`e za edniot

kraj. Drugiot kraj se pridvi`uva
nagore-nadolu. Se sozdava
sinusoiden bran.
Sl. 3. Igla vibrira nad Sl. 4. Pra~ka vibrira
voda (gledano od gore). nad voda (pogled od gore)
Ako zavisnosta na pomestuvaweto na ~esticite koi osciliraat okolu nivnite
ramnote`ni polo`bi od rastojanieto do izvorot (h) e sinusoida, toga{ branovite gi
smetame za harmoniski, (sl. 6).
λ
amplituda

x -nasoka
izvor amplituda na {irewe

λ
λ
Sl. 6. Sinusoiden bran. Zavisnost na pomestuvaweto na ~esticite koi osciliraat od
rastojanieto do izvorot.
Pravecot i nasokata na {ireweto na branot kaj mnogu vidovi branovi se vika zrak, a
povr{inata vo prostorot do koja stignalo branuvaweto se vika branov front.
• Koga izvorite se mnogu mali, pa mo`e da gi smetame za to~kesti, branovite
frontovi vo homogena sredina se sferi. Takvite branovi se sferni. Bidej}i
branovite na voda se povr{inski, ako izvorot mo`e da se smeta za to~kest, tie
se kru`ni(sl. 3).
• Ako izvorite se vo forma na ramnini, se dobivaat ramni branovi so ramni
branovi frontovi (sl.4).
Osnovna karakteristika na branovite e i nivnata branova dol`ina koja se bele`i so
λ. (lamda). Branova dol`ina (λ) e rastojanieto {to branot go izminuva za vreme za
koe izvorot na branuvaweto }e napravi edna oscilacija, t.e. za vreme od eden period
(T) (sl.6). Ova rastojanie, vsu{nost, e ednakvo i na rastojanieto pome|u dve vrvni
polo`bi na branot (dva brega), ili pome|u dve vdlabnatinki na branot (dva dola), {to
mo`e da se vidi na slikite 3, 4 i 6.
Ako za vreme od eden period (T), branot izminal edna branova dol`ina (λ), toga{
lesno mo`e da se opredeli negovata brzinata na {ireweto (v) so:
λ 1
v= = λf bidej}i frekvencijata f e f = .
T T

Dve to~ki koi u~estvuvaat vo branuvaweto se vo faza dokolku istovremeno i ednakvo

osciliraat, zna~i, istovremeno postignuvaat amplitudno rastojanie i istovremeno
pominuvaat niz ramnote`nite polo`bi.

[to se prenesuva zaedno so {ireweto na branot?

94 94
Da go razgledame ja`eto od eksperimentot na sl. 5. Edniot kraj na ja`eto e vrzano za
ne{to stabilno, na primer, za yidot. Vtoriot kraj go dr`ime v raka i ja pomestuvame
rakata gore-dolu nekolku pati. Vsu{nost, nie pravime oscilatorno dvi`ewe,
dvi`ewe pri koe se sledi istata pateka gore-dolu. Sekoe oscilirawe e vid dvi`ewe,
a sè {to se dvi`i ima energija. I kako {to branot patuva od va{ata raka do drugiot
kraj na ja`eto, taka vo istata nasoka se dvi`i i energijata. Zna~i: so {ireweto na
branot doa|a do prenos na energijata.
Vidovi branovi
Izvorot se dvi`i Delovi na pru`inata
Za {irewe na zvu~nite i branovite na gore-dolu se dvi`at gore-dolu

voda e neophodna sredina za da mo`e tie

da se dvi`at: gasovi (vozduh), te~nosti
ili cvrsti tela.
No, branovite na voda i zvu~nite brano-
vi ne se ist tip branovi. Postoi razlika Prenos na energijata
vo na~inot na prostiraweto.
Zavisno od toa kako se dvi`at ~esticite
{to osciliraat pri branuvaweto, razli- Sl. 7. Ako rakata ja dvi`ime gore-dolu,
kuvame dva vida branovi: transverzalni i dobieniot transverzalen bran se {iri od
odlevo nadesno, normalno na dvi`eweto na
longitudinalni.
delovite na pru`inata.
Ako osciliraweto na ~esticite koi
u~estvuvaat vo sozdavaweto na branot e
normalno na nasokata na {ireweto na Izvorot se dvi`i
levo-desno
Delovi na pru`inata se dvi`at
levo- desno
branot, branot e transverzalen (sl.7).
Koga osciliraweto na ~esticite na sre-
dinata koi u~estvuvaat vo sozdavaweto na
branot e vo ist pravec kako i {ireweto
na branot, stanuva zbor za longi- Prenos na energijata
tudinalni branovi (sl. 8).
Od sl. 8 se gleda deka pri {ireweto na Sl. 8. Koga rakata ja dvi`ime levo-desno i
longitudinalni branovi doa|a do zgusnu- branot se {iri levo-desno, nastanuva
vawe i {irewe na sredinata niz koja longitudinalen bran.
branot se {iri.
elektri-
Postojat branovi za koi ne e potrebno ~no pole
magnetno
postoewe na materijalna sredina za da se pole
{irat. Toa se elektromagnetni branovi.
Tie nastanuvaat sekade kade se javuva
promenlivo elektri~no pole. Toa sozdava
promenlivo magnetno, a dvete zaedno se nasoka na
{irewe na
{irat kako elektromagnetno pole, vo vid branot
na elektromagneten bran. Sl. 9. Prostirawe na elektromagnetnite
branovi.
Kaj ovoj bran, elektri~noto i magnetnoto pole osciliraat vo dve normalni ramnini,
normalni na nasokata na {ireweto (sl. 9). Elektromagnetnite branovi se transver-
zalni. Mikrobranovite, rendenskite zraci, svetlinata, site tie imaat elektro-
magnetna priroda, a se razlikuvaat samo vo frekvencijata, odnosno branovata
dol`ina (sl. 10).
Vidlivata svetlina e elektromagneten bran so branova dol`ina pome|u 400 nm i 800
nm.
95
95
 Site elektromagnetni branovi se {irat i vo vakuum. Nivnata brzina vo vakuum
iznesuva 300 000 km/s, {to e i brzina so koja se {iri svetlinata vo vakuum.
Brzinata na elektromagnetnite branovi vo drugi sredini zavisi od prirodata na
sredinata i od nivnata branova dol`ina.

Pra{awa, zada~i, aktivnosti 1 nm= 0,000000001 m

1. Branovata dol`ina se definira kako rastojanie λ~0,01nm gama-zra~ewe
do koe stasalo branuvaweto za vreme za koe izvorot
napravil edna oscilacija. Dali e to~na λ~1nm rendgen-zra~ewe
definicijata deka branovata dol`ina e ednakva na λ~100 nm ultravioletovo
rastojanieto pome|u dva brega na branot? Dali zra~ewe
svetlina
mo`e definicijata da se napravi poinaku, na
primer so pomo{ na dvete to~ki M i N, ili P i Q na infracrveno
λ~0,01 mm
slikata 11 ? zra~ewe
2. Ja znaeme li frekvencijata na daden bran ako ni
e poznat periodot na oscilirawe? Ja znaeme li λ~1 cm
ultrakratki
amplitudata na branot ako ni e poznata branovata televiziski i
dol`ina na branot? radiobranovi
3. Na You Tube pobarajte gi simulaciite za λ~100 cm
transverzalen i za longitudinalen bran i pro- λ~10 m
u~ete gi klipovite Making waves i Transvers and
Longitudinal Waves, kako i drugi sli~ni. λ~100 m radiobranovi

M N
λ~3000 m
P Q
Sl. 10. Spektar na
Sl 11. elektromagnetno zra~ewe.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Bran nastanuva koga na odredeno mesto }e dojde do nekakvo naru{uvawe. Toa
mesto e izvor na branot.
• Formata na branot vo homogena sredina zavisi od formata na izvorot. Na primer,
ako izvorot e to~kest, se sozdava sferen bran
• So {ireweto na branot se prenesuva i energija.
• Amplituda na branot e maksimalnoto pomestuvawe na ~esticata , koja u~estvuva
vo sozdavawe na branot, od nejzinata ramnote`na polo`ba.
• Branova dol`ina (λ) e rastojanie koe branot go pominuva za vreme duri izvorot na
branot napravil edna oscilacija (T).
λ
• Branovata dol`ina i brzinata na branot se povrzani so relacijata v = = λf kade
T
1
f = .
T
• Branovite mo`e da bidat transverzalni (oscilirawe normalno na nasokata na
branot) i longitudinalni (koga osciliraweto e vo nasokata na na branot).
• Elektromagnetnite branovi se {irat i vo vakuum so brzina ednakva na brzinata
na svetlinata vo vakuum (300000 km/s)

96 96
3. 4. ODBIVAWE I PREKR[UVAWE NA
BRANOVITE
Koga bran }e dojde do nekoja grani~na povr{ina koja razdeluva dve sredini niz koi
brzinata na branot e razli~na, doa|a do pojavite na odbivawe (refleksija) i
prekr{uvawe na branot. Do odbivawe na branot doa|a i vo slu~aj koga branot }e se
pressretne so sredina niz koja branot ne se {iri.

Refleksija (odbivawe) na branovite

Eksperiment

Na sl. 1 e prika`ana plitka kada koja se polni

so voda. Vo vodata so elektromotor se
predizivikuva oscilirawe na pra~ka za
dobivawe na liniski (ramni) branovi, ili
ostra igla koja sozdava kru`ni branovi. So
specijalno osvetluvawe bregovite i dolovite
na branot mo`at da se nabquduvaat vo
proekcija na platno.

Ako vo vakov ured se sozdadat ramni branovi i

na nivniot pat se postavi ramna neproodna
prepreka, doa|a do refleksija na branovite.
Takvata refleksija {ematski e prika`ana na
slikata 2 i fotografijata 3.

Sl. 1. Ured za demonstrirawe na branovite

upaden reflektiran na voda i nivnite svojstva.
bran bran

PREPREKA
Sl.2. Refleksija na ramnite branovi.
Agolot {to go zafa}a upadniot zrak so
normalata izdignata na preprekata
(grani~nata povr{ina) e ednakov na agolot
{to go zafa}a reflektiraniot zrak so taa
normala.
Sl. 3. Refleksija na branovi na voda,
dobiena koga na patot na ramen
(pravoliniski) bran se postavi ramna
pra~ka. So crveno e ozna~en upadniot, a so
sino reflektiraniot zrak.

Na sli~en na~in se reflektiraat radio-

branovite od metalni povr{ini.
97
97
 Mo`ete da se obidete da zavitkate eden
vklu~en mobilen telefon vo aluminiumska
folija, a da probate da go dobiete toj broj, }e
dobiete poraka od operatorot deka e
nedostapen. Od folijata se reflektiraat
elektromagnetnite branovi, pa informacijata
ne stignuva.
Prekr{uvawe na branovi
Brzinata na {ireweto na branovite na voda
zavisi od dlabo~inata na vodata. Taka, ako eden
ramen bran naide na granica zad koja naedna{
se smenila dlabo~inata (stanala poplitka), kaj
branot na voda doa|a do promena na negovata
brzina na {irewe, a so toa i do negovata
branova dol`ina, a frekvencijata na branot a)
ostanuva ista.
Na fotografijata od sl. 5a e daden ramen voden
bran koj se {iri odlevo nadesno so konstantna
frekvencija f. Na gorniot del od
fotografijata vodata e ednakvo dlaboka,
dodeka na dolniot del, branot se {iri vo
poplitka voda, pa brzinata v mu e pomala. Toa
zna~i deka i branovata dol`ina }e mu bide
pokusa. Rastojanieto pome|u belite linii vo
dolniot del na sl. 5a e smaleno.
Na dolnata fotografija b), isto taka, imame b)
dvi`ewe na ramni branovi od levo kon desno.
Tuka granicata pome|u poplitkata i podla-
bokata voda e postavena pod agol vo odnos na Sl. 5 (a) [irewe na ramen bran
upadniot zrak. Na granicata, sega doa|a do vo podlaboka i poplitka voda
prekr{uvawe na branot, i toa kon normalata na (b) prekr{uvawe na ramen bran na
granicata, bidej}i vo vtorata sredina branot se granicata me|u podlaboka i
poplitka voda, koga taa e
{iri pobavno.
postavena pod agol vo odnos na
upaden bran.
Upaden Reflektiran
bran
bran Pri prekr{uvawe na branot
na granicata od sredina vo
koja toj ima pogolema kon
sredina vo koja ima pomala
brzina, zrakot {to se
prekr{il e naso~en kon
normalata na grani~nata
povr{ina.
Bran {to se
prekr{il Obratno, pri prekr{uvawe
Sl. 6. [ematski prikaz na prekr{uvawe na branot od sredina so pomala vo
od sredina so pogolema vo sredina so pomala brzina. sredina so pogolema brzina
Se gleda deka zrakot po prekr{uvaweto odi kon na {irewe na branot, zrakot
normalata. {to se prekr{il se naso~uva
od normalata na grani~nata
povr{ina.
98 98
Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1. [to e odbivawe na branovite? Kakva e vrskata pome|u upadniot agol i agolot na

refleksija?
2. Kako se menuva branovata dol`ina na branot pri premin od sredina so pomala vo
sredina so pogolema brzina na {ireweto na branovite?
3. Dali pri normalno upa|awe na bran vrz grani~na povr{ina koja odvojuva dve
sredini so razli~ni brzini na {irewe na branot, doa|a do prekr{uvawe na
branot? Opi{i {to se slu~uva vo toj slu~aj na premin od edna vo druga sredina.
Koi veli~ini {to go karakteriziraat branot se menuvaat, a koi ne?
4. Na slikite podolu se dadeni nekolku vidovi izvori na branovi. Za sekoe od niv
odberete edno ili pove}e od slednive mo`nosti (a) zvu~ni branovi, (b)
ultrazvu~ni branovi, (v) mehani~ki branovi (g) radiobranovi, (d) infracrveni
branovi, (|) svetlinski branovi (e) mikrobranovi.

? ? ? WiFi                 ? 
?

? ? ? ? ?

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Na grani~na povr{ina pome|u dve sredini so razli~ni brzini na {irewe
na branovite nastanuvaat pojavite refleksija i prekr{uvawe na
branovite. Refleksija nastanuva i na grani~na povr{ina so sredina vo
koja branot ne mo`e da se dvi`i.
• Pri refleksija na branot, upadniot bran se reflektira taka {to
negoviot upaden agol (agolot pome|u nasokata na {ireweto i normalata
na grani~nata povr{ina) e ednakov so agolot na refleksija (agolot
pome|u nasokata na {irewe na branot i normalata na grani~nata
povr{ina).
• Na grani~na povr{ina pome|u dve sredini vo koi brzinata na {irewe na
branot e razli~na doa|a do promena na branovata dol`ina na branot koj
navleguva od edna vo druga sredina. Pri takov premin ne se menuva
frekvencijata na branot.
• Pri prekr{uvawe na bran od sredina so pogolema vo sredina so pomala
brzina, zrakot koj se prekr{uva e naso~en kon normalata na grani~nata
sredina. Pri prekr{uvawe od sredina so pomala vo sredina so pogolema
brzina na {irewe na branot, zrakot {to se prekr{uva se naso~uva od
normalata na grani~nata povr{ina.

99
99
 3. 5. ZVUK. IZVORI. KARAKTERISTIKI

Muzikata, govorot, zvukot od ma{inite vo fabrikite, soobra}ajniot mete`, pesnata na

slavejot, rikaweto od lavot, tatne`ot od eksploziite, seto toa e zvuk.

Izvori na zvuk
Teloto {to proizveduva zvuk e izvor na zvuk. Tie pro-
meni stignuvaat i do slu{atelot, vleguvaat vo u{nata
{kolka i se prenesuvaat preku tapan~eto na sistemot
za slu{awe vo vnatre{noto uvo. Vo nego ima nervni
zavr{oci {to mu pra}aat signali na mozokot vo Sl.1. Peja~ot ispu{ta zvuk
forma na informacija za zvuk. aktiviraj}i gi svoite glasni
`ici (slika dolu- glasnici vo
Zvukot od ~ove~koto grlo se sozdava pri oscilirawe grloto na ~ovekot)
na glasnite `ici (sl.1), zvukot od gitarata ili
violinata nastanuva so oscilirawe na `icite (sl.2), a
tapanot proizveduva zvuk od vibriraweto na
zategnatata ko`na membrana (sl. 3).
Izvor na zvuk mo`e da bide sekoe telo {to oscilira,
kako, na primer, membranata na zvu~nikot. Vo ritamot
na vibrirawe na membranata vibriraat i ~esticite na
vozduhot okolu nea, taka {to vo prostorot naokolu se
{iri longitudinalen bran poradi koj doa|a do
naizmeni~ni zgusnuvawa i razreduvawa na vozduhot.
Na slikata 4 e prika`ana periodi~nata promena na
gustinata na vozduhot koja e predizvikana od
trepereweto na zvu~nata viqu{ka (svetlo sino -
razreden vozduh, temno sino – zgusnat vozduh).
ra zre d u v a wa na
v ozd u h ot

zgu snu v a we na
v ozd u h ot
Sl.2. Skopskata rok yvezda,
Vlatko Ilievski. Oscilirawe
na glasnite `ici i `icite na
gitarata sozdavaat zvuk.
gustina na vozduhot

oddale~enost od izvorot
λ

Sl. 4. Zvu~na viqu{ka od koja se {iri longitudinalen

bran (zgusnuvawa i razreduvawe na vozduhot) i branova
dol`ina na zvukot.
Sl. 2. Vibrirawe na
Zna~i, mo`eme da zaklu~ime deka, za da se sozdade zvuk membranata na konga-tapanite
e izvor na zvukot.
nu`no e postoewe ne samo na izvor na zvukot tuku i
materijalna sredina niz koja oscilaciite od izvorot
}e se prenesuvaat vo vid na zvu~ni branovi.

100100
 Tabela I.
Brzina na zvukot Brzina na
Brzinata na zvukot zavisi od sredinata vo koja se Sredina zvukot
{iri, poto~no od nejzinite elasti~ni svojstva. Vo vozduh na 00S 333 m/s
tabelata I se dadeni nekolku vrednosti za brzinata vozduh na 150S 340 m/s
na zvukot vo nekoi sredini. Brzinata na zvukot Voda 1 450 m/s
op{to e najgolema vo cvrsti tela, pa vo te~nosti, a `elezo 5 000 m/s
najmala e vo gasovite. granit 6 000 m/s
Mo`ebi i na vas vi se ima slu~eno dodeka nurkate
vo more ili ezero da slu{nete silna bu~ava od Tabela II.
motoren ~amec i da se upla{ite deka e blizu, no Podra~je (f) Naziv
koga }e izplivate, }e vidite deka motorniot ~amec pod 20 Hz infrazvuk
se nao|a mnogu podaleku od vas. Mnogu odamna na od 20 Hz do slu{no
diviot zapad, koga kaubojcite sakale da doznaat 20 000 Hz podra~je
dali ide vozot, }e naslu{nele so uvoto direktno za ~ovekot
potpreno na {inata. Taka ja dobivale infor- nad 20 000 Hz ultrazvuk
macijata, mnogu pred da go slu{nat doa|aweto na
vozot po vozdu{en pat. ~ovek

Zvu~ni podra~ja
Vo tabelata II se dadeni frekventnite podra~ja na
zvukot, infrazvukot i ultrazvukot.
Podra~jata na slu{awe na `ivotnite se Od 20 Hz do
razlikuvaat od tie na ~ovekot. Na slikata 5 e 20 000 Hz
dadena sporedba na podra~jata na slu{awe na ku~e
~ovekot i nekoi `ivotni.
Od gornite granici, dadeni pod slikite 5 na
`ivotnite se gleda deka nivniot sluh navleguva
dlaboko vo podra~jeto na ultrazvukot.
Od 15 Hz do
Vidovi zvuci. Karakteristiki 50 000 Hz
Zvucite mo`e da bidat tonovi i {umovi. Tonovi Liljak
se prijatni zvuci. Tonot nastanuva so pravilno
oscilirawe na nekoe elasti~no telo vo vozduhot,
na primer na nekoj muzi~ki instrument. Na sekoj
od tonovite od muzi~kata skala mu odgovara to~no
opredelena frekvencija. Taka, na primer, na tonot
Od 1000 Hz do
A (la) ima frekvencija od 440 Hz. Frekvencijata 120 000 Hz
na tonot A {to e za oktava povisok, e dvojno Delfin
pogolema od frekvencijata na prviot i iznesuva
880 Hz.
Odnosot na frekvenciite na raznite tonovi e
ednakov na odnosot na odredeni celi broevi. Na
primer, odnosot na frekvenciite na tonot C i
tonot A e 3:5. Vo `i~enite muzi~ki instrumenti Od 150 Hz do
izvorite na zvukot se `icite koi osciliraat. 150 000 Hz
Sopstvenite fekvencii na `icite zavisat od Sl. 5. Podra~ja na slu{awe na
pove}e faktori: od dol`inata, masata i silata na ~ovekot i nekoi `ivotni
zategnuvaweto na `icite.

101
101
 Kolku e pozategnata `icata tolku e povisoka frekvencijata na oscilirawe.
Podebelite `ici osciliraat so poniski frekvencii. Koga se namaluva dol`inata
na `icata, nejzinata frekvencija se nagolemuva.
Oddelni `ici se mnogu tenki i ne mo`at da predizvikaat
oscilirawe na golemi volumeni vozduh, zatoa sekoj
muzi~ki instrument ima rezonatori. [uplinite i teloto
na rezonantnite {uplini na instrumentot go zasiluvaat
zvukot. Toa se postignuva taka {to sopstvenite frekven-
cii na vozduhot vo teloto na instrumentot se ednakvi so
sopstvenite frekvencii na strunite na instrumentot, pa
nastanuva rezonancija i polesno se predizvikuva
Sl. 6. Klasi~na violina.
oscilirawe na nadvore{niot vozduh (sl. 6).
Drvenata kutija e rezonator,
Koga osciliraweto e harmonisko, takviot zvuk e ~ist koj go zasiluva zvukot.
ton, dobien, na primer, od zvu~na viqu{ka (sl. 7).
Izvorite na zvuk od prirodata sekoga{ sodr`at osnoven
ton i slede~ki tonovi. Visinata na tonot e opredelena so
frekvencijata f na osnovniot ton od zvu~nite branovi.
Bojata na tonot e opredelena so intenzitetot i
frekvencijata na slede~kite tonovi, t.n. obertonovi.
Taka, istiot ton, na primer, A (la) na violina, klavir
ili oboa se razlikuvaat spored bojata. Bojata na glasot
na peja~ite se razlikuva spored tonovite koi gi sledat
osnovnite tonovi.
[umot e rezultat na nepravilno oscilirawe na izvorot Sl.7. Re~isi ~ist ton se dobiva
na zvukot, kako, na primer, krckawe na vrata, udar na so zvu~na viqu{ka. Dobienite
~ekan (sl.8). oscilacii mikrofonot gi
Intenzitet i glasnost na zvukot pretvora vo elektri~en signal
koj mo`e da se gleda na ekranot
Zvukot kako i sekoj bran pri negovoto dvi`ewe prenesuva od eden katoden oscilograf.
mehani~ka energija. Prenesenata energija od bran {to
slobodno se prostira se karakterizira so intenzitet na
branot (I) . Toa e energijata (E), prenesena od branot za
edinica vreme (1 s) niz edinica plo{tina (1 m2), na
povr{ina postavena normalno na nasokata na {ireweto
na branot, ili :
E
I=
S ⋅t
Ottuka sleduva deka edinicata za intenzitetot e J/(m2. s)
ili W/m2 (vat na kvadraten metar).
^ove~koto uvo e ~ustvitelno na zvuk ~ij intenzitet se Sl. 8. Signalot dobien od udar
menuva vo mnogu {iroki granici. Na primer, zvu~en bran od ~ekan e nepravilen zvu~en
so frekvencija 1000 Hz ~ovekot go prima kako zvuk vo in- bran
terval od intenzitetot I0 = 1.10 -12 W/m2 pa sė do maksimu-
mot Imax = 1 W/m2.

Toa zna~i deka ~ove~koto uvo mo`e da razlikuva intenziteti koi se razlikuvaat
iljada milijardi pati (1012) pati. Intenzitetot I0 se vika prag na slu{aweto. Uvoto
ne mo`e da gi ~ue branovite so pomali intenziteti od pragot. Intenzitetot Imax e
prag na bolka. Ako do uvoto dojde bran so pogolem intenzitet od Imax toj predizvikuva
bolka.

102102
Namesto preku intenzitetot na branot, po~esto vo dB
fizikata, ja~inata na zvukot se opredeluva spored 140 avion pri
nivo na glasnosta na zvukot. Nivoto na glasnosta se 120
poletuvawe
rok koncert
meri vo decibeli (dB). Na pragot na slu{aweto
100 avtopat
glasnosta ima nula decibeli. Zvuk, ~ij{to
intenzitet I e 10 pati pogolem od intenzitetot na 80 `iva ulica

zvukot na pragot na slu{aweto I0, ima nivo na 70 pravosmukalka

glasnost od 10 dB. Koga I }e narasne 100 pati, vo 60 obi~en govor
odnos na intenzitetot na pragot na slu{aweto,
40 tivka muzika
nivoto na glasnosta se zgolemuva na 20 dB, pri porast
20 {epot
na I za 1000, nivoto se zgolemuva na 30 dB, pa koga
0 ti{ina
intenzitetot }e go dostigne pragot na bolkata Imax =
1012 I0 nivo na glasnosta narasnala na 120 dB. Na
Sl. 9. Nivo na glasnost na
slikata 9 se dadeni nivoata na glasnosta na razli~ni nekoi zvuci.
zvuci od sekojdnevieto.
^uvstvitelnosta na uvoto zavisi od frekvencijata. Najgo-
lema e za frekvenciite me|u 1000 Hz i 5000 Hz.

Odbivawe i prekr{uvawe na zvukot

Pri dvi`eweto niz prostorot zvu~nite branovi mo`at da naidat na mazna ramna
povr{ina i da se odbijat (reflektiraat). Ovaa pojava e dobro poznatoto eho ili odek.
Zvukot koga }e naide na granicata pome|u dve sredini vo koi toj ima razli~na brzina,
se prekr{uva kako {to se prekr{uvaaat i drugite vidovi branovi.
Nekoi `ivotni se koristat so odekot za da gi detektiraat preprekite po dol`inata
na nivniot pat. Taka, liljakot ima nerazvieno setilo za vid, no zatoa se slu`i so
ultrazvukot {to }e go proizvede i }e go primi nazad za da se orientira vo prostorot.

Pra{awa, zada~i i aktivnosti

2. Dali astronaut na Mese~inata slu{a zvuk?
1. Za kolku vreme }e se slu{ne a) po
3. Eden liljak letaj}i ispu{til ultrazvuk vo
vozdu{en pat i b) od naslu{nuvawe na
blizinata na edna karpa. Ehoto od
prugata, doa|aweto na eden voz {to e
ultrazvukot si go slu{nal za 0,2 sekundi. Na
oddale~en eden kilometar. Iskoristete
koe rastojanie od karpata se nao|al liljakot?
gi vrednostite za brzinata na zvukot niz
Za brzinata na zvukot zemete 340 m/s.
vozduh (150S) i niz `elezo od tabelata I.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Zvuk e vid mehani~ki bran. Ne mo`e da se prostira vo vakuum. Brzinata na zvukot
e najmala vo gasovite, pogolema e vo te~nostite, a najgolema e vo cvrstite tela.
• Karakteristi~ni veli~ini za zvukot se: branova dol`ina, amplituda, period, i
frekvencija na zvukot. ^ovekot mo`e da gi ~ue samo branovite so frekvencija
me|u 20 Hz i 20000 Hz.
• Zvucite mo`e da bidat tonovi i {umovi. Ton e prijaten zvuk so pravilna forma
na branot. [um e nepravilen mehani~ki bran.
• Visinata na tonot e opredelena so frekvencijata na osnovniot ton, a bojata na
tonot so raspredelbata i amplitudite na tonovite {to go sledat osnovniot ton
(obertonovite).
• Intenzitet na zvukot (I) e opredelen so energijata (E) prenesena vo edinica vreme
(t) niz edinica plo{tina (S) na povr{ina postavena normalno na nasokata na
{irewe na branot : I = E . Se meri vo edinicata W/m2 .
S ⋅t
• Ja~inata na zvukot se opredeluva preku veli~inata nivo na glasnost. Nivoto na
glasnost se meri so edinicata decibel (dB). 103
103
 3. 6. AUDIOUREDI. BU^AVA.

Mikrofon i zvu~nik
Koncertite vo `ivo izobiluvaat so audioteh- mikrofon

nika. Mikrofonot e naprava {to go pretvora on off

zvukot vo elektri~en signal. Se sostoi od mem- vlez izlez

brana koja e povrzana so magnet okolu koj se na- zasiluva~

motani navivki. Vibraciite od zvukot ja dvi`at zvu~nik

membranata, a zaedno so nea go dvi`at magnetot

vo istiot ritam. Ednovremeno vo navivkite se
inducira struja koja se menuva na istiot na~in Sl. 1. Mikrofon, zasiluva~ i
kako zvukot. Elektri~niot signal mo`e da se zvu~nik.
zapi{uva, no mo`e i direktno da se zasiluva i
reproducira na zvu~nici (sl.1). Zvu~nicite se
obratni napravi od mikrofonite. Tie
elektri~niot signal go pretvoraat vo zvuk na toj
na~in {to promenlivata struja od elektri~niot
signal pominuva niz navivkite od elektro-
magnetot na zvu~nikot. Magnetiziranoto jadro od
zvu~nikot se otklonuva vo magnetnoto pole na
navivkite i ja pridvi`uva membranata {to e za-
lepena na nego vo ritamot na promenata na Sl.2. Vo urbanite sredini bu~avata
strujata. ja sozdava, glavno, soobra}ajot.

EKOLO[KI DODATOK: bu~ava.

Pod bu~ava se podrazbra sekoj zvuk {to ima
golem intenzitet i dolgotrajno dejstvo.
Bu~avata predizvikuva fizi~ki i psihi~ki
posledici. Zvu~nite branovi, koi dejstvuvaat
kako bu~ava, mo`e da gi imaat site mo`ni
frekvencii vo slu{nata oblast.
Za da se za{titi ~ovekot i da ja za~uva svojata Sl. 3. Za da se namali bu~avata levo
rabotosposobnost od ~estata bu~ava se i desno od avtostradite se sadat
prezemaat razni za{titni merki. Taka, pri drvoredi koi go apsorbiraat zvukot.
razvieniot soobra}aj zabraneta e upotreba na Za taa cel se sadat i okolu
avtomobilski sireni (osven vo slu~aj na brza aerodromite.
pomo{ ili policija). Vo strogite centri na Postojat dva osnovni vida bu-
golemite gradovi, vo nekoi glavni ulici, ~ava: urbana, koja e prediz-
pokraj u~ili{ta ili bolnici, se zabranuva
vikana, pred sè, od motornite
dvi`ewe na kamioni, avtomobili ili
vozila niz soobra}ajnicite
motori. Poradi golemata bu~ava {to ja sozda-
(sl.2) i industriska, koja ja
vaat soobra}ajnite sredstva pri dvi`eweto,
sozdavaat raznite ma{ini i
se pravat avtopati{ta (avtostradi) koi gi za-
motori pri nivnata rabota.
obikoluvaat naselenite mesta (sl.3). Prosto-
Bu~ava predizvikuvaat i
riite za rabota i `iveewe se oblo`uvaat so
nesovesnite gra|ani {to
akusti~na izolacija, za da se namali bu~avata
slu{aat glasna muzika.
odnadvor.
104104
 

Ultrazvuk. Primena

Ultrazvuk pretstavuvaat mehani~ki branovi so

frekvencija povisoka od 20 000 Hz. Denes toj
nao|a {iroka primena.
Vo medicinata ultrazvukot se koristi za
postavuawe dijagnoza za zaboluvawa na vnatre-
{nite organi kako {to se tumorite. Isto taka,
ultrazvukot se koristi za sledewe na razvojot
na deteto (fetusot) vo maj~inata utroba.
Sl. 4. Ultrazvu~na snimka na bebe vo
Aparatot se sostoi od izvor na ultrazvukot i
matka.
priemnik na odbieniot (reflektiraniot) ultra-
zvuk od vnatre{nite organi. Izvorot emitira
ultrazvu~en bran vo pravec na nekoj vnatre{en
organ. Ultrazvukot delumno se apsorbira,
delumno pominuva, a delumno se reflektira od
vnatre{nite organi. Priemnikot gi prifa}a
odbienite ultrazvu~ni branovi i gi pretvora vo
elektri~en signal. Kompjuterot gi pretvora vo emiter priemnik
slika (slikata 4).
h h
Ultrazvukot se koristi i vo okeanografijata za
istra`uvawe na morskoto dno. Instrumentot se
vika eho-sonar i raboti na sledniov princip:
kratkotraen ultrazvuk se emitira od brodot (sl. Sl. 5. Brod opremen so eho-sonar.
5) kon morskoto dno i se meri vremeto (t) do
negovoto vra}awe. Znaej}i ja brzinata na
ultrazvukot vo vodata (v), mo`e da se dobie
oddale~enosta do dnoto (h). Taka, mo`e da se
zapi{e deka rastojanieto 2 ⋅h = v⋅t, od kade {to
meur
za dlabo~inata se dobiva h=vt/2. Serija od vakvi
merewa davaat slika za morskoto dno.

Na sli~en na~in se opredeluva polo`bata na

telata koi se pod voda, kako, na primer,
podmornici ili jata ribi.

I nekoi vidovi `ivotni se orientiraat so

pomo{ na ultrazvuk. Pokraj, liljakot takvi se i
Sl.6. Ultrazvukot na granicata pome|u
nekoi vidovi delfini (Sl. 6) tkivo i vozduh ne se probiva vo
vozduhot, tuku se reflektira (zatoa i
Ultrazvukot nao|a primena i vo ma{inskata ne e pogoden za snimawe na belite
industrija. Se koristi za da se ispita drobovi). Ultrazvu~nite branovi koi
delfinot gi pra}a i se {irat vo vodata
homogenosta na metalni odlivki na razni
se odbivaat na granicata me|u tkivoto i
ma{ini. Va`no e dali vo vnatre{nosta na meurot na ribata, pa taka delfinot ja
odlivkata (na primer, na edna hidroturbina) opredeluva polo`bata na `rtvata.
ima {uplina, ili puknatina.

105
105
 PRIMER ZADA^A. Na dnoto na edno ezero bilo vr{eno istra`uvawe so pomo{ na
eho-sonar. Pritoa bilo izvr{eno merewe na vremenskiot interval pome|u momentot
koga zvukot bil proizveden i momentot koga toj se vratil nazad, {to iznesuvalo 0.2
sekundi. Kolku bilo dlaboko morskoto dno na toa mesto? Iskoristete ja vrednosta za
brzinata na zvukot niz voda od tabelata {to e dadena ponapred.
Zadadeno: Zvukot od izvorot treba da otide do dnoto na ezeroto,
t = 0,2 s ottamu da se odbie i da se detektira od priemnikot po nekoe
v = 1450 m/s vreme                                                                           2 ⋅h = v⋅t
h=? vt 1450 m/s ⋅ 0,2 s
h= = = 145 m .  
2 2

Pra{awa, zada~i i aktivnosti

1. Napravete demonstracija na rezonancija na zvukot. Dve sosema

isti zvu~ni viqu{ki se montirani na zvu~ni kutii kako na slikata
2. Ako gi namestime paralelno, so otvorite na kutiite edna sproti
druga na nekoe rastojanie i ja pobudime na oscilirawe ednata od
niv (ja ~ukneme so ~ekan~e), toga{ taa }e zasviri so svojot
karakteristi~en ton (frekvencija). Po nekoe vreme so raka }e ja
pridu{ime onaa {to sme ja pobudile, no }e zabele`ime deka zvukot
i ponatamu se slu{a. Sega zvukot doa|a od drugata viqu{ka {to go
prifatila nejzinoto oscilirawe i zasvirela so istiot ton. Sl. 7. Zvu~ni vilu{ki
Nastanala rezonancija. Ova ne bi mo`elo da se nabquduva ako so zvu~ni kutii za
viqu{kite se razli~ni. Ili, ako na ednata od vilu{kite se poka`uvawe na
{tipne nekoe malo {tip~e, toga{ nejzinata frekvencija se menuva, rezonancija.
pa nema da dojde do rezonancija. [to zaklu~uva{?

3. Napravete go sledniot proekt: locirajte gi izvorite na bu~avata vo gradovite. Razmislete

za toa kako bi mo`ele direktno ili indirektno da vlijaete na namaluvawe na bu~avata vo
va{ata `ivotna ili rabotna sredina? Koi prevozni sredstva ne sozdavaat bu~ava?
Najdete vo nekoja enciklopedija, kniga, spisanie, ili stranica na internet, ne{to za
bolestite {to prizleguvaat od bu~avata, vibracionite bolesti, {to gi ima kaj grade`nite
rabotnici ili kaj rabotni~kite vo tekstilnata industrija.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Najva`ni audiouredi se mikrofonot i zvu~nikot. So mikrofonot zvu~nite
branovi se pretvoraat vo elektri~ni impulsi i mo`e da bidat za~uvani ili
preneseni. Vo zvu~nikot nastanuva pretvoruvawe na za~uvaniot elektri~en
impuls vo zvu~en bran na membrana.
• Pod bu~ava se podrazbra sekoj zvuk {to ima golem intenzitet i dolgotrajno
dejstvo. Taa mu {teti na ~ove~kiot organizam i od nea treba da se za{titime.
• Naj~esti pri~initeli na bu~avata e gradskiot soobra}aen mete` ili rabota
na razni vidovi industriski ma{ini.
• Za da se namali vlijanieto na bu~avata, golemite soobra}ajnici -
avtopati{ta se gradat nadvor od gradovite so izgradba na obikolnici okolu
naselenite mesta, kako i sadewe drvoredi okolu patot. Drvoredi se sadat i
okolu aerodromite za da se namali bu~avata.
• Dene{nite `iveali{ta, bolnici i u~ili{ta, se gradat taka {to se
obezbeduva dobra akusti~na izolacija.
• Ultrazvukot e mehani~ki bran so frekvencija povisoka od 20 000 Hz.
• Ultrazvukot nao|a golema primena vo dene{nata medicina, okeanografijata,
ma{inskata industrija i dr.

106106
107
 4.1. IZVORI NA SVETLINA.
SVETLINSKI ZRACI

Svetlinata pretstavuva elektromagneten bran. Od site vidovi elektromagnetni

branovi nie mo`eme da gi vidime samo svetlinskite. Ostanatite za nas se nevidlivi.
Svetlinski izvori
Telata {to zra~at svetlina se vikaat svetlinski
izvori. Toa se naj~esto tela koi se zagreani do visoki
temperaturi. Ako edna metalna `ica se zagree (na
primer so propu{tawe struja niz nea), taa prvo }e
po~ne da sveti so slaba crvena svetlina, no na povisoki
temperaturi taa }e se v`ari i }e sveti so bela
Sl.1.Najsilen izvor na svet-
svetlina.
linata e Sonceto, so
Kaj site poso~eni izvori doa|a do pretvorawe na povr{inska temperatura
vnatre{na (toplinska, hemiska, atomska ili nekoj drug okolu 60000 S. Sonceto i
vid) energija vo svetlina. Tie emitiraat bela yvezdite svetat bidej}i vo
svetlina, vo koja se sodr`at site mo`ni boi. niv postojano se odvivaat a-
tomski procesi pri koi se
osloboduva energija.

Sl. 3. Laserite se izvori na monohromatska

svetlinata.

Laserite (sl.3) zra~at svetlina so pribli`no samo

edna boja. Tie se izvori na monohromatska svetlina, so
posebni svojstva, poradi {to {iroko se primenuvaat. Sl. 2. Obi~nata svetilka
Vo industrijata mo}nite laseri se upotrebuvaat za sveti od v`arena
se~ewe, dup~ewe i obrabotka na metalni predmeti. Vo volframova `ica na 15000 S.
medicinata so laseri se pravat izvonredno precizni
operacii, sopirawe na krvavewa, se obrabotuva o~nata
le}a.
Poradi sinhronosta na emitiranata laserska svetlina
tie mo`e da bidat koristeni kako branovi so ~ija
pomo{ mo`e da se pravat hologrami (trodimen-
zionalni sliki na razni predmeti), mo`e da se
za~uvuvaat informaciite na kompakt diskovite. “Gore-
weto” (snimaweto) na CD  ili DVD  vo personalnite
kompjuteri se pravi so laser, pa potoa, povtorno so Sl. 4. Svetlinski, zvu~ni ili
laser, zapi{anite podatoci se "~itaat" ( sl.4). tekstovni informacii se
snimaat na dene{nite
Primenata na laserite e tolku golema {to tie so pravo kompakt diskovi od kade, so
mo`at da se smetaat za edni od najzna~ajnite za tehno- pomo{ na laserski snop,
logijata na 21. vek. se"~itaat”, se pretvoraat vo
slika, zvuk ili tekst.

108
I temnite tela mo`e da stanat izvori na svetlina koga od nivnata povr{ina se
reflektira svetlinata. Na primer, Mese~inata e temno telo, no koga e osvetlena od
Sonceto nie ja gledame kako izvor na svetlina. Telata {to nè opkru`uvaat gi
gledame samo poradi toa {to od niv se reflektira svetlinata. Vakvite tela
pretstavuvaat sekundarni izvori na svetlina
Svetlinski izvor {to ima mnogu mali dimenzii go vikame to~kest izvor na svetlina.
Takov izvor e, na primer, mnogu mala svetilka vo soba, a vo vselenski razmeri i
golemite yvezdi pretstavuvaat to~kesti izvori.

Opti~ka sredina

Telata mo`at svetlinata da ja vpivaat ili da ja

propu{taat, zavisno od materijalot od koj se napraveni.
Materijalite niz koi svetlinata pominuva se narekuvaat
proyirni opti~ki sredini, na primer, vozduh, voda ili
staklo. Takviot materijal pretstavuva opti~ki homogena
sredina ako gustinata mu e sekade ednakva. Niz razli~ni
proyirni opti~ki sredini svetlinata se dvi`i so razli~na
brzina. Brzinata na {ireweto na svetlinata zavisi i od
nejzinata branova dol`ina.
Svetlinski snop. Svetlinski zrak.
Pravolinisko dvi`ewe na svetlinata
Polupravata {to go odreduva pravecot i nasokata na
{ireweto na svetlinskiot bran se vika svetlinski zrak.
Svetlinskite zraci ne mo`e da se vidat. Me|utoa, ako vo
temna soba ja propu{time malku svetlinata od Sonceto,
nie gledame paralelen stolb od osvetleni pra{inki vo
vozduhot (svetlinskiot snop). Svetlinskite zraci {to Sl. 5. Laserski zrak.
doa|aat od Sonceto gi smetame za paralelni.
Eksperiment 1
Paralelen svetlinski snop mo`e mnogu lesno da se dobie
i so pomo{ na laser (sl. 5). Ako svetlinskiot snop e
mnogu tesen, toga{ takviot snop smetame deka
pretstavuva svetlinski zrak. Svetlinski snop od
laserski poka`uva~ naso~ete kon yidot od sobata. Zrakot
ne go gledate sé duri ne stasa do yidot od kade {to se
reflektira. Sl.6. Svetlinata se
Potoa, probajte da svetnete so laserot nad tenxere vo koe prostira pravoliniski
vrie voda i silno isparuva. Sega snopot stanuva vidliv.
Eksperiment 2
Neka so edno oko ja nabquduvame sve}ata kako na sl. 6. Ako
cevkata e prava }e mo`e da go vidime nejziniot plamen.
Ako cevkata e svitkana, plamenot nema da go vidime.
Od eksperimentite 1 i 2 zaklu~uvame deka vo opti~ki
homogena sredina svetlinata se dvi`i pravoliniski.
Prirodnite pojavi - zatemnuvawe na Sonceto (sl. 7) i
zatemnuvawe na Mese~inata - se posledica na pravo- Sl. 7 Delumno
liniskoto prostirawe na svetlinata. Tie nastanuvaat koga zatemnuvawe na Sonceto.
Sonceto, Mese~inata i Zemjata }e se najdat na ista prava.

109
 Senka i polusenka

Pojavite senka i polusenka se posledica na pravoliniskoto dvi`ewe na svetlinata

zad osvetlenite neproyirni predmeti. Kakva }e bide senkata, nejzinata golemina i
ostrina, zavisi od goleminata na svetlinskiot izvor, goleminata na osvetleniot
predmet, nivnata zaemna polo`ba i oddale~enosta (sl. 8).

E E

T T
S S
•
senka senka

polusenka
a) b)

Sl.8. a) Zad nepropustliviot predmet T, osvetlen so to~kest izvor Y, se dobiva ostra senka
na predmetot. b) Ako izvorot na svetlinata Y ima pogolemi dimenzii, toga{ postojat mesta
na predmetot T koi se delumno osvetleni. Na ekranot E, pokraj senkata, se sozdava i
polusenka
Pra{awa, zada~i i aktivnosti

1. Naso~ete svetlinski snop vo ~a{a so voda. 4. Vo predmetot geografija ste u~ele za

Dali go gledate odot na zrakot? Potoa vo
vodata stavete malku mleko i povtorete go
opitot? [to zaklu~uvate?
2. Dali nezapalena lamba pretstavuva izvor
na svetlina?
3. Pobarajte na internet stranicata:
spaceplace.nasa.gov/en/kids/laser/index.shtml
zatemnuvaweto na Sonceto. Nacrtajte ja
{ematskata slika na odot na zracite i
objasnete kako taa pojava nastanuva.
5. Nacrtajte kako se postaveni Sonceto,
Zemjata i Mese~inata za da nastane
zatemnuvawe na Mese~inata.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Primarni svetlosni izvori se tela koi zra~at svetlina poradi
pretvorawe na nekoj drug vid energija vo svetlinska.
• Sekundarni svetlosni izvori svetat poradi odbivawe na svetlinata
{to pa|a na niv. Izvor so mali dimenzii, vo sporedba so
oddale~enosta na nabquduvaweto, go smetame za to~kest.
• Primarnite izvori naj~esto zra~at bela svetlina koja ima golem broj
razni branovi dol`ini. Postojat i monohromatski izvori na svetlina.
Laserite zra~at simultano monohromatska svetlina. Tie imaat
{iroka primena.
• Opti~ka sredina e proyiren materijal niz koj svetlinata pominuva so
brzina koja zavisi od negovata priroda.
• Svetlinata se prostira pravoliniski niz homogena opti~ka sredina.
Svetlinski zrak e pravecot i nasokata na {ireweto na svetlinata.
Toj ne se gleda. Mo`e da se gleda samo svetlinski snop, ako pri odot
svetlinata se odbiva.

110
 4.2. REFLEKSIJA NA SVETLINATA.
RAMNO OGLEDALO
Predmetite {to se okolu nas gi gledame bidej}i tie ja reflektiraat svetlinata {to
pa|a na niv.
Refleksija na svetlinata
Osobeno e va`na refleksijata od ramna povr{ina na
nekoj predmet. Sigurno vi se slu~ilo od nekoja
oddale~ena ku}a da vi dojde intenzivna svetlina koja
poteknuva od Sonceto, a se reflektirala od ramnata
povr{ina na nekoj prozorec. Taa svetlina e mnogu
intenzivna, kako da gledate direktno vo Sonceto.
Sekoj od vas se ogledal na mirna ramna povr{ina na
vodata isto kako i na doma{no ogledalo. Ovie, pa i
drugi primeri, ni uka`uvaat deka ako koj i da bilo
svetlinski izvor se reflektira od ramna povr{ina,
negoviot lik ne ja menuva formata (sl.1).
Za da go dademe osnovniot zakon za refleksija na
svetlinata }e go razgledame sledniov eksperiment. Vo
sredinata na kru`na plo~a (Hartlova plo~a, sl.2) se
postavuva ramno ogledalo O. Na rabot od plo~ata se Sl. 1 Na ramnata povr{ina na
postavuva svetlinski izvor (laserski poka`uva~) taka pijanoto se reflektira
svetlinata od prozorcite na
{to tesniot svetlinski snop delumno da se odbiva od
Crkvata "Sv. Sofija" vo
neramninite na plo~ata za da bide vidliv. Neka Ohrid.
ogledaloto bide taka postaveno {to pravata ON e
normalna na plo~ata. Agolot {to upadniot svetlinski izvor N
zrak go gradi so normalata se vika upaden agol. Po
reflektiraweto svetlinskiot zrak so normalata
zafa}a agol koj go vikame agol na refleksija . α β

Koga na rabot na kru`nata plo~a se pridvi`uva O

svetlinskiot izvor }e se menuva upadniot agol α. So
negovoto menuvawe i agolot na refleksijata β se
menuva, taka {to sekoga{
α=β . Sl. 2.Upadniot i
reflektiraniot agol se
Zakonot za odbivawe (refleksija) na svetlinata glasi: ednakvi.
Upadniot agol e ednakov so agolot na refleksijata.
Upadniot zrak, normalata na upadnata povr{ina i ref-
lektiraniot zrak sekoga{ le`at vo ista ramnina.
I vo slu~ajot na refleksija od neramna povr{ina
va`i osnovniot zakon za refleksija na svetlinata. No
toga{ podrazbirame deka neramnata - rapavata
povr{ina se sostoi od golem broj razli~no
orientirani minijaturni ramni povr{ini, pa
refleksijata nastanuva vo site mo`ni pravci i Sl.3. Difuznata svetlina na-
stanuva, na primer, koga bela
nasoki. So vakvata refleksija se dobiva difuzna
svetlina }e padne vrz bela
svetlina (sl. 3). hartija ili kniga

111
 Svetlinata od knigata se reflektira vo
site nasoki, pa velime svetlinata se O
raspr{uva doa|a do na{eto oko i nie P L
mo`eme da ~itame.

Ramno ogledalo
Ramna povr{ina, koja gi odbiva najgo-
lemiot del od upadnite zraci na svet-
linata, se vika ramno ogledalo.
O'
Ramnite ogledala {to sekojdnevno gi Sl. 4. Od eden to~kest izvor R pa|aat mnogu
upotrebuvame imaat mnogu dobro izmaz- zraci na prednata povr{ina na ogledaloto
neta staklena povr{ina koja od ednata OO' (nacrtani se samo tri). Zrakot koj pa|a
strana e pokriena so tenok sloj na me- normalno se reflektira vo ist pravec. Sekoj
tal. Mirnata povr{ina na vodata igra drug se reflektira pod agol ednakov na agolot
uloga na ramno ogledalo. na upa|awe. Po odbivaweto ovie zraci se razi-
duvaat, me|utoa nivnite prodol`enija zad
Kako se formira likot na predmetot ogledaloto se se~at i go formiraat likot L.
vo ramnoto ogledalo?
Slikata 4 }e ni pomogne da go pojasnime
toa. Likot e imaginaren (nestvaren),
bidej}i nego ne mo`eme da go dobieme na
ekran. Predmetot i likot se nao|aat na
istata normala na ramnata povr{ina na
ogledaloto i toa na ednakvi rastojanija
od nego.
Likot na predmetot (L), dobien so
ramnoto ogledalo, e imaginaren, ispra- Mirnata voda e ramno ogledalo
ven, ist po golemina so predmetot (R) i (Sv.Naum - Ohrid)
prividno na ednakva oddale~enost od
ogledaloto. desna
raka leva
Me|utoa, likot kaj ramnoto ogledalo se raka
razlikuva od predmetot samo vo edno
ne{to. Ako go nabquduvame svojot lik
koga stoime pred ramno ogledalo, mo`e
da zaklu~ime deka na{ata leva strana
na likot vo ogledaloto stanala desna i
obratno. Ovaa pojava se vika ogledalna
simetrija (sl.5).

Ramnite ogledala nao|aat primena i kaj Sl. 5. Ogledalna simetrija

nizata opti~ki aparati koga treba da se
promeni nasokata na {ireweto na
svetlinskite zraci.
Refleksijata od ramno ogledalo e
primeneta kaj periskopot (sl. 6). Se
primenuva kaj podmornicite za nabqudu-
vawe na predmetite nad vodenata po-
vr{ina.

Sl. 6. Periskop

112
Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1. Kako }e go objasnite toa {to i po zao|aweto na

Sonceto sè u{te gi gledame predmetite okolu
nas?
2. Otvorete edna stranica od nekoja va{a kniga i
svrtete ja kon doma{noto ogledalo. Mo`ete li da
go ~itate tekstot gledaj}i vo ogledaloto?
3. Igor se dobli`uva kon nekoe ogledalo so
brzina v =1 m/s. So koja brzina mu se dobli`uva
likot ? Kolkava e brzinata na likot na Igor vo
odnos na ogledaloto?
4. Postavete dve ramni ogledala vertikalno i
paralelno pome|u sebe. Kolku likovi na zapalena Sl.7. Dobivawe na beskone~en broj
sve}a (sl. 7) postavena pome|u niv }e dobiete? likovi so dve paralelno postaveni
Objasnete ja dobienata slika. stakla i sve}a me|u niv

5. Opredelete ja polo`bata na lik na daden

predmet kaj ramnoto ogledalo. Za izve-
duvawe na ova vi se potrebni: dve ednakvi
sve}i, edno ramno ogledalo, vsu{nost edno
ramno staklo, dr`a~ za stakloto (odnosno
“ogledaloto”) so koj stakloto }e se postavi a) b) v)

vo vertikalna polo`ba. Sl. 8

]e ni pomogne slikata 8.
Prvo stakloto postavete go vo vertikalna polo`ba i na ednakvi rastojanija od
stakloto postavete gi sve}ite (slika 8 a). Potoa zapalete ja ednata od sve}ite (sl.8b).
Poglednete vo stakloto za da go vidite likot na zapalenata sve}a. Bidej}i likot na
zapalenata sve}a se poklopuva so mestopolo`bata na nezapalenata sve}a, }e vi
izgleda deka i vtorata sve}a e zapalena (sl. 8v). So toa ste doka`ale deka likot i
predmetot kaj ramnoto ogledalo se ednakvi po golemina i na ednakvi rastojanija.
Sega postavete go prstot kaj nezapalenata sve}a. Neli vi izgleda ~udno - se ~ini
kako prstot da mo`e da stoi vo plamenot!

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Sekoja ramna povr{ina koja reflektira pretstavuva ramno ogledalo.
• Agolot {to upadniot svetlinski zrak go gradi so normalata na ramnata
povr{ina se vika upaden agol. Agolot {to go gradi reflektiraniot zrak so
normalata na ramnata povr{ina se vika agol na refleksija.
• Zakonot za refleksija glasi: upadniot agol e ednakov so agolot na
refleksijata.
• Upadniot zrak, normalata na upadnata povr{ina i reflektiraniot zrak,
sekoga{ le`at vo ista ramnina.
• Likot na predmetot (L), dobien so ramnoto ogledalo, e imaginaren, ispraven,
ednakov po golemina so predmetot (R) i prividno na ednakva oddale~enost od
ogledaloto.
• Kaj likot na ramnoto ogledalo doa|a do izraz ogledalnata simetrija : desnata
strana na predmetot stanuva leva i, obratno
• Ramnite ogledala nao|aat {iroka primena kaj raznite opti~ki aparati.

113
 4.3. SFERNO OGLEDALO

Ogledalata koi pretstavuvaat delovi od povr{ina na topka se narekuvaat sferni

ogledala.
Osnovni karakteristiki na ogledalata

Sfernite ogledala mo`e da bidat vdlabnati

ili konkavni (sl.1a) i ispup~eni ili konveksni
(sl.1b). Na slikite se ozna~eni i centrite na
zakrivenosta (C) koi pretstavuvaat centri na
sferite od ~ii delovi se dobieni povr{inite • • • T
C F
na ogledalata.
Teme (T) na ogledaloto e srednata to~ka na
povr{inata na ogledaloto. Opti~ka oska e
pravata koja pominuva niz centarot na
zakrivenosta ( C) i temeto na ogledaloto (ST). a)
Ako paralelen snop svetlina padne vrz vdlab- Sl. 1a. Vdlabnato ogledalo. So
nato ogledalo, site negovi zraci se reflek- crveno se ozna~eni upadnite zraci, a
tiraat, taka {to pominuvaat niz edna to~ka so violetova boja tie
koja se vika fokus F na ogledaloto (sl.1a). {to se reflektiraat od ogledaloto

Paralelnite upadni zraci koi od desno kon

levo upa|aat vrz ispup~enoto ogledalo se
raziduvaat (sl. 1b), ne se se~at.
Se se~at nivnite prodol`enija, pa velime
vakvite ogledala imaat imaginaren fokus.

Dobivawe likovi kaj ogledalata r=2f

• • •
I pri dobivaweto likovi kaj vdlabnatoto ili C F T
ispaknatooto sferno ogledalo doa|a do izraz f
osnovniot zakon za refleksija. Toa e taka
bidej}i sekoj mal del od ogledaloto mo`e da se
smeta za ramna povr{ina. Toa be{e koristeno i
pri crtaweto na slikite 1a i 1b.
Sl. 1b. Odbivawe od
ispup~eno sferno ogledalo

Tamu paralelnite zraci pa|aat na razli~ni mesta, pod razli~en agol na delot od
sfernata povr{ina i zatoa pri reflektiraweto, ili realnite zraci, ili nivnite
114
prodol`enija, se se~at vo edna to~ka - fokus. Rastojanieto pome|u temeto na
ogledaloto i fokusot se vika fokusno rastojanie (f).
Rastojanieto pome|u centarot na zakrivenosta S i temeto T e vsu{nost radius na
zakrivuvaweto r na ogledalnata povr{ina. Polupre~nikot na zakrivuvaweto na
sfernoto ogledalo e ednakov na dvojnoto fokusno rastojanie:
r
r =2f ⇒ f = .
2
Karakteristi~ni zraci kaj sfernite ogledala
Pri konstrukcija na likovite kaj vdlabnatoto sferno ogledalo dovolno e da se
nacrtaat dva zraka koi poteknuvaat od nekoja to~ka na predmetot. Za taa cel se
koristat dva od slednive tri karakteristi~ni zraci ~ij pat e poznat:

α F T
• • • • • •
C T C α C F T
F

Sl.2. Zrak koj e paralelen so
opti~kata oska se reflek-
tira taka {to pominuva niz
fokusot. I obratno, zrak koj
pominuva niz fokusot po
refleksijata e paralelen so
opti~kata oska
Sl. 3 Zrak koj pa|a vo temeto
na ogledaloto pod agol α vo
odnos na opti~kata oska se
reflektira na sprotivnata
strana na opti~kata oska pod
ist agol.
Sl. 4. Zrak koj pominuva niz
centarot na zakrivuvaweto,
bidej}i e normalen na
povr{inata na sferata po
refleksijata se vra}a nazad
po istiot pat.

Razni vidovi likovi

Pri dobivaweto na likovite dovolno e da se nacrta likot na to~kata na predmetot
koja e najoddale~ena od opti~kata oska, bidej}i likot na nekoja to~ka {to le`i na
opti~kata oska e, isto taka, na opti~kata oska.
]e go ilustrirame dobivaweto na likovite kaj vdlabnato ogledalo so slednive
primeri:

predmet predmet

predmet
C
• • • • • •
C T F T T
F C lik F

lik
lik

Sl. 5. Koga predmetot e
postaven vo centarot na
zakrivuvaweto na ogledaloto
(centarot na sferata), likot
e realen, prevrten, ednakov
po golemina i na ednakvo
rastojanie od predmetot.
Sl. 6 Koga predmetot se nao|a
pome|u centarot na
zakrivuvaweto na ogledaloto
i fokusot, likot e realen,
prevrten i zgolemen i se
nao|a na rastojanie pogolemo
od dvojnoto fokusno.
Sl. 7. Koga predmetot se
nao|a podaleku od centarot
na zakrivuvaweto, likot e
realen i namalen i se nao|a
me|u centarot na
zakrivuvaweto i fokusot.

115
 predmet

• • T F
imaginaren imaginaren• •
C F predmet T C
lik lik

Sl. 8. Koga predmetot se nao|a na rastojanie Sl. 9 Kaj ispup~enite sferni ogledala likot
pomalo od fokusnoto, reflektiranite zraci {to se dobiva e sekoga{ imaginaren,
se raziduvaat i ne se se~at. Se se~at nivnite ispraven i namalen .
prodol`enija i sozdavaat imaginaren lik,
zgolemen i ispraven.
Ravenka na ogledalo
Na sl. 10 oddale~enosta na predmetot AV od temeto T e ozna~ena so a, a
oddale~enosta na likot A1V1 od T so b. Likot e dobien so presek na zrakot, koj po
refleksijata pominuva niz fokusot, i zrakot VT koj pa|a vrz temeto pod agol α vo
odnos na opti~kata oska i se reflektira pod ist takov agol. Taka na slikata se
dobivaat dva sli~ni pravoagolni
triagolnika ( ΔABT e sli~en so
B ΔA 1 B1T ), kako triagolnici so
ednakvi agli. Od sli~nosta na ovie
p predmet dva triagolnika sleduva:

• A1 • α f
A α T A 1 B1 l b
C lik l F = = =z
B1 AB p a
b
a Odnosot pome|u goleminata na likot
l = A1V1 i goleminata na predmetot p
Sl. 10 = AV e ednakov na odnosot pome|u
rastojanieto na likot do ogledaloto
b i rastojanieto na predmetot a. Ovoj odnos uka`uva na zgolemuvaweto ili
namaluvaweto na likot kaj sfernoto ogledalo i se vika zgolemuvawe ( z).
So merewa i teoriski se poka`uva deka pome|u rastojanijata na predmetot (a), na
likot (b) i fokusnoto rastojanie (f) va`i slednava vrska:

1 1 1
= +
f a b
Ovaa ravenka se vika ravenka na sferno ogledalo. Spored nea: recipro~nata vrednost
na fokusnoto rastojanie e ednakva na zbirot na recipro~nite vrednosti na
rastojanijata na predmetot i na likot od sfernoto ogledalo.

116
Primer zada~a

Pred vdlabnato sferno ogledalo se nao|a moliv oddale~en 40 cm od temeto na ogledaloto. Ako
radiusot na zakrivuvaweto na ogledaloto e 48 cm, kolkava e oddale~enosta na likot, kako i kolku }e se
zgolemi dol`inata na molivot?
Zadadeno: Re{enie:
r
a= 40 cm = 0,40 m Fokusnoto rastojanie f = = 0,24 m . Od
2
1 1 1
r= 48 cm = 0,48 m ravenkata na sferno ogledalo = + sleduva
f a b
1 1 1 fa b
b=? z=? = − , a ottuka b = = 0,60 m . z = = 1,5 pati.
b f a a− f a

Pra{awa, zada~i i aktivnosti

1.Izvedete go sledniov opit. Postavete Postapka: prvo treba da go opredelite

vdlabnato ogledalo, taka {to son~eva centarot na zakrivaweto na ogledaloto. Toa
svetlina }e pa|a paralelno so opti~kata oska
go pravite taka {to, dvi`ej}i ja zapalenata
na ogledaloto. Vo fokusot na ogledaloto }esve}a po dol`inata na opti~kata oska, go
mo`e da zapalite par~e hartija. Zo{to se barate likot na sve}ata koj e ednakov i
slu~uva toa? prevrten, a se nao|a tokmu na rastojanieto
ednakvo so predmetot. Koga gledate vo nasoka
2. Radiusot na sferata od koja e ise~eno
normalna na ogledaloto, plamenite na
dadeno sferno ogledalo iznesuva 0,5 m. Na
sve}ata predmet i sve}ata lik treba to~no da
koe rastojanie od ogledaloto se nao|a
vi se doprat (sl.11).
fokusot? (Odgovor : f = 0,25 m)
3. Koga odite vo priroda, se prepora~uva de-
lovite od skr{enite stakleni {i{iwa, teg-
li i sl. da se soberat i da ne se ostavat. 2f
Lu|eto se predupreduvaat deka tie delovi
mo`e da predizvikaat po`ar. Zo{to?
4. Zo{to kaj reflektorite i avtomobilskite
farovi se koristat ogledalata. Kakvi se Sl.11
ogledalata {to se koristat tamu i kade se Izmerete gi rastojanijata na predmetot i li-
postavuva svetilkata kaj niv? kot i proverete dali va`i ravenkata na
5. Izvedete opit na dobivawe likovi na sferno ogledalo. Potoa, postavate ja sve}ata
sve}a kaj sferno vdlabnato ogledalo. na razni rastojanija i }e dobiete zgolemen, i
namalen realen lik, kako i imaginaren lik.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Ogledalata koi pretstavuvaat delovi od povr{ina na topka se nare~eni
sferni ogledala. Tie mo`e da bidat vdlabnati i ispup~eni.
• Fokus e to~ka vo koja pominuvaat site zraci koi pa|aat paralelno so
opti~kata oska.
• Likovite kaj vdlabnato ogledalo mo`e da bidat realni i imaginarni, zavisno
od rastojanieto na predmetot i ogledaloto. Kaj ispup~enite sferni ogledala
likot {to se dobiva e sekoga{ imaginaren, ispraven i namalen .

1 1 1
• Ravenkata na ogledaloto e = + kade {to a e rastojanie na predmetot, b
f a b
rastojanie na likot i f fokusno rastojanie.

117
 4.4. PREKR[UVAWE NA SVETLINATA

Se ~ini kako la`icata i molivot

da se prekr{eni na granicata
pome|u vozduhot i vodata Koga
nekoj }e zagazi vo voda, neli ste
zabele`ale deka nozete mu
izgledaat pokusi? Zna~i, na
granicata pome|u vozduhot i
vodata doa|a do promena na
pravecot na dvi`eweto na
svetlinskite zraci.

Za da ja prou~ime pojavata, kako izvor na Eksperiment 1

svetlina }e upotrebime laserski poka`uva~ laser
koj sozdava pravoliniski snop na svetlina.
Svetlinskiot snop }e bide vidliv ako vo vozduh
vozduhot ima malku ~ad, a vo vodata nekolku
so ~ad
kapki mleko (ili te~na pudra).
α
Kako {to se gleda na slikata 1, koga vrz
1
grani~nata povr{ina me|u vozduhot i vodata
}e padne svetlinskiot snop, toj delumno }e se
odbie, a delot {to }e pomine vo vodata, }e 2 voda so
skr{ne od svojot prvobiten pravec. Kolku e β kapka
upadniot agol pogolem tolku e pogolem i ago- te~na
lot pome|u zrakot po prekr{uvaweto i norma- pudra
lata (agolot na prekr{uvawe)
Eksperimentot mo`e da se napravi i so lamba
za bela svetlina. Za da se napravi patot na Sl. 1 Odot na zracite od vozduh vo voda
snopot vo vodata vidliv vo vodata mo`e da se
dodade malku fluorescentna te~nost (sl. 2).
Boeweto mo`e da go napravite so toa {to }e
rasipete eden fluorescenten flomaster.
Ovaa pojava se vika prekr{uvawe na svetli-
nata. Ako svetlinata ja naso~ime normalno na
grani~nata povr{ina, do prekr{uvawe nema da
dojde.
Zo{to nastanuva prekr{uvaweto?
Odgovorot na ova pra{awe le`i vo branovata
priroda na svetlinata.
Sl. 2. Prekr{uvawe na bela svetlina
Taa kako elektromagneten bran, vo razli~ni
sredini se dvi`i so razli~ni brzini.
Brzinata na svetlinata vo vakuum e najgolema
(300 000 km/s).

118
Vo sekoja druga sredina brzinata na Tabela 1. Apsoluen indeks na prekr{uvawe
svetlinata e pomala. na nekoi supstancii.

Do prekr{uvawe na svetlinata doa|a pri SUPSTANCIJA Indeks na

prekr{uvawe (n)
sekoj premin pome|u dve opti~ki sredini, voda 1,33
ako brzinata na svetlinata vo niv se staklo 1,5
razlikuva. glicerin 1,47
Agolot pod koj svetlinata }e se prekr{i e
agolot me|u zrakot {to se prekr{il i
normalata na grani~nata povr{ina. Toj поретка
zavisi od toa kakvi se brzinite na
svetlinata vo sredinite pred i po погуста
grani~nata povr{ina.  
 
Promenata na pravecot e opredelena so Sl. 3. Koga svetlinskiot zrak preminuva
indeksot na prekr{uvaweto (n) koj od opti~ki poretka vo pogusta sredina,
pretstavuva odnos na soodvetnite brzini na prekr{uvaweto e kon normalata na
svetlinata vo tie dve sredini v1 i v2: grani~nata povr{ina.
 
v
n= 1
v2
погуста
Ako e se raboti za granica pome|u vakuumot
(vozduhot) i nekoja sredina toga{ veli~i- поретка
nata se vika apsoluten indeks na prekr{u-
vawe (n = c/v). Ovaa veli~ina e opti~ka ka-
rakteristika na dadenata sredina i zavisi Sl. 4. Ako svetlinata pominuva od
od nejzinata priroda (tab. 1). opti~ki pogusta vo poretka sredina,
agolot na prekr{uvawe e pogolem od
Sredina vo koja svetlinata se dvi`i so upadniot, prekr{uvaweto e od
pomala brzina e opti~ki pogusta, a sredina normalata.
vo koja brzinata e pogolema se vika opti~ki
poretka. Taka, vozduhot e opti~ki poretka
sredina od vodata.
Prekr{uvaweto na zrakot na granicata na поретка
dve sredini vo koi brzinata na svetlinata
погуста
ima razli~na golemina e ilustrirano na
slikite 3, 4 i 5.
Upadniot zrak, normalata na grani~nata Sl. 5. Pri normalno upa|awe nema
povr{ina i zrakot {to se prekr{uva prekr{uvawe.
sekoga{ le`at vo ista ramnina.

Planparalelna plo~a
Proyirnite tela ~ii {to sprotivni strani
se dve paralelni ramnini se vikaat
planparalelni plo~i. Na slikata 6 e daden
presek na planparalelna plo~a od staklo,
vrz koja pa|a svetlosen zrak pod nekoj agol
Kako {to mo`e da se vidi, upadniot i Sl. 6. Prekr{uvawe na svetlinata niz
izlezniot zrak imaat ist pravec, samo planparalelna plo~a.

119
 do{lo do nivno paralelno pomestuvawe. P
Od slikata 7 se gleda deka nabquduva~ot go α
L
gleda top~eto R kako toa da se nao|a na d
mestoto L. Likot na top~eto (L) e prid-
vi`en vo odnos na top~eto-predmet (R) za
rastojanie d. β
staklo

Ova pridvi`uvawe e tolku pogolemo, kolku

e pogolem upadniot agol, kolku e podebela α
plo~ata, kako i od toa kolku opti~kata
sredina (ovde staklo) e pogusta vo odnos na
sredinata vo koja se nao|a (ovde vozduhot). Sl. 7. Gledawe na top~e pod agol niz
planparalelna plo~a. Se gleda izmesteno.

Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1. Kako so pomo{ na prekr{uvawe na svetlinata }e otkriete koja od sredinite e opti~ki
pogusta?
2. Ako indeksot na prekr{uvawe na vodata e 1,33, toga{ kolkava e brzinata na svetlinata vo
nea?
3. Vo mirno ezero nurkate i go gledate Sonceto. ]e vi izgleda li Sonceto povisoko ili
ponisko na neboto (sl. 8)?
4. Ako apsoluten indeks na prekr{uvawe na stakloto e 1,55, a na vodata 1,33. kolkav e
indeksot na prekr{uvaweto na preminot voda-staklo?
5. Opi{ete ja pojavata dadena na slikata 9. Na koe mesto devoj~eto ja gleda ribata? Ako ste
ribar }e treba li da vodite smetka za toa kade }e go frlite mamecot? Dali i mamecot }e go
gledate na realnoto mesto?

upaden
agol

l prekr{en
agol

.
Sl.8 Sl. 9

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Do prekr{uvawe na svetlinata doa|a pri sekoj premin pome|u dve opti~ki
sredini, ako brzinata na svetlinata vo niv se razlikuva.
• Indeks na prekr{uvawe na svetlinata pome|u dve sredini e ednakov na odnosot
v
na soodvetnite brzini na {ireweto na svetlinata vo tie sredini: n = 1 .
v2
• Sredina vo koja svetlinata se dvi`i so pomala brzina e opti~ki pogusta, a
sredina vo koja brzinata e pogolema se vika opti~ki poretka.
• Koga svetlinskiot zrak preminuva od opti~ki poretka vo pogusta sredina, po
prekr{uvaweto zrakot odi kon normalata. Ako svetlinata pominuva od opti~ki
pogusta vo poretka sredina, zrakot po prekr{uvaweto e naso~en od normalata.
Pri normalno upa|awe nema prekr{uvawe.
• Upadniot zrak, normalata na grani~nata povr{ina i zrakot po prekr{uvaweto
le`at vo ista ramnina.
• Proyirno telo ~ii {to sprotivni strani se dve paralelni ramnini se vika
planparalelna plo~a. Pri prekr{uvawe niz nea, upadniot i izlezniot zrak
imaat ist pravec, samo doa|a do nivno paralelno pomestuvawe.

120
 4.5. TOTALNA REFLEKSIJA

Svetlinata mo`e na dadena grani~na povr{ina samo da se reflektira. Nastanala

totalna refleksija.
Pojavata totalna refleksija nastanuva toga{ koga svetlinata pominuva od opti~ki
pogusta vo opti~ki poretka sredina. Vo toj slu~aj agolot na prekr{uvawe e pogolem
od upadniot.

slu~aj

Sl. 1. Se menuva agolot na upadniot laserski zrak se dodeka toj ne se reflektira.

Eksperiment
Ako postepeno se zgolemuva upadniot agol α
(slika 1), se zgolemuva i agolot na prekr{uvawe,
i za nekoj agol, takanare~en grani~en agol (αgr),
agolot na prekr{uvawe }e stane ednakov na 900,
pa zrakot koj se prekr{il }e se lizga po
grani~nata povr{ina.
Pri agli pogolemi od ovoj, ve}e nema prekr{u-
vawe, tuku celata svetlina se reflektira (sl. 2) .
Pojavata se vika totalna refleksija. Sl. 2. Totalna refleksija.
Kaj sredini so pogolem indeks na prekr{uvawe
grani~niot agol na totalna refleksija e pomal . Grani~ni Grani~en agol
sredini
Staklena prizma za totalna refeksija voda-vozduh αgr = 48,50
staklo-vozduh αgr = 420
So pomo{ na staklena prizma, namesto so ramno
ogledalo, mo`e da se konstruira periskop. Se V
koristi staklena prizma ~ija forma na
presekot na osnovata e dadena na sl. 3. Ako
svetlinata upa|a normalno vrz AV, taa tamu ne
se prekr{uva. Potoa pa|a vrz stranata BC staklo
- vozduh pod agol od 450 (agol pogolem od
grani~niot za totalna refleksija - vidi tabela)
i totalno se reflektira.
A S
So prizmi za totalna refleksija e mo`no i
drugo svrtuvawe na svetlinskite zraci, {to e Sl. 3. Koga zrakot }e stasa na stra-
iskoristeno kaj niza opti~ki aparati. nata BC agolot e pogolem od grani~-
niot agol, pa totalno se reflektira .

121
 Totalnata refleksija nao|a {iroka primena vo
optikata, a denes vo telekomunikaciite. So
opti~ki kabel mo`e da se prenesuva telefonski
signal, televiziski signal i internet signal
ednovremeno.  

Fiber optika

Opti~kite vlakna (fibri) se tenki Sl. 4. Iako e vlaknoto iskriveno,

dielektri~ni vlakna niz koi svetlinata se vodi svetlinata se vodi niz nego.
vo prostorot. Mo`e da se stakleni, plasti~ni
ili od nekoj drug proyiren materijal. Ako
svetlinski zrak navleze koso vo proyirnoto
vlakno i padne pod agol pogolem od grani~niot
agol na totalnata refleksija, }e dojde do negovo
totalno odbivawe (sl. 4). Toj odbien zrak }e
padne na nekoe poodale~eno mesto vo vna-
tre{nosta na vlaknoto, i tamu pak }e dojde do
negovo totalno odbivawe. Taka svetlinskiot
snop, opi{uvaj}i edna cik-cak linija, se dvi`i
niz vlaknoto sè duri od nego ne izleze.

Vrz ovoj princip se gradeni dene{nite opti~ki Sl. 5. Fotografija na snop od

kabli – svetlovodi (sl.5 i 6). Toa se mnogu tenki opti~ki vlakna
plasti~ni ili stakleni vlakna. Mo`at da se
svitkuvaat i da bidat mnogu dolgi.
opti~ki
Opti~kite kabli ovozmo`uvaat efikasen, fiber
kvaliteten i evtin prenos na informaciite (na
zapisite na glas, muzika, videoslika i drugi
podatoci). Na primer, koga telefonirame,
na{iot glas prvo se pretvora vo elektri~ni
Sl. 6. Opti~ki fiber (opti~ko
signali, a ovie vo opti~ki. Opti~kite signali
vlakno) slu`i za prenos na lik
patuvaat po dol`inata na opti~kite vlakna. So
eden laser preku opti~ko vlakno mo`at da bidat
preneseni i do 1000 razgovori vo sekunda.

I kompjuterskite mre`i se gradeni od opti~ki

kabli - golem broj svetlinski vlakna.

Mnogu e va`na upotrebata na opti~kite vlakna i

vo medicinata. Tamu se koristi prenosot na
likot na nekoj predmet so snop od opti~ki
vlakna (sl. 7). Se vnesuva snop od opti~ki vlakna
vo vnatre{nosta na teloto i pritoa se prenesuva
slikata do okoto na lekarot. Taka se pravat preg-
ledi, na primer, na organite za varewe
(gastroskopija) ili na organite za di{ewe
(bronhoskopija).
Sl. 7. Ispituvawe na di{nite
organi. Bronhoskopija.

122
Fatamorgana

(a) (б)
Sl. 8. a) Fatamorgana vo pustina; b) Fatamorgana na pat. Na patot nema voda, no nam ni se
~ini kako da ja ima poradi svivaweto na svetlosnite zraci

Fatamorganata se javuva letno vreme po pati{tata ili vo pustinite, a se objasnuva so

pojavata totalna refleksija (sl. 8a i 8b).
Koga povr{inata na Zemjata e mnogu zagreana od Sonceto, toga{ vozdu{niot sloj vo
neposredna blizina na povr{inata e razreden (opti~ki poretka sredina) se
sozdavaat uslovi za totalna refleksija kaj svetlinskiot zrak {to navleguva od
opti~ki pogusta vo poretka sredina. Taka, na primer, eden svetlinski zrak od vrvot
na nekoe drvo sè pove}e se otklonuva od normalata, sè dodeka na nekoj sloj blizok do
zemjata totalno ne se reflektira. Patnikot vo pustinata gleda drvo i zelenilo kako
da se ogleduva od vodena povr{ina. Se razbira voda nema (sl. 8a).
Vo na{i uslovi taa pojava se slu~uva letno vreme na asfaltnite pati{ta (sl. 8b).

Pra{awa, zada~i i aktivnosti

1) Zad eden sad so voda se nao|a zapalena sve}a. Sadot ima

forma na kvadar. Kakov e likot na sve}ata {to }e go
gleda nabquduva~ot, ako e okoto taka postaveno {to ja
gleda sve}ata pod agol pogolem od grani~niot agol za
totalna refleksija (sl.9) ?
2) Napravete opit opi{an so pra{aweto 1. Sl.9
3) Za kolkav agol se svrtel snopot so pomo{ na prizmata za
totalna refleksija dadena na slikata 10. 1

4) Nacrtajte {ema na periskop, vo koj namesto ogledala bi 2

se upotrbile prizmi za totalna refleksija.

2'
5) Na You tube.com pobarajte video klipovi za 1'
atraktivnite fiber vlaka: Fiber optics i Fiber optics lamp.
Sl.10.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Нa grani~nata povr{ina od opti~ki poretka vo opti~ki pogusta sredina, ako

svetlinata pa|a pod upaden agol pogolem od grani~niot, koj e karakteri-
sti~en za dadenite dve sredini, nastanuva totalna refleksija.
• Totalnata refleksija denes mnogu se koristi kaj opti~kite vlakna za
opti~ki prenos na informaciite.
• So pojavata totalna refleksija se objasnuva pojavata fatamorgana.

123
 4. 6. PREKR[UVAWE NA SVETLINATA NIZ
OPTI^KA PRIZMA. DISPERZIJA
Opti~ka prizma pretstavuva proyirno telo, obi~no stakleno, koe ima barem dve
neparalelni izmazneti ramni povr{ini na koi se prekr{uva svetlinata.

Prekr{uvawe vo prizma B
Ako svetlinski zrak od eden izvor na γ
monohromatska svetlina P (laserski
poka`uva~) upa|a vo staklena prizma,
kako na slikata 1, toj se prekr{uva dva
pati, edna{ na grani~nata povr{ina δ
AB, a potoa na grani~nata povr{ina
CB. Agolot {to go gradat dvete
grani~ni povr{ini (γ) se vika vrven
agol na prizmata. Po dvojnoto P
A C
prekr{uvawe izlezniot zrak se
prekr{il kon po{irokiot del na
prizmata. Upadniot zrak i izlezniot Sl. 1. Patot na zrak od laserski poka`uva~
zafa}aat agol koj se vika agol na devi- niz staklena prizma.
jacija (δ).

Kolkav }e bide agolot na devijacija zavisi od vrvniot agol na prizmata i od indeksot

na prekr{uvaweto na materijalot od koj e napravena prizmata i nadvore{nata sredi-
na (vo na{iot slu~aj, vozduh -staklo).
Za pogolemi vrvni agli na prizmata i pogolemi indeksi na prekr{uvawe agolot na
devijacijata e pogolem.

Prekr{uvawe na bela svetlina. Disperzija na svetlinata

Eksperiment 1
Ako zrak od bela svetlina (od lamba ili od Sonce) pa|a
vrz staklena prizma, toga{ prekr{uvaweto niz
prizmata e malku poslo`eno.
Belata svetlina se sostoi od spektar od branovi so
razli~ni branovi dol`ini. Vo stakloto svetlinskite
zraci so razli~ni branovi dol`ini imaat razli~ni
brzini na {irewe, pa poradi toa i razli~en indeks na Sl. 2 Razli~no prekr{uvawe
prekr{uvawe. Toa zna~i deka tie razli~no se zavisno od branovata dol`ina na
prekr{uvaat (sl. 2). Taka, svetlinata koja ima najkusa svetlinata.
branova dol`ina (violetovata) najmnogu se prekr{uva,
a onie so podolgite branovi dol`ini se prekr{uvaat
pomalku. Crvenata svetlina ima najgolema branova
dol`ina i taa najmalku se prekr{uva.
Istoto toa e i pri~inata zo{to niz prizma belata
svetlina se razlo`uva na boi. Pojavata se vika
disperzija na svetlinata, a dobieniot oboen lik na
otvorot na svetlinskiot izvor e spektar (sl. 3). Sl. 3. Disperzija niz prizma.

124
Vino`ito

Sl. 4. Na sitnite kapki voda, koga istovremeno vrne i gree Sonce doa|a do prekr{uvawe
na Son~evite zraci sozdavaj}i oboen lak na neboto, poznat kako vino`ito. Ponekoga{ ( i
na slikata) se gleda i vtoro vino`ito kaj koe redosledot na boite e sprotiven

Pojavata vino`ito se objasnuva preku

principot na disperzija na svetlinata. Do zrak bela
pojavata na vino`ito (sl.4) doa|a poradi son~eva
svetlina A
pojavite na prekr{uvawe na svetlinata niz
iljadnici sferni kapki koi se odnesuvaat
kako prizmi. Vo sekoja kapka doa|a do B1
razlo`uvawe na belata svetlina kako vo
mala prizma. B2
violetova C2

Toa }e go razbereme podobro ako C1

razgledame samo edna kapka zgolemeno kako
na slikata 5.
Kaj iljadnici sitni kapki voda doa|a do
vakvo razlo`uvawe na belata son~eva
svetlina vo nejzinite boi sozdavaj}i
prekrasen lak od boite na spektarot,
vino`itoto.
crvena
Sl.5. Bela svetlina upa|a vo to~kata A,
kade delumno se reflektira ({to ne e
prika`ano) i delumno se prekr{uva,
razlo`uvaj}i se vo spektralni boi. Vo
to~ite B1 i B2 zracite totalno se
reflektiraat, a vo to~kite C1 i C2
povtorno se prekr{uvaat sozdavaj}i
spektar od boi.

Pra{awa, zada~i i aktivnosti

1. Od {to zavisi agolot na devijacijata pri prekr{uvawe niz prizma?
2. Ako vrz prizma pa|a bela svetlina, zo{to taa se razlo`uva na spektralni boi?
3. Nacrtajte go odot na zracite na crvena i sina svetlina pri prekr{uvawe niz
prizmata. Dali zrakot {to izleguva od prizmata e oboen?
4. Za koja svetlina velime deka e monohromatska?
5. Vo koj interval na branovi dol`ini se nao|a svetlinata {to ja gleda na{eto oko?
6. Violetovata svetlina ima branova dol`ina od 400 nm, a crvenata od 800 nm. Koja od
niv ima pogolema frekvencija. (1 nm = 0,000000001 m).
7. Kolkava frekvencija ima svetlina so branova dol`ina 555 nm?
8. Napravete opit nabquduvawe na odot na zracite niz prizma. Za toa vi se potrebni:
laserski poka`uva~, staklena prizma, ili vodena kiveta (~a{a) so planparalelni
yidovi, ekran, izvor na bela svetlina (laboratoriska lamba), ekran so puknatina;
stol~e za postavuvawe na prizmata. Ako upotrebite izvor na bela svetlina, vo vodata,

125
 namesto kapki mleko se stava fluorescentna boja od eden otvoren fluorescenten
flomaster. Taka snopot vo "vodenata" prizma }e bide vidliv.

laser

laser

γ
a) b)

Sl.6.
9. Vo u~ili{na laboratorija napravete eksperiment dobivawe spektar na bela svetli-
na. Za toa e potrebno: izvor na bela svetlina (laboratoriska lamba so vgradena le}a),
prepreka so liniska puknatina, staklena prizma, le}a ekran, stol~e za postavuvawe
na prizmata.

La Pu L E

a)
Pu L
La Pr
E

b)

Sl. 7.
Za dobivawe dobar spektar treba da se postapi na sledniov na~in: se postavuvaat lambata La,
preprekata so puknatinata Pu, le}ata L i ekranot E vo prava linija. Se bara da se dobie
ostar lik na puknatinata Pu na ekranot (slika 7a). Potoa na patot na zracite se postavuva
prizmata Pr kako na slikata 7b. Ekranot treba sega da se pomesti na stranata na po{irokiot
del od prizmata. Se vrti prizmata sè duri ne se dobie ostar lik na spektarot.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Ako vrz opti~ka prizma se naso~i monohromatski svetlinski snop, toj se
otklonuva kon po{irokiot del od prizmata za agol koj se vika agol na
devijacija.
• Agolot na devijacija zavisi od vrvniot agol na prizmata i indeksot na
prekr{uvawe na prizmata vo odnos na nadvore{nata sredina.
• Pri pa|awe na snop od bela svetlina vrz prizma, poradi razli~noto
prekr{uvawe na svetlinata so razli~nite branovi dol`ini (razli~nite
boi) }e dojde do razlo`uvawe na svetlinata na nejzinite boi. Najmnogu se
prekr{uva violetovata svetlina (taa so najkusa branova dol`ina), a
najmalku crvenata (so najdolga branova dol`ina).
• Pojavata na razlo`uvawe na belata svetlina so pomo{ na opti~ka prizma se
vika disperzija na svetlinata, a dobieniot oboen lik na izvorot opti~ki
spektar.
• Pojavata vino`ito se objasnuva preku prekr{uvawe na svetlinata niz
iljadnici kapki voda koi se odnesuvaat kako mali prizmi vo koi so
prekr{uvawe i totalna reflesija se sozdava vino`ito ili yunica.

126
 4.7. LE]I. LIKOVI KAJ LE]ITE
 

Le}ite, kako opti~ki elementi, gi ima vo re~isi site uredi koi formiraat likovi:
fotografskiot aparat, kamerata, teleskopot, mikroskopot i dr. I na{eto oko ima
le}a, a negovite nedostatoci gi korigirame so o~ila ili kontaktni le}i.
Vidovi le}i. Osnovni karakteristiki
Le}ata e stakleno ili plasti~no proyirno telo so
glatki povr{ini, od koi, barem ednata e del od sfera. d
Postojat dva glavni vida le}i: sobirni (ili konvek- C1 C2
sni) i rasturni (ili konkavni).
Na sl. 1 e dadena slika na presekot na edna
dvojnoispaknata le}a. Pravata {to gi spojuva centrite
na sferite ~ii delovi se povr{inite na le}ata se vika
Sl. 1. Pravata C1C2 se vika
opti~ka oska. Le}a ~ija {to debelina d e mala vo opti~ka oska 
sporedba so radiusite na sferite od koi le}ata e  
dobiena, se vika tenka le}a.  
Sobirnite le}i se podebeli vo blizinata na opti~kata
oska otkolku na nivnite kraevi (sl. 2). Kaj rasturnite
le}i e obratno. Tie se potenki vo blizinta na
opti~kata oska (sl. 2). Poradi toa kaj sobirnite le}i
zracite {to pa|aat paralelno so opti~kata oska se
sobiraat po prekr{uvaweto niz le}ata vo edna to~ka
koja ja vikame fokus na le}ata (sl. 3). Za razlika od
niv kaj rasturnite le}i paralelnite zraci po
prekr{uvaweto se raziduvaat. No, nivnite prodol- собирна растурна
`enija se se~at, isto taka vo edna to~ka, koja ja vikame Sl.2. Sobirni le}а (подебела
imaginaren fokus (sl.4).   кон оптичката оска и рasturnа
 
le}а (потенка кон оската).
 
O
F F
O
F O
F F
F

f
 
Sl. 3. Kaj sobirnite le}i
paralelnite zraci po prek-
r{uvaweto pominuvaat niz
fokusot.
 
f a) b)
Sl.4. Kaj rasturnite le}i  
vo imaginarniot fokus [ematski oznaki za a) sobirna
pominuvaat prodol`enijata le}a, b) rasturna le}a
na prekr{enite zraci.  

127
 Rastojanieto od fokusot na le}ata do nejziniot centar O se vika fokusno rastojanie
(f), koe e osnovna karakteristika na sekoja le}a. Fokusnoto rastojanie na le}ata za-
visi od zakrivenosta na nejzinite sferni povr{ini, no i od indeksot na prekr{u-
vaweto na materijalot od koj e napravena le}ata. Recipro~nata vrednost od ovaa
veli~ina e karakteristika na le}ata se vika ja~ina na le}ata (j) :
1 1
ja~ina na le}a = ili j= .
fokusno rastojanie f
Fokusnoto rastojanie se iska`uva vo edinicata metar, dodeka ja~inata na le}ata se
iska`uva vo edinicata 1/m koja nosi naziv diopter i se bele`i so dpt. Taka, ako
1
nekoja le}a ima fokusno rastojanie 25 cm, nejzinata ja~ina e: j = = 4 dpt
0,25 m
 

Dobivawe likovi kaj le}ite

Za dobivawe likovi kaj tenkata le}a se koristat slednive karakteristi~ni zraci,
dadeni na slikite 5, 6 i 7.

F1 O
O
F1 F2 F1 O F2 F2

Sl. 6. Zrakot koj pominuva Sl. 7. Zrakot koj pominuva

Sl. 5. Zrakot koj odi
paralelno so opti~kata oska niz fokusot {to se nao|a na niz centarot na le}ata ne se
sekoga{ se prekr{uva taka prednata strana na le}ata po prekr{uva.
{to pominuva niz fokusot. prekr{uvaweto e paralelen
so opti~kata oska.
Sega, da ilustrirame nekoi slu~ai na konstrukcija na likovi kaj tenki le}i.
Vo slu~aj koga predmetot AV se nao|a na rastojanie pogolemo od dvojnoto fokusno
rastojanie (2f), likot {to se dobiva (A1V1) e realen, prevrten i namalen (sl. 8).   
 

B
Sl. 8. Za da se dobie
likot na predmetot
p predmet AV, go crtame likot na
to~kata V. Likot na
F1 O F2 A1 to~ka A le`i na
A opti~kata oska. Likot
l lik A1V1 se nao|a pome|u
a b fokusot i to~kata koja
B1 e na rastojanie 2f od
centarot na le}ata O.
2f f  

Koga predmetot AV se nao|a na rastojanie pogolemo od f, a pomalo od 2f, likot (A1V1)

{to se dobiva e realen, prevrten i zgolemen. Toj se nao|a na rastojanie pogolemo od
2f. Potrebno e postepeno da se iscrta likot {to se dobiva vo ovoj slu~aj koristej}i
gi zracite dadeni na slikite 6 i 7. I vo dvata prethodni slu~aja likot mo`e da se
proektira na ekran. Toa zna~i deka, likot e realen.

128
Posebno interesen e slu~ajot koga predmetot B1
AV se nao|a na rastojanie pomalo od fokusnoto.
Postapuvame isto kako i vo slu~ajot od sl. 8.
Povtorno, znaeme deka likot na to~kata A e na B
opti~kata oska, a so pomo{ na karakteristi~-
nite zraci go barame likot na to~kata V. Vo ovoj A1
F1 A F2
slu~aj ne se dobiva realen lik, bidej}i zracite
od to~kata V po prekr{uvaweto niz le}ata ne se
se~at. Toga{ likot {to se dobiva e imaginaren, f
zgolemen i ispraven. Toj se dobiva koga }e se Sl. 9. Dobivawe na imaginaren lik
prese~at prodol`enijata na prekr{enite zraci.
Rasturnata le}a sekoga{ dava imaginaren,
B
namalen i ispraven lik (sl. 10), nezavisno kade
se nao|a predmetot. Likot na to~kata V se B1
dobiva vo presekot na zrakot koj pominuva niz
centarot i prodol`enieto na prekr{eniot A
F A1
paralelen upaden zrak koj treba da pomine niz
fokusot.
Imaginarnite likovi ne mo`at da se fatat na
ekran. Za da se vidat treba da se pogleda niz Sl. 10. Dobivawe lik kaj rasturna
le}ata. le}a
I kaj le}ata postoi vrska pome|u fokusnoto
rastojanie (f) i rastojanijata na predmetot (a) i
na likot (b).
1 1 1
Taa vrska e ista so ravenkata na sfernoto
ogledalo i se vika ravenka na tenka le}a :
= +
f a b
Recipro~nata vrednost na fokusnoto rastojanie na le}ata (f) e ednakvo na zbirot od
recipro~nite vrednosti na rastojanijata na predmetot (a) i recipro~no rastojanie na
likot (b) do le}ata.
Kaj rasturnite le}i, bidej}i likot se dobiva od istata strana na le}ata na koja e
postaven i predmetot, fokusnoto rastojanie, a so toa i ja~inata se negativni. Pa se
veli deka tie imaat negativen dipoter.
A 1 B1 l b
Isto taka, i ovde va`i deka odnosot : = = =z
AB p a
kade {to p = AB e goleminata na predmetot, l = A1V1 e goleminata na likot, a a i b se
nivnite rastojanija do le}ata. So z e ozna~eno zgolemuvaweto na le}ata.

Primer zada~a

1) Pred sobirna le}a so ja~ina od 2 dpt se nao|a predmet na oddale~enost od 80 cm. Kade se
nao|a likot?
Dadeno: Re{enie: Le}ata ima fokusno rastojanie
a = 80 cm = 0,8 m f= 1/2 m .
j = 2 dpt Od ravenkata na tenka le}a sleduva:
1 1 1 1 1 1
b=? = + od kade = − ili b=1,33 m
f a b b f a

129
 Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1. Brzo opredeluvawe na fokusno rastojanie na sobirna le}a mo`e da se napravi so snop son-
~eva svetlina koja doa|a od prozorec vo sobata vo koja se nao|ame.

Se postavuva le}ata (na pr. o~ilata za ~itawe) nasproti

prozorecot, za da mo`e da se pravi proekcija na
sprotivniot yid (sl. 11). Svetlinata od prozorecot doa|a
kako snop na paralelni zraci. Koga }e se dobie ostar lik E f
na prozorecot, toga{ rastojanieto od le}ata do ekranot e
ednakvo na fokusnoto rastojanie na le}ata, bidej}i
paralelnite zraci sozdavaat lik vo fokusot. So metro Sl.11.
izmerete go toa rastojanie.

2. Na koe rastojanie od le}ata treba da se postavi predmetot, za negoviot lik da bide

ednakov po golemina i na ednakvo rastojanie so toa na predmetot?
3. Babata na Petar nosi o~ila so ja~ina od 4 dpt. Ako o~ilata na babata gi upotrebite
kako le}a na koe rastojanie od yidot, koj e nasproti prozorecot vo va{ata soba }e go gl
edate ostriot lik na prozorecot?
4. Ilina nosi o~ila so negativen diopter. Mo`e li ovie o~ila da gi upotrebite za da go
dobiete likot na prozorecot na yidot otsprotiva?

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Le}ata e proyirno telo so izmazneti povr{ini od koi, barem, ednata e
del od sfera. Le}ite mo`e da bidat sobirni i rasturni.
• Fokus na le}a e to~ka niz koja pominuvaat prekr{enite zraci koi na
le}ata padnale paralelno so opti~kata oska.
• Ja~ina na le}a e ednakva na recipro~nata vrednost na nejzinoto
fokusno rastojanie iska`ano vo metri. Se meri so diopter ( dpt)
• Likovite na tela, dobieni so le}i, gi crtame so pomo{ na
karakteristi~ni zraci: 1) zrak koj pa|a paralelno se prekr{uva niz
fokusot; 2) zrak koj pominuva niz fokusot zad le}ata e paralelen so
opti~kata oska i 3) zrak koj pominuva niz centarot na le}ata, ne se
prekr{uva.
• Rasturnite le}i sekoga{ davaat imaginarni likovi.
1 1 1
• Osnovnata ravenka na tenka le}a glasi: = + kade {to f e
f a b
fokusno rastojanie na le}ata, a e rastojanieto na predmetot do le}ata,
a b e rastojanieto me|u likot i le}ata.
• Zgolemuvawe na likot vo odnos na predmetot ( z ) kaj le}ite se
A B l b
opredeluva so relacijata 1 1 = = = z . Vo ovaa relacija l e
AB p a
goleminata na likot, p e goleminata na predmetot .

130
 4. 8. PRIMENA NA LE]ITE. LUPA.
OPTI^KI INSTRUMENTI
Mnogu tela ne mo`eme da gi vidime poradi toa {to se ili mnogu mali ili mnogu
oddale~eni. Za da gi vidime zgolemenite likovi na vakvite tela, se slu`ime so
opti~ki instrumenti. Taka, lupata, mikroskopot i grafoskopot, ni slu`at da gi
vidime zgolemeni likovite na sitnite tela, dodeka durbinot i teleskopot ni slu`at
da gi vidime likovite na telata koi se mnogu oddale~eni od nas.

Lupa B1
Lupata pretstavuva sobirna le}a so koja
se gledaat zgolemeni likovite na
predmetite postaveni na rastojanie l B
pomalo od fokusnoto. Na slikata 1 p
predmetot AV se gleda zgolemen kako O
lik A1 V1. Likot {to vo toj slu~aj se A1
A a F2
dobiva e imaginaren, zgolemen i ispra- F1
ven.
Lupata nekoga{ ja koristele detekti- f
vite pri istragata na mestoto na b
zlostorstvata. Denes ja koristat
~asovni~arite, kozmeti~arite, elektro- Sl. 1. Dobivawe zgolemen imaginaren lik
ni~arite, lekarite i dr. Fotografija kaj lupata
na lupa postavena pred tekst od kniga e
dadena na sl. 2.

Zgolemuvaweto na lupata (z), odnosot

pome|u goleminata na likot (l) i
goleminata na predmetot (p), e isto so
relacijata za zgolemuvawe na le}ata:
l b
z= =
p a Sl.2. Zgolemen lik na tekstot
kade {to b e rastojanieto od likot do lupata, a a rastojanieto me|u predmetot i
lupata.
Mikroskop
Zgolemuvaweto so pomo{ na lupa e malo. Pogolemo
zgolemuvawe se dobiva so opti~kiot mikroskop (sl. 3).
Toj se sostoi od dva sistema sobirni le}i. Prviot
sistem le}i e postaven neposredno do predmetot,
obi~no se vika objektiv. Toj sozdava realen zgolemen
lik, koj pretstavuva predmet za vtoriot sistem,
okular.Toj e poslaba sobirna le}a, postavena taka,
{to ve}e sozdadeniot realen lik í e na rastojanie
pomalo od fokusnoto, pa so nea se dobiva povtorno
zgolemen imaginaren lik. Nabquduva~ot {to gleda Sl.3. Mikroskop
niz okularot go gleda predmetot zgolemen, prevrten
i imaginaren .
Zgolemuvaweto na mikroskopot e proizvod od zgolemuvawata na objektivot (zob) i na
okularot (zok), a ovie zavisat od ja~inite na le}ite.

131
 z = zob zok
Kaj najdobrite opti~ki mikroskopi se postignuvaat zgolemuvawa i do 3000 pati.
Mikroskopot na{ol mnogu golema primena vo naukata, voop{to. So usovr{uvaweto
na ovoj opti~ki instrument bile mnogu unapredeni biologijata i medicinata.
Fotografski aparat

Kaj fotografskiot aparat so pomo{ na sobirna film

le}a (objektiv) se sozdava realen prevrten lik predmet realen

prevrten
koj pa|a vrz filmot (sl. 4) или CCD senzorot koj lik

ja pretvora slikata vo digitalen signal.

Sl.4. Opti~ka {ema na fotoaparat
Realniot lik predizvikuva hemiski procesi na
filmskata emulzija. Emulzijata na filmot, po
hemiskata obrabotka, gi za~uvuva formata,
osvetlenosta i bojata na predmetot.

Sl.5. Fotoaparat

Pra{awe, zada~i, aktivnosti

1. Ednostavno i brzo opredeluvawe na fokusnoto

rastojanie na rasturna le}a, iako taa ne formira realen
lik mo`e da se napravi na sledniov na~in.
Niz dadena rasturna le}a se gleda skalata na edna linijka
(metro). Ja menuvame oddale~enosta na linijkata, dodeka l p
ne postigneme rastojanieto pome|u podelkite na
linijkata p i rastojanieto pome|u podelkite na likot na
linijkata gledan niz le}ata l, da se odnesuvaat kako 2:1. Sl. 6
Toga{ rastojanieto me|u linijkata i le}ata e ednakvo na fokusnoto rastojanie na rasturnata
le}a (sl. 6).
1 1 1
Eve go objasnenieto: spored ravenkata na le}ata: = + . No, ovde e b negativen broj, pa
f a b
}e bide: 1 = 1 − 1 . Od druga pak strana, so ogled na : p = a = 2 . Odtuka so zamena na b=a/2, za f
f a b l b
se dobiva deka e : f = - b.
2. Proverka na ravenkata na tenka le}a se pravi eksperimentalno so slednovo merewe.
Za opitot vi e potrebno: laboratoriska lamba so kondenzor; metalna prepreka postavena vrz
kondenzorot so procep so opredelena forma, na primer, strelka. Za da bide procepot dobro
difuzno osvetlen pred nego se stava paus-hartija; sobirna le}a so java~ za da se postavi vrz
opti~kata klupa; opti~ka klupa; ekran so dr`a~.
9 Prvo se opredeluva fokusnoto rastojanie f na sobirnata le}a, na na~in ve}e opi{an
vo aktivnost 1. od minatata lekcija Na opti~kata klupa se montira lambata so na nea
postaveniot predmet, le}ata, i ekranot, kako na slikata 7.
9 Postavete ja le}ata na rastojanie ednakvo na 2 f i barajte ostar lik na predmetot.
Vnimavajte! Predmetot se nao|a tamu kade {to e osvetlenata strelka. Likot e realen
ednakov po golemina so predmetot, prevrten i postaven na rastojanie b = 2 f.

132
 predmet le}a ekran

lamba
opti~ka klupa
Sl. 7. Proverka na zakonot za le}ata.
9 Promenete gi rastojanijata i dobijte, realen namalen i zgolemen lik.
9 Proverete ja ravenkata na taa tenka le}a za site slu~ai.

9 Najposle postavete go predmetot na rastojanie pomalo od f. Ne

mo`e da se dobie lik na ekranot. No zatoa ako pogledate vo le}ata,
nasproti {ireweto na zracite, }e ja vidite strelkata ispravena i
zgolemena (sl. 8). Ako ja napi{ete ravenkata na tenka le}a i gi
zamenite vrednostite za f i za a od va{iot eksperiment, kakva }e bide
vrednosta za b? Kakov e ovoj lik?
Sl. 8
3. Lupite imaat fokusno rastojanie pome|u 1,2 i 5 cm.
Imaj}i predvid deka rastojanieto na predmetot kaj lupata e
re~isi ednakvo so nejzinoto fokusno rastojanie, kolku }e
bide maksimalnoto zgolemuvawe na lupata? Za rastojanie na
likot }e go zemete rastojanieto na jasno gledawe b=25 cm.
4. Koi predmeti se nabquduvaat so mikroskop? Dali
znaete za nekoi mikroorganizmi {to bile otkrieni so
mikroskop?
5. Teleskopot (sl. 9) slu`i za nabquduvawe na nebesnite
tela. Pro~itajte vo nekoja enciklopedija, ili na internet,
kakvi teleskopi postojat i koga bile konstruirani prvite
teleskopi?

Sl.9

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Lupata pretstavuva sobirnata le}a so koja se gledaat zgolemeni likovite na
predmetite postaveni na rastojanie pomalo od fokusnoto.
• Zgolemuvaweto na lupata e isto kako i zgolemuvawe na sobirnata le}a.
• Pogolemi zgolemuvawa se postignuvaat kaj mikroskopot, koj e opti~ki ured
i e sostaven od dva sistema le}i: objektiv i okular.
• Zgolemuvaweto na mikroskopot e dadeno so z = z ob z ok .

133
 4. 9. OKO KAKO OPTI^KI SISTEM.
NEDOSTATOCI NA OKOTO

Okoto pretstavuva slo`en opti~ki sistem preku koj nie gi dobivame re~isi 80% od
informaciite za svetot {to ne opkru`uva.
Vitalnite delovi na ~ove~koto oko, koi se bitni za negovata funkcija se prika`ani
na slikata 1. Kako celina ~ove~koto oko ima pribli`no sferna forma so pre~nik na
o~noto jabolko od okolu 23 mm.
mre`nica o~en muskul

ro`nica iris

zenica

le}a
nervni
zavr{etoci
Sl. 1 Osnovni delovi na okoto kako opti~ki sistem i dobivawe na likot na predmetot.

¾ Svetlinata navleguva vo okoto preku ro`nicata, a potoa pominuva niz

bezbojna proyirna te~nost i zenicata i se prekr{uva niz o~nata le}a.
¾ Snopot koj se prekr{uva sozdava ostar, realen i prevrten lik na mre`nica.
Tamu se sozdava elektri~en impuls koj go primaat nervnite zavr{etoci i go
prenesuvaat do mozokot.
¾ Vo mozokot se “de{ifrira” informacijata za sozdadenata slika.
^uvstvitelnosta na ~ove~koto oko e mnogu golema. Taka, ~ovek so dobar vid
mo`e svetlinata od edna sve}a da ja vidi no}e na rastojanie od nekolku
kilometri.
Treba da se napomne deka i ro`nicata, koja e proyirna i ima sferna zakrivenost, i
proyirnata te~nost pome|u nea i irisot, kako i proyirnoto "staklesto" telo od
vnatre{nosta na okoto, pridonesuvaat okoto da se odnesuva kako sobirna le}a. Naj-
~ustvitelniot del na mre`nicata se vika `olto petno. Tamu obi~no i se sozdava
realniot lik na predmetot.
Zenicata, zavisno od intenzitetot na osvetluvaweto,
mo`e da ima pre~nik od 2 do 8 mm. Taka taa go
regulira intenzitetot na svetlinata {to go prima
okoto (sl. 2).
Ro`nicata, komornata te~nost, le}ata i
"staklestoto telo" pretstavuvaat opti~ki sistem koj
e sostaven od delovi so razli~en indeks na
prekr{uvawe i razli~ni fokusni rastojanija. So Sl. 2. a) Iris i zenica. Pri
pomo{ na o~nite muskuli se menuva zakrivenosta na silna osvetlenost zenicata
o~nata le}a, a so toa i nejzinoto fokusno rastojanie. se sobira, a pri slaba, se
Taa osobina na okoto se vika akomodacija na okoto. {iri.

134
Akomodacionata sposobnost na okoto ovozmo`uva da se gledaat dovolno jasno i dosta
oddale~eni i bliski predmeti. Za normalno oko, najmaloto rastojanie na koe
predmetite se gledaat bez napregawa iznesuva okolu 25 cm. Toa e rastojanie na jasno
gledawe.
Za okoto e va`en i agolot pod koj mo`e da se raspoznavaat dva to~kesti predmeta
kako oddelni to~kesti likovi. Toj agol se vika viden agol i iznesuva okolu edna
agolna minuta.
Gledaweto so dvete o~i dozvoluva istovremeno formirawe na dva lika od razli~ni
pozicii. Tie dva lika se spojuvaat vo eden koj e tridimenzionalen (3D).
Nedostatoci na okoto
Naj~esti nedostatoci na okoto se kusogledosta i dalekugledosta.
Kusogledost

Kusogledite lu|e ne mo`at da gi vidat pooddale~enite predmeti. Kaj kusoglediot

~ovek opti~kiot sistem kako celina pretstavuva pozakrivena, a so toa pojaka le}a.
Tamu svetlinskite zraci {to doa|aat od podaleku se prekr{uvaat niz le}ata i
sozdavaat lik pred `oltoto petno. Nedostatokot se korigira so o~ila ili
kontaktni le}i koi pretstavuvaat rasturna le}a.
Na sl. 3 e prika`ano formirawe na likot (a) i korekcija na formiraweto kaj
kusogledo lice (b).

a) b)

Sl. 3. a) Formirawe lik kaj kusoglediot ~ovek b) So rasturna le}a (o~ila ili kontaktni
le}i so negativen (-) diopter se korigira nedostatokot.
Dalekugledost

Dalekugledite lu|e, pak, gledaat na daleku, no ne mo`at da gi gledaat bliskite

predmeti. O~nata le}a kaj ovie lu|e e poslaba, pomalku zakrivena, pa likot na
predmetot se sozdava zad `oltoto petno (sl. 4). Korekcijata na ovoj nedostatok na
okoto se pravi so sobirni le}i.

a) b)

Sl. 4. a) Kaj dalekuglediot ~ovek likot se sozdava zad `oltoto petno

b) Sobirnata le}a go korigira ovoj nedostatok.
Dalekugledite lu|e nosat o~ila (ili kontaktni le}i) so pozitiven diopter.
(sobirni le}i)
Postojat i drugi poslo`eni nedostatoci na okoto, kako {to e astigmatizmot
koj{to se korigira so sistem od slo`eni le}i.

135
 Pra{awa, zada~i i aktivnosti
1) Kako {to e poka`ano na slikata 1, likot na predmetot {to se sozdava vo ~ove~koto
oko e prevrten. Vo mozokot taa slika se "ispravuva" i nie slikata ja gledame ispraveno.
No mozokot ne sekoga{ go pravi toa ubedlivo. Postojat opti~ki iluzii. Nekoi od niv se
dadeni na slikata podolu i obi~no se vikaat opti~ki iluzii.

D ali kosata prava e

iskr{ ena?

D ali i otse~kite postaveni

koso se ednakvo gusti? D ali vertikalnite pravi
se paralelni?
D ali sinite otse~ki se ednakvo dolgi? P roverete!
2. Koga ~ita baba & na Marija nosi o~ila +4 dpt. Dali e taa dalekugleda ili kusogleda?

3. Na koj na~in najbrzo }e opredelite dali nekoi o~ila mu pripa|aat na kusogled ili na
dalekugled ~ovek?

4 Marko ne nosi nitu kontaktni le}i, nitu o~ila. No toj saka letno vreme da nosi o~ila za
sonce. Dali se menuva fokusnoto rastojanie na negovoto oko koga gi nosi takvite o~ila?

5. Koga zenicata e pogolema? Dali koga }e izlezete na sonce ili nave~er pri slabo
osvetluvawe?

6. Dali postoi nekoja sli~nost pome|u fotoaparatot i okoto?

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Okoto e slo`en opti~ki sistem kaj kogo na mre`nicata, poto~no na
naj~ustvitelnoto mesto - `oltoto petno se sozdava realen prevrten lik
na predmetot {to se gleda.
• So pomo{ na o~nite muskuli se menuva zakrivenosta na o~nata le}a, a
so toa i nejzinoto fokusno rastojanie. Taa osobina na okoto se vika
akomodacija na okoto, a so toa ~ovekot mo`e ednakvo jasno da gi gleda
pobliskite i poodale~nite predmeti.
• Naj~estite nedostatoci na okoto se kusogledosta i dalekugledosta.
• Kaj kusogledoto lice likot na predmetot {to se gleda se sozdava pred
`oltoto petno. Zatoa korekcija na vidot kaj takvoto lice se pravi so
rasturni le}i.
• Kaj dalekugledoto lice likot na predmetot {to se gleda se sozdava zad
`oltoto petno. Korekcija na gledaweto kaj ova lice se pravi so sobirni
le}i.

136
4. 10. BOJA NA TELATA. KAKO OKOTO GI
RAZLIKUVA BOITE
Na{eto oko mo`e da razlikuva iljadnici razni nijansi na boite. [to e toa boja na
telo? Osnovnite poznavawa za boite na telata se predmet na ovaa lekcija
Boi na telata
Sli~no kako i setilata za miris i vkus, taka i osoznava-
weto na boite preku gledaweto ni ovozmo`uva da
opstanuvame i da go razbereme svetot okolu nas.
Site predmeti okolu nas gi osvetluva Sonceto ili,
nave~er, svetilkite. Nie gi gledame vo razli~ni boi.
Bluzata na Marija e crvena, nejzinite pantoloni beli,
ko{ulata na maliot Ivan sina, a paltoto na Vera e crno
(sl.1). Na{eto oko razlikuva mnogu golem broj boi. Site Sl. 1a
tie grubo gi grupirame vo glavnite boi na son~eviot
spektar: crvena, portokalova, `olta, zelena, sina,
temnosina i violetova, koi odgovaraat na razli~nite
branovi dol`ini.
Zo{to nekoj predmet e oboen so dadena boja? Boite na
telata se dol`at na refleksija i apsorpcija na svetli-
nata na dadenoto telo. Crveniot predmet ja reflektira Sl 1b
samo crvenata boja, a site drugi gi vpiva. Siniot, pak,
samo sinata boja ja reflektira. Taka e i so drugite boi.

Nekoj predmet ima bela boja ako site boi od spektarot na

Sonceto ednakvo gi reflektira. Crniot predmet gi
apsorbira (vpiva) site boi. Takviot predmet ne
reflektira nitu edna boja. Zatoa, ako nekoj crven
predmet go osvetlite so violetova boja, toj izgleda crn.
Sl. 1v
Proyirnite predmeti ja imaat onaa boja koja ja
propu{taat, site drugi gi apsorbiraat. Ako niz sino
staklo propu{tite crvena svetlina, stakloto nema da
propu{ti nikakva svetlina, i ako go gledate, toa }e bide
crno (sl. 2).
Sl. 2. Niz sino staklo
crvenata topka se ~ini
Okoto kako detektor na boite crna

Raspoznavaweto na boite e edna od najva`nite funkcii na

~ove~koto oko. Svetlinata koja okoto ja registrira e
samo mal del od branovite dol`ini na celokupniot
elektromagneten spektar. Sekoja boja ima svoja razli~na
branova dol`ina. Osetot za bojata zavisi kako od
nabquduva~ot taka i od uslovite vo koi se gleda (sl.3).
Sl. 3.

137
 Registriraweto na boite i svetlosniot intenzitet
kaj ~ove~koto oko se slu~uva preku posebnite
vidovi nervni zavr{etoci koi se ~uvstvitelni na
svetlina i se nao|aat vo mre`nicata (retinata) ~ep~iwa stap~iwa
(sl. 4). Tie receptori se vikaat ~ep~iwa i se akti-
viraat pri silni osvetluvawa, dnevno gledawe.
Pokraj ~ep~iwata na mre`nicata se nao|aat i
stap~iwa, receptori koi go registriraat
intenzitetot na svetlinata. Tie se izvonredno
~uvstvitelni i se aktiviraat pri slabi svetlosni
intenziteti (no}no gledawe).

Se smeta deka vo mre`nicata na okoto na ~ovekot nervi

postojat tri vida ~ep~iwa {to se ~uvstvitelni na
crveniot, zeleniot i siniot del na vidliviot
spektar, t. e. soodvestvuvaat na trite “osnovni
boi”. Sl. 4. Dvata vida nervni zavr{etoci:
~ep~iwa - odgovorni za gledawe na
Receptorite ovozmo`uvaat raspoznavawe na boite i stap~iwa-odgovorni za
iljadnici boi i nijansi. Intenzivnata svetlina gi svetlosen intenzitet
vozbuduva site tri vida receptori, pa se vospriema
kako zra~ewe na zaslepuva~ka bela boja. Sli~en
oset na ramnomerno vozbuduvawe na trite vida
receptori nastanuva pri gledawe bela svetlina.
Svetlina so razli~na branova dol`ina razli~no gi stimulira raznite vidovi
~ep~iwa. (Tabela na osnovnite karakteristiki na trite vida receptori e dadena
podolu). Na primer, `olto-zelena svetlina do ist stepen gi stimulira ~ep~iwata od
L i M tip, no poslabo gi stimulira ~ep~iwata od S tip. Crvenata svetlina pove}e gi
stimulira ~ep~iwata od L tip, otkolku od M tip, dodeka ~ep~iwata od S-tip re~isi
ne gi stimulira. Zeleno-sinata svetlina gi stimulira receptorite od M-tip pove}e,
otkolku receptorite od L-tip ili S-tip. Violetovata svetlina gi stimulira samo
receptorite od S-tip. Mozokot ja prima kombiniranata informacija od raznite
receptori, {to ovozmo`uva razli~no vospriemawe na svetlina so razli~na branova
dol`ina.

Interval na branovi dol`ini so

Тип Branovi dol`ini na
maksimalna ~ustvitelnosta
~ep~iwa svetlina {to se prima

S 400–500 nm 420–440 nm (sin del od spektarot)

M 450–630 nm 534–545 nm (zelen del od spektarot)
L 500–700 nm 564–580 nm (crven del od spektarot)

Trikomponentnata teorija na gledaweto prvo ja pretka`al M. V. Lomonosov vo 1756

g., a po sto godini, nezavisno od nego, ja razvil germanskiot fizi~ar Helmholc. Ako
vo mre`nicata na okoto nema ili poslabo funkcionira nekoj vid od receptorite za
boja, ~ovekot ne gi razlikuva boite na telata. Retko se sre}ava polna slepost za boi.
Naj~esto se sre}avaat lu|e koi ne ja razlikuvaat crvenata i zelenata boja. Tie boi gi
vospriemaat kako sivi. Takviot nedostatok na gledawe se narekuva daltonizam -
spored angliskiot nau~nik X. Dalton koj samiot stradal od ovoj nedostatok i prv go
opi{al vo 1793 godina.

138
Aditivno i suptraktivno me{awe na boite
magenta
Aditivno me{awe na boite podrazbira me{awe
crveno sino
na svetlina so razli~i boi na svetlinskite
izvori. Zna~i, ako nekoj naso~i oboeni svetlosni belo
snopovi vrz ekran, me{aweto e aditivno. Ako
imame tri svetlosni izvora so svetlina koja im `olto cijan
sino
pripa|a na trite osnovni boi: crvena (R od
angliskoto red), zelena (G od angliskoto green) i
zeleno
sina (B od angliskoto blue) kako rezultat na
ednakvi soodnosi na site boi se dobiva bela boja
(sl. 5). Ednakvi soodnosi na crvena i zelena
osnovna boja davat `olta boja, ednakvi soodnosi Sl. 5. Aditivno me{awe na boi
na sina i zelena davat cijan sina boja, dodeka
ednakvi soodnosi na svetlina od crven i sin
izvor davaat magenta boja.

Kaj suptraktivnoto me{awe na boite se

me{aat dve razli~no oboeni mesta. Toa obi~no
se koristi pri pe~ateweto. Osnovni boi se:
`oltata, magenta i cijan sinata, koi izme{ani
vo ednakvi soodnosi davat crna boja (sl. 6). Kaj
suptraktivnoto me{awe se pravi me{awe na
boite, mastilata, pri {to poradi odzemawe
(odnosno apsorpcija) na odredeni branovi
dol`ini na svetlina i reflektirawe na drugi se Sl. 6. Suptraktivno me{awe na boi.
dobiva soodvetna boja. Kako {to se gleda od
slikata 6, suptraktivno me{awe na `oltata,
cijan sinata i magentata, dava crna boja, dodeka
ednakvi osnosi na cijan sina i magenta, davat
sina; cijan-sina i `olta davat zelena, a crvenata
se dobiva od magentata i `oltata.
Slikata 7 poka`uva deka sekundarnite boi na
edniot (aditivniot) sistem na me{awe na boite
se, vsu{nost, primarni boi na drugiot (suptrak- Sl. 7. Komparacija na aditivno
tivniot) i, obratno. ( me{awe na svetlini) i
suptraktivno ( me{awe na boi.).

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Bojata na edno telo zavisi od branovata dol`ina na svetlinata {to
teloto ja reflektira ili, ako e proyirno, ja propu{ta.
• Vo na{eto oko, vo negovata mre`nica postojat nervni zavr{etoci,
fotorepceptori za svetlinski intenzitet i za bojata na upadnata
svetlina.
• ^ep~iwa se fotoreceptori za boja, gi ima tri vida ~ii maksimumi na
osetlivost se na osnovnite tri boi: crvenata, zelenata i sinata.
• Vtorite receptori koi se mnogu po~uvstvitelni se vikaat stap~iwa i se
aktiviraat pri pomali svetlosni intenziteti, no}no gledawe.
• Me{aweto na boite mo`e da bide aditivno (me{awe na svetlini) i
suptraktivno (me{awe na boi ili mastila).

139
136
 5.1. GRADBA NA MATERIJATA

 
Telata {to ne opkru`uvaat se del od materijal-
niot svet. Materijata e sostavena od molekuli.  
 
Molekulite se sostaveni od atomi. Ovie, pak, ne se
najmalite sostavni delovi na materijata, tuku i
tie imaat svoja sopstvena gradba {to gi pravi
razli~ni eden od drug. Poradi tie razliki, tie
popolnuvaat razli~ni mesta vo ~udesniot perioden
materija 
  sistem na elementite.  
 
Atomite se sostojat od jadro (nukleus) i elektroni.
Elektronite se nositeli na negativen elektri~en
polne` (-). Tie se rasporedeni vo elektronskata
obvivka okolu jadroto.
 
Atomskite jadra se sostaveni od protoni (pozi-
tivni ~estici) i neutroni (neutralni ~estici).
Protonite i neutronite so zaedni~ko ime se nare-
 
molekul  kuvaat nukleoni.
   
  Koli~estvoto elektri~estvo {to go nosat elek-
  tronite e ednakvo, no sprotivno spored znakot, so
koli~estvoto elektri~estvo {to go nosat
protonite. Taka, atomot vo celina e neutralen,
bidej}i brojot na elektronite od elektronskata
obvivka e ednakov so brojot na protonite od
jadro
jadroto.
 
Iako ovie ~estici se isti spored goleminata na
polne`ot, sepak se razlikuvaat spored masata.
Protonot e so 1840 pati pogolema masa od masata
na elektronot.
elektronska
obvivka
Delivosta na materijata kako da nema kraj. Duri i
atom onie za koi se mislelo deka se nedelivi (protonite
  i neutronite), i tie se sostaveni od u{te pomali
  delovi koi se narekuvaat kvarkovi. Kvarkovi ima
nukleoni pove}e vidovi i nim im bile dadeni mnogu
interesni imiwa: goren kvark, dolen kvark,
{armanten kvark, ~uden kvark itn.
neutron  proton    elektron
  Nau~nicite kako da ne mo`at da se soprat vo
“sitneweto” na materijata. Duri i malite
kvarkovi se misli deka se sostaveni od u{te
positni ~estici koi se narekuvaat stringovi.  
 
 

137137
  
 
Elektronite od elektronskata obvivka se
dr`at vo zaednica so jadroto so pomo{ na e-
lektri~nite privle~ni sili pome|u sprotiv-
nite polne`i. Pome|u protonite vo jadroto,
pak, vladeat odbivni elektrostatski sili
kako pome|u istoimeno naelekrizirani telca,
pa tie bi pobegnale eden od drug i bi go
rasturile jadroto. No, pome|u nukleonite vo
jadroto (protonite i neutronite) vladeat 1 proton 1840
silni privle~ni nuklearni sili {to go elektroni
dr`at jadroto vo celina, koi se daleku po-
silni od odbivnite elektrostati~ki sili
pome|u protonite vo jadroto.
[

Bidej}i elektronot e so okolu 1840 pati

pomala masa od eden nukleon (proton ili
neutron), toga{ mo`e da se ka`e deka celata
masa na atomot doa|a od atomskoto jadro.
Atomskoto jadro, pak, e mnogu malo vo odnos
na dimenziite na celiot atom. Za ilustracija
bi mo`ele da ja dademe slednava sporedba: ako
atomot be{e golem kolku Univerzalnata sala  
vo Skopje, toga{ jadroto na toj atom bi bilo
golemo kolku edno zrno gra{ok.  
 

Elementite i nivniot red Element Oznaka Reden

broj
Materijata e izgradena od atomi od razli~ni hemiski
vodorod H 1
elementi. Elementite se razlikuvaat pome|u sebe
helium He 2
spored brojot na protonite vo jadroto. Toa e
litium Li 3
atomskiot broj koj{to go odreduva negovoto mesto
jaglerod C 6
(redniot broj) vo periodniot sistem na elementite.
Od toj broj zavisat hemiskite svojstva na atomite. azot N 7
Taka, atomot {to ima tri protoni vo jadroto, ima kislorod O 8
reden broj tri vo periodniot sistem, a atomot so 92 radium Ra 88
protona go zafa}a mestoto so reden broj 92 vo   uranium U 92
periodniot sistem.
Perioden sistem
na elementite

Lantanidi
Aktinidi

 
138138
Izotopi 1
Dva atoma so ist reden broj vo periodniot sistem vodorod-1     1 H - vodorod 
(broj protoni) mo`at da se razlikuvaat spored brojot
na neutronite vo jadroto. Takvite varijanti od isti -
atomi, koi sodr`at ednakov broj protoni no
razli~en broj neutroni, se narekuvaat izotopi. +
Elementite vo prirodata sekoga{ se smesa od dva
ili pove}e izotopi. Na primer, metalot litium e
smesa od dva izotopa, i toa litium-6 i litium-7.  
  protoni=1
Vkupniot broj nukleoni (protoni i neutroni zaedno) neutroni=0
go dava maseniot broj. Taka dva izotopa od ist elektroni=1
 
hemiski element imaat ednakvi redni broevi (broj  

2
protoni), a razli~ni maseni broevi (vkupen broj
nukleoni). vodorod-2   1 H -deuterium 
broj --
masinbroj
masen 4
atomski broj --2
He +
-

Izotopite na hemiskite elementi se ozna~uvaat taka

{to pokraj hemiskiot znak na elementot, stoi i
atomskiot broj (dolu - levo) i maseniot broj (gore- protoni=1
neutroni=1
levo). Taka, na primer, nekoi od izotopite na elektroni=1
uraniumot gi nosat slednive oznaki:  
 
3
232
92 U, 235
92 U 238
i 92 U. vodorod-3     1 H -tricium 
Voobi~aeno e isto taka izotopite da se bele`at i na
sledniov na~in: uranium-235, pri {to se smeta za -
poznato deka atomskiot broj na uraniumot e redniot ++
broj na elementot vo periodniot sistem (92), a
maseniot broj na ovoj izotop e 235.
Za vodorodot (H) se poznati negovite tri izotopi protoni=1
koi imaat i razli~ni imiwa (sliki desno). neutroni=2
elektroni=1

Vo ovaa lekcija nau~ivte  

  • Materijata e gradena od molekuli, molekulite od atomi, atomite od jadro i

elektronska obvivka. Vo jadroto se nao|aat protoni i neutroni (zaedno se
  vikaat nukleoni). Elektronite i protonite nosat ednakvo koli~estvo elek-
  tri~estvo, no sprotivno spored znakot. Protonite se pozitivni, elektronite
  negativni ~estici. Neutroni se neutralni ~estici. Atomot kako celina e
  neutralen. Nukleonite se gradeni od positni ~estici, kvarkovi.
  • Protonite i neutronite imaat pribli`no ednakva masa. Masata na
  elektronite e okolu 1840 pati pomala od masata na nukleonite.
  • Elektronite od obvivkata i jadroto se dr`at so pomo{ na elektri~ni sili.
  • Nukleonite vo jadroto gi dr`at jadreni sili koi se mnogu posilni od
  elektrostati~kite.
 
• Elementite se razlikuvaat pome|u sebe spored brojot na protonite vo
 
jadroto. Toj broj e nare~en atomski broj i e ednakov na redniot broj vo
 
periodniot sistem na elementite.
 
  • Izotopi se atomi koi imaat ist reden broj (broj protoni) no razli~en broj
neutroni. Sekoj element e smesa od dva ili pove}e izotopa. Vodorodot ima 3.

139139
 5.2. RADIOAKTIVNOST I ZA[TITA
Nekoi atomski jadra se nestabilni i se raspa|aat so emisija na eden elektron (beta-
~estica), dodeka, pak, nekoi se raspa|aat so ispu{tawe na edno jadro na helium-4
(alfa-~estica). Vo sekoj slu~aj, ispu{taweto alfa ili beta-~estici sekoga{ e
prosledeno i so emisija na gama-zraci.
Alfa-radioaktivnost (α)
Alfa-radioaktivnosta pretstavuva
emisija na alfa-~estici koi, pak,
pretstavuvaat atomski jadra od
helium-4.
Alfa-~esticata e sostavena od dva
protona i dva neutrona {to go napu-
{taat atomskoto jadro, i nosat
polne` +2 (od dvata protona).
Alfa-~esticite go napu{taat jadroto
so golema brzina no sepak nivnata
prodornost e mala, bidej}i se golemi
za da mo`at dlaboko da prodrat vo
materijata (sl. 3).
Jonizira~kata sposobnost na alfa-
~esticite e mnogu golema, pa tie na
svojot pat pri minuvawe niz `ivata
materija ostavaat mnogu joni i mnogu
o{tetuvawa.
ZA[TITA
Nadvore{nata kontaminacija so al-
fa-radoaktivni materii za ~ovekot
ne e tolku stra{na, bidej}i za za{ti-
ta e dovolna oblekata.
Me|utoa, opasna e vnatre{nata konta-
minacija so alfa-radioaktivni mate-
rii koi bile vneseni vo organizmot
preku ishranata i di{eweto. Toga{
izvorite na radioaktivnost se done-
seni vo organizmot, pa direktno go
vr{at {tetnoto jonizira~ko dejstvo.
Alfa-radioaktivnite materii obi~-
no se te{ki elementi koi organizmot
te{ko gi izla~uva, pa ostanuvaat da
zra~at vo teloto podolgo vreme.
140140
+ ++ +
+ + + + +
+ + +
+
+ +
++ ++ +
Alfa-~estica
Atomsko jadro
Sl.1. Alfa-radioaktiven raspa|awe.
Ako pri alfa-raspa|aweto (sl. 1) se zeme
deka od pojdovniot hemiski element se
osloboduva edno heliumovo jadro (alfa
~estica), toga{ rezultatot od raspa|a-
weto e novo jadro od nekoj drug hemiski
element. Sleduva deka novite atomi imaat
dva protona pomalku vo jadroto od
pojdovniot element, pa zatoa maseniot
broj im se namaluva za 4 edinici, a
redniot broj se namaluva za 2 edinici. Se
dobiva element koj vo periodnata tabela
e za dve mesta ponazad.
Primer za ALFA-raspa|awe:
Od raspa|aweto na radiumot-226 se dobiva
radon-222. Radonot (Rn) e gas {to mo`e da
se najde vo zatvoreni prostorii bidejki
se osloboduva od grade`nite materijali
(betonite). Reakcijata na alfa
raspa|aweto mo`e da se napi{e na
sledniov na~in:
226
88 Ra → 222
86 Rn + 4
2 He .
Od primerov mo`e da se zabele`i deka
brojot na protonite pred i po raspa|a-
weto e ednakov (88 = 86 + 2). Isto taka, i
vkupniot broj na nukleoni, t.e. zbirot od
masenite broevi pred i po raspa|aweto,
ostanuva nepromenet (226 = 222 + 4).
Beta-raspa|awe (β)
Kaj beta-radioaktivnosta doa|a do otki-
nuvawe na eden elektron od atomskoto jadro.
]e se zapra{ate, od kade elektron koga vo
jadroto nema elektroni, tuku samo protoni
i neutroni? Se poka`alo deka eden neutron
mo`e da se raspa|awene na proton i
elektron.
Primer za BETA raspa|awe
Pri beta-raspa|aweto na aluminiu-
mot-28 se izdvojuva eden elektron
(beta ~estica) i se dobiva jadro od
silicium-28.
Reakcijata na raspa|aweto mo`e da
se zapi{e na sledniov na~in:

Ako pri beta-raspa|aweto doa|a do

oddeluvawe na eden elektron od jadroto (sl.
28
13 Al→14
28
Si + e −
2). Toga{ vo jadroto }e se pojavi vi{ok od
eden proton na smetka na raspadnatiot Od reakcijata mo`e da se zabele`i
neutron. Bidej}i brojot na protonite e onoj deka vkupniot broj na nukleoni
{to go opredeluva hemiskiot element, pred i po raspa|aweto, kako i
toga{ noviot hemiski element ima eden vkupniot polne` pred i posle
proton pove}e od pojdovniot, pa }e se nao|a raspa|aweto na jadroto ostanuva
za edno mesto ponapred vo periodnata nepromenet
tablica. 13 e = 14e - 1e.
Elektronot pri beta-raspa|aweto go
napu{ta atomot so golema brzina vo forma
na beta radioaktivna ~estica. Sposobnosta
na beta-~esticite da joniziraat na svojot neutron
pat ne e tolku izrazena kako kaj alfa-
~esticite.

ZA[TITA: aluminiumska plo~a so debe-

lina od nekolku milimetri e dovolna jadro
za{tita od beta-radioaktivnite materi- +
jali. proton
-
elektron
Gama-zraci (γ) (beta-~estica)

Gama-zracite se elektromagnetni branovi

sli~ni na rendgenskite (ili H-zracite). Tie Sl. 2. Beta raspa|awe. Eden neutron
imaat sosema druga priroda od alfa i beta- osloboduva elektron i i stanuva proton.
zracite. Ne nosat polne` i se dvi`at so
brzina na svetlinata. Efektot na jonizacija
e mnogu slab bidej}i tie se elektromagnetni γ β α
branovi, no zatoa, pak, se mnogu prodorni.

ZA[TITA: gama zracite mo`at da pominat

niz ~ove~koto telo, a re~isi sosema da se
apsorbiraat so betonski sloj od okolu eden
metar (sl. 3). Betonskata za{tita se koristi
kaj nuklearnite centrali. Mo`e da se ka`e
deka gama-zracite nikoga{ celosno ne
mo`at da se apsorbiraat. Mo`at da se 1 m beton
prepolovat so olovna plo~a od dvaesetina
milimetri i so toa da se namali nivnoto
{tetno dejstvo. Сл. 3. Продорност нa γ, β и α zracite.

141141
  

Na slikata 4 e prika`ano otklonuvaweto na

- alfa, beta i gama-zracite vo elektri~no
α pole. Bidej}i se raboti za lesnite elektroni,
toga{ i skr{nuvawata vo elektri~nite i
magnetnite poliwa se golemi (vidi slika 4).
silno γ Alfa-~esticite skr{nuvaat na obratnata
elektri~n o strana.
pole

Bidej}i se nenaelektrizirani, GAMA-zraci-

+ β te ne skr{nuvaat nitu vo elektri~ni nitu vo
magnetni poliwa.
 
Sl. 4. Otklonuvawe na Gama- zracite sekoga{ se pridru`no zra~ewe
α, β i γ −zraci vo elektri~no pole. na alfa i na beta-radioaktivnosta.

Period na poluraspa|awe (vreme na polu`ivot)

Koga atomite se raspa|aat, tie preminuvat vo drugi atomi. Taka, so tekot na
vremeto, ima sè pomalku neraspa|awenati atomi. Interesno e toa {to
radioaktivnoto raspa|awe na sekoj radioaktiven element se karakterizira so
takanare~eniot period (vreme) na poluraspa|awe. Toa e, vsu{nost, vremeto za koe }e
se raspa|awenat polovinata od prisutnite radioaktivni atomi.

Taka, na primer, ako periodot na poluraspa|awe na nekoj radioaktiven element e 10

minuti, a na po~etokot imalo 1200 atomi, toga{ brojot na neraspa|awenatite atomi
}e se prepolovuva na sekoi deset minuti. Toa mo`e da se vidi od slednava tabela:

0 minuti 10 minuti 20 minuti 30 minuti 40 minuti 50 minuti

1200 atomi 600 atomi 300 atomi 150 atomi 75 atomi 37 atomi

Ako so vrednostite od tabelata

napravite grafik, toga{ radio- N
aktivnoto raspa|awe so tekot na Radioaktivno raspa|awe
vremeto }e izgleda kako na sl. 5.
1200
Nekoi od radioaktivnite elementi 1000
imaat sosem kratki periodi na 800
poluraspa|awe (nekolku sekundi). 600
Drugi, pak, `iveat milijardi godini
400
200
(vidi tabela). 0
 
0 10 20 30 40 50 60
  Radioaktiven Period na
  element poluraspa|awe Vreme vo minuti
  radon-222 4 dena
  jod -131 7 dena
  stroncium-90 28 godini Сл. 5. Радиоактивно распаѓање. Бројот на атоми
  jaglerod-14 5770 godini (N) што не се распаднале се намалува со
plutonium-239 24360 godini времето.
uranium-235 713 000 000 god.

142142
 
 
Pra{awa,zada~i, aktivnosti

1. Koj e noviot izotop H, {to }e se dobie pri alfa-raspa|aweto 238

U→ Az X + 42 He
92
na uraniumot-238 ?
Najnapred opredelete gi redniot broj (z) i maseniot broj A na noviot element, pa
potoa poglednete ja periodnata tablica za da go najdete imeto na noviot element
{to se dobil pri alfa-raspa|aweto na uraniumot-238.
2. Vedna{ po havarijata vo ^ernobil, vo 1986 godina, vo atmosferata se oslobodile
golemi koli~estva radioaktiven jod-131 i cezium-137. Jodot-131 se raspa|a so
karakteristi~en period na poluraspa|awe od okolu 7 dena, a ceziumot-137, 33
godini. Po kolku vreme sekoj od ovie radioaktivni izotopi }e bide 16 pati pomalku
radioaktiven otkolku na po~etokot. Odberete od ponudenite odgovori? (1140
godini, 132 godini, 116 dena, 60 dena, 146 godini, 28 dena)
J-131 ____________________ Cs-137 ____________________
3. Popolnete gi praznite mesta izbiraj}i gi soodvetnite odgovori.
Vid zra~ewe alfa beta gama
Elektri~en polne`=?
a) 0 b) -1e v)+2e
Jonizaciona sposobnost=?
a) mnogu golema b)golema v) mala
Otklonuvawe vo elektri~no pole?
a) kon pozitivna elektroda ( +)
b) kon negativnata( -)
v) ne se otklonuva
Probivnost
a) mnogu golema b)golema v) mala

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Postojat tri vida radioaktivno zra~ewa: alfa ( α ) , beta ( β ) i gama
(γ). Radioaktivnite elementi se pretvoraat vo drugi elementi.
• Alfa-~esticata e heliumovo jadro od dva protona i dva neutrona.
• Pri alfa-raspa|aweto radioaktivniot element gubi dva protona i dva
neutrona, zna~i se pretvora vo drug element koj ima dva protona
pomalku. Elementot {to se dobiva e za dve mesta ponazad vo
periodnata tablica na elementite i ima masen broj pomal za 4.
• Beta ~esticata e elektron. Pri beta raspa|awe doa|a do pretvorawe
  na eden neutron vo proton i elektron. Taka, pri beta raspa|aweto,
 
radioaktivniot element koj se raspa|a se pretvora vo drug element koj
 
 
ima eden proton pove}e, a toa zna~i element koj e za edinica ponapred
  vo periodnata tablica na elementite, a bidej}i masata na elektronot
  e zanemarliva, maseniot broj ne se menuva.
  • Gama-radioaktivnosta e zra~ewe od elektromagnetna priroda, ista
  kakao svetlinata, H-zra~eweto i dr., no so golema energija.
  • Alfa i beta zracite se otklonuvaat vo elektri~no i magnetno pole.
  • Gama-zracite ne se otklonuvaat nitu vo elektri~no nitu vo magnetno
 
pole.
 
  • Vremeto potrebno za brojot na neraspadnati atomi da se namali na
edna polovina e period na poluraspa|awe.
143143
 5.3. BIOLO[KO DEJSTVO NA
RADIOAKTIVNOSTA I PRIMENA
Lu|eto se pla{at za zdravjeto koga }e go vidat ovoj
znak ili koga }e se spomne radioaktivnoto zra~ewe.
Opasnosta e dotolku pogolema {to radioaktivnite
zraci ne se gledaat, ne se slu{aat, a nemaat ni miris,
ni vkus. Od druga strana, pak, posledicite {to gi
ostavaat pri minuvawe niz `ivata materija se vidlivi
i mnogu izrazeni. No, nivnoto штетно dejstvo врз
билошкиот материјал e исkoristено vo medicinata za
tretirawe na te{ki zaboluvawa.

Prirodna radioaktivnost

Рadioaktivnite zraci imaat sposobnost da vr{at jonizacija vo sredinata niz koja

minuvaat, pa zatoa se narekuvaat u{te i jonizira~ki zra~ewa.  
 

Зemjinata kora i atmosferata si imaat svoja prirodna radioaktivnost, koja se

narekuva radioaktiven fon, a na koja ~ovekot i `ivite organizmi vo tekot na
evolucijata se naviknale.
Duri i `ivite organizmi sodr`at radioaktivni izotopi, bidej}i hemiskite
elementi vo prirodata se smesi od pove}e razli~ni izotopi. Na primer, jaglerodot
vo prirodata se nao|a kako smesa od tri negovi izotopi. So nekoi drugi prirodni
radioaktivni materijali ~ovekot slu~ajno ili namerno doa|a vo neposreden
kontakt.

PRIMERI: Jaglerodot (C) vo prirodata se sostoi od tri izotopi i toa:

jaglerod-12, jaglerod-13 i jaglerod-14, od koi posledniot (S-14) e nestabilen i     
radioaktiven.
Prirodniot uranium (U) isto taka se sostoi od tri radioaktivni izotopi:
uranium-232, uranium-235 i uranium-238.

Ve{ta~ka radioaktivnost
U{te mnogu odamna alhemi~arite tragale po “recept” za pretvorawe na olovoto vo
zlato. So napredokot na nuklearnata fizika toa stana sosem vozmo`no.
Pri nuklearni reakcii, so bombardirawe na edni atomi so alfa ~estici ili
neutroni mo`e da se dobijat sosema drugi, i toa radioaktivni atomi.
Vakvata pojava se narekuva ve{ta~ka radioaktivnost.
Ruskite nau~nici od nuklearniot centar, vo blizinata na Bajkalsko ezero vo Sibir,
eden den zabele`ale deka olovnata za{tita na reaktorot napraven od olovo-82 se
pretvorila vo zlato-79.

Biolo{ko dejstvo na radioaktivnite zraci

Radioaktivnite zra~ewa si zaemnodejstvuvaat so materijata niz koja pominuvaat.
Minuvaj}i niz `ivite organizmi, tie mo`at da dovedat do {tetni posledici.
Biolo{kite posledici {to proizleguvaat od minuvaweto na radioaktivnite
zra~ewa niz `ivite organizmi mo`at da bidat najrazli~ni. Sepak, site posledici
se dol`at na toa {to radioaktivnite zra~ewa imaat golema energija i vo sudir so
`ivite kletki tie mo`at da ja prenesat svojata energija i da gi o{tetat.

144144
 radioaktivno
Na slikata 1a se prika`ani neozra~eni kletki. So
zra~ewe zra~ewe mo`e da dojde do jonizacija na molekulite
od kletkite (sl. 1b i 1v)  i hemiski promeni {to
doveduvaat do vidoizmenuvawe na genetskiot, DNA
materijal. Ova mo`e da predizvika golemi
naru{uvawa vo kletkata, a na krajot i nejzino
izumirawe.
No, mo`e da se slu~i, isto taka, na mestoto na
Сл. 1а. Kleto~en materijal pred o{tetuvaweto da se vrze nekoja sosema razli~na
zra~eweto. grupa joni i da napravi degeneracija. I taka, so
delbata na vakvite o{teteni kletki od radio-
radioaktivno aktivnite zra~ewa nema da se dobijat zdravi klet-
zra~ewe ki, tuku degenerirani kletki, od koi se razvivaat
vidoizmeneti tkiva i opasni zaboluvawa: razni
kanceri i leukemii.
[tetnite zra~ewata mo`at da bidat nadvore{ni
ili vnatre{ni. Nadvore{ni se onie zra~ewata
koi poteknuvaat od radioaktivni elementi vo
po~vata, vodata i vozduhot. Tie se pretvoraat vo
Сл.1б. Jonizacija na kleto~niot vnatre{ni, otkako radioaktivnite elementi
materijal. odnadvor }e navlezat vo organizmite preku
ishranata ili di{eweto.
Lu|eto {to rabotat so radio-
aktivni materii i zra~ewa moraat
da imaat poseben odnos kon rabo-
+ - tata i higienata za da ne dojde do
radioaktivno zagaduvawe (konta-
- + - minacija). Za vreme na rabotata e
potrebno da nosat personalen
+ dozimetar, t.e. bex so par~e
osetliv film (sli~en kako onoj za
Сл. 1в. Joniziran kleto~en fotografirawe).
materijal koj lesno mo`e da se Po razvivaweto na filmot mo`e da se vidi kolku bil
vidoizmeni. eksponiran rabotnikot.

Radioterapija
Uni{tuva~koto dejstvo na jonizira~kite
zra~ewa vrz `ivite kletki bilo
iskoristeno vo medicinata kaj
radioterapijata. Vo aparatite za
zabrzuvawe na elektroni (akceleratori)
se zabrzuvaat elektronite dodeka ne
dobijat golema kineti~ka energija.
Vakvite brzi elektroni (BETA-zraci) se
naso~uvaat na pacientot na mestoto
zaboleno od kancer. Zra~eweto
predizvikuva smrt na kletkite koi se Сл. 3. Зрачење на пациент со БЕТА зраци од
izlo`eni na nego. Soznanieto deka акцелератор. Зраците се naso~eni кон
kletkite zafateni so rak polesno заболениот орган од рак во стомачната
umiraat otkolku zdravite kletki e шуплина. Канцер-клетки поbrzo страдаат
отколку здрави ткива.
iskoristeno za tretirawe na rakot so
radioterapija.
145145
 Dijagnostika so radioizotopi

Edna granka od nuklearnata medicina se

zanimava so dijagnosticirawe na
funkcijata na nekoi organi od ~ovekovoto
telo za da otkrie nekoe poremetuvawe ili
bolest. Taka, na primer, tiroideata,
bubrezite, koskite, srceto, crniot drob i
drugite organi mo`at da stanat pojasno
vidlivi, i poremetuvawata da stanat
voo~livi ako vo krvotokot se vbrizga Сл. 4. РЕТ скен на здрав мозок и мозок на
radioaktiven preparat so kus `ivot. пациент заболен од Паркинсонова болест.
  Позитроните од вбризганата гликоза со С-11 и
електроните од атомите во мозокот создаваат
Naj~esto koristenи izotopи vo dijagno-
ГАМА-зраци. Овие се детектираат и даваат
stikata se: jodot-131, tehniciumot-99, слика за исхранетоста на мозокот со
jaglerodot-13 i drugi. гликозата.
 
Vo RET  (ПЕТ) dijadnostikata (pozitron emisionata tomografija naj~esto se upotrebuva
jaglerodot S-13 vmetnat vo glukozata za da se poka`e dali sekoj del od mozokot e pravilno
ishranet so glikozata. Na slikata 4. e daden RET sken na mozok od pacient bolen od
parkinsonova bolest i zdrav mozok.
 
Pra{awa, zada~i, aktivnosti

1. Pronajdete gi na internet stranicite

You Tube.com Nuclear Physics 8: Properties of Becquerel Rays i
You Tube.com Nuclear Physics 8.1: Natural Transmutations
i komentirajte gi klipovite.
 
2. Ako znaete da ~itate dobro angliski pogledajte ja internet stranicata
Radiation poisoning - Wikipedia, the free encyclopediaWhen radioactive compounds enter the human
body, the effects are different ... The human body contains many types of cells and a human can be
killed by the ...
www.en.wikipedia.org/wiki/Radiation_poisoning za da si go pro{irite znaeweto.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Radioaktivnite zraci predizvikuvaat jonizacija zatoa se vikaat i

jonizira~kи zra~ewа.
• Nivnata golema energija i jonizaciona mo} se pri~ina zo{to tie
predizvikuvaat o{tetuvawa na kletkite na `ivite organizmi.
• Pokraj prirodnata radioaktivnost postoi i ve{ta~ka. Do pretvorba od
eden atom vo drug doa|a so bombardirawe na atomite so nekoja ~estica,
naj~esto neutronи.
• Radioaktivnite zraci polesno gi razgraduvaat bolnite kletki na
organizmot pa taka se postignuva le~ewe od razni vidovi kancer i
leukemija.
• Razni radioizotopi so kratko vreme na poluraspa|awe slu`at vo
medicinata za dijagnosti~ki celi, за otkrivawe na razni zaboluvawa.

146146
 5.4. DETEKTIRAWE NA RADIOAKTIVNOST

Radioaktivnite zraci se nevidlivi, ne se slu{aat, nemaat nitu vkus nitu miris, i

voop{to ne gi draznat setilata. Za da se za{titite od nivnoto {tetno dejstvo
potrebni se instrumenti koi }e go “vidat” nivnoto prisustvo.
бип
Za da se detektiraat radioaktivnite zra- бип
~ewa, bile iskoristeni nekoi od nivnite бип
svojstva:

• elektri~niot polne` {to go imaat

alfa i beta-zracite im ovozmo`uva
da skr{nuvaat vo elektri~nite i
magnetnite poliwa.
• radioaktivnite zra~ewa  vr{at
jonizacija vo sredinata niz koja
minuvaat.
 
Ovie svojstva bile iskoristeni pri
konstrukcijata na nekolku instrumenti za Сл. 1. Гајгер‐Mилеров бројач. Кога ќе 
detekcija na radioaktivni zra~ewa, детектира ГАМА‐зраци, бројачот почнува да 
takanare~eni detektori. Najpoznati se:  бипка. Што почести се бипкањата толку е 
  посилно зрачењето. 
• Gajger-Milerovata cevka,
• maglena komora i Gajger- Milerova cevka
• пolusprovodni~kite detektori so K
PN-polusprovodni~ki kontakt. A
  radioaktiven
Gajger-Milerova cevka (G-M broja~) izvor

Gajger-Milerovata cevka (sl. 1 и 2) e

cilinri~na dioda, kade {to anodata (A) e
smestena po dol`inata na oskata na
cilindarot, a katodata (K) e negovata
obvivka. Pome|u anodata i katodata e
donesen napon od okolu 400 V. Cevkata e
ispolneta so gas koj lesno se jonizira. Na
edniot bazis na cilindarot e napraven
mnogu tenok prozorec, za da mo`e niz nego
da vleguvaat radioaktivnite zra~ewa.
Koga G-M cevka ne e vo blizina na
radioaktivni zra~ewa, toga{ pome|u
anodata i katodata ne protekuva struja.
No, koga vo cevkata }e navlezat
radioaktivnite zra~ewa, toga{ tie na
pominuvawe niz gasot vr{at jonizacija.
Koga gasot na nekoi mesta e dovolno
joniziran, toga{ protekuva kratkotrajna
struja (impuls).   zasolnite.
broja~
Сл.2. Гајгер-Mилеров бројач. БЕТА зраците го
јонизираат гасот во ГМ цевката. Високиот
напон ги забрзува јоните и електроните на
спротивните електроди. Бројачот ја засилува
таа струја и звучникот бипка а стрелката
покажува отклон.
Koga namesto izolirani
bipkawa }e slu{nete kon-
tinuirano svirewe
(биииии), toga{ se nao|ate
na radioaktivno
kontaminirano mesto od
koe treba vedna{ da se

147147
 Мaglena komora
Komorata se sostoi od cilindar koj e ispolnet
so gas-vozduh i zasiteni parei od voda ili
smesa od voda i alkohol. Koga jonizira~kata
~estica }e pomine niz komorata, taa na svojot
pat vr{i jonizacija. Jonite, pak,
pretstavuvaat centri na kondenzacija. Na niv
se kondenziraat kapkite od pareata. Taka, po
dol`inata na patekata na ~esticite se
kondenziraat sitni kapki i ja pravat nivnata
traektorija vidliva. Tie mo`at da se
fotografiraat za da se prou~uvaat. Na sl. 3 e Сл. 3. Маглена комора во Фермилаб,
САД.
dadena maglenata komora vo Fermilab, SAD.
Ako komorata se smesti vo silno magnetno
pole koe e normalno na pravecot na zra~e-
weto, toga{ patekite od naelektriziranite
~estici }e stanat delovi od kru`nica ili
celi kru`nici (sl. 4). Spored radiusite na
vrtewe se sudi za goleminata na nivniot
elektri~en polne` i masa. Spored nasokata na
vrtewe (vo nasoka ili sprotivno na nasokata
na ~asovniot) se sudi za toa dali e polne`ot
pozitiven ili negativen. Ako ~esticite ne
kru`at vo magnetnoto pole, tuku ostavaat Sl. 4. Fotografija na jonizira~ko
pravoliniski tragovi (sl. 4), toga{ tie se zra~ewe vo maglena komora vo
neutralni (neutroni, neutrina). magnetno pole.
Polusprovodni~ki detektori
Polusprovodni~kite detektori se sostojat oд
PN- dioda. Se koristat za detekcija na gama
ga
ma

zra~ewa. Na mestoto na PN kontaktot od sili-

zr
ak

cium se formira barieren sloj koj gi popre-

~uva elektronite i {uplinite da minuvaat i
da davaat struja. Sekoga{ koga vo PN-slojot N - - - A
upa|a gama-zrak, poradi jonizira~kata + + +
P
sposobnost }e se proizvedat elektroni i
{uplini (sl. 5). Nivnoto prisustvo }e ja
zgolemi sprovodlivosta na PN-kontaktot i }e
mo`e da pote~e struja. Strujata se registrira, Sl. 5. Uprostena {ema na PN
polusprovodni~ki detektor.
a so dopolnitelna elektronika se poka`uva
goleminata na zra~eweto.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Pri detekcijata na radioaktivnite zraci se koristat tri vida detektori:

Gajger-Milerov broja~, maglena komora i polusprovodni~ki detektor. Pri
detekcijata na radioaktivnite zraci se koristi nivnata jonizaciona mo}.
• Kaj Gajger-Mileroviot broja~ izvorot na zra~eweto poradi svojata jonizaciona
mo} predizvikuva struen impuls, koj, obi~no, se registrira so zvuk (bip, bip!).
• Vo maglenata komora e iskoristeno svojstvoto na jonite od zra~ewata da
stanat centri na kondenzacija. Kondenziranite kapki ja ocrtuvaat patekata na
zrakot.
• Kaj polusprovodni~kite detektori jonite predizvikuvaat zgolemuvawe na
148148 brojot na elektroni i {uplini na PN- kontaktot, pa potekuva struja.
 5. 5. PRIMENA NA NUKLEARNATA ENERGIJA

Ako protonite kako pozitivni polne`i samo se

odbivaa, toga{ atomskoto jadro bi se
raspa|awenalo a protonite bi izbegale No,
postojat privle~ni nuklearni sili {to gi
nadvladuvaat odbivnite.
Da se sovlada nuklearnata sila i da se rascepi edno
atomsko jadro e mo`no so pomo{ na bombardirawe so
nekoja nuklearna ~estica so golema energija (proton
ili neutron). Neutronite kako neutralni se
popogodni za bombardirawe bidej}i se neutralni, i
na niv ne dejstvuva elektri~nata sila od jadroto.
Fisija- veri`na reakcija
Cepeweto na atomite
najlesno se pravi so bavni U-235

neutroni. Za taa cel n U-235

neutronite se zabavaat so n
prethodno pu{tawe niz sup- B
U-235
n
U-235

stancija (moderator). n n U-235

Koga neutron }e navleze vo U-235 n U-235 n U-235
n
jadroto na atomot, vo nego n
nastanuva takvo naru{uvawe, n
n
U-235

{to toa se cepi na dva dela. A U-235 n U-235

Na slikata 1 e prika`ano
n U-235
cepeweto na jadroto na
uraniumot-235 na pomalite U-235
jadra A i V. Ovoj proces se
narekuva nuklearna reakcija Sl. 1. Uprosten prikaz na veri`na reakcija. Od sekoe
na cepewe ili fisija. Pri rascepeno jadro se sozdavaat po 2 do 3 novi. Produktite od
takvoto cepewe se oslobo- cepeweto na uraniumot se novi polesni jadra, A i V, koi
duvaat 2-3 novi neutroni i ne u~estvuvaat vo veri`nata reakcija.
radioaktivni zraci. Novite
tri neutroni navleguvaat vo
novi tri jadra i gi cepat.
Taka, kako lavina nastanuva
i se {iri veri`nata nukle-
arna reakcija.
Reakcijata e tolku brza, {to
site atomi vo eden kilogram
uranium se rascepeni za samo
milioniti del od sekunda. 3М kg 1 kg УРАНИУМ
Pri vakvite reakcii se os- ЈАГЛЕН
loboduvaat ogromni koli~e-
stva energija. Za da imate Сл. 2. Energijata dobiena od samo eden kilogram uranium
pretstava za kolkavi energii odgovara na energijata {to se dobiva so sogoruvawe na 3
stanuva zbor, poglednete ja milioni kilogrami visokokvaliteten jaglen. 
slikata 2.

149149
 Nuklearna energija aluminiumski
rezervoar
Hiperbrzoto osloboduvawe na ener- pra~ki od kadmium
gija vo vid na toplina od nekon- za kontrolirawe na
reakcijata
trolirana veri`na reakcija doveduva
do eksplozija od ne~ueni razmeri. Za izleguva topla
voda
`al, naukata treba da se zasrami so
uraniumovi pra~ki
faktot {to fisijata bila najprvo (nuklearno gorivo)
upotrebena za uni{tuva~ki celi, t.e.
grafitni oblogi
za konstrukcija na atomskata bomba, kako reflektori
koja za prv pat bila frlena na na neutroni
vleguva ladna
Japonija vo Vtorata svetska vojna, vo te{ka voda
voda
1945 godina.
biolo{ka za{tita
Podocna, od strana na Enriko Fermi od beton
bil najden na~in veri`nata reakcija Sl. 2. Princip na nuklearen reaktor. Reakcijata
da mo`e da se zabavi i da se dr`i pod se kontrolira so spu{tawe ili podigawe na
kontrola pa bil konstruiran nuk- pra~kite od kadmium. Koga pra~kite se spu{teni
learniot reaktor (sl.2). Napraven e reakcijata se gasne.
od aluminiumski rezervoar koj odna-
tre e oblo`en so grafit. Odnadvor
reaktorot e oblo`en so betonski
za{titen yid so debelina od dva met-
ra.

Reakcijata zapo~nuva so toa {to

uraniumot sam po sebe se raspa|a, pa
sekoga{ postojat neutroni koi samo
treba da se zabavat pa da zapo~ne
nuklearnata reakcija. Zabavuvaweto
se slu~uva vo moderatorot so te{ka
voda (namesto vodorod-1 taa sodr`i
deuterium ili vodorod-2). Koga
brzinata na neutronite e dovolno
mala, toga{ zapo~nuva efikasno da se Sl.3. Nuklearnite reaktori (nuklearkite) se
odviva nuklearnata fisija kako fabriki vo koi od nuklearnata se proizveduva
kontrolirana veri`na reakcija. Vo elektri~na energija. Vo svetot postojat mnogu
tekot na reakcijata se osloboduva zemji vo koi do 70% od vkupnite potrebi za
toplina koja se prenesuva na voda. energija se zadovoluvaat od nuklearkite
(Francija, Belgija). No, postojat zemji koi
Toplata voda mo`e da se koristi za
nemaat nuklearni centrali, kako {to se
razni nameni, od koi najva`na e Makedonija, Srbija, Albanija, Avstrija i dr.
proizvodstvo na elektri~na energija
(sl.3).
Vo ovaa lekcija nau~ivte
• Eden od procesite na ve{ta~ka transmutacija na jadro e procesot fisija,
pri koj edno jadro na uran-235 se bombardira so zabaveni neutroni, pri {to
nastanuvaat dve jadra na elementi od sredinata na periodniot sistem se
osloboduvaat 2 do 3 neutroni, i se osloboduva energija. Procesot pro-
dol`uva taka {to mnogu brzo se razmno`uvaat neutronite i nastanuva
  veri`na reakcija, prosledena so osloboduvawe na ogromni energii
  (eksplozija). Toa e i principot na atomskata bomba.
 
• Ako so pra~ki na kadmium se kontrolira brojot na nastanatite neutroni,
procesot e kontroliran i iskoristen kaj nuklernite reaktori vo atomskite
centrali.
150150
 5.6. RADIOAKTIVNI ZAGADUVAWA I ZA[TITA

Otkrivaweto na radioaktivnosta mo`e da se smeta kako me~ so dve se~ila. Od

edna strana, od otkritieto proizlegoa dobrite strani:
• primenite vo medicinata za dijagnostika i lekuvawe i
• кoristeweto na nuklearnata energija za proizvodstvo na energija.
Но, оd druga strana, nuklearnata fisija be{e iskoristena za voeni i uni{tuva~ki
celi. Hiro{ima i Nagasaki bea uni{teni na krajot od Vtorata svetska vojna
(avgust 1945) i pritoa stotici iljadi луѓе беа unesre}eni.
Nuklearni probi 
U{te od vremeto koga bilo za prv pat
napraveno atomskoto oru`je pa se do den-
dene{en, nuklearnite probi se izvedu-
vaat za da se testira negovata razoru-
va~ka sposobnost. Tie se izveduvaat nad-
zemno, podzemno i podvodno. Vo sekoj
slu~aj, vo sredinata vo koja tie se pravat
se slu~uva komletno uni{tuvawe na
`ivotnata sredina za narednite iljadnici
godini. Taka, vo pustinata blizu Las
Vegas vo dr`avata Nevada, vo SAD, bile
izveduvani podzemni probi koi
napravile zagaduvawe so radiaoaktivni
izotopi. Toj region e tolku zagaden {to
sè u{te no}e sveti, a posetitelite ne
smeat da prestojuvaat podolgo od
polovina ~as.    

Nuklearni probi se izveduvaat i vo ju`- Сл. 1. Нуклеарни проби за испитување на

nite vodi na Tihiot okean, od koi разорувачката моќ на нуклеарните
posledicite vrz `ivotnata sredina se експлозии.
по~uvstvuvaa vo regionot na Avstralija i
Nov Zeland.

Havarii na nuklearni elektrani

Kolku i da se za{titeni so betonska

za{tita i kontrolirani so brzi kompju-
teri, nuklearnite elektri~ni centrali
ne se sosem bezbedni, {to go poka`a i
istorijata. Taka, vo 1986 godina se slu~i
havarija vo nuklearna centrala vo mesto-
to ^ernobil, vo Ukraina. Posledicite od
havarijata se nebroeni, no mo`at da se
navedat samo najglavnite.
Sl. 2. Havarijata vo nuklearkata kaj
^ernobil, Ukraina.

151151
 Posledici od havarijata kaj ^ernobil
^ove~ki zagubi:
• ~ove~ki `rtvi od vrabotenite;
• lu|eto od okolinata bea ozra~eni na samoto mesto, a mnogu od vrabotenite i
`itelite od okolinata vo prvite meseci zabolea od leukemija;
• seta hrana {to bila proizvedena taa godina napravila vnatre{na
kontaminacija na stotici iljadi lu|e. Kako posledica na nadvore{na i
vnatre{na kontaminacija vo narednite godini, zabolea od leukemija i rak
desetici iljadi lu|e, a najmnogu deca.
Ekonomski posledici:
• be{e napravena {teta na zgradata na nuklearnata centrala;
• nastana prestanuvawe na rabota na energetskiot pogon;
• nastana nuklearna kontaminacija i na okolnoto zemji{te do nivo na
neupotreblivost za zemjodelstvo i sto~arstvo;
• iljadnici lu|e ostanaa bez rabota i moraa da migriraat.
Ekolo{ki posledici:
• nuklearnite produkti na fisijata se rasprostranija do nevideni razmeri,
{irum Zemjinata topka;
• kontaminacijata se ra{iri vo radius od okolu 100 kilometri i so istite
biolo{ki posledici se odrazi i na `ivotinskiot i rastitelniot svet.
Inaku, ^ernobil ne smee da se zaboravi za{to, za nesre}a, toj ja izigra ulogata na
najgolemata realna laboratorija za ispituvawe na vlijanieto na radijacijata vrz
~ove~kiot organizam. Treba da se ima predvid deka radioaktivnosta i havariite ne
gi priznavaat granicite {to gi postavil ~ovekot, tuku gi minuvaat nepre~eno. Taka,
problemite so nuklearnite havarii se smetaat kako globalni svetski problemi, a ne
kako izolirani ekonomski problemi na dr`avite.
Sepak, ona {to preostanuva e kolku e mo`no pove}e da se nau~i za vistinskite
fakti i posledicite za da mo`e sekoj gra|anin soodvetno da reagira vo slu~aj na
eventualna havarija. Dokolku ne{to sli~no povtorno se slu~i treba da se imaat na
um slednive nekolku raboti:
• da se izbegnuva prestoj na otvoren prostor vo prvite dve
sedmici od nastanot, bidej}i najgolem del od
radioaktivniot materijal, {to vo slu~ajot na ^ernobil
dojde od taa dale~ina, se sostoe{e od jod-131, so period
na poluraspa|awe od okolu 7 dena;
• da se zema hrana bogata so jod (jodirana sol) za da se za-
dovolat potrebite so jod koj ne e radioaktiven, za da se
izbegne vrzuvaweto na jodot-131 vo metabolizmot;
• da se konsumira voda i hrana {to ne e kontaminirana.
^ernobil be{e
Prevrivaweto na vodata mo`e delumno da pomogne,
globalen
za{to zaedno so talogot od CaCO3 }e padne i del od
problem
radioaktivnite elementi.

Vo ovaa lekcija nau~ivte

• Otkritieto na radioaktivnosta odigralo golema uloga vo napredokot na
naukata denes: vo primenata na radioaktivnite izotopi vo medicinskata
dijagnostika i terapija. Istovremeno se otvorile pati{tata kon razvojot na
nuklearnata energetika.
• Me|utoa, taa pojava otvorila pat i kon mnogu negativni pojavi vo dene{nata
civilizacija: eksplozija na atomski bombi, nuklearni probi i nuklearni
havarii, koi uni{tile celi oblasti na na{ata planeta so trajna kontaminicija.

152152
 Каде подземно минуваат акцелераторите на evropskiot nuklearen centar,
CERN под Женева?
(Големиот круг е познатиот LHC -Large Hadron Collider во кој се судираат материјата и
антиматеријата). Republika Makedonija vo 2009 godina stana ~len na CERN.

Внатрешноста на LHC (Golemiot hadronski kolajder). Тунелот е долг 27 km.

153153
GLAVA 1.

Poglavje 1.1 . 1. Iako e stapot golemo telo, naelektriziranata ebonitna pra~ka go

privlekuva, kako {to bi privlekuvala sitni par~iwa hartija. (Vo slednata lekcija
podetalno }e razberete zo{to) 3. Video zapisot e bez tekst, se gleda deka so svilata edna{ se
trie staklo, a potoa temna pra~ka, verojatno nekoja plastika ili ebonit. Svilata tie dve
tela gi elektrizira razli~no, zna~i i samata se elektrizira razli~no). Poglavje 1.2. 1.
^e{elot e naelektriziran negativno, a vodata se elektrizira so influenca, pa zatoa mlazot
se dobli`uva. 2. Ima pove}e zapisi so vakov naslov, eden od niv nema tekst, vo nego e
napravena demonstracija na privlekuvawe na sitni kni`iwa, koi se elektriziraat so
indukcija, pa bidej}e e raznoimeniot polne` poblizu, doa|a do privlekuvawe, potoa e
napravena demonstarcija na eksperimentot 1 od poglavjeto 1.1, i na kraj opitot kako
naelektriziran balon stoi na plafon. Naelektriziraniot balon predizvikuva influenca na
plafonot, taka {to se dr`i. 3. Aktivnosta treba da ja napravite zaedno so nastavnikot so
koristewe na upatstvoto: Prira~nik za nastavnicite po fizika (PHET Physics Education
Technology Project) str. 33. od O. Zajkov i B Mitrevski, Obrabotka:Prirodno matemati~ki
fakultet, Skopje (2008) Poglavje 1.3. 1. Plasti~nata glava e izolator, a metalnite noze
sprovodnik. 2. 0, 0034 mA, 0,000 0034 A 3. Vo zapisot se dadeni pove}e demonstracii,
napraveni od u~enici za toa koi tela se izolatori, a koi se sprovodnici. So naslovot ima i
drugi zapisi Physical Science 6.2b - Conductors and Insulators mo`e pove}e da se nau~i, no ako go
poznavate angliskiot jazik. Poglavje 1.4. 1. Naponite {to se dobivaat se od red na golemina
1 V i pomali, zatoa treba da imate takov voltmetar. Poglavje 1.5. 1. Vo site vakvi uredi
bateriite se vrzani seriski, zna~i + so – od drugata baterija. 2. a) imate prvo edna baterija
koja e vrzana so baterija od dve drugi povrzani paralelno. Paralelnata vrska go dava istiot
napon, zna~i kako da imame dve baterii so napon od 1,5 V, vrzani vo serija. Naponot e 3 V. 2
b) I vo vtoriot slu~aj od isti pri~ini naponot e 3 V. 3. 3 V. Poglavje 1.6. 1. 88 m. 2.
Aktivnosta se odnesuva na povrzuvawe na strujno kolo i merewe na napon i ja~ina na struja,
pri {to kako grafik treba site tri to~ki da vi le`at na prava linija. Poglavje 1.7. 1. Ako
se svetilkite ednakvi, odgovorot e pod g). Svetilkite se povrzani paralelno i strujata te~e
niz ednakvi otpornici. 2. Strujata me|u to~kite C i izvorot i D i izvorot e struja vo
nerazgranat del, taa se grana na dve ednakvi strui, od po 1 A, pa vkupnata struja e 2 A. 3.
Voltmetarot V2 }e poka`uva 3 V, za da se zadovoli II Kirhofov zakon. Poglavje 1.8. 1. 1300 Ω
2. 90 Ω 3. Site vo serija =4 Ω; dva seriski, vo serija so 2 paralelni =2,5 Ω ; tri paralelni vo
serija so eden =1,33 Ω; ~etiri paralelni = 0,25 Ω; i drugi kombinacii 4. 420 Ω; 600 Ω; 150 Ω;
678 Ω. Poglavje 1.10. 1 . 112 nF ; 2. 0,4 μF; 3. Pri konstrukcija na va{iot kondenzator
vnimavajte izolatorot da vi e dobar. 4. a) Kondenzatorite se povrzani paralelno b)
kondenzatorite se seriski. Poglavje 1.11. 1. A = 43,2 kJ ; 2. 13, 2 denari; 3. Vo proektot
porazgovarajte so va{ite doma{ni za site mo`ni na~ini za potro{uva~ka na elektri~nta
energija kako i na site mo`ni na~ini kako taa da se za{tedi. 4. Igrata mo`e da bide zabavna,
obidete se! Poglavje 1.12 1. Strujata pretstavuva dvi`ewe na polne`i. Negativnite polne`i
imaat sprotivno naso~ena brzina, no tie se i negativni po znak, pa imame dva minusa, taka
vlijanieto im e ednakvo kako i na pozitivnite polne`i. 2. Pojaka struja zna~i pove}e
preneseni i neutralizirani joni, a so podolgo vreme, jasno, masata na natalo`enata materija
e pogolema. 3. 0,03 C. 4. 777600 C. 5. Sinxirot obezbeduva zazemjuvawe na voziloto, a vo
vnatre{nosta na sprovodnik nema pole, pa taka voziloto e za{titeno od atmosfersko
praznewe.

GLAVA 2

Poglavje 2.1. 1 Voop{to ne e bitno {to magnetot od sl. 1 e postaven vo staklo, toa e storeno
za da mo`e polesno da se otstranat struganicite. Sitnite struganici stanuvaat mali
magnet~iwa i se podreduvaat. 2. Mo`e da upotrebite i drugi sitni `elezni predmeti:
{aj~iwa, igli i sl.; 3. Pronajdete magneti vo va{iot dom ili kaj sosedite. Upotrebete sitni
157
`elezni predmeti i opredelete im gi polovite. Ako imate kompas }e mo`e da opredelite i
toa koj e severen, a koj ju`en pol. 4. Na sajtot mo`e da pro~itate i mnogu pove}e od toa {to
znaete za magnetite. Poglavje 2.2 1 .Upotrebete go praviloto dadeno na slikata 4.; 2 Bidej}i
pri koristeweto na praviloto {akata treba sekoga{ da stoi od stranata na sprovodnikot. 3.
Nema da se otkloni. Polne`ite miruvaat, nema struja, nema magnetno pole. 4. ]e go izvedete
Erstedoviot opit i od tamu }e zaklu~ite kade te~e strujata. 5. Nema da se otkloni. Gajtanot
se sostoi od dva sprovodnika niz koi te~e struja vo sprotivni nasoki. Taka magnetnite
poliwa na tie dve strui se poni{tuvaat. Duri i koga va{ata lamba bi bila vklu~ena na
baterija, a ne na naizmeni~na struja, nema da ima otklon. 6. Opitot nè nosi do zaklu~ok deka
so oddale~uvaweto magnetnoto pole slabee. 7. Ima mnogu ednostavni izveduvawa na
Erstedoviot opit, napravete go doma spored toa {to od internet go gledate. Poglavje 2.3. 1.
Vo princip vo sekoja to~ka vo blizina na magnet ili te~ewe na struja postoi magnetno pole,
pa mo`e da nacrtame kolkav broj sakame silovi linii. So dogovor se zema deka gustinata na
magnetnite silovi linii e ednakva so ja~inata na poleto, koga se crtaat se trgnuva od ovoj
dogovor. Isto taka sekoja silova linija e neprekinata. Taa nikade ne zavr{uva, nitu po~nuva.
2. Vo vnatre{nosta na solenoidot magnetnite silovi linii se paralelni pravi, ednakvo
gusti. Tamu e poleto homogeno. 3. Poso~eniot kratok film vi uka`uva kako ednostavno,
postavuvaj}i hartija vrz magnetite mo`e da gi dobiete magnetnite silovi linii. Iako e na
angliski, so ogled na toa {to ima i tekst i zvuk mo`e ednostavno da se razbere i so skromni
poznavawa na agliskiot jazik. 4 Aktivnosta treba da ja napravite zaedno so nastavnikot so
koristewe na upatstvoto: Prira~nik za nastavnicite po fizika (PHET Physics Education
Technology Project) str. 33. od O. Zajkov i B Mitrevski, Obrabotka:Prirodno matemati~ki
fakultet, Skopje (2008) Poglavje 2.4. 1. Desno e severen, a levo ju`en magneten pol. 2. Levo e
pozitiven pol. 3. Levo e ju`en, a desno severen magneten pol. 4. Vnimavajte pri
konstrukcijata na elektromagnetot da vospostavite dobar kontakt so baterijata. Poglavje
2.5. 1. Zemjinite magnetni meridijani se vo nasoka na oskata na iglata na kompasot, koja
zafa}a mal agol (na deklinacija) so geografskiot meridijan. 2. Onaka kako {to zemjinite
magnetni meridijani zafa}aat agol so gegrafskite meridijani, i zemjiniot magneten ekvator
zafa}a mal agol so geografskiot ekvator. 3. Poradi visokata temperatura domenite bi bile
haoti~no dezorientirani i ne bi mo`lo tie da go sozdavaat zemjinoto magnetno pole. 4. Za
ovoj proekt mo`e da pro~itate i vo spisanieto “Impuls” br. 30 od 1991/92 godina. Poglavje
2.6. 1. Nagore. 2. Da, no bidej}i toj pretstavuva negativen polne`, nema da va`i
Flemingovoto pravilo na levata raka, tuku nasokata se opredeluva so Flemingovo prvilo na
desnata raka, pri {to pak nasokata na magnetnoto pole = nasoka na pokazalecot, nasoka na
brzinata na elektronot = sreden prst, a nasoka na palecot = otklon. 3 i 4 se ubavi
videozapisi od koi mo`e mnogu da nau~ite. Poglavje 2.7. 1. Elektromotorite imaat pogolem
KPD, ekolo{ki pomalku zagaduvaat i imaat poednostavna gradba. 2. 2,16 J; 3.
Proanalizirajte gi delovite od podvi`nata detska igra~ka i napi{ete vo svojata rabotna
tetratka kako izgledaat kalemite, magnetite, komutatorot, ~etki~kite. 4. Obidete se da se
snajdete i da napravite va{a konstrukcija po razgleduvaweto na pove}eto videozapisi.
Poglavje 2.8. 1. Nema otklon. 2. i 3 Na pra{awata polesno }e odgovorite otkako }e ja
pominete slednata lekcija Lencovo pravilo. 4. Da. Solenoidot so struja se odnesuva kako
magnet, pa }e dojde do inducirawe isto kako koga vnesuvame ili vadime magnet. Poglavje 2.9. 1
Metalnoto pari~e e sprovodnik koj koga navleguva me|u polovite na magnetot naiduva na
prostor vo koj raste magnetnoto pole. Taka vo pari~eto }e se inducira struja ~ie magnetno
pole }e se sprotistavuva na toa, pa zatoa pari~eto usporuva. 2. Pogledajte go videoklipot
mnogu e ubav. Poglavje 2.11. 1. Vo Evropa periodot na naizmeni~nata struja 0.02 s, a vo SAD
0,017 s. 2. Vo SAD. 3. Za da se zasili promenata na magnetnoto pole. 4. 16,4 A, ako KPD e 100%.
5. a) T = 6 s ; Uo = 2 V; f = 0,66 Hz b) T = 1 s; U0 = 10 V; f = 1 Hz 6. Da, ako ozna~uva edinica za
magnetna indukcija. Poglavje 2.12. 1. I = 0,1 A 2. Nema da te~e struja niz svetilkata, bidej}i
vo primarot te~e postojana struja i nema nikakvi promeni na magnetnoto pole za vo
sekundarot da te~e struja. 3. Vo sekundarot }e se inducira mnogu jaka struja bidej}i vo nego
ima samo edna navivka, a vo primarot ima mnogu navivki. Poglavje 2.13. 4. @rtvata e
povredena, mo`ebi i ubiena bidej}i `icite na ogradata se pod napon.

158
GLAVA 3

Poglavje 3.2. 2. 0,5 s. 3. 0,83 s. 4. Od eksperiment treba za period da dobiete 2 pati pogolemo
vreme. 5 Prvata, zatoa {to ima ista sopstvena frekvencija. Poglavje 3.3. 1 Da. Branova
dol`ina e rastojanie me|u dve najbliski to~ki koi osciliraat vo faza, spored slikate toa se
to~kite M i N , kako i P i Q. 3. Ako go znaeme periodot, ja znaeme i frekvencijta, me|utoa ako
ja znaeme branovata dol`ina ne mo`e da ja znaeme amplitudata na branot. Poglavje 3.4. 1.
Odgovorot go imate vo u~ebnikot. 2. Branovata dol`ina isto e pogolema kako i brzinata na
{ireweto. 3. Pri normalno upa|awe na bran od edna sredina vo druga, se menuva brzinata na
{ireweto na branot, branovata dol`ina na branot, a ne se menuva frekvencijata na branot
nitu nasokata na {ireweto. 4 Na fotografijata e liljakot koj emitira ultrazvu~ni
branovi, pa mobilen telefon koj emitira radiobranovi, poto~no zvu~ni branovi dobieni so
prtvorawe na radiobranovite vo zvu~ni, kako i bidej}i na nego se formira slika, zna~i
emitira i svetlinski branovi; peglata emitira toplina, koja e infracrveno zra~ewe,
svetilkata emitira i svetlinski i infracrveni (toplinski) branovi), bez`i~na Internet
komunikacija WiFi koja operira preku radiobranovi, emitira i zvu~ni i svetlinski branovi,
mikrobranova pe~ka raboti so mikrobranovi, radar koj emitira radiobranovi, toster koj
emitira toplinski (infacrveni) branovi, LCD ekran koj emitira svetlinski i zvu~ni
branovi i na krajot se branovi na voda koi se vid mehani~ki branovi. Poglavje 3.5. 1. vo
vozduh po 2,94 s, a niz `elezo po 0,2 s. 2. Ne, bidej}i tamu nema sredina niz koja bi se dvi`el
zvukot. 3. 34 m. Poglavje 3.6. 1. Demonstracijata mo`e da ja napravite vo u~ili{nata
laboratorija. Ako na ednata viqu{ka stavite nekoja mala masa, }e se smeni nejzinata
sopstvena frekvencija i toga{ rezonancija nema da ima.

GLAVA 4

Poglavje 4.1. 1. Svetlinski snop ne se gleda osven ako ne se reflektira od sitni ~estici.
Koga }e stavite mleko svetlinskiot snop go gledate 2. Da, taa e sekundaren izvor na svetlina.

4 Pomra~uvawe na Sonceto 5. Pomra~uvawe na Mese~inata

S M Z S Z M

Poglavje 4.2. 1. Svetlinata se refektira od ~esticite od atmosferata i povisokite delovi

od Zemjata i gi osvetluva predmetite. 2. Tekstot ne mo`e da se ~ita, poradi ogledalnata
simetrija. 3. Likot se dobli`uva so dva pati pogolema brzina vo odnos na Igor, no so ista
brzina vo odnos na ogledaloto. 4. Se dobiva beskone~na niza na likovi, bidej}i sekoj lik e
istovremeno i predmet. Poglavje 4.3. 1. Son~evite zraci kako paralelni se sobiraat vo
fokusot i mo`e da oslobodat golema energija i da ja zapalat hartijata. 3. Sfernite delovi od
{i{iwa mo`e da go predizvikaat istiot efekt kako i vo slu~ajot opi{an so pra{aweto 1. 4.
Svetlata se postavuvaat vo blizina na fokusot na ogledaloto, malku
poblizu do nego za da mo`e snopot da se {iri po refleksijata.
Poglavje 4.4. 1 Preku agolot na prekr{uvawe, vo opti~ki pogusta
sredina agolot e kon normalata. 2. Brzinata e 225564 km/s. 3.
Ponisko. 4. 1,13 5. Ribata se gleda povisoko. Isto i mamecot.
Poglavje 4.5. 1. Likot na sve}ata e zavrten i se gleda vo
prodol`enie na upadnite zraci nad grani~nata povr{ina na vodata.
4. Dadeno na slikata Poglavje 4.6. 1. Od agolot na vrvot i od
indeksot na prekr{uvawe na prizmata. 2. Zatoa {to brzinite na
Periskop so prizmi za
totalna refleksija( 4)
svetlinata na raznite branovi dol`ini se razli~ni. 3. ]e bide bel
likot, poradi dve prekr{uvawa me|u dve isti sredini so obraten

159
red. 4. Za svetlina koja ima edna branova dol`ina 5. 400-800 nm. 6. Violetovata. Poglavje 4.7.
2. Na dvojno fokusno rastojanie 2. Zatoa {to likovite se dobivaat od istata strana na
le}ata od koja e postaven i predmetot. 3. Na rastojanie ¼ m = 0,25 m 4 Ne. Ilina nosi o~ila
koi se rasturni le}i. Rasturna le}a ne sozdava realen lik. Poglavje 4.8. 3. Zgolemuvawe na
lupata e me|u 2,1 do 5 pati. 4. Na primer bakteriite. Poglavje 4.9. 1 Vo site primeri na
opti~ki iluzii ako gi izmerite rastojanijata }e se ubedite deka navistina stanuva zbor za
na{i iluzii. Toa zna~i deka na{iot mozok ne sekoga{ mo`e da ne osobodi od iluziite. 2.
Babata na Marija e dalekugleda. 3. Ako pobarame lik na prozorecot na yidot {to se nao|a
nasproti nego, ako se javuva, le}ata e sobirna, o~ilata mu pripa|aat na dalekugledo lice, ako
ne se sozdava lik, liceto e kusogledo. 4. Ne. 5. Zenicata e pogolema pri mali svetlosni
intenziteti. 6. Da, i kaj dvata opti~ki sistema se sozdava realen lik.

GLAVA 5

Poglavje 5.2. 1. torium-90 2. 28 dena; 549 godini. 3. Odgovorite }e gi najdete vo tekstot na

u~ebnikot. Poglavje 5.3. 1 i 2 pogledajte gi video zapisite, verojatno nema sè da razberete, no
veruvame }e vi bidat interesni.

160
A elektrokardiografija, 38
alfa-radioaktivnost, 140,150 elektroliza, 40
aditivno me{awe na boi, 138 elektroliti ,39
akumulator, 11 elektrolitna disocijacija,39,
amper, 9, 64 elektromagnet , 57
Amper (Andre Mari), 56 elektromagneten bran ,96
ampermetar , 9, 15 elektromagnetna indukcija, 69
Amperova sila, 68 elektrometar, 5
Amperovo pravilo na svitka elektromotor , 66,67
nite prsti na desnata raka, 54 elektron, 1, 139
amplituda,80, 88 elektroskop, 4
atmosfersko praznewe, 40,84 elementarno koli~estvo elektri~estvo
atom, 1, 139 (elementaren polne`), 5
atomski broj, 139 Erstedov opit, 52
audiouredi, 104 Ersted Hans Hristijan, 53
B @,Z
baterija, 10 zazemjuvawe, 83
beta-radioaktivnost,141,147 zvuk, 102
biolo{ko dejtvo na radioaktivnosta,144 zvu~nik, 104
boi na telata,136 zvu~ni podra~ja, 101
bran, 93 zemjino magnetno pole, 61
branova dol`ina, 94 Y, I
brzina na zvuk, 101 izvor na bran, 93
brzina na branot, 94 izvori na zvuk, 100
broilo, 34 izvori na svetlina, 107
bu~ava,104 izvori na struja, 10
V izolator, 8
vat, 33 izotopi, 140
vino`ito, 124 indeks na prekr{uvawe , 118
volt, 14 inklinacija, 61
Volta Aleksandro, 15 integralni kola, 48
Voltin element, 10 intenzitet na zvuk, 102
voltmetar,15, influentna ma{ina, 6
G infrazvuk, 105
Gajger-Milerov broja~,147 J
Galvani Lui|i, 12 jadro na atomot, 1, 139
galvanski element, 10 ja~ina na le}a, 127
gama-zraci, 141, ja~ina na struja, 9
generator , 76, jonizacija ,1,41 ,139
glasnost, 102 K
D kapacitet, 28
dalekugledost, 138 koeficient na polezno dejstvo, 73
daltonizam,137 kompas, 58
deklinacija , 61 kolektor,73
detektori (nuklearni), 147 komutator, 66
decibel, 103 kondenzator, 30,31
dijagnostika so radioizotopi,146 kilovat~as, 34
diopter, 127 Kirhof Gustav Robert, 23
disperzija na svetlinata, 123 Kirhofovi pravila (prv i vtor), 22
domeni , 60 kulon, 5
\, E kusogledost, 134
ednonaso~na struja, 7, 11 Kulon [arl, 5
elektrizirawe, 1,5 L
elektri~en kapacitet, 28 laser 108
elektri~en napon, 14 LED dioda, 45
elektri~en potencijal,13 le}a, ( sobirna i rasturana), 126
elektri~en otpor,18 Lencovo pravilo, 72
elektri~na energija, 34 logi~ki kola, 48
alektri~na indukcija,5 longitudinalen bran, 95
elektri~no pole, 4 lupa,130
elektroencefalografija, 38
Q, M R
maglena komora, 148 rabota na elektri~na struja, 33

155
magneten list , 54 radioaktivnost, 140,
magneti , 49 radioterapija,145
magnetna indukcija, 57 ramno ogledalo , 110
magneten fluks, 56 ravenka na sfer. ogledalo 115
magnetni polovi,49 ravenka na tenka le}a 128
magnetno pole , 50 rezonancija, 90
magnetni silovi linii, 55 relej, 58
masen broj, 139 refleksija na branovi, 97
matemati~ko ni{alo, 90,93 refleksija na svetlinata , 110
merewe naponi i strui ,15 S
mikroskop, 130 samostojno praznewe, 41
mikrofon, 104 senka,109
molekul, 137 serisko vrzuvawe, 25,31
MOSFET tranzistor, 47 silovi linii na elektri~no pole, 4
mo}nost na elektri~na struja, 33 silovi linii na magnetno pole, 55
N sinusoidna struja, 74
naizmeni~na struja ,11, 74 svetlinski snop 107
nesamostojno praznewe, 41 svetlinski zrak 107
neutroni,139,150, solenoid , 54
nivo na glasnost,103 spektar 123
nuklearna elektrana, 156 specifi~en elektri~en otpor, 20
nulearna energija,150 sprovodlivost, 18
nuklearni probi, 151 sprovodnici, 8
nuklearni havarii, 151 stap~iwa, 137
nukleoni, 139 struen udar , 83,
W, O struja, 7,
ogledalna simetrija , 111 strujno kolo, 11
odbivawe (refleksija) na branovi, 97 supersprovodnici,8
oko, 133, suptraktivno me{awe na boi,138
Om Georg,21 sferno ogledalo , 113
Omov zakon za del od strujno kolo, 19,22 T
Omov zakon za otpor, 20 tesla , 78
opti~ka prizma(prekr{uvawe) 121 Tesla Nikola, 78
opti~ka sredina, 108 ton, 104
opti~ki vlakna (fibri), 121 totalna refleksija, 120
osiguruva~, 35 tranzistor, 46
oscilacija , 88,90 transferzalen bran, 95
otpor, 18 transformator, 79
otpornici (vrzuvawe), 24 trifazni strui , 77
P ],U
paralelno vrzuvawe,17, 25, 31 ultrazvuk, 105
period , 88 F
perioden sistem na elementi, 138 farad, 28
period na poluraspa|awe, 142 Faradeev zakon za inducirana struja, 71,78
periskop 111 Faradej Majkl, 73
plazma, 42 fatamorgana, 122
planparalelna plo~a ,118 feromagnetici , 50
polusenka, 109 fiber optika, 121
polusprovodnici, 8, 43 fisija, 149
polusprovodni~ka dioda, 45 Flemingovo pravilo na desna raka ,70
polusprovodni~ki napravi, 45 Flemingovo pravilo na levata raka,69
polusprovodni~ki detektori, 148 fokus (na le}a) 126
pravilo na desna tupanica , 50 fokus (na ogledalo) 114
pravilo na ispru`eni prsti na desna raka, 52 fotografski aparat, 130
prekr{uvawe na branovi, 97 frekvencija , 74,87,
prekr{uvawe na svetlinata 117 H
pridu{eni oscilacii, 89, harmoniski oscilacii, 88
prisileni oscilacii, 90 herc , 103
proton, 1, 139 C, ^, X,[
~ep~iwa, 137
xul,33
{uplini, 43

156