UNIVERZITET “Sv.

KIRIL I METODIJ”– SKOPJE

Fakultet za elektrotehnika i informaciski tehnologii

MATEMATIKA 3

–Zbirka zadaqi–
–2013/14 –

Skopje, 2013
1 Funkcii od poveḱe promenlivi

1.1 Definicija i svojstva na funkcii od poveḱe promenlivi

Zadaqa 1.1. Kolku promenlivi imaat slednive funkcii:
a) f (x + y) = cos y(sin x − cos x) + sin y(cos x + sin y);
 
x
b) f = ln x − ln y + 2;
y
 u uv
v) f x, = x2 + 2 2 + 1.
v u + v2
x2 − y 2
 
1 1 1
Zadaqa 1.2. Da se presmeta f (−x, −y), f , , ako f (x, y) = .
x y f (x, y) 2xy
Zadaqa 1.3. Dokai deka funkcijata f (x, y) = ln x ln y go zadovoluva ravenstvoto:
f (xy, uv) = f (x, v) + f (x, u) + f (y, u) + f (y, v).
 
x
Zadaqa 1.4. Ako f x + y, = x2 − y 2 , da se opredeli f (x, y).
y
Zadaqa 1.5. Da se opredelat funkciite f i g definirani so uslovite
√ √
g(x, y) = y + f ( x − 1), g(x, 1) = x, x, y ≥ 0.
Zadaqa 1.6. Da se opredeli definicionata oblast na slednive funkcii:
p √ p
a) z = 1 − x2 − y 2 ; b) z = 1 − x2 + 1 − y 2 ;

p x−y
v) z = y sin x; g) z = arctan ;
1 + x2 + y 2
√
x+y−1
d) z = ln (x ln (y − x)); ǵ)z = ;
x−1
y
e) z = x ln (y 2 − x); ) z = arcsin ;
x
p
z) u = arcsin x + arcsin y + arcsin z; ) u = x2 + y 2 + z 2 − 16.

1.2 Graniqna vrednost i neprekinatost na funkcii od poveḱe promenlivi

L12 = lim lim f (x, y), L21 = lim lim f (x, y), L = x→x
lim f (x, y).
x→x0 y→y0 y→y0 x→x0 0
y→y0

x2 − y 2 + 2x3 + 2y 3
Zadaqa 1.7. Dadena e funkcijata f (x, y) = . Da se presmeta:
x2 + y 2
a) lim lim f (x, y); b) lim lim f (x, y); v) lim f (x, y).
x→0 y→0 y→0 x→0 x→0
y→0
Zadaqa 1.8. Dali postojat sukcesivnite (posledovatelnite) i simultanata (istovremenata)
graniqna vrednost na funkcijata

x2 y
f (x, y) = vo toqkata (0, 0)?
(x2 + y 2 )2
Zadaqa 1.9. Da se presmetaat (ako postojat) L12 , L21 , L za funkcijata
1
2 2 x2 + y 2 vo toqkata (0, 0).
f (x) = (1 + x y )
1 1
Zadaqa 1.10. Da se dokae deka lim (x + y) sin sin = 0.
x→0
y→0
x y

2xy
Zadaqa 1.11. Dali postoi granicata lim ?
x→0
y→0
x2 + y2

Zadaqa 1.12. Da se presmeta lim lim f (x, y) i lim lim f (x, y) ako:
x→a y→b y→b x→a
x2 + y 2
a) f (x, y) = 2 , a = ∞, b = ∞;
x + y4

xy
b) f (x, y) = , a = ∞, b = 0+ ;
1 + xy

πx
v) f (x, y) = sin , a = ∞, b = ∞.
2x + y
Zadaqa 1.13. Da se presmetaat slednive graniqni vrednosti:

x+y x2 + y 2
lim
a) x→∞ ; lim
b) x→∞ ;
y→∞
x − xy + y 2
2
y→∞
x4 + y 4
 x2
xy
lim (x2 + y 2 )e−(x+y) ;
v) x→∞ lim
g) x→∞ ;
y→∞ y→∞
x2 + y 2

xy x+y
d) lim ; lim
ǵ) x→∞ .
x→0
y→0
x2 + y 2 y→∞
x2 + y 2

Zadaqa 1.14. Da se presmetaat slednive graniqni vrednosti:

p
x2 + (y − 1)2 + 4 − 2 sin xy sin xy
a) lim 2 + (y − 1)2
; b) lim ; v) lim , a > 0.
x→0
y→1
x x→0
y→0
xy x→0
y→a
x

Zadaqa 1.15. Da se najdat toqkite na prekin na funkciite

1 xy x+y 1
a) z = p ; b) z = ; v) z = 3 ; g) z = .
x2 + y 2 x+y x + y3 sin x sin y

x2 y
, x2 + y 2 6= 0


 4 2
Zadaqa 1.16. Da se dokae deka funkcijata f (x, y) =
x + y ima prekin


0 , x2 + y 2 = 0

vo toqkata (0, 0).
 xy 3
Zadaqa 1.17. Dadena e funkcijata f (x, y) = , (x, y) 6= (0, 0). Da se proveri dali
x2 − xy 2 + y 4
postojat posledovatelnite graniqni vrednosti i dvojnata graniqna vrednost vo toqkata
(0, 0). Dali funkcijata moe da se definira vo toqkata (0, 0) taka xto f (x, y) da bide
neprekinata vo (0, 0)?

2xy
, x2 + y 2 6= 0


x2 + y2

Zadaqa 1.18. Da se dokae deka funkcijata f (x, y) = ima prekin

, x2 + y 2 = 0

 0
vo toqkata (0, 0).

Zadaqa 1.19. Neka g(x, y) = x + y + f (x − y).

a) Da se opredelat funkciite f i g ako g(x, 0) = x2 ;
g(x, y) − 2y
b) Dali moe funkcijata F zadadena so F (x, y) = da se dodefinira taka xto da
(x + y)2
bide neprekinata vo toqkata (0, 0)?
x
Zadaqa 1.20. Neka e dadena funkcijata g(x, y) = x4 − f (x + 2y) + pri xto g(0, y) = −y .
2
a) Da se opredelat funkciite f i g ;
g(x, y)
b) Da se presmetaa posledovatelnite granici na funkcijata h(x, y) = vo toqkata
g(−x, −y)
(0, 0);
v) Dali moe da se dodefinira funkcijata h(x, y) vo toqkata (0, 0) za da bide neprekinata.

1.3 Parcijalni izvodi i diferencijal od prv red. Diferencijabilnost na

funkcii od poveḱe promenlivi
p
Zadaqa 1.21. Ispitaj dali funkcijata z(x, y) = x2 + y 2 ima parcijalni izvodi vo site
toqki od definicionata oblast!

Zadaqa 1.22. Da se najdat prvite parcijalni izvodi na funkcijata:

a) u(x, y) = x4 + y 4 − 4x2 y 2 ; b) u(x, y) = ln (x + y 2 );

x 2
v) u(x, y) = p ; g) u(x, y) = xz+y .
x2 + y 2

x ∂u 1 ∂u
Zadaqa 1.23. Da se dokae deka + = 2u ako u(x, y) = xy .
y ∂x ln x ∂y
∂u ∂u exy
Zadaqa 1.24. Da se dokae deka + = (x + y − 1)z ako u(x, y) = ex +ey
.
∂x ∂y
Zadaqa 1.25. Ako u(x, y) = ϕ(x2 + y 2 ), kade ϕ e diferencijabilna funkcija od edna promen-
liva, da se dokae deka
∂u ∂u
y −x = 0.
∂x ∂y
Zadaqa 1.26. Da se opredelat parcijalnite izvodi od prv red za funkcijata u(x, y) = ϕ(xy)+
(x−y)ψ 0 (y), kade ϕ i ψ se dva pati diferencijabilni funkcii. Potoa, da se presmeta izrazot

y ∂ 2u ∂ 2u
− .
x ∂x∂y ∂x2

Zadaqa 1.27. Da se dokae deka funkcijata z = z(x, y) definirana so x+y+z = f (x2 +y 2 +z 2 ),

kade xto f e diferencijabilna funkcija od edna promenliva, ja zadovoluva ravenkata

∂z ∂x
(y − z) + (z − x) = x − y.
∂x ∂y
Zadaqa 1.28. Da se presmeta totalniot diferencijal od prv red za funkcijata

a) z(x, y) = ex+y sin x + y; b) z(x, y) = axy tan x.

√
Zadaqa 1.29. Da se presmetaat prvite izvodi fx0 (0, 0) i fy0 (0, 0) ako f (x, y) = 3 xy . Dali
funkcijata e diferencijabilna vo toqkata (0, 0)?

x3 y
, x2 + y 2 6= 0


 6 2
Zadaqa 1.30. Da se dokae deka funkcijata f (x, y) =
x + y ima prekin


0 , x2 + y 2 = 0

vo toqkata (0, 0), no ima parcijalni izvodi vo taa toqka.
xy


 p 2
 , x2 + y 2 6= 0
x +y 2
Zadaqa 1.31. Da se dokae deka funkcijata f (x, y) = e nepre-

, x2 + y 2 = 0

 0
kinata vo toqkata (0, 0), ima parcijalni izvodi fx0 (0, 0) i fy0 (0, 0) , no ne e diferencijabilna
vo toqkata (0, 0).

x2 y
, x2 + y 2 6= 0


x2 + y 2

Zadaqa 1.32. Da se pokae deka funkcijata f (x, y) = e nepre-


0 , x2 + y 2 = 0

kinata vo toqkata (0, 0), ima parcijalni izvodi fx0 (0, 0) i fy0 (0, 0) , no ne e diferencijabilna
vo toqkata (0, 0).
 2
x − y2
, x2 + y 2 =
6 0


 2 2
Zadaqa 1.33. Ispitaj dali funkcijata f (x, y) =
x + y e diferencijabil-


1 , x2 + y 2 = 0

na vo toqkata (0, 0).

Zadaqa 1.34. Za funkcijata z = z(x, y) zadadena so ravenkata z 3 − 3xyz = a3 , da se najdat

parcijalnite izvodi i totalniot diferencijal od prv red.
∂z ∂z u
Zadaqa 1.35. Da se presmetaat , i dz ako z = arctan , u = x − y, v = x + y.
∂x ∂y v
Zadaqa 1.36. Da se presmeta du ako u = ex−2y , x = sin t, y = t3 .
1.4 Parcijalni izvodi i diferencijali od povisok red
Zadaqa 1.37. Da se najde y 0 , y 00 , y 000 ako funkcijata y = y(x) e zadadena implicitno so
ravenkata x2 + xy + y 2 = 3.
x
Zadaqa 1.38. Ako u(x, y) = arctan da se pokae deka u000 000
yyx = uxyy .
y
∂ 2u ∂u ∂u
Zadaqa 1.39. Da se dokae deka u − = 0, u(x, y) = ϕ(x)ψ(y), i ϕ i ψ se dva pati
∂x∂y ∂x ∂y
diferencijabilni funkcii od edna promenliva.

∂ 2u ∂ 2u ∂ 2u
Zadaqa 1.40. Da se dokae deka − 2 + = 0 ako u(x, y) = xϕ(x + y) + yψ(x + y)
∂x2 ∂x∂y ∂y 2
i ϕ i ψ se dva pati diferencijabilni funkcii od edna promenliva.

∂z ∂ 2z x
Zadaqa 1.41. Da se presmeta vrednosta na izrazot 2x + y 2 2 , ako z(x, y) = x2 ϕ( 2 ) i ϕ
∂x ∂y y
e dva pati neprekinato diferencijabilna funkcija so edna promenliva.

Zadaqa 1.42. Da se najdat parcijalnite izvodi od vtor red i totalniot diferencijal od

vtor red za funkcijata

a) z(x, y) = exy ; b) u(x, y, z) = xyz + ln (xyz)

x z
Zadaqa 1.43. Da se najde dz i d2 z ako = ln + 1, z = z(x, y).
z y
p
Zadaqa 1.44. Da se presmeta du i d2 u ako u(x, y) = f ( x2 + y 2 ), kade xto f e dvapati
diferencijabilna funkcija od edna promenliva.

x2 − y 2
 xy 2 , x2 + y 2 =
6 0


x + y 2
00
Zadaqa 1.45. Neka f (x, y) = . Da se pokae deka fxy (0, 0) 6=


0 , x2 + y 2 = 0

00
fyx (0, 0).

1.5 Smena na promenlivi

Zadaqa1.46. Vo ravenkata x2 y 00 + xy 0 + y = 0, kade xto y = y(x) da se vovede nova nezavisna
promenliva t so smenata x = et .

∂ 2z 2
2 ∂ z ∂z ∂z
Zadaqa 1.47. Vo ravenkata (1 + x2 )+ (1 + y ) + x + y = 0, kade xto z = z(x, y)
∂x2 ∂y 2 ∂x ∂y √
vovedat novi nezavisni promenlivi u i v so smenata u = ln(x + 1 + x2 ), v =
da se p
ln(y + 1 + y 2 ), z = z(u, v).
∂z ∂z
Zadaqa 1.48. Vo ravenkata x2 + y2 = z 2 , kade xto z = z(x, y) da se vovedat novi
∂x ∂y
1 1
nezavisni promenlivi u i v i nova funkcija w = w(u, v) so smenite u = x, v = − i
y x
1 1
w= − .
z x
 ∂z ∂z
Zadaqa 1.49. Da se transformira ravenstvoto (x − z) +y = 0, z = z(x, y) taka xto x
∂x ∂y
e nova funkcija, a y i z novi nezavisni promenlivi.

∂z ∂z
Zadaqa 1.50. Da se transformira ravenstvoto (y − z) + (y + z) = 0, z = z(x, y) taka
∂x ∂y
xto x e nova funkcija, a u = y − z i v = y + z se novi nezavisni promenlivi.

Zadaqa 1.51. Da se transformira ravenkata

∂z ∂z
y −x = (y − x)z,
∂x ∂y
1 1
so voveduvanje na novi nezavisni promenlivi u = x2 + y 2 , v = + i nova funkcija w =
x y
ln z − (x + y).
∂z y ∂ 2 z 1
Zadaqa 1.52. Vo ravenkata + 2
= , z = z(x, y) da se vovedat novi nezavisni promen-
∂y 2 ∂y x
x
livi u i v i nova funkcija w = w(u, v) so smenite u = , v = x i w = w(u, v), w = xz − y .
y
Zadaqa 1.53. Preminuvajḱi vo polarni koordinati da se transformira ravenstvoto

dy x+y
= .
dx x−y

∂ 2u ∂ 2u
Zadaqa 1.54. Vo izrazot A = + , z = z(x, y) da se vovedat novi nezavisni promenlivi
∂x2 ∂y 2
ρ i ϕ so smenata p x
ρ = x2 + y 2 , ϕ = arccos p .
x2 + y 2

Zadaqa 1.55. Za funkcijata F = F (u, v, w), kade xto u = x2 + y 2 , v = x2 − y 2 , w = 2xy , da

se opredelat dF i d2 F .

∂ 2z
Zadaqa 1.56. Da se presmeta ako F (x + y, y + z) = 0, z = z(x, y).
∂x∂y
∂ 2z
Zadaqa 1.57. Da se presmeta ako F (x + z, y + z) = 0, z = z(x, y).
∂x∂y

1.6 Tangentna ramnina i normala na povrxina

Zadaqa 1.58. Da se napixe ravenka na tangentna ramnina i normala na povrxinata z(x, y) =
x2
− y 2 vo toqkata M (2, −1, 1).
2
Zadaqa 1.59. Vo koja toqka tangentnata ramnina na povrxinata x2 +2y 2 +3z 2 = 21, z = z(x, y)
e paralelna so ramninata x + 4y + 6z = 0?

Zadaqa 1.60. Da se najdat aglite xto normalata povleqena vo toqkata M (2, 2, 0) na povrxi-
nata 2z = x2 − y 2 , z = z(x, y) gi zafaḱa so koordinatnite oski.
Zadaqa 1.61. Da se dokae deka tangentnite ramnini na povrxinata xyz = m3 , m − const.,
z = z(x, y) so koordinatnite ramnini formiraat tetraedar so konstanten volumen.
√ √ √ √
Zadaqa 1.62. Da se dokae deka tangentnite ramnini na povrxinata x + y + z = a, a −
const, a > 0 od koordinatnite oski otsekuvaat otseqki qij zbir e ednakov na a.
x y z
Zadaqa 1.63. Da se najde realniot parametar m taka xto ramninata + + = 1 go
5 4 m
x2 y 2 z 2
dopira elipsoidot + + = 1.
9 4 1
Zadaqa1.64. Da se najdat toqkite od paraboloidot z = 4x2 + y 2 vo koi xto tangentnata
ramnina e paralelna so ramninata x + 2y + z = 6. Potoa, da se napixe tangentnata ramnina
i normalata na paraboloidot vo dobienata toqka.

1.7 Ekstremni vrednosti na funkcija od poveḱe promenlivi

Zadaqa 1.65. Da se najde lokalniot ekstrem na slednive funkcii:

a) z(x, y) = x3 + y 3 − 3x;

b) u(x, y, z) = x3 + y 2 + z 2 + 12xy + 2z ;

v) x2 + y 2 + z 2 − 2x + 2y − 4z − 10 = 0, z = z(x, y);

g) z(x, y) = x + 2y pri uslov x2 + y 2 = 5;

x2 y 2 z 2
d) u(x, y, z) = x2 + y 2 + z 2 ako + 2 + 2 = 1, a > b > c > 0;
a2 b c
ǵ) u(x, y, z) = xy 2 z 3 ako x + 2y + 3z = a, x, y, z, a > 0;

e) u(x, y, z) = xy + yz ako x2 + y 2 = 2 i y + z = 2, x > 0, y > 0 , z > 0.

Zadaqa 1.66. Da se opredeli toqka na ramninata 2x + 3y + 5z = 18 vo koja funkcijata

u(x, y, z) = 4x2 + 3y 2 + 5z 2 ima najmala vrednost.

Zadaqa 1.67. Na krivata C koja pretstavuva presek na povrxinata 2z = 16 − x2 − y 2 i

ramninata x + y = 4 da se opredelat toqki koi se najmalku i najmnogu oddaleqeni od
koordinatniot poqetok.

Zadaqa1.68. Da se opredeli najgolemata i najmalata vrednost na funkcijata z(x, y) = x3 +

3
y − 3xy vo pravoagolnikot 0 ≤ x ≤ 2, −1 ≤ y ≤ 2.

Zadaqa 1.69. Da se opredeli najgolemata i najmalata vrednost na funkcijata z(x, y) = 2x3 +

4x2 + y 2 − 2xy vo oblasta zatvorena i ograniqena so krivite y = x2 , y = 4.

Zadaqa 1.70. Da se opredeli najgolemata i najmalata vrednost na funkcijata z(x, y) = x2 +

4y 2 − 4x + 8y vo oblasta zadadena so neravenstvata x ≥ 0, y ≥ 0, y − x + 3 ≥ 0.

Zadaqa 1.71. Vo daden triagolnik so strani a, b i c i ploxtinata P da se najde toqka t.x.

sumata na kvadratite na nejzinite rastojanija do stranite na triagolnikot da bide najmala.
 x2 y2 z2
Zadaqa 1.72. Vo elipsoidot + + = 1 da se vpixe paralelopiped qii rabovi se
a2 b2 c2
paralelni so koordinatnite oski, a negoviot volumen e maksimalen.

x2 y 2 z 2
Zadaqa 1.73. Na elipsoidot + + = 1 da se opredeli toqka vo koja tangentnata ramn-
a2 b 2 c 2
ina na elipsoidot so koordinatnite ramnini obrazuva tetraedar so maksimalen volumen.

Zadaqa 1.74. Da se najde najgolemata i najmalata vrednost na funkcijata

f (x, y) = 5 − 2 ln x + 2xy − y 2 ,

vo oblasta D : y = x − 2, −2 ≤ y ≤ 2 i x > 0.