EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA

FINANČNO PRAVO
(Zapiski)

M.H.

Ljubljana, 2015
 Finančno pravo

KAZALO

1 UVOD..............................................................................................6

2 TEMELJNE OBLIKE GOSPODARSKIH DRUŽB..........................7

3 KORPORACIJSKE PRAVICE........................................................9

3.1 SESTAVNI DELI KORPORACIJSKE PRAVICE.......................................9

3.1.1 Premoženjska korporacijska upravičenja.............................................10
3.1.2 Upravljavska korporacijska upravičenja...............................................12
3.2 PRIDOBITEV KORPORACIJSKIH PRAVIC............................................13
3.2.1 Vložek.......................................................................................................13
3.2.2 Konflikt med večinci in manjšinci ter družbeniki in upniki..................14
3.2.3 Konflikt med obstoječimi družbeniki in prevzemniki...........................15

4 VLOŽEK V DRUŽBO IN TERMINOLOGIJA................................17

4.1 DELNIŠKA DRUŽBA (D.D.)......................................................................17

4.2 DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (D.O.O.).............................18
4.3 DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO (D.N.O.)........................18
4.4 KOMANDITNA DRUŽBA (K.D.)................................................................19

5 BILANČNO PRAVO.....................................................................20

5.1 UVOD......................................................................................................20
5.1.1 Pomembna terminologija........................................................................20
5.2 LETNO POROČILO................................................................................21
5.2.1 Sestavni deli letnega poročila...............................................................22
5.2.2 Revidiranje (Revizija) .............................................................................24
5.3 ČLENITEV LETNEGA POROČILA.........................................................25
5.4 KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO..................................................25
5.5 RAČUNOVODSKI STANDARDI.............................................................26
5.6 MEDNARODNI STANDARDI RAČUNOVODSKEGA POROČANJA
(MSRP).............................................................................................................. 27

6 BILANCA STANJA......................................................................29

6.1 BILANCIRANJE.......................................................................................29

1
 Finančno pravo

6.2 BILANCA STANJA..................................................................................29

6.2.1 Bilanca stanja – Aktiva...........................................................................32
6.2.2 Bilanca stanja – Pasiva...........................................................................33
6.3 OSNOVNI KAPITAL................................................................................34
6.3.1 Vplačilo osnovnega kapitala..................................................................36
6.3.2 Povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala.....................................37
6.3.3 Delniška enačba pri osnovnem kapitalu...............................................37
6.4 REZERVE............................................................................................... 39
6.5 KAPITALSKE REZERVE........................................................................40
6.5.1 Aggio........................................................................................................41
6.5.2 Aggio na hibride......................................................................................42
6.5.3 Vplačila za pridobitev dodatnih pravic iz deležev.................................43
6.5.4 Druga vplačila na podlagi statuta..........................................................43
6.5.5 Zmanjšanje osnovnega kapitala (poenostavljeno ali z umikom delnic)
43
6.6 REZERVE IZ DOBIČKOV.......................................................................44
6.6.1 Zakonske rezerve....................................................................................44
6.6.2 Vezano in nevezano premoženje...........................................................45
6.6.3 Uporaba vezanih rezerv..........................................................................46
6.6.4 Uporaba čistega dobička........................................................................47
6.6.5 Uporaba bilančnega dobička..................................................................47
6.6.6 Tezavriranje dobička v druge rezerve iz dobička.................................48
6.6.7 Rezerve za lastne delnice.......................................................................49
6.6.8 Statutarne rezerve...................................................................................50
6.6.9 Druge rezerve iz dobička........................................................................50
6.6.10 Pridobitev lastnih delnic.........................................................................51
6.6.11 Squeeze out.............................................................................................54
6.6.12 Sell out.....................................................................................................55

7 IZREDNE REVIZIJE.....................................................................56

7.1 REVIZIJA ZARADI PREVERITVE USTANOVITVENIH POSTOPKOV

TER VODENJA POSAMEZNIH POSLOV DRUŽBE..........................................56
7.2 DELO POSEBNEGA REVIZORJA..........................................................57

2
 Finančno pravo

7.3 IZREDNA REVIZIJA ZARADI PODCENITVE POSTAVK V LETNEM

POROČILU........................................................................................................ 57
7.3.1 Posledice podcenjenih predpostavk v letnem poročilu.......................58
7.4 TOŽBA ZA POVRNITEV ŠKODE (327 ZGD-1)......................................58
7.5 TOŽBA NA VRNITEV PREPOVEDANIH PLAČIL...................................59

8 SPREMEMBE STATUTA IN SPREMEMBE OSNOVNEGA

KAPITALA..........................................................................................61

8.1 SPREMEMBA STATUTA D.D.................................................................61

8.2 POVEČANJE IN ZMANJŠANJE OK.......................................................62
8.3 POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA................................................63
8.3.1 Redno povečanje (z vložki).....................................................................63
8.3.2 Pogojno povečanje osnovnega kapitala...............................................67
Izdaja delnic pri pogojnem povečanju OK............................................................68
8.3.3 Povečanje OK z odobrenim kapitalom..................................................68
8.3.4 Povečanje iz sredstev družbe................................................................69
8.4 ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA...............................................70
8.4.1 Redno zmanjšanje OK............................................................................70
8.4.2 Poenostavljeno zmanjšanje OK.............................................................71
8.4.3 Zmanjšanje OK z umikom lastnih delnic...............................................71

9 NIČNOST IN IZPODBOJNOST SKLEPOV SKUPŠČINE............73

9.1 UVOD......................................................................................................73
9.1.1 Pravna narava sklepa skupščine...........................................................73
9.1.2 Ureditev neveljavnosti v korporacijskem pravu...................................73
9.2 NIČNOST................................................................................................74
9.2.1 Ureditev ničnosti v 390. členu ZGD........................................................74
9.2.2 Formalni ničnostni razlogi......................................................................74
9.2.3 Materialni ničnostni razlogi....................................................................75
9.2.4 Roki za uveljavljanje ničnosti.................................................................75
9.2.5 Ugotavljanje ničnosti..............................................................................76
9.2.6 Aktivna in pasivna legitimacija.............................................................76
9.3 IZPODBOJNOST....................................................................................77
9.3.1 Splošen izpodbojni razlog......................................................................77

3
 Finančno pravo

9.3.2 Posebni izpodbojni razlog (395/3)..........................................................77

9.3.3 Aktivna legitimacija za vložitev izpodbojne tožbe................................78

10 PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV...........................................79

10.1 DEFINICIJA VREDNOSTNEGA PAPIRJA..............................................80

10.1.1 Bistvene sestavine VP............................................................................80
10.2 INKORPORACIJA PRAVICE V PAPIR...................................................81
10.2.1 Inkorporacija pravice..............................................................................81
10.3 FUNKCIJE VREDNOSTNEGA PAPIRJA................................................82
10.3.1 Vprašanje zaprtega kroga (numerus clausus) vrednostnih papirjev. .82
10.3.2 Vrste vrednostnih papirjev glede na naravo inkorporirane pravice....82
10.4 VRSTE VREDNOSTNIH PAPIRJEV GLEDE NA PRENOSNIŠKO
KLAVZULO........................................................................................................ 83
10.4.1 Imetniški VP (prinosniški).......................................................................83
10.4.2 Ordrski VP (po naredbi)..........................................................................83
10.4.3 Imenski VP (rekta)...................................................................................84
10.5 RAZLIKE V PRENOSU VREDNOSTNIH PAPIRJEV..............................84
10.6 VRSTE VREDNOSTNIH PAPIRJEV.......................................................86
10.6.1 Javni in zasebni vrednostni papirji........................................................86
10.6.2 Posamični in serijski vrednostni papirji................................................86
10.6.3 Nominatni in inominatni vrednostni papirji...........................................86
10.6.4 Glavni in stranski vrednostni papirji......................................................86
10.6.5 Abstraktni in kavzalni vrednostni papirji...............................................87
10.6.6 Konstitutivni in deklaratorni vrednostni papirji....................................87
10.7 TEORIJE O NASTANKU VREDNOSTNIH PAPIRJEV...........................87
10.8 RAZPOLAGANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI.....................................88
10.8.1 Ugovori iz vrednostnih papirjev.............................................................88
10.8.2 Problematika zemljiškega dolga............................................................89
10.9 AMORTIZACIJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV.........................................89
10.10 IZKAZNI PAPIRJI IN ZNAKI....................................................................90
10.11 DELNICA.................................................................................................90
10.12 OBVEZNICA............................................................................................92
10.13 HIBRIDNI VREDNOSTNI PAPIRJI (371 ZGD-1)....................................93
10.13.1 Dividendna obveznica.............................................................................93

4
 Finančno pravo

10.13.2 Zamenljiva obveznica.............................................................................93

10.13.3 Obveznica z delniško nakupno opcijo...................................................93
10.13.4 Užitnice....................................................................................................94

11 IZPITNA VPRAŠANJA.................................................................97

5
 Finančno pravo

UVOD
Pravo gospodarskih subjektov je statusno pravo. Takšno je tudi korporacijsko
pravo, saj tudi to pravo ureja status pravnih subjektov. Bistvo gospodarskih
subjektov je opravljanje gospodarske dejavnosti. V okviru gospodarske
dejavnosti se opravljajo gospodarski pravni posli. To so tisti posli, ki jih
gospodarski subjekti sklepajo med seboj. Ti pravni subjekti nastopajo kot fizična
oseba ali pravna oseba. Fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost
nastopajo na trgu kot samostojni podjetniki. Z vpisom v javno evidenco
gospodarskih subjektov AJPES1 je samostojnemu podjetniku pripoznan status
gospodarskega subjekta, sicer pa v pravnem poslovanju ohrani lastnost fizične
osebe. Pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost pa to izvajajo kot
gospodarske družbe.

Pravna oseba je fiktivna pravna tvorba, ki ji pravo priznava pravno

subjektiviteto. Je subjekt pravic in obveznosti. V času Rimskega cesarstva so to
bile societete. Vendar pri societeti civilnega rimskega prava ne gre za
gospodarski subjekt, saj odstop ali smrt enega pomenila ugasnitev družbe. Zaradi
odprave negotovosti, je v tej smeri prišlo do intenzivnega razvoja. Pravo taki
družbi prizna korporativnost.

Danes poznamo pravne osebe javnega in zasebnega prava. Primer pravne

osebe javnega prava so država, lokalne skupnosti, javne agencije itd. Pravni
osebe zasebnega prava pa so ustanove, društva idr. in seveda gospodarske
družbe.

1
Agencija za javnopravne evidence in storitve.

6
 Finančno pravo

TEMELJNE OBLIKE GOSPODARSKIH DRUŽB

Bistvo gospodarske družbe je, da ima pravno sposobnost. Je stična točka
pravic, obveznosti in javnopravnih obveznosti (npr. dolžnost plačila davka).
Družba ni stvar, družba je pravni subjekt in zato ni mogoče imeti lastninske
pravice na družbi. Z vidika prava gre pri družbi za povsem drugačen pogled kot
pri ekonomistih, ki lastnino pojmujejo zelo široko.

Gospodarske družbe so tiste, ki izvajajo gospodarsko dejavnost. Gospodarsko

statusno pravo določa zaprto število gospodarskih družb (numerus clausus),
gre za kogentno pravo. Ustanavljajo se lahko le tiste družbe, ki jih določa Zakon o
gospodarskih družbah (ZGD-1), ki ureja gospodarsko statusno pravo. Glavni
organ družbe je skupščina, ki odloča o strateških odločitvah. Temeljna delitev
gospodarskih družb je na:

 osebne
 kapitalske

Temelj razlikovanja med osebnimi in kapitalskimi družbami je v:

a) osnovnem kapitalu (O.K.). Imajo ga kapitalske, osebne družbe pa ne
(to je bilančnopravno razlika) in
b) odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe. Pri osebnih
družbah družbeniki odgovarjajo osebno za obveznosti družbe
(odgovarjajo subsidiarno, med seboj pa solidarno), pri kapitalskih
družbah pa osebne odgovornosti sploh ni.

1. Osebne družbe so:

 d.n.o. (družba z neomejeno odgovornostjo)
 k.d. (komanditna družba)

2. Kapitalske družbe
 d.o.o. (družba z omejeno odgovornostjo): njeni člani so družbeniki.
 d.d. (delniške družbe): njeni člani so delničarji, ki je ožji pojem od
družbenika. Delničarji ne morejo biti lastniki družbe, ker je družba
samostojen pravni subjekt.
 k.d.d. (komanditna delniška družba)

7
 Finančno pravo

Pri kapitalskih družbah premoženje družbe ni povezano s premoženjem

družbenikov, je povsem ločeno od tega. Družba odgovarja svojemu upniku z
vsem svojim premoženjem. Če pa to premoženje ne zadostuje za poplačilo
upnika, se pokaže bistvena razlika med osebnimi in kapitalskimi družbami. Če pri
osebnih družbah ni dovolj premoženja, se upnik subsidiarno poplača iz
premoženja družbenika. Dolžniki pa se med seboj poplačajo solidarno. Če pa
ni dovolj premoženja pri kapitalskih družbah, pa se upnik ne more poplačati iz
premoženja družbenikov oz. delničarjev. Lahko pa pride do stečaja družbe.

8
 Finančno pravo

KORPORACIJSKE PRAVICE
Družbeniki imajo korporacijske pravice ne glede na obliko gospodarske družbe.
Te pravice so izraz obvladovanja družbe. Korporacijska pravica je pravna vez
med družbeniki in gospodarsko družbo. Korporacijske pravice niso
obligacijske, niti lastninske (stvarnopravne), ampak so nekje vmes. Korporacijske
pravice so abstraktne pravice, ki dobijo svojo obligacijsko obliko šele na
podlagi sklepa skupščine. Obligacijsko pravo je tisto preko katerega operira
korporacijsko pravo (npr. glede izplačila dobička, likvidacijskega deleža itd.).

Značilnosti korporacijskih pravic je, da:

 niso terjatvene pravice,
 niso oblastvene pravice,
 so nekje vmes (so linearno usmerjene).

Gospodarsko družbo je treba ločevati od izrazov firma in podjetje:

 Firma: je ime gospodarske družbe, s katerim ta nastopa v pravnem
prometu in ima velik pomen za njeno nastopanje na trgu.

 Podjetje: ni pravni izraz, je socialno ekonomsko izraz, ki ga pravniki ne

uporabljajo, uporabljajo pa ga ekonomisti in sociologi. Pravniki o podjetju
sploh ne govorimo, govorimo o družbi, ki je nosilka podjetja. Podjetje
tvorijo premične, nepremičnine ali druge npr. podrejene družbe, delavci, ki
do družbe nimajo nobenih pravic (tu gre zgolj za delovno razmerje), know-
how, good will itd. Podjetje je torej v socialnoekonomskem smislu vse tisto
kar družba potrebuje za svoje poslovanje. O podjetju govorijo ekonomisti,
ki lastnino razumejo širše kot pravniki.

SESTAVNI DELI KORPORACIJSKE PRAVICE

Sestavni deli vsake pravice so upravičenja, to velja tudi za korporacijske

pravice. Družbeniki imajo do družbe korporacijske pravice in preko teh družbo
obvladujejo oziroma upravljajo. Družbeniki imajo v sklopu korporacijske
pravice:

9
 Finančno pravo

 premoženjska upravičenja in
 upravljavska upravičenja.

1.1.1 Premoženjska korporacijska upravičenja

Gospodarska družba se ustanavlja z namenom ustvarjanja dobička, to je tudi
zakonski namen družbe. Pridobivanje dobička je glavni namen družbe.
Upravičenci pridejo do donosa družbe (dobička) preko premoženjskih
korporacijskih upravičenj. Poznamo tri vidike premoženjskega korporacijskega
upravičenja:

1. Upravičenje do sorazmernega dela dobička: če ima družba dobiček ima

družbenik upravičenje do njegovega sorazmernega dela, ima pravico do
dividende (dividendno upravičenje), če bodo družbeniki na skupščini
sprejeli zakoniti sklep, da se ustvarjeni dobiček deli med družbenike; ko
pride do sprejetja takega sklepa se abstraktna korporacijska pravica
spremeni v konkretno obligacijo. To je bistvo povezave korporacijskega
in obligacijskega prava. Ko se obveznost izpolni in pride do poplačila
družbenika, ta obligacija preneha, korporacijska pravica pa obstaja še
naprej;

2. Upravičenje do sorazmernega likvidacijskega 2 deleža: V določenem

trenutku se lahko družbeniki s sklepom na skupščini odločijo, da
družbo razpustijo (to je avtonomna ali prostovoljna likvidacija) družbe.
Bistvo korporacijskega prava je da poskrbi za razmerje (konflikt) med upniki
in družbo. Poskrbeti mora, da preden bodo upniki izgubili svoj prvi evro, da
bodo družbeniki izgubili svoj zadnji evro. V postopku likvidacije družbe je
treba poplačati vse upnike, zato je treba sredstva družbe napraviti likvidna
oz. jih spraviti v denarno obliko. Če je po postopku likvidacije (poplačila
upnikov) še ostal denar, se ta nato razdeli med družbenike. To se naredi na
podlagi upravičenja do sorazmernega preostanka premoženja po
morebitni likvidaciji družbe. Na podlagi tega upravičenja pridobijo
družbeniki iz abstraktne korporacijske pravice, konkretno obligacijsko
terjatev. Družbeniki so v tem primeru upniki, družba pa dolžnik tega

2
Likvidnost je sposobnost spreminjanja nedenarnega premoženja v denarna sredstva.

10
 Finančno pravo

obligacijskega razmerja. Obligacija družbe je kavza razpolagalnega

pravnega posla, na podlagi katerega družba prepusti denarni znesek
konkretnemu družbeniku.
Prisilna likvidacija in stečaj: Likvidacija je lahko tudi prisilna, na temelju
zakona (npr. prišlo je do zlorabe družbe, če je obsojena za KD). Če je
premoženja toliko, da se lahko poplača vse upniške terjatve, se izvede
postopek likvidacije. Če pa ni dovolj premoženja za poplačilo upnikov, se
uvede stečaj. Pri stečaju se upniki poplačajo v kvoti, družbenik pa ne dobi
ničesar. To upravičenje propade, ker ni ničesar več iz česar bi črpali.
Stečaj je najzahtevnejše področje zasebnega prava nasploh.

3. Prednostna pravica do nakupa deležev ali hibridov novih emisij:

Primer: družbenikov v družbi je več: A (50%), B(25%),C(10%) in D(15%).
Ta družba potrebuje svež kapital zaradi novih gospodarskih aktivnosti, zato
so se družbeniki odločili, da povečajo premoženje. To lahko storijo na
dva načina:

a) Dolžniško financiranje: Družba lahko najame večje denarno posojilo

na banki pod neugodnimi kreditnimi pogoji (gre za enega močnega
upnika-kreditodajalca, ki je lahko neugoden). Lahko pa družba to
posojilo razdeli na tisoč vlagateljev in izda obveznice. Gre za tisoč
malih upnikov (posojilodajalcev), nasproti katerim je pa družba v
ekonomsko močnejšem položaju, saj ti upniki med seboj niso povezani.
Dolžniško financiranje je lahko za družbo precej obremenjujoče, saj bo
moral biti zadnji upnik poplačan, preden bo prvi družbenik dobil en evro.
b) Lastniško financiranje: Družba poveča premoženje tudi tako, da
izvede dokapitalizacijo družbe. To je lahko kot povečanje osnovnega
kapitala (O.K.) pri kapitalskih družbah ali pa se pridobiva nove
vložke pri osebnih družbah. To se lahko naredi na dva načina. To
lahko storijo obstoječi družbeniki in s tem ohranijo obstoječe kvotne
deleže. Lahko pa pripustijo k družbi novega družbenika (oseba E) npr. s
50% deležem, vendar pa bo to zmanjšalo korporacijske deleže (%) vseh
ostalih za polovico. Na tak način pride do podrtja korporacijskih deležev

11
 Finančno pravo

v družbi. Zakon določa, da mora biti takšna odločitev sprejeta na

skupščini z določeno večino.3

Zaradi opisanih nevarnosti za stare družbenike, imajo ti

prednostno pravico (oz. predkupno pravico), zaradi ohranjanja
prejšnjega deleža v družbi. Zanjo tuja pravna teorija pravi, da je ta
pravica najpomembnejše premoženjsko upravičenje delničarjev, ker
omogoča ohranjanje sorazmerje družbeniškega deleža v družbi. To
pomeni, če imata stara družbenika A 30% in B 70% delež delnic, imata
pri nakupu novih korporacijskih pravic (npr. delnic) pravico do
ohranitve prejšnjega deleža v družbi, torej kupita lahko 30% in 70%
novih sredstev. Če pa te pravice ne izkoristita, pa se lahko ta ponudi
nekomu tretjemu. Gre za zelo pomembno pravico, ki omogoča
ohranjanje družbeniško upravljalskega deleža oz. interesa v družbi,
da ne pride do podrtja prejšnjega proporcionalnega lastniškega interesa
v družbi, da ne morejo nekoga večinci iztisnit ali kako drugače izigrati.

1.1.2 Upravljavska korporacijska upravičenja

Premoženjska korporacijska upravičenja so namenjena za zagotovitev
premoženjskih interesov družbenikov. Druga vrsta pravic pa so namenjena
upravljanju družbe. Družbeniki imajo štiri upravljalska korporacijska
upravičenja:
a) pravico udeležiti se skupščine (skupščine se ne more udeležiti
vsakdo)

b) imeti glasovalno pravico na skupščini (na skupščini se odloča z

večinami; za različne odločitve so potrebne različne večinske večine in
tudi manjšinske večine; večina večin po ZGD-1 je relativna saj gre za
večino tistih, ki se skupščine udeležijo. Današnji ZGD-1 ne vsebuje

3
Ta večina je ¾ odstotkov kapitala v družbi. V vsakem primeru pride do dokapitalizacije, če to
sprejme ¾ večina v družbi. Večinska lastnika družbe sta A in B, manjšinska lastnika pa C, D. Na
glasovanju v družbi so najpomembnejša sorazmerja. Če je v družbi velika razpršenost delnic v
družbeniški strukturi, zadošča že majhen % delež za obvladovanje družbe (npr. imetje 2-4% vseh
delnic v določeni korporaciji). Odločilno vlogo pri odločitvah skupščine imata večinca, ki iztiskata C
in D iz družbe. Če pa večinci nočejo deliti obstoječega dobička, lahko manjšinci ta sklep izpodbijajo
z izpodbojno tožbo. To pa lahko storijo le, če imajo manjšinsko večino, ki znaša 5% od vseh
korporacijskih pravic.

12
 Finančno pravo

več kvoruma in glasuje se po večinah tistih, ki pridejo na

skupščino!). Glede glasovalne pravice velja pravilo alikvotnega
deleža. Večji procent korporacijskih pravic glede na celotni delež
osnovnega kapitala (OK) družbe imam, večje upravljalsko upravičenje
oz. večje glasovalne pravice imam.

c) pravico izpodbijati sklepe skupščine (to storim tako, da grem na

sodišče in vložim izpodbojno tožbo; vendar je treba izkazati ustrezno
aktivno legitimacijo)

d) pravica nadzora nad poslovanjem gospodarske družbe (na

skupščini je treba vse prisotne informirati o dogajanju v družbi pod
enakimi pogoji, to je zlasti pomembno za manjšinskega upravičenca).
Primerjalnopravna teorija označuje to pravico kot najpomembnejše
upravljalsko korporacijsko upravičenje!

PRIDOBITEV KORPORACIJSKIH PRAVIC

1.1.3 Vložek
Družbenika ustanovita družbo (npr. A in B ustanovita družbo s firmo: Cobble).
Družbo ustanovita tako, da vanjo vložita vsak svoj vložek, A=100, B=200. V
sorazmerju z vložkom dobita vlagatelja korporacijsko pravico, ki je tolikšna
kolikor znaša vložek od celote osnovnega kapitala (100%). A=33,3%4,
B=66,6%.

Do sprememb teh deležev prihaja na trgu. Takšen primer je, če oseba A prenese
svoj delež s cesijo (ki je razpolagalni pravni posel obligacijskega prava, je pa
brezoblična in težje dokazljiva) na osebo C. V določenih primerih pa se te pravice
lahko inkorporirajo v prenosni medij, ki mu pravimo vrednostni papir. Te
pravice se na tretjega prenašajo s prenosom vrednostnega papirja.

4
A je v tem primeru manšinec: značilnosti manjšincev so da imajo okoli 10% delež OK in ne hodijo
na skupščine. B je večinec: to je tisti, ki ima več ko 50% vložka v OK. Konflikt večinec:manjšinec je
prvi konflikt v družbi, ki ga ureja ZGD-1.

13
 Finančno pravo

1.1.4 Konflikt med večinci in manjšinci ter družbeniki in upniki

V družbo marsikdo vlaga. To so družbeniki in tudi upniki, ki pridobijo vložek na
podlagi terjatve. Npr. družba potrebuje likvidnostna sredstva, zato A in B v družbo
vložita še vsak po 100, poleg tega pa družba najame še kredit (denarno posojilo
da oseba C) v višini 500. Družba ima zdaj 1000 denarnih enot premoženja. Vso
premoženja se zlije v celoto (A, B, C). Od teh 1000, je 300 vloženih za pridobitev
korporacijskih pravic, nadaljnjih 200 je vloženih z drugim namenom, za
krepitev premoženja družbe. Upnik je vložil 500 v družbo z namenom pridobitve
obligacijske pravice terjatve za glavnico 500 in obresti zanjo. Upnik, ki da družbi
denarno posojilo, ne vloži premoženja v družbo. Upnik na podlagi posojila dobi
obligacijsko pravico, pripadajo mu obresti, ne dobi pa korporacijske pravice.

Natančno je treba evidentirati koliko je kdo vložil v kaj, ker:

 ker vložek v korporacijske pravice rešuje prvi konflikt večinec :

manjšinec.

 Treba je rešiti tudi drugi konflikt: preden upnik izgubi svoj prvi evro,
mora družbenik izgubiti svoj zadnji evro.

Oba konflikta rešuje bilančno pravo. V celotnem premoženju družbe je treba

bilančnopravno natančno izkazati, kaj je prišlo od koga in kaj gre komu
pravno gledano. Gre za to, kolikšen del tega predstavljajo vložki v
korporacijske pravice in kolikšen del tega premoženja predstavlja upniški
vložek. Oboje je pomembno za reševanje zgoraj navedenih konfliktov. To materijo
ureja ZGD-1:

1. konflikt: Večinec z navadno večino postavlja zakonitega zastopnika

oz. poslovodjo družbe (direktorja). Zato bo postavil poslovodstvo
(direktorja) po lastni meri in direktor ima interes, da ga večinec ohranja
na delovnem mestu, ki je dobro plačano. Poslovodstvo pa zastopa
družbo, sklepa posle (se odloča s kom bo sklenil posel in s kom ne) in
sestavlja bilanco. Pomembno je, ker večinec obvladuje poslovodstvo,
manjšinec pa ne. Poslovodja manjšinca ne posluša, prav tako tudi ne
upnika. Med večincem in manjšincem je neprestan antagonizem. Za vse
pa obstaja skupna značilnost, da si vsi želijo polastiti premoženja

14
 Finančno pravo

družbe. Pravo zato določa pravila, da večinec ne more izigrati

manjšinca. 10% vseh manjšincev lahko zahteva izredno revizijo, če
meni, da jih hoče večinec izigrati zato, da se preverijo postavke v
poročilu poslovodstva. Če večinec ne izplačuje dobičkov in hoče ta
sredstva tezavrirati (to pomeni, da jih zakladuje v druge rezerve iz
dobička), lahko 5% vseh manjšincev izpodbija sklep skupščine in
zahteva, da se dobiček deli vsaj v višini 4% osnovnega kapitala.
Korporacijsko pravo daje instrumente manjšincu, da se zoperstavi
večincu, ki obvladuje družbo preko poslovodstva.

2. Konflikt je med upniki in družbeniki. Družbeniki-večinci obvladujejo

poslovodstvo in bi lahko s fiktivnimi prodajnimi pogodbami odsvojili
premoženje družbe in bi tega ostalo le npr. 10. V tem primeru bi Upnik
namesto 500 dobil zgolj 10. Da do teh zlorab ne bi prišlo, je naloga
bilančnega prava, da skuša te kar najbolj omejiti in preprečiti kolikor se
da. Najmočnejša skupina so večinci, ki obvladujejo poslovodstvo oz.
direktorja. Varuje upnika v tej meri, da bosta večinec in manjšinec
izgubila svoj zadnji evro, preden bo on izgubil svoj prvi evro. Bilančno
pravo varuje tudi manjšinca do tiste meje, do koder je to utemeljeno.

1.1.5 Konflikt med obstoječimi družbeniki in prevzemniki

Drugi konflikt je med obstoječimi družbeniki in prevzemniki. Korporacijske
pravice se namreč lahko odsvajajo, prenašajo se lahko z razpolagalnimi pravnimi
posli.

Primer: imamo družbo 100 družbenikov in enega med njimi, ki želi prevzeti5
družbo, da bi postal večinec in odločal o vseh glavnih vprašanjih v družbi (da bi
obvladoval več kot 50%+). Tisti, ki prezema družbo kupuje delnice, najprej jih
plača poceni, potem pa cena delnic narašča. Ko pa dobi 51 delnico, pa njihova
cena pade in zoper dobijo realno ceno. Tisti, ki je prodal 51 delnico je dobil dobro

5
Prevzem je pridobitev deleža delnic določene delniške družbe, ki prevzemniku zagotavlja
zadosten obseg glasovalnih pravic, da lahko vpliva na poslovanje družbe in sprejem odločitev na
skupščini delničarjev.

15
 Finančno pravo

prevzemno premijo6. Področje prevzemov Zakon o prevzemih, ki ureja način in

pogoje za nakup vrednostnih papirjev posamezne delniške družbe.

Sovražni prevzem: Zakon o prevzemih določa tudi, kako se poslovodni organ

družbe brani pred prevzemom družbe. Direktor (poslovodni organ družbe) lahko
preprečuje prevzem, tako da išče drugega prevzemnika, ki mu bo naklonjen (beli
vitez-njegov rešitelj pred prevzemnikom). Ker pa lahko obstaja nevarnost, da bo
uprava uničila družbo samo zato, da bi preprečila prevzem, Zakon o prevzemih
določa, kdaj in kako se lahko uprava brani pred sovražnim prevzemom. Treba je
poudariti, da prevzem ni sovražen za delničarje, ampak samo za poslovodstvo!

6
Prevzemna premija predstavlja razliko med ceno delnice, ko jo posamezni vlagatelj kupi na trgu
in prevzemno ceno, ki jo za to delnico plača prevzemnik ob prevzemu, da pridobi želeni delež
lastništva v ciljnem podjetju.

16
 Finančno pravo

VLOŽEK V DRUŽBO IN TERMINOLOGIJA

Družbeniki ustanavljajo gospodarske družbe in vanje vlagajo vložke.7 V zameno
za vložek pridobijo korporacijske pravice (vsak vložek ne pomeni vložka v smislu
pridobitve korporacijske pravic, takšno je npr. upniško posojilo; vendar se tudi to
rezultira kot vložek, ko se premakne v premoženje družbe). V nadaljevanju je
predstavljena terminologija vložkov in pravic v posameznih oblikah
gospodarskih družb.

Terminologija je pomembna, saj daje podlago za nadaljnje razumevanje

bilančnega prava.

DELNIŠKA DRUŽBA (d.d.)

Delniška družba8 je kapitalska družba, v katero družbenik vloži vložek, ki se

potem kategorizira kot korporacijska pravica v osnovnem kapitalu (O.K.). Če sta
dva družbenika dva, vsakemu pripada ustrezen del O.K.. Delež v O.K., ki ga je
vložil družbenik se imenuje delnica. Izraz delnica pa ima tri pomene:

1. pomeni alikvotni delež udeležbe v osnovnem kapitalu (OK);

2. je skupek korporacijskih pravic (premoženjskih in upravljaljskih
korporacijskih upravičenj);
3. je vrednostni papir (je prenosni medij v katerega je inkorporiran
skupek premoženjskih in upravljalskih upravičenj). Ta del bo obravnavan
pri pravu vrednostnih papirjev.

Pravno gledano so vsi trije izrazi med seboj povsem enakovredni.

7
Družba se ustanovi s pravnim poslom. Z njim med družbeniki nastane družbena pogodba, ki
se imenuje statut). S tem je med osebami nastala societas civilnega prava. V tem delu je med
njimi relevantno obligacijsko pravo. Ko pa pride do vpisa v sodni register societas razpade in
nastane gospodarska družba. Zanjo velja korporacijsko pravo in tudi bilančno pravo.
8
Delniška družba, je gospodarska družba, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice. Ustanovi
jo lahko ena ali več pravnih oziroma fizičnih oseb, ki sprejmejo statut. Statut delniške družbe mora
biti izdelan v obliki notarskega zapisa. Vsaj tretjino osnovnega kapitala morajo sestavljati delnice, ki
se vplačajo v denarju.

17
 Finančno pravo

DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (d.o.o.)

Družba z omejeno odgovornostjo 9 je kapitalska družba, ki je najpogostejša

oblika gospodarske družbe v RS. Ima osnovni kapital in družbeniki ne
odgovarjajo za obveznosti družbe v nobenem primeru (zaradi tega pravo
zahteva, da družbeniki ob ustanovitvi vplačajo osnovni kapital, saj ni njihove
subsidiarne in med seboj solidarne odgovornosti).

Logika pri d.o.o. je enaka kot pri delniški družbi. Družbeniki vložijo vložek, ki se
bilančnopravno kategorizira kot osnovni kapital in v zameno dobijo skupek
korporacijskih pravic. Glede kapitalske strukture je zelo podobna d.d., vendar so
med njima terminološke razlike. Delež v osnovnem kapitalu pri d.o.o. se imenuje
osnovni vložek (to ni delnica!). Skupek korporacijskih pravic, ki jih družbenik
dobi v zameno za osnovni vložek se imenuje poslovni delež. Skupek
korporacijskih pravic pa je generični (splošni) izraz in velja za d.d., d.o.o., d.n.o
in k.d. Pri d.o.o. pa nimamo vrednostnega papirja v katerega bi bil inkorporiran
osnovni vložek. Poslovni deleži, ki jih imajo družbeniki v d.o.o. se prenašajo s
cesijo.

DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO (d.n.o.)

Družba z neomejeno odgovornostjo10 ni kapitalska družba, zato tu ni deležev v

osnovnem kapitalu, saj osnovnega kapitala sploh ni. Gre za osebno družbo.

9
Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali do 50 fizičnih ali pravnih oseb. Družba
se ustanovi z družbeno pogodbo, ki mora biti sestavljena v notarski obliki, odpre se transakcijski
račun in vplača osnovni kapital. Če so izpolnjene vse zakonske zahteve, sodišče vpiše družbo v
sodni register. Družba z omejeno odgovornostjo pridobi položaj pravne osebe z vpisom v sodni
register in tako postane nosilka pravic in obveznosti. Po vpisu se izdela žig, obvesti Agencijo
Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve o dejavnostih družbe ter ustanovitev objavi
v Uradnem listu RS.
10
Družba z neomejeno odgovornostjo je družba po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD), ki jo
ustanovita najmanj 2 fizični ali pravni osebi, ki za njene obveznosti odgovarjata subsidiarno in
solidarno s svojim premoženjem. D. n. o. ima pravno subjektiviteto, ki jo pridobi na podlagi
družbene pogodbe z vpisom v sodni register. Zaradi osebne odgovornosti družbenikov je primerna
predvsem za manjša podjetja z manjšim tveganjem, npr. družinska podjetja. Osebna odgovornost
družbenikov predstavlja tudi precejšnjo zanesljivost upnikom. D.n.o. je od vseh družb po ZGD
najbližja civilnopravni družbi in se zato za razmerja med družbeniki subsidiarno uporabljajo določila
Obligacijskega zakonika (OZ) o družbi. Za ustanovitev je potrebna sklenitev družbene pogodbe, ki
mora določiti ime in sedež, dejavnost, imena in prebivališča družbenikov, višino in vrsto
dogovorjenih vložkov ter notranjo ureditev razmerij med družbeniki, in nato vpis v sodni register. Do
vpisa družbe v register in s tem pridobitve pravne osebnosti veljajo določbe OZ o družbi. Za
ustanovitev ni potrebno zagotoviti nobenih sredstev.

18
 Finančno pravo

Skupek korporacijskih pravic med družbenikom in družbo se imenuje

kapitalski delež. Paradoks, ki se tu pojavi je, da je govora o kapitalskem deležu,
pa sploh ne gre za kapitalsko družbo (razlog je v tem, ker je bila terminologija
povzeta po tujem pravu). Vrednostnih papirjev pa pri d.n.o. sploh ni.

KOMANDITNA DRUŽBA (k.d.)

Komanditna družba11 je zgrajena po vzoru d.n.o., a se v RS ni prijela. Primer

komanditnih družb so nemške pivovarne.

11
Komanditna družba (k. d.) je ena izmed pravnoorganizacijskih oblik, ki jih slovenska zakonodaja
(ZGD-1) določa za organizacijo podjetja. Ustanovita jo najmanj 2 družbenika, pri čemer mora
najmanj eden za obveznosti družbe odgovarjati z vsem svojim premoženjem in najmanj eden samo
do višine svojega kapitalskega vložka. Družbenik, ki odgovarja z vsem svojim premoženjem, se
imenuje komplementar, družbenik, ki pa odgovarja samo do višine svojega kapitalskega vložka, pa
komanditist. Za vodenje poslov so upravičeni komplementarji. Za komplementarje se smiselno
uporabljajo pravila, ki urejajo položaj družbenika v d.n.o., za komanditiste pa tista, ki veljajo za
družbenike d.o.o.

Če je edini komplementar komanditne družbe kapitalska družba (se pravi družba, v kateri nobena
fizična oseba ne odgovarja za obveznosti družbe), govorimo o dvojni družbi.

19
 Finančno pravo

BILANČNO PRAVO

UVOD

Bilančno pravo je najpomembnejši osrednji del korporacijskega prava. Gre za

prepletanje ekonomske in pravne terminologije (ZGD-1 uporablja izraze, ki jih
uporablja računovodska stroka, ne pa pravna stroka). Pravila bilančnega prava
urejajo konflikt med večinci in manjšinci ter družbeniki in upniki. Naloge
bilančnega prava so torej varovati manjšinca in upnika.

Pomen korporacijskih pravic je trojen:

1. gre za premoženjske in upravljalske pravice;
2. korporacijske pravice so ponder moči družbenika v družbi: razmerja pri
glasovanju na skupščini se odrejajo glede na razmerje večinec:manjšinec;
večji kot je delež družbenika v osnovnem kapitalu, več korporacijskih
(glasovalnih pravic) ima. Npr. tisti, ki ima 90% delež v osnovnem kapitalu
ima veliko moč nasproti ostalim družbenikom in jih lahko celo ''iztisne'' iz
družbe (squezze out). Ne velja pravilo: en človek-en glas, ampak velja
pravilo: ena enota udeležbe-en glas. V korporacijskem pravu je
pomemben sorazmeren delež družbenika do celote glasov. Ta se izraža v
ulomku npr. 51/100 ( v tem primeru gre za večinca). Korporacijsko pravo je
pravo alikvotnih deležev.
3. Korporacijske pravice dajejo družbenikom sorazmerni ''lastniški''
interes ( družbeniki niso lastniki družbe, pač pa imajo v njej sorazmeren
lastniški interes; gre za ustaljen socio-ekonomski termin, ne pa pravni izraz.

1.1.6 Pomembna terminologija

Delnica ima v korporacijskem pravu 3 pomene:
 je alikvotni delež v osnovnem kapitalu
 je skupek korporacijskih pravic, ki obstajajo med družbenikom in družbo;
 je prenosni medij, v katerega je inkorporiran skupek korporacijskih pravic, ki
jih ima družbenik v tisti družbi katere družbenik je.

20
 Finančno pravo

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.):

 osnovni vložek, ki je delež družbenika v osnovnem kapitalu družbe;
 poslovni delež, ki je skupek korporacijskih pravic, ki obstajajo med
družbenikom in družbo.

Pridobitev korporacijskih pravic:

 Pridobijo se z vložkom v družbo. Logika je, da družbenik v družbo vloži
vložek v osnovni kapital, v zameno za to pa mu bilančno pravo daje
korporacijske pravice in ga tudi varuje (manjšinca proti večincu in upnika
proti večincu).

LETNO POROČILO

ZGD-1 ureja bilančno pravo v poglavju o poslovnih knjigah in letnem poročilu.

Letno poročilo vsebuje računovodske letne izkaze. To so tisti izkazi, ki jih
izdela poslovodstvo družbe in jih javno objavi. 12 Izdela in objavi jih z namenom,
da jih lahko vidijo večinci, manjšinci, upniki (kreditorji) in tudi potencialni upniki
in lastniški investitorji, ki bi bili pripravljeni pristopiti v dokapitalizacijo družbe v
''lastniško strukturo'' družbe, kakšno je stanje premoženja družbe in kakšno je
stanje kapitala na drugi strani bilance oz. kakšna je kapitalska struktura družbe.

Letno poročilo je sestavljeno iz dveh delov.

I. Prvi del je računovodsko poročilo, ki pri velikih in javnih družbah
obsega 5 izkazov:
1. bilanca stanja (je najpomembnejša!)***
2. izkaz poslovnega izida
3. izkaz denarnih tokov
4. izkaz gibanja kapitala
5. priloga s pojasnili k izkazom (opisno).
Vsak od izkazov 1-4 numerično oz. v številkah posreduje določene kategorije,
razen priloge s pojasnili, ker gre za opisno (deskriptivno raven).

II. Drugi del letnega poročila je poslovno poročilo. To poročilo ne vsebuje

numeričnih kategorij, ampak gre za opis v obliki eseja, ki lahko
12
Letno poročil se javno objavi na AJPES. S tem je zagotovljena publiciteta za nove investitorje.

21
 Finančno pravo

pomembno dopolnjuje računovodsko poročilo (v njem je npr.

navedeno, da so kljub slabi bilanci stanja dobri prihodnji poslovni izgledi,
ker ima družba že novega potencialnega investitorja). Tisto, kar ni mogoče
izraziti v numeričnem delu poročila, se opiše v poslovnem poročilu.

Vse družbe ne sestavljajo celotnega letnega poročila. Ne sestavljajo ga majhne

in nejavne družbe (takih družb je v praksi največ). Ti prikazujejo zgolj: 1.bilanco
stanja, 2.izkaz poslovnega izida in 5.prilogo s pojasnili k izkazom. Kriteriji za
majhno družbo so vsebovani v ZGD-1, ki jih loči na mikro, majhne, srednje in
velike gospodarske družbe. Javna družba je tista, ki trguje z vrednostnimi
papirji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev (njihovi vrednostni papirji
kotirajo na borzah). Nejavne družbe pa so tiste, katerih vrednostni papirji ne
morejo kotirati na borzah.

1.1.7 Sestavni deli letnega poročila

ZGD-1 jih določa v ekonomsko-poslovni in ne v pravni terminologiji. Terminologija
je zelo pomembna, saj je v nekem momentu dana v civilnopravni okvir. Poznati je
treba obe terminologiji in ju spraviti na skupni imenovalec.

Sestavni deli letnega poročila so:

1. Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev
ob koncu poslovnega leta (sredstva so nepravniški izraz, v pravu se
uporablja izraz premoženje);

2. Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v

poslovnem letu (iz poslovnega izida sta razvidna dva njegova vidika:
dobiček in izguba v poslovnem letu);

3. Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v

poslovnem letu, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube
(izdelujejo jih srednje in velike javne družbe);

4. Izkaz denarnih tokov prikazuje gibanje prejemkov in izdatkov ali pritokov

in odtokov v poslovnem letu ter pojasnjuje spremembe pri stanju denarnih
sredstev (izdelujejo jih srednje in velike javne družbe).

22
 Finančno pravo

Letno poročilo sestavlja računovodja. Poslovodja oz. zakoniti zastopnik (direktor)

pa naroči računovodji, kako mora sestaviti letno poročilo. Pri pisanju poslovnih
izkazov je lahko poslovodja ''precej ustvarjalen'' (npr. v poročilu se zapiše nabavno
vrednost starega BMW, ki danes ni vreden nič. Gre za prilagojeno bilanco oz.
prevrednotenje družbe, kar pa je lahko zelo problematično za upnike (npr. za
banko, ki kreditira družbo in tudi za družbenike). Podvrednotenje ni problematično
za upnike, problematično pa je za manjšinca.

Primer Enron Corporation: šlo je za energetsko korporacijo, ki je prirejala

bilance tako, da je bistveno prevrednotila svoja sredstva. Bilance so zato bile
nerealne. Navzven je ustvarila občutek, da ima družba veliko premoženje. Potem
je sledil propad družbe, kar je pomenilo veliko socialnih težav (nezaposlenost).
Zaradi tega so Američani sprejeli oster zakon, ki zadeva vrednotenje bilanc.

Korporacijsko pravo zato natančno določa, kako je treba vrednotiti določena

sredstva. Določena sredstva se lahko vrednoti po nabavni ceni, določena sredstva
po tržni ceni, določena sredstva pa se vrednoti po dnevni tržni borzni ceni oz.
vrednosti (pšenica, nafta, zlato ipd.).
Bistvo bilančnega prava je preprečevati opisane in druge zlorabe, seveda pa vseh
zlorab bilančno pravo ne more preprečiti. Namen je, da so poslovodni izkazi
pravilni, korektni in javno objavljeni. V zadnjem času se to področje ureja z
evropskimi direktivami.13

1.1.8 Revidiranje (Revizija) 14

Revidirati je treba letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih
družb in tistih majhnih kapitalskih družb z vrednostnimi papirji s katerimi se
trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev (borzah). Njihova letna
poročila mora pregledati revizor na način in pod pogoji določenimi z

13
EU Direktiva je akt harmonizacije.
14
Revidiranje ali revizija je, s strani neodvisnih strokovnjakov-pooblaščenih revizorjev, zbiranje
dokazov o uradnih trditvah, ki ji vsebuje predmet revidiranja, npr. letno poročilo. Glavni namen
revizije je ugotoviti in potrditi, da so informacije, ki jih vsebuje predmet revidiranja, točne,
popolne in se je nanje mogoče zanesti. To pomeni npr. da morajo računovodski izkazi resnično
in pošteno predstavljati stanje poslovnih dogodkov v določenem letu. Resnično in pošteno pomeni,
da so poslovni dogodki dejansko nastali, da so bili pravilno evidentirani, da so v računovodskih
izkazih pravilno predstavljeni in da nedvomno pripadajo revidirani družbi.

23
 Finančno pravo

zakonom, ki ureja revidiranje. Revizor je cenzor, ki pregleda drobovje družbe.

Deluje v skladu z Zakonom o reviziji.

Revizor mora revidirati računovodsko poročilo ter pregledati poročilo v obsegu,

potrebnem, da preveri ali je njihova vsebina v skladu z drugimi sestavinami
letnega poročila.

Revizijsko poročilo oz. mnenje revizorja je lahko:

1. Se popolnoma ujema z računovodskim poročilom, nima pridržkov, ker gre za
pošteno poslovno poročilo
2. Se ujema, vendar ima zraven revizijski pripis (mnenje s pridržki);
3. Negativno (se ne ujema);
4. Odklonilno (npr. družba ne dovoli vpogleda v letno poročilo)

Mnenje revizorja se objavi skupaj z letnim poročilom na spletnih straneh AJPES.

24
 Finančno pravo

ČLENITEV LETNEGA POROČILA

Bistvo letnega poročila je, da se navzven, čimbolj pošteno razkrijejo podatki o

poslovanju družbe in da se da poštena možnost vlagateljem (lastniški
vlagatelji in upniški vlagatelji), da se odločijo ali bodo vlagali svoje
premoženje v družbo ali ne. Da bodo družbeniki vedeli ali bodo dobili svoje
vložke poplačane in ali bodo upniki vedeli, ali bodo dobili glavnico vrnjeno in poleg
nje tudi obresti. Ker gre razvoj bilančnega prava gre v smeri vse večjega razkritja
teh informacij, se to odraža tudi v samem letnem poročilu. V njem ni dovoljeno
pobotati posameznih postavk med seboj, vse mora biti jasno razvidno
navzven. Za različna poslovna leta mora biti pri sestavi letnih poročil
uporabljena enotna metodologija, da ne bi zaradi različnih metod prihajalo do
različnih rezultatov. Če odstopimo od metodologije je potrebno to jasno razkriti v
prilogi k izkazom in pojasniti v čem so razlogi za drugačno metodologijo. Tistemu,
ki se želi seznaniti z vsebino letnega poročila npr. zaradi vlaganja v družbo mora
biti dana poštena možnost, da se lahko odloči na podlagi poštenih informacij. Če
se noče seznaniti ni nič narobe, bilančno pravo pa teži k temu, da ta možnost
obstaja, da se potencialni investitor-vlagatelj (lastniški ali dolžniški) lahko seznani
z informacijami. Če revizor ne da pozitivnega mnenja o poslovanju družbe, se tudi
to objavi.

KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO

Družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je nadrejena eni ali več družbam s

sedežem v Republiki Sloveniji ali v tujini (podrejene družbe), mora pripraviti
tudi konsolidirano letno poročilo, če je nadrejena družba ali ena od podrejenih
družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba 15 ali kot druga
15
Dvojna družba ni posebna pravno organizacijska oblika, ampak je konstrukt, ki je sestavljen iz
dveh oblik. a) Dvojna družba je d.n.o., ki je osebna družba. Njena značilnost je, da nima kapitala.
Za njene dolgove subsidiarno odgovarjajo tudi družbeniki, če jih družba ne more poplačati s svojim
premoženjem. Med seboj pa družbeniki odgovarjajo solidarno. Lahko pa sta družbenika v d.n.o.
dve kapitalski družbi: d.d. ali d.o.o., zanju pa veljajo drugačna pravila o odgovornosti. b) drug
primer je komanditna družba, ki je tudi osebna družba, kjer imamo komplementarja, ki je osebno
odgovoren in komanditista, ki pa ni osebno odgovoren. V tem primeru pa je komplementar delniška
družba (Megla d.d.). Značilnost teh dvojnih družb je, da v opisanih primerih osebne družbe d.n.o.
nastopajo kot družbeniki kapitalske družbe, ki pa niso osebno odgovorne. To imenujemo dvojna

25
 Finančno pravo

istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe.

Kapitalske družbe so pomembne, ker zadaj ni osebno odgovornih družbenikov.

Primer: imamo gospodarsko družbo AXX, ki pridobi korporacijske pravice družbe

BYY, tako da kupi delnice. Namesto, da bi delnice kupila fizična oseba, jih je v tem
primeru kupila družba (AXX). To ni nič nenavadnega, v praksi je to pogosto. Če pa
ima AXX večino korporacijskih pravic, je to nadrejena družba, družba BYY pa je
podrejena družba. To imenujemo konsolidacija. V tem primeru družba BYY ni
samostojna pri sprejemanju poslovnih odločitev, ker ji je družba AXX nadrejena.
Družba BYY je lahko v praksi tudi podizvajalec družbe AXX. ZGD-1 zato zahteva,
da je treba v takem primeru, ko gre nadrejene in podrejene kapitalske ali
dvojne družbe, poleg posameznih letnih poročil izdelati tudi konsolidirano
letno poročilo iz katerega je razviden vpliv povezave na delovanje vseh teh
družb. Če bi gledali zgolj posamezno družbo, bi dobili napačen vtis o poslovanju
posamezne družbe, ki deluje v povezavi vseh družb (družbe so med seboj
povezane kot dobavitelji, podizvajalci, financerji ipd.).
Če gre za konsolidacijo družb, pri katerih (vmes) ni osebno odgovornih
družbenikov (to so kapitalske in tudi dvojne družbe), takrat je treba poleg letnih
poročil posameznih družb izdelati tudi konsolidirano letno poročilo, v katerem
mora biti predstavljen aspekt medsebojnega vplivanja teh družb, ki ne bi bil
razviden, če bi gledali zgolj poročila posameznih družb.

RAČUNOVODSKI STANDARDI

Bilančno pravo je v večji meri urejeno v ZGD-1, ki je temeljni vir bilančnega

prava. Vendar pa bilančno pravo ni v celoti urejeno v ZGD-1. 16 ZGD-1 je na višji
ravni abstrakcije in zato odkazuje na računovodske standarde, ki so na nižji
ravni abstrakcije in podrobneje opredeljujejo bilančno pravo. Ker ZGD-1
odkazuje na te standarde, so ti veljavno pravo na nivoju podzakonskega

družba. Dvojna družba je lahko nevarna, ker pri potencialnih vlagateljih vzbujata prepričanje, da za
njima stojijo osebno odgovorni družbeniki. V resnici pa teh osebno odgovornih družbenikov ni. Npr.
podjetje, ki ga sestavljata zgolj direktor, tajnica in fikus. Pravo zato tu bolj varuje potencialne
vlagatelje in prepoveduje ustanavljanje 2x dvojne družbe in na vseh poslovnih knjigah, listinah,
žigih je potrebno razkriti polno firmo dvojne družbe. To je zato, da se lahko vsak potencialni
vlagatelj seznani s tem, da gre za dvojno družbo.
16
V tem primeru gre za podobnost z OZ, ki odkazuje na uzance. OZ je na višji stopnji abstrakcije,
uzance pa na nižji stopnji abstrakcije. Uzance sprejema gospodarska zbornica.

26
 Finančno pravo

predpisa. Slovenske računovodske standarde (SRS) sprejema Slovenski

inštitut za revizijo v soglasju z ministroma za gospodarstvo in finance. To jim daje
veljavo podzakonskega predpisa.

Poleg slovenskih računovodskih standardov obstajajo tudi Mednarodni standardi

računovodskega poročanja (MSRP). Potreba po dvojnih računovodskih
standardih je, ker imamo enoten evropski gospodarski prostor in nekatere
slovenske gospodarske družbe delujejo tudi v drugih članicah EU. V RS imamo
svojo metodologijo, v drugih državah pa je uporabljena nekoliko drugačna
metodologija. Naši računovodski standardi vsebujejo specifike, ki so se
izoblikovale v naši državi tokom desetletij. Namen MSRP pa je poenotiti
računovodske standarde na območju EU. Sprejeti so bili z Uredbami17 št.
1606/2002-ES in 1725/2003-ES.

Eni in drugi standardi (SRS, MSRP) so naše veljavno pravo. To je pomembno,

če pride do sodnega spora. Ker so standardi veljavno pravo, šteje, da jih
sodišče pozna (iura novit curia). Standardi niso dejstvo, ki bi se dokazovalo npr.
z izvedenci. Dilema, ki se pojavi je, katere družbe naj vodijo svoje računovodstvo
po SRS in katere MSRP? Pravilo je, družbe, ki ne poslujejo zunaj RS naj vodijo
svoje računovodstvo po SRS, tiste pa ki poslujejo zunaj RS, pa morajo voditi svoje
poslovne knjige po MSRP. Ni pa ovir za družbo, ki ne posluje zunaj RS, da vodijo
svoje poslovne knjige po MSRP, vendar pa pravo tu postavlja določene omejitve.

MEDNARODNI STANDARDI RAČUNOVODSKEGA POROČANJA (MSRP)

Po MSRP morajo vrednotiti družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na

katerega izmed organiziranih trgov vrednostnih papirjev (borze: zlasti gre za
delnice, hibridne vrednostne papirje in obveznice) v državah članicah EU in so
zavezane h konsolidaciji (to so kapitalske družbe in dvojne družbe).

V vsakem primeru pa morajo po MSRP vrednotiti tudi banke in zavarovalnice.

Gre za finančne organizacije, ki imajo po naravi stvari značilnost velikih družb
in morajo biti z vidika pravno statusne oblike organizirane kot delniške družbe.
Poleg ZGD-1 za njih velja Zakon o bančništvu in Zakon o zavarovalništvu.
17
Uredba je sekundarni vir prava EU, je akt unifikacije, ki velja neposredno na območju vseh
držav članic EU

27
 Finančno pravo

Druge družbe, ki niso zavezane k konsolidaciji in ne gre za banke ali

zavarovalnice vrednotijo po SRS. Lahko pa se na podlagi sklepa skupščine
odločijo, da bodo vrednotile po MSRP. Glede uporabljanja teh standardov ni
omejitev. Obstaja pa omejitev, če družba ni zavezana k vrednotenju po MSRP pa
začne vrednotiti po njih, mora te standarde uporabljati vsaj 5 let. To je
uveljavljeno zaradi zagotovitve enotne terminologije in metodologije s ciljem
varovanja upnikov.

28
 Finančno pravo

BILANCA STANJA

BILANCIRANJE18

Bilanca stanja je opredeljena v ekonomski terminologiji kot izkaz stanja sredstev

in obveznosti do virov sredstev. Je statični izraz, ki kaže stanje sredstev in
obveznosti do virov sredstev na nek določen dan. Ta dan, na katerega
izdelujemo bilanco imenujemo bilančni presečni dan.

Izkaz poslovnega izida nam pa kaže gibanje poslovnih dogodkov in stanje

premoženja za neko časovno obdobje do tistega dneva.

BILANCA STANJA

V nadaljevanju predstavljena bilanca stanja je za potrebe pravnika, ne gre za

predstavitev v računovodskem smislu.

Družba je pravni subjekt in je kot takšna nosilka premoženjskih pravic. Ima lahko
različne stvarne pravice, obligacijske terjatvene pravice, korporacijske pravice v
drugi družbi, pravice intelektualne lastnine (patenti, znamke, modeli). Vse našteto
tvori premoženje družbe.

Družba je v bilančnem smislu razdeljena na dva dela, levi in desni:

 Levi del je aktiva, ki je bazen, kjer se nahaja vse premoženje družbe.

Aktiva ni členjena! To so pravice, ki jih ima družba na stvareh in do tretjih.
Gledano s pravnega vidika, to premoženje družbe ni last niti A in B, niti
Upnika.

 Desni del je pasiva, ki je abstrakcija in predstavlja zrcalni del aktive z

vidika kapitala. Pove, kateremu kapitalskemu delu pripada določen del
premoženja na strani aktive: upniškemu kapitalu, osnovnemu kapitalu ali
rezervam.

18
Je izdelava bilance.

29
 Finančno pravo

AKTIVA PASIVA (Kapital)

(Sredstva - Premoženje) (Obveznosti do virov sredstev)

EKONOMSKI VIDIK: REZERVE

 DENAR

 STVARI

 PRAVICE

OSNOVNI KAPITAL
PRAVNI VIDIK:
OK= NZD x št. D(p)
 STVARNE PRAVICE

 OBLIGACIJSKE PRAVICE

o Terjatve

o Societetne udeležbe

DOLŽNIŠKI KAPITAL

 PRAVICE INTELEKTUALNE (Obveznosti)

LASTNINE

o PIL DEBT securities (dolg)

o Avtorske pravice

 KORPORACIJSKE PRAVICE

o Delnice (d.d.)

o Poslovni deleži (d.o.o.)

o Kapitalski deleži (d.n.o.)

30
 Finančno pravo

Primer: Družba ima dva družbenika: A-večinec (60%) in B-manjšinec (40%), ki

imata v d.d. korporacijske pravice. Imamo pa tudi upnika U. U ima do družbe
obligacijsko terjatev, družba je njegova dolžnica. Upniku družba odgovarja za
njegovo terjatev z vsem svojim premoženjem. A in B sta svoje premoženje
riskirala in ga vložila v družbo, da bi dobila dobiček. Če pa sredstev za dobiček ne
bo, pa mora bilančno pravo zagotoviti, da bosta A in B izgubila svoj zadnji evro,
preden bo U izgubil svoj prvi evro. Vsi trije A, B in U imajo interes poseči po
premoženju družbe (aktiva). Lažje kot upnik, bodo do sredstev prišli družbeniki, saj
je poleg navedenih treh v družbi še poslovodja (zakoniti zastopnik), ki je
postavljen s strani večinca. Poslovodja lahko namreč nemudoma sklene pravni
posel z A in B in ju poplača s premoženjem družbe (npr. A opravi na podlagi
svetovalne pogodbe svetovanje družbi in direktor mu plača to storitev). A in B
imata upravljalsko upravičenje in preko poslovodje upravljalsko moč, ki pa je
upnik nima. Da bi upnik prišel do svojega poplačila, mora vložiti tožbo, kar pa bo
zahtevalo čas in stroške, da bo prišel do poplačila svoje terjatve.

1. Prva naloga bilančnega prava je, da prepreči da bi iz premoženja družbe

družbeniki preko upravljalskih upravičenj in preko postavljenega zakonitega
zastopnika družbe (direktorja, ki so ga sami postavili) iz družbe jemali
premoženje, ki jim ne gre. Tu gre za reševanje konflikta družbenik :
upnik. Pravo varuje upnika preko bilančnega prava. Gre za temeljno
nalogo, da bilančno pravo preprečuje zlorabe in v največji možni meri
zaščiti upnika!

2. Druga naloga bilančnega prava pa se nanaša na same družbenike. Npr.

A ne želi, da se dobiček družbe razdeli, ampak, da gre vse v rezerve,
družbenik B pa se s tem ne strinja in želi, da gre del dobička v izplačilo.
Zahteva obeh je legitimna. A predlaga, da gresta na skupščino, kjer naj se
glasuje o tem. Ker pa je A večinec, bo Bja vedno preglasoval. To pa je
konflikt večinec : manjšinec. Tu pa mora pravo varovati manjšinca, da ga
večinec ne more povsem neutemeljeno ''povoziti'' z odločitvami. Pravo
varuje manjšinca preko manjšinskih pravic iz ZGD-1!

31
 Finančno pravo

1.1.9 Bilanca stanja – Aktiva

Aktiva je bazen premoženja in ni členjena v primerjavi s pasivo. Gre za celoto.
Če družba dobro posluje, se ta bazen povečuje. Če posluje slabo, se manjša.
Manjša se tudi, če si družbeniki premoženje izplačujejo. Postavi pa se vprašanje,
kako pravo ureja to celoto? Odgovor je: preko pasive.

Pri aktivi gre za nekaj ''oprijemljivega'', je tisto kar obstaja. Za pasivo pa pravimo,
da je samo abstrakcija aktive. Je njena zrcalna slika. Pasiva ne obstaja in ni
nekaj oprijemljivega, to niso stvari, pravice itd. Pasiva obstaja v pravnem
virtualnem svetu. Pasiva so pravna pravila bilančnega prava, ki nam povedo
od kod je kaj prišlo procentualno gledano (%) glede na alikvotni delež aktive
in kam kaj lahko gre. To je bistvo pasive. Ko družbeniki vlagajo v družbo in ko
da upnik posojilo, se vse to steka v aktivo. Ampak, da bi se vedelo, kdo je dal
vložek, kolikšen je ta vložek in zakaj ga je dal in ali ima iz tega naslova kakšne
pravice do družbe, je to treba bilančnopravno ovrednotiti na pasivi. Vsak del na
strani pasive pa ima zrcalno sliko na strani aktive.

Ko da ta sredstva upnik (denarno posojilo), se to na aktivi prikaže kot

premoženje, na pasivi pa se prikaže kot dolžniški kapital.

Družbeniki lahko vlagajo vložke, ki se bilančno pravno kategorizirajo kot osnovni

kapital, v zameno pa ti dobijo korporacijske pravice. Vendar lahko družbeniki
vlagajo tudi vložke, ki se ne kategorizirajo kot osnovni kapital, ampak se
kategorizirajo kot vložki družbenikov.

Spodnji procent (spodnji levi kvadrant) premoženja na bilanci so zagotovili

upniki kot posojilo. Tu gre za dolžniški kapital. Iz tega je razvidno, kolikšen
procent (spodnji kvadrant) potrebujemo za poplačilo upnikov. Iz tega je razvidno
kolikšen procent premoženja je potreben za varstvo upnikov in se ga ne sme
izplačati. Srednji procent premoženja (srednji levi kvadrant) so zagotovili
družbeniki kot vložek v osnovni kapital. Zgornji procent premoženja družbe
(zgornji levi kvadrant) pa so zagotovili družbeniki iz naslova nekih drugih
vložkov (rezerve), ali pa jih je družba sama pridelala kot dobiček. Iz srednjega
in zgornjega kvadrata pa je razviden procent premoženja, ki ni namenjen varstvu

32
 Finančno pravo

upnikov in si ga lahko pod določenimi pogoji izplačamo. To je bistvo pasive in

aktive pri bilanci!

ZGD-1 aktive ne opredeljuje v pravnem smislu, ampak kot premoženjske

pravice družbe (zaradi tega je poleg teh pravic v nadaljevanju navedena
primerljiva pravna terminologija). To so:

 Dolgoročne premoženjske pravice (koncesije, patenti, licenca, blagovna

znamka),
 Opredmetena osnovna sredstva19: (lastninska pravica)
 Dolgoročne finančne naložbe, (korporacijski deleži v drugih družbah +
obligacijske terjatve (posojila) z daljšo ročnostjo;
 Dolgoročne poslovne terjatve (obligacijske pravice iz naslova pravnih
poslov poslovanja družbe),
 Kratkoročne finančne naložbe (korporacijski deleži v drugih družbah +
obligacijske terjatve (posojila) s krajšo ročnostjo
 Zaloge20: (lastninska pravica),
 Denar (lastninska pravica na denarnih zneskih).
 Nevplačani vpoklicani kapital: če družbenik ne vplača takoj celotnega
zneska, družba dobi korporacijsko izterljivo terjatev do družbenika, da ta
vplača celotni znesek (korporacijska terjatev do družbenika)

Poslovna terminologija pravice razlikuje skozi ročnost, pravo pa ne. Pravo mora
zato sprejeti terminologijo ekonomistov, kot jo določa ZGD-1 in jo prevesti na
pravne vatle.

1.1.10 Bilanca stanja – Pasiva

Pasiva so pravna pravila in so pravniku pomembnejša kot aktiva, saj
omogočajo nadzor nad izplačevanjem iz premoženja družbe. Ekonomistu pa
je aktiva pomembnejša.

V ekonomskem jeziku pasiva pomeni obveznosti do virov sredstev. Ne gre za

pravno obveznost (obligacijo), ampak za ekonomsko obveznost do lastnikov in

19
To so stvari (mize, hale, parcele), na njih imamo stvarne pravice, največkrat lastninsko omejno
pa tudi druge stvarne pravice
20
les, svinec baker

33
 Finančno pravo

drugih vlagateljev v bilančnopravnem pomenu (npr. terjatev upnika do družbe

pa pomeni pravno (obligacijsko) obveznost do upnikove terjatve). Glede vložka
družbenikov pa ne gre za pravno obveznost glede vložka družbenikov v družbo,
ampak gre za ekonomsko obveznost. Družbenika ne moreta zahtevati, da se jima
izplača vložek, ki sta ga vložila v družbo. Le v primeru, če bi prišlo do likvidacije
družbe, bi družbenika imela obligacijsko pravico glede vložka, če bi družba imela
dovolj sredstev za poplačilo.

Pasiva je abstrakcija aktive, ki ni oprijemljiva, temveč kaže na pravno

pripadnost posameznega dela premoženja aktive v alikvotnih deležih. S tem
ni mišljena obligacijska pripadnost, ampak gre za to, da je razvidno, da so določen
del vložili upniki, določen del pa družbeniki. Če se je družba povečala, je ustvarila
dobiček in ta pripada družbenikom. Bistvo je, da se preko pasive kontrolira
aktiva. Pasiva pove kolikšen del premoženja družbe v procentualnem smislu gre
komu. Kako bilanca deluje v družbi, je bistvo razumevanja bilančnega prava.

OSNOVNI KAPITAL

Osnovni kapital je srednji kvadrant na strani pasive, ki mora imeti na strani

aktive toliko premoženja, da ustreza njegovemu deležu. Družba odgovarja za
svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem in ne z osnovnim
kapitalom. Z odgovornostjo družbe osnovni kapital nima nobene zveze.

V splošni pravni teoriji srečamo naslednje pomene osnovnega kapitala:

1. Je premoženje za začetek družbe: ko družbenika ustanovita družbo,

vplačata vložek na aktivo. Družba v tem primeru npr. še nima upnikov, zato
ima družba v tem primeru toliko premoženja, kot to ustreza O.K. Zakon
določa minimum (pri d.o.o. je to 7.500 evrov), vendar se družbeniki lahko
sami odločijo za višji znesek O.K. Vplačan osnovni kapital je prvo
premoženje družbe za začetek njenih poslov. Družba rabi nekaj
premoženja, da lahko sploh posluje. Ta pomen je šibek, pomemben je za
družbenike in direktorja, ne pa toliko za pravnike.

2. Pokazatelj pripravljenosti tveganja družbenikov: ko se človek odloča za

nakup obveznice v višini 300 oz. ali bo posodil družbi toliko denarja, ker s

34
 Finančno pravo

tem postane upnik. Pri nakupu obveznic upa, da bo pri izplačilu dobil 350.
Če je osnovni kapital velik, je to znak za upnika, da je vlagatelj-družbenik
pripravljen veliko riskirati. Ta pomen pokaže, koliko je vlagatelj pripravljen
tvegati. Ta pomen je še vedno šibak.

3. Plačilna zapora za izplačilo premoženja družbenikov: s tem se

zagotavlja varstvo upnikov. To je dodatna varovalka pri kapitalskih
družbah. Bistvo kontrole bilančnega prava nad poslovanjem družbe je, da si
družbeniki s sklepi skupščine ne smejo izplačevati tisto, kar jim ne pripada.
Pasiva pravi, da kolikor premoženja ustreza upniškemu kapitalu, toliko
premoženja je za družbenike blokirano. Tudi premoženje, ki ustreza
osnovnemu kapitalu je za družbenike blokirano. Oboje premoženje (iz
naslova upniškega kapitala in osnovnega kapitala lahko družba uporablja
za plačevanje svojih običajnih obveznosti, nikakor pa ne za izplačila
družbenikom. To je prepovedano, če pride do tega, sledijo sankcije
(izredne revizije, odškodninska odgovornost …). S kvadratom osnovnega
kapitala se poveča delež plačilne zapore za izplačilo družbenikom. To
je dodatna varovalka, saj lahko premoženje družbe upade s slabimi
rezultati poslovanja. Osnovni kapital pomeni tamponsko cono gledano na
premoženje, ki ustreza dolžniškemu kapitalu in si ga družbeniki ne smejo
21
izplačevat. S tem je dodano dodatno varstvo oz. garancija za upnike.
V tem je razlika med osebnimi in kapitalskimi družbami, saj pri slednjih
družbeniki s svojim premoženjem ne odgovarjajo. Pri osebnih družbah pa
odgovarjajo subsidiarno in med seboj solidarno.

4. Osnovni kapital je zelo pomemben tudi za družbenike: v primeru, če je

družbenikov več, O.K. predstavlja ponder (utež) moči med družbeniki.
Pove koliko % moči ima družbenik glede na ostale družbenike. Pri
glasovanju so določene različne večine glasov (navadna relativna večina
za navadne sklepe; za pomembne sklepe ¾ relativna večina; absolutna
večina oz. soglasje vseh, če gre za odločitve o nalaganju novih obveznosti
družbi; manjšinska večina pa je predpisana za spodbijanje sklepov
21
Prof. Pretnar: Kapitalska družba: nosilec njene subjektivitete je personificiran osnovni kapital. V
starejši teoriji je osnovni kapital omenjen kot nosilec pravne subjektivitete družbe, kot njen
najpomembnejši del bilance družbe.

35
 Finančno pravo

skupščine npr. 5 ali 10% udeležbe v O.K). Družbeniki pa lahko vložijo tudi v
rezerve, vendar takšen vložek družbenikom ne daje korporacijskih pravic.

5. Osnovni kapital ima še nekaj posebnosti. Je strogo registriran v sodnem

registru. Je najmanj spremenljiva oblika kapitala. Pri ustanavljanju družbe
je postavljen zakonski minimum O.K., družbeniki pa lahko vplačajo
večjega. Po vplačilu je O.K. konstanta. Če ga želijo družbeniki
spreminjati, lahko to naredijo po točno določenem formalnem
registrskem postopku. Druge kategorije kapitala (rezerve, dolžniški
kapital) se spreminjajo ob vsakokratni sestavi bilance, spreminja jih
računovodja.

1.1.11 Vplačilo osnovnega kapitala

Temeljno načelo zagotovitve osnovnega kapitala družbe je: toliko kapitala kolikor
so družbeniki vpisali v sodni register, ga morajo zagotoviti na strani aktive
ustreznega premoženja. Smatra se, da je družbenik z vpisom osnovnega
kapitala nase prevzel riziko vplačila tega. Gre za vpoklicani, pa nevplačani osnovni
kapital. Korporacijsko pravo ne oprošča obveznosti vplačila vložka osnovnega
kapitala, saj je to najpomembnejša obveznost družbenika. Korporacijsko pravo v
primeru, ko del osnovnega kapitala ni bil vplačan, to zagotavlja z dvema
institutoma:
1. Obveznost vplačati O.K. s strani družbenika ni navadna obligacijska
obveznost, ampak gre za korporacijsko pravno obveznost
(korporacijsko pravno terjatev), ki je strožja od obligacijske
obveznosti. To je pomembno, ker ni treba takoj v celoti vplačati osnovnega
kapitala, del osnovnega kapitala je moč plačati pozneje. S tem dobi družba
do družbenika korporacijsko terjatveno pravico, ki pa je nepobotljiva z
morebitno družbenikov navadno obligacijsko terjatvijo, ki bi jo ta imel
do družbe. Nepobotljivost je najprej izhajala iz pravne teorije, sedaj pa je
uveljavljena tudi v ZGD-1. Sedaj je ZGD-1 lex specialis glede na OZ.

2. Kaducitetni postopek: gre za primer, ko družbenik nima dovolj

premoženja, da bi vplačal manjkajoči del v O.K. Kaduciranje pomeni

36
 Finančno pravo

izključitev družbenika, odvzem njegovih korporacijskih pravic in

njihova prodaja tretji osebi-kupcu, ki bo doplačal manjkajoči del O.K.

1.1.12 Povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala

Če želim kot družbenik osnovni kapital povečati, to lahko storim. Vplačam ga na
strani aktive, tako da se srednji kvadrat, ki označuje O.K. poveča navzgor.

Če pa ga zmanjšam, se kvadrat O.K. zmanjša. Da pa bi lahko zmanjšal O.K., je

treba pri tem spoštovati vnaprej predpisan postopek, ki je podoben postopku
likvidacije (treba je dati oklic upnikom, da so oni najprej poplačani, nezapadlim
upniškim terjatvam zagotoviti zavarovanje in šele nato lahko poplača sebe).
Osnovni kapital lahko zmanjšam, če to dovoli sodišče. Zmanjšanje osnovnega
kapitala imenujemo delna likvidacija družbe.

1.1.13 Delniška enačba pri osnovnem kapitalu

Prvi pomen delnice je, da ta pomeni delež v osnovnem kapitalu. Osnovni kapital je
pri d.d. zgrajen iz delnic (npr. osnovni kapital pri družbi tvori 100 delnic). Pomen
osnovnega kapitala za družbenike je v tem, da je ponder moči. Za družbenike je
pomembno, da vejo kolikšen % korporacijskih pravic imajo, ko bodo prišli na
skupščino glasovat (pomembno je, da družbenik ve, ali bo večinec ali manjšinec ).
To nam pove delniška enačba.

Delniška enačba nam pove, kako izračunamo osnovni kapital iz nominalnega

zneska delnic in števila delnic in kako pri kosovnih delnicah izračunamo
pripadajoč znesek. Zaradi tega ločimo dve delniški enačbi:

a) Navadna delnica: Delnica je papir, na kateri je npr. napisana številka 100.

Tej številki pravimo nominalni znesek delnice (NZD). To je delež te
delnice v osnovnem kapitalu. Da bi lahko ugotovil moj % korporacijskih
pravic moram poznati višino osnovnega kapitala in število delnic.

ND : OK = NZD x št. D(p)

(p) je ponder (utež), kar je lahko pomembno pri različnih serijah delnic,
takrat imamo lahko emisije z različnim pondiranjem npr. 100, 200.
Nominalna vrednost 100 ne vpliva na vrednost delnice na trgu. Tržna oz.

37
 Finančno pravo

emisijska vrednost delnice je lahko 1000x večja od nominale, lahko je 10x

manjša od nominale. Nominalni znesek na delnici je pomemben samo
za družbenika, da ve kolikšen je njegov % do drugih družbenikov na
glasovanju na skupščini.

Prepovedana je izdaja delnic ''pod pari'': Emisijski znesek delnice ne

sme biti nikakor manjši od nominalnega, lahko pa je temu enak, saj je
treba zagotoviti vsaj toliko premoženja, kolikor ustreza osnovnemu
kapitalu. Izdaja delnic nad pari pa je dovoljena, to je zelo dobro za
upnika. Razlika, ki v tem primeru presega osnovni kapital pa se knjiži na
rezerve (aggio).

b) Kosovna delnica: Prehod na evro je povzročil, da se teh nominalnih

zneskov ni dalo pretvorit, zaradi pretvarjanja valute so nastale težave zaradi
centnih zneskih. V Nemčiji so zato uvedli t.i. kosovne delnice, ki smo jih
prevzeli tudi v RS. Te nimajo nominalnega zneska, ki bi bil razviden na
delnici, imajo pa pripadajoči znesek v osnovnem kapitalu. Ta delnica pa
je povzročila uvedbo druge delniške enačbe:

KD : OK = pripadajoč Z x št. D

ZGD-1 je pri kosovni delnici določil, da morajo biti vsi zneski delnic enaki in tu ni
ponderjev. Kosovne delnice imajo vse enak pripadajoči znesek v osnovnem
kapitalu. Tudi pri kosovnih delnicah velja prepoved izdaje delnic pod pari:
emisijski znesek ne sme biti nižji od pripadajočega, lahko pa je enak ali višji. Če je
zaradi višjega zneska pripadajoče delnice prišlo do večjega premoženja, kot je to
zahtevano za osnovni kapital, se ta razlika uvrsti v rezerve. Dovoljena je torej
prodaja nad pari.

Če se ustanavlja nova d.d., ZGD-1 daje možnost, da se lahko ustanovi delnice z

nominalnim zneskom (ND) ali kosovne delnice (KD), po želji. Ne sme pa biti
polovica enih in polovica drugih. V praksi pa še vedno prevladujejo delnice z
nominalnimi zneski.

38
 Finančno pravo

REZERVE

Rezerve so del lastnega kapitala (equity securities) in so bolj pomembne kot

osnovni kapital. So najbolj fleksibilen del kapitala. Nahajajo se v zgornjem
kvadrantu. Premoženje, ki ustreza rezervam pravno pripada družbenikom, ne
upnikom. Če bi bila družba razpuščena, bi to premoženje pripadlo družbenikom in
ne upnikom. Pomen rezerv pa je, da poleg zapore premoženja, ki ustreza
upniškemu kapitalu in osnovnemu kapitalu, rezerve še dodatno krepijo plačilno
zaporo za izplačilo premoženja družbenikom zaradi varstva upnikov. Določen del
rezerv namreč ni dovoljeno izplačati družbenikom. S tega vidiki se rezerve delijo
na:

 vezane rezerve in
 nevezane rezerve

Meja med vezanimi in nevezanimi rezervami je v zgornjem desnem kvadrantu

pasive. Preko rezerv poteka igra med družbeniki in upniki, gre za vprašanje meje,
kje je ta med vezanimi in nevezanimi rezervami. Tiste rezerve, ki so nad to
postavljeno mejo so proste. Zato so rezerve najpomembnejši del pasive.
Naloga bilančnega prava je, da postavi mejo rezerv tako, da je zagotovljeno čim
večje varstvo upnika, da družbeniki meje ne morejo postaviti prenizko. Če se pri
poslovanju premoženje družbe spusti do ''rdeče črte'', to je do nivoja, ki ustreza
delu dolžniškega kapitala, to pomeni stečaj družbe. Upniki bi bili s tem oškodovani,
saj ne bodo dobili niti svojih glavnic, kaj šele obresti. Bistvo rezerv je torej, da
krepijo plačilno zaporo izplačila družbenikom.

39
 Finančno pravo

Zgornji desni kvadrant rezerv na pasivi se deli na dve kategoriji:

KAPITALSKE REZERVE REZERVE IZ DOBIČKA

1. Aggio (premija) 1. Zakonske rezerve

2. Aggio na hibride 2. Rezerve za lastne delnice

3. Vplačila za pridobitev 3. Statutarne rezerve

dodatnih pravic iz deležev

4. Druga vplačila na podlagi 4. Druge rezerve iz dobička

statuta

5. Iz zmanjšanja osnovnega
kapitala (poenostavljenega ali
z umikom delnic)

6. Odprava splošnega
prevrednotenega popravka
kapitala

Vezane rezerve

Proste rezerve z omejitvami

Proste rezerve brez omejitev

KAPITALSKE REZERVE

Kapitalske rezerve so namenjene, da služijo kapitalu in krepijo plačilno zaporo za

izplačilo družbenikom. Rezerve iz dobička pa so dobički, ki so rezervirani (ko
družba poveča premoženje na aktivi, se to odrazi na kapitalski strani, kot dobiček.

Kako se polnijo ene in druge rezerve? Upniki in družbeniki vlagajo v družbo na

stran aktive, oziroma premoženja. Vsi ti vložki se zlijejo v celoto premoženja

40
 Finančno pravo

družbe, ampak vložki upnikov štejejo kot posojila in se bilančnopravno zabeležijo

na strani pasive kot dolžniški kapital. Družbeniki pa lahko vložijo v osnovni kapital
in pridobijo korporacijske pravice. Lahko pa družbeniki vložijo vložke v kapitalske
rezerve, npr. če je emisijska vrednost delnice pri prodaji je presegla nominalno
vrednost delnice (aggio). Rezerve iz dobička pa nastanejo, če družba s svojim
poslovanjem sama ustvari dobiček. Ta se na strani pasive zabeleži na rezervah iz
dobička. To pa so dobički, ki so rezervirani.

1.1.14 Aggio
V slovenskem jeziku temu ustreza izraz premija. Je najpomembnejša kategorija
kapitalskih rezerv. Aggio ali premija je razlika med višjo emisijsko in nižjim
nominalnim zneskom delnice oziroma pripadajočo vrednostjo delnice (EZD22
– NZD23 oziroma ; EZD – PZD24= Aggio.). Aggio je premoženje, ki ga družba
pridobi več, kot je vpisanega in vplačanega osnovnega kapitala. Npr. na delnici
piše 100, v O.K. imamo 100 delnic, višina O.K. je 10000. Vendar pa so se delnice
prodale po emisijskem znesku 200. Kupec (bodoči delničar oziroma družbenik) je
za delnico namesto 100 vplačal 200. S tem se bo s prodajo delnic zbralo 20000.
Od teh se bo 10000 kategoriziralo kot O.K, 10000 pa se bo kategoriziralo v
Aggio, ki je prva kategorija kapitalskih rezerv.

Zakaj je Aggio pomemben in zakaj je ga je treba vplačati takoj? Pri prodaji delnice
za 200, je treba tisti del, ki presega nominalni znesek delnice (100) takoj
vplačati v Aggio. Družba takoj pridobi premoženje, ki ustreza Aggiu. Nominalni
znesek, ki pa je namenjen osnovnemu kapitalu pa lahko kupec vplača kasneje,
družba pa ima do imetnika delnice korporacijsko terjatev.

Primer: Imamo družbo AB d.d., ki ima aktivo in pasivo, in ima svoj osnovni kapital.
V družbi imamo družbenika A in B. Oba sta vplačala O.K. v višini 10000 evrov,
torej vsak po 5000 evrov. Družba nima še nobenih upnikov in posluje z naslova
vplačanega O.K. V vmesnem času pa sta A in B ustvarila še 30000 evrov dobička.
Ta dobiček se nahaja v rezervah iz dobička. Premoženje družbe sedaj znaša

22
Emisijski znesek delnice
23
Nominalni znesek delnice
24
Pripadajoči znesek delnice

41
 Finančno pravo

40000 (30000+10000=40000) in je izkazano na strani aktive kot celotno

premoženje.

A in B se nato dogovorita, da bo k družbi kot enakopraven družbenik pristopil

prijatelj C. Zanima nas, koliko bo C vložil v O.K. družbe? Če bi vložil C 5000 bi se
na premoženjski strani aktive sedaj premoženje povečalo na 45000. Problem bi
nastal, če bi prišlo do razpustitve družbe, saj bi se premoženje družbe, delilo na 3
enako velike dele 45000:3=15000. To bi bilo za C zelo dobro, saj je vplačal 5000 v
O.K. in dobil še 10000 iz rezerv iz dobička, ki sta jih ustvarila A in B. A in B se s
tem seveda ne bi strinjala. Gre za dilemo, kako izenačiti razmerja moči z vidika
korporacijskih pravic v O.K. s premoženjsko strukturo družbe? Rešitev dileme: C
bo vložil 20000 v družbo, od tega se bo 5000 registriralo kot osnovni kapital,
razlika oziroma ostalih 15000 pa bo Aggio na strani kapitalskih rezerv.

Pri Aggiu gre torej za dva pomena:

1. pomemben je pri kasnejši dokapitalizaciji družbe. Aggio izravnava

razmerja med družbeniki, zato da družbeniki, ki so kasneje pristopili k družbi
ne bi bili v boljšem položaju z vidika imetja korporacijskih pravic.

2. Aggio je pomemben tudi ob ustanovitvi družbe, ko je emisijski znesek

delnice večji od nominalnega.

1.1.15 Aggio na hibride

Je manj pomemben. Hibridni vrednostni papirji so obveznice z delniško nakupno
opcijo itd. (to so dolžniški papirji, ki jih imajo upniki družbe in omogočajo
nekatera korporacijska upravičenja: pravica do dobička oz. sorazmernega dela
dividende, pravica vstopa v korporacijsko strukturo družbe npr. obveznica z
delniško nakupno opcijo ima kupon s katerim lahko kupim delnico. Tudi te se lahko
izdajo z Aggiom, tako da je emisijski znesek višji od nominalnega. V tem primeru
se tak Aggio knjiži v Aggio na hibride.

1.1.16 Vplačila za pridobitev dodatnih pravic iz deležev

To so lahko užitnice.25
25
Užitnice ne najdemo v ZGD, temveč v primerjalnem pravu. Osebe, katerim se izda užitnice , so
npr. delojemalci, upniki, ustanovitelji, nekdanji delničarji, torej osebe, ki so sli so bile povezane z
delniško družbo. Ni nujno, sa do prejemniki užitnic kdaj sodelovali z zbiranjem kapitala; nujno pa je

42
 Finančno pravo

1.1.17 Druga vplačila na podlagi statuta.

Gre za vplačila, ki jih določijo družbeniki v statutu družbe.

Logika vseh naštetih štirih vplačil je enaka, vendar daleč najpomembnejši je

Aggio. Prve štiri kapitalske rezerve se polnijo preko vložkov.

1.1.18 Zmanjšanje osnovnega kapitala (poenostavljeno ali z umikom delnic)

Poenostavljeno: Osnovni kapital je računska postavka, ki se lahko poveča ali
zmanjša. Če se zmanjša, si lahko družbeniki (gledano stran aktive) izplačajo
tolikšen del premoženja, ki ustreza zmanjšanju O.K. Kadar si družbeniki
izplačujejo O.K. govorimo o efektivnem ali realnem zmanjšanju O.K.

Z umikom delnic: Možno pa je, da naredimo računsko operacijo na pasivi in

samo zmanjšamo O.K. in ga premaknemo v rezerve, ne da bi na strani karkoli
spreminjali in izplačevali iz družbe. Takšen primer je umik delnic (kar hkrati
pomeni njihovo uničenje). Če družba neodplačno pridobi določeno količino lastnih
delnic zakon pravi, da jih mora umaknit. Če pa pride do umika delnic pa je treba
izenačiti delniško enačbo. Ker pride do umika delnic, je treba zmanjševati O.K.
Zakon pravi, da je treba v takem primeru prenesti ta del v rezerve, aktiva pa
ostane nespremenjena (saj gre za fiktivno ustvarjeni in ne pravi dobiček).

Ta kategorija je namenjena preoblikovanju O.K. pri umiku delnic in se ne polni

preko vložkov.

REZERVE IZ DOBIČKOV

Rezerve iz dobičkov so dobički, ki so rezervirani. Družba poveča premoženje

tako, da ustvari dobiček. Do tega ne pride zaradi vložka upnika, ampak zaradi
poslovanja družbe. Ločimo vezane in nevezane rezerve. Meja med njimi je
najpomembnejše oz. osrednje vprašanje bilančnega prava.

, da so z delniško družbo sodelovali na kak drug način (npr. pri raznih storitvah). Tudi posamezni
delničarji lahko pridobijo užitnico. Izda se jim, kadar želimo povečati delničarjevo udeležbo pri
dobičku ali v primeru odtujitve delnic. Užitnice spadajo po prinosniške vrednostne papirje in so
samostojna listina. Možne so tudi imenske užitnice.

43
 Finančno pravo

Kapitalske rezerve koristijo kapitalu, tako da krepijo plačilno zaporo O.K. za

izplačilo družbenikom, s čimer se zagotavlja varstvo upnikov družbe. Del
kapitalskih rezerv je vezan in poleg osnovnega in upniškega kapitala tvori še
dodaten pas blokiranega premoženja, ki se ne sme prelivati oz. izplačevati. To je
zato, ker je v praksi O.K. običajno malo, rezerve so majhne, družba pa ima
običajno veliko dolžniškega kapitala. Kapitalske rezerve so zelo podobne O.K. in si
jih upniki ne morejo izplačevati. Kapitalske rezerve tvorijo:
 vezane rezerve in
 zakonski rezervni sklad.

Kapitalske rezerve se lahko porabijo samo za tiste namene, ki so predpisani z

zakonom (če gre za pokrivanje izgube in preoblikovanje O.K.). Celotne kapitalske
rezerve so vezane. Vezana pa je tudi prva kategorija rezerv iz dobička
(zakonske rezerve).

1.1.19 Zakonske rezerve

Zakonske rezerve so prva kategorija rezerv iz dobička. Polnijo se z dobički.

Zakonski rezervni sklad (ZRS) je posebnost, ker ga je treba polnit. Na

družbenikih pa je, da se odločijo na kakšen način bodo to naredili (preko aggia, ali
pa preko odvajanja vsakoletnega dobička). Drugih rezerv ni treba polnit.

ZGD-1 določa, da je treba oblikovati zakonski rezervni sklad, če družba izkaže

letni čisti dobiček. Vsako leto je treba odvajati 5% tega čistega dobička v
zakonski rezervni sklad vse do takrat, dokler vsota vseh zakonskih rezerv ne
znaša 10% vrednosti osnovnega kapitala ali statutarno določenem višjemu
znesku.

Zakonski rezervni sklad (ZRS) tvorijo: kapitalske rezerve 1-3 (aggio, aggio na
hibride, vplačila za pridobitev dodatnih pravic) + zakonske rezerve iz sklopa rezerv
iz dobička. ZRS = KR št. 1-3 + RD št. 1

Logika zakonskega rezervnega sklada je, da vse navedene rezerve predstavljajo

bazen rezerv. Zakonske rezerve se oblikujejo z dobički. Kapitalske rezerve
(aggio, aggio na hibride in vplačila za pridobitev dodatnih pravic) pa se oblikujejo

44
 Finančno pravo

z vplačili družbenikov. Pri polnjenju zakonskega rezervnega sklada imamo dve

opciji:
1. če je aggio prazen, je treba vsako leto odvajati 5% čistega dobička v ZRS;

2. če pa je aggio poln, ni treba ničesar odvajati v ZRS. To pa je drugi

pomen aggia v povezavi z ZRS! (če emisijski znesek delnice npr. za 10%
presega nominalni znesek (100+10=110), potem ima družba že oblikovan
zakonski rezervni sklad in ji ni treba vsako leto vedno znova vplačevati 5%
čistega dobička v zakonske rezerve).
Izbira oz. opcija družbenikov je ali bodo vplačevali v aggio, ali pa bodo vsako leto
vplačeval 5% čistega dobička v ZRS.

1.1.20 Vezano in nevezano premoženje

a) Vezano je premoženje, ki si ga družbeniki ne smejo izplačevati in
ustreza:
1. upniškemu kapitalu;
2. osnovnemu kapitalu;
3. kapitalskim rezervam;
4. zakonskim rezervam.

Vezane rezerve so torej vse KR + RD št. 1 (zakonske rezerve)

b) Nevezane pa so tri kategorije rezerv:

 Rezerve za lastne delnice;
 Statutarne rezerve
 druge rezerve iz dobička**
Tudi te tri niso poponoma enako nevezane. Najbolj proste so druge rezerve iz
dobička.**

1.1.21 Uporaba vezanih rezerv

Vezane rezerve, ki služijo kot dodatna tampon cona za izplačila družbenikov se
ne morejo uporabiti ''skoraj za nič.'' Lahko pa se uporabijo za izjemno redke
zakonsko določene razloge. Tu sta dve možnosti:

45
 Finančno pravo

1. Če skupni znesek teh rezerv ne dosega ZRS (to je 10% osnovnega

kapitala ali statutarno določenega višjega zneska O.K.), lahko premoženje,
ki ustreza temu uporabimo za:
 pokrivanje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v
breme prenesenega čistega dobička ali drugih rezerv iz dobička;
 kritje prenesene izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega
dobička poslovnega leta ali drugih rezerv iz dobička.

2. Če pa je ZRS, se lahko presežek teh rezerv uporabi za:

 Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe;
 pokrivanje izgube letošnjega leta, če je ni mogoče pokriti v breme
prenesenega čistega dobička in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz
dobička za izplačilo dobička družbenikom, ali
 kritje prenesene čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti
v breme čistega dobička poslovnega leta in če se hkrati ne uporabijo
rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom. (rezerve se najprej
zmanjšajo (npr. za 100), nato se računsko oz. nominalno na pasivi
poveča O.K. (za 100), nato pa sledi zmanjšanje tega, tako da pride do
njegovega realnega zmanjšanja na aktivi, s tem ko si družbeniki
izplačajo premoženje družbe. To zmanjšanje O.K. poteka po vnaprej
posebej predpisanem postopku in ob izpolnjenih pogojih: na
skupščini mora biti sprejet sklep o zmanjšanju O.K., za kar je potrebna
¾ relativna večina; postopek imenujemo tudi delna likvidacija. Ta je
enaka, kot če bi družbo razpustili in je zato treba najprej zagotoviti
interese upnikov, šele nato pa si lahko družbeniki izplačajo preostanek
premoženja. To je edini način, da lahko družbeniki legalno pridejo do
premoženja, ki ustreza vezanim rezervam. Drugega načina ni, vse
ostalo je nelegalno.

1.1.22 Uporaba čistega dobička

Je najpomembnejši del. Glede dobička imamo v ZGD-1 dva pojma:
a) Čisti dobiček: je čisti izid poslovnega leta po plačilu davka (dobiček družbe
je npr. 100000, davek od tega je 17% po Zakonu o davku na dobiček

46
 Finančno pravo

pravnih oseb) Glede uporabe čistega dobička ZGD-1 predpisuje nekaj

kogentnih namenov in nekaj dispozitivnih namenov. Za prve štiri (4)
namene je treba odvajati kogentno po naslednjem vrstnem redu:
1. Kritje prenesene izgube iz preteklega leta (če se porabi ves čisti
dobiček za to, je zgodba končana);
2. Oblikovanje zakonskih rezerv do polnega ZRS do 5% letnega
čistega dobička (to pride v poštev, če ni izgube);
3. Oblikovanje rezerv za lastne delnice, če sem jih pridobil med
poslovnim letom;
4. Oblikovanje statutarnih rezerv, če statut tako določa.
O navedenih primerih kogentno določene uporabe čistega dobička ne
odloča skupščina. O tem odloča poslovodni organ 26, že pri sami sestavi
bilance in skupščina tega ne vidi. Gre za čisto računsko operacijo. Če po
teh štirih kogentnih namenih ostane še kaj čistega dobička, lahko (ni pa
nujno) poslovodstvo še ½ preostanka čistega dobička (50% tega) odvoji v:
5. v druge rezerve iz dobička. Ta namen je dispozitiven, ni
kogenten. In če še kaj ostane, gre to na skupščino kot bilančni
dobiček. Ta izhaja iz bilance poslovnega izida in ne iz bilance
stanja.

1.1.23 Uporaba bilančnega dobička

Bilančni dobiček je tisti del čistega dobička, ki ostane po kogentnem
oblikovanju čistega dobička (1-4) in še po dispozitivnem odvajanju do 50%
preostanka v druge rezerve iz dobička.
O bilančnem dobičku dispozitivno, z bilančnim sklepom odloča skupščina, ki
ima možnost, da ga uporabi za 4 namene. Sklep o uporabi bilančnega dobička
je eden od najpomembnejših sklepov skupščine gospodarske družbe, ki se
sprejema z nad ½ relativno večino. S tem sklepom skupščina lahko odloči, da se
bilančni dobiček uporabi v 4 namene:
1. Da ga uporabi za izplačilo družbenikom v obliki dividend (sedaj iz
abstraktnega korporacijskega upravičenja do sorazmernega dela dobička
nastane konkretna obligacijska pravica)
26
Ta se razlikuje glede na enotirni in dvotirni sistem upravljanja v družbi

47
 Finančno pravo

2. Prenos v naslednje poslovno leto (odločijo se, da ga ne bodo uporabili

za ničesar), to je preneseni dobiček, ki gre v čisti dobiček naslednjega leta;
3. Uporabi se za druge rezerve iz dobička (tu gre za igro med večinci in
manjšinci, saj lahko večinec zapre ves dobiček, kar pomeni, da se nič ne
deli družbenikom). Ta del je najbolj zanimiv, saj gre za tezavriranje
dobička.
4. Za statutarno določene namene: nagrada za zaposlene v obliki
božičnice, da se jih stimulira k delu; užitnice; nagrada direktorjem za dobro
delo; za prevzeme … ali karkoli drugega, kar določa statut. S tem se je
morala strinjati ¾ relativna večina družbenikov.

1.1.24 Tezavriranje27 dobička v druge rezerve iz dobička

Gre za zakladovanje dobička v druge rezerve iz dobička. Večinec odloča o
uporabi bilančnega dobička. Večinec lahko ves preostali bilančni dobiček odvoji v
druge rezerve iz dobička. Premoženje se je povečalo, vendar se ne izplačuje
ampak se ga zakladuje v druge rezerve iz dobička. Posledici tega sta dve:
1. Ni dividend za nikogar (niti za večinca, niti za manjšinca)
2. Povečanje premoženja, ki pripada lastnemu kapitalu poveča vrednost tudi
manjšinskim deležem. Zaradi tega manjšinec pri zakladovanju ni nikoli
bistveno oškodovan.

Če obstaja interes manjšinca da dobi izplačilo, ga s tezavriranjem večinec pri tem

ovira. Zaradi tega korporacijsko pravo tu predpisuje posebni izpodbojni razlog
za manjšinca. Sklep s katerim skupščina zakladuje v rezerve iz dobička lahko
manjšinci izpodbijajo. Gre za prvo manjšinsko pravico: ZGD-1 določa, da lahko
manjšinec izpodbija odločitev večinca, če se dobiček ne deli vsaj v višini 4%
osnovnega kapitala, če to ni po presoji dobrega gospodarstvenika nujno
glede na okoliščine v katerih družba posluje. Tu gre za pravni standard (soft
law, mehko pravo) o katerem mora odločati sodišče. (npr. manjšinec trdi, da ga s
tem, ko večinec zakladuje dobiček v rezerve izigrava, ko trdi da je kriza. Manjšinec
trdi, da krize ni in zahteva izplačilo v višini vsaj 4% O.K. in bo zaradi tega vložil
tožbo. Večinec pa bo trdil nasprotno, da je to bilo nujno.)

27
Tezavrus: pomeni zaklad.

48
 Finančno pravo

Za vložitev tožbe za uveljavljanje manjšinskih upravičenj je potrebna manjšinska

večina. ZGD-1 za vsak primer posebej določa kakšna večina znotraj manjšine se
mora zbrati skupaj, da bi lahko vložila tožbo. To je seveda lahko samo en
manjšinec, če ima dovolj visok delež O.K. Za tožbo manjšinca v primeru
tevzariranja dobička v rezerve od dobička je potrebna 1/20 O.K., kar znaša
5%, ali 400 000 evrov nominalnega oziroma pripadajočega zneska v O.K. (gre
za nominalne in za kosovne delnice). Če sodišče sledi tožbenemu zahtevku
manjšinca, pravnomočna sodba nadomesti sklep skupščine.

1.1.25 Rezerve za lastne delnice

Rezerve za lastne delnice je treba oblikovati, če je družba med poslovnim letom
pridobila lastne delnice. Če družba na trgu pridobi lastne delnice (odplačno,
neodplačno), teh ne bilanciramo, oz. jih ne izkazujemo na aktivi bilance.
Aktiva se v tem primeru zmanjša za toliko, kolikor smo plačali za lastne delnice
(npr. 100), rezerve za lastne delnice pa nam pomagajo, da lahko z njimi
zmanjšamo tudi pasivo. Na pasivi se v kategoriji rezerve za lastne delnice to
zapiše kot odbitna postavka (-100). Na ta način izenačimo bilanco.

To operacijo izvajamo samo tedaj, če imamo ob izdelavi bilance stanja v svoji

lasti še vedno lastne delnice. Če smo lastne delnice kupili in takoj nato prodali
naprej, takrat lastnih delnic v bilanci stanja ne upoštevamo. Nakup lastnih delnic je
predstavljen v rezervi za lastne delnice. Navesti jih je treba v višini plačanih
zneskov in ne nominalnih zneskov. Ko lastne delnice odsvojimo, potem
postavko lastnih delnic sprostimo kot odbitno postavko.

V bilančnem pravu se dvakrat poslužujemo odbitne postavke:

1. Ko pridobimo lastne delnice in oblikujemo rezerve za lastne delnice(npr.
-100);
2. Kadar imamo izgubo in je ne moremo več zmanjševati ( ko ima družba
izgubo, najprej zmanjšuje rezerve. Če pa izguba presega vse rezerve, ki jih
imamo, potem se poslužimo istega načina kot pri lastnik delnicah (zapiše se
kot odbitna postavka – 400, ta znesek pa ima zabeležbo na strani aktive).

Rezerve za lastne delnice se oblikujejo iz:

 Čistega ali prenesenega dobička;

49
 Finančno pravo

 Iz statutarnih rezerv, če statut to dopušča;

 Iz drugih rezerv iz dobička.
Ko lastne delnice odsvojimo, gre ta razlika tja odkoder je bilo odvzeto. Če je
izguba jo pokrivamo, če pa je dobiček, gre ta tja, kamor se dobiček daje.
To velja za d.d.. Ta ureditev se razlikuje od d.o.o., ki pa mora oblikovati rezerve
za lastni poslovni delež, še preden želi tega pridobiti. Dejstvo, da je družba
pridobila lastni poslovni delež mora biti razvidno iz priloge s pojasnili, saj to iz
bilance stanja ni razvidno.

1.1.26 Statutarne rezerve

Statutarne rezerve v družbi niso obligatorne28, njihovo oblikovanje je prepuščeno
dispozitivni volji družbenikov, ki jo izrazijo s statutom. Način oblikovanja in
uporabe statutarnih rezerv določa statut. Družbeniki jih npr. ne oblikujejo, lahko
jih oblikujejo in so zelo proste, ali pa so to vezane rezerve (kar pa ni ravno
logično). Če jih imajo, so poslovodni organi vezani na statutarno odločitev.

Če pa jih statut določa, mora hkrati določiti tudi njihovo višino ( v absolutnih
zneskih, ali v % od O.K., ali na kakšen drug način). Če statut določa statutarne
rezerve, potem morajo to poslovodni organi družbe upoštevati to pri sestavi
letnega poročila.

1.1.27 Druge rezerve iz dobička

So najbolj proste rezerve, ki jih lahko uporabimo za katerikoli namen, tudi za
izplačilo premoženja družbenikom. So tisti del, ki se ''preliva čez rezerve,'' je
tisto kar ni potrebno za varovanje upnikov. Tisti del premoženja, ki ustreza drugim
rezervam iz dobička, si lahko družbeniki kadarkoli želijo izplačajo kot dividende. To
premoženje ne pade pod kapitalsko varstvo družbe.
Tu lahko prihaja do tezavriranja dobička, saj lahko večinci te rezerve na skupščini
zapirajo in ne dovoljujejo izplačila v obliki dividend in na ta način vršijo pritisk na
manjšince. V takem primeru lahko manjšinci vložijo izpodbojne tožbe pod
predpostavkami, ki jih določa zakon.

28
Korporacijsko pravo je v večji meri kogentno pravo. ZGD-1 pa dopušča pravnim subjektom
določeno avtonomnost, ki jo ti uredijo s statutom.

50
 Finančno pravo

1.1.28 Pridobitev lastnih delnic

Delnice so na trgu. Če gre za javno družbo se prodajajo na borzi, če pa gre za
nejavno družbo pa se delnice prodajajo pod roko s pogodbo. Delnice so stvar v
pravnem prometu in jih lahko kupuje kdorkoli (tudi družba npr. Alfa d.d.). Lahko pa
družba pridobi svojo lastno delnico v premoženje. Družba s tem postane pravno
gledano družbenica same sebe. Po splošnih pravilih civilnega prava je to možno,
ampak imamo težavo. Gremo v skrajnost (absurd) in si predstavljajmo, da bi
družba na trgu kupila lastne delnice in pri tem porabila vse svoje premoženje. Te
delnice ne bi imele nobene vrednosti, ker ne bi predstavljale nobene aktive razen
vrednostnega papirja. V družbi ne bi bilo oseb, ki izvrševale upravljalska
upravičenja in družba bi prišla v nasprotje sama s seboj. Pravna oseba lahko pride
v nasprotje sama s seboj, fizični osebi se to ne more zgoditi. Zaradi tega
potrebujemo dodatna kogentna pravila, ki omejujejo takšne situacije. Zato pravo
pozna sklop pravil o pridobivanju lastnih delnic. Zakonodaja ne prepoveduje
absolutno pridobivanja lastnih delnic, ampak ga v določenih primerih
dopušča.

Pri pridobivanju lastnih delnic ločimo dva načina:

 Originarna pridobitev: je izvirna pridobitev, ko se družba ustanavlja in se
delnica vpisuje in vplačuje v OK, ali pa ko se OK povečuje in se vplačujejo
nove delnice. Originarna pridobitev lastnih delnic je absolutno
prepovedana!!! Po zakonu družba ne sme vpisovati lastnih delnic, ne na
začetku in v primeru povečanja OK.
 Derivativna pridobitev: kadar delnico pridobim na trgu od druge osebe.
Taka pridobitev delnice je relativno prepovedana, razen v nekaterih
primerih, ko je izjemoma dovoljena. Gre za 8 dopustnih izjem (numerus
clausus). To je bilo prevzeto iz nemškega prava.

a) Dopustne izjeme so:

1. Lastne delnice lahko pridobim, če je pridobitev nujna, da preprečim hudo
neposredno grozečo premoženjsko škodo: lastne delnice družba sprejme
kot datio in solutum od druge družbe, ki je v finančnih težavah in jih nato
sama proda na trgu.

51
 Finančno pravo

2. Družba pridobi lastne delnice na trgu in jih nato ponudi v odkup delavcem
družbe (to je redko);
3. Če delnice družba pridobi zato, da delničarjem zagotovi odpravnino po tem
zakonu (to je v primeru statusnih preoblikovanj družbe, ko se druga družba
pripoji družbi),
4. Če je pridobitev neodplačna (npr. družbenik družbi podari delnice)
5. Če banka, zavarovalnice ali druga finančna organizacija pridobi delnice pri
nakupni komisiji (gre za indirektno zastopstvo oz. komisijo)
6. Na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva (dedovanje; ali če pride do
spojitve družbe oz. druge oblike statusnega preoblikovanja)
7. Na podlagi sklepa skupščine o umiku delnic (sklep o zmanjšanju OK), lahko
jih pridobiš, ker jih boš kasneje umaknil;
8. na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja 18
mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic,
kakor tudi delež teh delnic, ki ne sme presegati 10% osnovnega kapitala.
Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi
trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic morajo organi
družbe delničarje ob enakih pogojih enako obravnavati. Pri pridobivanju
lastnih delnic lahko pride do prikritega izplačila premoženja družbe preko
obligacijskega posla, kar je v nasprotju s pravili bilančnega prava.

b) Zakonske predpostavke (dodatne omejevalne kavtele) za nakup lastnih

delnic:
Skupni delež delnic, pridobljenih za namene iz prve do tretje in osme alinee
prejšnjega odstavka, ne sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih družba
že ima, presegati 10% osnovnega kapitala. Taka pridobitev lastnih delnic je
dovoljena le:

 če družba pridobi delnice tako, da oblikuje rezerve za lastne delnice, ne da

bi zmanjšala osnovni kapital ali po zakonu ali statutu prepisane rezerve, ki
se ne smejo uporabljati za plačilo delničarjem in

 če je za delnice plačan celoten emisijski znesek. V primerih iz prve, druge,

četrte, pete in osme alinee prejšnjega odstavka je pridobitev dopustna le,

52
 Finančno pravo

če je za delnice plačan celoten emisijski znesek. (ne gre za celotno

kupnino, mišljen je prvi emisijski znesek prvega družbenika)

V primeru iz prve in osme alinee prvega odstavka tega člena mora poslovodstvo
na prvi naslednji skupščini poročati o razlogih in namenu pridobitve, skupnem
številu, najmanjšem emisijskem znesku in deležu pridobljenih delnic ter o
vrednosti delnic. V primeru iz druge alinee prvega odstavka tega člena se
delnice v enem letu po pridobitvi ponudijo v odkup delavcem družbe.
c) Sankcije za pridobitev lastnih delnic
Če se pravne določbe ZGD-1 o pridobivanju lastnih delnic kršijo so naslednje
sankcije:
 Iz lastnih delnic družba nima nobenih pravic, nastopi blokada
korporcijskih pravic (ni upravljaljskih niti premoženjskih pravic, nima
prednostne pravice – izjema je le pri nominalnem povečanju OK, kjer gre
za to, da se ohranjajo obstoječa alikvotna razmerja korporacijskih pravic!

Pravne posledice za lastne delnice (sankcije)

1. Korporacijsko pravne: najhujša sankcija je ta, da ZGD-1 pravi, da jih mora
družba odsvojiti v 1 letu (ne gre za hude sankcije); če niso bile odsvojene v
roku, jih mora umaknit (uničit); če pa so bile pridobljene zakonito, pa njihov
skupni delež ne sme biti višji od 10% OK, če pa ga preseže jih mora
odsvojiti v roku 3 let.
2. Civilnopravne: je v neveljavnosti pravnih poslov. ZGD-1 določa da je
zavezovalni pravni posel ničen, razpolagalni pa je veljaven; gre za načelo
abstraktnosti, ki je prevzeto iz nemškega prava, kar je v nasprotju z našim
pravnim redom saj imamo uveljavljeno načelo kavzalnosti (načelo
abstraktnosti je za nemško pravo normalno, v RS pa je to pravilo v
nasprotju z načeli civilnega prava) zato tu velja specialni predpis, ki
uveljavlja načelo abstraktnosti in ga povzema iz nemškega prava. Ta
primer abstraktnosti je lex specialis glede na kavzalnost.

Posledice ničnosti zavezovalnega pravnega posla:

 Ni nobenih izpolnitvenih zahtevkov;

53
 Finančno pravo

 Pride lahko do kondikcijskih (obogatitvenih) zahtevkov: A ima do družbe

koncikcijo, vrni mi delnico (to je navadni obligacijski zahtevek); družba
ima do Aja kondikcijo , vrni mi plačilo (to pa je močnejši
korporacijskopravni zahtevek).
 Pride do morebitnih odškodninskih zahtevkov do poslovodstvo

1.1.29 Squeeze out

Skupščina delniške družbe lahko na predlog delničarja, ki je imetnik delnic družbe,
ki predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe (t.i. glavni delničar),
sprejme sklep o prenosu delnic preostalih delničarjev (manjšincev) na glavnega
delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine.

Če ponujena odpravnina ni primerna, lahko vsak manjšinski delničar predlaga, da

sodišče določi primerno odpravnino. Enako velja, če glavni delničar ni ponudil
odpravnine ali če je ni ponudil pravilno.

Osnovni kapital je ponder za določanje razmerij med družbeniki. Tisti, ki imajo

večjo udeležbo v osnovnem kapitalu so močnejši. Ugotovili smo, da si celo večinci
in manjšinci niso enaki v različnih družbah. Imamo recimo večinca, ki lahko s par
procenti obvladuje družbo, če je korporacijska struktura zelo razpršena in imamo
manjšinca, ki lahko s 5% ali več vlaga izpodbojne tožbe za izpodbijanje sklepov
skupščine (npr. o uporabi bilančnega dobička). Manjšinec, ki ima eno samo
delnico od 5.000.000 ta ne more nič!

V povezavi s tem pozna zakon pojem glavnega delničarja. Delničar je glavni, če

ima pri sebi 90% in več osnovnega kapitala družbe. Se pravi, od 10 enakih
delnic ima on 9. Ta delničar je zelo pomemben, on ni običajen večinec. 90%
omogoča, da opravi t.i. squeeze out ali iztisnitev drugih manjšincev iz
družbe. Tak delničar lahko sprejme sklep s to večino o prenosu delnic preostalih
delničarjev na glavnega delničarja. Do česa pride v praksi?  to ni redkost, ko
nekdo opravi prevzem, mora ponuditi vsakemu enako ceno. Odkup delnic od
delničarjev pod enakimi pogoji. Ko ta dobi 90% in postane glavni delničar, lahko
ostale iztisne iz družbe. Kaj mora storiti?  ko druge iztisne, jim mora dati
nekaj v zameno. To je podobno razlastitvi. Zato se določi plačilo primerne

54
 Finančno pravo

odpravnine. Ta odpravnina se določi po bilančni vrednostni delnic, on jih pa

kupi po tržni vrednosti. V praksi prihaja do pravd, ker ta glavni delničar hoče
določiti čim nižjo odpravnino in potem je vsak manjšinski delničar aktivno
legitimiran, da zahteva da sodišče odloči v nepravdnem postopku o primerni
odpravnini.

Vendar ni vedno volja glavnega delničarja, da iztisne manjšinca. V določenih

primerih je tudi volja manjšincev, ki so ostali v absolutni manjšini, da prisilijo
glavnega delničarja, da odkupi njihove manjšinske deleže. Zakaj?  dokler je
družba na organiziranem trgu, dokler se dogaja promet z njenimi delnicami, lahko
računamo na borzno špekulacijo, da bodo ustvarili neke dobičke na relativno
kratek rok. Ko pa je enkrat opravljen prevzem, ko enkrat ima en 95% potem
avtomatično že po tržnih načelih vrednost delnic bistveno pade.

1.1.30 Sell out

*Nasprotje squeeze out-u: V družbi sta glavni delničar (90%+) in manjšinski
delničarji (10%-). Glavni delničar mora na zahtevo enega ali več manjšinskih
delničarjev v mesecu dni po prejemu zahtevka ponuditi temu posameznemu ali
več manjšinskim delničarjem primerno denarno nadomestilo za odkup vseh
preostalih delnic posameznega manjšinskega delničarja.

Je odprodaja. Uzakonil ga je ZGD. Če je bil opravljen uspešen prevzem in je

večinec umaknil svoje delnice iz borzne kotacije, lahko preostala manjšina kot
nasprotje squeeze out-u zahteva, da glavni delničar od njih odkupi njihove delnice.
Po kakšni ceni?  po ceni primerne denarne odpravnine, ki se določi glede na
bilančno vrednost delnice.

55
 Finančno pravo

IZREDNE REVIZIJE
Pasiva na bilanci je kontrola aktive. Pasiva nam pove, kako moramo oblikovati
rezerve, kaj lahko še storimo s preostankom dobička, česa ne smemo storiti, kaj je
vezano in kaj ni vezano. Pa vendar – bilanco sestavlja direktor in njegov
računovodja. Do česa pride in kakšne so posledice v primeru kršitve bilančnega
prava? Kaj lahko stori manjšina delničarjev, ki ne sodeluje pri upravljanju,
postavitvi uprave? Kaj lahko storijo upniki, ki dvomijo v pravilnost ustanovitvenih
postopkov, v pravilnost bilanc, povečanja osnovnega kapitala itd,...

REVIZIJA ZARADI PREVERITVE USTANOVITVENIH POSTOPKOV TER

VODENJA POSAMEZNIH POSLOV DRUŽBE

To je uredil ZGD-1. Predvidel je revizijo zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov

ter vodenja posameznih poslov družbe. Tu nas zlasti zanimajo posamezni posli.
Manjšinec ali celo večinec sumi, da njihov direktor ne dela dobro, da nekaj ni v
redu, da so postavke prevrednotene, podvrednotene. V takšnem primeru lahko
skupščina z navadno večino imenuje posebnega revizija zaradi preveritve vodenja
posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja/zmanjšanja osnovnega
kapitala. Če skupščina/večinec sumi, da se je uprava preveč osamosvojila, da
nekaj ni vredu pri posameznih poslih, lahko zahteva na skupščini izredno revizijo.
Bistvo tega je: ne boš več ti direktor sestavljal bilanco, ampak bo posebni
neodvisni revizor sestavil bilanco, da vidimo, če je tvoja bilanca prava. Če ni, je
lahko to razlog nezaupnice. Vendar zakon jemlje v poštev tudi pravice manjšine. V
veliki večini družb bo uprava delala po nareku večinca. Tu pa je lahko manjšinec
oškodovan zaradi nepravilne izdelave bilance in slabega vodena poslov. Zakon
pravi: če skupščina zavrne predlog za imenovanje posebnega revizorja (kdo je
torej zavrnil predlog?  večinec!), ga imenuje sodišče na predlog delničarjev,
katerih skupni deleži znašajo najmanj 1/10 osnovnega kapitala ali katerih
nominalni znesek ali pripadajoči znesek v osnovnem kapitalu znaša najmanj
400.000€. manjšinska pravica, tokrat več kot za izpodbijanje sklepov o uporabi

56
 Finančno pravo

bilančnega dobička. Sodišče presoja, ali obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo do

hujših nepravilnosti.

Kaj, če skupščina imenuje posebnega revizorja?  tudi če skupščina na predlog

večinca imenuje posebnega revizorja ni nujno, da je ta revizor neodvisen od
večinca. Zato zakon ureja še alternativni primer, da je večinec imenoval
posebnega revizorja, manjšina pa pravi ne, ta revizor je pristranski. Tudi v tem
primeru lahko ista manjšina zahteva, da sodišče postavi drugega revizorja, če je
utemeljen dvom o pristranskosti posebnega revizorja, ki ga je izbrala skupščina ali
so za to drugi utemeljeni razlogi.

In celo, če večinec in direktor igrata skupaj pa se dogovorita, da večinec postavi

za revizorja svojega človeka, ta bo ugotovil, da je vse v redu, potem bom jaz
(direktor) rešen sleherne problematike, ti pa tudi. Manjšina ima tudi v tem primeru
pravico zahtevati postavitev drugega revizorja, ampak tu pa mora biti izkazan
dvom o pristranskosti.

DELO POSEBNEGA REVIZORJA

Ta posebni revizor ima več pravic kot običajni (tisti, ki revidira letne računovodske
izkaze), poslovodstvo mu mora omogočiti, da pregleda poslovne knjige,
dokumentacijo, premoženjske predmete, blagajno, zaloge, vrednostne papirje. Ima
pravico priti povsod, kamor hoče. Lahko zahteva vsa pojasnila od vseh članov
vodenja in nadzora in ima pravice tudi nasproti koncernsko povezani družbi; torej,
če revidira Beto, mu mora direktor Bete, Alfe in Game dopustiti, da vse pregleda.
Deluje po zakonu o reviziji in o svojih ugotovitvah pripravi pisno poročilo in ga
predloži poslovodstvu in sodišču. Direktorji morajo to poročilo predložiti na prvi
naslednji skupščini in vključiti na točko dnevnega reda.

IZREDNA REVIZIJA ZARADI PODCENITVE POSTAVK V LETNEM POROČILU

Podobno lahko izredno revizijo zahtevam zaradi podcenitve postavk v letnem

poročilu. To pomeni, da direktor s svojo računovodjo, ko je sestavljal letno poročilo
očitno nekaj ni sešteval pravilno (npr. avto je ocenil premalo, ni vseh pojasnil

57
 Finančno pravo

itd,...). Ni državnega organa, ki bi to nadziral, ampak če obstaja vzrok za

domnevo, da so v izkazih v letnem poročilu posamezne postavke bistveno
podcenjene ali da ne vsebujejo predpisanih pojasnil ali so nepopolne in da
poslovodstvo/direktorji na skupščini delničarjev niso dali manjkajočih pojasnil,
potem ima manjšina pravico, da zahteva postavitev posebnega revizorja, znova
1/10 osnovnega kapitala ali 400.000 € udeležbe v osnovnem kapitalu. Gre za 2
podobni situaciji.

1.1.31 Posledice podcenjenih predpostavk v letnem poročilu

Če izredni revizor pri opravljanju revizije ugotovi, da izpodbijane postavke niso ali
so le neznatno podcenjene, mora v izrednem revizorjevem poročilu izjaviti, da
izpodbijane postavke niso bistveno podcenjene. Izredni revizor podpiše izredno
revizorjevo poročilo in ga nemudoma predloži poslovodstvu in sodišču.
Poslovodstvo mora predložiti izredno revizorjevo poročilo nadzornemu svetu in ga
uvrstiti na dnevni red naslednje skupščine.

Če izredni revizor ugotovi, da so podstavke bistveno podcenjene, mora pojasniti,

kako bi morale biti ovrednotene in za kakšen znesek bi bil dobiček/izguba manjša
ob upoštevanju ugotovitev iz tiste točke. In če ugotovi, da niso podcenjene, ali da
so neznatno podcenjene, potem mora izjaviti v poročilu, da niso bistveno
podcenjene. In tudi ta revizor pošlje poročilo na sodišče in poslovodstvu, ki ga
mora uvrstiti na prvi dnevni red naslednje skupščine.

TOŽBA ZA POVRNITEV ŠKODE (327 ZGD-1)

Poslovodstvo družbe mora v 6 mesecih od dneva skupščine, na kateri so dobili

revizorjevo poročilo da nekaj ni v redu, vložiti tožbo za povrnitev škode, ki so jo
družbi povzročili njeni člani uprave kot posledica kršitve dolžnosti organov vodenja
in nadzora, če skupščina tako sklene z navadno večino glasov. Se pravi:
skupščina glasuje in če večinec reče tole je katastrofa, povzročili so nam škodo,
želimo da se vloži tožba, potem morajo organi družbe vložiti tožbo tudi, če se s
tem ne strinjajo.

58
 Finančno pravo

Pogostejši bo primer, ko bo večinec rekel dobro so delali in ne bo želel vložiti

tiožbe, v takem primeru daje zakon zopet aktivno legitimacijo manjšincem in tej
vrsti tožbe pravimo actio pro socio (tožba v imenu in za račun družbe). In če
večinec ni sprejel predlog za vložitev tožbe na sodišču, ali če poslovodstvo ne
ravna v skladu s sklepom večinca, potem lahko delničarji vložijo tožbo v svojem
imenu, vendar za račun družbe. Se pravi: če uspejo s tožbo dobi odškodnino
družba in ne oni kot posamezniki in zopet je potrebna 1/10 osnovnega kapitala ali
vsaj 400.000€ nominalnega/pripadajočega zneska v osnovnem kapitalu.

Te tožbe zoper poslovodstvo so zelo problematične, zato ker predpostavke

odškodninske odgovornosti niso očigledne. Tu je šibka odgovornost. Namreč člani
vodenja in nadzora ne odgovarjajo za slabe poslovne odločitve. Odgovarjajo za
očitne zlorabe. Zlorabo je potrebno dokazati. Zelo malo je primerov v praksi, ko so
te tožbe utemeljene. Velika večina je primerov, če direktor sprejema slabe
poslovne odločitve, tudi če je nesposoben, tudi če preveč riskira to ne utemeljuje
tožbe. Tožbo utemeljuje samo takrat, kadar direktor naklepno (zavestno)zasleduje
drugačne poslovne cilje, kakor so cilji družbe, in mu to skupščina ne odobri. Samo
takrat gre za njegovo odškodninsko odgovornost. V vseh ostalih primerih manjka
predpostavka protipravnosti. In to je zelo težko dokazljivo.

TOŽBA NA VRNITEV PREPOVEDANIH PLAČIL

Imamo bilanco, aktivo in pasivo. Pasiva pove, kaj je vezano. O izplačevanju ne

odloča nek državni organ po uradni dolžnosti, ampak direktor. Je tisti, ki lahko
izplača družbenikom in lahko ta izplačila tudi prikrije. Kakšna je sankcija, če kljub
prepovedi direktor izplačuje družbenikom?  sledi tožba na vrnitev prepovedanih
plačil. Kdo to tožbo uveljavlja? Pravni interes za to tožbo nima nekdo tretji in tudi
ne državni organ, ampak tisti, ki je s tem oškodovan. Kdo je lahko oškodovan? Tu
poteka igra med večincem in manjšincem. Vsi trije interesi se tukaj prepletajo, ker
vsi trije bi želeli dobiti nekaj od premoženja družbe. Zakon pravi generalno:
delničarji morajo družbi vrniti plačila, ki so jih prejeli od družbe v nasprotju z
zakonom, v nasprotju z vsemi pravili bilančnega prava. Če so plačila prejeli kot
dividende (na podlagi zakoni sejetega sea skupščine in terjatve, ki je nastala iz
obligacijske pravice), morajo prejeto vrniti samo, če so vedeli ali bi morali vedeti,

59
 Finančno pravo

da do teh prejemkov niso upravičeni. Kdo bo to zahteval? Vedno bo to plačilo

prejel večinec, kadar se prejme kot dividenda takrat skupaj večinec in manjšinec,
zato večinec ne bo nikoli uveljavljal zoper direktorja, ki je njemu izplačal nekaj iz
premoženja družbe protipravno, nobenega zahtevka. Zakon pravi: to je
manjšinska pravica, to tožbo lahko vložijo delničarji, katerih skupni delež dosega
1/10 ali 400.000€ v osnovnem kapitalu. Kdaj tudi manjšinci tega ne bodo mogli
uveljavljati. Zakaj?  zato, ker se ne bodo sposobni organizirati ali ker bodo tudi
sami prejeli kot dividende nekaj malega ven. V takih primerih daje zakon upnikom
upniško pravico: terjatev družbe lahko uveljavljajo tudi upniki, ampak samo pod
pogojem, če jih družba ne more poplačati, če v vmesnem času pride do stečaja
potem uresničuje upniško pravico stečajni upravitelj in ZGD določa splošni
zastaralni rok 5 let.

60
 Finančno pravo

SPREMEMBE STATUTA IN SPREMEMBE OSNOVNEGA KAPITALA

SPREMEMBA STATUTA D.D.

Gre za zahtevnejše poglavje. Oboje je v ZGD eno poglavje. Statut in OK sta med
seboj močno povezana. Statut je temeljni akt družbe, ki določa med drugim tudi
višino OK. Višina OK se določi v prvem-ustanovnem statutu družbe. Vsaka
nadaljnja sprememba OK ima to hkrati tudi naravo statutarne spremembe. Za
spremembo statuta se zahtev visoka večina. Običajno gre za relativno ¾ večino
zastopstva OK. Zakon določa, da statut lahko določi tudi večjo ali manjšo večino,
vendar ne nižjo kot ½ večino zastopstva pri OK. Zakon dopušča statutu, da določi
še dodatne zahteve pri spremembi statuta (npr. navadna večina vseh glasov, ki so
prisotni + še ¾ večina OK). Torej statut lahko določa, da ne zadošča le kapitalska
večina, ampak še večina glasov. Navedeno je v praksi redko, običajno je za
spreminjanje statuta potrebna ¾ relativna večina zastopstva kapitala.

Če je v družbi slučajno več razredov delnic in gre poleg običajnih delnic še za

delnice, ki dajejo posebne korporacijske pravice (prednostne delnice). Prednostne
delnice tvorijo nov razred delnic. Če ima družba dva ali več razredov delnic, mora
vsak tak razred delnic sprejeti še dodaten izredni sklep, če gre takšno odločanje
proti njim z izdajo podobnih delnic, odvzem pravic ipd.

Če s statutom delničarjem nalagamo dodatne obveznosti, je predpisana 100%

večina OK ( to pomeni, da se mora s tem strinjati vsak delničar, tudi tisti z 1 samo
delnico). Če se vsi strinjajo potem je npr. mogoč sklep, da mora vsak delnicar
naslednje leto vplačati 1000 evrov za vsako delnico. V praksi je to seveda mogoče
samo pri kapitalskih družbah, ki so homogene (2-5 delničarjev). To je rezervirano
za manjše družbe s homogeno strukturo.

Sprememba statuta začne učinkovati z vpisom v sodni register. To je pomembno z

vidika publicitete, ker register javno objavi podatke d.d.

61
 Finančno pravo

POVEČANJE IN ZMANJŠANJE OK

To poglavje je povezano s spremembo statuta. OK je mogoče povečati ali

zmanjšati. OK ima 3 funkcije: glavnica za pričetek poslovanja družbe, je indikator
pripravljenosti tveganja družbenikov, je dodatna zapora oz. garancija za varstvo
upnikov (buffer zone). OK je nespremenljiva konstanta, ki je registrirana v sodnem
registru in je spremenljiv samo po vnaprej določenem formaliziranem postopku.
Če želimo spremeniti OK moramo spremeniti statut. Zato ima sprememba OK
naravo statutarne spremembe. ZGD to področje ureja tako, da najprej govori o
spremembi statuta, nato pa preide na spremembo OK.

Glede povečanja OK sta dve možnosti:

1. Realno ali efektivno povečanje OK: če se OK realno povečuje, to pomeni

da morajo obstoječi ali novi družbeniki, ki vpisujejo nove delnice vplačati za
te delnice nove vložke, zato se povečuje tudi premoženje. Premoženje se
poveča za toliko, kolikor je vpisanega novega OK. Družbeniki morajo zaradi
povečanja OK vplačati v premoženje na strani aktive. To je bistvo realnega
ali efektivnega povečanja OK. Realno/efektivno pravimo zato, ker pride do
vplačanja oz. do izplačanja, če se OK zmanjša..

2. Nominalno povečanje OK: to je samo računska operacija na pasivi. Gre

za preoblikovanje rezerv v OK. OK na strani pasive povečamo in hkrati za
enak del zmanjšamo rezerve. Gre za samo računsko operacijo in ne pride
do nobenih novih vložkov v premoženje na aktivi.

Glede zmanjšanja OK sta prav tako dve možnosti:

1. Realno ali efektivno zmanjšanje OK: če pride do realnega zmanjšanja

pride na strani aktive do izplačila tolikšnega dela OK družbenikom, za
kolikor se je zmanjšal OK. V tem primeru pride do zmanjšanje pasive in
tudi aktive. Temu zmanjšanju rečemo delna likvidacija, ker pride na podlagi
upravičenja do sorazmernega premoženja po likvidaciji. Pri tem pa je treba
spoštovati varstvo upnikov.

62
 Finančno pravo

2. Nominalno ali računsko zmanjšanje OK: tu pa OK zmanjšamo,

povečamo pa rezerve. Ob nespremenjeni aktivi pride do prenosa iz OK v
rezerve.

POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA

Delniška družba pozna 4 vrste povečanja OK, od tega so 3 vrste efektivne in ena
vrsta nominalna(računska transakcija na pasivi).

1.1.32 Redno povečanje (z vložki)

Gre za tisto povečanje, ko se tiskajo nove delnice in se vplačujejo vložki na aktivo.
Da bi skupščin lahko odločila o takšnem povečanju, mora sprejeti sklep s ¾
(relativno) večino osnovnega kapitala, ki je prisoten na skupščini (delničarji). Gre
za vprašanje, kako se pri tem povečanju uravnovesi delniška enačba? OK= NZD
x št.D (p). Prva možnost je, da povečujemo obstoječe nominalne zneske, druga
možnost pa, da tiskamo nove delnice. Zakon rešuje to dilemo in določa, da je to
mogoče samo z izdajo novih delnic. Če je slučajno več razredov delnic, npr. če
poleg običajnih delnic še kakšna vrsta prednostnih delnic, potrebujemo soglasje ¾
zastopanje v OK za od vsakega od teh razredov delnic. V takem primeru imajo
tudi delnice brez glasovalne pravice možnost glasovanja.

Poleg tega pa obstaja še splošen zakonski pogoj, da ne sme biti nevplačanih

emisijskih zneskov. Vsi dotedanji vpisani vložki morajo biti vplačani. Dokler ima
družba kakršnokoli neplačano korporacijsko terjatev do družbenika zaradi
nevplačila v OK, do takrat povečanje OK ni dopustno.

¾ večina pomeni večino, ki je potrebna za spremembo statutarne spremembe.

a) Problematika stvarnih vložkov

Kapital se lahko na premoženjski strani (aktiva) vplačuje na dva načina:

 Z denarnim vložkom: je da nakažem denarni znesek na račun družbe. Pri

takem povečanju ni problemov.

 S stvarnim vložkom: to so lastninska pravica na premičnini ali

nepremičnini, korporacijska pravica (delnica), obligacijska terjatev. Stvarni
vložki so problematični in zahtevni, ker je treba v sklepu o povečanju OK

63
 Finančno pravo

določiti predmet tega vložka, osebo (pravno ali fizično) vlagatelja in

nominalni znesek delnic, ki bodo dane za ta stvarni vložek. Dodatna
zahteva je, da mora stvarni vložek pregledati revizor, da pregleda ali
vrednost stvarnega vložka res ustreza vpisanemu nominalnemu
pripadajočemu znesku delnice. Glede revizijskega pregleda obstaja nekaj
izjem. Bistvo tega je, če je že bil opravljen tak pregled ali pa če gre za
stvar, ki ima dnevno, tržno ali borzno vrednost (npr. nafta). V takem primeru
ni treba opravljati revizijskega pregleda.

 Stvarni vložek je zato mogoč le pri majhnih družbah, pri velikih družbah pa
ne prihaja v poštev, ker ni mogoče izvajati revizijski pregled v takem
obsegu.

b) Registriranje povečanja OK z vložki

Povečanje OK v sodnem registru ima dve registraciji:

1. Registracija: ta je dekleratorna in deklarira, da se nekaj dogaja. Registrira

se, da je skupščina sklenila povečanje in za koliko ter da se od takrat lahko
vplačujejo vložki.

2. Registracija: je konstitutivna in ima oblikovalni učinek. Ko so vložki vplačani,

se opravi druga registracija na pasivi in se lahko začne izdajati nove
delnice.

c) Prednostna pravica pri povečanju OK z vložki

V okviru povečanja OK trčimo ob prednostno pravico, ki je tretje premoženjsko

korporacijsko upravičenje navadne delnice. Prednostna pravica ima za svoj
namen ohranjati sorazmerni družbeniški interes družbenikov v družbi. Gre za to,
da imajo obstoječi družbeniki prednost pri nakupu novih delnic z vplačilom
vložkov, glede katerih je skupščina sklenila glede povečanja OK preden bi to bilo
ponujeno komu tretjemu in to v takem razmerju, da se ohranijo sorazmerni deleži
družbenikov.

Prednostna pravica ni absolutna. Rok za njeno uveljavljanje je 14 in možno jo je s

sklepom skupščine izključiti. Skupščina lahko izključi prednostno pravico z enako
večino s kakršno se sklepa o povečanju OK. Interes skupščine je, da izključi

64
 Finančno pravo

prednostno pravico je, da želi pridobiti nove investitorje v lastniški kapital (ne pa v
dolžniški kapital). Če gre za več razredov delnic, je tudi v tem primeru potrebno
soglasje vsakega razreda posebej, ki odloča s ¾ večino prisotnega OK na tej
skupščini.

Underwriter: je tisti, ki tehnično omogoči vpis novih delnic. To izvedejo pošta,

banka, zavarovalnica, skratka neka finančna organizacija, ki ima razpršeno mrežo
poslovalnic, ki pa ji družba plača za opravljeno storitev. Določi se rok npr. mesec
dni, v katerem se bodo na okencih teh poslovalnic vpisovale delnice. Prevzem
delnic s strani underwriterja ni izključitev prednostne pravice, ker je zgolj tehnični
posrednik, ne pa prevzemnik novih delnic. Če je prednostna pravica izključena,
potem underwriter ponudi delnico vsem, ki se pojavijo v njegovih poslovalnicah.

d) Zagotovitve opcij

Družba se obligacijsko pravno vnaprej zaveže proti določenim osebam (upniki), da

jim bo prodala delnice po vnaprej določeni ceni. To imenujemo opcija. Problem, ki
nastane tukaj je, ker opcijo (delnice tretjim osebam) zagotavlja poslovodstvo
družbe z obligacijsko pravico. To pa trči ob zahtevo skupščine po izključitvi
prednostne pravice. ZGD to upošteva, da je dovoljeno opcijo zagotavljati samo ob
upoštevanju prednostne pravice. To pomeni, če je bila prednostna pravica
izključena s sklepom se opcija lahko zagotavlja, sicer ne.

Če je uprava komu zagotovila opcijo v obliki obligacijske pogodbe, v takem

primeru so takšne pravice brez učinka nasproti družbi. Nastala je naturalna
obligacija. Obveznost družbe je naturalna, družba jo lahko izpolni, če bodo
družbeniki nadnadno privolili. Če pa družba opcije ne dovoli pa nastopi
odškodninska odgovornost poslovodje. Prednostna pravica ima torej zelo
pomembno vlogo pri povečanju OK. ZGD tu varuje družbo in pravi, vse pravice, ki
bi bile zagotovljene proti sklepu o povečanju OK ali pred njim, so naturalne oz.
neiztožljive.

e) Pričetek veljave povečanja OK z vložki

Povečanje OK začne veljati z drugo registracijo. Ko se odločimo povečati OK je

treba najprej sklicati skupščino, kjer se odloči ali prednostna pravica ostane in OK
povečujejo dosedanji družbeniki. Lahko pa se skupščina odloči, da prednostno

65
 Finančno pravo

pravico izključi, ker želijo pridobiti nove investitorje, svež kapital. Prodaja delnic
tretjim osebam ni problematika za večince, ki npr. obvladujejo 70% OK, vsi ostali
deleži v OK pa so razpršeni, razpršeni pa bodo tudi novi družbeniki. Večinci rajši
vidijo, da razpršijo lastniško financiranje, ker družbi nikoli ne bo treba vračati
vložkov, kot da družba jemlje kredite ali izdajaj obveznice, ker bo ta del
premoženja treba prej ali slej vrniti z glavnico in obrestmi. Ko je na skupščini glede
tega sprejet sklep, morajo organi družbe ta sklep registrirati. To je prva
registracija, kjer se registrira, da je družba povečala osnovni kapital. Ko je prva
registracija opravljena, se začnejo vplačila vložkov. Vložki se nato vplačujejo, nove
delnice se pripravljajo, ne pa še izdajajo. Sodišče nato preveri, ali je vplačano
toliko delnic, kolikor vložkov je vpisanih. Če to ustreza potem sodišče dovoli, da se
opravi 2. registracija (konstitutivno). V trenutku druge registracije je OK povečan in
v tem trenutku nastanejo korporacijske pravice iz naslova novih delnic v
alikvotnem deležu (tu je izpolnjen drugi pomen delnice kot VP).

ZGD določa, da se pred 2. registracijo ne smejo izdajati vrednostni papirji, ki bi

utelešali te korporacijske pravice. Pravice obstajajo že prej (teoretično gledano bi
se že lahko prenašale s cesijo), ko pa pride do izdaje delnic pa se ta pravica
inkorporira v papir delnice. Delnica je dekleratorni VP, saj je pravica obstajala že
prej. (npr. menica pa je konstitutivni VP, saj ustvari pravico hkrati s papirjem; ko
menico podpišem nastane obligacijska terjatev, ki je neodvisna od razloga zaradi
katerega sem jo podpisal).

Začasnice: se izdajo za vmesno obdobje. Natisnejo se, ker še ne moremo

pripraviti pravih delnic. Za vmesni čas je korporacijska pravica inkorporirana v
začasnice.

Če pri rednem povečanju vplačujemo denarne vložke nimamo problemov. Težava

pri rednem povečanju nastopi v primeru stvarnih vložkov. Npr. imamo družbo, ki
ima družbenika A in B ter upnike U1(ima obveznice družbe-je
kreditodajalec),U2(so delavci, ki jim družba dolguje izplačilo nadur) in U3(to so
člani uprave, ki jim družba dolguje nagrado).

Za družbo je super, če uspe prepričati, da preoblikujejo svoje terjatve v lastniški

delež (šlo bi za zamenjavo dolžniškega v lastniški kapital). Upnikom je treba

66
 Finančno pravo

poravnati njihove obligacijske terjatve, družbenikom pa ni treba izplačevati

premoženja, to se izplačuje le v primeru, če je dobiček. Če ni dobička, ni izplačila.
V primeru, da pa za upnike ni dovolj premoženja za poplačilo, bodo ti takoj
predlagali stečaj, dokler je še kaj premoženja. Da bi lahko preoblikovali dolžniški
kapital v lastniški kapital je potrebno soglasje upnikov. Če upniki soglašajo, bodo s
cesijo te terjatve prenesli na družbo, zaradi tega se terjatev prenese na družbo, ki
postane hkrati dolžnik in upnik iste terjatve in zaradi tega terjatev preneha po
zakonu (konfuzija-prenehanje terjatve zaradi združitve dolžnika in upnika v isti
osebi). V zameno pa mora družba takemu upniku izdati delnice. Terjatve, ki so jih
upniki v tem primeru (U1, U2, U3) vložili v družbo so stvarni. Problem je, ker je teh
upnikov skupaj zelo veliko: 8.000. Ne vemo pa, koliko upnikov bi se za to odločilo.
Ob tem pa se pojavi problematika stvarnih vložkov, saj je treba za vsakega od
upnikov določit (predmet vložka, njegovo osebo, nominalni znesek delnic). Ker ne
vemo, koliko upnikov bi se javilo, tako ne moremo redno povečati kapitala. V
takem primeru pride v poštev pogojno povečanje osnovnega kapitala.

1.1.33 Pogojno povečanje osnovnega kapitala

Pogojno povečanje kapitala je specialno povečanje OK. Tudi pogojno povečanje
OK je efektivno, ker se vložki vplačujejo (ni nominalno). Pogojno povečanje OK
se lahko opravi samo iz naslova zakonsko določenih situacij:

1. Uresničitve prednostnega ali upravljalnega upravičenja: zamenjive delnice,

delniške nakupne opcije

2. Priprave na upokojitev in zagotovitev odpravnine: to so tisti, ko se družba

pripoji in jim mora družba zagotoviti nove delnice

3. Uresničitve pravic delavcev in opcije organov nadzora: delavci upniki zaradi

nadur; člani uprave zaradi izplačila nagrade

Tehnični pogoji za pogojno povečanje OK so:

 Skupni nominalni znesek pogojnega povečanja OK ne sme biti večji, kot je

½ obstoječega OK, zato da se popolnoma ne podrejo razmerja med
dotedanjimi družbeniki;

67
 Finančno pravo

 Potrebujemo ¾ večino za pogojno povečanje OK, pri čemer statut lahko

določi samo strožje pogoje.

Povezanost pogojnega povečanja OK in povečanja s stvarnimi vložki: ZGD

določa, da se za stvarne vložke ne štejejo terjatve delavcev in zamenljivih
obveznic! Zakon v tem primeru fingira, da te terjatve niso stvarni vložki oz. se na
štejejo z stvarne vložke. Tu se na tak način izognemo predpostavkam, ki so
obvezne pri stvarnih vložkih pri rednem povečanju. V tem je največji pomen
pogojnega povečanja OK. Lahko se ga uporabi samo v navedenih primerih.
Izročitev teh terjatev se ne šteje za stvarni vložek! Tu je odprta možnost, da se da
takšnim upnikom čas (npr. 1 mesec), da se javljajo in zamenjajo upniški kapital v
lastniški delež v OK. Delnice se jim dajejo sproti, ko se javljajo. Natisne in izroči se
toliko delnic, kolikor upnikov se je javilo.

Izdaja delnic pri pogojnem povečanju OK

Mogoča je šele po popolnem plačilu emisijskega zneska. To pomeni, da je treba
vse nove delnice vplačati v celoti. Pri rednem povečanju je potrebno, da so
vplačani dotedanji vložki. V tem delu je tej zahtevi pri pogojnem povečanju OK
podobnost z aggiom, ki ga je treba plačati takoj in v celoti. Pri pogojnem povečanju
ne sme priti do izdaje delnic pod pari: če je upniškega kapitala premalo za pokritje
prodaje delnic v OK, morajo to razliko kriti upniki bodisi družba.

Največja razlika do rednega povečanja pa je, da je pri pogojnem povečanju, OK

povečan v trenutku, ko je izdana vsaka posamezna delnica. To je izjema od
izjeme!! Delnica je namreč deklaratorni VP, le pri pogojnem povečanju je
Konstitutivni VP, ker se v vsakem trenutku, ko je izdana in plačana delnica,
osnovni kapital nominalno poveča za pripadajoči znesek delnice. Delnica torej
nastopa tu kot konstitutivni VP.

1.1.34 Povečanje OK z odobrenim kapitalom

Je naslednja vrsta specialnega efektivnega povečanja osnovnega kapitala. Organi
vodenja oz. poslovodstvo prosi družbenike za povečanja kapitala zaradi npr.
vstopanja na nove trge. Problem, ki se pojavi pri tem je, da se za sklic skupščine

68
 Finančno pravo

potrebuje čas, kar pa je neugodno za nastopanje družbe na trgu. Uprava zato reče
družbenikom, dajte nam pooblastilo.

Odobreni kapital je čisto navadno povečanje kapitala (prva vrsta povečanja), s to

izjemo, da o njemu ne sklepa skupščina tik pred zdajci, ampak sklepa za vnaprej
anticipirano in potem pooblasti upravo (direktorje, poslovodje), da lahko oni
povečajo kadar želijo oz. smatrajo, da bi bilo potrebno. Temu pravimo odobreni
kapital. Ker ima takšen sklep pravno naravo statutarne spremembe, pravimo da je
odobreni kapital statutarno pooblastilo upravi, ki velja največ 5 let, da opravi po
lastni presoji povečanje OK z vložki. Za to je potrebna ¾ večine zastopanega OK
ali statutarno določena višja večina. Na navo povečan OK ne sme preseči ½ OK,
ki obstaja v trenutku sklepanja.

Nove delnice se izdajo po potrebi, po presoji uprave na podlagi pooblastila

skupščine, brez posebnega sklepa skupščine. Odobreni kapital lahko poleg
samega pooblastila za izdajo delnic vsebuje še dva posebna sklepa:

 Izključitev prednostne pravice;

 Izdaja prednostnih delnic brez glasovalne pravice

1.1.35 Povečanje iz sredstev družbe

To je nominalno povečanje, je povečanje iz sredstev družbe. Gre zato, da se OK
poveča iz naslova zmanjšanja rezerv. V OK se lahko preoblikujejo naslednje
postavke:

1. Vse kapitalske rezerve, če je poln zakonski rezervni sklad in če v bilanci ne

izkazujem izgube.

2. Statutarne rezerve, če to dovoljuje statut.

3. Druge rezerve iz dobička: to lahko uporabim prosto kadarkoli (običajno to

ni, ker jih iz najbolj prostih rezerv vežem v najbolj vezan kapital;

4. Preneseni dobiček: namesto izplačila družbenikom izplačam preneseni

dobiček v OK; POGOJ: v zadnji bilanci stanja ne sme biti izkazana izguba
poslovnega leta niti prenesena izguba.

69
 Finančno pravo

Učinki: To povečanje je posebno, ker lahko pri njem sodelujejo tudi lastne delnice.
To povečanje ne sme ustvariti nič novega. To povečanje ne sme ustvariti nobenih
novih razredov delnic, niti disproporcev med razredi. To povečanje udeleži vse
delnice- tudi lastne. Če imamo pogojni kapital se ta poveča v enakem razmerju kot
OK. Razmerja v družbi ostajajo ista, nominalno povečanje ne sme spremeniti
nobenih razmerij v družbi. Tu imamo samo eno registracijo, ker ni vplačevanja.
Gre samo z deklariranje, da je bilanca spremenjena. Nove delnice se izdajo v
sorazmerju v dosedanjimi razmerji. Kdo ima prednostne delnice, dobi prednostne
delnice, kdor ima navadne delnice dobi navadne delnice.

Sedaj imajo delnice zaradi čim večje razpršitve zabeležen znesek 1 Evro, v
preteklosti je bilo to 50 evrov. V sami družbi zaradi nominalnega povečanja OK ne
pride do nobenega povečanja premoženja.

ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA

Zmanjšanje OK je lahko efektivno ali nominalno in ima 3 podvrste:

 redno zmanjšanje (efektivno)

 poenostavljeno zmanjšanje (nominalno)
 z umikom delnic (efektivno ali nominalno)

1.1.36 Redno zmanjšanje OK

Redno zmanjšanje je zrcalna slika rednega povečanja z vložki. Skupščina odloča
s ¾ in višjo večino. Če je več razredov morajo dati soglasje. Imamo 2 registraciji, s
to razliko, da je tu konstitutivna prva registracija, druga je šele deklaratorna.
Pomembno: redno zmanjšanje kapitala imenujemo tudi delna likvidacija. Družba
se delno likvidira. Tretji najpomembnejši pomen OK je vmesna cona oziroma
plačilna zapora za izplačilo družbenikom. Krepi dolžniški kapital in s tem varstvo
upnikov. Čim zmanjšujemo OK in si iz tega naslova izplačujemo premoženje, smo
s tem ogrozili upnike. Da upniški interes ne bi bil ogrožen, je treba ravnati enako
kot pri likvidaciji. To je potrebno objaviti upnikom, da se zglasijo. Tistim, ki so se
prijavili je treba izplačati terjatve. Za tiste stvari, ki niso zapadle je treba dati
zavarovanje. Potem je dodan še dodaten 6 mesečni rok, šele nato pa se lahko
začne z izplačili družbenikom. Izplačuje se jim iz abstraktne korporacijske pravice,

70
 Finančno pravo

ki na podlagi sklepa skupščine postane konkretna pravica in hkrati kavza

razpolagalnega posla, ki predstavlja izplačilo iz družbe. Za efektivno zmanjšanj
gre, ker se zmanjša aktiva skupaj z zmanjšanjem OK.

1.1.37 Poenostavljeno zmanjšanje OK

Je nasprotje poenostavljenemu povečanju. Gre za nominalno zmanjšanje in
preoblikovanje OK v rezerve. Ne gre za nobeno izplačilo iz premoženja družbe,
izvede se zgolj računska operacija na pasivi. OK se zmanjša, na račun tega pa se
povečajo rezerve.

ZGD to zelo omejuje, in določa za dva namena:

 Za kritje izgube (odbitna postavka)
 Prenos v kapitalske rezerve (v 5. kategorijo kapitalskih rezerv) v to
kategorijo se prenese razlika zmanjšanja OK. Vse ostane enako, kapitalske
rezerve so vezane rezerve. Varstvo upnikov ostane enako, le med
postavkami vezanega kapitala je prišlo do spremembe.

Če zmanjšam OK je dana omejitev uporabe dobička za izplačilo. Vse dokler ni

zakonski rezervni sklad popolnoma poln, ne smem izplačevati dobička, niti ni
odvajati 5% dobička v zakonske rezerve.

1.1.38 Zmanjšanje OK z umikom lastnih delnic

Je zadnji primer zmanjšanja OK. Gre za efektivno ali nominalno zmanjšanje, ker
OK zmanjšujemo za določen del. Npr. Družba je pridobila lastne delnice
(nominalni zneski delnic so 1000) Prva možnost je, da je družba zanje plačala
2000, druga možnost pa da jih je dobila neodplačno.

Družba mora lastne delnice odsvojiti, ZGD postavlja enoletni in triletni rok. Če jih
ne odsvoji, jih mora umaknit (uničit). Ker pa delnica ni le papir, ampak je tudi
korporacijska pravica iz tega naslova. Umik delnic se rezultira v zmanjšanju OK.
Zanima nas, kaj je s to razliko: ali si jo družbeniki lahko izplačajo, ali pa jo morajo
premestiti v 5. kategorijo kapitalskih rezerv. To je odvisno od tega, kako so te
delnice pridobljene. To določa en zapleten člen ZGD:
 Če so pridobljene odplačno ni noben problem

71
 Finančno pravo

 Če pa so pridobljene neodplačno pa z umikom delnic ne smem ustvarjati

navideznega dobička

ZGD loči prisilni umik ali umik s pridobitvijo. Prisilni umik je na zahodu pogost, pri
nas pa je redek: družba ima opcijo, da lahko od družbenikov ne glede na njihovo
voljo pridobi delnice. ZGD določa, da se načeloma uporabijo pravila o rednem
zmanjšanju. Ko so lastne delnice umaknjene, se osnovni kapital zmanjša za višino
nominalnih zneskov za delnice (OK tvorijo nominalni zneski). Družba pa lahko
izplača družbenikom toliko premoženja, ki ustreza nominalnem zmanjšanju OK
(umaknjenih delnic).

Uporaba pravil o rednem zmanjšanju pa ne pride v poštev v dveh primerih:

1. Če so bile delnice pridobljene neodplačno (se zmanjša nominalno);
2. V breme bilančnega dobička, statutarnih rezerv ali drugih rezerv iz dobička
(zmanjša se efektivno kot izplačilo).

Umik delnic ni posebna vrsta zmanjšanja OK, umik delnic po svoji naravi rezultira
v zmanjšanju OK., ker je treba izenačit delniško enačbo. Umik lahko rezultira
bodisi v eni ali drugi obliki zmanjšanja OK (nominalno, ali efektivno ).

72
 Finančno pravo

NIČNOST IN IZPODBOJNOST SKLEPOV SKUPŠČINE

UVOD

V obligacijskem pravu je ničnost absolutna, izpodbojnost pa relativna

neveljavnost pravnega posla: ničnost ne zastara; organi jo upoštevajo po
uradni dolžnosti; učinkuje ex tunc. Izpodbojnost pa moramo uveljavljati; imamo
roke za izpodbojnost; izpodbojni pravni posel konvalidira, če je izpodbit; učinkuje
ex tunc.

V korporacijskem pravu pa je ureditev ničnosti in izpodbojnosti drugačna.

To je pomembno zato, ker je sklep skupščine lahko za koga škodljiv in ta ima
interes, da se ta sklep spravi s sveta. Ničnost in izpodbojnost ureja predvsem
razmerja med večincem in manjšincem.

1.1.39 Pravna narava sklepa skupščine

Sklep skupščine je pravni posel korporacijskega prava in kot takšen sledi
civilno pravo, gre za izjavo volje, je izraz kolektivne volje gospodarske družbe
kot pravne osebe.

1.1.40 Ureditev neveljavnosti v korporacijskem pravu

Od 1993 do 2001 smo imeli nekoliko drugačno ureditev, imeli smo zelo kratko in
nerazumljivo ureditev neveljavnosti v korporacijskem pravu, ki je popolnoma
odstopala od civilnega prava.

Od novele ZGD – F (2001) pa ureditev ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih

sklepov v svoji osnovi sledi obligacijsko pravo, torej temeljna logika je ista
kakor v obligacijskem pravu. Vendar ima korporacijska neveljavnost ima svojo
posebno naravo z vidika :

 roki uveljavljanja neveljavnosti pravnih poslov korporacijskega prava

(ničnost, izpodbojnost);
 konvalidacije ničnosti;
 numerus clausus ničnostnih razlogov (zaprto število ničnostnih razlogov)

Tega v obligacijskem pravu ni.

73
 Finančno pravo

NIČNOST

1.1.41 Ureditev ničnosti v 390. členu ZGD

Ničnost je urejena je v 390.členu ZGD-1, ki najprej povzema 3 primere ničnosti
sklepov skupščine, ki so urejeni na drugih mestih zakona. Ničen je :

1. Sklep, ki je v nasprotju z določbami o pogojnem povečanju

osnovnega kapitala ( 343.členu ZGD-1).

2. Sklep, ki bi nasprotoval kogentnemu pogoju, da so upravičenci iz

povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe delničarji (pri
povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe ni možno izključiti
prednostne pravice!!!) (363.členu ZGD-1).

3. Sklep o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, če sklep o

povečanju v treh mesecih ni vpisan v register, je urejen v 368/2 ZGD-1.

1.1.42 Formalni ničnostni razlogi

1. Nepravilen sklic skupščine: kršitev zakona glede upravičencev do sklica
(če je skupščino sklicala neupravičena oseba) in če je sklic bil
nepravilno objavljen (če ni bila dana možnost družbenikom, da pridejo na
skupščino). Ta ničnost lahko konvalidira in konvalidacijski razlog je, če
je bila skupščina univerzalna: to pomeni, da so prišli vsi delničarji => pri
manjših družbah je to možno, pri večjih ne. Pri tem sklicu je treba spoštovati
295.člen ZGD-1.

2. Glede kršitev sklicnega roka 30 dni pred skupščino: glede upravičenja

do sklica skupščine; nepravilen sklic skupščine ima veliko primerov ničnosti
znotraj sebe.

3. Kršitev notarske obličnosti skupščinskega zapisnika: če manjka

katerikoli element, je sankcija ničnost. Sklepi skupščine niso potrjeni kot se
to zahteva v skladu s formalnimi predpisi. to je formalni razlog; 2.alineja
390.člena ZGD-1;

74
 Finančno pravo

1.1.43 Materialni ničnostni razlogi

1. Nasprotje z bistvom delniške družbe, škodljivost za upnike in

nasprotje z javnim interesom: to je 3.alinea 390.člena ZGD-1 in tu so 3
alternativne možnosti:
 Sklep nasprotuje bistvu delniške družbe
 Sklep predstavlja kršitev določb za zaščito upnikov
 Sklep oškoduje javni interes.

2. Nasprotje z moralo in javnim redom***: tega je vpeljal ZGD-F; ničnostni

razlog je strogo usmerjen le na vsebino sklepa ne pa na ozadje sklepa:
 Če gre za oškodovanje upnikov, se razlaga širše (npr. odpoved
odškodninskemu zahtevku zoper poslovodstvo).
 Pri morali je treba razlagati zelo ozko.

*** Javni red: so temeljna pravila pravnega reda, ki varujejo pravni red v
svojem bistvu (ustava). Ni vnaprej določen. Je ožje od npr. pojma kršitev
morale ipd

3. Sočasno zmanjšanje in povečanje osnovnega kapitala: mi lahko

zmanjšamo osnovni kapital pod najnižji znesek, ki ga zakon določa, če
hkrati v istem sklepu določimo, da se istočasno poveča. V takem primeru
pride do ničnosti, če v 6 mesecih po sprejetju sklepa sklep o povečanju
in izvedba nista vpisana v sodni register (med postopkom rok ne teče).

1.1.44 Roki za uveljavljanje ničnosti

Roki za uveljavljanje ničnosti so posebnost korporacijske ničnosti in odstopajo od
pravil obligacijskega prava. Postavljeni so roki, ki zahtevajo uveljavljanje
ničnosti in, če ni bilo uveljavljeno v teh rokih, nični sklep konvalidira:

 Kršitev notarske obličnosti, se lahko uveljavlja do vpisa sklepa v

register (zelo kratek čas),

 drugi razlogi ničnosti (nasprotovanje bistvu delniške družbe itd.) pa do

preteka 3 let od vpisa sklepa v sodni register.

75
 Finančno pravo

Kje je razlog za tako kratke roke? gospodarska družba živi in posluje naprej in
gospodarsko življenje ne trpi, da bi čez 10 let neki organ ugotovil, da je nek sklep,
ki je že zdavnaj realiziran in na njegovi podlagi še 10 drugih sklepov, ničen.

Po konvalidaciji je sklep veljaven. Ti roki so prekluzivni in imajo oblikovalni

učinek.

1.1.45 Ugotavljanje ničnosti

Korporacijska ničnost se ugotavlja na podlagi ugotovitvene tožbe. Organi je
ne upoštevajo po uradni dolžnosti.

Obstaja pa razlika med korporacijsko ničnostjo in izpodbojnostjo. Korporacijska

ničnost se ugotavlja z ugotovitveno tožbo (nekoliko le sledi obligacijskemu
pravu!), za izpodbojnost pa je treba vložiti oblikovalno tožbo (sodišče
avtoritarno odloči, da je sklep izpodbit).

1.1.46 Aktivna in pasivna legitimacija

Ničnost lahko uveljavlja vsak, ki ima pravni interes. Krog upravičencev ni
taksativno urejen, lahko ga uveljavljajo tudi upniki v primeru 3.alineje 390.člena
ZGD-1. Vedno lahko uveljavljajo ničnostni razlog delničarji (družbeniki) in člani
organov vodenja in nadzora.

Če pride do tožbe in pride na sodišče ničnostni sklep, sodišče pazi na ničnost tudi
po uradni dolžnosti, ampak samo, če pride do pravde glede ničnega sklepa, v tem
primeru se lahko uveljavlja tudi z ugovorom. Torej na vse možne načine.

Pasivno legitimirana je pa družba, družba je toženec in ne večinec ali drugi

družbenik!

Uradna dolžnost, uveljavljanje z ugovorom ter ugotovitvena tožba => ti 3 elementi

blago sledijo ničnost iz OZ! Ampak zelo huda razlika je, da tu ničnost lahko
konvalidira, dani so roki za uveljavljanje tožbe.

76
 Finančno pravo

IZPODBOJNOST

Izpodbojnost pride v praksi večkrat v poštev kot ničnost. Je nomotehnično urejena,

da vsebuje splošen in poseben izpodbojni razlog. Tudi izpodbojni sklepi
lahko konvalidirajo, še prej kot konvalidirajo ničnostni sklepi. Krog upravičencev
za uveljavljanje izpodbojnosti je ožji kot pri ničnosti.

1.1.47 Splošen izpodbojni razlog

1. Če je vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali statutom (če sklep
nasprotuje zakonu je izpodbojen; če pa nasprotuje morali, varstvu upnikov je
ničen). Tu gre za vsebinski razlog, ki je materialne narave.

2. Če so bile pri sprejemu sklepa kršene določbe zakona ali statuta in te

kršitve vplivajo na veljavnost sklepa. Tukaj je pomembna teorija
relevance: kršitve morajo vplivati na veljavnost sklepa, razen pri pravici
družbenikov-delničarjev do obveščenosti!!!). V poštev pridejo in vsebinske
kršitve zakona in proceduralne kršitve samega postopkovnika; ampak v tem
primeru je potrebno dokazati pred sodiščem relevanco in ne samo, da je
prišlo do kršitve. To sledi pravila civilnega procesnega prava.

1.1.48 Posebni izpodbojni razlog (395/3)

Gre za razlog, če je delničar pri uresničevanju glasovalne pravice zase ali za
koga tretjega poskušal pridobiti posebne ugodnosti na škodo družbe ali
družbenikov, ki za to niso dobili nadomestila.

Gre za večinca, ki je poskušal zase nekaj pridobiti, neko posebno ugodnost (npr.
večinec je glasoval o pridobitvi lastnih delnic, da družba kupi od njega in je to
določil v skupščinskem sklepu, na ta način je izčrpal denar iz premoženja družbe).

77
 Finančno pravo

1.1.49 Aktivna legitimacija za vložitev izpodbojne tožbe

 Vsak delničar (večinec ali manjšinec)***

 Poslovodstvo (uprava, nadzorni svet ali upravni odbor)
 Vsak član organa vodenja in nadzora, ki bi z izvrševanjem sklepa storil
kaznivo dejanje ali protipravno ravnanje

*** Za delničarje je določena posebna procesna predpostavka in sicer, da se je

udeležil skupščine in da je na sami skupščini napovedal, da bo izpodbijal
sklep. In če tega ne stori, sklep konvalidira, on izgubi možnost uveljavljati sodno
izpodbojnost.

Neaktivni delničarji, tisti, ki se niso udeležili skupščine ne morejo izbodbijati

sklepa skupščine.

Izpodbojna tožba pa je oblikovalna. Sodba, ki ji sledi z oblikovalnim učinkom

ex tunc razveljavi sklep skupščine.

78
 Finančno pravo

PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Iz nekega pravnega posla originarno nastane neka terjatev T, ki ima neka svoja
upravičenja (temeljno npr. plačaj mi glavnico, plačaj mi obresti, izroči mi delnico
itd.).

Terjatev ima svojega upnika in dolžnike. In upnik ima tudi razpolagalno

upravičenje kolikor je terjatev po svoji naravi takšna, da je z njo možno
razpolagati. Z vsako terjatvijo ni možno razpolagati, mora biti takšna, da ima
razpolagalno upravičenje (odstopimo lahko tiste terjatve, ki niso bodisi strogo
osebne, bodisi tiste, ki jim ni z dogovorom odvzeto razpolagalno upravičenje s tem
da med gospodarskimi subjekti takšen dogovor ni možen). Torej, upnik lahko to
terjatev prenese na novega upnika s pravnim poslom, ki mu pravimo cesija.
Cesija je brezobličen razpolagalni pravni posel, ustno se dogovorimo. Ta
novi upnik lahko spet prenese terjatev na U2, ta na U3 itd,… V čem je problem? 
te cesije niso nikjer zapisane, pravica je netelesna, nematerialna in ne daje
neke dokazne garancije.

Zato je pravo izoblikovalo en instrumentarij in je reklo: zakaj ne bi mi to pravico

(terjatev T) utelesili v pisno listino? Sedaj je terjatev utelešena/inkorporirana v
papir in imamo novo tehniko prenosa, prenašamo to terjatev po pravilih
stvarnega prava => zavezovalni pravni posel za prenos papirja in potem
prenesemo papir še z veljavnim razpolagalnim pravnim poslom. Sam papir ni
vreden nič, je pa vredna v njemu inkorporirana premoženjska terjatev.

Če govorimo o pravici NA tem papirju, govorimo o pravici do papirja. S pravico

do papirja, če je notri inkorporirana neka druga pravica, potuje tudi pravica, ki ji
pravimo pravica IZ papirja.

Pravo vrednostnih papirjev ne ustvarja novih vrst pravic, ampak v bistvu je to

tehnika prenosa, kjer se pravica materialnega prava kot netelesna pravica
utelesi v prenosni medij in se prenaša s tem medijem. In kamor potuje ta
medij, potuje tudi pravica, ki je v njem inkorporirana. Inkorporira pa se lahko
najrazličnejše vrste pravic (obligacijska terjatev; korporacijska pravica; stvarna
pravica – samo zemljiški dolg!).

79
 Finančno pravo

DEFINICIJA VREDNOSTNEGA PAPIRJA

Definicija je v 212.členu OZ. imamo pisno listino, na njej je napisan izdajatelj in z

njo se zavezuje, da bo njenemu zakonitemu imetniku izpolnil na njej zapisano
obveznost.

Ali je bankovec vrednostni papir? od Bretton Woodskega sporazuma denar ni več

vezan na zlati standard in ga ne moreš več zamenjati za zlato. Torej, denar ni več
vrednostni papir.

Vrednostni papir je po svoji pravni naravi prenosni medij prenosa pravice.

Ponavadi je pisna listina, vendar so se v zadnjem času razvili tudi nematerializirani
vrednostni papirji, zalsti delnice.

Ali so različni kuponi, npr. ekološki kuponi vrednostni papirji?  odvisno od tega,
kakšna pravica je v njih, saj mora biti v papirju inkorporirana pravica civilnega
prava (zasebnega prava). Če je notri inkorporirana pravica javnega prava, potem
to ni vrednostni papir.

Večina papirjev je obligacijskih vrednostnih papirjev, delnica je korporacijski

vrednostni papir, stvarnopravni pa je samo en – zemljiški dolg.

1.1.50 Bistvene sestavine VP

Določa jih 213.člen OZ:

 Označba vrste
 Firma in sedež izdajatelja
 Klavzula na kakšen način se prenaša papir
 Oznaka obveznosti izdajatelja
 Kraj in datum izdaje, serijska številka
 Podpis izdajatelja
 Druge sestavine, ki so s posebnim zakonom za posamezne vrednostne
papirje določene kot bistvene.

80
 Finančno pravo

INKORPORACIJA PRAVICE V PAPIR

Kdaj in kako je pravica inkorporirana v papir? Ali je inkorporacija popolna v vseh

fazah ali ne? Ali je papir deklarativen ali konstitutiven, ali z nastankom papirja
nastane tudi pravica iz papirja ali pa pravica obstaja pa jaz potem papir izdam (če
ga izdam)?? Delnica je deklaratorna.

3 faze:

1. Nastanek

2. Prenos (kako prenašam? Ali dejansko sledi pravici iz papirja brezpogojna

pravica do papirja ali pa je možna cepitev obeh pravic? Pri dveh vrstah je ta
prenos popoln, pri eni vrsti vrednostnih papirjev pa je obratna logika in je listina
samo v dokazne namene uveljavljanja in sledi pravici do papirja pravica iz papirja
in ni popoln)

3. Uveljavljanje (prenehanje).

1.1.51 Inkorporacija pravice

Posebna zveza med papirjem (prenosni medij) in na njem zapisano pravico.
Pravica se zlije v papir in notri živi. Doktrina govori o pravici iz papirja in
pravici do papirja (lastninski pravici do tega papirja).

Glede na te 3 faze ločimo popolne in nepopolne vrednostne papirje. Popolni

vrednostni papirji imajo popolno inkorporacijo in 100% negociabilnost
(negotium = pravni posel) oz. pravno prometnost. Pri popolnih vrednostnih
papirjih pravica nastane s podpisom papirja, prenaša se samo s papirjem in
uveljavlja se samo s papirjem. Pri nepopolnih pa je ena izmed teh faz
nedorečena. Pomembno je, da je vedno inkorporacija pri uveljavljanju pravice; v
zadnji fazi mora biti inkorporirana pravica, pri prenosu in pri nastanku pa ni pri
vseh papirjih inkorporirana (delnica!).

81
 Finančno pravo

FUNKCIJE VREDNOSTNEGA PAPIRJA

Zakaj sploh poznamo pravo vrednostnih papirjev?

1. Dokazna funkcija (lažje uveljavljamo v morebitni pravdi pravico, če je

zapisana)

2. Prometna funkcija (glavna; nadomestitev cesije; imata jo samo 2 vrsti

vrednostnih papirjev – prinosniški in ordrski)

3. Legitimacijska funkcija (domneva se, da je zakoniti imetnik, posestnik

papirja tudi imetnik pravice, ki je v njemu; imajo jo samo prinosniški
vrednostni papirji).

Prinosniški vrednostni papirji so najbolj popolni, malo manj popolni so ordrski.

1.1.52 Vprašanje zaprtega kroga (numerus clausus) vrednostnih papirjev

Zakon tega ne določa. Postavi se vprašanje ali je dopustna izdaja samo tistih
papirjev, ki jih posebni zakoni izrecno določajo (delnica, obveznica,…) ali pa lahko
izdajamo tudi druge papirje in inkorporiramo v papirje tudi druge pravice, ki jih
zakonodaja ne določa? Pravna teorija pravi, da krog ni zaprt, lahko
ustvarjamo tudi druge vrednostne papirje, podobno kakor pri obligacijskih
razmerjih govorimo o nominatnih in inominatnih vrednostnih papirjih.
Spoštovati moramo pravila za njihovo izdajo iz OZ; bistveno je, da imajo vse
sestavine, ki jih določa OZ ali pa eventuelni posebni zakon.

1.1.53 Vrste vrednostnih papirjev glede na naravo inkorporirane pravice

Sprašujemo se, kako delimo vrednostne papirje glede na pravno naravo pravice,
ki je inkorporirana v vrednostni papir. Vse pravice civilnega/zasebnega prava so
lahko inkorporirane:

 Obligacijski VP
 Korporacijski VP
 Stvarnopravni VP

82
 Finančno pravo

Pozor: napačen pristop starejše teorije glede tovornih listov in skladiščnic! =>
to niso stvarnopravni vrednostni papirji, ampak obligacijski vrednostni papirji
(terjatev do skladiščnika!!!).

VRSTE VREDNOSTNIH PAPIRJEV GLEDE NA PRENOSNIŠKO KLAVZULO

Glede na način prenosa, kako se prenašajo:

 Prinosniški = imetniški vrednostni papirji

 Ordrski = po naredbi vrednostni papirji
 Imenski = rekta vrednostni papirji

Različna inkorporiranost, negociabilnost pravice in pravna narava

razpolagalnega pravnega posla. To pogojuje inkorporiranost pravice v katerih
fazah – nastanku, prenosu ali uveljavljanju je pravica iz papirja inkorporirana v
pravico do papirja; kako je s pravno prometnostjo – ali v celoti sledi papir ali ne; in
pravna narava razpolagalnega pravnega posla – s kakšnimi razpolagalnimi
pravnimi posli se prenašajo.

1.1.54 Imetniški VP (prinosniški)

Ti so najbolj popolni. Pravica iz papirja je popolnoma inkorporirana v papir.
Prenašajo se izključno po pravilih stvarnega prava, kar pomeni, da odsvojitelj
in pridobitelj morata najprej skleniti zavezovalni pravni posel. Zakaj? ker vsaka
razpolaga zahteva svojo kavzo. Potem pa opravita razpolagalni pravni posel, ki je
v bistvu enak razpolagalnemu pravnemu poslu za prenos premičnih stvari –
brezoblični razpolagalni pravni posel, ki se navzven manifestira skozi izročitev.
Izročim ga drugemu, nič ne pišem na papir in s tem on postane zakoniti imetnik in
če je zakoniti imetnik lahko uveljavlja pravico. Ti papirji so najbolj prometni.

1.1.55 Ordrski VP (po naredbi)

Na njih piše naredba. Na zadnji strani papirja se napiše »po moji naredbi,…« In
dorso = na zadnji strani in od tod pride beseda indosament. To je
razpolagalni pravni posel za prenos vrednostnih papirjev. Pomeni, da na
zadnji strani papirja moram napisati »po moji naredbi prenašam na A-ja« In

83
 Finančno pravo

potem A prav tako, če želi prenesti na B-ja mora napisati »po moji naredbi
prenašam na B-ja«. In na koncu, tisti, ki bo prišel do izdajatelja papirja, mora imeti
nepretrgano vrsto indosamentov. Ker v našem pravu velja načelo kavzalnosti,
je tudi indosament kavzalni posel, ki zahteva obstoj zavezovalnega pravnega
posla. In seveda, indosamentu sledi izročitev vrednostnega papirja, to pa je
pridobitni način.

1.1.56 Imenski VP (rekta)

So najmanj popolni. So taki papirji, ki imajo sicer notri inkorporirano pravico,
vendar se pravica prenaša tako, da A kot njen imetnik prenese pravico s cesijo
na B-ja, B pa če hoče uveljavljati to pravico mora imeti v rokah tudi papir.
Razpolagalni pravni posel je cesija; pravica do papirja sledi pravico iz papirja.

Zakon je postavil za to cesijo posebne pogoje/predpostavke in čeprav je cesija

načeloma brezobličen razpolagalni pravni posel, je v tem primeru predpisana
oblična cesija in to na samem papirju (podobno kot indosament) – »prenašam
pravico na C-ja« in tako ne more priti do cepitve pravice, ker tisti ki piše na papirju
kot zakoniti imetnik, je zakoniti imetnik.

Kakšna je potem razlika med tako oblično cesijo in indosamentom? razlika je v

ugovorih! S cesijo se prenaša celotno pravno razmerje in tudi vsi ugovori.
Indosament pa je pri prenosu iz drugega v tretje koleno in naprej izgubil ugovore iz
temeljnega razmerja => abstraktnost papirja – ne more več izdajatelj papirja
uveljavljati ugovorov zoper tretjega dobrovernega pridobitelja.

RAZLIKE V PRENOSU VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Katera pravica sledi katero pri posameznih vrstah vrednostnih papirjev? to smo
ugotovili zgoraj!!!

Kdaj ima dolžnik ugovore iz temeljnega posla?

Izdajatelj izda vrednostni papir z neko pravico, ki je inkorporirana v njemu in ga

prenese na P1. med njima dvema je temeljni zavezovalni pravni posel. P1 ima v
vsakem primeru (ker je med njim in izdajateljem ta temeljni zavezovalni pravni

84
 Finančno pravo

posel) vse ugovore zoper izdajatelja in izdajatelj zoper njega. Drugačna situacija
pa nastane, ko P1 prav tako z derivativnim poslom vrednostni papir prenese na
P2, ki je gledano s stališča izdajatelja tretja oseba, z njim izdajatelj ni v nobenem
obligacijskem razmerju iz tega naslova. Tukaj se radikalno ločita prvi dve vrsti
vrednostnih papirjev – imetniški in ordrski od imenskih. Namreč:

1. Imetniški in ordrski predstavljajo t.i. abstraktne papirje. Ker razpolagalni

pravni posel za prenos premičnih stvari pa tudi indosament prebijeta
notranjost (kavzalnost) temeljnega posla. Ti vrednostni papirji so abstraktni
in izdajatelj zoper tega tretjega ne bo imel ugovorov iz naslova tega posla,
ampak samo tiste ugovore, ki izhajajo iz samega papirja oz. jih ima sam do
te tretje osebe.

2. Če pa bi opravil izdajatelj cesijo in P1 še eno cesijo, v takem primeru pa bi

vsaka cesija prenesla ugovore iz temeljnega posla in še nabrala dodatne
ugovore iz drugega posla. S cesijo se prenaša celotno razmerje, tudi
ugovori in morebitne akcesorije. Če prenašam terjatev s cesijo pobiram vse
ugovore. Zato pri imenskih/rekta vrednostnih papirjih govorimo o
kavzalnosti razpolagalnega pravnega posla.

V čem je težava? pri zemljiškem pismu, ki vsebuje v sebi stvarno pravico

zemljiškega dolga. Težava je v tem, da je to ordrski vrednostni papir in je
neakcesoren – ne glede na terjatev obstaja. Postavi se vprašanje kako lahko
spreminjam eno vrsto papirja v drugo vrsto? tako, da jih vinkuliram!!! To
dobesedno pomeni, da jih uželezim, zaprem. In z vinkulacijo lahko
spreminjam prinosniške v ordrske in ordrske v imenske. Kako to storim? na
papir, ki se prenaša po razpolagalnem pravnem poslu stvarnega prava za
premičnine napišem gor »samo po odredbi« in s tem sem imetniški spremenil
v ordrski vrednostni papir. Potem pa lahko napišem »ne po odredbi« in če to
storim, sem ordrske spremenil v imenske. In pri rekta papirju se prenaša
pravica iz papirja s cesijo in sledijo vsi ugovori.

85
 Finančno pravo

VRSTE VREDNOSTNIH PAPIRJEV

1.1.57 Javni in zasebni vrednostni papirji

Nanaša se na lastnosti izdajatelja. Javne vrednostne papirje (državne obveznice)
izdajajo pravne osebe javnega prava, zasebne vrednostne papirje (delnice,
obveznice,…) pa pravne osebe zasebnega prava.

1.1.58 Posamični in serijski vrednostni papirji

Posamične izda posamični izdajatelj v enem kosu. Tipičen primer je menica.
Menico napišem, podpišem in jo dam svojemu bodočemu upniku.

Serijski vrednostni papirji pa se izdajajo v veliki količini uni acto – z enim izdajnim
ravnanjem izdamo več papirjev (2.000, 50.000, 500.000). to so papirji
kapitalskega trga, pravimo jim tudi efektni vrednostni papirji. To so delnice,
obveznice.

Pri efektnih/serijskih vrednostnih papirjih se je v zadnjem času pojavil pojav

nematerializacije, ko delnice v pisni obliki ni več dovoljeno izdati.

1.1.59 Nominatni in inominatni vrednostni papirji

Izhajamo iz ugotovitve, da ni numerus claususa vrednostnih papirjev, da ni
zaprtega števila, ampak da je vrednostnih papirjev toliko, kolikor se jih spomnimo,
z najrazličnejšimi pravicami. Nominatne imenuje zakon, posamezni zakoni.
Inominatni pa so tisti, ki so si jih izmislile stranke in vsebujejo vse bistvene
sestavine po določbah OZ, ki urejajo vrednostne papirje.

1.1.60 Glavni in stranski vrednostni papirji

Glavni so tisti, v katerih je inkorporirana pravica, stranski pa so deli serijskih
papirjev, ki omogočajo ponavljajoče se obveznosti.

Dokler smo imeli papirnate delnice, so le-te imele 3 dele: plašč, kupone in talone.
Plašč je glavni papir, kuponi so bili za uveljavljanje individualnih terjatev iz naslova
korporacijskih pravic, talon pa sem uporabil za pridobitev nove kuponske pole, ko
sem eno potrošil.

86
 Finančno pravo

1.1.61 Abstraktni in kavzalni vrednostni papirji

Razlikujejo se glede na to, ali temeljno razmerje vpliva na pravico iz papirja. V
načelu so imetniški in ordrski papirji abstraktni, ker ti ugovori iz temeljnega
razmerja med izdajateljem in med prvim upravičencem ne vplivajo in se ne
prenašajo na razmerje med drugim upravičencem in izdajateljem. Taka papirja sta
menica in ček, delnica pa je kljub vsemu kavzalni vrednostni papir. V dvomu se
šteje papir za kavzalni.

1.1.62 Konstitutivni in deklaratorni vrednostni papirji

Nanaša se na nastanek pravice iz papirja. Konstitutivni vrednostni papir ustvari
pravico s samim papirjem – ko napišem papir in ga podpišem, nastane tudi
pravica iz papirja (npr. terjatev). Primer je menica.

Deklaratorni papir pa pomeni, da pravica iz papirja nastane neodvisno od papirja

in se kasneje utelesi v papir. Primer je delnica.

TEORIJE O NASTANKU VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Kdaj je papir kot takšen veljavno nastal? Tu imamo različne položaje. Imamo 3
teorije, kdaj je vrednostni papir postal papir:

1. Po prvi teoriji, ki ji pravimo KREACIJSKA, je vrednostni papir nastal s svojo

kreacijo/ustvaritvijo – ko je napisan in podpisan. V tem primeru, če imam jaz še
toplo natisnjene delnice v skladišču, ki so podpisane, pa je ponoči vdrto v
skladišče in je cela zaloga teh delnic zmanjkala, kasneje pa pridejo popolnoma
pošteni pridobitelji teh delnic, ki so jih kupili na trgu, k meni in rečejo, prosim da
nam izdate to kar piše gor. Če jaz stopim na stališče kreacijske teorije, sem jim to
dolžan plačati, ker so papirji bili že ustvarjeni.

2. Druga teorija, ki kreacijsko omili je EMISIJSKA teorija. Pravi, da vrednostni

papir kot papir ni nastal v trenutku, ko je bil podpisan, ampak šele v trenutku, ko
ga je izdajatelj emitiral – dal v obtok. Rešuje tisto problematiko, ko je bilo vdrto v
skladišče.

3. Tretja teorija je POGODBENA teorija, po kateri ni dosti, da sem jaz papirje

dal v obtok, ampak sem moral skleniti pogodbo/sporazum s tistim, ki jih je pridobil,

87
 Finančno pravo

da se strinja in soglaša z njihovo pridobitvijo. Je še bolj zapletena in komplicirana

od emisijske teorije.

V OZ je načeloma sprejeta emisijska teorija (215 OZ), rahlo pa je korigirana s

kreacijsko teorijo v enem primeru in sicer v primeru t.i. a non domino pridobitve
vrednostnih papirjev. Gre za primer, ki sanira slabosti kavzalnega sistema iz 64
SPZ. Zoper tretjega poštenega pridobitelja torej velja kreacijska teorija.

RAZPOLAGANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI

Če želimo razpolagati z vrednostnimi papirji, moramo najprej vzpostaviti

razmerje kavzalnosti med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom.
To zahteva 40 SPZ. Če ne bi bilo vrednostnih papirjev, potem bi se pravica
prenesla v vsakem primeru s cesijo, tudi pravico iz delnice (delnico kot skupek
korporacijskih pravic) bi lahko prenesli s cesijo. Ampak papirji imajo dokazno,
legitimacijsko itd. funkcijo. In razpolagalni posli so odvisni od prenosniške klavzule
posameznega papirja. Pogoji za zakonito dobroverno pridobitev (a non domino –
če tretji dobroverno pridobi papir) so tukaj milejši kot po 64 SPZ (pri imetniških
papirjih).

Imenski papirji so najbolj varni za izdajatelja. Zakaj?  ker bo imel vse ugovore
zoper pridobitelja iz temeljnega posla.

1.1.63 Ugovori iz vrednostnih papirjev

Kdo ima kakšne ugovore? Izdajatelj izda papir prvemu pridobitelju in ta izda naprej
drugemu pridobitelju. Kdo ima katere ugovore?

Ordrski in imetniški vrednostni papirji so abstraktni, kavzalnost učinkuje samo med

strankama temeljnega posla. Se pravi, če sem jaz izdajatelj in sem prenesel papir
na A-ja in potem pride A čez 2 leti s papirjem in uveljavlja pravico, lahko jaz zoper
njega uveljavljam vse ugovore, ki jih imam v razmerju do njega. Če pa bo ta A
takšen abstraktni papir prenesel na B-ja, ki ga jaz ne poznam in bo čez 2 leti k
meni prišel B po izpolnitev pa proti njemu ne bom mogel uveljavljati vseh
ugovorov, ki bi jih lahko proti A-ju, pač pa samo:

88
 Finančno pravo

1. Ugovor iz izdaje samega papirja (npr. ta papir ni pravi, to ni moj podpis)

2. Ugovor iz vsebine samega papirja (tisto, kar piše na papirju)

3. Ugovore, ki jih imam proti zakonitemu imetniku papirja (npr. proti B-ju
osebno!).

Če pa bi papir prenašal s cesijo, se na cesionarja prenese tudi ugovor iz

temeljnega posla in bi lahko pobotal zoper njega (cesionarja) vse, kar bi v trenutku
odstopa lahko pobotal zoper cedenta. To je pri imenskih papirjih.

1.1.64 Problematika zemljiškega dolga

Zemljiški dolg je stvarna pravica, po naravi je podoben zastavni pravici
hipoteki. Zemljiški dolg ni akcesoren. Jaz sem dolžnik in ustanovim zemljiški
dolg, obremenim svojo nepremičnino. In ta zemljiški dolg je edina stvarna pravica,
ki jo lahko inkorporiram v vrednostni papir. In jaz to zemljiško pismo prenesem
svojemu upniku. Zemljiški dolg ni akcesoren kot hipoteka, ampak ima svojo lastno
zapadlost (npr. zapade 01.01.2013 in 300.000€ je njegova vrednost). Upnik ima
zdaj to pismo. Temu upniku jaz to terjatev poplačam in terjatev preneha obstajati.
Ker ta zemljiški dolg ni akcesoren, jaz nimam garancije, da bo ta pravica
prenehala. Zato jaz sklenem z upnikom fiduciarni dogovor, obligacijski dogovor:
dragi upnik, ali se zavezuješ, da boš to vrnil, ko bo terjatev poplačana? Se
zavezujem. Ampak upnik namesto da meni to vrne, izroči to A-ju. A pride k meni in
reče: imam tvoje zemljiško pismo (ordrski papir, z indosamentom sem ga pridobil)
in sem zakoniti imetnik. Jaz uveljavljam takoj ugovor, da sem poplačal terjatev U-
ju, A pa bo rekel da to njega niti ne zanima, saj ordrski papirji prebijejo kavzalnost
temeljnega posla. Zato je zemljiški dolg pri nas nepriljubljen. In kako se lahko
zdaj temu izognem? papir vinkuliram, napišem na njega »ne po odredbi«, ga
spremenim v rekta papir. Ko bom jaz dolg poravnal, bom zoper A-ja lahko
uveljavljal ugovore iz temeljnega posla.

AMORTIZACIJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Je postopek zamenjave izgubljene ali hujše poškodovane listine. Npr. hiša mi

zagori in papirji so vsi ožgani. Na njih več nič ne piše oz. je še komaj razvidno kaj
gor piše. Ali pa izgubim listino. Ampak sem zakoniti imetnik papirja. Kaj zdaj

89
 Finančno pravo

storiti? moram doseči, da dobim sklep o razveljavitvi, sklep sodišča, ki mi

daje isto pravico, nalaga obveznost zavezancu, da izpolni izpolnitev meni; v
nepravdnem postopku (237 OZ).

Ali se lahko imenski papirji tudi amortizirajo? Zakaj to vprašanje? ali je sploh
potrebno, da se amortizirajo? Pri imetniških in ordrskih je potrebno in zakon tudi
določa, da se amortizirajo, ker ni pravice brez listine. Pri imenskih pa je vprašljivo
stališče, ker je del pravne teorije na stališču da se amortizirajo, del teorije pa pravi
da se pravica tam itak prenaša s cesijo, s tem da se uniči listina še vedno obstaja
pravica in zato amortizacija ni potrebna in to stališče je ostalo viseče.

IZKAZNI PAPIRJI IN ZNAKI

Vprašanje legitimacijskih papirjev in legitimacijskih znakov. Razne vozovnice,

vstopnice, boni,… ali so to vrednostni papirji? NE!!! To so
izkazni/legitimacijski papirji, to je nižja stopnja papirjev. Imajo samo
legitimacijski učinek, dokazni učinek – domneva se, da sem jaz tisti, ki je kupil
karto, če jo pokažem. Pa vendarle, če obstaja dvom se lahko ugotavlja in izdajatelj
ni dolžan izpolniti takemu imetniku.

Še manj kot izkazni papirji pa so izkazni znaki. To so razni garderobni znaki ipd. Ti
nimajo niti legitimacijskega učinka, ampak služijo samo olajševanju dokazovanja.
Tudi če npr. izgubim garderobni znak, mi pripada nazaj moj plašč.

DELNICA

Je korporacijski vrednostni papir, ureja jo ZGD-1. To je tisti tretji pomen delnice

(delnica kot vrednostni papir). Vsebuje premoženjska in upravljalska/članska
upravičenja – če gre za navadno delnico 3 premoženjska in 4 članska, če gre za
prednostno delnico pa lahko vsebuje več premoženjskih in manj upravljalskih
(npr. lahko je izdana brez glasovalne pravice). Nimamo pa zlatih delnic.

Je deklaratoren vrednostni papir, razen v enem primeru (pogojno povečanje

osnovnega kapitala!).

Začasnice so tisti papirji, ki se izdajo prav tako kot delnice – lahko šele po 2.
registraciji pri povečanju osnovnega kapitala; so tudi vrednostni papirji, samo

90
 Finančno pravo

začasne narave. Potrdilo o izdanih delnicah pa ni vrednostni papir, ampak je

izkazni/legitimacijski znak.

Nekoč smo imeli materializirane delnice – plašč, kupon in talon, danes pa so

nematerializirane, materializirane je pri nas prepovedano izdajati in jih ureja
ZNVP.

Nematerializirani vrednostni papirji so vpisani v centralni register pri

centralni klirniški depotni družbi v Ljubljani. Kako pri njih zgleda razpolagalni
pravni posel in pridobitni način? Pri navadnem imetniškem papirju vedno moramo
imeti zavezovalni pravni posel zaradi kavzalnosti, razpolagalni pravni posel je
brezoblična izjava volje, pridobitni način je izročitev ali njeni surogati. Pri
nematerializiranih vrednostnih papirjih pa velja naslednje: tudi tu ni abstraktnega
sistema – zahtevajo zavezovalni pravni posel, potem pa je logika zelo podobna
pravu nepremičnin, razpolagalni pravni posel je nalok centralni klirniški depotni
družbi, da preknjiži vrednostni papir. Pridobitni način je pa sama preknjižba, ki jo
opravi centralna klirniško depotna družba.

Kako je s prenosniško klavzulo delnic? 175 ZGD-1 pravi: delnice se glasijo na

prinosnika ali na ime. Če so izdane pred vpisom celotnega emisijskega zneska, se
morajo glasiti na ime.

ZGD-1 je napravil velik odstop in pravi: imenske delnice se prenašajo z

indosamentom. Tu je ZGD-1 lex specialis na OZ. smiselno se uporabijo predpisi
o menici in statut družbe lahko vinkulira, omeji prenosljivost imenskih delnic, tako
da je za prenos potrebno dovoljenje poslovodstva družbe.

Vinkulacija delnic je drugače urejena kakor vinkulacija drugih vrednostnih

papirjev! Če se z imenskimi delnicami ne trguje na organiziranem trgu (nejavna
družba) in statut določa, da je za prenos teh delnic potrebno dovoljenje družbe,
mora statut določiti utemeljene razloge zaradi katerih sme družba odkloniti
dovoljenje. Utemeljeni razlogi so razlogi, ki ob upoštevanju strukture delničarjev
upravičujejo zavrnitev dovoljenja za prenos, kadar bi bilo zaradi prenosa ogroženo
uresničevanje ciljev družbe ali njene gospodarske samostojnosti.

91
 Finančno pravo

Druga varianta je, da se z delnicami družbe trguje na organiziranem trgu (javna

družba), tu pa lahko za zavrnitev dovoljenja statut določi samo okoliščino, da bi s
pridobitvijo pridobitelj skupaj z delnicami, ki jih že ima prekoračil določen delež.

Vinkulacija delnic je torej urejena drugače kot pa vinkulacija vseh ostalih

vrednostnih papirjev.

Delnice z enako pravico sestavljajo en razred. Vsaka navadna delnica zagotavlja

glasovalno pravico, brez glasovalne pravice se lahko izdajajo samo prednostne
delnice. Prepovedano pa je izdajati delnice, ki bi dajale več glasov.

Zlatih delnic naš sistem ne dopušča.

OBVEZNICA

Je obligacijski vrednostni papir. Gospodarska družba želi pridobiti dolžniški

kapital in premoženje iz njegovega naslova. Ima 2 možnosti.

1. Bodisi da gre do banke in reče ali mi daste kredit?. Torej banka kot upnik in
družba kot dolžnik. Banka bo rekla ni problemov, tu imate pogoje, pregledali
bomo vaše bilance, razmislili bomo ali vam bomo dali kredit. Torej, če
vzamem kredit od banke imam nasproti eno veliko institucijo, močnega
upnika, ki me nenazadnje lahko pošlje tudi v stečaj.

2. Zato imam drugo varianto – da te obligacije razpršim na npr. 1.000

komadov, inkorporiram jih v 1.000 papirjev, zdaj ne jemljem 1.000.000
kredita, ampak 1.000 papirjev prodajam na trgu po 1.000€. Skupno bom
dobil 1.000.000 ko bom vse prodal in vsaka ima glavnico + obresti.
Ekonomsko gledano sem jaz zdaj tisti, ki je močnejši, saj imam na drugi
strani cel kup malih upnikov, ki me ne morejo kar tako poslati v stečaj. Tem
posameznim vrednostnim papirjem pravimo obveznice (v njih so
inkorporirane te terjatve). In če so izdane serijsko (kot efekti), moram
spoštovati tudi določila zakona o trgu finančnih instrumentov. To je torej
navaden posojilni papir, ki inkorporira obligacijsko pravico vrni mi glavnico
in plačaj mi obresti. Logika je ta, da nimam nasproti enega močnega upnika
ampak razpršim na veliko šibkih upnikov (seveda – če bodo ti upniki kupili
moje obveznice).

92
 Finančno pravo

26 ZVP: V tem členu so obveznice urejene. Je pisna listina, s katero se izdajatelj

zavezuje, da bo osebi, navedeni na njej ali po njeni odredbi oz. prinosniku
obveznice izplačal določenega dne na obveznici naveden znesek oz. znesek
anuitetnega kupona.

HIBRIDNI VREDNOSTNI PAPIRJI (371 ZGD-1)

Tu se neposredno stikata obligacijsko in korporacijsko pravo. To so: dividendne

obveznice, zamenljive obveznice, obveznice z delniško nakupno opcijo in
tudi užitnice.

Družba ima svoje delničarje/družbenike, ima svoje upnike, ki imajo do nje terjatev.
Družba pa lahko izda tudi hibridne obveznice. Kako bodo te obveznice izgledale?

1.1.65 Dividendna obveznica

Na njej piše vrni mi glavnico, ki sem ti jo posodil (npr. kupil obveznico za 1.000 –
to je glavnica), potem pa namesto obresti del dobička. Če dobička sploh ne bo
ali bo minimalen, bo to zame slabše kakor, če bi imel določeno pravico do obresti
po fiksni obrestni meri, za družbo pa bo to boljše. Če pa bo dobiček zelo velik, bo
za večinca to slabo. Se pravi, dividendna obveznica ustvarja zunanje konkurenčno
razmerje med obvezničarji in družbeniki družbe. Direktorju bo ta obveznica OK,
zato ker riziko prevali.

1.1.66 Zamenljiva obveznica

Pomeni, da notri piše opcija. Kupil sem obveznico za 1.000 (posodil družbi 1.000),
ampak na določen dan jo lahko, če bom hotel, menjam za delnico.

1.1.67 Obveznica z delniško nakupno opcijo

Kombinira oboje. Ima obvezniški del in zraven kupon. Kaj lahko naredim?
obveznico sem kupil za 1.000 in nazaj lahko zahtevam samo 1.000, nobenih
obresti, lahko pa kupim za 100 njeno delnico. Tu imam odkupno pravico iz 38/5
SPZ, da lahko po vnaprej določeni ceni in vnaprej določenih pogojih nekaj kupim z
lastno izjavo volje, ne da bi se drugi lahko temu upirali in ne da bi rabil soglasje.

93
 Finančno pravo

Če bo tržna cena delnic 120, bom kupil vse in jih takoj preprodal. Če bo tržna cena
50 verjetno tega ne bom izkoristil.

Kaj je vsem trem skupno? da zmanjšujejo riziko družbe in vsi trije ustvarjajo
konkurenčno razmerje z družbeniki, ker jim bodisi pobirajo dobiček, bodisi
izjalovijo njihovo prednostno pravico do ohranjanja sorazmernega lastniškega
interesa.

Zato je za njihovo izdajo predpisan sklep skupščine, večina se mora strinjati.

1.1.68 Užitnice
Prejšnje 3 vrste obveznic so se razvile na področju common law, neodvisno od
tega pa so se na nemškem področju razvile užitnice kot nemški hibridi.

Užitnica ima lahko 3 različna upravičenja:

1. Izdelki ali storitve družbe (imam užitnico in se lahko zastonj vozim z vlaki,
vstopam v ZOO, dobivam Armani obleke,…)

2. Lahko daje običajna obligacijsko – posojilna upravičenja (vrni mi

glavnico + obresti)

3. Lahko vsebuje vse to, kar smo našteli pri zamenljivi obveznici
(dividendo in zamenjalno upravičenje).

Če bi šlo samo za drugi primer, to ne bi bila užitnica, ampak navadna obveznica.

Zato pravna teorija pravi, da užitnica lahko ima drugo upravičenje, vendar ga
vedno mora kumulirati ali s prvim ali s tretjim upravičenjem ali pa z obema!!! Ta
dva upravičenja namreč ustvarjata tisto zunanje konkurenčno razmerje z
družbeniki, ker prvo upravičenje jim odžira proizvode zastonj, tretje jim odžira
dobiček ali njihovo prednostno pravico do nakupa novih delnic, drugo upravičenje
pa je lahko z njima kumulirano (oz. mora biti).

371 ZGD-1: To je prepisan člen iz nemškega zakona:

1. Obveznice, s katerimi se imetnikom zagotovi pravica do zamenjave z

delnicami (zamenljive obveznice) ali pravica do prednostnega nakupa
delnic in obveznice, s katerimi se pravice imetnikov obveznic povezujejo z

94
 Finančno pravo

dividendami delničarjev (dividendne obveznice), se lahko izdajo le na

podlagi sklepa skupščine. Za veljavnost sklepa je potrebna večina najmanj
treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko
določi drugačno kapitalsko večino in druge zahteve ter soglasje v skladu z
določbo tretjega odstavka 333. člena tega zakona.

2. Pooblastilo poslovodstvu za izdajo zamenljivih obveznic se lahko da za

največ pet let. Poslovodstvo in predsednik nadzornega sveta morata sklep
o izdaji zamenljivih obveznic in izjavo o njihovi izdaji prijaviti za vpis v
register. Obvestilo o sklepu in izjavi se objavi.

3. Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo za zagotovitev

posebnih pravic do udeležbe pri dobičku.

4. Delničarji družbe imajo prednostno pravico do nakupa obveznic iz prvega

odstavka tega člena, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 337. člena
tega zakona.

Kaj so zdaj ti hibridi? Obligacijski ali korporacijski papirji? Vsak pravni institut
potrebuje za svoj razvoj nekaj časa. Hibridi se razvijajo približno od leta 1960.
nekaj časa so štempljali t.i. užitniške delnice.

Kakšni so zdaj ti papirji? Dilema je bila ali lahko z njimi zagotovim samo
premoženjska ali tudi upravljalska korporacijska upravičenja? Če bi stopili na
stališče, da lahko s hibridi zagotovimo tudi upravljalska korporacijska upravičenja
(predvsem glasovalna pravica na skupščini), potem bi bili to korporacijski papirji.

Leta 1990/91 je nastal spor v dveh primerih: zadeva ja prišla do zveznega

vrhovnega sodišča in to sodišče je moralo odločiti, ali se lahko upravljalske pravice
zagotovijo s temi papirji ali ne. Odločilo je, da NE, in sicer na podlagi argumenta,
da lahko upravljalska upravičenja pridobim samo z vložkom v osnovni kapital in to
ni vložek v osnovni kapital!!!

Sicer te obveznice prepletajo obligacijska in korporacijska upravičenja, ampak

prepletajo samo obligacijska in PREMOŽENJSKA korporacijska upravičenja.
Ustvarijo premoženjski konkurenčni odnos z družbeniki, ne dajejo pa pravice do
upravljanja družbe (dokler ne dobim delnice). Torej, ti papirji, so po svoji naravi

95
 Finančno pravo

OBLIGACIJSKI!!! Ker ustvarjajo to zunanje konkurenčno razmerje z družbeniki

družbe, zahteva 371 ZGD-1 za njihovo izdajo ¾ relativno večino na skupščini
zastopanega osnovnega kapitala. Se pravi, uprava in nadzorni svet teh obveznic
ne moreta izdati, navadne obveznice pa lahko direktor izda brez problema. Zakaj?
zato, ker je to isto, kot če bi vzel kredit na banki.

Zakaj se za njihovo izdajo zahteva ¾ relativna večina na skupščini zastopanega

osnovnega kapitala?  ker ali nažirajo dobiček družbenikom ali pa jim omogočajo
vstop v korporacijsko strukturo in pravzaprav anulirajo njihovo prednostno pravico
(prednostna pravica pa se lahko izključi s ¾ večino pri sklepanju o povečanju
osnovnega kapitala, pri čemer ta večina ne sme biti manjša, lahko pa statut določi
večjo večino => potem jo lahko z isto večino izključim tudi tukaj, ker nenazadnje
gre za isto situacijo kot tam).

96
 Finančno pravo

IZPITNA VPRAŠANJA

1. Pogoj za vinkulacijo delnic javne družbe

2. Razlog, ki ga lahko statut določa za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic
javne družbe
3. Napisi vse pomene osnovnega kapitala
4. Pojasni absolutno in relativno prepoved pridobivanja lastnih delnic
5. Katera sta formalna razloga za ničnost sklepov skupscine,
6. Kazenskopravne sankcije v zvezi z pridobitvijo lastnin delnic ?  - 1. Druzbo
se kaznuje s 16.000 - 62.000, če lastnih delnic ne odsvoji v roku 2. Clan
poslovodstva se kaznuje z globo 1.000-4.000, v primeru da ne odsvoji
delnic v roku oz ne pripravi predloga sklepa o umiku delnic o katerem bi se
glasovalo na skupscini.. Ce se krsi 2. in 3. odstavek 250.clena, se pravi da
zakonito pridobljene lastne delnice presegajo 10% OK in se jih ne odsvoji
ali umakne v roku treh let oz ce se jih po preteku tega roka ne umakne
7. Kaj je delnica in delitve, naštej in opiši izjeme pridobitve lastnih delnic,
teorija ultra vires
8. Naštej premoženjska in upravljalska upravičenja, ki jih ima navadna
delnica.
9. Kaj je vinkulacija (točna definicija) in kakšni so pogoji?
10. Napiši delniško enačbo.
11. Blo podoben nalogi, neki je pisal da je bilo od 2 000000 vneseno v rezerve,
ostalo 250 000 bilančnega dobička, ki so ga večinci vsega dali v rezerve za
dobičke. Kako pravimo temu postopku? Kaj lahko naredijo manjšinci?
Navedi in utemelji po pravilih koorporacijskega prava.
12. Ali lahko delnice vpisujemo originarno? Navedi in utemelji.
13. Naštej premoženjska korporacijska upravičenja, ki jih ima navadna delnica.
14. Napiši začetno in končno bilanco. Po spominu ( lahko da kaj manjka
oziroma, da so številke napačne). A, B, C, D kosovne delnice z nominalo
100, emisijski znesek 500, pa mislim da jih vsak kupi 100. Direktor kupi
stroje za 10000, prostori 5000. Vzame kredit za 10000. Potlej se nekaj

97
 Finančno pravo

naredi s stroji, zavarovalnica nekaj prizna(to se ne spomnim kaj). Pol pa

pridobi od B- ja neodplačno 50 delnic in jih umakne.
15. Bilanca je bla z idajo obveznic, 
16. zlata delnica kaj je in kako je z njo pri nas, 
17. družba kupi 10 delnic za vsako da 1250, kok more oblikovat rezerv za
lastne deleže, 
18. kaj je zakonski rezervni sklad in kako se polni 
19. razpolagalnii pravni posel za imenske VP 
20. neki v zvezi s tem, da družba izda obveznice za 100 in jih proda za 150,
kako rečemo tej razliki, kaj je to in
21. kam jo bilančno pravno uvrščamo
22. Kaj je Nzd kaj je ezd in kaj pomenita 
23. kako pravimo temu ko ves dobicek damo v rezerve, kakšne možnosti imajo
manjšinci 
24. kaj je aggio ali premija, kakšen je njegov pomen 
25. kdaj se oblikujejo rezerve za lastne delnice in v kolikšnem znesku.. 
26. podjetje kupi ld na nacin ki ni predpisan v zgd ; kazenskopravne sankcije 
27. neki v zvezi z upravljalskimi korporacijskimi upravicenji pri Delnici 
bilanca stanja
28. Izdaja delnic pod pari, a je dovoljeno, kako je pri nominalnih in kosovnih
delnicah.
29. Naloga, nekej pac druzbi ostane 150000 cistega dobicka ob koncu leta,
vecinci ga dajo pod ene rezerve, kako loh mansinci tud pridejo do svojega
deleza.
30. Treba je bilo izracunat nominalni znesek, precej lahka.
31. Vrste uzitnic v primerjalnem pravu + ali ima imetnik tud glasovalno pravico v
druzbi...
32. Katera korporacijska upravičenja imajo hibridni VP. Ali te papirje lahko izda
zakoniti zastopnik družbe? Utemelji!
33. Kaj je tezavriranje, Kdo ga lahko izpodbija, pod kakšnimi pogoji?
34. Katere so vezane rezerve, zakaj se lahko uporabijo?

98
 Finančno pravo

35. NZD je 100, delnice kupiš po EZD 150, ali je to dovoljeno? Kako se temu
reče?
36. Bilanca v kateri je bila neodplačna pridobitev LD z umikom.
37. Pogoji za vinkulacijo delnic javne družbe.
38. Bilančni dobiček, kaj je to, kdo in kako ga oblikuje, pod kakšnimi pogoji?
39. Hibridni VP, katere korporacijske pravice se lahko na imetnika prenesejo z
njimi in katere ne ter kdo jih lahko izda. 
40. Kaj je bilančni dobiček, kdo ga oblikuje in po kakšnem vrstnem redu, itd... 
41. Vezane rezerve, kaj so in za kaj ter pod kakšnimi pogoji se lahko
uporabljajo. 
42. Tezavriranje dobička, kaj je in kaj lahko storijo manjšinci v takem
primeru(upravičenci + pogoji). 
43. Ena bilanca, začetna in končna 
44. Razlog, ki ga lahko statut določa za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic
javne družbe 
45. Pa še eno vprašanje ki se ga ne spomnim najboljše, nekaj v zvezi z
emisijskim zneskom delnic
46. Ali je dovoljeno izdati delnice »pod pari«? Kaj to sploh pomeni pri
nominalnih in kaj pri kosovnih delnicah? Odgovori in utemelji. 
47. Družba A ustvari v poslovnem letu 1.000.000,00 EUR čistega dobička, po
obveznih odvajanjih v rezerve preostane še 150.000,00 EUR bilančnega
dobička. Skupščina odloči, da se ves bilančni dobiček uvrsti v druge
rezerve iz dobička. kako pravimo takšnemu položaju? Ali lahko kaj stori
manjšina delničarjev, ki želi, da bi se dobiček vendarle vsaj v določeni meri
delil? Obrazloži in utemelji, upoštevajoč pravila korporacijskega prava 
48. Družba Alfa d.d. ima 10.000 EUR osnovnega kapitala, 5.000 EUR v
rezervah iz naslova aggia (premije) 3.000 EUR v rezervah iz dobička in
15.000 EUR dolžniškega kapitala. Premoženja ima 33.000 EUR. Ima 100
delnic z nominalo 100. Izračunaj in navedi, kakšna je bilančna oz.
likvidacijska vrednost ene delnice.
Navedi, katera upravičenja lahko imetnikom zagotavlja užitnica v

99
 Finančno pravo

primerjalnem pravu. Ali jim lahko zagotovi glasovalno upravičenje in zakaj?

Utemelji. 
49. A, B in C in D ustanovijo družbo Luna d.d., in sicer vsak vplača 100
navadnih kosovnih delnic s pripadajočim zneskom 100 EUR vsaka.
Emisijski znesek vsake izdane delnice je 500 EUR. Tekom poslovnega leta
direktor družbe kupi stroje za 10.000 in najame poslovne prostore za 5.000.
Družba ustanovi družbo Sonce d.o.o. z 10.000 EUR osnovnega kapitala.
Kupi surovine za 3.000 EUR in izdelke proda za 5.000 EUR. Pri banki B
najame kredit v višini 10.000 EUR. V stroje udari strela in jih uniči,
zavarovalnica prizna totalko. Od družbenika B-ja družba neodplačno pridobi
50 delnic in jih umakne. Napiši začetno in zaključno bilanco stanja.
50. Katere vrste ugovorov lahko uveljavlja izdajatelj vrednostnih papirjev, ki se
glasi na prinosnika zoper osebo, ki je hkrati stranka temeljnega posla? 
51. Katere korporacijske pravice ima družba iz lastnih delnic, ki jih je pridobila
zakonito ( skladno s pravili ZGD-1 in ne presegajo 10 % osnovnega
kapitala)? 
52. Ali se lahko izdajo delnice brez glasovalne pravice in če pod kakšnimi
pogoji 
53. Kaj je to odobreni kapital? 
54. Kako se polni zakonski rezervni sklad? 
Navedi poseben izpodbojnostni razlog sklepa skupčine pri d.d.
55. Kaj pomeni abstraktnost in kaj kavzalnost VP glede na prinosniško klavzulo
in navedi imenski papir, ki kaže kavzalnost celotnega razmerja med
strankami in utemelji zakaj (nekaj takega)?. Odgovor bi bil nekako takole:
Glede na način kako se prenašajo VP (PRENOSNIŠKA KLAVZULA) jih
delimo na abstraktne in kavzalne. Razlikujejo se glede na to, s kakšnim
razpolagalnim PP se prenaša določeni papir, oziroma, ali temeljno razmerje
vpliva na pravico iz papirja., oz , na pravico imetnika iz VP. Abstraktnost VP
(-brezobličen zavezovalni PP, prenos z izročitvijo-razpolagalni PP) pomeni,
da ugovori iz temeljnega razmerja med izdajateljem papirja in med prvim
upravičencem ne vplivajo in se ne prenašajo na razmerje med nadaljnjim
(tretjim)upravičencem . Abstraktni paprji so v načelu imetniški in ordrski

100
 Finančno pravo

(menica, ček). Kavzalnost VP pomeni (to so imenski ali rekta VP kot je

CESIJA-prenos s pogodbo-obličen PP) , da se vsi ugovori iz Temeljnega
posla v nadaljni verigi prenašajo iz izdajatelja na končnega pridobitelja
(pravilo cesije OZ-s cesijo se prenaša celotno razmerje, torej tudi ugovori in
akcesorije . Odgovor na zadnje vprašanje bi tudi bil, da je pravni posel
-Cesija s katerim se prenašajo vsi ugovori iz temeljnega razmerja -gre za
prenos z pogodbo-in kavzalnost razpolagalnega PP..
56. Katere vrste ugovorov lahko uveljavlja izdajatelj vrednostnih papirjev, ki se
glasi na prinosnika zoper osebo, ki je hkrati stranka temeljnega posla?
57. Katere korporacijske pravice ima družba iz lastnih delnic, ki jih je pridobila
zakonito ( skladno s pravili ZGD-1 in ne presegajo 10 % osnovnega
kapitala)?
58. Ali se lahko izdajo delnice brez glasovalne pravice in če pod kakšnimi
pogoji
59. Kaj je to odobreni kapital?
60. Kako se polni zakonski rezervni sklad?
61. Navedi poseben izpodbojnostni razlog sklepa skupčine pri d.d.
62. V družbi Beta sta dva družbenika A in B. V osnovnem kapitali družbe je
20.000. V rezervah iz dobička je 6.000, v kapitalskih rezervah je 8.000.
Oseba C želi postati družbenik družbe Beta, pri temu mu ostala dva
družbenika ne nameravata prodati deležev. Kakšen mora biti vložek C da
bo enakopraven ostalima družbenikoma? Kam se beležijo njegovi vložki?
63. Kdaj delnice niso dekleratorne, ampak so konstitutivne. Utemelji (to je
pogojno povecanje ok)pomeni ok, na kratko razlozi
64. Formalna razloga nicnosti
65. Prepoved pridobivanja lastnih delnic
66. Za izracunat likvidacijsko oz. bilancno vrednost delnce
67. Abstraktnost vrednostih papirjev pa neki glede cesije

101