Biotično Varstvo Rastlin

BIOTIČNO VARSTVO
RASTLIN
Marko Lengar
KORISTNE ŽUŽELKE IN
NJIHOVO PRIVABLJANJE
NA DOMAČI VRT
Lengar Marko
PRIVABLJANJE KORISTNIH ŽUŽELK NA DOMAČI VRT
Dogaja se vsako pomlad. S pričetkom rasti vrtnin se pojavijo tudi prve žuželke, ki objedajo in
izsesavajo novo poganjajoče liste. Število neželenih hitro narašča in kmalu postanemo
zaskrbljeni kaj bo s pridelkom, zato kaj hitro lahko posežemo po različnih kemičnih
pripravkih za zatiranje »škodljivcev«. Vendar tako ravnanje ni vedno potrebno. Če smo
dovolj pozorni opazovalci lahko ob razmahu neželenih žuželk med njimi opazimo tudi druge
žuželke, ki se z njimi hranijo in tako zmanjšajo njihovo število na znosno, še dopustno mejo.
To so naši zavezniki v boju proti neželenim žuželkam, toda z uporabo pesticidov uničimo tudi
njih in istočasno olajšamo razvoj neželenim žuželkam, ki se razmnožujejo dosti hitreje kot
njihovi plenilci in parazitoidi. Le majhno število preživelih neželenih žuželk se bo v
odsotnosti svojih sovražnikov zopet močno razmnožilo.
Za privabljanje želenih (koristnik) žuželk je potrebno predvsem prepoznati in ločiti koristne

žuželke od neželenih in nato omogočiti koristnim žuželkam kar se da ugodne razmere. Le
tako bodo sposobne omejevati neželene in jim preprečevati prekomerno razmnoževanje.
V primeru uravnotežene narave na domačem vrtu, lahko v vrtu opazimo tako neželene, kot
tudi koristne žuželke. Če si pobliže ogledamo z listnimi ušmi napaden list rastline, lahko
poleg uši opazimo tudi jajčeca in ličinke muh trepetavk in pikapolonic, ki se prehranjujejo s
sesajočimi ušmi.
Za vzpostavitev primernega okolja za koristne žuželke jih moramo najprej prepoznati,
spoznati njihove navade in potrebe. Veliko koristnih žuželk se v stadiju ličinke prehranjuje
predatorsko ali so paraziti oz. parazitoidi, ki zajedajo jajčeca in ličinke drugih žuželk, v
odraslem stanju pa se hranijo s cvetnim prahom in medičino. Taka hrana poveča njihovo
uspešnost v boju proti škodljivim žuželkam, saj jim podaljšuje življenje in poveča število
potomstva.
Večina koristnih žuželk v vrtu je zelo majhnih in jih s
prostim očesom zelo težko opazimo. Za opazovanje in
prepoznavanje potrebujemo povečevalno steklo z vsaj
10x povečavo in seveda kakšno knjigo z opisi in
slikami koristnih žuželk.
https://www.blurb.com/b/6133680-koristni-
organizmi-v-vrtu Pri opazovanju življenja v vrtu si
pomagamo z lupo
https://www.blurb.com/b/6910239-biolo-ka-kontrola-
v-vrtu
Če imamo v vrtu veliko različnih vrst rastlin in ne uporabljamo kemičnih pripravkov-

pesticidov, lahko ugotovimo da tam prebiva tudi veliko število različnih koristnih žuželk.
Hitro lahko opazimo odrasle in živo obarvane žuželke kot so pikapolonice, čebelam podobne
muhe trepetavke in zelene tančičarice. Ob kompostnem kupu lahko opazimo hrošče krešiče,
ki se hranijo s polži in drugimi talnimi živalcami, teže pa opazimo majhne parazitoidske
osice, ki so lahko manjše od milimetra in parazitirajo jajčeca drugih žuželk in njihove ličinke.
1
HROŠČI (Coleoptera)
Med naše zaveznike v vrtu lahko prištevamo razne pisane
polonice, ki se hranijo predvsem z listnimi ušmi. Odrasla
polonica lahko dnevno uniči do petdeset listnih uši, njihove
ličinke pa v času svojega življenja do preobrazbe v odraslo žival
tudi do 400 uši.
Polonica (Adonia vaerigata)

Krešiči so v nasprotju od pisanih polonic temni talni hrošči z
dolgimi nogami veliki od 1 do 5 cm. Nekateri se lahko kovinsko
svetijo. Čez dan so večinoma skriti pod kamni in lubjem, ponoči
pa odrasli krešiči in njihove ličinke plenijo druge talne žuželke,
njihove ličinke, jajčeca in polže.
Krešič (Harpalus affinis)
Krešiči - Carabidae
Ličinka krešiča usnjati krešič pisani ovratničar

(Carabus coriaceus) (Carabus coriaceus) (Anchomenus dorsalis)
Velikost: 25 - 37 mm Velikost: 25 - 37 mm Velikost: 6 - 8 mm
Hrana: plenilci polžev, deževnikov Hrana: plenilci polžev, deževnikov Hrana: plenilci drugih žuželk
pa tudi drugih žuželk-gosenic pa tudi drugih žuželk-gosenic Ličinke: plenilci drugih žuželk
Krešič topokleščec Krešič Krešič križar

(Badister unipustulatus) (Dolichus halensis) (Lebia chlorocephala)
Hrana: plenilci Hrana: plenilci drugih žuželk Hrana: plenilci
Ličinke: plenilci Ličinke: plenilci drugih žuželk Ličinke: paraziti bub lepencev
Chrysolina
gozdni brzec Krešič prasketač

(Cicindela silvicola) (Poecilus cupreus) (Brachinus crepitans)
Hrana: plenilci drugih žuželk Hrana: plenilci drugih žuželk Hrana: plenilci listnih uši
Ličinke: plenilci drugih žuželk Ličinke: plenilci drugih žuželk Ličinke: ektoparaziti drugih hroščev
2
Polonica - Coccinellidae
Splošno je znano, da so polonice koristne, saj se prehranjujejo z listnimi ušmi, malo manj,
da uničijo tudi veliko drugih neželenih žuželk na vrtu, njivah in sadovnajaku.
Nekatere se prehranjujejo tudi z bolšicami, kaparji, volnatimi ušmi in pršicami, ličinkami
hroščev in moljev. Nekaj vrst se prehranjuje z glivamiin plesnimi, le malo pa je tudi
rastlinojedih, ki lahko ponekod delajotudiškodo.
Nimajo pa vse polonice tako značilnega telesa polonic, z rdečima pokrovkama in pikami
na njih. Polonice so lahko tudi majhni hroški neupadljivih barv in brez značilnih pik za
pikapolonice. V nadaljevanju so vse prikazane polonice plenilske
Ličinka polonice Ličinka polonice Sedempika polonica

(Coccinella septempunctata) (Harmonia axyridis) (Coccinella septempunctata)
Velikost: 6 - 9 mm
Polonica Štirinajstpikčasta polonica Harlekinska polonica

(Oenopia conglobata) (Propylea-quatuordecimpunctatata) (Harmonia axyridis)
Velikost: 3,5 - 5,5 mm
Velikost: 3 - 6 mm Velikost: 5 - 8 mm
Štirinajstpikčasta polonica Pisana adonija Sedempika polonica

(Propylea-quatuordecimpunctatata) (Hippodamia variegata) buba
Velikost: 4 - 5 mm
Rjasta polonica Polonica Polonica

(Scymnus ferrugatus) (Nephus quadrimaculatus) (Platynaspis luteorubra)
Velikost: 2,5 - 3,5 mm Velikost: 2 - 3 mm Velikost: 2,5 - 4,8 mm
https://www.blurb.com/b/4949425-polonice-slovenije-coccinellidae
3
Kratkokrilci - Staphylinidae
kratkokrilec kratkokrilec kratkokrilec

(Ocypus sp.) (Ontholestes sp) (Platydracus stercorarius)
Hrana: plenilci polžev,žuželk Hrana: plenilci drugih,žuželk Hrana: plenilci drugih,žuželk
Ličinke: plenilci polžev,žuželk Ličinke: plenilci drugih,žuželk Ličinke: plenilci drugih,žuželk

(Aleochara bilineata) (Paederus sp ) (Philonthus cognatus)
Hrana: plenilci jajčec muh Hrana: plenilci drugih,žuželk Hrana: plenilci drugih,žuželk
Ličinke: paraziti čebulne in Ličinke: plenilci drugih,žuželk Ličinke: plenilci drugih,žuželk
kapusove muhe

(Xantholinus sp) (Tachyporus sp) (Atheta sp)
Hrana: plenilci ličink muh Hrana: plenilci listnih uši,plesni Hrana: plenilci
Ličinke: plenilci ličink muh Ličinke: plenilci lostnih uši,plesni Ličinke: plenilci
4
MREŽEKRILCI (Neuroptera)
Težko je verjeti da ima nežna, zelena frfotajoča žuželka z zeleno mrežastimi krili in zlatimi
očmi, ki se počasi spreletava preko vrta ali ponoči prileti na svetlobo luči tako požrešno
ličinko, ki se hrani z listnimi ušmi in drugimi škodljivimi žuželkami. Rjave tenčičarice pa so
plenilske tudi v odraslem stanju
Mrežekrilci - Neuroptera
Red / ordo: mrežekrilci / Neuroptera
Družina / familia: tenčičarice / Chrysopidae
Velikost: 12 - 20 mm
Hrana: medičina, cvetni prah
ličinke: listne uši, pršice, jajčeca žuželk, manjši členonožci
Ličinka tenčičarice Ličinka tenčičarice Tenčičarica

(Chrysopa sp.) (Chrysopa sp.) (Chrysoperla sp.)
Hrana: medičina, cvetni prah Hrana: medičina, cvetni prah Hrana: medičina, cvetni prah
Ličinke: plenilci drugih žuželk Ličinke: plenilci drugih žuželk Ličinke: plenilci drugih žuželk
Laška tenčičarica Rjavi mrežekrilec Voščeni mrežekrilec

(Italochrysa italica) (Hemerobius micans ) (Coniopteryx sp.)
Velikost: 22 - 25mm Velikost: 8 - 10 mm Velikost: 2,5 - 4 mm
Hrana: medičina, cvetni prah Hrana: medičina, cvetni prah,uši Hrana: plenilci drugih žuželk
Ličinke: plenilci drugih žuželk Ličinke: plenilci drugih žuželk Ličinke: plenilci drugih žuželk
5
DVOKRILCI (Diptera)
Tudi muhe so lahko zelo koristne pri uravnavanju neželenih žuželk v vrtu.. Čebelam in osam
podobne muhe trepetavke, ki letajo od cveta do cveta in se hranijo z medičino, imajo ličinke,
ki izsesavajo listne uši, in druge manjše žuželke. Tudi kosmate, hišnim muham podobne muhe
goseničarke se v stadiju ličinke prehranjujejo z gosenicami, ki v vrtu objedajo rastline.
Muhe trepetavka - Syrphidae
Ličinka muhe trepetavke navadna zimska trepetavka Muha trepetavka

(Syrphus ribesii) (Episyrphus balteatus) (Xanthogramma pedissequum)
Ličinka se prehranjuje z listnimi Velikost: 7 - 11 mm Velikost: 7 - 11 mm
ušmi Hrana Hrana: pelod, medičina
odrasli: pelod, medičina ličinke: plenijo koreninske uši
ličinke: plenijo listne uši
Muha trepetavka Ličinka trepetavke Muha trepetavka

(Scaeva pyrastri) (Scaeva pyrastri) (Syrphus ribesii)
Velikost: 9 - 12 mm Ličinka se prehranjuje z listnimi Velikost: 10 - 12 mm
Hrana: pelod, medičina ušmi Hrana: pelod, medičina
ličinke: plenijo koreninske uši ličinke: plenijo koreninske uši
Trepetavka Trepetavka Trepetavka

(Eupeodes corollae) (Sphaerophoria scripta) (Epistrophe_eligans)
Velikost: 6 - 11mm Velikost: 7 - 12 mm Velikost: 8 - 11 mm
Hrana: pelod, medičina Hrana: pelod, medičina Hrana: pelod, medičina
ličinke: plenijo koreninske uši ličinke: plenijo uši v talnem ličinke: plenijo rastlinske uši
sloju
6
Muhe goseničarke - Tachinidae
Muhe goseničarke so številna družina dvokrilcev. Lahko bi jim rekli tudi koristne muhe, saj
se njihove ličinke-žerke, kar je razvidno tudi iz imena, prehranjujejo predvsem kot parazitoidi
gosenic metuljev, ličink listnih os, hroščev, pa tudi stenic in nekaterih drugih členonožcev.
Odrasle muhe goseničarke se hranijo z medičino, zato so pomembni opraševalci rastlin, ližejo
pa tudi sladke izločke listnih uši in kaparjev.
Muha goseničarka Muha goseničarka Muha goseničarka leže jajčece

(Ectophasia crassipennis) (Buquetia musca) (Buquetia musca)
Velikost: 5 - 9 mm Velikost: 5 - 8mm
Hrana: medičina Hrana: medičina
ličinke: parazitoidi listnih stenic ličinke: parazitoidi gosenic
Muha goseničarka Muha goseničarka Muha goseničarka

(Trichopoda pennipes) (Gymnosoma sp) (Tachina fera)
Velikost: 5 - 9 mm Velikost: 5 - 7mm Velikost: 9 - 12mm
Hrana: medičina Hrana: medičina Hrana: medičina
ličinke: parazitoidi listnih stenic (Nezara ličinke: parazitoidi listnih stenic ličinke: parazitoidi gosenic nočnih
viridula, Palomena prasina) metuljev
7
DRUGI PLENILSKI DVOKRILCI
Plenilska hržica Plenilska hržica-ličinke Slokarica

(Aphidoletes aphidomiza) (Aphidoletes aphidomiza) (Chrysopilus asiliformis)
Hržice (Cecidomyiidae) Hržice (Cecidomyiidae) Slokarice (Rhagionidae)
Velikost: 2,5 mm Velikost: 1 - 2,5 mm Velikost: 6 - 8 mm
Hrana: sladki izločki listnih uši ličinke: plenilci listnih uši Hrana: plenilci manjših žuželk
ličinke: plenilci listnih uši ličinke: plenilci v zemji
grabežnica Šilasta muha »ubijalska« muha

(spp) (Thereva aurata) (Coenosia attenuata)
grabežnice (Asilidae) Šilaste muhe (Therevidae) Prave muhe (Muscidae)
Hrana: plenilci žuželk Hrana: nektar Hrana: leteče žuželke
ličinke: plenilci v zemji ličinke: plenilci v zemji ličinke: plenilci v zemji
Poplesovalka Medetera Močvirska muha

(Empis maculata) (Medetera sp) (Trypetoptera punctulata)
Poplesovalke (Empididae) Dolgonoge muhe (Dolichopodidae) Močvirske muhe (Sciomyzidae)
Velikost: 2- 12 mm Velikost: 2- 3 mm Velikost: 4 - 6 mm
Hrana: plenilci, nektar Hrana: plenilci drugih žuželk Hrana: nektar
ličinke: plenilci v zemji ličinke: plenilci ličinke: se prehranjuje s polži
8
KOŽEKRILCI (Hymenoptera)
Med najmanj opaznimi so parazitoitske osice. Nekatere manjše od milimetra so parazitoidi
jajčec dnevnih in nočnih metuljev (belinov,sovk) ali jajčec listnih stenic. Druge večje zajedajo
v stadiju ličinke gosenice metuljev in tako preprečujejo njihov nadaljnji razvoj. Večje ose pa
so plenilci drugih žuželk.
Kožekrilci - Hymenoptera
Parazitoid jajčec stenice Parazitoid zelene smrdljivke Parazitoid listnih uši

(Trisollcus sp) (Aridelus rufotestaceu) (Aphidius sp)
Scelionidae Braconidae Braconidae
Velikost: 1 - 2mm Velikost: 4,8 - 5mm Velikost: 3mm
ličinke: parazitoidi jajčec stenic ličinke: parazitoidi listnih stenic ličinke: parazitoidi listnih uši
Parazitoid bube metuljev Parazitoid na bubi belina Muha goseničarka

(Brachymeria tibialis) (Pteromalus puparum) (Hyposoter ebeninus)
Chalcididae Pteromalidae Ichneumonidae
Velikost: 4 - 6 mm Velikost: 3 - 4mm Velikost: 7 - 8mm
ličinke: parazitoidi bub metuljev ličinke: parazitoidi bub metuljev ličinke: parazitoidi gosenic belinov
Osa lončarka Nemška osa Sršen

(Ancistrocerus sp) (Vespula germanica) (Vespa crabro)
Vespidae Vespidae Vespidae
Velikost: 9 - 13mm Velikost: 13mm Velikost: 25 - 35mm (♀)
Hrana: medičina Hrana: medičina, sladke snovi Hrana: medičina,sladke snovi
ličinke: z gosenicami v gnezdu ličinke: različen plen ličinke: različen plen
Parazitoid mušjih bub Parazitoidna osica Parazitoidna osica

(Nasonia vitripennis) (Euplectrus sp) (Encyrtus aurantii)
Pteromalidae Eulophidae Encyrtidae
Velikost: 2 - 3mm Velikost: 1 - 2mm Velikost: 3 - 4mm
ličinke: z bubami muh ličinke: zunanji paraziti gosenic ličinke: parazitoidi kaparjev
9
TUDI STENICE SO LAHKO KORISTNE
Pentatomidae – ščitaste stenice

Nabidae – male plenilke
Reduviidae – roparske stenice
Miridae – travniške stenice
Anthokoridae- antokoride
Ščitasta stenica Mravljasta plenilka Rdeči nosan

(Arma custos) (Aptus mirmicoides) (Rhynocoris iracundus)
Pentatomidae Nabidae Reduviidae
Velikost: 10 – 14 mm Velikost: 7 – 9 mm Velikost: 14 mm
Hrana: plenilci drugih žuželk Hrana: plenilci drugih žuželk Hrana: plenilci drugih žuželk
ličinke: plenilci drugih žuželk ličinke: plenilci drugih žuželk ličinke: plenilci drugih žuželk
Travniška stenica Rdeča krempljarka Rdeča krempljarka-ličinka

(Dicyphus sp) (Deraeocoris ruber) (Deraeocoris ruber)
Miridae Miridae Miridae
Velikost: 3 – 5 mm Velikost: 6,5 – 7,5 mm Velikost: 6,5 – 7,5 mm
Hrana: plenilci in rastlinski Hrana: plenilci žuželk Hrana: plenilci žuželk
sokovi ličinke:plenilci žuželk ličinke:plenilci žuželk
ličinke:plenilci in rastlinski
sokovi
Cvetna stenica Cvetna plenilka Rdeča krempljarka-ličinka

(Anthocoris nemoralis) (Orius sp) (Macrolophus pygmaeus)
Anthocoride Anthocoride Miridae
Velikost: 3,5 – 4 mm Velikost: 2 – 3 mm Velikost: 6 mm
Hrana: plenilci žuželk,pršic Hrana: plenilci žuželk,pršic Hrana: plenilci in rastlinojedi
ličinke:plenilci žuželk,pršic ličinke:plenilci žuželk,pršic ličinke:plenilci in rastlinojedi
travniška stenica travniška stenica-ličinka mala plenilka

(Campyloneura virgula) (Campyloneura virgula) (Prostemma aeneicolle)
Miridae Miridae Nabidae
Velikost: 4 – 5 mm Velikost: 4 – 5 mm Velikost: 5 – 8 mm
Hrana: plenilci žuželk, pršic Hrana: plenilci žuželk, pršic Hrana: plenilci žuželk,pršic
ličinke:plenilci žuželk, pršic ličinke:plenilci žuželk, pršic ličinke:plenilci žuželk,pršic
10
ŠE NEKAJ KORISTNIH ČLENONOŽCEV
Bogomolka Strigalica Navadni matija

(Mantis religioza) (Forficula auricularia) (Phalangium opilio)
Mantidae Forficuludae Phalanhiidae
Velikost: 50 – 80 mm Velikost: 12 – 15 mm Velikost: 4 – 9 mm (telo)
Hrana: plenilci Hrana: plenilci in rastlinska hrana Hrana: plenilci
ličinke:plenilci ličinke:plenilci in rastlinska hrana ličinke:plenilci
Plenilska pršica Barjanski paščipalec Navadna striga

(Anystis baccarum) (Neobisium muscorum) (Lithobius foricatus)
Anystidae Neobisiidae Lithobiidae
Velikost: 1 – 1,5 mm Velikost: 2 – 3 mm Velikost: 20 – 30 mm
Hrana: plenilci, kaparji,pršice,uši Hrana: plenilci, kaparji,pršice,uši Hrana: plenilci, manjši nevretenčarji
ličinke:plenilci, kaparji,pršice,uši ličinke:plenilci, kaparji,pršice,uši ličinke:plenilci, uši
Še nekaj pajkov
Mostovni križevec Zeleni križevec Osasti pajek

(Larinioides sclopetarius) (Araniella cucurbitina) (Argiope bruennichi)
Araneidae Araneidae Araneidae
Velikost: 8 – 14 mm Velikost: 5 – 8 mm Velikost: 5 – 18 mm
Hrana: plenilci Hrana: plenilci Hrana: plenilci
Bradatonogi skakač Progasti skakač Pikasti skakač

(Saitis barbipes) (Salticus scenicus) (Heliophanus cupreus)
Salticidae Salticidae Salticidae
Velikost: 3,8 – 5,7 mm Velikost: 5 – 9 mm Velikost: 5 mm
Hrana: plenilci Hrana: plenilci Hrana: plenilci
11
PRIVABLJANJE KORISTNIH ŽUŽELK
Za privabljanje koristnih žuželk v vrt je potrebno pripraviti v vrtu ustrezno

okolje. Ker se veliko koristnih žuželk v odraslem stanju hrani s cvetnim prahom
in medičino, jim moramo ponuditi tako hrano. Poleg vrtnin posadimo v vrt tudi
take cvetoče rastlina, ki jih koristne žuželke rade obiskujejo. Ker je večina
koristnih žuželk majhnih in imajo tudi kratke ustne dele s katerimi ližejo
medičino imajo rajši manjše cvetove pri katerih medene žleze niso globoko v
cvetovih. Take cvetove imajo kobulnice, križnice pa tudi nebinovke.
Korenje, peteršilj in zelena, ki so ostali jeseni v vrtu, pustimo rasti tudi naslednje
leto, da poženejo kobulaste cvetove, ki bodo nudili primerno pašo za naše
zaveznike v boju proti škodljivcem.
Da obdržimo te koristne žuželke v bližini vrta tudi tedaj, ko so počistile z vrtnin
večino neželenih insektov, je potrebno da imamo celo leto v bližini vrta cvetoče
rastline in grmičevje, kjer bodo koristne žuželke našle hrano in zavetje pred
dežjem in svojimi sovražniki. Tudi nekaj listnih uši na spremljajočih rastlinah ne
bo odveč, saj bomo tako obdržali koristne žuželke vedno v bližini vrta, tako da
bodo lahko hitro posredovale ob ponovnem napadu škodljivcev.
Pri uporabi pesticidov z namenom hitrega uničenja škodljivih žuželk v vrtu,
bomo uničili tudi naše zaveznike. Res, z biološko kontrolo učinki niso tako hitri,
kot to dosežemo z uporabo kemičnih pripravkov, vendar so tudi učinki
kemikalij na ves živi svet v našem okolju in nas same lahko usodni.
Ustvarjanje primernega okolja za koristne žuželke ni vedno lahka naloga. S
poskusi in opazovanjem obiskov žuželk in prepoznavanjem koristnih žuželk
lahko sčasoma poiščemo pravo kombinacijo rastlin, katere bodo žuželke rade
obiskovale vse leto in se oskrbovale s pelodom in medičino. Verjetno ne bomo
vedno dosegli popolnega uspeha in tudi prvo leto verjetno še ne. Potreben je čas,
da se ustvari pravo biološko ravnotežje, veliko pa je tudi odvisno od vremenskih
in mikroklimatskih razmer v vrtu. V nekaj sezonah lahko pričakujemo
vzpostavitev takega ravnotežja, da bomo le še občasno in zelo lokalno
posredovali s kakšnim blagim naravnim insekticidom za zmanjšanje škodljivcev
tam, kjer se bodo le preveč razmnožili.
12
RASTLINE
Med rastlinami, katere rade obiskujejo koristne žuželke so poleg že omenjenega

korenja (Daucus carota),
peteršilja (Petroselinum crispum),
zelene (Apium graveolenes),
tudi :
rman (Achillea sp),
plazeči skrečnik (Ajuga reptans),
petoprstnik (Potentila),
jetičnik (Veronica sp.),
kamilica (Anthemis),
marjetica (Bellis perennis),
koper (Anethum graveolens)
Za zelo primerno rastlino, ki privablja veliko parazitskih osic – parazitoidov kapusovega in repnega
belina, je enoletni grobeljnik ( Lobularia maritima)
Korenje peteršilj zelena

(Daucus carota) (Petroselinum crispum) (Apium graveolens)
Grobeljnik plazeči skrečnik Petoprstnik

( Lobularia maritima) (Ajuga reptans) (Potentila)
jetičnik koper marjetica

(Veronica sp.) (Anethum graveolens) (Bellis perennis)
Marko Lengar
https://www.facebook.com/marko.lengar/
https://www.facebook.com/lengarm
13
https://www.blurb.com/b/6133680-koristni-organizmi-v-vrtu
https://www.blurb.com/b/6910239-biolo-ka-kontrola-v-vrtu
14
NA JEDILNIKU SO
LISTNE UŠI
Zakaj so listne uši koristne ?

Ker so odlična (in lahko edina) hrana mnogim žuželkam tako
odraslim kot tudi njihovim razvojnim stadijem-ličinkam. Z
uničenjem listnih uši onemogočimo razvoj mnogim organizmom, ki
se z njimi hranijo in s tem siromašimo biološko pestrost..
Marko Lengar
Na jedilniku so listne uši
Vsak »ti škodljivec« ima vsaj enega plenilca in/ali

parazitoida, ki ga izkorišča kot plen, potreben za lastni razvoj
in razmnoževanje. Za vzpostavitev biološkega ravnotežja na vrtu
moramo dobro poznati tako škodIjivce kot tudi koristne organizme.
Parazitoidska osica Aphelinus je naravni sovražnik listnih uši. Odrasla osica meri
približno 3mm v dolžino. Ko zazna uš, jo najprej dobro
pretipa s tipalkami, da ugotovi ali je mogoče že
parazitirana. Če ugotovi da ni se obrne, v uš
zapiči svoje leglo in v njeno telo vbrizga
jajčece. V uš, ki je že parazitirana z
jajčecem ali ličinko, ne bo odložila svojega
jajčeca. Osica parazitira vse stadije listnih
usi, od mladih nimf do odraslih in tudi
krilatih osebkov.
lz jajčeca se v uši razvije ličinka, ki se hrani z
notranjimi organi gostitelja.
Približno po sedmih dneh se ličinka v uši zabubi. V
tern stadiju ustvarjanja kokona se listna uš
spremeni v napihnjeno mumijo, iz katere se po
tednu dni izleže odrasla osica.
Samica osice leže jajčeca v uš. V

okolici so mumije parazitiranih uši
Aphidoletes aphidomyza je majhna mušica hržica. V nasprotju z drugimi hržicami,
ki so rastlinski paraziti in sesajo rastlinske sokove ter povzročajo nastajanje šišk je
Aphidoletes aphidomiza v stadiju ličinke plenilska in pleni listne uši. V Evropi in
Aziji živi ta hržica v naravnem okolju ponekod pa jo tudi gojijo in uporabljajo v
biotski zaščiti rastlin.
To je majhna cca 2,5mm velika hržica z dolgimi nogami in vitkim telesom, ki malo
spominja na majhnega komarja.Samci imajo dolge
dlakaste, nazaj zavite tipalke, s katerimi iščejo
samice katere imajo nekoliko krajše in
temnejše tipalke.
Odrasle živali so aktivne predvsem od
sončnega zahoda do sončnega vzhoda.
Kakor nočne metulje, tudi njih privablja
svetloba luči. Po sončnem zahodu samice
odlagajo majhna, od 0,1 do 0,3 mm velika
jajčeca med kolonijo listnih uši. Količina
odloženih jajčec je odvisna od količine hrane
Ličinke hržice se hranijo z listnimi katero je imela hržica na razpolago v času ličinke,
ušmi kakor tudi v odraslem stanju. V svojem kratkem
življenju lahko odloži več kot sto jajčec iz katerih
se po dveh do treh dneh izležejo oranžne ličinke, ki se prehranjujejo z ušmi. Svoj
plen iščejo v krogu nekaj cm, zato samica jajčeca leže v večje kolonije uši ter tako
zagotovijo, da je potomstvo preskrbljeno s hrano.
Ličinka hržice listno uš najprej omami tako, da ji vbrizga v telo strup. Ta povzroči
tudi, da se notranji organi razkrojijo v kašasto maso, ki jo nato ličinka lahko posesa.
Na koncu ostane le še hitinasti ovoj listne uši. Po 7 do 14 dneh prehranjevanja z
ušmi ličinka zraste na približno 2 do 3 mm, nakar se v rjavem kokonu, prekritem z
ostanki uši in delci zemlje, zabubi v zemlji. Iz bube pa se po tednu ali dveh izleže
odrasla žuželka.
V zmernem pasu hržice preživijo
zimo v stadiju bube v zemlji.
Odrasle hržice se hranijo s sladkimi
izločki listnih uši – medeno roso.
Če imajo hrane dovolj,
živijo od 7 do 10 dni. Tam, kjer
hržice Aphidoletes aphidomyza
komercialno izkoriščajo za biotsko
zaščito, priporočajo uporabo ene
odrasle hržice na 10m2 površine pri
sočasni uporabi parazitoidov, kot je
npr. Aphidius, ali drugih plenilcev,
kot so različne polonice in
tenčičarice.
Polonice (Coccinellidae) so pomembni plenilci listnih uši. Pri nas sta najpogostejši
sedempika (Coccinella septempunctata) in dvopika polonica (Adalia bipunctata).
Sedempika ima na rdečih pokrovkah sedem črnih pik, dvopike pa so po barvnem
vzorcu zelo variabilna vrsta. Lahko so z rdečima pokrovkama in črnimi pikami ter
rumenim vratnim ščitom, ali pa s črnima pokrovkama in rdečimi pikami, pri tej
variira tudi število pik, najpogosteje imajo 2 do 3 pike. V zadnjem času so zelo
pogoste invazivne, harlekinske polonice (Harmonia axyridis).
Medtem, ko so listne uši lahko specifične za določeno
rastlino, polonice prehajajo iz rastline na rastlino,
kjer imajo dovolj hrane – listnih uši. V času obilice
uši so pogoste in ležejo jajčeca med populacije
listnih uši, a ko hrane primanjkuje prenehajo z
leženjem jajc in si iščejo nova področja.
V svojem življenju lahko samica sedempike
pikapolonice odloži od 200 pa tja do 1000 rumenih
jajčec, iz katerih se razvijejo
sivo črne podolgovate ličinke z rumeno oranžnimi
pikami po telesu. Ličinke se prehranjujejo z
listnimi ušmi in v 10 – 30 dneh, odvisno od
količine prisotne hrane, zrastejo od 1mm,
kolikor merijo, ko prilezejo iz jajčeca,
do 7 - 10 mm, ko se zabubijo. Odvisno od
temperature, se po 3 do 12 dneh iz bube
izležejo odrasle polonice. Razvoj polonice od
jajčeca do odraslega osebka traja dva do tri tedne,
tako imajo pikapolonice lahko dve generaciji v enem
letu. Ličinka sedempike polonice
Večina muh trepetavk (Syrphidae) posnema po barvi in vzorcu ose in čebele
čeprav sama niso prav nič nevarne a jih to varuje pred plenilci. Odrasle trepetavke
se hranjo s pelodom, medičino, ližejo pa tudi sladke izločke listnih uši. Njihove
ličinke pa so predatorske in plenijo listne uši. V svojem larvalnem življenju
pospravijo po nekaj sto listnih uši.
Zamolklo oranžen zadek navadne zimske trepetavke Episyrphus balteatus ima črne
prečne črte.Velike rjavo rdeče oči se pri samcih na temenu stikajo, pri samicah pa
ne.
Poleti jih lahko videvamo kako letajo med
cvetlicami, kjer se hranijo z medičino
in pelodom, ali pa letajo med kolonijami
listnih uši, kamor samice odlagajo svoja
jajčeca.
Iz jajčeca se izleže drobna, brezglava
mušja ličinka, ki se prične hraniti z
listnimi ušmi v
bližnji
okolici.
Ker se ličinka
hrani z listnimi
Episyrphus balteatus ušmi pretežno
ponoči, jih le s
težavo opazimo, še posebno v začetku, ko so
ličinke še zelo majhne. Po nekajkratni levitvi in ko je
pospravila že lepo število listnih uši, se ličinka zabubi v
zavetnem in manj vidnem delu rastline, skrita pred možnimi plenilci. Bube so
hruškaste oblike. Po nekaj dneh mirovanja, se iz bub izležejo odrasli osebki.
Samica leže jajčeca v bližino majhnih kolonij listnih uši, vendar v primeru
škropljenja z insekticidi, jajčeca oziroma mlade ličinke trepetavke pomorimo
in tako onemogočimo naravno zaščito rastlin ter tako prispevamo k
zmanjšanju koristnih žuželk v naravi.
Episyrphus balteatus leže jajčece

Tenčičarice (Chrysopidae) so nežne zelene žuželke iz rodu mrežekrilcev. Telo
odrasle žuželke je mehko in nežno. Taka so tudi velika prozorna krila, prepredena z
mnogo žilicami, ki dajejo videz prosojne tančice ali nežne čipke (angleško ime za
tančičarico je lacewings, izpeljanka iz pojmov
lace = čipka in wings = krila). Oči
tenčičarice se zlato rumeno svetijo, tako
da ji pravijo tudi zlatooka. Ličinke so
plenilci, ki se prehranjujejo z
manjšimi žuželkami (listne uši,
resokrilci, listne bolšice, manjše
gosenice,...) in jajčeci drugih žuželk.
Odrasle tančičarice se prehranjujejo s
cvetnim prahom in nektarjem, nekatere vrste pa so
tudi plenilci, tako kot v stadiju ličinke.
Preobrazba tenčičarice je popolna, kar pomeni, da v razvoju preide vse štiri stadije.
Iz jajčeca, ki je pritrjeno na dolgem pecljatem
nastavku posamično ali v skupini, se
razvije ličinka, ki se predatorsko
prehranjuje in po treh levitvah odraste
ter se prelevi v bubo v svilnatem
zapredku pritrjenemu na listu, vejici
ali lubju rastline, kjer se je ličinka
prehranjevala. Iz bube pa se razvije
imago - odrasla tenčičarica.
Marko Lengar
Ličinka tenčičarice
http://www.blurb.com/user/store/lema
Danes so na jedilniku polži
Marko Lengar
Danes so na jedilniku polži
Danes dostikrat slišimo, da so polži, predvsem rdeči španski lazarji, slabega

okusa in jih zato nobona žival ne mara. A resnica je drugje. Polži so na jedilnem
listu številnih sesalcev, plazilcevm ptičev in žuželk. Problem je v tem, da je teh
plenilcev in parazitov polžev vedno manj. Vzroki so različni a večinoma smo
krivi ljudje sami. Polže hočemo na vsak način zatreti, zato se posložujemo
različnih načinov od raznih peletov in pesticidov, ki zastrupljajo polže a istočasno
tudi tiste, ki se s takimi polži hranijo. Tudi t.im. »naravni« načini zatiranja niso
povsem uspešni (opis 5. stran) istočasno pa tudi vplivajo na zmanjšano število
živali, katere se hranijo s polži saj jim ravno tako lahko škodujejo oz. jim iz
okolja odvzemajo hrano.
Kdo vse se prehranjuje s polži
Veliko žuželk ima na jedilniku polže. Kresnice se v svojem stadiju ličinke skoraj
izključno prehranjujejo s polži. Leta že opažamo, da je vse manj kresnic. Eden od
vzrokov je lahko tudi množično zatiranje polžev na kmetijskih
površinah in vrtičkih. Zmanjšanje števila polžev in
zastrupljanja le-teh vpliva
tudi na zmanjšano
število kresnic.
Zastrupljeni
polži pa
zastrupljajo
tudi kresnice
Ličinka kresnice Lampyris

noctiluca
Ličinka kresnice Lampyris noctiluca
Krešiči in njihove ličinke so znani plenilci polžev.

Med njimi usnjati krešič(Carabus coriaceus) in
njemu podobni vijolični krešič (Carabus
violaceus), veliki krešič (Cychrus caraboides).
Usnjati krešič je eden izmed naših največjih
krešičev. Telo je črno, ne leta in nima kril. Črni
pokrovki sta zraščeni, razbrazdani in dajeta
usnjen videz (ime), noge so razmeroma dolge. Z
močnimi čeljustmi lovi polže s hišicami in
Usnjati krešič (Carabus coriaceus)
lazarje, deževnike ter razne žuželke. Najdemo
1
ga v vrtovih, poljih in gozdovih, v vlažnih predelih žive meje, pod tramovi in
skalami. Aktiven je predvsem ponoči, ko si išče
hrano, podnevi se zadržuje v skritih predelih
pod lubjem, kamenjem in listjem. Ob
nevarnosti izbrizga iz želez v zadku
smrdečo tekočino, ki odvrne napadalca.
Ličinke, ki se podobno kot odrasli osebki
prehranjujejo plenilsko, se po nekaj levitvah
v zemlji zabubijo. Spomladi iz bube prilezejo
odrasli krešiči.
Ličinka usnjatega krešiča (Carabus coriaceus)
Tudi med hrošči kratkokrilci je nekaj tistih, ki se hranijo s polži. Med njimi je
eden večjih evropskih kratkokrilcev – črni kratkokrilec (Ocypus olens)
Preko dneva se ponavadi skriva pod kamenjem ali listjem v parkih, gozdovih in
na vrtu. Kratke pokrovke skrivajo krila, katera pa le redko uporablja. Hrošč je
poznan tudi po tem, da ob nevarnosti dvigne zadek, razširi čeljusti in tako
zavzame podobno držo kot škorpijon. Na zadku ima tudi smradne žleze iz katerih
lahko oddaja smrdljiv vonj. Po tem je hrošč dobil tudi svoje vrstno ime – olens
(smrdljiv). Samica odloži jeseni, nekaj tednov po
parjenju v zemljo, mah ali pod kamenje, dokaj
velika bela jajčeca iz katerih se razvijejo
ličinke, ki se prehranjujejo podobno kot
odrasli hrošči. Ličinka se nekajkrat levi in
nato po približno petih mesecih zabubi. Iz
bube pa se po mesecu dni izleže odrasel hrošč.
Tudi med dvokrilci imamo predstavnike ki se hranijo s polži. Močvirska muha

(Trypetoptera punctulata) je 4,2 -6,4mm velik
dvokrilec. Telo rjavo rumeno z večjimi rjavimi
lisami po zadku in majhnimi rjavimi pikami na
oprsju in glavi. Krila so rjava z belimi lisami, oči
oranžno rdeče. Samica te muhe odloži jajčeca v
bližini polžev s katerimi se nato hrani ličinka.
Kot so zasledili nekateri naj bi se tudi odrasle
muhe prehranjevale s polži.
2
Sredozemska roparica (Poiretia cornea) je polž, ki se prehranjuje z drugimi
polži. To je 27-35 mm velik polž s koničasto hišico, ki nasleljuje kopno ob
vzhodni jadranski obali. Pleni druge kopne polže tako,
da jim s kislino preluknja hišico in potem požre
lastnika hišice. V Sloveniji živi še nekaj
plenilskih vrst kot npr. Odlomljena
govnačka (Rumina decollata) in polž
(Oxychilus dreparnaudi) iz vrst t.im.
steklastih polžev, ki tudi pleni svoje
vrstnike.
Sredozemska roparica (Poiretia cornea)
Navadna krastača (Bufo bufo) in zelena krastača (Bufo viridis) sta vedno
dobrodošli dvoživki na našem vrtu, saj lahko pospravita kar nekaj polžev.
Krastače večino leta preživijo na kopnem (skrivajo se pod kamni, listjem in v
zemeljskih jamah), le v zgodnji pomladi, marca in
aprila, se iz gozdov, kjer prezimujejo,
napotijo k stalnim mrestiščem v vodi,
nato pa se zopet vrnejo na kopno.
Prehranjujejo se s polži, raznimi
ličinkami. Večje krastače lahko požrejo
tudi manjše vretenčarje.
Zelena krastača (Bufo viridis)
Med kuščarji lahko omenimo breznogega kuščarja –navadnega slepca (Anguis

fragilis). Nekateri ga hitro zamenjajo s kačo ( tudi te so dobrodošle na vrtu).
Slepec – njegova barva je rjava do sivorjava - lahko zraste do približno 50-60 cm.
V juniju in juliju samica izleže od 5-20 mladičev. Je ovoviviparen kar pomeni da
se iz jajc izležejo mladi slepci že v samičinem telesu
pred kotitvijo. Mladi slepci so svetlejši, sivkasti, s
črto na zgornji strani telesa. Rep je lahko dolg
kot samo telo in ga ob nevarnosti (če ga
držimo za rep) lahko odvrže kot je to pri
drugih kuščarjih.
Prehranjujejo se žuželkami, pajki, deževniki,
in polži. Najraje plenijo deževnike in gole polže.
Slepec (Anguis fragilis)
3
Cikovt (Turdus philomelos) spada v družino drozgov. Ptič velikosti kosa
iztegnjen meri okoli 23 cm. Spoznali ga bomo po sivo rjavi hrbtni in svetli
trebušni strani telesa, ki je posuta s črnimi pegami. Njegova glava, tilnik, hrbet in
krila so enotne sivo rjave barve, belkast vrat, grlo, prsi in trebuh pa krasijo črne
pege trikotne do srčaste oblike.
Poleti, ko se zemlja posuši, največji del njegove prehrane
predstavljajo polži.
Tudi kos (Turdus merula), ki je približno

eneke velikosti kot cokovt
in ga lahko vidimo
kako brska po
kompostu za deževniki
in ličinkami minic, si
Cikovt (Turdus philomelos)
privošči tudi kakšnega
polža.
Kos (Turdus merula)
Jež (Erinaceus europaeus) je predvsem prebivalec gozdov, ki imajo

veliko grmovja. Svoj dom pa si lahko najde tudi v sadovnjaku, parku ali
domačem vrtu. Potrebuje le ustrezno zatočišče, kamor se lahko umakne ob
nevarnosti in v njem prespi dan.
Gnezdo si naredi v grmovju, pod kupom dračja, v kompostu ali v živi meji. V
gnezdu preživi tudi zimo, ko spi zimsko spanje, ki ga
občasno prekine za iskanjem hrane. Jež je
žužkojed in se prehranjuje predvsem z
žuželkami. Na njegovem jedilniku so
kobilice, hrošči in njihove ličinke. Poleg
tega pa se loti tudi deževnikov in polžev,
losti se tudi miši in plazilcev.
Jež (Erinaceus europaeus)
Vrtna rovka (Crocidura suaveolens) je majhen

žužkojedi sesalec, katerega lahko najdemo tudi na
vrtu. Najraje se zadržuje po grmovjih in vrtovih,
kjer lovi majhne žuželke, deževnike, lazarje in
majhne glodavce (miši).
Vrtna rovka (Crocidura suaveolens)
4
Tukaj je nekaj predlogov, kaj lahko storite, da ustvarite vrt prijazen žuželkam in
drugim organizmom in s tem pomagate tudi naravnim plenilcem polžev:
 Na vrtu zasadite čim več avtohtonih rastlin in dreves.

 Ustvarite divje kotičke na vrtu in jih pustite pri miru.
 Ustvarite vrtne ribnike z bogato zasaditvijo.
 Naložite kupe kamenja z veliko votlinami za skrivališča krastač, slepcev....
 Gradite suhe kamnite stene na sončnih mestih.
 Ustvarite cvetoče žive meje z domačimi rastlinami
 Zmanjšajte razsvetljavo na vrtu
 Gredice ne čistite jeseni in stebla rastlin pustite do pomladi.
 Če je le mogoče, zemlje ne prekopavajte, ampak površino le malo
zrahljajte.
 Ponudite živalim majhna odprta peščena območja z odprto vodo v bližini.
 Trate kosite redko in prijazno do žuželk.
 Ne uporabljajte kemičnih pripravkov za zaščito pridelka !
Pa še to:
Učinki pivskih pasti na polže

(Ni vedno vse tako kot mislimo da je)
Pivske pasti so priljubljen način ubijanja polžev, ki napadejo vaš vrt.

Ker polži vseh vrst radi pijejo pivo, jih tako zvabimo v nastavljene pasti.
Pravzaprav jih privlači kvas v pivu.
Zato te pasti privabljajo polže z velike razdalje, kar je nasprotno od tistega, kar si
prizadeva vrtnar. Polž zavoha pivo na daleč. V raziskavah so ugotovili, da pivska
past lahko privabe polže od blizu in daleč, Izračunali so da lahko polži iz
oddaljenosti od 90-200 m pridejo do tako nastavljenih pasti.
Klasična past za pivo temelji na ideji, da privabljeni polži po pitju opojne
tekočine padejo v pivo in se nato utopijo v njem.
Ampak to ni vedno tako. Predvidevajo, da se
v pivu utopi le 1/3 polžev ki so prišli na
pasti, tako s pivskimi pastmi le
privabljamo vedno nove polže. Take
pasti pa ne privabijo le polžev ampak
tudi živali, ki se z njimi hranijo –
npr. hrošče krešiče ali kratkokrilce pa
tudi koristne polže ki ravno tako
najdejo smrt v pivskih pasteh.
5
6
Parazitoidi listnih stenic
Marko Lengar
Listne stenice so lahko nadloga v vrtu, saj se prehranjujejo z rastlinskimi sokovi in tako slabijo rast
rastlin katere izsesavajo. A tudi stenice imajo svoje sovražnike, ki poskrbijo, da se stenice prekomerno
ne namnožijo. Večinoma so to razni parazitoidi, ki kot ličinke zajedajo jajčeca, ličinke ali odrasle listne
stenice, nekaj pa je tudi plenilcev.
Trissolcus sp je majhna, s prostimi očmi komaj opazna črna osica,

ki zajeda predvsem jajčeca zelene smrdljivke (Nezara viridula) in
zelene listne stenice (Palomenaprasina), pri nas najbolj pogoste na
Primorskem. Odrasle osice se parijo takoj po izleganju iz
zajedanih gostiteljevih jajčec. Samica odloži po eno jajčece v
gostiteljsko jajčece stenice. Povprečno lahko odloži od 200 do 300
jajčec. Odrasle žuželke zapustijo gostiteljevo jajčece po 9. do 12. dneh.
Celoten ciklus od jajčeca do odrasle žuželke traja približno 23 do 30 dni. Odrasli
osebki se hranijo z medičino.
Aridelus rufotestaceus je osica iz družine brakonidnih os. V svetu je danes znanih okoli 40 vrst, v
Evropi le Aridelus rufotestaceus. Prvič je bila opažena v Italiji leta 1998.
Fotografijo na desni je avtor posnel v Istri leta 2010. Samica osice
odloži jajčeca v ličinke ali odrasle stenice. Ko se iz jajčeca razvije
parazitoidna ličinka, se po treh levitvah, čez 22 do 25 dni,
pregrize iz stenice in se nekje v okolici zabubi v kokonu.
Odrasla osica se iz bube izleže po približno 22. dneh.
Parazitirana stenica lahko živi še nekaj dni, nakar pogine. Samci
so redki. Razmnoževanje je večinoma partenogenetsko (brez
oploditve). Odrasli osebki se hranijoz medičino.
Muha goseničarka - Trichopoda pennipes prihaja iz

Amerike. V Evropo so jo namenoma zanesli v
osemdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem za
omejevanje populacij stenice zelene smrdljivke (Nezara
viridula).
Samice ležejo eno ali več majhnih belo sivih jajčec na površino
telesa ličink in odraslih listnih stenic. Iz jajčeca, odloženega na
površino telesa stenice, se razvije žerka, ki se takoj zavrta v telo stenice in živi v stenici kot
notranji parazit. V gostitelju preživi le ena sama žerka goseničarke. Tam prezimi in si šele
spomladi prevrta izhod na prostost, pri čemer stenica pogine, žerka pa se v zemlji
zabubi. Iz bube se v pozni pomladi ali zgodnjem poletju izležejo odrasle muhe
Muha goseničarka-Ectophasia crassipennis To toploljubno vrsto goseničarke najdemo v
južni Evropi in toplejših predelih srednje Evrope. Ličinke
Ectophasija crassipennis so parzitoidi listnih stenic. Samica
goseničarke na listno stenico odloži jajčece, iz katerega se
hitro izleže ličinka, ki se zavrta v stenico. kjer se prehranjuje
z notranjimi deli stenice gostiteljice. Ličinka v stenici tudi
prezimi. Šele naslednjo pomlad ličinka zapusti stenico in se
v zemlji zabubi,gostiteljica pa pogine. Predvsem parazitirajo
stenice iz rodu Pentatomide - zelena smrdljivka, Palomena
prasina, vrtno stenico - Raphigaster nebulosa; parazitirajo
pa tudi stenice iz rodu Coreidae in Lygaeidae. Odrasle
goseničarke se rade zadržujejo na majhnih cvetovih kobulnic, kjer se hranijo z medičino.
Muha goseničarka - Cylindromyia bicolor je dokaj velika 11-14 mm goseničarka
(Tachinidae), s temnordečim ščetinastim zadkom. Ličinke so
parzitoidi listnih stenic. Parazitirajo vrtno stenico-
Rhaphigaster nebulosa iz rodu Pentatomide. Odrasle
goseničarke se rade zadržujejo na majhnih cvetovih
kobulnic, kjer se hranijo z medičino. Samica na listno
stenico odloži jajčece, iz katerega se hitro izleže
ličinka, ki se zavrta v notranjost stenice, kjer se
prehranjuje s steničinimi notranjimi deli.
Muhe goseničarke iz rodu Gymnosoma imajo oranžno rdeč zadek s črnimi lisami. Vse vrste
so notranji parazitoidi listnih stenic. Samica odloži na površino
stenice jajčece, iz katerega se izleže ličinka. Ličinka se
zavrta v telo stenice in se tam prehranjuje z notanjimi
organi gostiteljice. Običajno postane parazitirana
stenica sterilna in kmalu potem, ko ličinka
goseničarke zapusti njeno telo, pogine. Parazitoidna
ličinka se zabubi vzemlji. Odrasli osebki se
prehranjujejo z medičino.
Muha goseničarka Clytiomyia sp

Ličinke so notranji parazitoidi stenic iz rodu
Eurygaster. Odrasli osebki se prehranjujejo z medičino.
Muha goseničarka –Cistogaster globosa je majhna, dolga le 4 do 5 milimetrov. Samec ima

oranžnorumen zadek s črno liso medtem, ko so samice
popolnoma črne. Ličinke parazitirajo stenice iz rodu
Aelia (žitne stenice).Odrasli osebki se prehranjujejo z
medičino.
Eliozeta pellucens je majhna muha goseničarka. Velika med 5 in
7 mm Odraslese prehranjujejo z medičino in se rade
zadržujejo na drobnih cvetovih kobulnic. Ličinke so
parazitoidi stenic iz družine ščitastih stenic – Pentatomidae
Stenice pa lahko postanejo tudi plen pajkov in os.
Pajek križevec s stenico

Graphosoma italicum
Cvetni pajek Misumena sp s stenico iz družine Miridae
Navadna osa (Vespula vulgaris) s stenico Graphosoma italicum

Parazitoidi in plenilci
metuljev
(jajčec, gosenic, bub)
Marko Lengar
Metulji imajo v vseh svojih stadijih od jajčeca do odraslega metulje veliko
sovražnikov, ki skrbijo da se vrsta preveč ne razmnoži. Jajčeca parazitirajo majhne
osice ( jajčni paraziti- osice iz redaTrichograma), jajčeca so tudi plen polonic,
ličink tenčičaric, hroščev krešičev,... Nekaterim jajčecem uspe preživeti in iz njih
se izležejo mlade gosenice na katere pa tudi preži mnogo sovražnikov. Po vrtu
neprestano patrulirajo razne ose (Vespula sp., Eumeninae,...) in ščejo plen, da
nahranijo svoje ličinke. Nekatere osice pa so parazitoidi Njihove ličinke so lahko
notranji paraziti (endoparaziti) in se prehranjujejo v notranjosti gosenic nekateri pa
so zunanji (ektoparaziti). V obeh primerih na koncu razvoja parazitirana gosenica
pogine. Parazitoidi gosenic so tudi muhe goseničarke (Tachinidae). Nekateri
parazitoidi, ki parazitirajo gosenice zapustijo gostitelja šele ko se ta že zabubi drugi
pa parazitirajo bube. Pteromalidne osice ležejo svoja jajčeca v bube metuljev, Iz
ene same bube metulja se lahko izleže od 100 do 200 osic. Odrasli metulji pa so
lahko plen raznih pajkov, ptic, kuščarjev,...
Trichogramma sp so majhne, manj kot milimeter velike, očem komaj opazne osice, ki zajedajo
predvsem jajčeca metuljev. Razširjene so po vsem svetu, množično jih tudi gojijo za zatiranje
jajčec različnih neželenih gosenic oz.metuljev.
Ko samica najde jajčeca gostitelja, z leglom izvrta v jajčece luknjico in vanj odloži eno ali več
svojih jajčec. Koliko jajčec bo odložila je odvisno od velikosti gostiteljskega jačeca. Ličinka,
ki ima tri stadije razvoja se potem, ko se je hranila z vsebino
gostiteljevega jajčeca, v jajčecu tudi zabubi. Jajčece
gostitelja se pri tem temno obarva.
red: kožekrilci - Hymenoptera

Družina: Trichogrammatidae
Velikost: <1 mm
Prehrana: ličinke parazitirajo jajčeca metuljev;
Hrana odraslih je medičina
Trichogramma ob jajčecu
repnega belina
Najezdnik Phaenolobus
terebrator je osica iz družine pravih najezdnikov. Ličinke so
parazitoidi gosenic metuljev steklokrilcev. Odrasli osebki se
hranijo z medičino.
Red: kožekrilci - Hymenoptera

Družina: pravi najezdniki - Ichneumonidae
Velikost: 9 – 15 mm
Prehrana: ličinke parazitirajo bube metuljev
Najezdnik Diadegma sp prezimi zabubljen v kokonu svojega gostitelja, kapusovega molja
(Plutella xylostella). Takoj, ko zapusti kokon, prične samica iskati gosenice kapusovega molja.
Izbira manjše in srednje ličinke, da vanje izleže jajčece. Po 10-ih do15-ih dneh, ko se je povsem
odrasla gostiteljska gosenica že zabubila v svojem kokonu,
zaključi svoj razvoj tudi ličinka najezdniške ose in se zabubi
v kokonu svojegagostitelja.
Letno ima najezdnik 3 do 6 generacij, kar ustreza številu
generacij gostitelja.

Velikost: 6 mm
Prehrana: ličinke parazitirajo gosenice kapusovega molja
Ophion luteus je rdeče oranžni najezdnik, ki ga opazimo v pozno poletnih in jesenskih nočeh,
ko pogosto prileti k luči.
V nasprotju z večino pravih najezdnikov, ima samica oranžnega
najezdnika kratko leglo, s katerim leže jajčeca v gosenice
različnih metuljev.
Ličinke so endoparaziti-notranji zajedalci gosenic.

Prehrana: ličinke parazitirajo gosenice
Ličinke Euplectrus sp. So zanimivi parazitoidi rastlinojedih gosenic metuljev. Zaradi načina
parazitiranja jih uvrščamo med zunanje zajedalce(ektoparazite), ker
živijo in se hranijo na »hrbtu« gosenice, ki se še naprej hrani in
premika po gostiteljski rastlini. Ko ličinke gostiteljsko gosenico
izsesajo, se na njej ali ob ostankih njenega telesa zabubijo.
Zanimivi posebnosti sta v tem, da ličinke izdelajo kokon (kar
je neznačilno za to družino os) in da rahel kokon izločijo iz
malpigijevih cevk in ne iz obustnih predilnih žlez, kot druge
ličinke kožekrilcev, ki tvorijo kokone.
Odrasle osice se prehranjujejo z medičino.
Red: kožekrilci - Hymenoptera Euplectrus sp.

Družina: eulofide - Eulophidae
Velikost: 1 - 1,5 mm
Prehrana: ličinke so zunanji parazitoidi gosenic
Ličinke na gosenici
Brachymeria je mala črna osica z rumenimi lisami in zna čilno odebeljenima prvima deloma
zadnjih nog (femur in tibia). Samica odloži jajčeca v bube metuljev. Iz jajčeca
se razvije ličinka, ki požre notranjost bube gostiteljice, nato pa se v njej
zabubi. Po končanem razvoju iz bube
gostiteljice namesto metulja prileze mala osica.
Družina: Halcidne ose - Chalcididae
Velikost: 4 - 6 mm
Prehrana: ličinke parazitirajo bube metuljev, odrasli
osebki se hranijo z nektarjem
Kapusov goseničar - Cotesia glomerata je približno 7 milimetrov velika črna osica iz družine
Brakonidnih os, ki nekoliko spominja na krilato mravljo ali majhno mušico.
Samica, večinoma že takoj, ko se razvije iz bube,po parjenju, prične z
leženjem jajčec v gosenice repnega ali kapusovega belina (Pieris
rapae ali P. brassicae). V svojem življenju izleže vsaka samica od
150 do 200 jajčec. Jajčeca leže najraje v prvo generacijo gosenic
belinov. V vsako gosenico izleže več jajčec, tako da se v gosenici
razvije 16 do 52 ličink. Ličinke se hranijo s tkivom gostitelja,
sprva z maščobnimi zalogami in manj pomembnimi tkivi gosenice,
kar omogoča gosenici nadaljnji razvoj in rast do časa, ko bi se
morala zabubiti. Ob koncu razvoja, ki traja 15 do 20 dni, pa si izvrtajo
pot na prostost in se, na ostanku gostiteljske gosenice ali v bližini, zabubijo
v rumenkastih kokonih.
Življenjski cikel od jajčeca do odrasle osice traja 22 do 30 dni, odvisno od
temperature.
Učinkovitejši parazitoid od Cotesia glomerata je Cotesia rubecula,
ki v gosenico belina izleže eno samo jajčece, iz katerega se
razvije ličinka, ki se hitreje razvija in zato tudi hitreje uniči
gosenico metulja.Odrasli osebki se prehranjujejo z medičino.

Družina: Braconidae
Velikost: 7 mm
Prehrana: ličinke parazitirajo gosenice belinov
Muha goseničarka - Phryno vetula je pogosta spomladanska vrsta. Odrasle osebke videvamo predvsem
v pomladanskih mesecih od aprila do junija.
Samica po parjenju odlaga jajčeca v gosenice nočnih metuljev (Noctuidae),
predvsem v tiste vrste nočnih metuljev, čigar gosenice se prehranjuje z listi
listavcev. Medtem ko ličinke paratizirajo gosenice nočnih metuljev, se
odrasli osebki prehranjujejo z medičino.
Red: dvokrilci - Diptera

Družina: muhe goseničarke - Tachinidae
Prehrana: ličinke parazitirajo gosenice nočnih metuljev
Muha goseničarka - Tachina fera je velika in kosmata muha goseničarka.
Prepoznamo jo po rdečerjavo obarvanem zadku, s črno črto po
sredini. Samica odloži jajčeca na rastline v bližini, kjer se
hranijo gosenice metuljev. Iz jajčec se hitro razvijejo male
mušje ličinke, ki na rastlini čakajo na gosenico. Takoj ko se
ji gostiteljska gosenica približa, se ličinka zavrta v njeno
telo in se prične hraniti, sprva s telesnimi sokovi, kasneje
pa še z vitalnimi organi gostiteljice, od katere na koncu
ostane le še hitinasti ovoj. Nato se ličinka muhe goseničarke
zabubi v zemlji. Če v šesetih dneh mušja ličinka ne najde
primernega gostitelja, pogine.
Parazitira predvsem gosenice nočnih metuljev, iz družine gobarjev
smrekovega gobarja (Lymantria monacha) in navadnega gobarja (Lymantria dispar); iz
družine sovk pa gosenice borove sovke (Panolis flammea). Gosenice teh metuljev lahko povzročijo
precejšno škodo v gozdarstvu.
Odrasli osebki se prehranjujejo z medičino.
Prehrana: ličinke parazitirajo gosenice nočnih metuljev
Muha goseničarka - Buquetia musca Ličinke te goseničarke parazitirajo gosenice iz

rodu metuljev lastovičarjev (Papilionodae), predvsem gosenice lastovičarja (Papilio
machaon).
Velikost: 5 -8 mm
Prehrana: ličinke parazitirajo gosenice metuljev
lastovičarjev
Muha goseničarka - Compsilura concinnata je sivkasta, po obliki in velikosti zelo odobna hišni
muhi, le bolj kosmata je. Samica je ovoviviparna koti žive ličinke. Po parjenju
poišče gosenico metulja, v katero s pomočjo leglice injicira svojo
ličinko. Pri iskanju gostitelja za ličinke ni omejena le na gosenice
ene vrste, izbira lahko med gosenicami 200 različnih vrst nočnih in
dnevnih metuljev, Gostitelji so lahko tudi ličinke os listaric in
grizlic. Prezimi v stanju ličinke v gosenici gostitelja, zato jeseni
izbira tiste vrste metuljev, ki tudi prezimujejo v stanju gosenice.

Velikost: 7 -8 mm
Prehrana: ličinke parazitirajo ličinke metuljev, hroščev, kožekrilcev
Pteromalus puparum je drobna pteromalidna osica. Ličinke te osice so notranji parazitoidi
zabubljenih gosenic metuljev, predvsem iz družine belinov
(Pieris sp). Odrasle osice se prehranjujejo z medičino.
Samice so svetleče črno obarvane, velike približno 3 do
4 milimetrov; samci so nekoliko manjši in kovinsko
zelenorjavi. Medtem, ko se spreminja barva zdrave
neparazitirane bube belina iz zelene ali sive v
rumenkasto belo, se buba, ki jo parazitirajo ličinke
pteromalidne osice, počasi
obarva zamolklo rjavo. V parazitirani bubi mrgoli
veliko število majhnih zajedalskih ličink, ki se
kasneje tudi same zabubijo. Po približno treh tednih
opazimo na bubi metulja luknjice, skozi katere v kratkem času prileze vse polno
drobnih pteromalidnih osic. Osice se še nekaj časa
zadržujejo na ostankih bube in v njeni bližnji okolici.
Samica pteromalidne osice lahko v svojem življenju izleže
do 700 jajčec. Iz ene same bube
metulja pa se lahko izleže 100 do 200 osic

Družina: pteromalide - Pteromalidae
Velikost: 3 - 4 mm
Prehrana: ličinke parazitirajo bube metuljev
Prave ose – Vespidae

Prave ose so večinoma socialne žuželke, ki žive v manjših ali večjih
skupnostih. sestavljenih iz vodilne fertilne samice - kraljice in
veliko sterilnih samic - delavk. V zmernem pasu kolonija
živi od pomladi do jeseni, ko se izležejo fertilne samice in
samci - troti. Prezimijo le oplojene samice, ki spomladi
osnujejo novo kolonijo. Oplojene samice - matice, ki so
preživele zimo, prično spomladi z graditvijo gnezda za
vzrejo svojega zaroda. Matica najprej poišče primerno
mesto za gradnjo gnezda, nakar prične z izgradnjo prvih
celic. Kje bo izbran prostor je
odvisno od vrste in
trenutnega navdiha matice.
Navadne in nemške ose rade gradijo gnezda v zemlji, druge pa
delajo velike osirje na drevesih, napuščih hiš in drugih
zavetnih prostorih. Ose ne delajo voščenih tvorb kot jih
delajo čebele, ker nimajo ustreznih žlez. Stene celic, v
katerih vzgajajo ličinke ustvarijo iz papirja, ki ga izdelajo
tako, da prežvečijo in s slino
obdelajo lesno maso. Samica-
matica sama izdela nekaj celic,
v katere izleže jajčeca. Prve
ličinke, ki se razvijejo iz jajčec matica hrani z ulovljenimi
žuželkami.
Če pomislimo, koliko raznih, po mnenju človeka škodljivih žuželk
ulove za vzrejo tolikšnega zaroda, lahko ose štejemo za človeku zelo
koristne žuželke. Med njihovim plenom so tudi razne gosenice
metuljev
Ancistrocerus sp. za gnezdo uporabi različne naravne votlinice v steni, lesu ali drugem materialu. V
take votlline znosi predvsem paralizirane gosenice listnih zavijačev
(Tortricidae). Odloži svoje jajčece in votlinico zapre z blatom.
Ličinke se nato prehranjujejo z zalogo paraliziranih gosenic
Družina: Vespidae – prave ose
Velikost: 7 - 10 mm
Prehrana: ličinke se prehranjujejo s parazitiranimi
gosenicami metuljev
Odrasli metulji pa so lahko plen različnih pajkov
kuščarjev
Gosenice in metulji so tudi

plen bogomolk
Virusov (Baculovirus)...
Kapusov molj (Plutella xylostella)
MAY 19, 2020

Kapusov molj (Plutella xylostella)
Ta mali, do 6 milimetrov velik metuljček je aktiven predvsem v mraku in

ponoči. Njegove gosenice se prehranjujejo izključno na križnicah - na zelju,
brstičnem ohrovtu, brokoliju, cvetači. Zgodaj spomladi, ko še ni gojene
zelenjave, pa se prehranjujejo tudi na divjih križnicah. Metuljčki so sicer slabi
letalci, vendar so pasivni migranti, saj jih veter lahko zanese na večje razdalje.
Samica na zgornjo stran lista odloži jajčeca, v skupkih po 2 do 8 jajčec.
Skupno lahko ena samica odloži do 300 jajčec. Gosenice se prehranjujejo na
zgornji strani lista. Ob nevarnosti se hitro vržejo z lista, pri tem obvisijo na
svileni niti, da se kasneje lahko vrnejo na hranilno rastlino. Zabubijo se na listu
kapusnice, v svilnatem kokonu.
Lahko imajo tudi do tri generacije na leto. Prezimijo v stanju bube.
Kapusov molj Je eden prvih opisanih organizmov, za katerega so ugotovili
odpornost na DDT. Ravno tako se ugotavlja v ZDA, da je Plutella xlylestella
pridobila odpornost na večino široko uporabljenih insekticidov. Zato se išče
možne načine biotičnega varstva s plenilci in parazitoidi različnih stadijev tega
metuljčka.
Jajčeca parazitirajo majhne osice iz rodu

Trichogramma, vendar te ne pripomorejo k
občutnem zmanjšanju števila gosenic, vendar
jajčeca plenijo tudi ličinke tenčičaric, ličinke
polonic in odrasle polonice. V ekološko
naravnanem vrtu, kjer je pestrost organizmov
Trichograma sp. velika, so prisotni tudi ti plenilci jajčec. Na splošno
ugotavljajo, da do izbruha populacije kapusovega
molja prihaja tam, kjer ni prisotnih naravnih plenilcev ali parazitoidov zaradi
uporabe pesticidov. Ti namreč občutno zmanjšajo prisotnost naravnih plenilcev
in parazitoidov.
Trichogramma sp so majhne, manj kot milimeter velike, očem komaj opazne
osice, ki zajedajo predvsem jajčeca metuljev.Razširjene so po vsem svetu,
množično pa jih tudi gojijo za zatiranje jajčec različnih škodljivih metuljev.
Samica, ko najde jajčeca gostitelja, z leglom izvrta v jajčece luknjico in vanj
odloži eno ali več svojih jajčec. Koliko jajčec bo odložila je odvisno od velikosti
gostiteljskega jačeca. Ličinka, ki ima tri stadije razvoja se potem, ko se je
hranila z vsebino gostiteljevega jajčeca, v jajčecu tudi zabubi.
Jajčece gostitelja se pri tem temno obarva.
Tenčičarice (Chrisopidae) se v stadiju ličinke
predvsem prehranjujeo z ušmi in manjšimi
členonožci. Kot plenilci se lahko lotijo tudi
mladih gosenic kapusovega molja ali
njihovih jačec.
Ličinka tenčičarica
Tudi polonice se poleg uši prehranjujejo z različnimi manjšimi členonožci tako

v stadiju ličinke kot tudi v odraslem stanju. Posebno
Harlekinska polonica (Harmonia axyridis) je
agresivna plenilka ter se loti poleg jajčec tudi večjega
plena.
Najuspešnejši pri omejevanju kapusovega molja pa so

parazitoidi gosenic. Med njimi sta zelo uspešni Ličinka harlekinske polonice
parazitoidnei osi iz družine pravih najezdnijov
(Ichneumonidae) - Diadegma in Cotesia iz družine brakonidnih os (Braconidae).
Povprečno lahko Diadegma parazitirata od 70-90% vseh gosenic, te pa pojedo
od 35-80% manj hrane kot neparaziterane gosenice predno se zabubijo.
Najezdnik Diadegma sp. Prezimi zabubljen v kokonu svojega gostitelja,

kapusovega molja (Plutella xylostella). Takoj, ko zapusti
kokon, prične samica iskati gosenice kapusovega
molja. Izbira manjše in srednje ličinke, da vanje
izleže jajčece. Po 10-ih do 15-ih dneh, ko se
je povsem odrasla gostiteljska gosenica
že zabubila v svojem kokonu,
zaključi svoj razvoj tudi ličinka
najezdniške ose in se zabubi v
Diadegma sp. kokonu svojega gostitelja.
Letno ima najezdnik 3 do 6 generacij,
kar ustreza številu generacij gostitelja.
Diadegma čaka da se gosenica

vrne na list
Cotesia plutellae, ki je parazitoid različnih gosenic metuljev parazitira tudi
gosenico kapusovega molja. Gosenicam kapusovega molja,
katere parazitira Cotesia se razvojni čas podaljša in s
tem pojedo več hrane a končni product so osice in
ne kapusov molj, kateremu se razvoj konča.
Cotesia plutellae
Pteromalide so majhne osice, ki parazitirajo

bube metuljev. Med njimi je tudi bube
kapusovega molja.
Pteromalidna osica
Poleg omenjenih parazitoidov in plenilcev je v ekološkem vrtu, kjer se ne

uporablja pesticidov in je velika biološka pestrost organizmov ( kar pomeni, da
so prisotne tudi neželeni organizmi in ne posegamo takoj v vrt z različnimi
sredstvi za zatiranje le teh) tudi veliko drugih kot npr. hrošči krešiči,
kratkokrilci, pajki, ličinke muh trepetavk, rjavih tenčičaric in mnogih drugih, ki
lahko skupno uničijo do 95% populacije kapusovega molja.
Muha trepetavka
Ličinka muhe trepetavke Harmonia axyridis
Kratkokrilec-Paederus sp.
Biotično varstvo rastlin

Biotično Varstvo Rastlin

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Biotično Varstvo Rastlin

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

BIOTIČNO VARSTVO

Za privabljanje želenih (koristnik) žuželk je potrebno predvsem prepoznati in ločiti koristne

Če imamo v vrtu veliko različnih vrst rastlin in ne uporabljamo kemičnih pripravkov-

Polonica (Adonia vaerigata)

Krešič (Harpalus affinis)

Ličinka krešiča usnjati krešič pisani ovratničar

Krešič topokleščec Krešič Krešič križar

gozdni brzec Krešič prasketač

Ličinka polonice Ličinka polonice Sedempika polonica

Polonica Štirinajstpikčasta polonica Harlekinska polonica

Štirinajstpikčasta polonica Pisana adonija Sedempika polonica

Rjasta polonica Polonica Polonica

kratkokrilec kratkokrilec kratkokrilec

kratkokrilec kratkokrilec kratkokrilec

kratkokrilec kratkokrilec kratkokrilec

Ličinka tenčičarice Ličinka tenčičarice Tenčičarica

Laška tenčičarica Rjavi mrežekrilec Voščeni mrežekrilec

Muhe trepetavka - Syrphidae

Ličinka muhe trepetavke navadna zimska trepetavka Muha trepetavka

Muha trepetavka Ličinka trepetavke Muha trepetavka

Trepetavka Trepetavka Trepetavka

Muha goseničarka Muha goseničarka Muha goseničarka leže jajčece

Muha goseničarka Muha goseničarka Muha goseničarka

Plenilska hržica Plenilska hržica-ličinke Slokarica

grabežnica Šilasta muha »ubijalska« muha

Poplesovalka Medetera Močvirska muha

Parazitoid jajčec stenice Parazitoid zelene smrdljivke Parazitoid listnih uši

Parazitoid bube metuljev Parazitoid na bubi belina Muha goseničarka

Osa lončarka Nemška osa Sršen

Parazitoid mušjih bub Parazitoidna osica Parazitoidna osica

Pentatomidae – ščitaste stenice

Ščitasta stenica Mravljasta plenilka Rdeči nosan

Travniška stenica Rdeča krempljarka Rdeča krempljarka-ličinka

Cvetna stenica Cvetna plenilka Rdeča krempljarka-ličinka

travniška stenica travniška stenica-ličinka mala plenilka

Bogomolka Strigalica Navadni matija

Plenilska pršica Barjanski paščipalec Navadna striga

Mostovni križevec Zeleni križevec Osasti pajek

Bradatonogi skakač Progasti skakač Pikasti skakač

Za privabljanje koristnih žuželk v vrt je potrebno pripraviti v vrtu ustrezno

Med rastlinami, katere rade obiskujejo koristne žuželke so poleg že omenjenega

Korenje peteršilj zelena

Grobeljnik plazeči skrečnik Petoprstnik

jetičnik koper marjetica

Zakaj so listne uši koristne ?

Vsak »ti škodljivec« ima vsaj enega plenilca in/ali

Samica osice leže jajčeca v uš. V

Episyrphus balteatus leže jajčece

Danes dostikrat slišimo, da so polži, predvsem rdeči španski lazarji, slabega

Kdo vse se prehranjuje s polži

Ličinka kresnice Lampyris

Krešiči in njihove ličinke so znani plenilci polžev.

Tudi med dvokrilci imamo predstavnike ki se hranijo s polži. Močvirska muha

Sredozemska roparica (Poiretia cornea)

Zelena krastača (Bufo viridis)

Med kuščarji lahko omenimo breznogega kuščarja –navadnega slepca (Anguis

Slepec (Anguis fragilis)

Tudi kos (Turdus merula), ki je približno

Jež (Erinaceus europaeus) je predvsem prebivalec gozdov, ki imajo

Jež (Erinaceus europaeus)

Vrtna rovka (Crocidura suaveolens) je majhen

Vrtna rovka (Crocidura suaveolens)

 Na vrtu zasadite čim več avtohtonih rastlin in dreves.