Professional Documents
Culture Documents
Mak J I Literatura Za Zaednicite-1-PRINT
Mak J I Literatura Za Zaednicite-1-PRINT
MAKEDONSKI JAZIK
I LITERAT URA
I GODINA
ZA SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE
РЕЦЕНЗЕНТИ:
Д-р Катица Трајкова
Елизабета Јегени
Билјана Митевска
ЛЕКТОР:
Елена Тошева
КОМПЈУТЕРСКА ОБРАБОТКА:
Сузана Тодеска
ТЕХНИЧКА ОБРАБОТКА:
МагнаСкен - Скопје
Издавач:
Министерство за образование и наука на Република Македонија
Печати:
Графички центар дооел, Скопје
Тираж:
4.700
Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија
бр. 22-4473/1 од 09.08.2010 година се одобрува употребата на овој учебник
Po~ituvan u~eniku,
3
tvoeto vnimanie so {to na mnogu lesen i dostapen
na~in }e dojde{ do sigurni i trajni znaewa. Imeno:
]e mo`e{ da istra`uva{, da gi proveruva{ i da gi
prodlabo~uva{ svoite znaewa, a paralelno so toa
ima prostor i za tvojata kreativnost.
Seto toa U~ebnikov go nudi na izgraden i mnogu
strukturalen metodi~ki priod.
Op{to zemeno U~ebnikov e vo trend so evrop-
skite normi i na sekoj dobar korisnik mu vetuva vi-
soki uspesi.
Avtorite
4
I. J A Z I K
5
crna
- ISTORISKI RAZVOJ NA MAKEDONSKIOT JAZIK
- FONETIKA
- MORFOLOGIJA
- SINTAKSA
ISTORISKI RAZVOJ NA
MAKEDONSKIOT JAZIK
MAKEDONSKIOT JAZIK VO
SEMEJSTVOTO NA SLOVENSKITE
I JU@NOSLOVENSKITE JAZICI
Praslovenski
jazik
7
Makedonskiot jazik spored potekloto i povrzanosta po pove}e
zaedni~ki osobini e najblizok so: bugarskiot, srpskiot, hrvatskiot i
so slovene~kiot jazik i zaedno so niv spa|a vo grupata na ju`noslo-
venskite jazici koja se deli na dve podgrupi:
‡ isto~no-ju`noslovenski jazici vo koja vleguvaat makedon-
skiot i bugarskiot jazik i
‡ zapadno-ju`noslovenski jazici vo koja vleguvaat srpskiot,
hrvatskiot i slovene~kiot jazik.
Za najstar jazik na Slovenite se smeta staroslovenskiot ja-
zik, odnosno jazikot so koj se slu`ele makedonskite Sloveni od oko-
linata na Solun.
Najstarite za~uvani staroslovenski tekstovi poteknuvaat od
krajot na H do po~etokot na HII vek. Me|u najzna~ajnite tekstovi od ovoj
vremenski period se slednive: Asemanovo evangelie, Zografsko evan-
gelie, Mariinsko evangelie, Sinajski psaltir i dr.
Sinajski psaltir
8
Zapomni!
Makedonskiot jazik ima zaedni~ki osobini so drugite slo-
venski i ju`noslovenski jazici i e del na toa semejstvo.
Od osnovata na praslovenskiot jazik bile oformeni tri ja-
zi~ni grupi: ju`noslovenska, isto~noslovenska i zapadnosloven-
ska jazi~na grupa.
Za najstar jazik na Slovenite se smeta staroslovenskiot
jazik.
[IREWE NA FUNKCIITE
NA NARODNIOT JAZIK
Vo periodot od HII pa s# do HVIII vek bogoslu`bata vo Makedonija
se vr{ela na crkovnoslovenski jazik. Me|utoa, vo istiot vremenski
period crkovnoslovenskiot jazik zapo~nal da se upotrebuva i vo lite-
raturata pri {to vo negovata pismena forma s# pove}e navleguvale
elementi od narodniot jazik. Ako se znae, pak, deka vo toa vreme lite-
raturata imala crkoven karakter i deka, glavno, bile prepi{uvani de-
la so religiozna sodr`ina, povtorno }e se dojde do zaklu~ok deka na-
rodniot jazik s# pove}e i s# podlaboko navleguval i vo literaturata.
Osoben napredok vo pogled na {ireweto na narodniot jazik vo
literaturata e zabele`an vo rakopisite poznati kako <damaskini>
‡ po imeto na gr~kiot propovednik i crkoven pisatel Damaskin Studit
koj `iveel vo XVI vek. Iako vo osnovata na prevodite na rakopisite na
damaskinite bil staven crkovnoslovenskiot jazik, sepak, vo tie pre-
vodi se sre}avaat oddelni crti od makedonskiot naroden jazik. Taka,
na primer, vo nekoi od tie prevodi gi sre}avame narodnite zborovi:
ramo, krevawe i dr. So upotrebata na oddelni crti na narodniot jazik
9
vo literaturnite dela ve}e se javuvaat i nikulci vo razmisluvaweto
deka treba da se pi{uva na jazik {to mu e blizok na narodot.
Me|u pova`nite pri~ini za {ireweto na narodniot jazik e i
toa {to tradicionalniot crkoven jazik bil te{ko razbirliv za naro-
dot. Tokmu poradi toa vo ponovite tekstovi rakopisite poznati kako
<damaskini> dominira narodniot jazik. Spored nekoi podatoci na tlo-
to na Makedonija nastanale okolu 200 damaskini me|u koi najpoznati-
ot e Krninskiot damaskin.
KRNINSKI DAMASKIN
Zapomni!
Iako vo periodot od XII do XVI vek bogoslu`bata se vr{ela na
crkovnoslovenski jazik, vo negovata pismena forma navleguvale
s# pove}e elementi od narodniot jazik.
[ireweto na narodniot jazik najvpe~atlivo bilo vo rakopi-
site nare~eni damaskini i gramoti.
Zada~a
Organizirajte diskusija na tema: Jazikot ‡ `iv sistem.
11
MAKEDONSKIOT JAZIK ME\U
BALKANSKITE JAZICI
UPOTREBA NA ^LENOT
12
Makedonskiot literaturen jazik gi ima slednive ~lenski
formi:
EDNINA MNO@INA
za m.r. za `.r. za sr.r. za m.r. i `.r. za sr.r
- OT -TA -TO -TE -TA
- OV - VA - VO - VE - VA
- ON - NA - NO - NE - NA
UDVOJUVAWE NA PREDMETOT
13
STEPENUVAWE NA PRIDAVKITE
Sogledaj!
Zapomni!
Makedonskiot jazik e sroden so drugite balkanski jazici, po
nekolku osobenosti: gubewe na pade`nite formi, upotreba na
~len, udvojuvawe na predmetot, gubewe na infinitivot i dr.
14
MAKEDONSKIOT JAZIK
VO XIX VEK
JAZIKOT NA PRVITE
MAKEDONSKI PISATELI
15
JAZIKOT NA MAKEDONSKITE PISATELI VO
VTORATA POLOVINA NA XIX VEK
16
\or|ija Pulevski svoite u~ebnici gi pi{uval na ~ist makedon-
ski jazik i se zalagal za oformuvawe na makedonski literaturen jazik
vrz osnova na zapadnite makedonski govori. Toj, vo svojot re~nik od
tri jazika (makedonski, albanski i turski) apelira da se soberat u~eni
lu|e i da sostavat gramatika na makedonskiot jazik, a ponatamu gi
objasnuva i pri~inite za vakviot negov stav preku slednive zborovi:
<Na{e ote~estvo se vikat Makedonija i mie se imenuvame Makedonci>.
Golema uloga vo oformuvaweto na makedonskiot literaturen
jazik odigrale lozarite kon krajot na XIX vek, koi vlijaele vo otfr-
laweto na nekoi staroslovenski bukvi {to ne odgovarale na duhot na
makedonskiot jazik.
Zapomni!
Joakim Kr~ovski i Kiril Pej~inovi} ‡ avtori na prvite pe~a-
teni dela na makedonski naroden jazik.
Razli~ni stavovi na makedonskata inteligencija vo vrska so
izborot na dijalektnata osnova na makedonskiot standarden ja-
zik.
Zna~ajna uloga vo oformuvaweto na makedonskiot standar-
den jazik imale pisatelite i u~ebnikarite od vtorata polovina
na XIX vek.
Ve`ba
Vrz osnova na prilo`enive izvadoci obidi se da otkrie{
nekoi osobenosti vo jazikot na makedonskite pisateli od vtorata
polovina na XIX vek.
17
GOLAP^E
18
FONETIKA
PODELBA NA GLASOVITE
(samoglaski i soglaski)
SAMOGLASKI (VOKALI)
19
SOGLASKI (KONSONANTI)
Zvu~ni B D G V Z @ (-) Y X \ R L Q M N W J
Bezvu~ni P T K F S [ H C ^ ]
Zapomni!
Glas e najmaliot element na jazikot.
Glasovite vo makedonskiot jazik se delat na samoglaski i
soglaski.
Najgolema zvu~nost imaat samoglaskite i se nositeli na slo-
govite vo zborot.
20
Ve`ba
Rakovodej}i se od brojot na glasovite so slogotvorna funk-
cija, podeli gi na slogovi zborovite vo stihovite na slednava
pesna:
SEPTEMVRI
21
GLASOVNI PROMENI
REDUVAWE NA GLASOVITE
Sporedi:
Sporedi:
22
EDNA^EWE PO ZVU^NOST
NA SOGLASKITE
Sporedi:
ISPU[TAWE NA GLASOVITE
Sogledaj!
23
Zapomni!
Pozna~ajni glasovni promeni se: reduvaweto na glasovite,
edna~eweto po zvu~nost na soglaskite, obezvu~uvawe na soglas-
kite na krajot od zborot i glasovite.
Zada~a
Sporedi gi zborovite vo nizata parovi i obidi se da otkri-
e{ i da pojasni{ kakvi glasovni promeni nastanale.
24
MO RF O LO GI JA
MORFEMA
Sogledaj!
25
Sporedi:
VIDOVI MORFEMI
Sporedi:
iz ar
do en
so yid(a) yid ot
pod ov
pre ovi
pretstavki nastavki
26
Zapomni!
Najmaliot del od zborot so sopstveno zna~ewe se vika mor-
fema.
Ima dva vida nekorenski morfemi: zboroobrazuva~ki i for-
moobrazuva~ki.
Zada~a
So upotrebuvawe na zboroobrazuva~ki i formoobrazuva~-
ki morfemi izvedi novi zborovi od slednive: let, grad, pat.
27
ZBOROVNI GRUPI VO MAKEDONSKIOT
LITERATUREN JAZIK
Na ulicata igraa
tri rusokosi mom~iwa.
Zavrna do`d
i tie pobegnaa nekade.
Na ulicata ostanaa
samo tri crte`i:
edno mom~e pla~e{e,
edna dobra baba taguva{e,
edna `elba be{e nedore~ena.
Na ulicata igraa
tri rusokosi mom~iwa.
Zavrna
i na asfaltot ostanaa
samo tri male~ki `elbi.
Vasil Tocinovski
28
karakteristiki na predmetite, su{testvata ili pojavite i kako takvi
formiraat posebna zborovna grupa nare~ena pridavki.
Zborot tie upatuva na su{testva, ima formi za lice i spa|a vo
zborovnata grupa zamenki. Vo ovaa zborovna grupa, osven zborovite
{to uka`uvaat na su{testva ili predmeti, spa|aat i zborovite {to
slu`at za poso~uvawe lica, predmeti ili pojavi.
Na primer: Ovoj televizor e crnobel.
Zborovite tri i edno (edna) se bliski eden na drug po toa {to
ozna~uvaat opredeleno koli~estvo (broj) na predmetite, odnosno su{-
testvata i kako takvi obrazuvaat posebna zborovna grupa nare~ena
broevi.
Zaedni~ko za zborovite: igraa, zavrna, pobegnaa, ostanaa, pla-
~e{e, taguva{e i be{e e toa {to so sekoj od niv e ozna~eno dejstvo
ili sostojba i povrzuvaj}i se me|u sebe po ovie karakteristiki ja ob-
razuvaat zborovnata grupa glagoli itn.
Site zborovi vo makedonskiot literaturen jazik spored svoe-
to posebno zna~ewe, odnosno spored nivnite posebni karakteristi-
ki, mo`at da se rasporedat vo slednive zborovni grupi: imenki, pri-
davki, zamenki, broevi, glagoli, prilozi, predlozi, svrznici, iz-
vici, ~esti~ki i modalni zborovi.
No, me|u oddelnite vidovi zborovi, odnosno zborovni grupi,
nema stroga granica, taka {to nivnoto zna~ewe treba da se otkriva
vo sostav na re~enicata vo koja se upotrebeni.
MORFOLO[KA I SINTAKSI^KA
KLASIFIKACIJA NA ZBOROVITE
29
razli~ni re~eni~ni situacii ja menuvaat formata, no si go zadr`uvaat
svoeto zna~ewe.
Na primer: Na masata ima{e edna kniga.
Na masata ima{e nekolku knigi.
Vo grupata na nemenlivite zborovi spa|aat: prilozite, predlo-
zite, svrznicite, izvicite, ~esti~kite i modalnite zborovi.
Ovie vidovi zborovi nikoga{ ne ja menuvaat svojata forma ne-
zavisno od toa vo kakvi re~eni~ni situacii se upotrebuvani.
Na primer: Taa vleze vo kni`arnicata za da kupi u~ebnik.
Tie vlegoa vo kni`arnicata za da kupat u~ebnici.
Spored sintaksi~kata klasifikacija, odnosno spored slu`-
bata {to ja vr{at vo re~enicata, oddelnite vidovi zborovi vo make-
donskiot standarden (literaturen) jazik formiraat dve posebni gru-
pi: samostojni (polnozna~ni) i slu`beni vidovi zborovi.
Zapomni!
Vo makedonskiot literaturen jazik ima edinaeset vidovi zbo-
rovi: imenki, pridavki, zamenki, broevi, glagoli, prilozi, pred-
lozi, svrznici, izvici, ~esti~ki i modalni zborovi.
Spored morfolo{kata klasifikacija oddelnite vidovi zbo-
rovi se delat na menlivi i nemenlivi, a spored sintaksi~kata
klasifikacija na samostojni i slu`beni.
30
Zada~a
Vo sekoja kolona od tabelava zapi{i po nekolku zborovi,
no pritoa, koristi ja tabelava so slednive barawa:
31
IMENKI
GRAMATI^KA KATEGORIJA
ROD NA IMENKITE
Sogledaj!
RADOST
Sporedi:
32
Me|utoa, kategorija rod ne razlikuvaat samo imenkite {to oz-
na~uvaat imiwa na su{testva kaj koi do izraz doa|a polot, tuku i
onie koi ozna~uvaat imiwa na predmeti (yid, ku}a, ogledalo), pojavi i
poimi (den, sonce, magla).
Kaj imenkite so koi se imenuvaat predmeti, pojavi i poimi gra-
mati~kata kategorija rod ja opredeluvame spored nivnite zavr{oci
vo formite za ednina.
Najgolem broj imenki od ma{ki rod vo formata za ednina zavr-
{uvaat na soglaska: u~enik, slavej, televizor i sl., a mal broj imenki
od ma{ki rod zavr{uvaat na samoglaskite -a -e: sudija, Nikola; -o:
Marko, tatko; ili na -e: Mitre, Pavle i sl.
So isklu~ok na nekolku imenki, site drugi imenki od `enski
rod zavr{uvaat na samoglaskata -a: vrata, lisica, misla, `ena itn.
Imenkite od sreden rod vo formite za ednina sekoga{
zavr{uvaat na samoglaskite -e; ili -o: pole, pile, jagne, dete, oko,
nebo, ogledalo, ezero i sl.
Rodot na imenkite mo`e da se opredeli i so pomo{ na formite
od li~nite zamenki za treto lice ednina: toj (za ma{ki rod), taa (za
`enski rod) i toa (za sreden rod).
GRAMATI^KA KATEGORIJA
BROJ NA IMENKITE
33
Imenkite vo makedonskiot literaturen jazik razlikuvaat dva
broja: ednina i mno`ina.
Ponekoga{ so edninskata forma na imenkite mo`e da se ozna-
~uvaat mno`estva od lica, predmeti, pojavi ili poimi.
Na primer: Celo selo se sobra sredselo.
V~era Risto ulovi mnogu riba.
Nekoi imenki vo makedonskiot standarden jazik razlikuvaat
formi samo za ednina, a drugi ‡ samo za mno`ina.
Samo vo ednina se upotrebuvaat:
a) Sopstvenite imenki: Skopje, Vardar, Katlanovo, Ohridsko
Ezero, Kozjak, Nikolina itn.
b) Materijalnite imenki: bra{no, {e}er, vino, pesok i sl.
Opredelen broj imenki, iako se javuvaat samo vo mno`inska
forma, podednakvo se odnesuvaat kako na edine~ni predmeti, taka i
na mno`estvoto od takvite predmeti.
Na primer: no`ici, pantaloni, o~ila i sl.
Zapomni!
Imenkite se zborovi so koi se imenuvaat predmeti, su{tes-
tva, pojavi ili poimi.
Imenkite vo makedonskiot literaturen jazik razlikuvaat tri
roda (ma{ki, `enski i sreden) i dva broja (ednina i mno`ina).
Zada~a
Opredeli go rodot i brojot na imenkite upotrebeni vo naslo-
vot i vo stihovite na slednava pesna:
34
PARADA NA CVE]IWATA
Vo mesec maj,
koga poliwata, gradovite, {umite,
}e gi zalee son~ev sjaj,
cve}iwata nad trevite izleguvaat
i cvetna parada odr`uvaat.
Vo mesec maj,
koga vo dolgi redici pravi,
so nasmevki pod znamiwata
i so krenati glavi
iljadnici lu|e i deca nastapuvaat ‡
cve}iwata so niv na parada u~estvuvaat.
Vo maj cve}iwata
cveten praznik praznuvaat
i vo racete na lu|eto
sonceto go pozdravuvaat.
Gligor POPOVSKI
35
OBRAZUVAWE NA IMENKI
36
- stvo: drugarstvo, yverstvo, kravarstvo, ov~arstvo, bratstvo,
{umarstvo i sl.;
- ica, cija, ~ija: carica, kralica, bo`ica, kazanxija, bozaxija,
zanaet~ija, }ebap~ija i sl.
Zapomni!
So pomo{ na sufiksi, odnosno nastavki, mo`at da se obra-
zuvaat imenki od glagoli, pridavki, imenki i broevi.
Zada~a
So dodavawe sufiksi obrazuvaj po nekolku imenki od gla-
goli, pridavki, imenki i broevi.
37
PRIDAVKI
PODELBA NA PRIDAVKITE
SPORED ZNA^EWETO
38
STEPENUVAWE NA PRIDAVKITE
Sporedi:
# m
velosiped kamion avion
Sogledaj!
39
OBRAZUVAWE NA PRIDAVKI
40
Izveduvawe na pridavki od prilozi
Zapomni!
Pridavkite se zborovi {to ozna~uvaat nekakva karakteris-
tika na su{testvata, predmetite i pojavite.
Spored zna~eweto pridavkite se delat na: opisni, odnosni,
zamenski i brojni.
Opisnite pridavki mo`at da se stepenuvaat so dvata stepeni:
komparativ i superlativ.
So upotrebata na sufiksi pridavki mo`at da se obrazuvaat
od imenki, glagoli, pridavki, broevi i prilozi.
Zada~a
Pronajdi gi opisnite pridavki vo dadeniot tekst i stepe-
nuvaj gi so dvata poredbeni stepeni: komparativ i superlativ.
KU]ATA NA DEDO MI
Dedo mi ima mala ku}a. Ima samo dve sobi i edno po{iroko
pretsobje. Taa e prizemna ‡ samo na nekolku plitki skali. No, zatoa
pak, ku}ata na dedo mi e opkru`ena so prekrasen dvor. Nikoj vo seloto
41
nema tolku ubav i golem dvor. Vo nego vegetiraat dva-tri visoki bora,
tri ne`ni i graciozni jasiki, edna razgraneta kajsija, edna polna so
plodovi kru{a, edna visoka sliva i u{te desetina mladi skoro
nasadeni drvca. Patekite niz dvorot se pokrieni so loznici, a dolu,
pokraj ivi~nicite, baba mi gi odgleduva najubavite rozi na svetot ...
Slavka ARSOVA
ZAMENKI
Ednina Mno`ina
1 l. jas 1 l. nie
2 l. ti 2 l. vie
3 l. toj (za m. r.) 3 l. tie
taa (za `. r.)
toa (za sr. r.)
So li~nite zamenki se ozna~uvaat odnosi me|u u~esnicite vo
govorot.
Na primer: Jas i ti }e se gri`ime za papagalot.
So li~nata zamenka jas e ozna~eno liceto koe govori (1 lice
ednina), a so li~nata zamenka ti e ozna~eno liceto kon koe se obra}ame
vo govorot (2 lice ednina).
42
So li~nite zamenki za treto lice: toj, taa, toa (za ednina) i
tie (za mno`ina) se ozna~uvaat lica koi samo se spomnuvaat vo go-
vorot, a nivnoto prisustvo ne e zadol`itelno vo momentot na zboru-
vaweto.
Na primer: Toj mi re~e deka }e zadocni na sostanokov.
Vo makedonskiot literaturen jazik ima edna li~no-povratna
zamenka koja glasi sebe se.
Li~nite zamenki imaat dolgi i kratki formi za direkten i
indirekten predmet, kako i formi {to se upotrebuvaat samo so
predlozi.
Na primer: Go vidov nego. (formi za direkten predmet).
Mu rekov nemu. (Formi za indirekten predmet).
43
ZNA^EWATA NA LI^NO-PREDMETNITE ZAMENKI
POKAZNI ZAMENKI
44
ZAMENKITE VO RE^ENICATA
Zapomni!
Zamenkite se zborovi {to uka`uvaat na su{testva, predme-
ti i pojavi ili gi poso~uvaat niv.
Spored zna~eweto zamenkite se delat na li~ni, li~no-pred-
metni i pokazni i imaat razli~ni funkcii vo re~enicata.
45
GLAGOLI
46
Patuva so voz. (treto lice ednina);
Patuvame so voz. (prvo lice mno`ina);
Patuvate so voz. (vtoro lice mno`ina);
Patuvaat so voz. (treto lice mno`ina).
Zapomni!
Glagolite se zborovi so koi se ozna~uvaat dejstva ili so-
stojbi.
Glagolot razlikuva nekolku gramati~ki kategorii: vreme, na-
~in, lice i vid.
47
Zada~a
Otkrij gi gramati~kite kategorii na glagolite vo slednava
prikazna:
MRZLIVIOT OV^AR
Eden ov~ar cel den ostrigol samo tri ovci. [totuku se smra-
~ilo, ¼ svikal na `ena si:
- @eno, mori, brzo zapali edna borina i dojdi posveti mi da
ostri`am u{te pet{esnaeset ovci, oti deneska samo tri ostrigov.
Ajde brzo svetni mi da ostri`am pet{esnaeset ovci za eden ~as.
- Bi ti svetela koga bi znaela deka navistina }e ostri`i{
pet-{esnaeset ovci, no ti cel den ostri`a samo tri, pa sega }e si
ostri`el pet{esnaeset! Fali me, usto, oti }e te raskinam!
Narodna prikazna
48
S I N TA K S A
PROSTA RE^ENICA
49
GLAVNI ^LENOVI NA RE^ENICATA
Prirok
Zapomni!
Prosti re~enici se onie {to imaat samo eden prirok neza-
visno od brojot na drugite ~lenovi vo re~enicata.
Prirokot e obrazuva~ki ~len na re~enicata i mo`e da bide
glagolski i glagolsko-imenski.
Zada~a
Vo pesnata <Tatkovci> pronajdi gi prirocite i potrudi se
da otkrie{ koi od niv se glagolski, a koi glagolsko-imenski.
50
TATKOVCI
BEZLI^NI RE^ENICI
51
Posebna grupa bezli~ni re~enici se onie vo koi prirokot e
glagolsko-imenski. Tuka spa|aat:
a) Bezli~nite re~enici vo koi imenskiot del od prirokot e
imenka.
Na primer: No} e. Mi e strav.
b) Bezli~nite re~enici vo koi imenskiot del od prirokot e pri-
davka.
Na primer: Sosema e zamra~eno.
Ve}e preku nos mi e dojdeno.
v) Bezli~nite re~enici vo koi imenskiot del od prirokot e za-
menka.
Na primer: [to mu e? Ni{to ne mu e.
g) Bezli~nite re~enici vo koi imenskiot del od prirokot e pri-
log.
Primeri: Ne biduva vaka cel `ivot. Ne e ubavo.
Zapomni!
Bezli~ni re~enici se onie vo koi nema podmet, bidej}i ne mo-
`e da se otkrie vr{itelot na dejstvoto ozna~eno so prirokot.
Bezli~nite re~enici naj~esto ozna~uvaat prirodni pojavi ili
fiziolo{ki i psiholo{ki pojavi na na{iot organizam nezavisno
od na{ata volja.
Zada~a
Konstruiraj bezli~ni re~enici spored slednive barawa:
a) Bezli~ni re~enici {to }e ozna~uvaat prirodni pojavi.
b) Bezli~ni re~enici {to }e ozna~uvaat fiziolo{ki ili psi-
holo{ki pojavi na na{iot organizam nadvor od na{ata volja.
v) Bezli~ni re~enici vo koi prirokot }e e glagolsko-imenski.
52
PODMET
53
SOGLASUVAWE ME\U PODMETOT I PRIROKOT
Zapomni!
Podmet e glaven re~eni~en ~len {to go ozna~uva vr{itelot
na dejstvoto izrazeno so prirokot vo re~enicata.
Vo funkcija na podmet vo re~enicata naj~esto se imenkite i
li~nite zamenki.
Podmetot i prirokot se soglasuvaat po rod, broj i lice.
54
Proveri gi svoite znaewa!
[to ozna~uva podmetot?
Koi vidovi zborovi naj~esto vr{at funkcija na podmet vo
re~enicata?
Po koi gramati~ki kategorii se soglasuvaat podmetot i
prirokot?
FORMI NA KOMUNIKACIJA
55
Na primer:
<Mirnoto yvedeno nebo be{e potonalo vo sonliva dremka. Naed-
na{ crnite oblaci se prikradoa kako neprijatelski vojnici i go zaze-
doa ova mirno prostranstvo. Neboto zasveti kako da se zapalija site
negovi svetilki. Se osvetli celata okolina. Po~na da grmi kako ne{to
da se uriva. Nastana golem nebesen po`ar. Se iskrstosaa plameni
jazici i po~naa da sleguvaat kon zemjata...>.
(<Nevreme>) Milo{ Babovi}
Raska`uvawe e forma na izrazuvawe, odnosno vid komunika-
cija vo koja raska`uva~ot zboruva za nastani ili slu~ki vo koi toj
direktno u~estvuval ili bil o~evidec.
Na primer:
<Taman stokmiv godini na starost i raboten sta`, pa pojdov vo
penzija so nakrivena kapa ‡ mi otka`a sistemot. Tokmu koga pominavme
od ednopartiski vo pove}epartiski sistem, mojot zastaren sistem za
greewe otka`a, {to zna~i deka na{iot zaedni~ki sistem za greewe
ni gi skrati svoite dotoga{ni uslugi. A bidej}i zimata ne be{e samo
na pragot, tuku i v ku}i, jas gi povikav moite pluralisti~ki deca da
napravime nekakva koalicija protiv studot, pa makar i neprincipiel-
na, samo da e efikasna...>.
(<Promeni na sistemot>) Dimitar Solev
Preraska`uvawe e vid komunikacija vo koja nekoj iznesuva
slu~ki i nastani vo koi toj ne u~estvuval, tuku za toa doznal, odnosno
pro~ital ili slu{nal od drugi izvori.
Na primer:
<Koga Han Sek Bon napolnil sedum godini, majka mu go podgotvi-
la i go ispratila v grad da u~i, a taa ostanala doma da raboti i da
zarabotuva pari za {koluvawe na sinot.
Sekoja no} taa mislela na sinot. Taguvala i pla~ela za nego.
Mislela u{te kolku godini, meseci i denovi treba da pominat, pa
odnovo da go vidi. Se pla{ela: zaminal vo dale~en svet i kojznae
kakov }e ¼ se vrati...>.
(<Maj~inata qubov>) Korejska narodna prikazna
Izvestuvawe e vid komunikacija so cel da se iska`e nekoja
va`na informacija. Izvestuvawe mo`e da se napravi po povod izve-
dena ekskurzija, poseta na izlo`ba, sportski natprevar i sli~no.
56
^ESTITKA
Obrazec
Po~ituvana profesorke,
Vi go ~estitam 8 Mart i Do
Vi po`eluvam dolg i sre}en Natalija Naumovska
`ivot i uspesi vo rabotata. _______________________
_______________________
Marija Petrova _______________________
I godina
Zada~a
Obrazec
Do
____________________________________
____________________________________
Skopje
MOLBA
57
57
crna
PO^ETOCI NA SLOVENSKATA PISMENOST
I LITERATURA;
PROSVETITELSTVOTO VO MAKEDONIJA;
ROMANTIZMOT I PRERODBATA KAJ
MAKEDONSKIOT NAROD.
58
PO^ETOCI NA SLOVENSKATA
PISMENOST I LITERATURA
OP[TESTVENO-EKONOMSKI
USLOVI
59
RABOTATA NA KIRIL I METODIJ
60
PANONSKI LEGENDI
Zapomni!
Presuden moment za slovenskata pismenost pretstavuvalo
doa|aweto na bra}ata Kiril i Metodij me|u Slovenite.
Kiril i Metodij se osnovopolo`nici na slovenskata pismenost
i literatura i tvorci na prvata slovenska azbuka ‡ glagolica.
Podatoci za `ivotot i dejnosta na Kiril i Metodij crpime od
Panonskite legendi ‡ prvi originalni dela napi{ani na sloven-
ski jazik.
61
Proveri gi svoite znaewa!
Do koga Slovenite `iveele vo rodovski zaednici? Od koi
pri~ini tie se pokrstuvale?
Od kakvo zna~ewe e doa|aweto na Kiril i Metodij me|u
Slovenite?
So kakva cel tie ja sozdale azbukata glagolica?
Kakvo zna~ewe imaat Panonskite legendi?
Zada~a
Formirajte dve grupi i podgotvete dva referati koi }e gi
imaat slednive naslovi:
I grupa: Biografski podatoci za bra}ata Kiril i Metodij
II grupa: Rabotata na Kiril i Metodij vo {ireweto na sloven-
skata pismenost i literatura.
62
Makedonija i vr{ele najrazli~ni dol`nosti: edni bile sve{tenici,
drugi u~iteli, treti umetnici i sl. Na toj na~in Ohridskata kni`evna
{kola se pretvorila vo rasadnik na slovenskata pismenost i
literatura.
KNI@EVNATA DEJNOST
NA SV. KLIMENT
OHRIDSKI
63
svetlozra~niot spomen na
na{iot prebla`en otec
Kiril, nov apostol i u~i-
tel na site zemji, koj{to
ogrea na zemjata kako son-
ce so vistinska ubavina,
kako sonce na trisu{noto
bo`estvo, osvetluvaj}i go
siot svet.>
Sv. Kliment Ohrid-
ski ima posebni zaslugi i
zaradi toa {to gi pou~u-
val lu|eto po mnogu pra-
Smrtta na sv. Naum, freska
od crkvata <Sv. Naum> {awa od nivnoto sekojd-
nevie me|u koi i kako da
ja obrabotuvaat zemjata za da imaat pobogat rod, kako da gi kalemat
divite ovo{ki, na koj na~in da si gi podobrat higienskite i
materijalnite uslovi za `ivot i sl.
Zapomni!
Kliment Ohridski e prodol`uva~ na deloto {to go zapo~nale
negovite u~iteli ‡ svetite Kiril i Metodij.
Kliment Ohridski e osnova~ na Ohridskata kni`evna {kola.
Sv. Kliment Ohridski e avtor na Pofalnoto slovo za sv. Kiril.
64
CRNORIZEC HRABAR
<ZA BUKVITE>
65
Kiril bila glagolica i taa vo sebe sodr`ela 24 bukvi prezemeni od
gr~kata azbuka i 14 bukvi koi gi izmislil spored glasovniot sistem
na slovenskiot jazik.
Vtoriot del od spisot e polemi~ki tekst. Negovata celosna
funkcija se ostvaruva i niz avtoroviot princip da go napi{e vo dija-
lo{ka forma. Od edna strana se nemilosrdnite protivnici na slo-
venskata kultura i pismenost, i od druga strana otvorenite i argu-
mentirani odgovori na avtorot. Brojot na slovenskite bukvi, zo{to e
toj 38, a ne 24, kako {to e toa vo gr~kiot alfabet, e prvoto pra{awe
na koe u~eniot monah brzo i konkretno odgovara deka Grcite pokraj
tie 24 bukvi, imaat u{te 11 dvoglasni i u{te tri znaci za broevite 6,
90 i 900. Vo polemikata za trijazi~nata dogma na izbranosta od boga
za trite jazici: gr~kiot, evrejskiot i latinskiot, Crnorizec so jasen
i `iv jazik, so argumenti na vistinata go brani i go odbranuva Kiri-
lometodievoto delo. Nasprema bogoizbranosta na trite jazici, e i
neprikosnovenoto pravo na slovenskite narodi da ~itaat i da pi{u-
vaat na svoj jazik.
Zada~a
Deloto <Za bukvite> potvrduva visokoobrazovan pisatel
koj pravi analiza na sporedbeno prou~uvawe na jazicite na naro-
dite. Ne postoi <bogoizbran> jazik, kako {to i sekoj narod ima
pravo na svoj jazik. Na protivnicite im go poka`uva i nivnoto
neznaewe na sopstvenata pismena i kulturna tradicija. Napi{i
esej na ovaa tema.
66
PROSVETITELSTVOTO
VO MAKEDONIJA
POJAVA I OSOBENOSTI NA
PROSVETITELSTVOTO VO
MAKEDONIJA
67
Staroslovenskite azbuki
68
ASEMANOVO EVANGELIE
Zapomni!
Kon krajot na IX vek bila sozdadena i azbukata kirilica, naj-
verojatno od Kliment.
Slovenskata pismenost imala crkoven i prevoden karakter.
69
Proveri gi svoite znaewa!
Koga bila sozdadena azbukata kirilica? Od kogo?
Koi se najva`nite osobenosti na prosvetitelstvoto vo
Makedonija?
JOAKIM KR^OVSKI
70
Mitarstva, 1817 god.
^udesa presvjetaja Bogorodici, 1817 god.
Razli~na pou~itelna nastavlenija, 1819 god.
Svoite dela Kr~ovski gi napi{al na severo-isto~niot makedon-
ski dijalekt, odnosno na kratovsko-krivopalane~kiot govor so primesi
na crkovnoslovenski zborovi i izrazi, turcizmi, bugarizmi i srbizmi.
71
KIRIL PEJ^INOVI] - TETOEC
Rakopisite {to gi
pribiral od manastirite za
da gi spasi od uni{tuvawe,
go pottiknale i samiot da se
projavi kako tvorec. Tuka toj
ja napi{al, a vo 1816 godina
vo Budim, ja otpe~atil kniga-
ta <Ogledalo> na ~ii stra-
nici pomestil razni teksto-
vi nameneti za sekojdnevnite
potrebi na sve{tenicite pri
vr{eweto na verskite obre-
di, no i razni pouki kako da
se odnesuvaat lu|eto vo `i-
votot.
Le{o~kiot manastir
72
Vo Markoviot manastir Kiril Pej~inovi} se zadr`al okolu dve
decenii. Tuka otvoril manastirsko u~ili{te i poka`al golema
aktivnost vo propovedite i prosvetuvaweto na naselenieto od toj kraj.
Kon krajot na vtorata decenija od XIX vek Pej~inovi} se vratil
vo rodniot kraj i se vselil vo manastirot Sv. Atanasija vo seloto
Le{ok. I vo ovoj manastir toj ja uredil i ja zbogatil bibliotekata so
vredni rakopisi, a samiot gi napi{al delata Ute{enie gre{nim i
@itie kneza Lazara.
Pred krajot na svojot `ivot si podgotvil nadgroben natpis vo
stihovi ‡ prvi stihovi na naroden makedonski jazik:
TEODOSIJ SINAITSKI
73
Po zapopuvaweto zaminal na poluostrovot Sinaj kade stanal stare-
{ina na pravoslavniot manastir. Za da go obnovi manastirot vo Sinaj,
toj krstosuval niz Makedonija i sobiral milostiwa od narodot. Toa
krstosuvawe mu ovozmo`ilo da se zapoznae so makedonskite prosve-
titeli. Otkako sogledal deka lu|eto se mnogu zainteresirani za kni-
gata, toj otvoril pe~atnica vo Solun vo koja bila nape~atena i knigata
<Ute{enie gre{nim> od Kiril Pej~inovi}. Predgovorot vo taa kniga go
napi{al samiot Sinaitski vo koj mnogu va`no mesto mu pridal na na-
rodniot jazik i go smetal za edinstven klu~ {to mo`e da go otvori
srceto na narodot:
Sinaitski ima zna~aen pridones za otfrlawe na starosloven-
skiot jazik od u~ili{tata, crkvite i literaturata i za negova zamena
so makedonskiot naroden jazik koj stanal silno oru`je vo borbata pro-
tiv gr~koto duhovno ropstvo vo Makedonija.
Zapomni!
Joakim Kr~ovski i Kiril Pej~inovi} bile golemi prosvetite-
li i tvorci na prvite dela na naroden makedonski jazik.
Teodosij Sinaitski ima golemi zaslugi za otfrlaweto na
staroslovenskiot jazik od crkvite, u~ili{tata i literaturata
i za negova zamena so makedonski naroden jazik.
74
ROMANTIZMOT I PRERODBATA
KAJ MAKEDONSKIOT NAROD
PRERODBENSKITE TENDENCII VO
MAKEDONIJA KON SREDINATA NA XIX VEK
75
JORDAN HAXI KONSTANTINOV - XINOT
76
<Serbija {ataetsja v zemeq svoih>. Xinot preveduval i zna~ajni
anti~ki drami.
Xinot ostavil i pove}e patopisi za gradovite: Skopje, Veles,
Prilep, Kratovo, Bitola, Ohrid, Debar i drugi. Vo niv ima dragoceni
podatoci za ovie naselbi vo sredinata na XIX vek.
77
Zapomni!
Nacionalnoto osvestuvawe i borbata na makedonskiot narod
za crkovna i kulturna samostojnost gi vnesuvaat vo literaturata
prosvetitelskite i romanti~arskite tendencii.
Romantizmot kako pravec vo literaturata e prepoznatliv
po ~uvstvenosta, navra}aweto kon folklornoto bogatstvo i na-
cionalnoto osvestuvawe.
Eden od najaktivnite dejci vo prosvetitelstvoto i prerod-
bata vo Makedonija vo XIX vek e Jordan Haxi Konstantinov - Xinot.
Xinot e avtor na eden mal bukvar, stihotvorbi, dramski pie-
si, patopisi, aforizmi i razni filozofski misli.
Xinot e prv makedonski dramski pisatel. Pi{uval kusi
dramski piesi koi bile izveduvani kako teatarski pretstavi
od u~enicite vo skopskoto u~ili{te pred skopskite gra|ani od
1848 do 1856 godina.
78
MAKEDONSKA NARODNA LITERATURA
79
Vo humoristi~nite pesni se ismevaat negativnite osobini kaj
lu|eto ili, pak, nekoi negativni pojavi vo zaednicata. Vo niv naj~esto
se ismevaat mrzlivosta, pla{livosta, pijanstvoto i sli~no.
Vo narodnata epska poezija preku stihovi se raska`uva za
zna~ajni nastani koi se slu~ile vo minatoto ili, pak, za izmisleni
herojski nastani i dela. Temite vo epskite pesni se menuvale vo za-
visnost od uslovite vo koi `iveele lu|eto. Postojat: neistoriski,
istoriski, juna~ki, ajdutski, revolucionerni i partizanski epski
pesni.
Neistoriskite pesni se ispolneti so mitolo{ki i religiozni
nastani i likovi. Vo niv dominiraat fantasti~nite elementi.
Vo istoriskite pesni se pee za zna~ajni istoriski nastani.
Vo niv naj~esto se pee za borbata na makedonskiot narod za oslobodu-
vawe od turskoto ropstvo.
Juna~kite pesni se posveteni na poznati junaci koi bile za{-
titnici na narodot. Vo niv se pee za podvizite na legendarnite ju-
naci kakov {to e, na primer, Marko Krale.
Vo ajdutskite pesni se pee za ajdutskoto dvi`ewe vo Makedo-
nija za osloboduvawe od ropstvoto. Pokraj ma`ite, vo ovie pesni se
opevaat i `enite ajduti kako {to se: Sirma Vojvoda, Todora vojvoda i
drugi.
Revolucionernite pesni se pojavuvaat vo vremeto pred i po
Ilindenskoto vostanie vo 1903 godina. Vo niv se pee za herojskite
podvizi na revolucionerite kako {to se: Goce Del~ev, Pitu Guli, Dame
Gruev, Jane Sandanski i drugi.
Partizanskite pesni se od vremeto na Vtorata svetska vojna
koga makedonskiot narod se vklu~i vo op{tata borba protiv fa-
{izmot.
Pokraj ovie postojat i lirsko-epski pesni. Najpoznati se bala-
data i romansata. Baladata opeva nastan, podvig ili tragi~na sudbina
na eden ili pove}e likovi. Vo romansata se pee za nekoj vedar i vesel
nastan od sekojdnevniot `ivot.
Makedonskite narodni prikazni se delat na basni, skazni,
noveli, legendi i predanija.
Basnite se prikazni vo koi `ivotnite olicetvoruvaat nekoja
~ove~ka osobina. Preku basnite se ismeva nekoja negativna karakte-
ristika kaj lu|eto. Naj~esti likovi se: lisicata, lavot, zajakot, e`ot
i sli~no.
Skaznite se fantasti~ni prikazni. Vo niv e odrazena sposob-
nosta na ~ovekot za imaginacija. Se javuvaat zamisleni su{testva
kako {to se: zmejovi, lamji, duhovi i razni drugi ~udovi{ta, koi se
80
olicetvorenie na zloto. Vo skaznite sekoga{ dobroto pobeduva nad
zloto.
Novelite se realisti~ni narodni prikazni. Vo niv se prika-
`uvaat nastani od sekojdnevniot `ivot na ~ovekot. Vo novelite se
vozvi{uva nekoja pozitivna ili, pak, se kritikuva negativna osobina
kaj lu|eto.
Legendite i predanijata pretstavuvaat objasnuvawa za nekoi
pojavi ili za nastanokot na odredeni mesta. Legendite izobiluvaat
so fantasti~ni tolkuvawa, dodeka predanijata zboruvaat porealis-
ti~no za va`ni nastani, li~nosti i mesta.
Zna~ajno mesto vo makedonskata narodna literatura zazemaat
i kusite vidovi narodni tvorbi me|u koi se i poslovicite i pogovor-
kite. Pogovorkite se kusi edno~leni mudri izreki (<Blag kako pelin>),
dodeka poslovicite se malku podolgi, odnosno dvo~leni mudri iz-
reki (<Ako si ovca, sekoj }e te stri`i>).
Makedonskata narodna literatura odigrala ogromna uloga vo
pojavuvaweto i razvojot na makedonskata umetni~ka, odnosno pismena
literatura. Brojni elementi od narodnata literatura i denes se
sre}avaat vo sovremenata makedonska literatura.
Zapomni!
Narodnata literatura e postara od umetni~kata, odnosno
od pismenata literatura.
Makedonskata narodna literatura se deli na narodna poezija
i narodna proza.
Narodnata poezija se deli na lirska, epska i lirsko-epska
poezija. Narodnata proza se deli na narodni prikazni, poslovici,
pogovorki, gatanki, blagoslovi i kletvi.
81
SOBIRA^I NA MAKEDONSKOTO
NARODNO TVORE[TVO
DIMITRIJA MILADINOV
82
upornosta na Konstantin Miladinov, hrvatskiot biskup Josip Juraj
[trosmaer se soglasil da go finansira pe~ateweto na Zbornikot.
Zbornikot od bra}ata Miladinovci e sostaven od 660 na-
rodni pesni, desetina detski igri, opisi na obi~ai, veruvawa, preda-
nija, poslovici, gatanki, narodni li~ni imiwa i eden mal makedon-
sko-hrvatski re~nik. Predgovorot za Zbornikot go napi{al Konstantin
Miladinov koj go istaknal ogromnoto zna~ewe na narodnoto tvore{tvo
za sekoj narod. Materijalite vo Zbornikot od bra}ata Miladinovci se
sobrani od Struga, Ohrid, Prilep, Veles i Kuku{.
83
KUZMAN [APKAREV
84
Zapomni!
Od sredinata na 19 vek zapo~nuva {iroka dejnost za sobira-
we na makedonskoto narodno tvore{tvo.
Sobira~i na makedonski narodni umotvorbi se Dimitrija i
Konstantin Miladinovci, Kuzman [apkarev, Marko Cepenkov,
\or|i Pulevski, Efrem Karanov, Panajot \inovski i drugi.
Zbornikot od bra}ata Miladinovci sodr`i narodni pesni,
detski igri, obi~ai, veruvawa, predanija, poslovici, gatanki, na-
rodni li~ni imiwa i makedonsko-hrvatski re~nik.
Kon krajot na 19 vek Kuzman [apkarev objavil Zbornik od
makedonski narodni umotvorbi vo osum knigi.
85
KONSTANTIN MILADINOV:
<T'GA ZA JUG>, <GOLAP^E>, I <BISERA>
86
T'GA ZA JUG
GOLAP^E
87
slobodnoto vo ~ovekot, `ivotot i svetot. Pticata mo`e da bide sim-
bol i na qubenata devojka. Nepovtorlivosta na ubavoto, na ~udesnoto
se nani`uva kako |erdan od biseri. Edinstvenosta na qubovta i na
do`ivuvaweto magi~no ja vospeva vtorata strofa: <Ela mi, milo, ela
mi, ela mi sega pri mene./ Ja }e ti hubos pofalam, ja }e ti krilja po-
maznam,/ Ja }e te tebe nazobam s# so drobnago bisera,/ Ja }e te ~uva
sekoga, moe mi milo, v pazuva>.
BISERA
Zapomni!
Konstantin Miladinov e rodona~alnik na makedonskata
umetni~ka poezija. Negoviot poetski opus e sostaven od petnae-
setina pesni ispeani na rodniot makedonski jazik. Stihovite
vo ovaa poezija se silabi~ki. Najprisuten e osmerecot so dvete
varijanti; vo {est pesni od vidot (5 plus 3) i vo dve (4 plus 4).
88
RAJKO @INZIFOV: <PRO[EDBA>
RASKAZOT <PRO[EDBA>
89
<sliki od `ivotot vo Makedonija> sledena od Efrem Karanov, Spiro
Gulap~ev, Kosta [ahov, Ko~o G. Molerov, Vasil Paskov, Hristo Kal~ev,
Stojan Bo`ov i drugi.
Tvorbata na @inzifov kako narativen tekst mo{ne uspe{no
go obedinuva raskazot i patopisot. Vo edno prazni~no utro avtorot i
negoviot drugar se upatile kon seloto Vrbjani. Vo ra|aweto na noviot
den, ubavinite na prirodata, nedoglednoto ramno i plodno pole av-
torot beskrajno se raduva i vo taa radost kako da e sokriena nemerli-
vata qubov kon svojot narod i kon tatkovinata. Tvorbata se sozdava
mozai~no so vgraduvawe na slika vo slika, odnosno na raskaz vo ras-
kaz. Postapka koja e karakteristi~na i ~itliva posebno vo negovite
podolgi pesni.
Prvata prikazna e za starecot Stojan i negovoto semejstvo. Za-
edno zaminuvaat vo crkvata koja bila bez pokriv i pove}e li~ela na
urnatina. Vo taa scena pisatelot `estoko go kritikuva bogoslu`e-
weto na nerazbirliv gr~ki jazik i al~nosta na sve{tenstvoto koe od
ustata na siroma{nite go zema i poslednoto gor~livo par~e leb. Vra-
}aweto vo domot na starecot e slika za mnogu~lenoto semejstvo vo
koe bile starecot i babata, osum sinovi, {est snai i drugite okolu
triesetina, vnuci. Toa e prikazna za makedonskoto patrijarhalno se-
mejstvo, za redot i disciplinata vo nego, za me|usebnata po~it i qu-
bov. Narodnosnata tradicija i makedonskata samobitnost se obnovu-
vaat vo razgovorot na ru~ekot za golemite junaci i dela na Kral Mar-
ko, Doj~in, Jankula Vojvoda, Mino od Kostur, Dete Dukadin~e. Naspre-
ma minatoto, sega{nosta na porobeniot ~ovek e pekol; gr~kiot vla-
dika gi gorel starite slavjanski knigi vo bliskiot manastir, a stare-
cot moral da gi prodade ovcite i kravite za da go izmoli vladikata
za ven~avkata na {estiot sin. Ovoj del pretstavuva glavna epizoda i
posebna celina koja mo`e da se zeme kako samostoen raskaz.
Na selskoto gumno prisustvuvaat na golemoto narodno oro, i
vo negovoto opi{uvawe @inzifov se poka`uva kako darovit i u~en
folklorist. Qubovta kon svojot narod i negoviot nepokor se iska`ani
niz obemnoto i detalno nabquduvawe na narodnite obi~ai i kultura.
Ve~erta, vo domot na doma}inot, se postavuva i pra{aweto za nega-
tivnoto vlijanie na novite i moderni porazii koi doa|ale od Evropa i
gi uni{tuvale ~istotata i ubavinata na narodnoto `iveewe i opsto-
juvawe.
Rajko @inzifov vo raskazot <Pro{edba> jasno ja nazna~uva sop-
stvenata tvore~ka tendencija za kritika na gr~koto duhovno tiranstvo
i za negativnite vlijanija na Zapadot. No, iako so vakvi strogi tvore~ki
90
nameri, so zanimlivoto i lesno raska`uvawe, so poetskite opisi na
prirodata, so sozdavaweto na individualni likovi i karakteri, so
kratkiot i dinami~en dijalog, so humoristi~noto, sozdal prozna celi-
na koja se odlikuva so estetski vrednosti i mu obezbeduva sopstveno
mesto i zna~ewe vo fondot na raskazi na makedonskiot XIX vek.
Zapomni!
Konstantin Miladinov i Rajko @inzifov se osnovopolo`ni-
ci na novata makedonska poezija. <Pro{edba> na @inzifov, obja-
ven vo 1862 godina, e prviot raskaz vo makedonskata literatura.
Toj e edna <slika od `ivotot vo Makedonija> vo koja preku pri-
kaznata na starecot Stojan e prika`an te{kiot `ivot na make-
donskiot narod pod tu|ite ropstva i tiranii. Vo svojata litera-
tura @inzifov ne e samo blizok do usnata narodna kni`evnost,
tuku makedonskiot bit go dolovuva i niz mnogu sceni od kata-
dnevieto so obi~ai, veruvawa, praznuvawa koi imaat posebna
umetni~ka i istoriska vrednost vo negoviot raskaz. So svoi pri-
lozi u~estvuval i vo kapitalnoto delo Zbornikot na bra}ata
Miladinovci.
Zada~a
Pro~itaj soodvetna lektira za odnosite me|u istorijata i
literaturata. Stanuva zbor za odnosi/ relacii koi se izvonredno
zna~ajni vo tradicijata i kontinuitetot na kni`evnosta.
91
GRIGOR PRLI^EV: <SERDAROT>
92
Poemata <Serdarot> ima 912 stiha i pretstavuva najubavata
poetska tvorba vo makedonskata literatura. Pogibijata na poznatiot
junak Kuzman Kapidan e povod za nejzinoto sozdavawe. ^ove~kata, li~-
nata drama za bestra{niot junak nad junaci, vo isto vreme prerasnuva
i vo senarodna tragedija i dobiva univerzalni, op{to~ove~ki zna~e-
wa i dimenzii. Vovedot, prvite ~etiri katreni, koristej}i gi popu-
larnite stilski figuri slovenska antiteza i hiperbola jasno ja
nevestuvaat tragi~nata drama:
<Piskotnici se slu{aat od Gali~nik vo Reka,
{to te{ka nesre}a gi zbra
i ma`ite, i `enite, ta glasi ta`na eka
i naveva sal kob i zla?>
Likot na majkata Neda e sto`er od koj proizleguva, so sonot se
navestuva dramata, i taa vo isto vreme ne e samo nepokornata make-
donska majka, tuku ja simbolizira i napatenata i porobena tatkovina.
Koga ~etvoricata pre`iveani Albanci go polo`uvaat pred nea mrtvo-
to telo na sinot, dlaboko se poklonuvaat pred negovoto juna{tvo, taa
ne proronuva solza. Od najdlabokite i najskrieni kat~iwa vo du{ata,
taa povikuva nikoj da ne ta`i za smrtta na sinot, tuku narodot da
misli kako }e se brani od ropstvata i tiraniite.
Bestra{niot i ~esen junak, narodniot za{titnik nema posredna
sredba so ~itatelot. Prekrasniot lik na ~ovekot koj se pomni po toa
oti {to rekol i ispolnil, mo}no se do`ivuva niz ka`uvawata na ne-
sre}nata majka za sinot edinec, potpora na domot i semejstvoto, do-
sleden naslednik na negoviot tatko koj bil golem junak i ja imal pogi-
bijata na sinot, od kogo majkata o~ekuvala da zaku}i i da ima vnu~iwa.
Golemiot junak se odlikuval i so visoka moralna ~istota. Pred da
pojde vo napad na bandata razbojnici, do niv go ispra}al svojot glasnik
za najava i opomena. Vo bolnata sudbina na svr{enicata Marija, ne-
ostvarenite mlade{ki soni{ta i ideali povrzani so Kuzman, se pre-
tvoraat vo li~na drama. Patrijarhalnoto vospituvawe na vernost i
doslednost, verna na sopstveniot zbor i na prstenot, ja osuduvaat na
ve~en talka~ po minatoto i sre}ata. I sekako raska`uvaweto na Al-
banecot koj vo detali i so bezmerna po~it kon junakot ja raska`uva
bitkata, presozdadena vo edna epoha kako se sakaat i se branat svojot
narod i svojata tatkovina, no i kako mo`e da se `ivee so drugite na-
rodi. Vo poemata isto taka, vospean e bitot na Albancite i mo`nostite
za nivno zaedni~ko opstojuvawe so hristijanskoto naselenie.
Poemata <Serdarot> na Grigor Prli~ev spored vrednuvawata
na naukata go ima homerovskiot duh. No, avtorovata darba niz prikaz-
93
nata za makite i stradawata na svojot narod, na negovata istoriska
istrajba, sozdavaat vozvi{eno kni`evno delo koe so svoite poraki i
estetski vrednosti ostanuva trajnost za site vremiwa. <Vo <Serdarot>
toj e, kako Homer, poet-slikar-skulptor koj od detaqot pravi smisla,
sodr`ina, stilska figura, a od scenata - `ivi sliki na pobedata/
triumfot ili na propa|aweto i pusto{ot> (Georgi Stalev).
Zapomni!
Imeto i deloto na Grigor Prli~ev pretstavuvaat vrv vo ma-
kedonskata literatura vo XIX vek. Poemata <Serdarot> mu ja do-
nesuva prvata nagrada na konkursot za najdobra poema vo Atina,
vo 1860 godina i bil imenuvan kako vtor Homer. Vo obemniot kni-
`even opus posebno mesto zazemaat poemata <Skenderbeg> i <Av-
tobiografijata>. Negovite prevodi na zna~ajni dela od kni`ev-
nosta i idejata da sozdade slovenski esperanto predizvikale
`estoki reakcii i otpori koi imale porazitelni posledici vo
`ivotot i vo tvore{tvoto na Prli~ev.
Zada~a
Poemata e dominanten poetski vid vo makedonskiot XIX kni-
`even vek. Pobaraj gi i napravi odredeni sporedbi so poemite
na nekoi od makedonskite avtori od ovoj period (<Krvava ko{uqa>
od Rajko @inzifov i <Samovila Makedonska> od \or|ija
Pulevski).
94
IZBRANI TEKSTOVI
IZBRANI TEKSTOVI
GOLAP^E
Izvle~i zaklu~ok
96
KONSTANTIN MILADINOV
T’GA ZA JUG
97
Tamo po srce v kaval da sviram,
s’nce da zajdvit, ja da umiram.
Izvle~i zaklu~ok!
• Nao|aj}i se vo tu|ina, poetot ~uvstvuva golema osamenost i taga.
Potkrepi
go ova tvrdewe so stihovi od pesnava!
• Zo{to avtorot posakuva orelski krilja?
• Kakva e povrzanosta na poetot so gradovite za koi pee vo pesnava?
• Na koj govor e ispeana ovaa pesna?
BISERA
Izvle~i zaklu~ok!
• Spored motivot na koj vid lirski pesni im pripa|a pesnata
Bisera?
• Od kolku strofi e sostavena ovaa pesna?
• [to vospeva poetot vo: prvata strofa, vtorata strofa, tretata
strofa?
98
RAJKO @INZIFOV
PRO[EDBA
(fragment)
• Za da ti bide pojasno
99
r`ta, kojato s svoite klasove, navedeni nadolu, veselo si raste{e
i sja gordee{e, ~e ona be{e predvarila drugite `ita. Sos takva
edna ti{ina, po takva edna {irina m’l~ej}i p’tuvahme ja i mojt
prijatel Zdrave. Hodehme, hodehme, no vse m’l~ehme, no ponekoga{ sja
poglednuvahme i pak ni{to. Za~u sja krotko {umewe; posle nekolku
~ekori i pred o~ite ni javi sja malka re~ica, no skorote~liva; s svoja
mirna brzost re~icata sja valka{e po malkite kam~iwa, ot koito
edni beha beli, drugi ~rni, a treti {areni, kato s zlato posipani;
edni sovsem mazni, drugi vajgalesti, treti sovsem kregli. Lu~ite na
sl’nceto, kato proho`daha ~rez bistrata voda, pokazvaha ni dnoto na
re~icata. Tuk, pri taja re~ica, bez da {teme, oboicata zastanahme.
Zdrave si zasuka r’kavite, pokaza si dva krepki lakti, sja priblizi
do breg’t, izmi si liceto, nozite, nabra si nekolku kam~iwa kregli i
dojde do mene, kojto dr`eh v r’kata si frenska sigara i dimeh.
- Za{to ti set, Zdrave, kam~iwata?
- Kak za{to? A malkata mi sestra Cveta qubit da igrat
petkamen, }e ñ gi odnesam, neka sja poraduvat. Daj i ja da podimam
malu.
Ja dadoh mu druga sigara; on ja zapali i sednahme na megka
detelina. Posle nekolku si minuti, ~e mi sja iska{e da brboram,
obrnah sja kon nego:
- K’de hodime, Zdrave?
- Kak k’de? Zaboravi? V selo, v Vrbjani. Opuli sja napravo;
eno gleda{ redom tri sela, srednoto et na{e... Skoro ~as’t devet,
neka pojdime poskoro, a tam }e sja po~inime, }e si pokasnime banica,
mleko presno, kiselo, presipka, matenica, i {to ni sja poiskat.
Vedno`d stanahme, trgnahme i poleka-poleka dostignahme
v selo. Be{e desetij ~as, koga mi vlegohme v k’{tata na starejata
Stojana. Doma nikogo ne najdohme, tolku dve malki de~iwa, ednoto
petgodi{no, drugoto trigodi{no, koito dr`e{e gi na skut’t si drugo,
pogolemo mom~e, desetgodi{no.
- Petkano mori - re~e Zdrave, - k’de set, mori, mama ti, tejko
ti?
- V crkva, ba~e Zdrave, v crkva set vsi~ko selo. Deneska e
Duhov den. Tolku mene ostaviha da vardam Bo`ina i Cvetka - odgovori
momi~eto s `alosten glas, ~e nego ne zedoha v crkva.
.......................................
100
gleda{ na takvo domakinstvo! Toku - {to mi vlegohme, i cel tabor
najde sja na nozi.
- Dobro utro, dedo Stojane! Za mnogu godini! - rekohme mi.
- Dal bog dobro, ba~e Zdrave! - sja razdadoha glasove. Povelite!
Povelite (zapovedajte) ovde, ovde.
- Maro mori, skoro dve pernici - viknaha nekolku glasove.
Toj ~as donesoha dve pernici velneni, tkaeni doma i nap’lneti
s slama; sviha gi nadve, ~e mi behme oble~eni po poslednata moda,
t.e. po frenski: v beli pantaloni, bel sjurtuk, bel koprinen vratnik,
nisko fes~e mexidie, nakiteni, napomadeni... Koga mi sednahme,
malkite de~iwa hvanaha da sja smejat, ~e nas tesnite pantaloni
ne pu{taha da sedneme svobodno, a edno od nih, vidi sja ~e be{e
poostroumno, vikna:
- [trk! [trk! - i sja razdade grom’k smeh me`du de~iwata.
- Ah, ti, pesij sinu! - izvika starec’t. - Hvatete go mori.
Deteto pobegna vonka. Po nego i drugite de~iwa. Mi usmirihme
starec’t da ne sja srdit, ~e deteto stori tova, koeto treba kako dete.
Komu neizvestno s kakva radost, s kakvo prostodu{ie
na{ij seqanec do~ekvat gostite si? Komu neizvestno selskoto
gostoprimstvo? Vedno`d stavi sja ~estna trapeza: nekolku si malki
zemneni vagan~iwa (panici) s suho grozde i s doma{no sukano blago,
nekolku si panici s kiselo mleko, drugi s presno sirene, dva-tri
bukara s prevarenica (rakija) stoeha pred nas.
Izvle~i zaklu~ok!
• Zo{to Rajko @inzifov prviot raskaz vo makedonskata literatura
,,Pro{edba” mu go posvetil na Dimitrija Miladinov?
101
GRIGOR PRLI^EV
SERDAROT
(fragment)
• Za da ti bide pojasno
,,Negovata poema ,,Serdarot” e imeno takvo pateti~no slavewe
na ~ove~koto dostoinstvo, na hrabrosta i juna~kata samo`rtva za
tatkovinata. Ne slu~ajno vo negovata du{a zavrza plod imeto ba{
od onaa narodna pesna vo koja se usetuva sozrevaweto na re{enosta
za borba. Prli~ev se zanesuva od likot na svesniot borec, silen
i bestra{en, za{titnik na potisnatite, grozen naka`uva~ na
nasilnicite. Takov e negoviot Kuzman”.
Bla`e Koneski
1
Piskotnici se slu{aat od Gali~nik vo Reka,
{to te{ka nesre}a gi zbra
i ma`ite, i `enite, ta glasi ta`na eka
i naveva sal kob i zla?
1
Demetra: bo`ica na plodorodnosta.
102
A glasot raste{e, i golem stana ta se digna
ko Borej2, brzokril. Za ~as
vo site bli`ni sela tolku brgu, ene, stigna
toj nesre}en i koben glas.
2
Vo proletna ve~er zadumano po~iva edna
`ena, sedej}i na pragot.
So race na kolena, pu{kata svetnata ledna
taa ja miluva blago.
103
mislite crni gi goni;
no pak ja obgradija ma~nite sliki od sonot
no}eska {to ñ se soni.
[tom {u{nuva ne{to - smurtenoto ~elo go kreva
sigurno sinot ñ }e e!
I pak go navednuva, kako ovenata treva,
za{to ~ekaniot ne e.
I zo{to ja `ali vdovicata minuva~ ta`en,
solzite svoi gi trie?
Za smrtta toj ne se re{ava{e prv da ñ ka`e,
od nea zloto go krie.
..................................
Na oganot majkata kotelot, ene go klava:
voda da stopli za tolku
sakanite kapnati juna~ki noze i glava...
Nego go nosea molkum.
104
da, kako lavica, {to drsko lovcite ja gonat
i plodot ñ go kradat prv...
A toga{ i najtvrdiot od o~i solzi srona:
go stigna `alta svojot vrv.
Pla~ovite niz seloto se nosea s# u{te
i Neda crna krpa pak
od glavata si frli, povtor kosata ja pu{ti,
a pla~ot stana tolku jak.
- ,,Malodu{ni zemjodelci, izlezete od dvorov!”
- im vikna majkata so gnev.
- Dajte mi go, da vidam! Zaprete so zborov,
gledajte si na svojot grev!
Dosta mu bea lipawata piskotite mi ledni
za nagrada vo ovoj ~as.
Nad va{ite nevesti i }erki pla~ete, o bedni,
bidej}i za niv nema spas.
Ta kakva nade` otsega vam }e vi nosat dnite?
Go nema, kutri, Kuzman va{
koj kako svoja zenica ve ~uva{e vas site
i krajot sviden roden na{!”
Pri vikot maj~in narodot stapisano se stresna
i nejze pat ñ stori mal.
So kosi spu{teni, se frli ko Menada3 besna
vrz mrtov sin od `al.
Prepev: Georgi Stalev
Izvle~i zaklu~ok!
• Vo prvite ~etiri strofi od poemata, poetot ja koristi
popularnata
stilska figura karakteristi~na za poezijata na slovenskite
narodi -
slovenska antiteza. Koi se nejzinite karakteristi~ni elementi?
• Pronajdi gi i poso~i gi simbolite od sonot na Neda, majkata na
Kuzman!
[to pretska`uvaat tie simboli?
• Izvle~i gi porakite do narodot od oplakuvaweto na majkata Neda
nad mrtvoto telo na sinot!
3
Menada - sve{tenica na bogot Dionis. Dionis e bog na vinoto.
105
DENOVI
Ko~o Racin
Izvle~i zaklu~ok!
• Spored motivot na koj vid lirski pesni im pripa|a pesnata
,,Denovi”?
• Kakva e kompozicijata na pesnata?
• Koi poetski izrazni sredstva koristi poetot?
• [to toj postignuva preku upotrebata na poetskite izrazni
sredstva?
• [to osuduva poetot preku ovaa pesna?
106
PAPOKOT NA SVETOT
(fragment)
Za da ti bide pojasno
107
tebe?”, pra{a logotetot so parabola umesna, oti vaistina6, kakvo
dobro mo`e da stori zbor eden poznat me|u stotina nepoznati, kako
eden voin tvoj me|u iljada neprijateli? No i filozofot odgovori
podobno, so parabola sjajna: ,,I Gospod, Isus ^ovekoqubecot eden
be{e, a dojde da n# spasi site nas”, re~e Filozofot, i prodol`i
med da te~e od ustata negova. ,,Ako ima{ samo eden `elad, a {uma
nema{, i ako go zasadi{, }e nikne li od nego dab? A od dab eden, }e
dobie{ li `eladi mnogu pak? I od niv zarem nema da nikne {uma cela
podednakvo? Ako ima{ zrno, }e nikne li od nego klas, a od zrnata na
klasot prvoroden, }e nikne li niva cela, pa od nea druga? I zatoa,
koga umira jazik nekoj i pismo nekoe gasne, nenu`no e da se so~uva s#;
ako gori hram so knigi, samo edna treba da se spasi, duri i strani~ka
edna, duri i red eden dovolen e. I potem site knigi povtorno mo`at da
bidat so~ineti od ona {to spaseno e, od zrnoto na pismata i slovata.
I Bog od Slovo edno go so~ini svetot, a sega zborovi mnogubrojni ima
i jazici mnogubrojni po rodovite ~ovekovi na liceto na Zemjata. Pa
i Noe, koga go spasuva{e svetot, zarem ne zede li po edno, ma{ko i
`ensko, od site stvorovi `ivi, i vo korabot svoj gi stavi, za potoa da
se namno`i `ivot cel na zemjata po potopot? Zatoa, pogledni dobro
vo zapisot {to ti se ~ini in, i ka`i: ako ovoj zbor ovde, ,,ninda” {to
se ~ita, zna~i ,,leb”, mo`e{ li da naseti{ za {to se govori?”
Logotetot gleda{e vo ~udnoto pismo na prstenot i se ~e{ka{e
po tilot. A Filozofot prodol`i: ,,Razmisli: ako vo zapisot se
govori za leb, toga{ sledniot zbor do nego, koj najgolema qubov
kon ovoj zbor projavuva drugi i vo jazikot tvoj, pa i vo jazicite na
site rodovi na liceto na Zemjata - koj bi mo`el da bide? So lebot
{to mo`e da se ~ini?” , pra{a Filozofot. ,,Lebot se jade?!”, re~e
nesigurno logotetot, kako dete pred vozrasen, kako risjanin sluga
pred gospodarot svoj. Gospod Sedr`itelot, gledaj}i mole`livo i
pra{alno vo toplite o~i na Filozofot. ,,Tokmu taka, presvetol.
Sledniot zbor e jade. A zborot Nu, na {to ti li~i, ako znae{ deka
vo slovata so~ineti na site jazici na ovoj svet prvo se ka`uva koj, a
potem {to?”. ,,Nu mi li~i na zborot za nie, Filozofu zlatoust”, re~e
logotetot i ve}e go obzema{e radosta na onie koi soznavaat, koja ne
mo`e nitu da se meri so radosta na vladetelite koi porobuvaat i
grabaat. ,,I toa e verno”, re~e Filozofot: ,,Pa ako e taka, {to zna~at
prvite tri zborovi? Zarem ne zna~at: leb }e jademe? I pogledni
sega, presvetol: zna~eweto na tri zborovi go znaeme, a za tie tri
zborovi sedum znaci se upotrebeni, taka {to so tri zborovi - sedum
bukvi od toa pismo otklu~ivme. Oti pismoto taka e praveno, kako
i s# od Gospoda na ovoj svet: sekoe pogolemo od pomali ne{ta da
6
vaistina (crkovnomakedonski): navistina.
108
bide so~ineto, pa u~ej}i go pogolemoto odedna{ nekolku mali ne{ta
se u~at, nezabele`ano. Gospod premudar taa uka ja ostavil za da ne
pa|ame vo o~ajanie oti ni{to ne znaeme; i zatoa, koga nepoznato ne{to
}e sretneme, ne treba da o~ajuvame, oti toa ne{to od podrobni ne{ta
e so~ineto, i redovno - poznati se uka`uvaat tie. Ima li, gospodaru,
nekoj od tie sedum znaci za tebe znajni, vo vtoriot, neznaen del od
zapisot?”. Logotetot gleda{e vo vtoriot del od zapisot, go pro~ita
na glas: ,,vadar ma ekuteni”, i re~e: ,,Ima”. ,,Vo ekuteni ima dva
znaka, dva sloga kako i vo ezateni”. ,,A {to zna~e{e ezateni?”, pra{a
Filozofot. ,,Ezateni be{e: }e jademe”, re~e logotetot. ,,A zarem
teloto na ovoj zbor, od glasovi so~inet, ne potsetuva na teloto na
prviot zbor?”, pra{uva{e natamu uporno Filozofot. ,,Zarem ne se
ezateni i ekuteni dva zbora vo qubov nekakva, vo srodstvo i podobie
telesno? Zarem ne potsetuva edniot na drugiot, kako bliznaci da se?”,
pra{uva{e Filozofot. ,,Podobni re~isi sosem se”, re~e logotetot.
,,A ako ima{ dve podobni tela ~ove~ki, zarem nema i du{ite na tie
dve tela da bidat podobni?”, pra{uva{e Filozofot. ,,Verno”, re~e
logotetot. ,,Tie dva zbora kako rodnini mi li~at, re~e, oti telata im
se podobni, a koga telata im se podobni, od ist rod im se i du{ite”.
,,Zna~i”, prodol`i Filozofot, ,,Koj zbor brat bi mu bil na zborot
jade?” Logotetot gleda{e vo Filozofot stre{teno, ja obli`a suvata
od vozbuda usna i re~e: ,,Pie”. ,,Tokmu taka”, re~e Filozofot. ,,Da
vidime sega {to imame: Leb }e jademe i ... }e pieme. Ostana samo u{te
eden zbor, vo koj site znaci se nepoznati, i neupotrebeni do sega. No,
pogledni go toj zbor, logotetu. I ka`i mi: koi zborovi qubov silna
~uvstvuvaat kon zborot pie?”
Logotetot izgleda{e s# povedar i povoodu{even od ~udnata
uka na Filozofot, i ve}e vidno se be{e zadlabo~il vo pismoto.
,,Zborovi kako vino, mleko ili voda”, re~e i dodade: ,,Tie zborovi
qubov poka`uvaat kon zborot pie”. ,,Dobro”, re~e Filozofot. A od
tie tri, koj najmnogu qubov poka`uva kon zborot pie, ako go sporedi{
teloto na zborot vadar so teloto na nekoj zbor od jazikot tvoj?”
Logotetot sosema se be{e zadlabo~il vo zapisot, i odedna{,
vedra senka mu pomina na namurtenoto ~elo i se razlea kako ozarenie
po celoto lice: ,,Vadar e voda”, re~e i samiot nesvesen {to rekol.
,,Zborot nepoznat - poznat mi se stori vo ovoj mig”, dodade sosema
skr{eno, kako da e iscrpen od dolg pat. ,,Toa e taka zatoa {to
nepoznatoto sodr`i sekoga{ tragi od poznatoto”, re~e Filozofot.
,,Gospod Sedr`itelot, koga go sozdaval svetot, vodel smetka i vo
nepoznatoto da stavi zrno poznato, za da mo`eme da go imenuvame”,
re~e i prodol`i medot da se izleva od ustata negova:
109
,,Zarem koga }e sretne{ nepoznat ~ovek, ne te potsetuva toj,
po odot, ili po nekoj del od teloto svoe, ili po glasot na nekoj {to
prethodno si go znael? I zarem ako ni{to drugo, ne e barem ~ovek
kako nalik na sekoj drug? I zarem sekoj rod ne sodr`i delovi poznati
od sekoj prethoden, iako ni se ~ini celosno nov i nepoznat? Zarem
~ovekot ne e postaven na sredina od angelite i `ivotnite; zarem
ne se razlikuva od angelite po strasta, po koja im nalikuva na
`ivotnite, i zarem ne li~i na angelite po razumot, duhot i Slovoto,
po koe se razlikuva pak od `ivotnite?”. ,,Verno, o premudar i
zlatoust Filozofe!”, re~e logotetot, ne sfa}aj}i s# u{te {to mu se
slu~uva. Potem Filozofot mu go vrati prstenot na rakata, na prstot
mu go namesti, i re~e: ,,Pro~itaj sega, pre~esen, {to veli sloboto od
prstenot tvoj”.
I logotetot pogledna vo prstenot i re~e: ,,Leb }e jademe i voda
}e pieme”.
,,Sosem verno, logotetu”, re~e Filozofot.
Logotetot gleda{e stre{teno vo Filozofot, za potem da stane
i da izgovori: ,,Proro{tvo dobro e toa za sekoj onoj ~ij prst }e bide
po~esten so ovoj prsten, oti carstvoto negovo i podanicite negovi
vo blagosostojba }e `iveat so toj car, i leb i voda vo izobilstvo }e
imaat dodeka toj {to go nosi ovoj prsten upravuva...”
Venko Andonovski
Izvle~i zaklu~ok!
• Kakov zapis rastajnuva Filozofot? [to zna~i i kakvo proro{tvo
ozna~uva toj zapis?
• Vrz koj princip Filozofot go de{ifrira nepoznatiot zapis? Kakov
e, spored Filozofot, odnosot me|u nepoznatoto i poznatoto?
• Koi se sli~nite nepoznati i poznati zborovi preku koi se rastajnuva
zapisot? Po {to se sli~ni tie zborovi me|u sebe?
110
BALADA ZA NEPOZNATIOT
111
Koj umrel za tatkovina
i za ~ove~ki pravdini -
kade vas, bratko, ne ginel,
so vas do vekot `iveel.
Vie mu pesna peete,
vie go s pesna `alite -
taka se site ra|ate
i taka si umirate!
A tuka - zo{to padnav ja?
zo{to me kur{um proniza,
zo{to me zemja potisna -
za kogo ludo zaginav?
Ka`ete, bra}a, ka`ete,
ka`ete - pa pominete -
mene me ni{to ne diga,
mojata smrt e - karasmrt!”
Delii glavi vednea,
nemea samovilite -
te{ko na tija, gorko im
taka {to ginat na vojna!
Nemea - tuku petlite
v selo vedna{ pisnaa -
samovilite v gorite
s delii v race lisnaa!
Pusto ostana poleto,
pusto zazori zorata -
~emree v pole vrbata,
~emree - ta`i nepoznat.
Ko~o Racin
Izvle~i zaklu~ok!
• Kakvo ~uvstvo dominira vo pesnava?
• Koj e osnovniot motiv vo pesnava?
• Koja e osnovnata poetska ideja?
• Kakvi ~uvstva pobudi kaj tebe ovaa balada?
112
PARITE SE OTEPUVA^KA
(fragmenti)
Za da ti bide pojasno
An|ele e sin na Mitre i Mara. Kata e sestra na An|ele, odnosno
}erka na Mitre i Mara. An|ele zaminuva na pe~alba vo Amerika i po
20 godini se vra}a. Prvo odi kaj sestra mu Kata koja e ma`ena. Kata mu
predlaga da odi doma i da ne im ka`uva na Mitre i na Mara koj e, tuku
da se pretstavi kako patnik od gradot, za da vidat dali roditelite
}e go poznaat sinot po dvaeset godini. An|ele se soglasuva. Ve~erta
odi doma i se pretstavuva kako patnik. Vo kufer~eto nosi mnogu pari.
Mitre i Mara ne go prepoznavaat svojot sin. Otkako An|ele legnuva,
Mitre i Mara se vo isku{enie da go ubijat ,,patnikot” i da mu gi zemat
parite.
MARA
Maka...
MITRE
Maka ja! (Kako na u{e). Ova ku~e ne gi ima samo spe~aleno,
slu{aj me ti mene! Ovoj ima otepano nekogo za da dojde do ovie
pari! A koga toj mo`el nekogo da otepa {to jas ne bi otepal nego
i da stanam bogat ~ovek? Kako gi spe~alil - taka neka gi zagubi!
Sekirata na ova ku~e!
MARA
(spisnuva). Au!...
MITRE
( ja zatvora so raka ustata). Ps’s! Ami {to, kum li }e go pravam?!
MARA
(itro). Ako ne da mu gi sokrieme i da re~eme ti ne si donesol
takva rabota - pari vo ku}ava.
MITRE
Ne mo`e, nikoj nam ne }e ni veruva. Sekoj }e ka`e, koj {to ne
ostavil ne bara... Ovoj ne gi ima spe~aleno so pot... Zatoa ti velam:
sekirata na ovega! (Brzo izleguva).
MARA
(odi i kleknuva pred ikonata). Sveti Nikola zlaten,
Bogorodice majko, {to sega ide{, trgni mu go ona lo{o od glavana; daj
113
mu duh sveten i smiri go da ne napravi budalija. (Stanuva i se misli).
]e go razbudam, }e go razbudam pa {to saka neka mi pravi, mene neka
me otepa. (Potr~uva da vleze kaj An|eleta, no vo toa vreme Mitre
vleguva so brzi ~ekori i so sekirata vo rakata).
MITRE
(Sfa}aj}i {to saka Mara da napravi, za ramewa ja isfrluva
nadvor i ja zatvora vratata; zastanuva pred vratata kaj An|eleta
i, otkako nekolku pati nere{itelno se pu{ta da ja fati kvakata,
re{itelno vleguva).
ZAVESA
MITRE
(zbrkan). [to... {to?
MARA
Kakov gostin? Za ... kakov gostin pra{uva{?
SOFRE
(tresej}i se po malku). Za ~ovek gostin pra{uva...
MARA
(zbrkana). Kakov ~ovek mori, }erko?
KATA
(luta). ,,Kakov ~ovek”. Sigurno ne so rogovi!
ANA
(od zad nea poka`uva so prstite na ~eloto). So rog~iwa!
(Mitre i Mara gi krevaat ramewata i se gledaat eden vo
drug).
KATA
[to se ~udite obajcata? Sno{ti ne vi dojde gostin na
spiewe? Nie vi go prativme.
114
MARA
(O[UMOGLAVENA). Kakov gostin mori? ...
KATA
(otkako gi poglednuva Sofreta i Ana v o~i). An|ele mori
eeej!
MARA
Ooov, An|ele srce! ... (pa|a mrtva).
SOFRE
Voda! ... (potr~uva nadvor).
KATA
An|ele bratu! ... Majko... (potr~uva nadvor). Voda! ... (Ana
potr~uva po niv).
MITRE
Vadi no` od pojasot i go stava pred srceto). Ah jalan vek!
... Pusti pari otepuva~ka ste vie! ...(Nekolku sekundi se bori so
sebesi, go zabiva no`ot vo srceto. Pa|a).
(Sofre, Kata i Ana dotr~uvaat so stomni, no koga go gledaat i
Mitreta so zabien no` jasno im e s# i o~ajno si gi kubat kosite).
KATA
(ta`i). Le-le, bratu; Le-le, tatko;
le-le, zlatna mori majko,
taman dojde da re~ete oho-hoh...
zatvorivte ku}a, ofo-fof!
ZAVESA
Risto Krle
Izvle~i zaklu~ok!
• Koi se pri~inite za nesre}nata sudbina na An|ele?
• Pronajdi go i poso~i go tragi~niot element vo dramata!
• Kata i An|ele si poigruvaat so sudbinata. Kako zavr{uva nivnata
igra?
• Do {to doveduva al~nosta na likovite Mitre i Mara vo dramata?
115
RE^NIK NA POIMI I TERMINI
A
akcenten znak ‡ znakot so koj{to se bele`i akcentiraweto na zborot.
akcentirawe ‡ naglasuvawe na opredelen slog vo zborot.
akcentska celost ‡ dva, tri ili pove}e zborovi koi{to imaat zaed-
ni~ki akcent.
G
glas ‡ najmal i natamu nedeliv del od zborot.
D
dominira ‡ preovladuva; pove}e e zastapen od drugite.
E
enklitiki ‡ zborovi {to nemaat akcent i doa|aat po polnozna~nite
zborovi (imenki, zamenki, pridavki, broevi i glagoli),
so koi obrazuvaat akcentska celost i vo niv spa|aat
kratkite zamenski formi.
estetika ‡ nauka za ubavoto vo prirodata i vo umetnosta.
etnografija ‡ nauka za `ivotot, veruvawata i obi~aite na eden narod.
I
interpretator ‡ tolkuva~, izveduva~; peja~ ili raska`uva~ na na-
rodna umotvorba.
K
klasifikacija ‡ podelba, raspored.
M
manifestira ‡ poka`uva; iznesuva vo javnost.
Minerva ‡ bo`ica na mudrosta.
muza, mn. muzi ‡ }erki na vrhovniot Bog Zevs, bo`ici i za{ti~ni~ki
na u~enosta i estetskite ve{tini. Ima devet muzi.
P
patrijarhat ‡ rodovska zaednica vo koja rakovodnata uloga ja ima
ma`ot.
pravogovor ‡ kulturniot pravilen izgovor na glasovite vo zborot.
pravopis ‡ sistem od jazi~ni normi i interpunkciski znaci, kako i
zakonitosti koi{to treba da se po~ituvaat pri kultu-
rata na pismenoto izrazuvawe.
proklitiki ‡ zborovi koi nemaat akcent, kako i enklitikite, no za
razlika od niv, tie doa|aat pred polnozna~nite zbo-
rovi so koi se obrazuva akcentska celost.
F
fonetika ‡ del od naukata za jazikot koja gi prou~uva obrazuvaweto
i izgovaraweto na glasovite.
117
SODR@INA
Predgovor ...................................................................................................................... 3
I. J A Z I K ..................................................................................................................... 5
ISTORISKI RAZVOJ NA MAKEDONSKIOT JAZIK .......................... 7
MAKEDONSKIOT JAZIK VO SEMEJSTVOTO NA
SLOVENSKITE I JU@NOSLOVENSKITE JAZICI ................................ 7
[IREWE NA FUNKCIITE NA NARODNIOT JAZIK ............................... 9
MAKEDONSKIOT JAZIK ME\U BALKANSKITE JAZICI ..................... 12
GUBEWE NA PADE@NITE FORMI ........................................................................... 12
UPOTREBA NA ^LENOT ............................................................................................. 12
UDVOJUVAWE NA PREDMETOT ................................................................................ 13
GUBEWE NA INFINITIVNATA FORMA ................................................................. 13
OBRAZUVAWE NA IDNO VREME ............................................................................... 13
STEPENUVAWE NA PRIDAVKITE ............................................................................ 14
MAKEDONSKIOT JAZIK VO XIX VEK ...................................................... 15
JAZIKOT NA PRVITE
MAKEDONSKI PISATELI ........................................................................................ 15
IZBOROT NA DIJALEKTNATA OSNOVA NA
MAKEDONSKIOT STANDARDEN JAZIK .................................................................. 15
JAZIKOT NA MAKEDONSKITE PISATELI VO
VTORATA POLOVINA NA XIX VEK ............................................................................ 16
JAZIKOT NA MAKEDONSKITE DEJCI VO
VTORATA POLOVINA NA XIX VEK ............................................................................ 16
F O N E T I K A ......................................................................................... 19
PODELBA NA GLASOVITE (samoglaski i soglaski) ............................ 19
SAMOGLASKI (VOKALI) ........................................................................................... 19
SOGLASKI (KONSONANTI) ..................................................................................... 20
GLASOVNI PROMENI ............................................................................... 22
REDUVAWE NA GLASOVITE ...................................................................................... 22
OBEZVU^UVAWE NA ZVU^NITE SOGLASKI NA KRAJOT NA ZBOROT ............... 22
EDNA^EWE PO ZVU^NOST
NA SOGLASKITE ........................................................................................................ 23
ISPU[TAWE NA GLASOVITE .................................................................................. 23
M O R F O L O G I J A ................................................................................ 25
M O R F E M A ................................................................................................ 25
VIDOVI MORFEMI ................................................................................................... 26
118
ZBOROVNI GRUPI VO MAKEDONSKIOT
LITERATUREN JAZIK .............................................................................. 28
MORFOLO[KA I SINTAKSI^KA
KLASIFIKACIJA NA ZBOROVITE ......................................................................... 29
IME NKI ................................................................................................... 32
GRAMATI^KA KATEGORIJA
ROD NA IMENKITE .................................................................................................... 32
GRAMATI^KA KATEGORIJA
BROJ NA IMENKITE .................................................................................................. 33
OBRAZUVAWE NA IMENKITE .................................................................................. 36
P R I D A V K I .............................................................................................. 38
PODELBA NA PRIDAVKITE SPORED ZNA^EWETO .............................................. 38
STEPENUVAWE NA PRIDAVKITE ............................................................................ 39
OBRAZUVAWE NA PRIDAVKI ................................................................................... 40
ZAMENKI ................................................................................................... 42
ZNA^EWATA NA LI^NO-PREDMETNITE ZAMENKI ............................................. 44
POKAZNI ZAMENKI .................................................................................................. 44
ZAMENKITE VO RE^ENICATA ................................................................................. 45
GLAGOLI ..................................................................................................... 46
GRAMATI^KA KATEGORIJA VREME ......................................................................... 46
GRAMATI^KA KATEGORIJA NA^IN ......................................................................... 46
GRAMATI^KA KATEGORIJA LICE ........................................................................... 46
GRAMATI^KA KATEGORIJA VID .............................................................................. 47
S I N T A K S A ......................................................................................... 49
PROSTA RE^ENICA.................................................................................. 49
GLAVNI ^LENOVI NA RE^ENICATA ....................................................................... 50
BEZLI^NI RE^ENICI ............................................................................. 51
P O D M E T ................................................................................................... 53
FUNKCIJATA NA PODMETOT VO RE^ENICATA ................................................... 53
SOGLASUVAWE ME\U PODMETOT I PRIROKOT ................................................. 54
FORMI NA KOMUNIKACIJA ................................................................................... 55
II. LITERATURA ......................................................................................................... 57
PO^ETOCI NA SLOVENSKATA PISMENOST I
LITERATURA .............................................................................................................. 59
OP[TESTVENO-EKONOMSKI USLOVI ................................................. 59
RABOTATA NA KIRIL I METODIJ......................................................... 60
PANONSKI LEGENDI ................................................................................................ 61
OHRIDSKA KNI@EVNA [KOLA ‡ KLIMENT OHRIDSKI .................. 62
KLIMENT OHRIDSKI KAKO PRODOL@UVA^ NA
KIRILOMETODIEVSKATA TRADICIJA ................................................................. 62
KNI@EVNATA DEJNOST NA SV. KLIMENT OHRIDSKI ...................................... 63
<POFALNO SLOVO ZA SV. KIRIL> ......................................................................... 63
CRNORIZEC HRABAR ............................................................................... 65
<ZA BUKVITE> ............................................................................................................. 65
XIX
IZBRANI TEKSTOVI 95
GOLAP^E 96
KONSTANTIN MILADINOV: T’GA ZA JUG 97
RAJKO @INZIFOV: PRO[EDBA 99
GRIGOR PRLI^EV: SERDAROT 102
DENOVI 106
PAPOKOT NA SVETOT 107
BALADA ZA NEPOZNATIOT 111
PARITE SE OTEPUVA^KA 113
116