KRONINI PANKREATITIS Je hudo obolenje za katero je znailno propadanje acinusov oz. leznih meikov.

Poleg tega lezo obda fibroza. Najpomembneji etioloki faktorji so alkoholna konsumacija in obstrukcija z olnimi kamni. bolniki s cistino fibrozo imajo veje tveganje za razvoj.

Zaradi mnoice kalcijevih konkrementov, je leza trda. Klinini znaki ustrezajo vlogi ki jo ima pankreas. V poznih oblikah se pojavi diabetes zaradi propada langerhansovih otokov. Pride seveda do boleine v hrbtu na viini pankreasa. Pomemben znak je tudi malabsorbcija maob zaradi pomanjkljivega izloanja in delovanja lipaz. Ob pitju alkoholnih pija pride do pravih napadov pankreatitisa. Razvije se steatozna oz. maobna nekroza. MORFOLOGIJA: Lobuli pankreasa so atrofini, obdaja jih vezivo, ki ponekod vraa tudi med izvodila in jih razriva. Tudi duktalni epitelij je atrofien, lahko pa se razvije tudi metaplazija. izvodila so dilatirana in vsebujejo proteinske epe. AKUTNI PANKREATITIS Anatomija pankreasa je jasna, posamezen lobul gradi intralobularno izvodilo, ki se nadaljuje v vsatvek na koncu katerega se nahajajo acinusi oz. meiki. Le te gradijo acinarne celice, ki proizvajajo hidrolitine encime. Centroacinarne celice proizvajajo bikarbonat. Akutni pankreatitis je tako kot kronini bolezen eksokrinega dela leze, lahko pa preide v endokrinega, e se nadaljuje. Na propedevtiki si videl bolnico z akutnim pankreatitisom, ki je prila v bolnico zaradi bolein v trebuhu, sicer neprizadeta. To je znailnost pankreaitisa, torej vnetja trebune slinavke, ki ga spremljajo poviani krvni encimi. Vendar le prva dva do tri dni. Spekter je irok, najhuji pa je hemoragini nekrotizirajoi pankreatitis, kjer vnetje nane ile in pride tudi do krvavitve.

Etioloko je precej bogata bolezen. V 80 % sta krivca alkohol in olni kamni. Ostalih 20% pa se razporedi med vaskularne, mehanine in infekcijske faktorje: Nodozni poliarteritis, ok, aterotrombolizmi, operacija, travma, virus mumpsa in koksaki virusi A in B, ter mikoplazma pneumonie (da, ta ki povzroa tudi atipino akutno pljunico.)

Kljuni dogodek je aktivacija tripsinogena, ki pa naprej aktivira druge cimogene. Kako pride do razgradnje, duktalna obstrukcija ali pa primarna pokodba acinarnih celic. Obstrukcijsko teorijo znamo razloiti. Pri pokodbi acinarnih celic je najpogosteje involved virusna okuba z mumpsom, ki unii celico, ki sprosti hidrolaze v okolno tkivo. Klinino se najpogosteje kae z boleino v trebuhu, ki zaseva v hrbet. e so bolniki zraven e okirani je prognoza toliko slaba. Amilaza in lipaza sta narasli. ARDS STEATONEKROZA: Pankreas je nabrekel, povean. Opazna so lahko tevilna mleno-bela aria steatonekroze, ki nastanejo zaradi delovanja encimov. Razgrajene MK se veejo na kalcij in tvorijo se kalcijeve soli. Ponekod je prisotna tudi vnetna infiltracija, predvsem z granulociti.

DIVERTIKULOZA Je neredka bolezen v zahodnem svetu saj ima priblono polovica prebivalcev Z sveta po 60. letu prisotne divertikle. Po definiciji je to izboenje revesne stene. Divertikel je slepi konec, ki komunicira z lumnom revesa. Nastanejo zaradi povianega intrarevesnega tlaka in sicer na mestih, kjer je stena oslabljena. Npr. na mestih iztopiih il. Pogosta zaprtja so predispozicija. e je tevilo divertiklov veliko govorimo o divertikulozi. Ta je lahko tudi prirojena (Meckelov divertikel) divertikel gradijo vse plasti revesne stene, medtem, ko pri pridobljenih najdemo le sluznico z submukozo. V veini primerov je bolezen asimptomatska lahko pa pride do posledic med katerimi so najnevarneje krvavitve (perforacija divertikla) in posledino tudi peritonitis. Dalje, manj nevarni a zato ni manj neprijeten je spremljajo obutek polnega revesa. Bolniki ne morejo izprazniti revesja. Anatomsko se najpogosteje pojavijo v descedentnem kolonu, natanneje v sigmi. Zakaj se divertikli nikoli oz. zelo redko pojavijo v tankem revesu? Zato, ker je anatomska razporeditev miija drugana. V tankem revesju obdaja miije cirkulatorno okrog in okrog, medtem, ko je v debelem revesju zbrano v obliki treh trakov (taenia muscularis) Vzrok je tudi pomanjkanje vlaknin v prehrani, zaradi esar je prehajanje blata upoasnjeno. Prvi pogoj je torej izpolnjen, povean tlak in intenzivneja peristaltika, pred zaporo povzroi izboenje na ibkih mestih. Razumljivo je, da bo stena stanjana, na doloenih mestih pa lahko pride tudi do kompenzatorne hipertrofije miija. MIOKARDITIS Kardiomiopatije in miokarditis spadata v kategorijo intrinzinih bolezni srca. To pomeni, da so pokodovana srno miina vlakna. V razvitem svetu so virusne infekcije najpogosteji vzrok miokarditisa. Predvsem virusi iz skupine coxacievirusi A in B. Med pomembne a redkeje povzroitelje spadata e HIV in CMV. Bakterijski povzroitelji so redkeji (Borellia). V J. Ameriki pa je najpomembneja t. i. AGASOVA BOLEZEN, ki jo povzroa Trypanosoma cruzei.

Miokarditis se kae mikroskopsko s fokalnimi podroji krvavitve in tudi bledimi podroji zaradi ishemije?? Pri virusnih miokarditisih je prisoten vnetni limfocitni vnetni infiltrat pri bakterijsih pa nevtrofilni. Klinina slika je zelo pestra. Navadno so bolniki povsem asimptomatski, najnevarneji zaplet pa so smrtne aritmije. Pri bolnikih po okubi z borelijo je velikokrat potreben PM. Srce je sicer makroskopsko morfoloko povsem normalno ali pa dilatirano. KARCINOM PROSTATE Se pojavlja za razliko od hiperplazje na perifernem delu leze, ker senica tee skozi centralni del, se tudi klinini znaki pojavijo izjemno pozno. Predisponirajoi dejavniki so moki spol in starost nad 60 let. Tumor tudi mono odgovarja na hormonsko stimulacijo, ravno stimulacija z androgeni naj bi bila poglaviten sproilni dejavnik neoplazme.

Presajalni test, ki bi zanesljivo kazal prisotnorast karcinoma ne obstaja, pa pa je merjenje PSA dobra metoda, kontrole zdravljenja tumorja, zlasti pri bolnikih, ki so prestali kirurko ozdravitev. In prav merjenje PSA velikokrat sploh odkrije potencialnega raka. Nato je potrebna biopsija, ki jo izvede patolog. Tumor najpogosteje metastazira v kosti. Zlasti znailna je boleina, ki jo povzroav ledvenem predelu hrbtenice. Rad zaseva tudi v rebra in v femur. Kar se tie metastaz v kosteh povzroajo osteolitine in osteoblastine pokodbe. Slednje, kjer gre za prekomerno produkcijo kostnine so pri karcinomu prostate pogosteje. Tumor je bioloko precej maligen. Zaradi pojavljanja na periferiji so klinini znaki precej pozni, kdaj celo tako, da se karcinom odkrije el na autopsiji. Ne pozabimo tudi dejstva, da je to najpogosteji karcinom pri mokih in drugi najpogosteji povzroitelj smrti.

SIMPTOMI: Ti se najprej pokaejo na ravni urolokih organov. Tu mislimo predvsem na pogosteje mikcije, nikturije, disurije (boleo mikcijo), lahko je prisotna tudi hematurija. Tipino navajajo teave pri zaetku uriniranja. Teko obdrijo raven tok urina. Motena je tudi spolna funkcija, bolnik ima lahko teave pri doseganju polne erekcije, ejakulacija je bolea. Kaj pa je PIN? Odkrije jo patolog. Oznauje pa namnoene atipine celice, ki so nepravilno nameene v epitelij. Vasih se je PIN delil v tri kategorije, 1,2 in 3. Le 2 in 3 sta bila tretirana kot t.i. HIGH GRADE DISPLASIA. PIN 1 se zaradi svoje benigne narave sploh ni omenjal v patolokih spisih, zato danes, ko govorimo o PIN-u, mislimo na karcinom in situ. Vendar pa se razlikuje od tipinega karcinoma in situ v tem smislu, da lahko REGRESIRA.

KARCINOM DOJKE Nedvoumno najpogoteji maligna novotvorba pri enskah, starejih od 50 let. Le 5% se jih pojavi pri enskah, mlajih od 40 let. Razlino pogosto se pojavlja, v razlinih delih dojke. V zgornjem zunanjem kvadrantu je najpogosteji. Morfoloko loimo kar nekaj oblik, duktalni (invazivni je najpogosteji) enske, ki so prvi rodile po 30 letih, dedno obremenjene enske imajo veje tveganje za tim rakom. Simptomi so lahko dolgo asa skriti. Boleina se navadno pojavi pozno. Najbolj zgodnja med spremembami je zatrdlina v dojki. Poleg tega so pogoste spremembe tudi v obliki in velikosti koe, mamila se lahko udre, ali pa zane iz nje iztekati izcedek, koa lahko postane nagubana. Poleg natetih so pomembni faktorji tudi nuliparitivnost (enska ni nikoli vi ivljenju zanosila). Teorije se ne razlikujejo, e jih primerjamo z drugimi tumorji. Hormonska, genetska in okoljska predispozicija igra pomembno vlogo. Med hormoni je najbolj zloglasen estrogen, ki ga enske jemljejo po menopavzi zaradi poveane nevarnosti osteoporoze in kardiovaskularnih bolezni. Med geni so najpomembneji tumorsupresorski geni. Dejstvo, da je karcinom dojke 5x pogosteji v USA kot na Japonskem nam pove, da igra okolje tudi

pomembno vlogo v razvoju karcinoma. Poznamo dve veliki skupini, invazivni in ne-invazivni karcinom dojke, med najbolj pogoste spadajo duktalni in lobularni invazivni oz. ne-invazivni. Obstaja e ogromno histolokih tipov. Najslaboo prognozo med vsemi ima duktalni karcinonm.

Za karcinom je znailno ne glede na histoloko obliko, da ima tropizem za adhezijo na pektoralno miico ali pa na fascijo pektoralne miice. Zato tudi nastanejo tipine morfoloke spremembe na koi, koa je lahko vtisnjena, prav tako mamila, poleg tega iz mamile izceja. 90% vseh rakov predstavlja duktalna oblika, med njimi pa je al dale najpogosteji duktalni invazivni karcinom, ki preraa bazalno membrano. Ta predstavlja kar 70% vseh primerov. Za DUIC je znailno, da je trd kot kamen. Je izjemno solidna, vrsta tvorba. Velikokrat so prisotne kalcifikacije.

VE MI JE.U. Karcinom zaseva predvsem limfogeno in sicer pogosto mesto prvega zasevanja so aksilarne bezgavke, sledijo jim paramamarne (ob arteriji mamariji) in pa supraklavikularne. Med organi so najpogosteja jetra, mogani, pljua in nadledvine leze. Pomembna karakteristika je tudi regresija, tudi 15 let po odstranitvi tumorja.

Morfologija: Znailna je dezmoplastia stroma, tumor gradijo kanalki, ki so lahko dobro diferencirani ali pa tudi neprepoznavni. Tumor vraa v limfne ile in je slabo omejen od okolne strome. e pri bolnici odkrijemo aktivacijo onkogena her2, to poslaba prognozo. In ne pozabi, da je tumor hormonsko odvisen, saj ima mnoge estrogenske ter progesteronske receptorje.

Med neinvazivne spadata le duktalni in lobularni in pa duktalni povezan z Pagetovo boleznijo. Sinonim za koloidnega je mucinozni!!! Mnogi dejavniki vplivajo na prognozo tumorja. Pomembna je velikost tumorja, manji od 2 cm imajo dobro prognozo. Prognozo poslaba prisotnost oddaljenih metastaz v organih ali pa drugih bezgavkah. tevilo progesteronskih in estrogenskih receptorjev igra tudi pomembno vlogo, veje ko je tevilo bolja je prognoza. Med dejavnike, ki doloajo tejemo tudi angiogenezo, bolj ko je razvita, veja je monost metastaz in pa v konni fazi prisotnost mutacij pomembnih genov. Omenili smo e onkogen her 2!

SARKOIDOZA Je avtoimuna bolezen za katero ja znailna tvorba epiteloidnih-ne kazeoznih granulomov. Ti granulomi so zelo podobni tistim, ki nastanejo pri tuberkulozi, vendar pa nimajo osrednje kazeozne sredice. Torej gre pri tej bolezni za kronino, specifino imunost., Najpogosteje so prizadeta pljua in bezgavke, sicer pa je prizadet lahko vsak organ v telesu. Sarkoidoza je multisistemska bolezen. Z veliko gotovostjo jo lahko diagnosticiramo e so vkljuene hilarne bezgavke in pljua, ki zafibrozirajo. Ne kazeozni granulomi so znailni za sarkoidozo niso pa specifini, kar pomeni, da jih najdemo tudi pri drugih boleznih, kot so bakterijska borelija, okuba z mikobakterijo, okuba s kako glivo. Poleg plju in bezgavk je zelo pogosto v proces zajeta tudi koa in tudi oi. Lahko povzroi celo slepoto, ki je seveda najbolj nevaren zaplet. Blage oblike so glavkom. Pogosto se pojavi tudi v vranici in v jetrih. Povzroi hepato in splenomegalijo. Klinina slika varira. Pogosto je bolezen asimptomatska. Lahko pa povzroi cor pulmonale zaradi fibroze plju. Znailno je tudi, da se izmenjujejo obdobja remisij in eksucerbacij. Remisije so zlasti znailne za terapijo z glukokortikoidi. tevilo limocitov T je zmanjano. Najdemo pa veliko intezivnost limfocitov B, ki pospeeno izloajo lahko-verine imunoglobine.

Bolezen je povsej verjetnosti etioloko ustrezna 4. skupini preobutljivostne reakcije. Nikar ne pozabimo, da spada med restriktivne pljune bolezni. Zaradi fibroze lahko povzroi cor pulmonale in posledino dispnejo. CD 4+ v periferni krvi so zmanjani. V primeru da so v bolezenski proces bilateralno zajeti parotidni, submandibularni in sublingualni lezi govorimo o MIKULIEVEM sindromu.

PLAZMOCITOM Je najpogosteji primarni tumor kosti (e ga tejemo kot takega). V resnici gre za novotvorbo plazmatk, ki vzniknejo najpogosteje v lobanjskih kosteh, prsnici z rebri, revesnici. Pri bolezni pride do nekontrolirane proliferacije natanko enega klona plazmatke. Direktna posledica tega je diatez k infekcijam, saj se zmanja zmonost imunskega sistema, da proizvaja razlina protitelesa. Vsa protitelesa, ki tako nastanejo proizvaajo protitelo za antigen XD4234F. Klinina slika je iroka, od infekcij preko kalciemije zaradi patolokih zlomov kosti, do anemije in pa pogostega zapleta, ki se lahko usodno kona za bolnika:ledvina odpoved. Znailne so Bence-Jonesove verige, ki se kopiijo v glomerulu.

PLJUNICA Glede na velikost vnetnih ari loimo lobarno in lobularno ali tudi bronhopnevmonijo kot ji pravimo. Lobarna zajame cel reenj, medtem, ko so za bronhopnevmonijo znailna manja aria okoli lobulusov, ki pa se lahko zlivajo skupaj in tako predstavljajo konfluentno pljunico, ki spominja na lobarno. Najpogosteji povzroitelji so bakterije in virusi, najpogosteji scenarij je najprej virusna okuba, ki ji sledi bakterijska. Alveolarna v organizaciji sledi lahko lobarni ali lobularni po tem, ko ni prilo do popolne resolucije oz. absorbcije. LOBARNA PLJUNICA: Zajame ve segmentov, veinoma kar cel lobul oz. reenj. Znani so tudi primeri, ko je bilo zajeto celo pljuno krilo. Ker je velikokrat v proces vkljuena tudi plevra govorimo o plevropnevmoniji. Med bakterijskimi povzroitelji so najpogosteji st.aureus, klebsiela pneumonie, moraxella, pseudomonas, hemofilus influence in pa pnevmokok. Pljua so zaradi eksudata bolj vrsta in teja. Med obdobjem rdee hepatizacije najdemo v alveolih precej RBC, fibrinskega eksudata in pa nevtrofilcev. Najpogosteji zapleti so empiem, alveolarna pljunica v organizaciji in pa septikopiemija torej razsoj v druge organe. Abscesi so redkeja posledica lobarne pljunice. BRONHOPNEVMONIJA: Vidimo arina vnetja, katerih barva je odvisna od vnetnega eksudata. Od lobarne se razlikuje v tem, da ne prizadene plevre in pa, da so abscesi najpogosteja komplikacija. Vnetna aria lahko zatipamo kot vrste vozlie. Ne pozabimo, da je to najpogosteja alveolarna pljunica. Pogosta je v bazi plju in posteriorno. Alveolarne pregrade so hiperemirane. V razvoju pljunice loimo 4 faze. Kongestija, rdea in siva hepatizacija in resolucija. Glede na povzroitelja jih delimo v 7 skupin, najpomembneja je nosokomialna oz. bolninina pljunica, akutna atipina, aspiracijska in kronina oz. tuberkulozna. PRIDOBLJENA AKUTNA: Bronhopnevmonija je pogosteja pri starejih. S. pneumoniae prizadene predvsem imunokomprimirane, zato ker je ta mikrob del normalne flore in imamo proti njemu uinkovit obrambni. Pogosto so vir infektov aspirati iz farinksa. Zapleti obeh

tipov pljunic so abscesi, empiem, fibroza alveolov in pa diseminacija infektov (meningitis, endokarditis) AKUTNA ATIPINA: Atipina se imenuje zaradi specifinih morfolokih znailnosti in pa povzroiteljev, ki niso tako znailni . Mikoplazma in klamidija pneumonie sta pogosta povzroitelja, med virusimi pa prevladuta oba A in B, respiratorsni sincicijski virus in rinovirusi. Mikrob se pritrdi na sluznico in povzroi vnetno reakcijo in nekrozo celic. Zaradi oslabitve mukociliarnega aparata se pogosto razvijejo sekundarne infekcije. Poleg tega pri tej pljunici ni eksudata v alveolih ampak so udeleene alveolarne pregrade, ki so kongestirane. Sputuma je malo, pa tudi tevilo belih krvnih celic je majhno, oba atipina znaka pljunic. ASPIRACIJSKA: Nastane pri pacientih, ki imajo oslabljen refleks glotisa. Tipino je to prisotno pri dolgotranjem bruhanju, pri alkoholnem opoju ali pa zaradi motene zavesti zaradi kapi ali drog. Pogosto nastanejo abscesi. OSTEOPOROZA Spada med najpogosteje bolezni ensk v obdobju menopavze. Je neposredna posledica neravnovesja v aktivnosti dveh tipov celic, osteoklastov in osteoblastov. Prvi so bolj aktivirani, zato pride do intenzivneje razgradnje kostnine. Volumen kostnine se mono zmanja, mineralni dele pa ostane isti. Kost postane bolj porozna. Osteoblasti, ki iz kalcija in fosfata gradijo kostnino niso ve tako aktivni. Najpogosteje je prizdet vrat stegnenice in vretenca. Klinino se lahko kae v bolj blagi obliki, ki je otekanje sklepov, kifozi in v konni fazi tudi zlom kosti ob minimalni obremenitvi. Preventiva je pomembna in se jo izvaja z redno telesno aktivnostjo v letih mnogo pred meno in z ustrezno dieto. V zdravljenje je vkljuena estrogenska nadomestna terapija in pa dodatki kalcija in fosfata k prehrani. Loimo primarno in sekundarno osteoporozo Loimo primarno in sekundarno osteoporozo. Najpogosteje primarna je senilna, ki se pojavi, pri mlajih ljudeh (30-40 let ) in postmenopavzalno osteoporozo, ki je hallmark vseh ensk. Obstaja ogromno vzrokov za sekundarno osteoporozo, med najpogosteje spada Cushingov sindrom, hiperkortizolizem zaradi drugih vzrokov, anemija, hipo in hipertiroidizem Morfoloke znailnosti so tanje trabekule (osteoporoza je najmoneje izraena ne mestih kjer se nahaja trabekularna kostnina. Haversovi kanali so razirjeni. Kalcitonin in aplikacija fosfatov lahko omilijo bolezen. Kostna masa naraa med puberteto in dosee maksimalno vrednost v srednjih zrelih letih. Nato pa se zane izgubljati kontinuirano,vsako leto malo, poasi a vztrajno e ve, da kalcitonin izloajo parafolikularne celice itnice. Je antagonist parathormona in se izloa, ko je koncentracija kalcija poveana. ZNIUJE jo, tako, da zmanja reabsorbcijo iz kostnine, povea izloanje z ledvicami in zmanja absorbcijo v revesju. KARCINOM TELESA MATERNICE, ENDOMETRIJA (612) Odkar se izvaja poostren nadzor nad karcinomom materninega vratu je postal karcinom telesa maternice najpogosteja maligna novotvorba enskih spolnih organov. Dejavniki

tveganja, so podobni kot za mnoge ostale bolezni. Debelost, ki ji pripisujejo pomen hiperestrogenizma, ki se izloa iz maobnih depojev. Diabetes in hipertenzija in pa nadomestna estrogenska terapija. Znano je, da imajo enske s karcinomom prsi vejo monost pojava karcinoma endometrija, pogosto se poajvljata v kombinaciji. Estrogen naj bi bil glavni faktor, ki vpliva na vznik tega raka. Njegova karareristika je, da pozno invazira v miino steno in gre do seroze. Zaseva predvsem limfatogeno, iri se po peritoneju predvsem do jajnikov in jajcevoda.

Klinino se kae kot neredna krvavitev pri enskah v menopavzi. Do krvavitve pride zaradi nekroze in ulceracij na povriini tumorja. Histoloko je dobro diferenciran, saj ga gradijo mnoge leze, ki se tako nahajajo v endometriju, lahko pa se poajvlja v slabo diferencirani obliki. Zlasti je znailna slaba diferenciacija za tumorje, ki vzniknejo de novo, torej iz epitelija, ki predhodno ni doivel metaplazije. Pri dobro diferenciranih tumorjih se pojavlja tudi ploatocelina metaplazija. Ne pozabimo dejstva, da se tudi ta tumor pojavlja predvsem pri starejih enskah, in sicer od 55 do 65 leta je najpogosteji. Vekrat smo e povdarili, a dajmo e enkrat. Zaradi vpliva hormonov, zlasti estrogena se lahko razvije enostavna hiperplazija, ki se nadaljuje v kompleksno hiperplazijo, ta pa naprej v atipino hiperplazijo, ki se v 1/5 primerov razvije v karcinom telesa endometrija.

Torej estrogenska terapija in hiperplazija maternice. Raste eksofitino. Je adenokarcinom. Tako kot pri vseh rakavih obolenjih, je tudi tukaj najpomembneja kirurka odstranitev. To se naredi s popolno resekcijo (histerektomijo ?) PLOATOCELINI KARCINOM USTNE VOTLINE Med vsemi karcinom ustne votline je najpogosteja histoloka oblika ravno skvamozni karcinom. Najbolj dramatino pri tem raku je, da se v polovici primerov odkrije prepozno in so torej ob odkritju prisotne metastaze, ki mono zmanjajo odstotek preivetja. Tumor se najpogosteje pojavlja na spodnjem robu ustni s sluznico ustnega dna. Drugo najpogosteje mesto vznika je na ustnem dnu in tretje lateralni rob mobilnega dela jezika. Med dejavnike tveganja spadajo levkoplakija, alkohol, zelo pomemben pa je tobak, zlasti kajenje pipe. Tumor je zmerno do dobro diferenciran keratizinirajo tumor. INFARKT Infarkt je omejeno podroje nekroze, ki nastane zaradi ishemije, ki povzroi hipoksemijo na lokalnem podroju. Glede na vrsto tkiva, organa v katerem pride do ishemije loimo razline oblike nekroze. Loimo pa le dva infarkta, beli ali anemini in rdei oz. hemoragini. Slednji je pogost v organih, ki imajo dvojni krvni obtok, torej v pljuih, GIT, jetrih (eprav redko), arajni primer so mogani, saj lahko pride po infarktu sekundarno do rupture ile in hemoragije na to podroje. Dalje, hemoragini infarkt se pojavlja tudi tstisih in ovarijih, torej organih brez venskih anastomoz. V revesju so pogosti zaradi mnogih anastomoz, (arkadne arterije). Najpogosteji vzrok za infarkt je tromboza in pa tudi tromboembolija, eprav slednja redkeje. Zelo redko pa infarkt povzroi obstrukcija arterije zaradi kompresije tumorja ali e redkeje zaradi ilnega spazma. Redkeje povzroi infarkt torzija, volvulus. Rdei infarkt nastane v pljuih tudi zato ker, je parenhim 'spongiozen' in omogoi nabiranje krvi, medtem, ko so ledvice, srce in npr. vranica kompaktneji organi, ki ne dopuajo kolekcije krvi. LEDVICE IN HIPERTENZIJA Bolezni il so tesno povezane s patologijo ledvic. Kar pomeni, da zaradi razlinih bolezni pride do sekundarih patologij na renalnem ilju, ki ovira normalno funkcijo organa. Beniga in maligna hipertenzija razlino vplivata na ledvice. Poglejmo kaj se zgodi pri benigni hipertenziji: najbolj so prizadete majhne ile, arteriole. Pride do hialine arterioskleroze, ki pomeni zadebelitev ilne stene. Zaradi zooenega lumna pride do zmanjanega pretoka skozi organ, posledino se razvije atrofija, ki se tudi makroskopsko opazi. Ledvici sta simetrino atrofini. Pride tudi do atrofije na mikroskopskem nivoju. Spremembe pri maligni hipertenziji so drugane. Maligna hipertenzija je huda bolezen, urgentno stanje, ki zahteva nemudno zdravljenje. Diastolini tlak je viji od 120 mmHg sistolini tlak pa lahko presee 220 mmHg. e smo rekli, da pri benigni nefrosklerozi bolniki umrejo prevsem zaradi kardiovaskularnih zapletov je pri maligni nefrosklerozi ravno obratno, 90 % smrti se razvije zaradi uremije. Smrt zaradi mognske krvavitve je tudi zelo pogosta. Kako se sploh razvije maligna hipertenzija in kakne so posledice na renalno ilje.

Po nekaterih teorijah naj bi bila predhodno prisotna e benigna nefroskleroza, ki bi trajala dolgo asa in bi poveana permeabilnost povzroila prehod fibrinogena, trombocitov in drugih molekul, ki nato povzroijo stanje ki mono spominja na fibroidno nekrozo. Pride do hiperplazije gladkomiinih celic. Razvije se stanje, ki ga imenujemo hiperplastina arterioskleroza. KARCINOM SENEGA MEHURJA Med tremi histolokimi oblikami, ki se pojavljajo; ploatocelini, lezni in prehodni je slednji najpogosteji. Raste papilarno ali pa je povsem sploen. Tumorji z visoko st. anaplazije imajo vejo monost ulcerativnga naina rasti. Anatomsko se najpogosteje pojavi v ustju trigonuma in posteriornega dela mehurja. Ta histoloki tip se sicer pojavi kjerkoli, od ledvinega meha do senega mehurja. Med benignimi se pojavlja papilom, ki pa je izjemno redek, med karcinomi pa loimo tiri oblike invazivni in ne-invazivni papilarni oz. ploski oz. ravni. Prognoza je odvisna od invazivnosti tumorja, koliko infiltrira v okolna tkiva. Prehodno celini tumor v mehurju lahko zraste v nekaj centimetrsko maso, medtem, ko so tumorji v uretru zelo majhni in povzroijo hude simptome in znake, med najpomembnejimi seveda hidronefoza. Na sreo so slednji zelo redki. Znailno za tumorje mehurja je, da se po kirurki odstranitvi radi ponovijo. Dejavniki tveganja so dolgo asa znani, pretirana izpostavljenost beta naftalinu, kajenje, cistitis in pa istosoma senega mehurja. Papilarni karcinom je znailen za tumorje z nizko stopnjo anaplazije. Ti pozno vraajo v steno mehurja. Medtem, ko je situacija povsem drugana pri anaplastinih, ti rastejo precej bolj invazivno in nodularno. Znailna je multifokalna rast.

MALIGNI TUMORJI EPIDERMISA

Sem spadajo trije tipi tumorjev, ploatocelini karcinom, bazalnocelini karcinom in malgni melanom, ki pa je pravzaprav kategoriziran kot tumor melanocitnih celic, ki pa se kot vemo najhajajo tudi v bazalni plasti epidermisa. (poleg tega jih najdemo e v lasnih meikih, kjer dajejo barvo lasom in pa v vezivu dermisa) Bazalnocelini karcinom koe ni tako zelo nevaren, eprav ima bioloki maligni potencial ima dobro prognozo iz dveh razlogov, poasi raste in zelo pozno, e sploh, zaseva. Vznike iz celic bazalne plasti epidermisa, ki je najglobja plast, tista v stiku s papilarno plastjo dermisa. Raste lahko malce nad nivojem koe ali pa v isti ravnini, je rdee do roza barve in prepredajo ga telengiaktezije. Lahko raste zelo ulcerativno in povzroi na obrazu prave razjede, to pa je tudi najpogosteja lokacija pojavljanja, soncu izpostavljena koa. Ploatocelini karcinom koe nastane najpogosteje na mestih izpostavljenih sonnim arkom, koi izpostavljeni katranu, predhodne ulcerativne pokodbe igrajo tudi pomembno vlogo. Ionizirajoe sevanje je pravtako eden izmed faktorjev tveganja. V ustih se tveganje povea zaradi tobaka in veenja betelovega oreha. Karcinomu so bolj nagnjeni pacienti, ki so na imunosupresijski terapiji. Raste v dveh oblikah, ko ne preraa bazalne lamine je to karcinom in situ, lahko pa postane invaziven, takrat raste ulcerativno in preraa lamino, raste nodularno in proizvaja veliko keratina. Takni tumorji tudi radi ulcerirajo. Maligni melanom pa je najnevarneji a na sreo najredkeji med veliko trojico. Najpogosteje nastane de novo, le 25 % jih nastane iz predhodnih pigmentnin nevusov, ki tako predstavljajo dejavnik tveganja. Ne pojavlja se le na koi ampak lahko vznike tudi v poiralniku,

leptomeningah, retini (v oeh je 20 x bolj redek kot v koi) in v podroju perineja. Incidenca je veja v Avstraliji, kjer je izpostavljenost soncu nekoliko veja. In situ kriteriji so isti, kot pri drugih. Pomembno je, da se odkrije zgodaj, saj hitro zaseva, tudi v mogane. Prognozo doloa pravilo ABCDE, ki ga uporabljamo za klinino in makroskopsko diagnozo. Robovi so nazobani, neravni, tumorj pa je zelo nesimetrien, barva je rjava do rna, znailno zanj je, da barvo precej spreminja. Diameter, kar pomeni, da lahko precej zraste in pa evolucija. Zelo pomemben prognostien dejavnik je nain rasti oz. globina rasti. Vemo, da obstajata dva naina, vertikalni in horizontalni. Prvi je ugodneji, saj ne predstavlja nevarnosti prehoda preko bazalne membrane, lahko pa s asom preide v ta nain rasti.

V otroki dobi je redek, pogosteji pa je pri pubertetnikih, a tu se pojavlja v obliki benignega nevusa t. i. SPITZ. Vasih se je imenoval juvenilni benigni melanom, kakorkoli danes se ta izraz melanom opua, ker nenazadnje je tumor benigen. Je zelo redek, 1/100.000, poleg tega pa niso znani predisponirajoi dejavniki tveganja. Sonne opekline morda. POMO K HISTOLOKI DIAGNOZI

Pomembna dejavnika, ki doloata histoloko diagnozo sta prisotnost atipinih melanocitov, ki vdirajo preko bazalne plasti v papilarno oz. retikularno plast dermisa. Potrebno je imeti te pripomoke, MM je namre velik posnemovalec in ga je kdaj teko prepoznati.

WILSONOVA BOLEZEN JETER Je le eden izmed vzrokov za cirozo. Ta avtosomno recesivna bolezen, se pojavlja izjemno redko, le 1/30.000 bolnikov. Kakorkoli, primarna posledica je anomalni metabolizem bakra. Vemo, da pri zdravem loveku poteka absorbcija in nato transport do jeter kjer se metabolizirajo v ceruloplazmin in na ta nain nato transportirajo do drugih tkiv, ki bi baker tudi uporabljale. Pri wilsonovi bolezni se zalomi pri produkciji ceruloplazmina, baker zastaja v jetrih, najdemo ga tudi v krvi (po petih letih se ponavadi e najde v krvi). Laboratorijske ugotovitve so torej zmanjana koncentracija ceruloplazmina, poveana koncentracija bakra v urinu in v krvi. Posledice v jetrih. Baker spodbuja reakcije v kateri nastane veliko prostih radikalov. Poleg tega pa je kompetitivni inhibitor doloenih encimov, metaloencimov. Posledice v jetrih, vse skupaj se zae z akutnim hepatitisom, ki spominja na virusnega.(ne pozabi, da praktino ni razlike med virusnim in hepatotoksinim ali metabolnotoksinim hepatitisom. Zato je za diagnozo potrebno izvesti seroloke teste, kjer ugotavljamo prisotnost virusnih antigenov.) Lahko je prisotna steatoza jeter. Kronini hepatitis spominja na vse mona, virusni, alkoholni, tak povzroen z zdravili. Tudi drugi organi so vkljueni v bolezen. Najpogosteje mogani in oko. V moganih se nalaga baker v bazalnih ganglijih, najpogosteje v putamnu,kjer povzroi atrofijo. V oesu pa so znailni 'kajzer flajerjevi' obroki, prstani v oeh. Ki naj bi bili zelene do rjave barve. Ostali organi, ki so vkljueni so tudi sklep, leze POMANJKANJE ALFA1-ANTITRIPSINA IN CIROZA JETER Tako kot Wilsonova bolezen je to avtosomno recesivna dedna bolezen. Glavni problem je kopienje anomalnih produktov v endoplazmatskem retikulumu. Homozigoti vsebujejo le 10% celotne koncentracije te antiproteaze. Podobno kot pri mnogih drugih boleznih tudi tukaj, le slaba desetina do petina bolnikov dejansko razvije deterministino obliko bolezni. ENDOMETRIOZA Je pojav ektopinega tkiva endometrija zunaj maternice. Za razliko od adenomioze je ta endometrij dejansko funkcionalno tkivo. Najpogosteje se seveda pojavi v okolici rodil (jajniki, jajcevodi, pelvis, lahko pa se pojavi tudi na zelo udnih mestih kot so pljua, bezgavke). Obstajajo tri teorije, ki govorijo o monosti razsoja endometrijskega tkiva. Regurgitacija po jajcevodih naravnost v jajnike, limfatina ali ilna diseminacija in pa metastaska teorija. Najpogosteji simptomi krvavitve, bolee krvavitve med menstruacijo. Da, to tkivo undergoes normal cell cycle. Poleg tega se pojavi, neprijeten obutek v medenici, bole spolni odnos in celo neplodnost, do katere pride zaradi fibroziranja jajcevodov in jajnikov. V ovarijih se navadno tvorijo ciste, ki napolnjene s krvjo, ki je delno e koagulirala spominjajo na okoladno barvo,od tod ime okoladna cista. KARCINOM LEDVINIH CELIC Zaradi izgleda, ga poimenujemo tudi svetlocelini karcinom. Za tumor so znailne nekroze in krvavitve. Predisponirajoi dejavnik tveganja je kajenje, debelost in hipertenzija. Poleg tega so ugotovili vejo incidenco pri bolnikih, ki so bili izpostavljeni kadmiju. Glede na molekularno osnovo loimo tri pojavne oblike. Svetlocelini karcinom, kromofobni in

papilarni karcinom. Tumor se pojavlja sporadino, e pogosteje pa v obliki HipelLindauovega sindroma. Pojavi se pri bolnikih starih med 60-70 let. Tumor je teaven za diagnostiko, ker je dolgo asa asimptomatski, lahko zraste do velike velikosti. Sicer pa je to adenokarcinom, ki vznikne iz tubulnega epitelija. Svetlocelni karcinom se pojavlja predvsem v korteksu, lahko pa ima zelo invazivno rast proti pelvisu. Znailni so blastomski trombi v veliki veni kavi in pa celo vraanje v desno srce. V 50 % je edini pristoen znak hematurija. Zaradi proizvodnje EPO, se lahko razvije policitemija. Znailni je tudi paraneoplastini sindrom v smislu Cushinga, hiperkalciemije in hipertenzije. Do sedaj smo spoznali dva tumorja, ki povzroata Cushinga, karcinom plju in ledvic. Tumor rad zaseva kosti in pljua. Kromofobna oblika je naredkeja. Omenimo e, da je karcinom ledvinh celic najpogosteji karcninom ledvic, saj se pojavlja v 90% primerov. Tumor ni inkapsuliran, vendar ga lahko obdaja rahla vezivna ovojnica. Je nekrotien, krvav. Vznikne na zgornjem polu ledvice. Zapomnimo si, da je tumorska stroma pila, da je tumor dobro vaskulariziran in da so mitoze redke.

PRIMARNA BILIARNA CIROZA Je poleg sekundarne biliarne ciroze in sklerozantega holangitisa najpogosteje obolenje intrahepatinih vodov. To je bolezen za katero je znailno absolutno prevladovanje pri enskem spolu, saj se kar desetkrat pogosteje pojavlja pri enskah. Etiologija je avtoimunska, v krvi so poviana protitelesa proti mitohondrijem. V konni fazi se razvije tudi jetrna ciroza, zdravljenje je presaditev. Vnetje je granulomatozno in ni gnojno. Pojavlja se v kombinaciji s Sjorgenovim sindromom.

TUMORJI TANKEGA REVESA Zanimivo je, da kljub dolini tega organa in velikem delitvenem potencialu epitelijskih celic le redko vznikne rak. e najpogosteji so benigni tumorji in sicer stromalni oz. mezenhimski, med katerimi prednjaijo tumorji gladke miice. Sledijo adenomi in lipomi. Nato so tu e hamartomi in med malignimi karcinoidi in adenokarcinomi. ADENOKARCINOMI tankega revesja so najpogosteji v duodenumu, tam kjer se nahaja papila Vateri. Eden prvih znakov je lahko torej obstrukcijska zlatenica. Simptomi kot so hujanje, slabost, navzeja se pojavijo ele v kasnem stadiju bolezni. Veliko jih ima ob odkritju e prisotne oddaljene metastaze, a kljub temu je preivetje precej visoko. KARCINOIDI so tumorji, ki vzniknejo iz celic nevroendokrinega grebena, to so sekretorno aktivne celice, saj izloajo bioaktivne peptide. Najdemo jih v trebuni slinavki, pljuih, elodcu, celo jetrih a dale najpogosteje so v tankem revesu, kjer uravnavajo delovanje tega organa. V kolonu predstavljajo le 2 do 3% vseh tumorjev, medtem, ko je v tankem revesu ta odstotek precej viji. Kar polovica vseh tumorjev. Incidence peak age is at 60, v primeru, da izloajo tono doloen hormon, tumor poimenujemo po tem hormonu, npr. GASTRINOM, INZULINOM, SOMATOSTATINOM. Tisti, ki vzniknejo v slepiu in v rektumu le redko metastazirajo, medtem ko tumorji iz elodca, kolona in ileuma kaejo veji metastatski potencial. (apendiks, ileum, elodec, kolon) V veini primerov je tumor asimptomatski, lahko pa povzroi npr. obstrukcijo revesa. T. I. karcinoidni sindrom je redek in se pojavi pri priblino 1 % bolnikov. Pravijo, da naj bi bil predvsem posledica izloanja serotonina. GIT LIMFOM Zelo pogosto NHL zasevajo v GIT, vendar so primarni limfomi tudi zelo pogosti. Anatomsko si lokacije, ki so najbolj na udaru sledijo v zanimivem vrstnem redu. (elodec, tanko revo, proksimalni, distalni kolon. Slepi in poiralnik sta zelo redko vpletena v proces.) Po definiciji je primarni limfom tisti, ki ne vsebuje udeleenosti jeter, vranice ali kostnega mozga. Lahko vzniknejo tudi v povezavi z okubo s HP B limfom sistem MALT.

SLE Je multisistemska avtoimuna bolezen, ki ima zelo pestro sliko in je diferencialno diagnostino zelo pestra. Njen potek je nepredvidljiv in lahko prizadene praktino vsak organ v telesu, vendar so najpogosteje vkljueni srce, sklepi, koa in ledvice. V ozdaju je poruena imunska toleranca, lastni imunski sistem proizvaja velike koliine ANA protiteles (protiteles proti lastnemu jedru; histonom, DNA,

Kaj so dejavniki tveganja? Vsekakor med najpomembneje spada genetsko ozadje, ki se prepleta s hormonskimi vplivi in vplivi okolja. Da je genetika mono vpletena, pria dejstvo, da se SLE pojavlja pri 30% enojajnih dvojkov, poleg tega imajo druinski lani obolelih tudi sami veje monosti za obolenje. Bolniki, ki imajo defektne gene za komplement tudi kaejo dovzetnost za to hudo bolezen. Med vplivi okolja je pomembno izpostavljanje sonnim arkom in UV svetlobi in pa jemanje doloenih zdravil. Spolni hormoni, zlasti

estrogeni pomembno vplivajo na razvoj bolezni. Estrogeni vsaj delno razloijo zakaj n lupus pogosteje pojavlja pri enskah. Peak incidence je pri 30. letih Rekli smo e, da je lahko vkljuen katerikoli organ, a najpogosteje so to ile in nekrotizirajoi vaskulitis , ki sasoma zafibrozira in zooi lumen ile. Tudi kardiovaskularni sistem je pogosto vpleten. Neznana je zaenkrat e povezava med lupusom in aterosklerozo. Poleg tega se pogosto pojavlja perikarditis (valvularni enokarditisi in miokarditisi so redkeji.) Najpomembneji vkljueni organ pa so ledvice in ravno ledvina odpoved je pogost vzrok smrti pri teh bolnikih. Pojavlja se v petih oblikah med katerimi je normalna morfoloka ledvica najredkeja, sledijo difuzni in pokalni proliferajoi glomerulonefritis in pa membranozni glomerulonefritis in mezangijski glomerulonefritis.

GIST (mezenhimski tumorji revesa) Spadajo med maligne mezenhimske tumorje. Diferenciacija gre v smeri CAJALOVIH celic, ki vemo so posrednice med avtonomnim ivevjem in gladkomiinimi celicami. V veini tumorjev je prisotna aktivirajoa mutacija KIT, ki povzori nenehno aktivnost receptorja za tirozinsko kinazo. Zakaj je to pomembno vedeti? e znamo loiti ta tumor od drugih mezenhimskih, ga lahko uspeno zdravimo z zdravili usmerjenimi proti tirozinski kinazi. Glede na bioloko obnaanje je razdeljen v 4 skupine (zelo nizkorizien, nizkorizien, intermediarna in visokorizina). Slednji je veji od 10 cm, pod mikroskopom pa opazimo ve kot 10 mitoz na 50 polj, velike poveave. Kakne pa so morfoloke znailnosti teh najpogostejih ne-epitelijskih tumorjev gastrointestinalnega trakta.

V kolonu, mezenteriju in drugod so zelo redki. Glede na to, da jih sprauje prof. Marolt si je dobro zapomnit, da imajo vretenasto oblikovane celice, z veinoma uniformnimi in hiperkromnimi jedri.

AKUTNI IN KRONINI GASTRITIS Robins omenja, da je le malo imen za bolezne, ki bi se uporabljala tako pogosto in tudi nepravilno. Gastritis. Po definiciji, gre za vnetje elodne sluznice. KRONINI Dejavniki tveganja so e dolgo asa znani, okuba s HP, je pravgotovo najpomembneji, kar 50% svetovnega prebivalstva naj bi bilo okuenega, v Z svetu je ta odstotek nekoliko manji. Drugi pomemben dejavnik je uporaba NSAID, alkohol in kajenje. Zanimiv je avtoimunski gastritis, ki je pogost v Skandinaviji .Pogosto se pojavlja v kombinaciji z adrugimi avtoimunimi boleznimi kot so Hashimotov tiroiditis, Addisonova bolezen. Glavni morfoloki znailnosti sta seveda atrofija mukusne sluznice z lezami in pojav intestinalne metaplazije, ki se lahko sprevre v maligno novotvorbo. Tudi limfatino tkivo se mnoi, zaradi vpliva HP, zato lahko pride do pojava limfoma!!!!! Simptomi so znani, lahko se pojavi boleina v epigastriju, aklorohidrija, velikokrat pa simptomov sploh ni. Ulkus in rak sta najpogosteja zapleta. AKUTNI Glavna razlika je, da nastane abrubtno in, da je seveda prehoden. Z njim v zvezi so morda e pomembneji faktorji tveganja, ki so bili e prej nateti. Omenimo e uremijo. Karakteristika je tudi spremljajoa krvavitev. Rana je lahko difuzna ali pa tudi lokalizirana (takna je najpogosteje povezana z uporabo NSAID). Po odstranitvi dejavnikov tveganja si sluznica opomore v nekaj dneh. Klinino se kae z boleino, bruhanjem, morda le navzejo. Poleg krvaveih varic pri cirotiku, je najpogosteji vzrok za hematemezo. V skrajnem primeru lahko pripelje do nevarne krvavitve. KARCINOM ITNICE Pogosteje se pojavlja pri enskah, pomemben etioloki faktor je predhodno obsevanje itnice. Zlasti tvegana je izpostavlejnost obsevanju pred 20.letom. Pojavlja se v tirih histolokih oblikah, ki si sledijo po pogostnosti pojavljanja. Papilarni, folikularni, medularni in anaplastini. PAPILARNI

Je dale najpogosteji in ima na sreo dobro prognozo. Pojavi se lahko kadarkoli, vendar je najpogosteji pri enskah med 20. in 40. letom. V ostalih obdobjih je pojavnost enaka ne glede na spol. Simptomi in zanki niso pogosti in tevilni. e najpogosteje se razvije nebolea, velika masa na vratu. Prognoza je nekoliko slaba pri starejih, metastaze so najpogosteje v pljua.

FOLIKULARNI Vemo, da so drugi najpogosteji karcinom itnice. Za razliko od papilarnega tipa vzniknejo v bolj pozni starosti. Povezani so z nodularno golo, ki nastane zaradi pomanjkanja joda. Ni dokazov, da bi se adenom razvil v karcinom. Za tumor je znailno, da raste invazivno, torej preko kapsule, ki ga obdaja. To je tudi njegov hallmark in po tem ga prepoznamo, vendar pa v doloenih primerih raste tudi povsem ne infiltrativno. Tumor ima tendenco do metastaziranja, zlasti v jetra, kosti in pljua. V regionalne bezgavke redko. Ob privzemu joda, lahko tako najdemo metastaze in jih kirurko odstranimo.

MIASTENIA GRAVIS Je pridobljena avtoimunska bolezen, katere hallmark so oslabljene miice. Pojavi se lahko v katerikoli starosti, nekoliko pogosteja je pri enskah, pri mokih je pogosteja pri stareji populaciji. Devet od desetih bolnikov ima poveano koncentracijo protiteles proti acth receptorju. Ta bodisi uniijo receptorje ali pa jih inaktivirajo. Najpogosteje so prizadete veke in pa okularne miice. Razplet je lahko zelo slab, e so v bolezen vkljuene dihalne miice. Ker je to avtoimuska bolezen, ne presenea sopojavnost SLE, hashimotaV veini primerov je prisoten timom ali pa vsaj hiperplazija. Raziskovalci e ne znajo pojasniti zakaj pride do dramatinega izboljanja klinine slike po timektomiji. Kljub miini oslabelosti, je morfologija miic povsem normalna. TUMORJI TESTISA

Germinativni tumorji se tako imenujejo, ker vzniknejo iz matinih celic. Delimo jih v dve veliki skupini germinativne oz. seminozne in ne-germinativne oz. ne-seminozne. V prvo skupino spada seveda seminom in pa tumorji enakega izvora v ovarijih in moganih. Tu se imenujejo germinomi oz. disgerminomi. Kljub temu, da jih imenujemo germinativni tumorji, lahko vzniknejo tudi drugje. Najpogosteje v glavi (hipofiza) in v ustih, dalje, pogosti so v mediastinumu in pa konno KRININO-TRTINI REGIJI. Pri enskah predstavljajo kar TRETJINO vseh tumorjev, a od teh je le tretjina KARCINOMOV.

Meani tumor, ki nastane z zdruitvijo teratoma in embrionalnega karcinoma oz. horiokarcinoma ali pa nastane triplet vseh treh. Tumorji so najpogosteji pojav zatrdline v testisu. Skoraj vsi so maligni in se z izjemo seminoma pojavljajo v mlaji populaciji mokih, to je med 15 in 30 letom. Izloajo fetoprotein in gonadne horio. Metastazirajo v paraaortne bezgavke pod odcepiem renalnih il. V kar 95% so germinativni, kar pomeni, da vzniknejo iz germinativnih celic. Druga skupina vznikne iz Leydigovih ali pa Sertolijevih ali pa kar obojih. Slednji so pogosteje benigni in povzroajo razne endokrine anomalije zaradi izloanja steroidnih hormonov. Kot vsa maligna obolenja imajo tudi tumorji testisa gentetsko ozadje, saj so pogosteji pri dvojkih. Pomembno je tudi dejstvo, da je 60% vseh tumorjev meanega tipa, to pomeni, da so zgrajeni iz vsaj dveh histolokih vzorce, 40% je zgrajenih iz le enega histolokega vzorca. Med tumorji z enim histolokim vzorcem so najpogosteji seminom, embrionalni karcinom, tumorj rumenjakove vreke, horiokarcinom in teratom, ki se deli na zrele in nezrele ter takne z malignim potencialom SEMINOM .

Seminom na sliki je poln unirmofnih celic, prisoten je tudi vnetni inflitrat z limfociti, redkeje se razvije granulomsko vnetje.Znailna je nena Tumor raste poasi in oitno lahko kar precej zraste.

ilno-vezivna stroma. Tumor se pojavlja pri starejih mokih, to je nad 50 let. Je homogen, sivo bele mase, dobro omejen, kljub temu, da nima ovojnice. Redko, e sploh nekrotizira in ne krvavi. Je najpogosteji tumor testisa (epitelija). Histoloko enak tumor v jajnikih imenujemo disgerminom in germinom v intrakraniju. V kombinaciji z drugimi tumorji tvori meane tumorje. Ima ugodno napoved. Tumor nima ovojnice.

EMBRIONALNI KARCINOM Pa je nasprotno od seminoma slabo omejen in kae aria nekroze in krvavitev. e kot majhen ima lahko prisotne metastaze. Nasploh je invaziven. V kombinaciji z drugimi tumorji

tvori meane histoloke tipe. YOLK SAC TUMOR (tumor embrionalne vreke) Je najpogosteji tumor testisov pri fantkih manjih od 3 let. Navadno je velik in dobro omejen. Pri starejih se pojavlja v kombincaiji z embrionalnim karcinomom. Alfa fetoprotein je prisoten pri vseh. Specifine strukture, ki jih tvorijo so t. i. ILERDUVALOVA telesca, ki spominjajo na glomerule.

HORIOKARCINOM Najpogosteje vznikne v posteljici, drugod je redek. V testisih je e bolj redek. Horiokarcinom testisa je najmaligneji tumor testisa. Zaradi zgodnjega metastaziranja ima zelo slabo prognozo.

Je majhen tumor, ki tudi ko ni palpabilen e poilja metastaze. Vznikne iz pluripotentnih germinativnih celic trofoblastne vrste (placenta). Mikroskopsko ga tvorijo majhne, kuboidne celice in pa velike, eozinofilne imenovane sinciciotrofoblasti it citotrofoblasti. e je pri yolk sac tumorju v 100% prisoten alfa-fetoprotein, je pri horiokarcinomu v 100% prisoten hCG (humani horionski gonadotropin), ki je serumski in tkivni oznaevalec oz. Marker tega tumorja.

Predispozicija: 1/5 jih lahko vznikne po normalni nosenosti, polovica iz HIDATIDNE MOLE, v 25% je kriv splav in le v 2.5 % ektopina nosenost.

TERATOM Ime teratom v klasini grini pomeni poastni tumor. Dejansko so v tumorju nali e lase, zobe, hrustanec, kost, celo roko, stopalo ali kar cel ud. Organi se ne pojavljajo. Veina so benigni. Ti so ENKAPSULIRANI. Pojavljajo pa se tudi maligni, vendar so redkeji.

Vznikne iz germinativnih celic iz somatske linije. Vsebuje celice vseh treh linij. Je vrst tumor, ki na povrini tvori ciste. Velika znailnost je, da vsebuje elemente hrustanca. Loimo ga v tri skupine, zreli in ne-zreli teratom in pa maligni. Zreli vsebujejo dobro diferencirana druga tkiva (hrustance, kosti, lasje...). Maligni so pogosteji pri starejih. Zato torej tvorijo zelo pestro morfoloko sliko. Pri enskah predstavljajo kar 15% vseh tumorjev jajnikov. Pri mokih v testisih so redki in se pojavljajo zlasti pri otrocih.

MENINGIOM Izvira iz meningotelijskih celic arahnoideje in pije, torej mehkih moganskih ovojnic. Znanilna je rast na zgornjem delu sagitalnega sinusa.Ker raste EKSPANZIVNO lahko zaradi draenja moganovine izzove epileptine napade. Lahko povzroi destrukcijo okolne kostnine (lobanje) ali pa tudi osteoblastine spremembe. Tako kot pri papilarnem karcinomu itnice tudi tukaj najdemo psamomska telesca, ki nastanejo tako, da posamezni vrtincu celic degenerirajo in zafibrozirajo. Rad tudi vraa v duro. Nismo opozorili na dejstvo, da je to 2. najpogosteji intrakranialni tumor. Lahko so multipli in se po operaciji ponovijo.

NEVROBLASTOM Najprej povejmo, da so v otroki dobi zelo pogosti tumorji hemopoetskega sistema in ivevja. Najpogosteji pa je benigni ilni tumor, ki ga imenujemo hemangiom. Kar se jih pojavi v abdomnu in sicer v sredici nadledvine leze in v simpatinih paravertebralnih ganglijih. Pojavi pa se lahko kjerkoli v simpatinem sistemu. Razloimo najprej PNET ali periferni nevroepitelijski tumorji. To so tumorji, ki vzniknejo iz periferne celice, ki se lahko diferenfcira v glialno ali nevralno smer. Glede na lokacijo jih delimo na periferne med katerimi so najbogosteji nevroblastom medula nadrenalke in simpatinih ganglijev, Ewingov sarkom in olfaktorni nevroblastom. Centralni vzniknejo v moganih in malih moganih. Ti tumorji imajo nekaj skupnih znailnosti, ki so gosto in drobnocelinost ter pojav Homer-Wrightovih rozet. Tumor je najpogosteji pri otrocih mlajih od 5 let in ima najboljo prognozo pri mlajih od enega leta. Jasno je, da se veinoma pojavljajo sporadino in, da so multipli le takrat, ko se pojavijo v sklopu kakega sindroma (dominantno dedovanje) Priblino 90 % teh tumorjev proizvaja in izloa kateholamine, podobno kot feokromocitom vendar pa ni sekundarne hipertenzije. Izloanje kateholaminov ima diagnostini pomen. Nevroblastomi so lahko izjemno majhni, ti so ponavadi dobro omejeni in inkapsulirani, lahko pa zrastejo do izjemnih razsenosti in vraajo v sosednje organe, kot so jetra, ledvice

ZNOTRAJCELINO KOPIENJE MAOBNA STEATOZA JETER Pigment je snov, ki ima lastno barvo. V celicah se lahko namre kopiijo le ti in pa tudi ostale, povsem fizioloke snovi, glikogen, voda, maoba in beljakovine. Kaj je maobna degeneracija? To je prisotnost maobnih kapljic v celicah, kjer se normalno le te ne nahajajo (v adipocitih v podkonem ali retroperitonealnem maevju). Maobna degeneracija je prisotna v ledvinih in srnih celicah pri Reyevem sindromu. Jetra so osrednji organ v presnovi, skoznje tee avtocesta po kateri se vozijo hranila. Pojav TAG-ov v jetrih e ni degeneracija. Po vsakem obroku se pravzaprav nahajajo perisinusidalno. Pri debelosti pa pride do prekomernega kopienja maobe v jetrnih celicah., preprosto zaradi vejega dotoka. Maobe se v jetrih presnavljajo, zdruujejo v lipoproteine in kot takni se izloajo iz jeter. e pa pride do prekomernega kopienja maobe v jetrih govorimo o maobni steatozi, vzrok zanjo je alkoholizem, debelost, SB Mehanizem je kompleksen, zavedati pa se je treba, da je na doloeni stopnji ta proces reverzibilen, kar pomeni, da se jetra vrnejo v normalno morfoloko stanje ob popolni abstinenci ali pa ob uravnavi svoje prehrane. Stanje je alarmantno, ker se lahko razvije v cirozo. Makro vemo kako izgledajo, mikro pa je povdarjen opis barvanja (Sudan 3) in ne fiksacija pa pa zamrznitev in ele nato barvanje. Vidimo prazne vakuole, kjer je vasih bila maoba, so se tekom obdelave preparata izhlapele. PIGMENTI So snovi, ki imajo lastno barvo. Lahko so eksogeni ali endogeni, slednje delimo v tri skupine, hemoglobinski med katere spadata olno barvilo in hemosiderin, tirozinski pigment- melanin in lipofuscin, ki je glavni predstavnik lipopigmentov.

HEMOKROMATOZA PIGMENTNA CIROA JETER Oznauje prekomerno kopienje eleza, ne le v jetrih ampak tudi v drugih organih. Npr. vranica, srce, ledvice. Loimo primarno ali dedno hemokromatozo, ki je med drugim najpogosteja dedna bolezen (avtosomno RECESIVNA mimogrede), ali pa sekundarna. Ta je pogosteja pri mokih, nastane pa lahko po transfuzijah, obsenih hemolizah Ti dve sta vzrok hemosiderozi v organih mononuklearnega sistema torej vranici, jetrih kostnem mozgu. Niso tako hude, da bi povzroile okvaro organa. Tudi prevelik vnos s hrano lahko povzroi to bolezen, pri alkoholikih je pogosta. Tu smo govorili o hemosiderozi. Kaj pa je hemokromatoza? Enako kot hemosideroza, le da uporabljamo ta izraz v primeru hujega kopienja zaradi dedne napake. Bolezen je izredno pogosta, heterozigoti: 1/9, vendar pa ima nijo penetranco, le 20%. V jetrih povzroi cirozo, v pankreasu fibrozo in tako unii njegovo delovanje, kopienje v koi slednjo obarva : bronasti diabetes, v srcu povzroi restriktivno kardiomiopatijo. Nevarna posledica so tudi aritmije. Rjavi pigment se nabira v citopazmi parenhimskih celic, Kupfferjevih celicah in tudi v epiteliju olevodov. Jetrni renjii se ne vidijo ampak jih je razraslo vezivo, nastanejo psevdonodusi. Ne pozabimo, da elezo kopii leta, dokelr ne pride do manifestacije ob preseki 20 g Fe. To pomeni, da se manifestira pri 50, 60. letih. Fe povzroa kodo, ker je toksino saj sodeluje kot koencim pri mnogih reakcijah. Fentonove, kjer nastanejo prosti radikali in povzroajo lipidno peroksidacijo. NE-HODGKINOV LIMFOM Na zaetku naredimo najprej tole razdelitev, hematoloke neoplazije delimo na mieloidne in limfoidne. Slednje delimo na HL in NHL, novotvorbe plazmatk in pa levkemije. NHL incidenca je v porastu. Predvsem zaradi vejega tevila okuenih z AIDSOM. Medtem, ko pri ostali populaciji ne najdejo vzroka za vejo incidenco. Glede na nain rasti jih delimo v dve skupini. Prvi nodularni ali pa tudi fokalni se tako imenujejo, ker celice rastejo zbrane v manjih nodusih. Za njih je znailno, da so manj agresivni ampak neozdravljivi. Zanimivo pa je, da difuzni tip predstavlja bolj agresivno obliko, a je ozdravljiv. Ker lahko pride do vdora neoplastinih celic v kri, je kdaj prav teko loiti med NHL in pa limfoidno levkemijo. Limfom se v veini primerov primarno pojavlja v bezgavkah, e vznikne drugje jih imenujemo ekstranodalni limfom (najpogosteji so v gastrointestinalnem traktu. ) Vzniknejo iz limfocitov B ali T in pa tudi iz celic NK. Zanimivo je, da so v Z svetu pogosteji limfociti B limfomi, na daljnem vzhodu pa limfociti T in NK. Ker lahko vzniknejo kadar koli v procesu hemopoeze, je njihova morfoloka slika zelo pestra, glede na to, gre krvna celice preko 5,6 stopenj, preden dosee zrelost in se sprosti v kri. Pojavljajo se v razlinih oblikah, npr. so zelo invazivni in vdrejo v kri levkemizacija. Diagnosticiramo s pomojo tankoigelne biopsije v kombinaciji s citogenetskimi preiskavami in imunohistolokimi.

To so monoklonske neoplazme, kar pomeni, da je neoplastina celica klon tiste celice, ki se ji je prvi strgalo. To dokaemo z analizo proteinskih receptorjev, ki jih izpostavljajo na povrini. Tako, vemo, da proces ni reaktiven (poliklonski). Najpogosteji predstavniki so multipli mielom, difuzni velikocelini limfom B, kronina limfatina levkemija, folikularni limfom. Pri otrocih pa sta glavna predstavnika Burkittov limfom in pa akutna limfoblastna levkemija. FOLIKULARNI LIMFOM Je Eden najpogostejih NHL, saj prizadene kar 40 % Amerianov, (seveda tiste, ki so sploh oboleli za NHL). To je tumor starejih, pred 20 letom je zelo redek. Njegov potek je agresiven, poasi napreduje in se po 7, 9 letih kona s smrtjo, ker tumor slabo odgovarja na kemoterapijo. Moki in enske so prizadete enakovredno. V ozadju je pomembna mutacija bcl-2 gena. Pride do prevelike aktivnosti gena, kar pomeni, da je apoptoza zavrta. Veinoma vznikne v bezgavkah in se poajvi kot nebolea limfadenopatija, ki je v veini primerov generalizirana. MORFOLOGIJA: Folikularni oz. nodularni nain rasti prevladuje, eprav je velikokrat e prisoten difuzni nain rasti. Neoplastini folikli so le slabo omejeni od preostalega dela tkiva, v njih se nahaja mnogo celic, ki se nekontrolirano delijo, apoptotska aktivnost je minimalna, e sploh je prisotna. Glede na velikost neoplastinih celic jih delimo v tri kategorije. Od tega je mono odvisna tudi diagnoza. Prevladujejo centrociti, ki so veji od normalnih limfocitov. Tu in tam se najde kaki centroblast. DIFUZNI VELIKOCELINI LIMFOM B Tudi ta je zelo pogost. Za razliko od folikularnega limfoma se pojavlja v katerikoli starosti, tudi v starosti, s tem, da je pri starejih nekoliko pogosteji. Nekaj manj kot polovica jih vznikne v bezgavkah, pri polovici je prisotna infiltracija v Walderjev obro, torej skupek limfatinega tkiva v ustni votlini. Lahko so zajeta tudi jetra, vranica, ledvice Kot e ime pove, gre za difuzni limfom, ki je precej bolj agresiven od folikularnega limfoma, a je ob primerni terapiji ozdravljiv. Za razliko od folikularnega limfoma se pojavi kot generalizirana in SIMPTOMATSKA limfadenopatija. Razlikuje se e v tem pogledu, da je kostni mozeg le redko vkljuen v bolezen. Tu v bezgavkah vidimo difuzno razprene imunoblaste in centroblaste, medtem, ko so pri folikularnem limfomu mitoze redke, jih pri difuznem velikocelinem limfomu precej najdemo.

MEZOTELIOM

Mezotelij gradijo mezotelijske celice, ki obdajajo organe v toraksu in abdomnu. Loimo rovisceralni in plevralni mezotelij, ki se glede na organ, ki ga obdaja razlino poimenuje. Tako poznamo plevro, perkard, peritonej in tudi testikularni mezotelij ali tunika vaginalis, slednja redko maligno alterira. Kakorkoli, najpogosteje vznikne rak v tej 'ovojnici', ki nudi zaito organom in ki deluje kot lubrikant v plevri, to je pljuni ovojnici. Edini do danes znani povzroitelj je azbest, ki se je v prejnjih desetletjih masivno uporabljal v gradbeni industriji. Tako mu je bilo izpostavljenih ogromno ljudi in ele v zadnjih letih so se pokazale posledice, vse ve obolelih za mezoteliomom. Kajenje ne povea tveganje za to obliko raka, pa pa mono povea tveganje za pljunim rakom, zato je ljudem, ki so bli izpostavljeni azbestu mono odsvetovano kajenje, da bi se tako prepreil uniujoi sinergistini uinki obeh dejavnikov. Tumor je izjemno maligen, vendar redko zaseva. Morfoloko je prisotna e plevralna fibroza in pa plaki. Pojavlja se v 3 oblikah, epitelijski, sarkomatodni in pa bifazini oz. meani. VNETJE Vnetje je lokalni odziv predvsem ilja na pokodbo ali na nek kodljiv dejavnik. Kljub temu, da je namen dober se lahko velikokrat povzroi veliko kode. Poglejmo si najprej kje igra vnetje pomembno vlogo. Klasini primer je celjenje ran in omejevanje infekcij, velikokrat je doseen namen. Kdaj pa je vnetni odziv tako moan, da se povzroi destrukcija tkiva. Zmotno je miljenje, da le infekcije povzroijo vnetje, e mnogo drugih eksogenih in endogenih dejavnikov. Klasine znake vnetja pozna!!! Kako jih delimo? Akutno, subakutno in kronino. To je bolj klinina delitev, opredeljuje pa jo asovna skala, torej koliko asa vnetje traja. Glede na histopatoloke oblike pa jih delimo na eksudacijsko, proliferacijsko, nekrozantno, kataralno, granulomsko

SCHWANNOM Tumor spada poleg menigioma in nevroblastom med tumorje celice nevralnega grebena. Imenujemo ga tudi akustini nevrinom. To je tumor schwannovih celic perifernih ivcev ali pa tudi v centralnem ivevju. Tipino vnikne v ponto-cerebralnem kotu, kjer izhaja 8. moganski ivec ali pa tudi ob koreninah spinalnih ivcev. Bolniki se navadno pritoujejo zaradi vrtoglavice, umenja v uesih, postajajo tudi vse bolj in bolj nagluni.

me Tumor tako kot meningiom raste ekspanzivno. Najpogosteje se pojavi v 50 letu. e se pojavi v sklopu neke dedne nevrofibromatoze je seveda bilateralne. Veji lahko stisnejo akvedukt in zaprejo odtok iz 4. prekata in povzroijo hidrocefalus. Dobro je loen od moganov.

HIPOPLAZIJA TIMUSA (DI GEORGEJEV SINDROM) Sindrom je posledica pomanjkljivega delovanja prieljca. Odsotne ali pa v zmanjani koncentraciji so limfociti T, zato so takni otroci izjemno podvreni infekcijam z praivalmi, fungi in virusi. Poleg tega jih tudi bolj ogroajo znotrajceline bakterije zaradi odsotnosti CD 4+, ki predstavijo makrofagom antigene. tevilo limfocitov B in plazmatk je normalno. Pridruena je tudi hipofunkcija obitnic, ki se kae s tetanijo zaradi pomanjkanja Ca++.

PIELONEFRITIS Kaj nam pove dejstvo, da je ascendenten in abscendenten. Prvi izraz pomeni, da se povzpenja navzgor in res, najve povzroiteljev (bakterijskih) se povzpne preko mehurja po seevodih v ledvice. Drugi izraz pa oznauje tvorbo abscesa. Razvije se destruktivni intersticijski pielonefritis, ki pa ni znailen za medikametozni intersticijski nefritis). Destruktivni pa zato, ker propade veliko tubulov. Najpogosteji razlog so motnje v odtoku sea. Karcinom mehurja ali prostate lahko povzroi refluks, pri otrocih je najpogostejpi vzrok v nefunkcionalnih zaklopkah.

Poleg vezikoureteralnega refleksa, ki je zelo pomembne pri otrocih, so drugi dejavniki tveganja kateterizacija. Vsak urinski kateter je po 14 dneh e okuen in ga je treba redno menjati, zlasti pa je pomembno, da je pri ustavljanju doseena maksimalna higiena. Tudi nosenice so podvrene vejem tveganju. enske itak, zaradi kraje razdalje med analno odprtino in senico. E. coli, klebsiela, proteus in enterobacter pa tudi pseudomonas, so po G- bakterije in so glavne povzroiteljice. Zelo redko, a kljub temu lahko pielonefritis povzroijo tudi po G+, torej stafilokok, in stafilokok fekalis, vendar po descedentni poti.

CISTINA FIBROZA Zanimivo, je da ima bolezen dale najvejo incidenco na IRSKEM, tam je tudi najve nosilcev okvarjenega gena. Hemokromatoza tu torej ni najpogosteja dedna bolezen. V Z svetu je to ena izmed glavnih bolezni, ki mono skrajajo priakovano ivljensko dobo ljudi. Je avtosomno recesivna bolezen in ni tako redka. 1/2000. Prizadete so leze z eksokrinim izloanjem. Pri dojenkih pogosto prvo diagnozo postavijo e mamice, saj pot vsebuje veliko Na+, zaradi esar je bolj slan. Glavni defekt je na klorovih kanalkih. Najve klininih teav

se pojavi v pljuih, gost, dehidriran mukus, ki ovira ciliarno funkcijo in tako povea monost infekcije. In res, rekurentne infekcije z nezadostnostjo eksokrinega pankreasa so glavni vzrok za teave pri bolniki. V dihalih nastane problem, ker klor ne more ven, v lumen in zato potegne vodo not v celice, medtem, ko v slinavkah ne more v epitelijske celice ampak gre ven skupaj z Na+. Anatomske abnormalnosti: Pankreasne lezije so prisotne pri veini bolnikov. Duktusi so navadno napolnjeni z mukusom. Enodokrini del je navadno priparan. V napredovali fazi eksokrini del atrofira, fibroza v duktusih pa pripelje celo do razvoja metaplazije. Posledica disfunkcije eksokrinega dela je malabsorbcija. Pljua so najhuje prizadeta. Ravno abnormalnosti na tem organu so ivljenje ogroujoe. Zaradi kopienja mukusa pride do dilatacije bronhusov. Posledica je bronhiektazija. Tvorijo se seveda abscesi. Lahko se razvije tudi emfizem, kronini bronhitis ali pa celo atelektaza. Torej cel spekter pljunih bolezni. Pomembni posledici sta e na nivoju revesa mekonijski ileus in pa testisa neplodnost pri mokih. Priakovana ivljenska doba je 30 let, zdravljenje pa trenutno le simptomatsko. Genska terapija je na obzorju. Bolnikom, ki se bolezen hitro poslaba navadno presadijo pljua.

OBUTLJIVOST TIPA 2 Pri tej bolezni se tvorijo protitelesa proti lastnim antigenom ali komponentam npr. bazalne membrane. Obstajajo 3 naini preko katerih protitelesa povzroijo unienje celice ali pa samo ovirajo normalno funkcijo. -KOMPLEMENT to so vsi primeri avto hemoliz. Protitelo, ki se vee na RBC privabi elemente komplementa in ele takrat je celica pripravljena za smrt. Transfuzijske reakcije, hemolize, Rh, Goodpasteur, pemphigus vulgaris

-ACDD ali antibody dependant cell cytotoxicity. Je pomembna pri obrambi proti parazitom, saj vezano protitelo (v tem primer IgE) predstavlja nekaken marker za NK celice oz. vse, ki imajo Fc receptorje (eozinofilci, nevtrofilci) -V tretji skupini so pa bolezni, kjer protitelesa le ovirajo normalno delovanje, npr. pri miasteniji gravis se veejo na acthR, pri Gravesovi bolezni pa preve stimulirajo itnico preko vezave na TSH receptor.

OSTEOSARKOM Je najpogosteji maligni tumor kosti, e ne tejemo multiplega mieloma. Pojavlja se pri mlajih, to je 2. dekada ivljenja. Loimo primarnega, ki dobro odgovoarja na kemoterapijo in sekundarnega, ki je posledica najvekrat osteomielitisa, Pagetove bolezni, obsevanja ali pa kostnih infarktov. Prognoza slednjega je slaba saj se skoraj ne odziva na kemoterapijo. Preko sklepa redko raste, rad pa invadira okolno tkivo in raste destruktivno. Najpogosteje lokacije so koleno, ramenski in kolni sklep.

Celice so lahko dobro diferencirane, lahko pa zelo slabo tako, da jih komaj prepoznamo. V ve kot polovici primerov je prisotna vaskularna invazija.

TUMORJI JETER Tako kot v kosteh so tudi tukaj najpogosteje metastaze. In sicer jih najve pride iz kolona, sledijo pljua in dojka. Med benignimi tumorji se natevajo fokulara nodularna hiperplazija, hemangiom in hepatocelini adenom, med malignimi pa so najpogosteji angiosarkom, holangiosarkom, hepatoblastom in pa seveda HCC. Benignih tumorjev se navadno ne tikamo, razen e nismo prepriani v diagnozo in pa v primeru, da pride do krvavitev. Takrat jih mora kirurg odstraniti. Benigni se navadno pojavljajo kot solitarne mase in brez predhodne jetrne bolezni. Kavernozni hemangiomi so povsem isti kot tisti, ki se pojavljajo tudi v podkoju. Njihov klinini pomen; loiti jih moramo od malignih metastaz. Pogosteje se pojavljajo tudi razni benigni, fibrirajoi vozlii, tu mislimo predvsem na fokalno nodularno hiperplazijo. Gre za dobro omejene a redko inkapsulirane vozlie. HC ADENOM Ti so zlasti pogosti pri mladih enskah, ki jemljejo oralne kontraceptive. Tumor je bled do rumen in dobro omejen. Lahko precej zraste, tudi do 30 cm. Pomemben je, ker ga pogosto zameamo s HCC jem. Subkapsularni imajo tendenco do ruptur, ki so nevarne, ker se lahko konajo z veliko krvavitvijo. MALIGNI TUMORJI Hepatoblastom je zelo agresiven tumor, ki se pojavlja pri otrocih in pa mono maligen angiosarkom.

FIBRINOIDNA NEKROZA Ker bo tu govora o P-ANCA in C-ANCA, dajmo najprej razistit pojma. Kratica pomeni antinevtrofilno citoplazemsko protitelo. P oznauje perinuklearno (posebno barvilo se tako razporedi) medtem, ko C oznauje citoplazemsko, barvilo se tu difuzno razpri po citoplazmi. Sicer pa so to protitelesa, predvsem IgG proti nevtrofilnim granulocitom in monocitom. Kaj sploh je fibrinoidna nekroza. Najpogosteje je prisotna v veliki skupini bolezni, nekrotizirajoih, fibrinoidnih vaskulitisih. Mi obravnavamo primer v ledvicah, ki jih je prizadel nodozni poliarteritis, ki za razliko od mnogih drugih nekrotizirajoih vaskulitisov ne prizadene majhnih il, torej arteriol, kapilar in venul. Kaj pa je fibrinoidna nekroza. Oznauje nabiranje snovi, ki je po obarvanju s hematoksilinom eozinofilno in homogeno obarvana.

Kasneje so ugotovili, da je glavna sestavina dejansko fibrin. Vzrok nastanka je lahko imunski, velikokrat pa nastane tudi zaradi interakcije z zdravili, pogosta je pri maligni arterijski hipertenziji. VASKULITIS Tako imenujemo vnetje vseh il, arterij, ven, venulNo, vnetju aorte pravimo aortritis. Vnetje je seveda lahko lokalno lahko pa je seveda sistemsko razirjeno. Med pomembne vzroke spada imunsko povzroen vaskulitis. To so dokazali z izolacijo imunskih kompleksov, delcev komplementa in nekatere tudi virusne antigene v ilnih lezijah. Ne ve se ali nastanejo ti kompleksi in situ na licu mesta, ali pa pridejo tja s krvjo. Gori smo e opisali ANCA. So koristen pripomoek za diagnosticiranje, z doloanjem titrov pa lahko doloimo tudi intenzivnost bolezni. Kako nastanejo ta protitelesa in zakaj? Teorije govorijo, da se sproajo z namenom aktivirati nevtrofilce. Ob vezavi sproijo reakcijo, ki jih sproi njihovo lizo. V okolico se sprostijo mnogi hidrolitini encimi. Kako jih kvalificiramo? Glede na velikost il, ki jih pokodujejo, glede na anatomsko lego in histoloke znailnosti. VELIKOCELINI OZ. TEMPORALNI ARTERITIS Ta vaskulitis je karakteriziran s segmentno prizadetostjo ilja. Pogosto prizadene temporalno arterijo ali pa oftalmino, zato lahko povzroi celo slepoto. Spomni se pacientkinje, prevladuje pri enskah. PLJUA in SRCE sta redko prizadeta. Kdaj je prisotno tudi granulomsko vnetje.Uporabi znanje, ki si ga pridobil na propedevtiki. Torej, klinino se lahko kae na zaetku z vroino, slabostjo ali celo hujanjem. Velikokrat je prisotna unilateralna boleina na glavi vzdol poteka superficialne temporalne arterije. Ta je lahko zelo bolea tudi na dotik, palpacijo. Ha, kako ve da je znailna segmentna prizadetost, tako, da je za biopsijo potrebno vzeti ve segmentov ile. NODOZNI POLIARTERITIS (PAN) Spada med P-ANCA pozitivne nekrotizirajoe fibrinoidne vaskulitise, ki prizadene predvsem srednje in manje arterije (kot smo e povedali arteriol, kapilar in venul ne). Teoretino lahko prizadene vse starostne skupine, a je najpogosteja pri SREDNJE STAREJIH. Ker je to sistemska bolezene lahko prizadene praktino vsak organ, obstaja le ena majhna izjema: aorta z najvejimi vejami in pa pljua. Pogost je v ledvicah. e se razvije v revesju povzroi boleine v abdomnu in tudi meleno. Priblino tretjina bolnikov vsebuje antigene proti hepatitisu B. Lezije so izjemno natanno segmentirane, prisotna je lahko tudi tromboza. Kdaj pa pride tudi do anevrizmatske raziritve. Ker je slika pestra je za natanno diagnozo potrebna biopsija. CHURG-STRAUSS SINDROM

Vasih je bil uvren v podskupino PAN, zaradi morfolokih podobnosti. Poleg tega je diferencialno diagnostino pomembna Wegenerjeva granulomatoza. Pri obeh gre za granulomatozno vnetje in oba prizadeneta isti kaliber il. Danes se z doloitvijo ANCA zadeva hitro rei. Churg-Strauss sindrom najpogosteje prizadene pljua, GIT, ivevje in srce. Eden prvih znakov je ravno astma, pri ljudeh, ki jo prej niso nikoli imeli. Smrt lahko nastopi zaradi kardiomiopatij, zaradi komplikacij na nivoju GIT in ivevja. V nekaj letih napreduje in je smrtna. P-ANCA: Nodozni poliarteritis, mikroskopski poliangiitis in Churg-Strauss C-ANCA: Wegenerjeva granulomatoza WEGENERJEVA GRANULOMATOZA Bolezen, ki jo uvramo med vaskulitise. Zanjo je znailna triada, to je granulomatoza zgornjih dihal, nekrotizirajii ali tudi granulomatozni vaskulitis in pa glomerulonefritis. Seveda se pojavlja tudi v oblikah, kjer ledvice niso vkljuene v bolezen. Kar 95% bolnikov ima prisotna c-ANCA protitelesa. Ker bolezen zelo dobro odgovarja na imunosupresivno terapijo nam daje slutiti, da je v ozadju imunoloki problem. V doloenih primerih pa zajame tudi oi in koo s tem, da je ledvicam prizaneseno. Bolezen je progresivna in v dveh letih navadno pokoplje pacienta. BUERGERJEVA BOLEZEN (TROMBOANGIITIS OBLITERANS) Za bolezen je tipino, da se pojavlja pri mlajih mokih, KADILCIH, to je med 25 in 50 letom. Navadno prizadene srednje velike arterije, pogosto sta prizadeti radialka in tibialka. AS tipino prizadene arterije spodnjih okonin, boleina popusti v mirovanju, medtem ko pri Buergerjevi bolezni boleina ne popusti tudi v mirovanju ne. To si lahko delno razlagamo z vpletenostjo ivcev, na katere se bolezen iri. Morfoloko so znailni segmenti, ki kaejo znake kroninega vaskulitisa. Zelo pogosto je prvi znak Raynaudov fenomen.Incidenca je manja v EU in ZDA, medtem, ko je visoka na Japonskem in v Indiji.

PRIONSKE BOLEZNI Kaj o tem pravijo mediji: Creutzfield Jakobova bolezen je bila vasih izjemno redka bolezen, ki je prizadela v glavnem stareje ljudi. Od pojava BSE, bolezni norih krav pa se je starost bolnikov z diagnosticirano CJD zniala. V SLO je bilo v 25 let diagnosticiranih le 15 primerov. Obstaja ve oblik te bolezni ena je dedna, ta druga pa je celo kuna. Kako se okuimo? Do sedaj govorijo o veih monih nainih? Preko hrane, ki bi vsebovala zmlete goveje mogane (hamburgerji v Angliji, klobase v Nemiji), dalje okuba je mona tudi preko cepiva, ki ga pripravijo iz goveda in celo pri kirurkih postopkih, predvsem nevro transplantacijah (roenica, hormoni hipofize, presaditev trde moganske ovojnice) Poznamo iatrogene, sporadine, familiarne in CJD. Vzrok je v prionskih proteinih, ki so zaradi napanega zvijanja postali odporni na proteaze, e ve, celo spodbujajo transformacijo ostalih proteinov. Opisane so pod poglavjem infekcijske bolezni mogan, kar nakazuje na to, da je bolezen kuna in, da se dejansko prenaa. CJD Je izjemno redka bolezen, ki se v veini primerov pojavlja sporadino (85%). Svetovna incidenca je 1/1000.000! Znailna je hitro razvita demenca. Bolezen napreduje in v pribl. 7

mesecih ubije bolnika. Da, bolezen je 100% fatalna, zdravila ni. Klasina oblika se pojavi pri peaku 70 let. Simptomi so hitro napredujoa demenca, bolezen nane tudi motoriko. Kje, ne bi saj so mogani naluknjani kot vicarski sir. Makroskopsko: ker je bolezen hitro napredujoa, se ne opazi veliko.Mogani niti nimajo asa, da bi atrofirali (hej, previdno. Znailna je nagla atrofija). Ni vnetnega eksudata. S posebnimi metodami vedno dokaemo anomalno zvite proteine. Spongioza je prisotna, torej aktivna glioza (proliferacija astrocitov) in tvorba cistinih prostorov. vCJD Se je pojavila 95 v Veliki Britaniji. Za razliko od klasine CJD se pojavlja pri mlajih bolnikih in povezana naj bi bila z BSE. Ima nekoliko poasneji potek. Makroskopsko je zelo podobna a pri slednji najdemo tudi amiloidne plake ob hkratni spongiozi seveda. Ta bolezen naj bi se prenaala iz goveda na loveka, predvsem z uivanjem okuenega mesa. Makro znailnosti so vakuolizacija nevropila (to je neposrednega okolja perikarionov dendritov in nevronov.) Znailen je tudi propad nevronov in pa reaktivna glioza (ki pomeni pomnoitev astrocitov.) Vnetnega infiltrata ni, to je histoloko izjemno pomemben podatek. PRIONI so infektivni agensi ampak za razliko od vseh do sedaj poznanih infektivnih mikroorganizmov predstavljajo uganko znanstvenemu svetu, saj ne vsebujejo lastnega NUKLEINSKEGA MATERIALA. To so v bistvu napano zviti proteini in povzroijo kodo tako, da inducirajo to napano zvijanje tudi v drugih proteinih. Zato mora imeti ival, e se hoe okuiti ali pa sploh prenaati to bolezen prisotne normalne proteine. (PrP) PRIONSKE BOLEZNI PRI LJUDEH Do sedaj se opisujejo tiri razline in sicer KURU, FAMILIARNA FATALNA INSOMNIA, CREUTZFIELD-JACOBOVA BOLEZEN IN pa izjemno redka 'GERTMANTRAUSLER-EINKERJEV SINDROM'. Slednja je izjemno redka, saj je incidenca priblino 1 na 10 oz. na 100 M. Prizadane ljudi stare med 20 in 60 let. Preivetje od zaetka diagnoze je razlino, od 3 mesece do 13 let, s povpreno dobo 5 let.

Sicer bi to lahko povedali v uvodu, ampak vseeno. Latentna doba oz. inkubacijska doba je izjemno dolga. Tukaj govorimo o letih, vendar, ko pa se simptomi pojavijo pa ni milosti, kar pomeni, da se e v nekaj mesecih razvije do smrtnega zakljuka.

VZROKI ARTERIJSKE HIPERTENZIJE (SEKUNDARNE) KARDIOVASKULARNI : koarktacija aorte, nodozni poliarteritis, skleroza arterijske stene, atrio-ventrikularni blok ENDOKRINI: feokromocitom, Cushingov sindrom, hiperaldosteronizem, hiper in hipotiroza, nosenika NEVROLOKI: psihosocialni stres, slep apneja, akutni stres (npr. operacija) RENALNI: ateroskleroza renalnih arterij, stenoza, vaskulitis renalnih arterij, akutni glomerulonefritis, konna ledvina odpoved ali pa celo tumor, ki bi proizvajal renin.

SJOGRENOV SINDROM Je bolezen za katero so znailna suha usta in suhe oi. Pojavi se v dveh oblikah, sporadino ali pa v kombinaciji z nekaterimi drugimi avtoimunimi boleznimi (SLE, RA.) Navadno se pojavi v lezah slinavkah, ki so zaradi limfocitne infiltracije zelo poveane. Predstavlja tveganje za razvoj NHL.

PNEVMOKONIOZE To je velika skupina bolezni, ki jih povzroi vdihavanje kemino in mineralno aktivnih delcev neke snovi. Povzroijo restrikcijsko bolezen plju. Glede na povzroitelja jih delimo na antrakozo, silikoza, azbestoza, siderozaGlavna znailnost je, da pride do fibroze. Pokodba je odvisna od velikosti delcev, od njihovega tevila in asa, ko smo bili izpostavljeni prahu. Obstajajo seveda tudi kombinirane pnevmokonioze med katerimi je najpogosteja silikoantrakoza. Zbolevajo predvsem livarji in pa delavci v rudnikih in v kamnosekih. Znailna so vozliasta aria fibroze. Posledino se lahko razvije irregularni emfizem in pa desno pljuno srce. Pomembna je izpostavljenost silicijevem dioksidu. Makrofagi, ki so material porli in nato propadli s sproanjem encimov povzroijo kodo. Pomembno vlogo naj bi tudi imel imunski sistem. Vdihani delci se veejo na beljakovine, nastala pokodba je posledica reakcije vezave antigen protitelo. Pokodba nastaja tudi, ko smo prenehali z izpostavljenostjo delcem.

REVMATINA MRZLICA (323, za morfo info) Je posledica okube z beta hemolitinimi streptokoki A po Lancefieldovi. Glavni komplikaciji, ki nastaneta sta poststreptokokni infekcijski glomerulonefritis in pa revmatina

bolezen srca, ki se lahko razvijeta tudi tedne po faringitisu in v obdobju, ko ne moremo ve dokazati povzroiteljev v krvi. Bolezen je posledica preobutljivostne imunske reakcije drugega tipa. Plazmatke proizvedejo protitelesa proti glikoproteinu M streptokokv. Ta ista protitelesa nato reagirajo z antigeni na endokardu, koi, sklepih in celo v moganih. Zelo zanimivo je, da se revmatina mrzlica manifestira le po faringitisu in je NI po okubi z istim mikrobom, ki se je naselil npr. na koi. Zahvaljujo dobri zdravstveni oskrbi, preventivi in hitrem ukrepanju se je incidenca v zadnjih 30 letih mono zmanjala, e vedno pa ostaja pomemben zdravstven problem v tretjem svetu in tudi marsikje na zahodu, kjer vladajo slabe bivanjske razmere.

Bikuspidalna aortna zaklopka. Vidijo se bradavice ne zapornem robu listiev. Poleg srca, sklepov in koe so pogosto prizadeti tudi mogani. Pojavij se HOREJA, torej nenadzorovani in nekontrolirani gibi. Simptomi, pa izvenijo po priblino enem tednu. Bolniki, ki do preboleli revmatsko mrzlico imajo vejo monost ponovnega obolevanja. Mogani so z vsakim novim 'novim' napadom bolj pokodovani. Zdravljenje je z antibiotiki. Po definiciji je to akutna, multisistemska bolezen, ki nastane zaradi delovanja naega imunskega sistema. Po teoriji naj bi prilo do navzkrine reakcije med protitelesi proti proteinu M na streptokokih in z lastnimi antigeni v srcu, sklepih Lahko pa, da okuba preprosto povzroi zmanjanje tolerance na lastne antigene. Na srcu se lahko manifestira kot akutni revmatini karditis ali pa se pojavijo teave zaradi deformiranih zaklopk ele leta po okubi.

CHRONOVA BOLEZEN Poleg ulceroznega kolitisa je to kronino vnetna revesna bolezen, ki je multisistemska in je posledica nenormalnega imunskega odgovora organizma na morda normalno revesno floro. Po pojavnosti je bimodalna, najvea incidenca je pri mlajih mokih, to je med 20 in 30 let. Drug, manji vrh se dosee pri 60 letih. Za razliko od ulceroznega kolitisa zajame celotno

steno revesam vnetje je torej transmuralno. Pojavlja se segmentno, torej se bolna podroja izmenjujejo s povsem zdravimi podroji. Prizadene lahko katerikoli del revesja, statistino pa je najpogosteja v ileumu in debelem revesu.

Med najpogostejimi in najpomembnejimi zapleti so vsekakor fistule (tudi enterokutane), atrezija in pa krvavitve. Seveda pa ne smemo pozabiti na tvorbo nekazeoznih granulomov. Na zaetku smo rekli, da je to sistemska bolezen in res, sklepi, miice in koa so pogosto vkljueni. Tako kot pri ulceroznem kolitisu je tudi tukaj poveano tveganja za rakom, vendar se jih razvije manj. Razlog je v odstranitvi revesa, zaradi teav, ki jih povzroijo komplikacije. Klinino se kae z izmenjujoimi obdobji eksucerbacij in remisij. Pogosto bolezen spremjajo driske, slabost in bruhanje, boleine v trebuhu in tudi vroina. KARCINOM MATERNIINEGA VRATU Vemo, da je bil nekaj asa to najpogosteji maligni tumor spolnih organov pri enskah, zdaj pa je zaradi metod, ki omogoajo zgodnjo diagnostiko oz. diagnozo predrakavih sprememb leta preden le te postanejo neozdravljive njegova incidenca mono padla. Prehitel ga je karcinom endometrija. Histoloko je to ploatocelini karcinom, le redko adenokarcinom. Rak telesa endometrija je zdaj na 4. mestu, medtem ko je rak materninega vratu zdrsnil na 6. mesto. Znani so dejavniki tveganja, spolno ivljenje igra tu pomembno vlogo. Tveganje je poveano pri enskah, ki so doivele svoj prvi spolni odnos zgodaj, ki menjavajo partnerje in, ki imajo partnerja, ki je sam pogosto menjaval partnerje. Omenimo seveda e okubo z humanim papiloma virusom, zlasti tipoma 16 in 18. Pravijo, da je okuba z omenjenima virusoma pogoj ni pa ravno nujno, da bodo vse okuene bolnice zbolele. Deluje podobno kot aflatoksin v primeru HCC, torej inaktivira rb53 ali pa RB gen.

Pod mikroskopom se opazijo tipine znailnosti intraepitelijskega karcinoma. Poruena celina ahitektura, tevilne mitoze in polimorfizem. Jedra so izjemno hiperkromna. Zelo pomemben je pojav CIN oz cervikalne intraepitelijske neoplazije, ki jo delimo v tri skupine. To je pravzaprav displazija, ki se lahko spremeni v karcinom z velikim odstotkom. CIN 1 oznauje blago displazijo, CIN 2 hujo displazijo in CIN 3 karcinom in situ, ki je najhuja oblika in bo z veliko verjetnostjo napredoval v invazivni skvamozni karcinom.

Tumor se odkriva pri enskah starih med 40 in 50 let, lahko tudi e prej, CIN se odkriva pri 30 npr. Mono je tudi, da CIN regresira nazaj, torej povsem izgine spontano. Dolgo asa je ta tumor povsem asimptomatski, a ko se simptomi pojavijo, so to najpogosteje neredne vaginalne krvavitve, bolee uriniranje. Smrt pogosteje nastopi zaradi razrasti tumorja in kompresije tumorja na okolike strukture kot pa zaradi oddaljenih metasta, ki so predvsem v kosti, pljua in jetra. Kakna je terapija? Ko se displazijo odkrije, je potrebno vsekakor odstraniti tkivo, torej s konizacijo. Kljub temu se 1/5 CIN-ov povrne. Ne ve se ali gre za staro reinfekcijo ali pa infekcijo na novo. Vse skupaj se diagnosticira z BIOPSIJO.

NEVRODEGENERATIVNE BOLEZNI MOGANOV Je heterogena skupina bolezni, za katere je znailno spontano, progresivno propadanje nevronov v razlinih delih CS, od doloenih jeder, prog v moganih do moganskega debla. Sem spadajo AB, parkinsonizem, huntingtonova bolezen in pa bolezen motorinih nevronov. ALZHEIMERJEVA BOLEZEN Lahko bi rekli, da ima pomembno vlogo pri patogenezi proteinopatija, kjer se v moganih kopiijo nepravilno zviti proteini. Obravnavmo jo lahko tudi kot lokalizirano amiloidozo. Kaj vemo iz PAFI? Je pogosta bolezen, ki je progresivna in se kae z demenco, ki je seveda ireverzibilna in vse bolj hromi bolnika ter mu onemogoa samostojno ivljenje. Delimo jo v dve skupini, ta ki se pojavlja pri mlajih in je redkeja in drugi tip katere incidenca je okrog 60 let.

Makroskopsko lahko prepoznamo mogane, ki atrofirajo, povea se tudi ventrikularni sistem in posledino se lahko razvije hidrocefalus (ex vacuo). Dalje, moganske vijuge se zgladijo in brazde razirijo. Mikroskopsko pa je sta glavni znailnosti amiloidne senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje, ki imajo tudi znailnosti amiloida, seveda histokemijske. S kongo rdee se obarvajo. Glavna sestavina nevrofibrilarnih pentelj je beljakovina TAU, ki je sestavina mikrotubulov. NFP najdemo v hipokampusu, neokorteksu, amigdali in nekaterih moganskih jedrih (PAFI) Glavna motnja se kae pri tvorbi spomina, v napredovali bolezni je prizadet kratkotrajni spomin. Pride do retrogradnega propada nekaterih sistemov, predvsem je prizadeta holinergina projekcija iz Meynertovega jedra v hipokampus in korteks. PARKINSONIZEM Je relativno pogosta bolezen, saj prizadene 1-2% ljudi starejih od 50. let! Najbolj je prizadeta motorika, saj bolezen napade bazalne ganglije, ki so pomembni pri urejanju fine motorike. Dopamin, pa je kljuni nevrotransmitor, ki prenaa sporoila med nevroni, ki uravnavajo vse skupaj. Parkinsonova bolezen je tista, ki ji ne poznamo vzroka, idiopatska. Parkinsonizem oz. Parkinsonski sindrom pa poimenujemo vsa tista stanja, katerih vzrok poznamo. Zdravila, vnetje moganov, vaskularne malformacije, travma.

Kateri so najbolj oitni simptomi. Tremor v obliki 'tetje denarja'. Poasna je iniciacija gibov, hoja je poasna, koraki so razdrobljeni, skljuena dra. Tudi govor postane tih, monoton. Bolniki so navadno depresivni.

Slika opisuje patologijo. Bolezen je progresivna, vendar med najpogosteje vzroke smrti spadajo padci ali pa infekcije? Mogani so normalni ali pa malce atrofini. Glavna sprememba je depigmentacija substantie nigre in locusa ceruleusa.

Zato, ker se zmanja tevilo nevronov, ki vsebujejo melanin. Ne pozabi na LEVIJEVA TELESCA. To so inkluzije, koncentrno lamelirane, v nekaterih nevronih.

Slika prikazuje LEVIJEVO telo, ki se nahaja v perikarionu nevronov pri PARKINSONOVI bolezni, najdemo pa jih lahko tudi pri alzheimerju. Kot smo e rekli, gre za eozinofilne inkluzije, namigujejo, da gre za napano zvite proteine. HUNTINGTONOVA BOLEZEN Je prav tako huda, progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki se deduje dominantno. Okvarjen je gen za protein huntigtin. Znailen je mehanizem ponavljanja tripletov nukleotidnih zaporedij, ko je doseeno doloeno tevilo ponovitev, se zano izraati znaki. Navadno se to zane pri 40. letu, redkej pred 20.(doloeni familiarni sindromi). Bolezen prizadene predvsem motoriko. Klinino je znailna depresija, anksioznost, prevelika agitacija. Hallmark je HOREJA, ki jo karakterizirajo ne prostovoljni, nekoordinirani gibi,

brez kakega reda. Bolniki velikokrat umrejo zaradi SAMOMORA.

Mogani so mono atrofirani (1100 g), hallmark Huntingtonove bolezni pa so spremembe na bazalnih ganglijih in sicer NUCLEUS CAUDATUS, PUTAMEN IN GLOBUS PALLIDUS!!!! Opazimo atrofijo teh jeder. Mikroskopsko ugotovimo, da ni nevronov. Ugotovimo tudi FIBRILARNO GLIOZO. Ventrikli so tudi dilatirani. Laje so prizadeti tudi nevroni v korteksu, tako si razlagamo drugi klasini znak poleg HOREJE, demenco. Rekli smo e, da pride do mutacije in, da se ponavljajo CAG trinukleotidna zaporedja. Veje, ko je to tevilo ob vzniku bolezni, hitreje se bo klinino razvila. Huntingtin naj ne bi izgubil funkcije ampak naj bi inaktiviral neke druge proteine, ki potem povzroijo propad v ekstrapiramidni progi. BOLEZEN MOTORINIH NEVRONOV (ALS oz. 'LU GERIG')

(Stephen Hawking) Bolezen se imenuje po NYC igralcu bejzbola, ki je bil prvi diagnosticiran s to boleznijo. Pri tej bolezni se so prizadeti zgornji in motorini nevroni piramidne proge. Bolezen se kae z miino atrofijo in spastinostjo. Veina oblik je sporadinih, eprav se pojavlja tudi dedna. Bolezen je progresivna, fatalna. Navadno bolniki umrejo 2 leti po diagnozi; zaradi odpovedi respiratornih miic in pljunic. Glavna karakteristika bolezni je odsotnost motorinih nevronov v anteriornih rogovih hrbtenjae. Prav tako je zmanjano tevilo motorinih nevronov v malih moganih in pa v moganskem deblu.

MEZENHIMSKI TUMORJI

Glavni predstavniki so MM, osteosarkom, GIST, liposarkom in leiomiosarkom.

GRANULOMSKO VNETJE Ali tudi specifina vnetja, jih imenujemo zato, ker sodelujejo pri tem vnetju celice specifine imunosti. Limfociti B in T in pa makrofagi. O specifinih vnetjih se je bolj zaradi pojava teh celic govorilo zaradi ponavljajoe se specifine slike. Bolezni pri katerih se le to pojavlja so TBC, sarkoidoza, Chronova bolezen, berilioza, bruceloza, mikoze, tujkov granulom, sifilisi in lepra Doloen tip granulomskega vnetja ni tono specifien za doloenega povzroitelja, saj lahko isti povzroitelj ustvari razline histoloke slike (zlasti pri tuberkulozi), medtem, ko lahko razlini povzroitelji ustvatijo isto sliko (TBC, Chronova bolezen, sarkoidoza)

Opii granulom:

POVZROITELJI: so endogeni, eksogeni, okube (sifilis, TBC, bruceloza, berilioza, mukoze)in pa motena imunost (sarkoidoza, Chronova bolezen, vaskulitis in pa revmatska vroica) VRSTE GRANULOMOV: Najbolj pestra je morfoloka delitev. Ostali dve sta imunogeni in ne imunogeni oz. eksogeni in endogeni.

AMILOIDOZE Je velika skupina imunsko posredovanih multisistemskih bolezni. To si zapomnite, ne gre se za eno samo bolezen. Ime je dobil, ker so ga na zaetku zamenjevali s krobom. Nastane zaradi kopienja napano zvitih proteinov in je zato ne smemo meati z hialinozo, ki je pogosto posledica diabetesa ali pa hipertenzije in oznauje kopienje strukturno normalnih beljakovin v ilni steni. Nekatere oblike so tudi podedovane in se pogosteje pojavljajo v druinah, glede na obsenost so sistemske ali pa samo lokalizirane. Sistemsko e naprej delimo na primarno (imunodiskrazino) in pa na sekundarno (reaktivno). Amiloid je homogena, eozinofilna snov, ki jo gradi zdaj ve kot 20 odkritih proteinov, ki imajo vsi podobne fizine in kemijske lastnosti. Poznamo:

-AL (znailen za imunodiskrazino amiloidozo, predstavljajo ga lahke verige, ki jih sintetizirajo plazmatke. Monoklonske lahke verige) -AA (znailen za sekundarno, izloajo ga jetra. ) -A BETA 2 MIKROGLOBULIN (nalaga se v sklepih in je znailen za bolnike na hemodializi. Sicer pa je posvem obiajen serumski protein, ki se ne more filtrirati preko dializne membrane.) -A BETA (najdemo ga pri bolnikih z Downovim sindromom in AB ter amiloidni moganski angiopatiji) -TRANSTIRETIN (to je povsem normalen protein, ki sodeluje pri procesu prenosa tiroksina in retinola v krvi. Znailen je za senilno amiloidozo starejih. ) IMUNODISKRAZINA V ZDA je to najpogosteja amiloidoza. Je pogost zaplet multiplega mieloma, kjer pride do B-celino posredovane diskrazije. V veini primerov najdemo Bence-Jonesove proteine v serumi in urinu, poleg tega pa so zviane monoklonske lahke verige. SEKUNDARNA Je predvsem posledica raznih vnetnih bolezni. Pred uporabo antibiotikov je bila to TBC, kronini osteomielitis, bronhiektazija, danes so v ospredju avtoimune bolezni, kot so ulcerozni kolitis, revmatoidni artritis, maligna obolenja kot so Hodgkinov limfom. Problem je predvsem unienje mnogih celic. LOKALIZIRANA AMILOIDOZA Alzheimerjeva bolezen je klasien primer, dalje tudi senilna kardialna pri transtiretinski amiloidozi je lokalizirana. Ne pozabimo seveda, na medularni karcinom itnice, kjer amiloidozo povzroi nabiranje kalcitonina. SENILNA Kardialna in cerebralna (AB). Senilna pomeni, da se pojavlja predvsem v starosti. KLINIKA Spekter je zelo irok, amiloidoza je lahko nakljuna najdba na autopsiji, ali pa e za asa ivljenja povzroa velike teave in na koncu tudi smrt. Hepatosplenomegalija je pogosto posledica omenjene bolezni, vendar so jetra redko huje prizadeta. Med najpogosteje posledice spada nefrotini sindrom zaradi amiloidoze ledvice. Tudi amil. Srca je izjemno nevarna, saj se lahko razvijejo fatalne aritmije in dilatativna bolezen srca. Amiloidoza v prevbavilih lahko povzroi malabsorbcijo. Amiloidoza v pljuih lahko povzroi dispnejo oz. je to restriktivna bolezen. Kakorkoli, zgolj na podlagi depozitov ne moremo loiti posameznih amiloidoz med seboj. Generalizirana ima slabo prognozo, bolniku po diagnozi pripiemo maksimalno tri leta ivljenja.

V jetrih se klasino amiloid nabira v Dissejevem prostoru, v srcu predstavljajo tropizem za amiloid celice miokarda. V ledvicah ga najdemo predvsem v mezangiju in ob tubulih ter kapilarah. V vranici se razporeja difuzno in nodozno. Najdemo ga predvsem v foliklih. In e najpomembneji podatek. Med primarno in sekundarno ne moremo loiti zgolj na podlagi amiloidnih depozitov. Obstaja vzorec odlaganja, ki je bolj znailen za primarno in sekundarno.

Medtem, ko je za primarno bolj znailno odlaganje v srcu, jeziku, dihalih, GIT, v ivevju.

TUMORJI MOGANOV Glede na izvor celice jih delimo na mnoge vrste, gliomi, ki vzniknejo iz nevroepitelijskih celic, mening iomi iz meningotelijskih, nevroblastomi iz celic nevralnega grebena in mnogi dugi. Spadajo sicer med redke tumorje. Pri otrocih so glede na odrasle pogosteji a e vedno redki, na drugem mestu za levkemijami. Njihova znailnost je, da lahko zelo maligni tumorji nikoli ne oddajo metastaz in da lahko benigni tumorji povzroijo hudo klinino sliko zaradi ekspanzivne rasti in pritiska na moganovino. GLIOMI Sem spadaja astrocitom, oligodendrogliom in ependimom. Astrocitome delimo v 4 razrede: ASTROCITOM -pilocitni, -difuzni, OLIGODENDROGLIOM - oligodendrogliom, EPENDIMOM -subependimom, -ependimom,

-anaplastini astrocitom, - glioblastom. GLIOBLASTOM

-anaplastini.

anaplastini.

Je najmaligneji tumor moganov, ja najpogosteji astrocitni tumor in tudi intrakranialni. Njegova znailnost je, da lahko preko korpus kalozuma prehaja na drugo hemisfero in raste torej v obliki metuljka. Opazimo nekroze in krvavitve. Lahko raste multifokalno in na CT in MRI torej posnema zasevke. Je zelo gostocelien tumor katerega celice se razporejajo v znailne psevdopalisade in tvorijo glomerulom podobne strukture (pomnoene ilice). Kot e omenjeno, vidimo tevilne nekroze. To je tumor mlajih starejih in starejih, saj se najpogosteje pojavlja med 45. in 70. letom. Lokacija, ki jo preferira so seveda hemisfere velikih moganov, redek je v malih moganih in moganskem deblu (morda pri otrocih). Nekaj se jih lahko razvije iz anaplastinega astrocitoma, a jih veina vznikne DE NOVO. MIKROMORFOLOGIJA: Kot je pri tako malignem tumorju priakovati, so in celice in jedra polimorna. Mitoze so tevilne in patoloke. Opazimo tudi vejedrne tumorske velikanke Astrociti so ena izmed celic nevroglije ali samo glije. To je opornega ivnega tkiva. Imajo raznovrstne naloge (opora, odstranjevanje nevrotransmitorjev, kalija) OLIGODENDROGLIOM Je benigni tumor moganov, ki podobno kot glioblastom vznikne predvsem pri starejih, to je od 40. do 60. leta. Pri otrocih je redek, in nasploh je redek tumor (0.3/100.000). Najpogosteje mesto vznika je korteks in subkortikalno podroje. Klinino je pomemben ker raste infiltrativno. Tako kot glioblastom je tudi ta tumor gostocelien, a so celice uniformne z okroglim jedrom in prazno citoplazmo, ki spominja na jajce na oko (artefakt). Znailne so kalcifikacije in ilice, ki se dihotomno razvejijo. Opazimo arine krvavitve.

Oligodendrociti so manj razvejani od astrocitov. Njihova glavna vloga je tvorba mielina. Obdajajo namre aksone nevronov. Ne pozabi, da izdelujejo mielin v CS, na periferiji imajo to vlogo Schwannove celice. DIFUZNI ASTROCITOM Si deli z oligodendrogliomom enako lastnost; zaradi infiltrativne rasti je teko popolnoma odstranljiv. e predstavlja glioblastom 50-60% astrocitomov, jih difuzni zajame 10-15%. Vznikne pri mlajih odraslih. Tako kot glioblastom redko vznikne v malih moganih in moganskem deblu.

MIKRO: Ni nekroz, malo il, majmhna jedra, znailno je mreje vlaken. D, e raste infiltrativno, da ni ostro zamejen. Zgoraj opisano velja zlasti za FIBRILARNI astrocitom, medtem, ko je PILOCITNI astrocitom nekoliko drugaen. Pogosteji je pri otrocih in raje vznikne v malih moganih (tu ima najboljo prognozo, saj je lahko kirurko odstranljiv. Veliko slabo prognozo imajo tisti, ki vzniknejo nekje drugje npr. v hipotalamusu.) METASTATSKE NEOPLAZME Se pogosteje pojavljajo pri starejih in predstavljajo kar 25% vseh moganskih neoplazem. Navadno so sivkasto beli in dobro omejeni. Poleg plju, dojke in MM, lahko vanje zasevajo tudi limfomi. Redkeje GIT in tumorji ledvice. Zarastejo se lahko v parenhim in tudi v meninge. Pravzaprav so lahko nevroloke abnormalnosti lahko velikokrat prvi znak raka plju (res pozen :) Moganski edem lahko povzroi herniacijo debla in smrt. ISHEMINA NEKROZA TKIV (7 robbins)

Hipoksija je pomemben vzrok smrti celice, saj povzroi kodo, ker je oviran oksidativni metabolizem. Ishemija je najpogosteji vzrok hipoksije. Posledica je prekinitev oksidatine fosforilacije. Na zaetku so celice v t. i. fazi reverzibilne okvare nato pa preidejo v fazo irreverzibilne okvare. Celica je nabrekla, lizosomi prav tako (s sproanjem mnogih hidrolitinih encimov). Mitohondriji so tudi pokodovani, vsebujejo kalcijeve konkremente. Morfoloke znailnosti nekrotine celice so posledica dveh procesov: a) encimske razgradnje celice, b) denaturacija proteinov. KOAGULACIJSKA NEKROZA Ishemija v srcu, ki je posledica ateroskleroze vennih il povzroi koagulacijsko nekrozo v tem organu. Citoplazma je homogena, eozinofilna, avtoliza ne potee, ker pride tudi do razgradnje lizosomskih encimov, potee pa heteroliza. Torej razgradnja z encimi iz levkocitov. Jedro je zgoeno, lahko propade na delce (karioreksa) KOALIKVACIJSKA NEKROZA Tudi v CS, pride do ishemije zaradi zapore arterije (tromboza, tromboembolija), vendar za razliko od drugih organov tu najprej pride do malacije (tkivo se razmeha) in nato e do kolikvacije (tkivo se utekoini). Encefalomalacia alba torej oznauje beli infarkt z razmehanjem, v primeru, da pride sekundarno do krvavitve govorimo o encefaliomalacia rubia. Spremembe celice so enake. e ishemija perzistira zano propadati tudi bolj odporni astrociti in oligodenrociti. Takrat tudi zane propadati mielin. Kot vnetni odziv na nekrozo pride do infiltracije z makrofagi, ki pridejo iz aktivirane mikroglije. Penasti makrofagi tako zano razgrajevati nekrozo. Torej tudi tu govorimo o koagulacijski nekrozi, saj je zamreena struktura moganov ohranjena in tudi obrisi celic. Utekoinjenje je torej sekundarna posledica posebnega vnetnega odziva v moganih. Tu namre ne pride do tvorbe granulacijskega tkiva, ki tudi preraste nekrozo v konni fazi. ENDOKARDITIS Je vnetje najbolj notranje plasti srca. Ker vemo, da so anatomsko gledano zaklopke iz endokarda, ta bolezen najbolj prizadene ravno njih. Glede na etiologijo loimo infekcijski, neinfekcijski trombotini endokarditis (ki je pravzaprav paraneoplastini sindrom) in verukozni. Ne pozabimo tudi na endokarditis pri SLE. Najpogosteje je prizadeta mitralka, sledi ji aortna. Trikuspidalna in pulmonalna sta redkeje prizadet Neinfekcijski trombotini: je del paraneoplastinega sindroma in je znailen za hudo bolne z rakom. Trombusi so navadno sterilni in majhni. Pomembno je, da ne povzroijo destrukcije zaklopke in pa veinoma vzniknejo na predhodno neokvarjenih zaklopkah Povzroitelji so veinoma grampozitivne in pa tudi gramnegativne bakterije. Aureus, epidermidis, hemoliticus, streptokok viridans. V 70 % so zaklopke predhodno okvarjene in le v 1/3 intaktne. Med predisponirajoe dejavnike torej spadajo (RHD, miksomatozna degeneracija mitralne zaklopke, kalcifikantna degeneracija aortne zaklopke, bikuspidalna zaklopka.)

Bakterije se najpogosteje prenaajo po krvi. Pogosto priplavajo tja iz vnetnih ari (osteomielitis npr.) ali pa pri rupturi zoba. I.v. uivalci drog so na udaru in izpostavljajo svojo trikuspidalko.

Te vegetacije so v bistvu majceni trombi, ki se razporedijo po zapornem robu zaklopke. Nevarni so zato, ker povzroijo ulceracijo in destrukcijo zaklopke. Kompliciran primer je, ko ZAPLETI: Najpogosteji zaplet je seveda insuficienca ali stenoza zaklopke. Vegetacije se lahko odtrgajo in embolizirajo, ker gre za infektivni material se posledino razvijejo septini infarkti. ATEROSKLEROZA Je najpogosteja bolezen il a katero so znailni dejavniki tveganja. (na takne, ki lahko vplivamo in na takne, ki ne moremo). Srni in moganski infarkt, anevrizma abdominalne aorte in pa bolezen perifernih il spodnjih okonin so najpogosteje manifestacije. Morfoloko, pride do kopienja lipidov v intimi. Proces jo vnetni (kronini), v katerem sodelujejo monociti, ki se pretvorijo v makrofage, GMC iz medije. Maobne proge pri otrocih, ki rastejo do maobnega plaka. O etiologiji lahko govori.

HORIOKARCINOM (enski spolni organi) Je zelo maligen tumor, ki vznikne najpogosteje v placenti iz celic trofoblasta. Nekoliko manj a e vedno veliko jih vznikne iz gonad (testisi, ovariji). Za tumor so znailne masiven krvavitve in nekroze, ravno tako kot pri horiokarcinomu testisa. Rad zaseva in to hitro. Priljubljena mesta so vagina, pljua, jetra in e kaj bi se nalo. Vasih je bil ta tumo, ki se priblino 15x pogosteje pojavlja v Aziji in Afriki, kot pa na Z hemisferi, absolutno smrten, ravno zaradi svojega agresivnega poteka. Danes pa je zaradi dobrega odgovora na ustrezno kemoterapijo 100% ozdravljiv. Kar pa ne velja za horiokarcinom, ki vznikne v gonadah, ti ne odgovarjajo na terapijo in so povezani z visokim odstotkom smrtnosti,

TUMORJI DEBELEGA REVESA (robbins 504) Delimo jih v tiri skupine. Epitelijski in stromalni, limfomi ter polipi, ki niso neoplastini, torej benigni polipi. Najpogosteji so seveda epitelijski raki, ADENOMI med benignimi ter ADENOKARCINOMI med malignimi. (statistiko poznamo). Med stromalnimi igrajo pomembno vlogo GIST, poznamo pa e nekatere benigne lipome, angiome. Med epitelijske uvramo tudi karcinoide. V zadnji skupini omenjamo hamartome, vnetne polipe. ADENOM So neoplastini polipi. Zanje je znailna displazija, gre se torej za intraepitelijsko neoplazijo. Te spremembe se pojavijo enako pogosto pri obeh spolih, znailni so za druinske sindrome, pojavljajo pa se tudi sporadino. Glede na obliko so lahko SESILNI oz. irokobazni ali pa PECLJATI. V tankem revesu so redki, nasprotno pa njihovo tevilo v debelem revesu mono naraa s starostjo.

Histoloko loimo 3 tipe. Po pogostosti si sledijo: TUBULNI, TUBULOVILOZNI, VILOZNI. Poleg velikosti in pa stopnje displazije je tudi histoloki tip pomemben pri prognozi, saj vilozni najpogosteje maligno alterirajo. Med vsemi, pa je ravno velikost najpomembneji faktor. KLINIKA: Velikokrat so asimptomatski. Lahko pa precej krvavijo in tako povzroijo krvavitev, ter posledino anemijo (krvavitev iz prebavil). Nekateri proizvajajo precej mukusa (ti so e dobro diferencirani) in ker izloki vsebujejo veliko proteinov in kalija vemo kaj lahko potencialno sledi. Adenomi v dvanajstniku lahko povzroijo obstrukcijski ikterus, e vzniknejo okrog ampule Vateri. KARCINOM Ve kot se jih pojavi v REKTOSIGMI. Pred 50. letom je zelo redek, incidenca pa naraste po 70. desetletju. Pri obeh spolih je na 3.mestu tako po pojavnosti kot po smrtnosti, ki jo povzroi. Za raka je znailno, da proizvaja precej sluzi in, da je zmerno do dobro diferenciran. Dobro je tudi poznana kancerogeneza od rizinega epitelija preko adenoma do karcinoma. Med pogosteje oblike spadata ulcerirajo in pa polipoidni, ki sta prognostino ugodneja, med neugodne pa skirozni oz. difuzni. Na sreo je redkeji. Posebna oblika je tudi cirkularno stenozirajo. Seveda ne pozabimo na pomembno vlogo programa SVIT. Za prognozo uporabljamo razvrstitev po DUKESU V A,B in C kategorijo. A: Je omejen na revesno steno (100% preivetje). B: Raste skozi steno in infiltrira okolno maevje (75%). C:Metastaze so prisotne e v okolnih bezgavkah (35%)! As we already know, carcinoma in the small intestine is rare except for duodenum and the pailla Vateri location. Znani so tudi etioloki faktorji, ki so mono povezani s prehrano. Dolgo asa je znano, da prehrana, ki vsebuje preve industrijsko predelanih OH, preve mastne hrane, premalo vlaknin in vitaminov (A, C, E -antioksidanti). e se pojavi karcinom pri mlajih osebah, moramo pomisliti, na druinsko adenomatozno polipozo. e pri tankem revesu smo govorili o krvavitvah, podobno velja tudi tukaj in sicer je kar nekaj asa rak asimptomatski, dokler se ne pojavijo hematohezije, torej svea kri v fecesu. Pravzaprav velja, da vse krvavitve iz prebavil (blato) pri starejih kaejo na raka prebavil v kolikor se ne pokae drugae. DIAGNOSTIKA: rektalne lahko doloimo e z digitalnim rektalnim pregledom. Sledijo preiskave krvi. Normalno, da je kolonoskopija pomembna. Za ugotavljanje zasevkov je potrebno uporabiti MRI. Karcinoembrionalni antigen pa ima vrednost le pri pljunih karcinomih??????? Karcinom debelega revesa zaseva na vse tri naine. Hematogeno e najraje v jetra, nato pljua in kosti. PLJUNA EMBOLIJA

Predstavlja glavni vzrok smrti v bolninicah. Najpogosteji vir trombov so globoke vene spodnjh okonin, predvsem nad kolensko kotanjo in pa dimeljske, trombi v teh venah so za razliko od povrhnjih ven le slabotno pritrjeni na ilno steno. Zelo redko povzroi embolija tudi infarkt, to je bolj izjema kot pravilo, zgodi se le v 10% primerov. Razlog je vir kisika za pljua, arterijska kri prihaja e po bronhialnih arterijah in pa kisik po dihalnih poteh. Infarkt se torej pojavi le v primeru, e je pridruena e kakna hemodinamska nestabilnost srca. Akutni cor pulmonale je prav tako redek in se pojavi ob masivnem embolusu, to je taknem ki zapre ve kot 60% lumna pljune arterije. Najpogosteje so pljuni embolusi tako majhni, da se klinino sploh ne izrazijo ampak se sasoma razgradijo (fibrinoliza). Dejavniki tveganja so dolga imobilizacija zaradi leanja v postelji npr., zaradi hiperkoagulabilnosti krvi, zaradi kongestivnega srnega popuanja, zaradi nosenosti, zaradi malignega tumorja V preventivi je zato pomembna uporaba elastinih nogavic, redno razgibavanje spodnjega uda in pa trombolitina oz. antikoagulantan terapija. EMBOLIJA SISTEMSKI TROMBOEMBOLUS Najpogosteje vznikne v srcu po infarktu ali pa pri atrijski fibrilaciji. Za razliko od venskega tromba, ki se odtrga se ta nahaja arterijskem sistemu in lahko potuje na razna mesta pa odvisna od mesta nastanka. Najpogosteje so priazdete spodnje ekstremitete , sledijo mogani (10%). Tanko revo in ledvica so redkeji cilji embolizacije. Seveda tu ne smemo pozabiti na vegetacije iz zaklopk! MAOBNI Nastane pogosto po zlomu dolgih diafiznih kosti, v katerih se nahaja veliko kostnega mozga. Teroetino lahko pride do maobne embolije tudi zaradi travme maobnega tkiva. Le 1% vseh prizadetih dejansko razvije klinino sliko, ki se najpogosteje kae z nevrolokimi motnjami, tahipnejo in tahikardijo in dispnejo. Vzrok je tako v mehanini obstrukciji kot v toksinih uinkih prostih maobnih kislin. ZRANI 100 ml zraka je potrebnega, da povzroi klinino pomembno sliko. Vejem tveganju so predvsem izpostavljeni delavci na naftnih ploadih, ki popravljajo stebre deep in the sea, nato seveda potapljai. Problem je v spremembah tlaka. Kesonska bolezen vznikne zaradi prehitrega dviga, ker se zmanja pritisk je manj plina raztopljenega, prehitro nastanejo mehurki (duik) in zamaijo ile. Skeletne miice, tudi mogani in srce pa kostni mozeg so lahko prizadeti. Kako zdravimo takne bolnike? Jah, ne preostane nam ni drugega kot, da jih damo v hiperbarino komoro in z dvigom tlaka zopet poskrbimo, da se bo plin raztopil. Nato pa tlak poasi dvigujemo in upamo, da ne bodo nastali mehurki. EMBOLUS IZ AMNIONSKE TEKOINE Fatalno a na sreo redko stanje (1/50.000 rojstev) je posledica vstopa amnionske tekoine in vsega drugega materiala, ki je primean poleg, v sistemsko cirkulacijo matere. Do tega pride zaradi rupture placente in uteralnih ven. Naglo se razvje okovno stanje, cianoza, dispneja, DIK.

WILMSOV TUMOR Je eden najpogostejih tumorjev otroke dobe in seveda najpogosteji tumor ledvic otroke dobe. Pojavlja se pri otrocih med 2 in 5 letom. Ima zelo dobro prognozo saj veina otrok ozdravi. e bolj nenavadno je to, da doloen odstotek otrok razvije pljune metastaze, ki pa ez as izginejo. Priljubljeno mesto metastaziranja so tudi jetra in bezgavke. V kosti za razliko od NEVROBLASTOMA ne zaseva pogosto. Tumor je mehak in homogen, navadno belo-sive barve. Le redko kae aria nekroze in krvavitve. Veliki tumorji lahko povzroijo ileus, sicer pa se pojavi hematurija in navzeja. Najpogosteji problem je ravno velikost

tumorja, ki je lahko res izjemna.

Tumor je lep primer zveze med kancerogenezo in pojavom kongenitalnih defektov. Tumor se namre pojavlja v kombinaciji mnogih sindromov. Le majhen odstotek tumorjev ima skupke anaplastinih celic, ki vsebujejo veliko malignih mitoz, edini histoloki hallmark, ki nam lahko kaj pove o prognozi.

Tumor nastane iz NEFROBLASTOV, to je specializiranih celic ledvic, kjer se nahajajo e za asa ivljenja v maternici. Vemo, da je v veini primerov ta tumor unilateralen, le pri 7-10% se pojavlja bilateralno. Naeloma je dobro omejen, kdaj tudi z ovojnico. To je vsekakor ugodno, saj je na ta nain olajano kirurgovo delo. Tumor je trifazien oz. vsebuje 3 vrste celic, epitelijska, stromalna in blastemska. PRILAGODITVE CELICE NA POKODBO Let us explain some basic proceses here, atrofia, metaplasia, hypertophia and hyperplasia. ATROFIJA Atrofija pomeni zmanjanje mase in volumna nekega organa. Ta organ je prej e dosegel polno velikost in zato pojma ne smemo zamenjevati (agenezija, aplazija in hipoplazija). Pri prvih dveh sploh ne pride do razvoja organa, razlika je le ali imamo gensko zasnovo ali ne. V tretjem primeru pa se ne razvije do konca. Kako se atrofija opazi na nivoju celice? Tudi tukaj pride do sprememb. Zmanja se tevilo in volumen organelov, e lahko temu tako reemo. Npr. manj mth in ER, manj filamentov. Atrofine celice so vitalne, ampak le do neke mere, e se razmere mono spremenijo tudi atrofine celice odmrejo. Loimo patoloko, starostno in fizioloko atrofijo. Atrofija tiroglosnega voda npr. Denervacija, premajhna uporaba miic, premajhna hormonska stimulacija (menopavza), atrofija moganov pri Alzheimerjevi in Huntingtonovi bolezni. HIPERTROFIJA Nasprotni proces od atrofije, tu pride do poveanja v masi in volumnu organa zaradi poveanih celic. Veina organov se lahko hkrati prilagodi e s hiperplazijo. V celicah pride

do poveane sinteze npr. miofilamentov. Najbolj je ta proces znailen za organe, katerih celice se ne morejo deliti (skeletna in srna miinina) Klasini fizioloki primer je hipertrofija skeletnih miic portnikov, patoloko pa hipertenzivna bolezen srca. HIPERPLAZIJA Pri hiperplaziji pride do namnoitve celic, kar se kae v poveanju volumna in mase organa. Nastane lahko zaradi prevelike hormonske stimulacije

Mona je le v organih, katerih celice lahko mnoijo DNK in se mitotino delijo. Fizioloko vidimo v puberteti ali med nosenostjo v dojkah. Tudi jetra imajo to sposobnost, saj po delni resekciji hiperplazirajo in zrastejo znova. Patoloka pa je hiperplazija prostate ali pa endometrija maternice. Lep primer hiperplazije je tudi itnica.

METAPLAZIJA Je reverzibilna sprememba in nastane zaradi vpliva kodljivih dejavnikov. Pogosta je v epitelijih, lahko pa vznikne tudi iz mezenhimskih celicah. V osnovi gre za to, da se celice ene vrste spremenijo v celice druge vrste. Te so bolj odporne na kodljive dejavnike, a so funkcijsko manj vredne. Primeri: Barretov poiralnik, pride do intestinalne metaplazije.

VASKULARNE BOLEZNI IN MOGANI Mogani uporabljajo le 15% CO, a so glede na svojo velikost velik porabnik kisika, saj ga porabljajo kar 20 %. Zato ne presenea, da imajo izjemno dober regulatorni sistem (avtoregulacija), ki omogoa zadostno prekrvljenost ob razlinih tlakih. Povejmo e, da ob nezadostnosti s kisikom zelo hitro pride do irreverzibilnih okvar, dovolj so e minute. Glede na vzrok loimo: a) krvavitve, b) ishemija zaradi okluzije arterije, c) pokodbe. Med vsemi tremi so infarkti najpomembneji, saj predstavljajo kar 80% vzrokov. Lahko omenimo isto kot zanimivost, da seveda mlaji bolje prenaajo ishemijo, torej moe, da bude mozag dalje vremena lien krvi. Medtem, ko tudi temperatura tudi igra pomembno vlogo. (dr. Barnard in operacija srca!) ISHEMIJA IN VPLIV NA MOGANSKO TKIVO Znali bomo loiti med ishemijo in hipoksijo. Moganska avtoregulacija deluje do 50 mmHg. Celice v ivevju so razlino obutljive na hiposkijo, med najbolj obutljive spadajo vsekakor

PIRAMIDNE CELICE HIPOKAMPUSA in pa PURKINJEVE CELICE MALIH MOGANOV. Mikroglija, torej astrociti in oligodendrociti pa so nekoliko bolj obutljivi.

CEREBROVASKULARNI INZULT INFARKT Najpogosteje prizadene moke stare 70 let. Med najpomembneje vzroke spada okluzivna bolezen arterij. Najpogosteje so zajete srednje moganska arterija, bazilarna (embolusi je ne prizadenejo) arterija in pa notranja karotida. Embolus, ki izvira iz proksimalnega dela notranja karotide ali pa iz srca po infakrtu lahko zamai srednjo mogansko arterijo. Anastomoze igrajo pomembno vlogo. Od njih je odvisna obsenost pokodbe. Velja, da distalneje ko je ila manj ima anastomoz in zato je tudi infarkt bolj za ziher. Vaskulitisi in travma spadajo med redke povzroitelje cerebrovaskularnega inzulta. V primeru, da je ateroskleroza e precej razvita do infarkta lahko pride e ob zmanjanju krvnega tlaka. Simptomi se navadno pojavijo abrubtno, nenadoma. TIA je predhodnica moganskih kapi, saj kar 1/3 bolnikov, ki jih utrpi doivi v petih letih moganski infarkt. Seveda so pa simptomi in znaki odvisni od mesta pokodbe. Res je, da v prvi vrsti simptome izzove direktna pokodba moganskega parenhima, igra pomembno vlogo tudi MOGANSKI EDEM in herniacije.

Ob masivnejih infarktih, kjer je zajeto cela hemisfera pride do hemiplegije, pareze, afazije, e ni dotoka v okularno arterijo tudi do slepote, prehodne. Kakna pa je morfologija?

According to the Robbins, pride do smrti celic v prvih minutah, vendar je histoloki izgled normalen e vsaj 8-12 h. Kmalu, po enem dnevu se pojavi nevtrofilna infiltracija. Okolica postane natekla in mehkeja. Rob med sivino in belino je bolj zabrisan. Po enem tednu se pojavijo tudi makrofagi, ki fagocitirajo vso nekrozo, ki je nastala. Infarktno tkivo postaja vse mehkeje, dokler ne pride v pol leta do popolne likvefacije in ostane le e votlina. INTRACEREBRALNA KRVAVITEV (719) Glede na mesto nastanka loimo epiduralno in subduralno, ki sta navadno povezani s travmo, ter subarahnoidalno ter parenhimsko krvavitvijo, ki sta v veini primerov povezani z vaskularnimi pokodbami. Do krvavitve pa lahko pride celo sekundarno, npr. zaradi krvavitve po infarktu. a) PARENHIMSKE, PRIMARNE (ker so popolnoma spontane) Spontane parenhimske krvavitve se najpogosteje pojavljajo pri bolnikih starih okrog 60 let. V ozadju se pogosto skriva hipertenzivna bolezen, saj ima polovica autopsiranih in umrlih zaradi moganske krvavitve hipertenzivno bolezen. 1) Le ta povzroi patoloko spremembe na ilju, zaradi t. i. hialine arterioskleroze postane ilna stena bolj vulnerabilna in nagnjena k rupturi. 2) Drugi pomemben vzrok, povezan s hipertenzijo je pojav t. i. CHARCOT BOUCHARDOVIH mikroanevrizem. Res so zelo majhne (300 mikrometrov) in jih ne smemo zamenjevati s sakularnimi anevrizmami. Pogosto nastanejo na podroju bazalnih ganglijev. Ostali pomembni vzroki so tudi DIK, operacija na srcu, sakularne anevrizme, anomalije arterij. MAKRO: Najpogosteje prizadeti bazalni gangliji, pons, talamus in belina moganov. Redko so vidne multiple krvavitve. Hematom, ki nastane lahko ekspanzivno raste in potisne nasprotno hemisfero in povzroi poveanje le te v kateri je nastal. Posledica je lahko celo herniacija debla in vkleenje. Hematom kolikvira in pusti za sabo votlino. Nekroze ne vidimo, kot je ta znailna za sekundarno povzroeno krvavitev. Klinino se takoj kae s povianim intrakran. Tlakom, ki se manifestira z boleino in navzejo, bruhanjem. b) SUBARAHNOIDNE IN SAKULARNE ANEVRIZME + ILNE MALFORMACIJE Tudi v subarahnoidnem prostoru lahko pride do spontanih krvavitev. Vzrok temu so jagodiaste oz. sakularne anevrizme. Najpogosteje nastanejo v intrakranialnih vejah karotide interne, srednje moganske arterije in pa v anteriornem delu circulus wilisa. So prirojene, gre za defekt v mediji ampak so le redko prisotne e takoj ob rojstvu, razvijejo se z leti. Izjemno nevarnost za rupturo predstavljajo e tiste velike 7 do 10 mm.

Za razliko od spontanih parenhimskih krvavitev zaradi hipertenzivne bolezni se te krvavitve pojavijo pogosteje e pred 50. letom. Simptomi so podobni, huda boleina, navzeja in tudi izguba zavesti. Do krvavitve pride nenadno, abrubtno brez predhodnih znakov. Komplikacije Stena il je bogata z vlakni kolagena, ki izvirajo iz medije in adventicije. Medija je stanjana. Tiste manje od 3 mm so seveda asimptomatske. Infarkti so prisotni pri nekaj manj kot polovici bolnikov, pravijo, da zaradi ilnega spazma. ilne malformacije: So posledica abnormalne angiogeneze med razvojem moganov. Varirajo od zelo majhnih lezij, ki se odkrijejo ele ob avtopsiji ali pa so tako, velik da pride do katastrofalnih klininih manifestacij e za asa ivljenja. Sem spadajo telangiektazije, venski in kavernozni angiomi in pa arteriovneske malformacije. Med najpogosteje spadajo arteriovenske malformacije, ki predstavljajo tudi najpogosteji vir krvavitev. V 10% so povezane s sakularnimi krvavitvami. Posledice se pojavijo malo po prvi dekadi ivljenja. Arteriovneske malformacije predstavljajo najveji dele vaskularnih malformacij. Makroskopsko zgledajo kot konglomerat mono zvitih il. Najpogosteje so v velikih hemisferah moganov. So pogost vzrok spontane krvavitve. Najvekrat se pojavijo v povirju SREDNJE MOGANSKE ARTERIJE. TRAVMATSKE POKODBE GLAVE EPIDURALNI HEMATOM

V bistvu, slika pove vse. Najpogosteje pride do epiduralne krvavitve zaradi zloma lobanjskih kosti. Meningealne artrerije (najpogosteje je prizadeta ravno srednja) so tesno pripete na periost lobanje, pod njimi se nato nahaja dura. Ker gre za arterijsko krvavitev, hematom hitro raste in tudi hitro povzroi masni efekt.

SUBDURALNI HEMATOM Tu pride predvsem do ruptur ven. Te se nahajajo pod duro. Loimo jih na akutne in kronine subduralne hematome. Akutni nastanejo predvsem zaradi travme, vsebujejo veliko strjene krvi. Lahko nastane unilateralna, pri otrocih pa ni redka tudi bilateralna slika. Torej dva hematoma. V primeru, da ni hematom smrten in e ni zdravljen se okrog naredi membrana in ga zameji. Glede na vensko krvavitev, hematom nastaja poasneje. Kronini subduralni hematomi pa so pogosto povezani z NE-TRAVMO. Pogost vzrok je npr. atrofija moganov in posledino veja mobilnost, ki povzroi rupturo ven in s tem krvavitev. Najpogosteje mesto teh hematom je temporalno obmoje oz. senca. GOODPASTURJEV SINDROM Ozadje je imunoloko in sicer reakcija preobutljivost po tipu 2. Protitelesa se veejo na bazalno membrano ledvic in plju. Hemoptiza in respiratorne teave so ponavadi prva teava. Glomerulonefritis in pa hemoragina intersticijska pnevmonija. Glomerulonefritis v sklopu Goodpasturejevega sindroma je eden najhujih, saj ima izredno hiter potek, v nekaj dneh se lahko maksimalno izrazi. PLJUNI ABSCESI Med mikroorganizmi so najpogosteje GRAM + bakterije, anaerobne bakterije, glive, mikobakterije, paraziti.

POLMESEASTI EKSTRAKAPILARNI PROLIFERACIJSKI GN To je najhuja oblika GN. Nastane zaradi nekroze ilic ineksudacije fibrina. ANCA in GMB so povezani s to boleznijo. Nastane v sklopu Goodpasturejevega sindroma. Sve polmesec, ki se vidi pripada parietalnim celicam BOWMANOVE kapsule. Vzdol bazalne membrane najemo IgG in pa C3!!!! Delimo jih na proliferacijske in ne-proliferacijske (npr. membranski)

SRNI INFARKT Najpogosteji vzrok smrti. Vasih so jo poimenovali managerska bolezen, kar ni presenetljivo, saj je tip osebnosti 'A', danes eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja. Ateroskleroza koronarnih arterij pa je glavni vzrok. V velikem tevilu primerov odkrijejo ulceriran plak na katerem se je razvila tromboza. LAD je najpogosteje prizadeta (nasploh pa so podvreni proksimalni deli vseh treh velikih koronark :=) Torej je infarkt najhuji na sprednji levi ventrikularni steni in na apeksu. Seveda pa je odvisna tudi anatomska varianca poteka koronarnega ilja. Najbolj je prizadet stena pri endokardu, ker je pa najdlje od koronarke, ki tee subepikardialno. Vendar pa zaradi krvi v samem srcu difuzija) ostane zelo tanka zona endokardialno nespremenjena. Med obdobjem, ko se razvija ta nekroza, to je prvih 3h po MI, lahko z reperfuzijo (PCI), upoasnimo in pa tudi zaustavimo nadaljni potek nekroze. Izgled infarkta je odvisen od njegove starosti: V kratkem od koagulacijske nekroze pridemo vnetja in formacije granulacijskega tkiva, resorbcije nekrotinega miokarda in konno do organizacije granulacijskega tkiva in do tvorbe fibrozne brazgotine. Ti dogodki si sledijo v asovnem zaporedju. MORFOLOGIJA PO KORAKIH PRVIH 30 MIN reverzibilna okvara, 1-2h ireverzibilna, 4-12h zgodnja koagulacijska nekroza.

PO DVEH MESECIH SE GRANULACIJSKO TKIVO E ORGANIZIRA. Tvori se vrsta fibrozna brazgotina. Makrofagi zapustijo prizorie po enem mesecu. ZAPLETI INFARKTA: Med najpomembneje sodi vsekakor VENTRIKULARNA FIBRILACIJA, ki je ekvivalentna SRNEM ZASTOJU. Daje, lahko pride do RUPTURE STENE MIOKARDA, to se lahko pojavi po prvem ali tudi desetem dnevu, ker se miinina zrahlja. e pride do rupture interventrikularnega septuma se lahko razvije ant. Med zgodnji zaplet uvramo tudi FIBROZNI PERIKARDITIS. Nastane 2-4 dni po infarktu in lahko povzroi efuzijo. Sterilno vnetje nad mrtvino. Pri rupturi lahko pride do insuficience ene od zaklopk, pa odvisno katera je prizadeta. Razvije se lahko tudi anevrizma v kateri se nato tvori tromb. Vendar je to pozni zaplet. Kdaj je potrebna kirurka resekcija.

EPITELIJSKI TUMORJI Maligni se imenujejo karcinomi, benigni pa adenomi, e tvorijo lezne struktureBENIGNI Poznamo PAPILOME. Spodnja slika prikazuje eksofitino in resiasto rast teh tumorjev, ki jih sestavlja nena vezivo-ilna stroma in prekriva epitelij, ki je od tumorske strome jasno loen. Po arhitekturi sta si podobna.

ADENOMI so naslednja skupina tumorjev ki vzniknejo na leznih epitelijih in v organih z eksokrino in endokrino funkcijo. Adenomi so tudi tumorji JETER in LEDVIC. Uganemo lahko, da so podobni matinemu tkivu. Kaj je POLIP? To je patoloka izrastlina, ki se dviga nad sluznico. Ne opredeljuje histoloke oblike. Epitelijska, hamartom (tumorju podoben nodulus, ki nastane zaradi prekomernega razrasta ortotopnega tkiva.), mezenhimska. Le to doloimo ele z biopsijo, histoloko pregledamo tkivo. e pa je v adenomih mono izraena vezivna stroma jih imenujemo FIBROADENOM, tak je pogost, vemo v dojkah. e so lezne strukture e mono razirjene govorimo o CISTADENOMIH. Te velikokrat najdemo v jajniku. Adenomi endokrinih lez so podobni ortotopnem tkivu, le urejenost tkiva je drugana. Malce so neurejeni. Lahko ali pa tudi ne izloajo razne hormone, so hormonsko aktivni. Stroma je razen, nekaterih izjem pila.

MALIGNI So najpogosteji maligni tumorji. Glede na njihovo morfologijo jih delimo na mnogo razlinih razredov. Glede na zmonost izloanja sluzi pa na serozne ali mucinozne. Veina se jih pojavi pri starejih, otroci se jim v velikem loku izognejo. Pri benignih smo omenili papilom, tu imamo papilarni karcinom. Podobno je zgrajen kot benigni kolega, nena ilno-vezivna stroma, opeva jih epitelij.

Potem imamo e MEDULARNI karcinom, ki je gostocelien, temu ustrezno je pila tudi vezivna stroma.

Nasprostje mu je DEZMOPLASTIEN karcinom, ki vsebuje veliko strome. Pri dojkah smo spoznali tudi KOLOIDNI karcinom, za katerega je znailno, da izloa veliko mucina. Omenimo e KOMEDOKARCINOM za katerega je znailna osrednja nekroza. O intraepitelijskem oz. karcinomu in situ vemo e vse zato ga bomo tukaj le omenili. INVAZIVNI ploatocelini lahko vznikne povsod kjer se e nahaja ploatocelini epitelij, ali pa na mestih kjer je prilo do metaplazije iz prehodnega ali leznega epitelija. UROTELNI, vemo zraste v sluznici mehurja in seevodov. Pogosto v obliki papilarnega tumorja. ADENOKARCINOM se pojavlja tam kjer najdemo tudi adenom. To so sluznice prebavil in dihal, v jetrih, ledvcah, pankreasu. Tudi v senem mehurju, e je prilo do metaplazije.

NESPECIFINA VNETJA Vnetje je lokalni odziv oivljenega tkiva na pokodbo, na nek kodljiv dejavnik. Glavni namen je odstraniti ali pa vsaj omejiti drae dejavnik. Vnetje torej ni bolezen ampak bi lahko rekli fizioloki odgovor. Kljub temu pa lahko kdaj pride do komplikacij, cena za to, da se omejijo vnetja in celijo rane ni tako majhna. Komplikacije so lahko RUPTURA SLEPIA, OLNIKA, krvavitve pri TBC Vzroki so najrazlineji, pogosto je to bakterijska infekcija, nikakor pa ni edini vzrok, tudi kemine snovi (alkohol, zdravila - hepatitis), potem endogeni vzroki in pa fizikalni dejavniki. Vnetje koordinirajo mnogi vnetni dejavniki, ki jih sproajo vnetne celice in pa tudi celice pokodovanega tkiva. Njihov uinek povzroi vejo permeabilnost ilja, vazodilatacijo, kemotakso levkocitov. Eden prvih dogodkov je torej eksudacija, na ta nain se zmanja koncentracija, razredi se kodljivi dejavnik, poleg tega pa na prizorie pridejo vojaki, levkociti, ki lahko zano opravljati svoje naloge. Vnetje delimo glede na asovni potek in pa glede na vrsto celic, ki se nahajajo na vnetnem prizoriu.

AKTUNO, SUBAKUTNO IN KRONINO. Sicer pa EKSUDACIJSKO (poznamo 4 vrste, pa glede na eksudat. Serozno, kjer pride le do prestopa plazemske tekoine. O fibrinskem govorimo, ko pride do prestopa tudi mnogih drugih proteinov npr. fibrina, globulinov.Hemoragino je tisto, kjer pride do prestopa RBC in purulentno zaradi prestopa piogenih bakterij. Pri slednjem, torej gnojnem, vnetnice sproajo tevilne encime, ki uniujejo tkivo. Gnoj se torej sestoji iz vnetnih celic, mrtvine.) Seveda znamo loiti pojme flegmonozno vnetje, empiem in absces. Gangrenozno vnetje nastane, ko pride do odmrtja tkiva in to tkivo okuijo bakterije. Poznamo tudi ALTERACIJSKO, kjer pride do pokodbe tkiva in ga torej delimo na nekrozantno, ulcerativno vnetje in PROLIFERACIJSKO, pri slednjem mnoge celice s sproanjem rastnih faktorjev povzroijo razrast veziva. Seveda je vnetje vedno kombinacija omenjenih, imenujemo ga pa po tistem, ki prevladuje. Ne pozabimo na KATARALNO vnetje, ki je lahko akutno (npr. pri nahodu) ali pa kronino pri kroninem bronhitisu. To pravzaprav ni vnetje ampak obilno proizvajanje sluzi. Katere celice sodelujejo: Granulocitni infiltrat je znailen na zaetku kjer granulociti uniujejo tkivo.

Njihova glavna vloga je fagocitoza in raztrupljanje. Nato pa pride e mononuklearni celularni vnetni infiltrat. Sem spadajo preteno limfociti, makrofagi, redkeje plazmatke. Limfocite najvekrat najdemo ob apoptotinih celicah, kar govori v prid virusni okubi, alergijskem odzivu ali pa avtoimunskem dogajanju.

DIABATES IN POSLEDICE O patofiziologiji in nastanku diabetesa vemo e vse. Zdaj bomo govorili o kroninih posledicah te hude bolezni. LEDVICE

PIELONEFRITIS, se pojavlja tako pri diabetikih kot ne-diabetikih. Razlika je ta, da je pri prvih bolj pogost. Znailen je NEKROTIZIRAJO PAPILITIS, ki oznauje vnetje papil.

GLOMERULNA LEZIJA, najpomembneja je zadebelitev kapilarne bazalne membrane. Glomerulosklerozo delimo na difuzno in nodularno. Pri prvi pride do difuzne proliferacije mezangijskih celic. Pri teh pacientih se razvije nefrotski sindrom. Pri nodularni pa so prizadeti random glomeruli in pride do odlaganja kroglastih depozirov v mezangijskih celicah. RENALNE VASKULARNE LEZIJE, arterisokleroza, ki je posledica diabetesa, je v ledvicah enaka kot pri drugih organih. Poleg aferentne je pokodovana tudi eferentna arteriola. DIABETES IN ILJE Nobena arterije ne uide devastating uinkom sladkorke. Od aorte do arteriol. Ateroskleroza v vejih ilah je pravzaprav enaka kot pri ne-diabetikih. Edina razlika je, da se razvije veliko prej. MI je najpogosteji vzrok smrti, sledi odpoved ledvic. MI si zaslui e en komentar, pri diabetikih je razmerje med mokimi in enskami enako. Omenimo e diabetino mikroangiopatijo, kjer pride do zadebelitve bazalne membrane prav vseh arteriol. Kapilare postanejo paradoskalno e bolj prepustne. Ne pozabi seveda na gangreno spodnjih ekstremitet. Sladkorka je najpogosteji vzrok amputacije stopala. DIABETES IN NEVROPATIJA Prizadeto je tako CS kot periferni ivci. Pomembna je okvara perifernih ivcev, ovirana je tako motorika kot senzorila, slednja celo bolj. Posledice so tudi seksualna impotenca, pride do disfunkcije revesa in mehurja. Okvara je lahko povzroena direktno zaradi sorbitola ali pa je vzrok v mikroangiopatijah, mikro ilicah, ki prehranjujejo ivce.

OKULARNE KOMPLIKACIE PRI DIABETIKU Sem spadaja retinopatije, glavkom in katarakta. Pri retinopatijah, loimo proliferativne in neproliferativne. Najhuja komplikacija pa je seveda popolna slepota. V USA je diabetes na 4. mestu vzroka pridobljene slepote.

KATARAKTA (siva mrena)

GLAVKOM (zelena mrena)

MENINGITIS Je akutna vnetna bolezen, katere simptomi se razvijejo hitro. Ali vnetje leptomening, vzrok je lahko kemien najpogosteje pa ga povzroijo mikroorganizmi. Tega delimo v tri skupine, akutni piogeni, kronini in virusni oz. aseptini meningitis. Razlike se pojavljajo predvsem v koncentraciji glukoze, proteinov in v vrsti vnetnih celic. Tipini meningealni znaki pa so seveda glavobol, zatrdelost vratu,tilnika, fotofobija in vroina, Tudi zavest je lahko motena. Bolniki so lahko agitirani, slabo jim je. Spodnja slika prikazuje anatomijo moganskih ovojnic. Bakterije (najpogosteje) ali kaki drugi povzroitelji (glive, virusi, protozoji, celo zdravila lahko povzroijo vnetno reakcijo in posledino meningitis), ki vstopijo v subarahnoidni prostor sproijo imunski odziv. Pride do proliferacije limfocitov, ki v dobri veri sproajo protitelesa. Nastane hud imunski odziv. Vnetje se sprevre v kodljiv potek, ki ogrozi ivljenje bolnika. Najhuje posledice so natekanje moganov in pa tromboza il.

Akutni piogeni meningitis. Proteini v likvorju so poveani zaradi poveane prepustnosti ilja, medtem, ko je glukoza zmanjana, zaradi motenege transporta le te in zaradi poveanega metabolizma nevrtofilcev. Med povzroitelji moramo loiti razline starostne skupine. Najpomembneji pri mlajih odraslih je neiseria, pri novorojencih e.coli, listeria, streptoko B. Streptokok b in listeria, ki povzroi meningitise tudi pri imunokompriminiranih. Pri zdravljenju meningitisa je pomembno, da ukrepamo hitro in zanemo z antibiotino terapijo, e preden smo ugotovili povzroitelja. Hemofilus influence je najpogosteji pri otrocih mlajih od 6 mesecev. Zaradi uinkovitega cepiva je streptokok b, izpodrinil hemofilusa. MORFOLOKO lahko priakujemo gnojni, kremast eksudat v subarahnoidnem prostoru. Opazna je tudi kongestija in hiperemija, v moganih. V likvorju lahko najdemo tudi limfocite. Kako pa sploh povzroitelji pridejo do moganov? Iz vnetih sinusov, srednjega uesa, perinevralno, ob pokodbi moganov pridejo bakterije direktno v mogane. Lahko pa se absces naredi zaradi samega meningitisa. Kronini adhezivni meningitis povzroi hidrocefalus. Cepljenje je odlina preventiva.

LEVKEMIJE

ZLATENICA (ICTERUS) Zlatenica je definirana kot obarvanje koe in sluznic zaradi kopienja bilirubina v plazmi. Glede na mesto nastanka loimo PRE-, HEPATINO in POST-HEPATINO. Glede mehanizem nastanka pa loimo HEMOLITINO in OBSTRUKCIJSKO. Ker ima bilirubin veliko vezavno afiniteto za ELASTIN je rumeno obarvana belonica eden izmed prvih znakov.

Zlatenica je lahko tudi fizioloka, saj jo opazimo pri velikem tevilu novorojencev. Imenujemo jo NEONATALNA ZLATENICA. Razlog je nezrela glukuronil transferaza. Je pa nevaren nekonjugiran bilirubin, saj ima veliko afiniteto do kopienja v moganih. Nastane stanje, ki ga imenujemo KERNIKTERUS. Pogosto je posledica ERITROBLASTOZE FETALIS ! ARTERIJSKA HIPERTENZIJA Je kronino povian krvni tlak. Trenutno ne povzroa nobenih teav, pa pa koduje ilju vrsto let. Teave se pojavijo lahko desetletja pozneje. Arbitrarno je doloena meja, o hipertenziji govorimo, ko tlak presega 140/90 mmHg. Glede na vzrok jo delimo na sekundarno in primarno. Primarna ali tudi idiopatska predstavlja kar 95 % vse hipertenzije, a vzroka ji ne prepoznajo, zato je tudi zdravljenje zgolj simptomatsko. Drugano ne more biti. Hipertenzijo torej zdravimo ne moremo je pa ozdraviti. Primarna je povezana predvsem s prekomernim uivanjem soli in pa s psihosocialnim stresom. Vsem bolnikom je skupno, da imajo kronino povean periferni upor. Vzrok je najti v arteriolah, te imajo trajno zadebeljeno steno in zooen lumen. Medija hipertrofira, namnoi se vezivo. Bolj zanimive pa so sekundarne hipertenzije, ki so z odmakitvijo primarnega vzroka povsem ozdravljive. Umaknemo problem, ni ve hipertenzije. Tu so predvsem pomembne motnje, ki povzroijo hipoperfuzijo ledvic in pa endokrine motnje tistih lez, ki so e tako direktno vkljuene v uravnavanje krvnega tlaka. Renalna hipertenzija je posledica zooenih renalnih arterij, zaradi ateroskleroze, vaskulitisa ali celo zaradi pritiska tumorja. Obstaja pa tudi mnogo endokrinih motenj. Taken je npr. rak sredice nadledvinice feokromocitom, ki izloa kateholamine. Dejansko po kirurpki odstranitvi tega tumorja, tudi hipertenzija izgine. Dalje Cushingov sindrom, kjer pride do

hiperkortizolemije je tudi povezan s hipertenzijo. Connov sindrom ali primarni hiperaldosteronizem pravtako povzroi dvig tlaka. Zanimiv primer je koarktacija aorte, ki povzoi previsok tlak preko prevelikega izloanja aldosterona in s tem vejega zadrevanja vode. KAJ PA SO NAJVEJE POSLEDICE HIPERTENZIJE? Najbolj nevarne so seveda moganske krvavitve in pa koronarna srna bolezen. Kronina hipertenzija pogosto povzroi tudi kongestivno srno popuanje, saj pripelje do srne hipertrofije. Dalje, klinino pomembna je tudi, ker povzroi lahko disekcijo aorte in preko benigne ali maligne nefroskleroze do ledvine odpovedi. Hialina arterioskleroza je najpomembneja sprememba. Pride do zoitve arteriol in s tem tudi do delne ishemije organa. Slednja je bolj karakteristika benigne nefroskleroze. Pri maligni nefrosklerozi pride pa do t.i.HIPERPLASTINE ARTERIOLOSKLEROZE. Za to je znailna hiperplazija in hipertrofija gladkomiinih celice v arterioli in posledino spet zooitvi lumna. V nekaterih primerih pa pride do nalaganja hialina, to vzporedno spremlja tudi nekroza. Takrat govorimo o nekrozantnem arteriloitisu.

OBNOVA TKIVA Obnova tkiva poteka na dva naina: reparacija in regeneracija. Od celic je odvisno kateri proces bo potekal. Glede na mitotsko zmonost jih delimo na labilne, stabilne in stalne, slednje se sploh ne morejo deliti. Sem spadajo kardiomoiciti, miociti in pa nevroni. Stabilne se sicer ne delijo, lahko pa v doloenih razmerah vstopijo v delitev. To so parenhimske celice npr. jeter, pankreasa in pa vezivne celice, mezenhimske (fibroblasti in celice gladke miinine). Tukaj ne pozabimo na ENDOTELIJSKE CELICE. Labilne celice se lahko vedno delijo, imajo najveji mitotski potencial. To so seveda hemopoetske celice in pa epitelijske. Tkivo se obnovi z reparacijo na ta nain, da ortotopno tkivo zamenja nekvalitetno tkivo, katerega celice ne morejo opravljati iste funkcije. To je brazgotina, ki samo zapolni vrzel bi lahko rekli. Tvori se vezivo in se imenuje fibroza, ki po definiciji ni ni drugega kot ime za vezivo, ki se razraa v sklopu reparacije. Skleroza pa oznauje zatrditev stene nekega organa zaradi brazgotinnjenja. Obnova je del kroninega vnetja. ALKOHOL POKODUJE MOGANE Seveda vpliva na mogane. Okvarja spomin. Pomembne pa so tudi spremljajoe hipovitaminoze. Zlasti je za mogane pomembna hipovitaminoza B1, tiamina, katere pomanjkanje v kombinaciji pripelje do Wernick-Korsakovega sindroma. Wernikova encefalopatija je kratkega trajanja, medtem, ko je Korsakova psihoza kroninega trajanja.

LAMBERT-EATON Se pogosto pojavlja v sklopu drobnocelinega karcinoma plju. Kar 60% vseh paraneoplastinih sindromov, ki jih povzroi ta karcinom je sindrom Lambert Eaton miastenini sindrom. Tudi tukaj najdemo miino ibkost, za razliko od miastenie gravis pa se stanje po aplikaciji inhibitorja ACTH esteraze ne popravi. Ugotovili so, da je koncentracija ACTH povsem normalna v presinaptinih veziklih, problem pa je, da se jih v sinaptino pranjo premalo izloi.