PRILOGE K DNEVNI PRIPRAVI

SAMOSTOJNEGA DELOVNEGA ZVEZKA

SLOVENŠČINA 6:

KAZALO:
1. PRILOGA : Preverjanje znanja po prvem sklopu
(1. in 2. poglavje SDZ)
2. PRILOGA : Preverjanje znanja pred prvim
preizkusom znanja za oceno (1.–4. poglavje SDZ)
3. PRILOGA : Preverjanje znanja po tretjem sklopu
(5. in 6. poglavje SDZ)
4. PRILOGA : Preverjanje znanja po četrtem sklopu
(7. in 8. poglavje SDZ)
5. PRILOGA : Preverjanje znanja pred drugim
preizkusom znanja za oceno (5.–9. poglavje SDZ)
6. PRILOGA : Učni list o zaimkih
7. PRILOGA : Učni list za utrjevanje samostalnika in
sklonov

2
 PRILOGA 1

Natančno preberi izhodiščno besedilo, nato pa se loti reševanja nalog. Veliko uspeha.

ŠEMPAS

Šempas je vas, ki leži v Spodnji Vipavski dolini. Razteza se tik pod Trnovsko planoto
vse do umetno narejenega jezera Vogršček, ki je namenjen napajanju bližnjih polj in
sadovnjakov. Od Nove Gorice je oddaljen približno 10 km. V kraju živi nekaj prek
1.000 prebivalcev. Strnjeno srednjeveško jedro je nastalo v času turških vpadov in je
obsegalo predvsem današnji zaselek na gričku, imenovan Tabor. Bil je utrjen z
obzidjem in s petimi obrambnimi stolpi. Danes je to glavni del kraja, k jedru sodita še
naselji Guno in Nova vas. Kraj ima tudi več zaselkov: Bočnik, Drašček, Gmajna,
Jezero, Tera, Lepenje, Loverčiči, Novi zid, Otava, Podkonče, Pototčevo in Pristava. Ob
glavni cesti, kjer je avtobusno postajališče, so trgovina, pošta in cvetličarna.

Šempas je kraj bogate zgodovine in kulturne dediščine, saj se je kraj pod imenom
Sancto passo leta 1200 prvič pojavil v urbarju goriških grofov. Viri navajajo tudi imena
Shempassio (1648) in Sompas (1758). Središče Šempasa je vse do danes ostala
baročna cerkev sv. Silvestra in trg pod njo. Njen zvonik spominja na obrambni stolp in
je bil del prejšnje cerkvice, na katere temeljih so leta 1782 zgradili sedanjo cerkev.
Šempaška cerkev pa ni edina mogočna starejša zgradba. Svoje temelje je v Šempasu
imel že mnogo let nazaj postavljen dvorec Monari, Čukova domačija in Savellijeva
hiša. Dvorec Monari je bil dom prvemu šempaškemu vrtcu, v Savellijevi hiši je nekoč
bila šola, pošta in trgovina, po ljudskem izročilu pa naj bi v Čukovi domačiji prespal
sam Napoleon.

»Stara šola«, kot jo dandanes imenujemo domačini, je bila zgrajena leta 1886 in s
tem postala prva namenska šolska stavba v Šempasu. Pouk je v njej potekal vse do
leta 1980, ko so se tedanji osnovnošolci preselili v novo šolsko stavbo, ob kateri je
zrasel tudi nov vrtec.

Zaradi submediteranskega podnebja tu uspevajo mnoge sredozemske rastline, kot so

oljka, trta, dišavnice in sadje.

Skozi leto se v Šempasu odvijajo raznorazne prireditve, ki jim prostor daje kulturni
dom, mnogim dogodkom pa je namenjena tudi ploščad ob nogometnem igrišču. Leto
tu ne mine tudi brez tradicionalnega vaškega praznika mohorjevo, festivala vin in
zabave ob dvigovanju mlaja.

Ena izmed najokusnejših znamenitosti Šempasa je seveda pestra kulinarika, ki nudi

najrazličnejše okuse domačega okolja. Značilne jedi so vsekakor šempaški štruklji,

3
 pršut, klobase, njoki, ječmenke in druge zelenjavne juhe, frtalja ipd. Poskusiti jih je
mogoče na turistični kmetiji pri Rjavčevih.

Šempas je rojstni kraj znanega botanika in profesorja Franca Krašana (1840–1907) z

Liberščeve domačije. Eden od njegovih dosežkov je odkritje južnega petoprstnika –
Potentilla australis. Krašanu je bila leta 2011 v Šempasu postavljena spominska
plošča.

V času druge svetovne vojne se je za Sovjetsko zvezo na področju Šempasa boril

Mehdi Husejnzada - Mihajlo, imenovan tudi potomec dveh narodov. Ta naziv je prejel
zaradi svojih korenin, ki izvirajo tako iz Azerbajdžana kot iz Slovenije. Njemu na čast
je bil v Šempasu junija leta 2011 postavljen spomenik in urejen muzej v stari šoli.

Kristi Komel, učenka OŠ Šempas

(Povzeto po:
K. Komel: Prospekt o Šempasu, nagrajen na bienalnem geografskem natečaju Prospekt mojega kraja,
2012 in http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0empas, 27. 8. 2013.)

1. Dopolni povedi z manjkajočimi podatki. Pomagaj si z vprašalnicami pod

črto.

Izhodiščno besedilo _______________________ je napisala __________________, in

(S katerim naslovom?) (Kdo?)
sicer _________________, da bi sodelovala __________________________________
(Kdaj?) (Na čem? = Namen besedila)
________________________. Besedilo govori o ____________________________,
(O čem?)
za končno oblikovano besedilo s fotografijami pa je avtorica dobila ________________
(Kaj?)
___________________________________________________.
(Kje?/Na čem?)

2. Komu je besedilo Šempas predvsem namenjeno? Obkroži črko pred

pravilnim odgovorom.

A Osnovnošolcem OŠ Šempas, da bodo spoznali, koliko zmore njihova sošolka.

B Vsem, ki bi o tej vasici radi kaj več izvedeli.
C Botanikom, da bodo vedeli, kje je bil rojen naravoslovec Krašan.
Č Bralcem Dela, da se bodo laže odločili za nedeljski izlet.

4
3. Izhodiščno besedilo je učenka Kristi objavila na zloženki, ki bo služila v
turistične namene. Kje bi to besedilo še lahko objavila? Podčrtaj dve ustrezni
možnosti.

Besedilo bi lahko bilo objavljeno še na turističnih straneh časopisa Delo/v slovnici

slovenskega jezika/v učbeniku za biologijo ali naravoslovje/v glasilu šempaškega
turističnega društva/v reviji Lovec/v knjigi Države sveta/v slovarju ruskega jezika.

4. Kaj si izvedel/-a iz izhodiščnega besedila? Obkroži DA, če trditev drži, in

NE, če je napačna.

Šempas leži v Zgornji Vipavski dolini. DA NE

Ima nekaj manj kot 1.000 prebivalcev. DA NE
Kraj ima vrtec, nima pa svoje šole. DA NE
Med najpomembnejšimi krajevnimi prazniki je mohorjevo. DA NE
V kraju stoji cerkev sv. Silvestra. DA NE
Sredi kraja leži umetno jezero Vogršček. DA NE
Pri Rjavčevih se je rodil botanik Krašan. DA NE

5. Iz besed v levem in desnem stolpu naredi smiselne pare, in sicer tako, da

številko iz desnega stolpca prepišeš na ustrezno črtico v levem stolpcu.

___ Rjavčevi 1 prostor nekdanje šole, pošte in

trgovine
___ dvorec Monari 2 prostor prvega vrtca v Šempasu
___ Čukova hiša 3 muzejska zbirka, posvečena Mihajlu
___ »stara« šola 4 znana turistična kmetija
___ Savellijeva hiša 5 Napoleonovo prenočišče
___ Liberščeva kmetija 6 rojstna hiša Franca Krašana

6. Preberi besedilo še enkrat in ugotovi, katere izmed navedenih stavb (oz.

prostorov) ni v Šempasu. Pravokotnik z najdenim »vsiljivcem« prečrtaj.

osnovna šola kulturni dom cvetličarna

cerkev nogometno igrišče pošta vrtec
občinski urad ploščad za prireditve trgovina

5
7. V izhodiščnem besedilu so uporabljene tudi krajšave. Poišči jih in jih vpiši
v spodnjo preglednico. (Pozor: okrajšavi sta dve.)

Okrajšava Simbol Kratica

8. V drugem in predzadnjem odstavku izhodiščnega besedila so uporabljeni

oklepaji. Čemu služijo? Obkroži črko pred najustreznejšo možnostjo.

A V oklepajih so zapisane letnice, ki nikogar ne zanimajo.

B Kristi je zapisala letnice v oklepaje, ker ni bila povsem prepričana, če so točne.
C Letnice v oklepajih služijo kot dodatno pojasnilo, da bralec natančneje ve, kdaj se je
npr. vas pojavila pod določenim imenom oz. kdaj je živel Krašan.
Č Te oklepaje bi avtorica lahko tudi izpustila, torej nimajo posebnega namena.

9. V izhodiščnem besedilu je še nekaj takih mest, kjer bi avtorica lahko

uporabila oklepaje (pa jih ni). Tak primer je v 6. odstavku, kjer govori o
kulinariki. Preoblikuj poved, ki pripoveduje o značilnih šempaških jedeh, tako
da boš uporabil/-a oklepaje. Novo poved zapiši na črte.
_______________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
_______________________________________________________________________

10. Iz naslednjega odlomka besedila izpiši samostalnike in jih razvrsti po

spolu.

Skozi leto se v Šempasu odvijajo raznorazne prireditve, ki jim prostor daje kulturni dom,
mnogim dogodkom pa je namenjena tudi ploščad ob nogometnem igrišču.

Moški spol Ženski spol Srednji spol

6
11. Naslednjim samostalnikom določi osnovo in končnico. Oboje zapiši
pravilno, z vezajem.

Osnova Končnica
Šempasa
frtalje
prireditvami
vas
dolini

12. Vprašaj se po podčrtanih besedah. Vprašalnico napiši na črto.

Šempas je kraj bogate zgodovine. ____________________

Njemu na čast je bil v Šempasu junija leta 2011 postavljen spomenik. _____________
Pouk je v njej potekal vse do leta 1980. __________________
Razteza se tik pod Trnovsko planoto. __________________
Središče Šempasa je vse do danes ostala baročna cerkev sv. Silvestra. ____________
Dvorec Monari je bil dom prvemu šempaškemu vrtcu. ______________

13. Podčrtanim samostalnikom določi sklon. Ime sklona napiši na črto.

Skozi leto se v Šempasu odvijajo raznorazne prireditve. ____________

Po ljudskem izročilu pa naj bi v Čukovi domačiji prespal sam Napoleon. _________
Ob glavni cesti, kjer je avtobusno postajališče, so trgovina, pošta in cvetličarna.
_____________________
Strnjeno srednjeveško jedro je nastalo v času turških vpadov. ___________
Strnjeno srednjeveško jedro je nastalo v času turških vpadov. ___________
Na njenih temeljih so leta 1782 zgradili sedanjo cerkev. _______________

14. Postavi samostalnike v pravilen sklon. V kvadratek ob črto zapiši, v

katerem sklonu si zapisal/-a samostalnik.

Nad _________________ (Šempas) se je včeraj razdivjala nevihta. Poškodovala

je veliko sadnega ____________ (drevje) in uničila nasad _________
(oljka).
Otroci iz šempaškega ___________ (vrtec) so se zbrali pred _____________
(ploščad), kjer so si ogledali ________________ (prireditev).

7
15. Iz naslednjega odlomka besedila izpiši samostalnike, se vprašaj po njih in
jim določi sklon. Piši v preglednico.

Njen zvonik spominja na obrambni stolp in je bil del prejšnje cerkvice. Na njenih
temeljih so zgradili novo cerkev.

Samostalnik Vprašalnica Sklon

16. V vseh spodnjih povedih je uporabljen isti samostalnik, le da v različnih

sklonih. Ker poznaš zaporedje sklonov, povedi oštevilči tako, da bo na prvem
mestu tista poved, ki vsebuje samostalnik v imenovalniku, in na šestem tista,
ki ima samostalnik v orodniku.

V Šempasu je vedno veliko prireditev. ______

Po ovinkasti cesti smo se skozi široko dolino bližali Šempasu. _______
Šempasa žal ne poznam dovolj, da bi o njem lahko kaj napisal. __________
Med Šempasom in Novo Gorico leži še nekaj naselij. __________
Na zemljevidu Slovenije je Kristi označila Šempas. _______
Šempas sodi med manjše slovenske kraje. ______

17. a) Kristi je za prospekt o Šempasu prejela zlato priznanje, ki so ji ga

podelili na prireditvi v Štanjelu. O podelitvi so jo obvestili pisno. Tvoja naloga
je, da oblikuješ obvestilo, v katerem organizatorja Zavod RS za šolstvo in
Društvo likovnih pedagogov Primorske Kristi obveščata, kje in kdaj bo
podelitev priznanja. Manjkajoče podatke si izmisli sam/-a.

b) Podčrtaj, kar je pravilno, in dopolni povedi.

Tvoril/-a bom uradno/neuradno obvestilo, saj _______________________________
_____________________________________________________________________
Kristi bo prejela zasebno/javno obvestilo, saj _______________________________
_____________________________________________________________________

8
Prostor za tvorjenje obvestila:

9
Rešitve:

1. Šempas, Kristi Komel, 2012, na geografskem natečaju, (njenem domačem

kraju) Šempasu, nagrado na bienalnem geografskem natečaju (Prospekt
mojega kraja).

2. B

3. turističnih straneh časopisa Delo, v glasilu šempaškega turističnega društva

4. NE, NE, NE, DA, DA, NE, NE

5. 4, 2, 5, 3, 1, 6

6. občinski urad

7.
Okrajšava Simbol Kratica
sv. km OŠ
ipd.

8. C

9. Po smislu, npr. Ena najokusnejših znamenitosti Šempasa je seveda pestra

kulinarika, ki nudi najrazličnejše okuse domačega okolja (šempaški štruklji,
pršut, klobase, njoki, ječmenke, frtalja).

10.
Moški spol Ženski spol Srednji spol
Šempasu, prostor, dom, prireditve, ploščad leto, igrišču
dogodkom

11.
Osnova Končnica
Šempasa Šempas- -a
frtalje frtalj- -e
prireditvami prireditv- -ami
vas vas- -ø
dolini dolin- -i

12. česa, kaj, kaj, (pod) čim, česa, čemu

10
13. tož./T, im./I, mest./M, rod./R, mest./M, tož./T
14. Šempasom (or./O), drevja (rod./R), oljk (rod./R), vrtca (rod./R), ploščadjo
(Or./O), prireditev (tož./T)

15. zvonik: kaj? Im./I; stolp: (na) kaj? Tož./T; del: kaj? Im./I; cerkvice: česa?
Rod./R; temeljih: (na) čem? Mest./M; cerkev: kaj? Tož./T

16. 5, 3, 2, 6, 4, 1

a) Po smislu, npr.:

Zavod RS za šolstvo
Erjavčeva 1
5000 Nova Gorica Nova Gorica, 25. 4. 2012

Kristi Komel
Šempas 156
5264 Šempas

Spoštovana učenka Kristi Komel!

V imenu Društva likovnih pedagogov Primorske in v svojem imenu Vas obveščamo, da ste na
bienalnem geografskem natečaju Prospekt mojega kraja osvojili zlato priznanje. Radi bi Vam ga
izročili osebno, in sicer na prireditvi, ki bo na gradu Štanjel v soboto, 6. maja 2012, ob 18. uri.

Veselimo se srečanja z Vami in Vas lepo pozdravljamo.

Predstavnica Zavoda RS za šolstvo

Mojca Kranjc

b) Uradno, saj so o prireditvi Kristi obvestili organizatorji, ki z njo niso v

enakovrednem položaju. Zasebno, saj je obvestilo namenjeno le Kristi.

11
 PRILOGA 2

Natančno preberi izhodiščno besedilo, nato pa se loti reševanja nalog.

Srečno.

NAJSLAVNEJŠI MEDVEDEK

Piki Jakob je prijatelj otrok (in odraslih) že 40 let

Tisti, ki poznajo Pikija, vedo, da je Piki medved, ki stanuje v bloku, v četrtem

nadstropju, na polici za igrače, in da mu je tako ime, čeprav ni pikast. Da hodi v
medvedjo šolo in ima učitelja ter vsaj 100 000 prijateljev različnih generacij. Približno
toliko je namreč knjig z naslovom Moj prijatelj Piki Jakob, odkar se je pred štirimi
desetletji izpod peresa Kajetana Koviča in ustvarjalne roke Jelke Reichman rodila prva
verzija najbolj slavnega slovenskega medvedka. Prvih deset zgodb je izšlo v reviji
Kurirček, potem jih je Kovič napisal še deset in tako je nastalo zgodb za celo knjigo.
Izšla je v letih 1972 in 1973. Ilustratorka Jelka Reichman, ki je zaslužna za Pikijevo
podobo, razkriva: „Dobro se spominjam, da sem bila pri takratnem uredniku založbe,
ki mi je zaupal upodobitev Pikija. Prav takrat je urednika poklical pisatelj Kovič in sem
imela možnost spregovoriti kar z njim. Vprašala sem ga, kakšen je sploh ta
medvedek. Nadrobno mi ga je opisal in mi povedal, da ga je kupil v Franciji in da je
ploščat.”

Leta 1974 je prva zgodba o Pikiju Jakobu izšla v zbirki Čebelica z oranžno naslovnico
in črno-belimi ilustracijami. Ko so se pri Mladinski knjigi odločili za izdajo celotne
knjige, se je tudi ilustratorka znašla pred novim izzivom. „V prvi verziji sem risala tudi
otroka,” je povedala. „Pozneje sem začutila, da je otrok tu pravzaprav odveč, da
mora biti v ospredju lutka, saj je nosilna in se skoznjo vse dogaja. Tako je nastala ta
zimzelena verzija s Pikijem v različnih situacijah: pri šahovski deski, ko jé francosko
solato ali skače s padalom.”

Da je Piki Jakob najslavnejši slovenski medved, se strinja tudi urednik otroške in

mladinske literature MK Andrej Ilc. Primerja ga celo s svetovno znanim kosmatincem
Pujem. Da sta tudi zgodbi o Pikiju in Puju primerljivi, meni strokovnjakinja za
mladinsko književnost Marjana Kobe. Da je Piki Jakob res slaven, dokazujejo tudi
ponatisi. Ravno pred začetkom letošnjega leta je doživel trinajsti ponatis, doslej pa so
ga prevedli v albanski, češki, grški, nemški ter srbski in hrvaški jezik.

Kovič je povedal, da je Piki nastal prek pesmi Medvedja šola. „To, kar je v pesmi
popisano, ni bil moj izum, ampak izum mojega sina Jurija,” pravi Kovič. Od številnega
sorodstva je Jurij namreč dobil številne medvedke in se začel z njimi igrati medvedjo
šolo. On je postal medvedji učitelj in medvedje so postali pravi, skorajda živi člani
družine. Ta šola je začela zanimati tudi Kajetana Koviča, kar ni nič čudnega, saj je
glavnega medveda prinesel prav on iz Pariza. Tako pot do prvih zgodb o slavnem
medvedku ni bila več dolga. „Zgodbe so pol igre, pol resnice in pol šale,” še pove
Kovič.

12
(Povzeto po: Saša Bojc, Najslavnejši medvedek, Delo, 4. 1. 2013.)

1. Odgovori na vprašanji.

Ob kateri priložnosti je nastalo izhodiščno besedilo? ___________________________

____________________________________________________________________

S katerim namenom je avtorica napisala izhodiščno besedilo? ____________________

_____________________________________________________________________

2. V izhodiščnem besedilu je omenjenih več oseb. Poveži njihova imena

z njihovo vlogo.

___ Kajetan Kovič 1 slavni medvedek, glavna oseba knjige

___ Jelka Reichman 2 ilustratorka knjige o Pikiju Jakobu
___ Saša Bojc 3 avtor knjige Piki Jakob
___ Marjana Kobe 4 urednik MK za otroško im mladinsko
književnost
___ Piki Jakob 5 strokovnjakinja za mladinsko književnost
___ Andrej Ilc 6 avtorica izhodiščnega besedila

3. V katerega izmed spodaj naštetih jezikov knjiga o Pikiju Jakobu ni

bila prevedena? Prečrtaj ga.

Knjiga ni bila prevedena v albanščino/srbščino/grščino/makedonščino/

češčino/nemščino.

4. S katerim slavnim medvedkom primerjajo Pikija Jakoba? Njegovo ime

napiši na črto.
_________________

5. Med spodnjimi trditvami izberi tiste, ki so v skladu z izhodiščnim

besedilom. Obkroži črko pred njimi.

A Da je Piki Jakob zaživel v knjigi, je »kriv« pisateljev sin Jurij.

B Medvedka, po katerem je nastal lik Pikija Jakoba, je pisatelj kupil v Londonu.
C Medved se imenuje Piki, ker ima na hrbtu dve veliki piki.

13
Č Ilustratorka je Pikija narisala tudi, ko igra šah.
D Prvih deset zgodb o Pikiju Jakobu je izšlo v reviji Ciciban.
E Piki Jakob je bil učitelj v medvedji šoli.
F Kovič je Reichmanovi povedal, da je Piki ploščat medvedek.

6. V tretjem odstavku izhodiščnega besedila poišči sopomenko za

medveda/medvedka in jo napiši na črto.
________________________

7. Kaj pomeni, da je kaj zimzeleno? Primerjaj poved v drugem odstavku

izhodiščnega besedila: Tako je nastala ta zimzelena verzija s Pikijem v
različnih situacijah: pri šahovski deski, ko je francosko solato ali skače s
padalom.
Obkroži črko pred pravilno trditvijo.

Zimzeleno v tej povedi pomeni:

A da pozimi listje ne odpade.
B da je nepozabno, večno zanimivo, aktualno.
C da spominja na iglavce.
Č da je vedno zelene barve.

8. a) Naslednje števnike, prepisane iz zgornjega besedila, zapiši z

besedo.

1973 ___________________________________________________
40 _____________________________________________________
100 000 _________________________________________________

b) Podčrtaj, kar je prav.

Zgornji števniki so glavni/vrstilni.

9. V drugem in tretjem odstavku besedila poišči vrstilna števnika. Zapiši

ju na oba načina: s številko in z besedo.

Zapis z besedo: _________________ _________________________

Zapis s številko: _________________ _________________________

14
 10. Na začetku šolskega leta si spoznal/-a krajšave. V tem besedilu
je le ena. Poišči jo in jo izpiši, nato pa določi, ali gre za okrajšavo,
simbol ali kratico.

a) V izhodiščnem besedilu je okrajšava ___________, in sicer je to okrajšava/

simbol/kratica.

b) Kaj okrajšuje? Napiši besedno zvezo, ki je v njej okrajšana.

_______________________________________

11. Samostalnike postavi v pravilno obliko, v oklepaj pa zapiši, kateri

sklon si uporabil/-a.

S _______________ (Piki) (______) je res zabavno. V njegovem medvedjem

________________ (življenje) (______) se vedno dogaja kaj zanimivega. Vsak dan
obiskuje medvedjo __________ (šola) (______), kjer se druži z drugimi
_______________ (medved) (_______). Poučuje jih ____________ (Jurij)
(_______). Brez _________________ (učitelj) (________) šola pač ne bi mogla
obstajati. V prostem ____________ (čas) (______) Piki z ____________ (učitelj)
(______) igra ____________ (šah) (________) na prav poseben način. Vsako
dobljeno ______________ (figura) (________) namreč tudi v ______________
(resnica) (_______) poje!

12. Iz naslednjega odlomka izhodiščnega besedila izpiši

samostalnike in jim določi vse, kar znaš.

Od številnega sorodstva je Jurij namreč dobil veliko medvedkov in se začel z njimi igrati medvedjo
šolo. On je postal medvedji učitelj. Na igrišču je bilo med kosmatinci veselo.
Samostalnik Spol Število Sklon

15
 13. V naslednjem odlomku izhodiščnega besedila obkroži osebne
zaimke.

Dobro se spominjam, da sem bila pri takratnem uredniku založbe, ki mi je zaupal

upodobitev Pikija. Prav takrat je urednika poklical pisatelj Kovič in sem imela možnost
spregovoriti kar z njim. Vprašala sem ga, kakšen je sploh ta medvedek. Nadrobno mi
ga je opisal in mi povedal, da ga je kupil v Franciji in da je ploščat.

14. V naslednje povedi vstavi manjkajoče osebne zaimke.

Prva zgodba o Pikiju je izšla v knjigi leta 1974, in ko so _______ otroci dobili v roke,
so bili navdušeni. V drugi izdaji se je ilustratorka osredotočila na Pikija in _______
risala v različnih položajih. Otrokom je bil Piki všeč, zato so tudi nove risbe, ki _______
je za _______ narisala Jelka Reichman z veseljem sprejeli. Piki je res slaven, saj so
_______ ponatisnili že trinajstič, pa tudi prevedli so _______ v več tujih jezikov. In ti,
mladi bralec, je Piki navdušil tudi _______?

15. V naslednjem odlomku iz izhodiščnega besedila zaznamuj

spremni stavek in dobesedni navedek. Spremni stavek obkroži,
dobesedni navedek pa podčrtaj.

„To, kar je v pesmi popisano, ni bil moj izum, ampak izum mojega sina Jurija,” pravi
Kovič.

16. Naslednje povedi iz izhodiščnega besedila preoblikuj v premi

govor. Bodi pozoren/-na na ločila in začetnice.

Vprašala sem ga, kakšen je sploh ta medvedek.

___________________________________________________________________

Da sta tudi zgodbi o Pikiju in Puju primerljivi, meni strokovnjakinja za mladinsko

književnost Marjana Kobe.
______________________________________________________________________
_____________________________________________________________________

16
Kovič je povedal, da je Piki nastal prek pesmi Medvedja šola.
____________________________________________________________________

17. Naslednje povedi preoblikuj v odvisni govor.

„Zgodbe so pol igre, pol resnice in pol šale,” še pove Kovič.

______________________________________________________________________

„V prvi verziji sem risala tudi otroka,” je povedala.

____________________________________________________________________

Reichmanova je vzkliknila: „Takrat sem bila ravno pri uredniku založbe!”

___________________________________________________________________

18. Vstavi manjkajoča ločila in zapiši ustrezne začetnice.

Piki Jakob je zagotovo najslavnejši slovenski medvedek je zaklical Ilc

Zakaj ne bi z zgodbami nadaljevali je Koviča vprašala ilustratorka

Mogoče bom pa res še kaj napisal je odgovoril Kovič

Ilc je Koviču dejal z veseljem bomo objavili nove zgodbe

19. Zamisli si, da bi imel/-a možnost srečati Kajetana Koviča ali Jelko
Reichman. Napiši kratek pogovor (vsak naj spregovori vsaj štirikrat)
z enim od navedenih ustvarjalcev.

Preden se lotiš pisanja, reši še spodnji nalogi.

a) Katere vrste pogovor boš tvoril/-a? Podčrtaj.

Tvoril/-a bom uradni/neuradni pogovor.

b) Pobarvaj like, kjer so zapisane značilnosti tega pogovora.

VNAPREJŠNJA
PRIPRAVLJENOST
NA POGOVOR UPORABA
TIKANJE
NAREČJA

17
 SPROŠČEN, VIKANJE
SPOŠTLJIVOST
PRIJATELJSKI
ODNOS UPORABA
KNJIŽNEGA JEZIKA
Prostor za tvorjenje pogovora:

18
Rešitve:

1. Po smislu, npr.: Izhodiščno besedilo je nastalo ob 40-obletnici nastanka del o

Pikiju Jakobu. Avtorica je besedilo napisala, da bi s tem obeležila ta
pomemben jubilej.

2. 3, 2, 6, 5, 1, 4

3. makedonščino

4. Pu

5. A, Č, F

6. kosmatinec

7. B

8. a) tisoč devetsto triinsedemdeset; štirideset, sto tisoč

b) glavni

9. prvi/1.; trinajsti/13.

10. a) MK, kratica

b) Mladinska knjiga

11. Pikijem (or.). življenju (mest.), šolo (tož.), medvedi (or.), Jurij (im.), učitelja
(rod.), času (mest.), učiteljem (or.), šah (tož.), figuro (tož.) resnici (mest.)

12.
Samostalnik Spol Število Sklon
sorodstva srednji ed. rod.
Jurij moški ed. im.
medvedkov moški mn. rod.
šolo ženski ed. tož.
učitelj moški ed. im.
igrišču srednji ed. mest.
kosmatinci moški mn. or.

13. mi, njim, ga, mi, ga, mi, ga

19
 14. jo, ga, jih, njih, ga, ga, tebe

15. Spremni stavek: pravi Kovič; Dobesedni navedek: „To, kar je v pesmi
popisano, ni bil moj izum, ampak izum mojega sina Jurija,”

16. Vprašala sem ga: „Kakšen je sploh ta medvedek?”

Strokovnjakinja za mladinsko književnost Marjana Kobe meni: „Tudi zgodbi o
Pikiju in Puju sta primerljivi.”
Kovič je povedal: „Piki je nastal prek pesmi Medvedja šola.”

17. Kovič še pove, da so zgodbe pol igre, pol resnice in pol šale.
Povedala je, da je v prvi verziji risala tudi otroka.
Reichmanova je vzkliknila, da je bila takrat ravno pri uredniku založbe.

18. „Piki Jakob je zagotovo najslavnejši slovenski medvedek!” je zaklical Ilc.

„Zakaj ne bi z zgodbami nadaljevali?” je Koviča vprašala ilustratorka.
„Mogoče bom pa res še kaj napisal,” je odgovoril Kovič.
Ilc je Koviču dejal: „Z veseljem bomo objavili nove zgodbe.”

19. a) uradni

b) spoštljivost, uporaba knjižnega jezika, vnaprejšnja pripravljenost na

pogovor, vikanje

Pogovor po smislu, npr.:

Vid: Spoštovani gospod Kovič! Vesel sem, da vas imam možnost vprašati, kar si že
dolgo želim. Rad berem vaše zgodbe o Pikiju, pa me zanima, ali jih nameravate še
pisati.
Kovič: To ni preprosto vprašanje. Jurij je medtem že zrasel in nimam več pravega
navdiha za nadaljevanje.
Vid: Ali so Juriju bile všeč te vaše zgodbe.
Kovič: Ja, zelo, zato sem jih tudi rad pisal.
Vid: Znate igrati šah?
Kovič: Ja, in to celo bolje od Pikija … Ne jem figur zares …
Vid: Vaše zgodbe so dobre tudi zaradi humorja. Ste tudi v življenju tako pozitivni?
Kovič: Na življenje vedno gledam optimistično. Tako človek precej lažje preživi.

20
 PRILOGA 3

Natančno preberi izhodiščno besedilo, nato pa se loti reševanja nalog.  

AFTE

Ranice v ustih ali aftne razjede niso prava bolezen, ampak neprijetna okužba
ust. Najpogosteje se pojavljajo pri mladostnikih, pri katerih imunski sistem še ni
dovolj razvit, in pri ženskah. Dejansko se pri ženskah afte pojavljajo dvakrat
pogosteje kot pri moških. Če so afte imeli že vaši starši, imate 90 % možnosti,
da jih boste imeli tudi vi.

Nihče natančno ne ve, kaj povzroča večino aft, vendar pa njihov nastanek
običajno povezujejo s stresom. Nekateri zdravniki menijo, da lahko afte
nastanejo zaradi pomanjkanja železa, folne kisline ali vitamina B12. Lahko jih
povzroči okvara imunskega sistema ali alergija na hrano. Dobra stran je, da niso
nalezljive.

Tipičen simptom ob nastanku aft je pekoč in srbeč občutek v ustih, ki se pojavi

od 6 do 24 ur pred nastankom ranic. Majhni, boleči, kotanjasti čiri se nato
pojavljajo posamič ali v gručah in trajajo od pet do deset dni. Ranice so sivkasto
bele ali bledo rumene in imajo rdeč rob. Lahko se pojavljajo na notranji strani lic
in ustnic, na jeziku, na začetku dlesni ali na mehkem nebu.

Afte po navadi izginejo same od sebe. Zdravila, ki jih dobite večinoma brez
recepta, zdravljenja ne pospešujejo, pač pa olajšajo bolečine. Mazila naj
vsebujejo glicerin, ki afto zaščiti, in peroksid, ki deluje proti bakterijam. Če afte
trajajo več kot 14 dni, potrebujete zdravniško pomoč. Zdravnik bo verjetno
predpisal antibiotik.

Obstaja veliko alternativnih načinov zdravljenja. Med rastlinami, s katerimi si

lahko pomagamo, so regrat, sivka, ognjič, čajevec in mira.

Afte se da tudi preprečiti. Priporočajo, da si zobe umivate z razkuževalno sodo

bikarbono. Vsak dan pojejte po štiri jušne žlice jogurta, narejenega iz žive
kulture. Izogibajte se začinjeni, slani in kisli hrani. Pomaga tudi, če jemljete
vitamina C in B, folno kislino, pripravke železa in cinka.

(Prirejeno po: Afte, Družinski zdravstveni vodnik, MK, 2005.)

21
 1. Dopolni povedi.

Prebral/-a sem besedilo z naslovom _______________, ki je bilo objavljeno v knjigi

_______________________________________, ki jo je __________ leta izdala
založba _____________________________________. Besedilo govori o
__________________.

2. Kje bi tako besedilo še lahko bilo objavljeno? Obkroži črko pred

najustreznejšo možnostjo.

A Na spletnih straneh z zdravstveno tematiko.

B V učbeniku za naravoslovje.
C V strokovni reviji, namenjeni geografom.
Č V radijski oddaji o ljudeh po svetu.

3. Kaj vse si o aftah izvedel/-a iz izhodiščnega besedila? Obkljukaj

povedi, ki vsebujejo podatke iz izhodiščnega besedila.

 Kako se afte širijo med ljudmi.

 Kateri simptom se pojavi pred pojavom samih aft.
 Katere rastline lahko izberemo kot alternativno možnost zdravljenja.
 Kako afte izgledajo.
 Kako so afte zdravili v preteklosti.
 Kaj o aftah menijo mladostniki.
 Kdaj je zaradi aft treba k zdravniku.
 Kaj naj počnemo, da aft ne bi dobili.

4. Katere podatke lahko poiščeš v besedilu? Pobarvaj/osenči like, v

katerih so podatki, ki jih najdeš v izhodiščnem besedilu.

NASTANEK SIMPTOMI
POSLEDICE
BOLEZNI/OKUŽBE

NAČINI TRAJANJE VZROKI ZA NAČINI

ZDRAVLJENJA NASTANEK PREPREČEVANJA

ZGODOVINA
NALEZLJIVOST ZAPLETI 22 VIDEZ/IZGLED
OKUŽBE
 5. Med naslednjimi trditvami poišči napačne, prečrtaj jih in jih popravi.
Popravljene dele povedi zapiši na črte. Če je trditev pravilna, na črto
napiši kljukico.

- Vsi vemo, kaj povzroča večino aft. ___________________________________

- Nekateri zdravniki menijo, da lahko afte nastanejo tudi zaradi pomanjkanja
železa.
________________________________________________
- 12–24 ur pred nastankom aft se pojavi srbeč in pekoč občutek v ustih.
_______________________________________
- Afte se pojavijo na notranji strani lic in ustnic, na jeziku, začetku dlesni ali na
trdem nebu. ______________________________________________
- Afte po navadi ne izginejo same po sebi. ________________________________
- Vsak dan pojejte po štiri kavne žlice jogurta, narejenega iz žive kulture.
________________________________________________________
- Za aftami pogosteje obolijo moški.
________________________________________________

6. V naslednjem odlomku iz izhodiščnega besedila obkroži glagole.

Obstaja veliko alternativnih načinov zdravljenja. Med rastlinami, s katerimi si

pomagamo, so regrat, sivka, ognjič, čajevec in mira. Nekatere od teh rastejo v naši
bližini. Preventivno jemo veliko jogurta iz živih kultur. Ne kuhamo začinjene hrane in
ne uživamo preveč kislega in slanega. Priporočajo, da si zobe umivamo z razkuževalno
sodo bikarbono.

a) Obkrožene glagole razvrsti glede na pomen v spodnjo preglednico.

Dejanje Dogajanje Stanje

b) Na črto prepiši tiste glagole, ki so v 1. osebi množine sedanjega časa.

23
 ______________________________________________________________

c) Izpiši glagola, ki imata ob sebi besedico si.

_______________________ _____________________________

č) Izpiši glagol, ki je v 3. os. ednine sedanjega časa. __________________

7. V prvem odstavku izhodiščnega besedila poišči poved, v kateri so trije

glagoli: eden od njih je v pretekliku, eden v sedanjiku in eden v
prihodnjiku. Prepiši poved, nato izpiši glagole na prava mesta v
preglednico.

Poved:
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________

Glagol v pretekliku Glagol v sedanjiku Glagol v prihodnjiku

8. Naslednje povedi zanikaj. Pazi na pravilen zapis nikalnice in na

spremembo sklona pri samostalniku.

Afte so neprijetna okužba v ustih.

____________________________________________________________
Pri ženskah se pojavljajo dvakrat pogosteje kot pri moških.
____________________________________________________________
Afte sem že imel.
____________________________________________________________
Vid hoče za lajšanje bolečin dobro mazilo.
____________________________________________________________
Za zdravljenje aft bo v prihodnosti še veliko možnosti.
____________________________________________________________
Za zdravljenje aft imam rešitev.
____________________________________________________________

24
 9. Naslednje povedi iz izhodiščnega besedila postavi v prihodnjik. Pazi
na besedni red.

Nihče natančno ne ve, kaj povzroča večino aft, vendar pa njihov nastanek običajno
povezujejo s stresom. Nekateri zdravniki menijo, da lahko afte nastanejo zaradi
pomanjkanja železa, folne kisline ali vitamina B12. Lahko jih povzroči okvara
imunskega sistema ali alergija na hrano. Dobra stran je, da niso nalezljive.

______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
_____________________________________________________________________

10. Naslednji odlomek iz izhodiščnega besedila postavi v preteklik.

Tipičen simptom ob nastanku aft je pekoč in srbeč občutek v ustih, ki se pojavi od 6

do 24 ur pred nastankom ranic. Majhni, boleči, kotanjasti čiri se nato pojavljajo
posamič ali v gručah in trajajo od pet do deset dni. Ranice so sivkasto bele ali bledo
rumene in imajo rdeč rob.

______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
_____________________________________________________________________

11. a) Iz naslednjega besedila izpiši glagole in jih določi. Pozor:

Glagole izpisuj v celoti in ne pozabljaj na nikalnice, besedici si in se …

Afte so problem današnjega časa. Vse več ljudi se srečuje s stresom, ki ga

strokovnjaki navajajo kot glavni razlog za nastanek aft. Včasih se ta bolezen ni
pojavljala, saj so ljudje živeli sicer bolj skromno, a tudi bolj zdravo. Poleg tega so si
pogosto pomagali kar sami in niso za vsako malenkost hodili k zdravniku ali v lekarno.
Več so se posvečali naravi in z njo živeli. Pričakujemo, da se bodo taki časi vrnili.
Naravo bomo potrebovali, če bomo hoteli, da nas različni virusi in bakterije ne bodo
uničili.

25
 Glagol Oseba Število Čas

b) Ali trditve, povezane z izpisanimi glagoli, držijo ali ne? Obkroži DA, če
držijo, in NE, če niso v skladu s tvojimi rešitvami.

Vsi izpisani glagoli so v sedanjiku. DA NE

Trije glagoli so v 1. osebi. DA NE
Štirje glagoli so v prihodnjiku. DA NE
Dva glagola sta v dvojini. DA NE
Dva glagola sta v ednini. DA NE
Štirje glagoli so zanikani. DA NE

12. Popravi napake v naslednjih povedih. Popravljene povedi prepiši

na črte.

Če vsak dan pojete štiri jušne žlice jogurta, bote brez aft.
______________________________________________________________
Vesel bi bil, če bi najdel še kak nasvet v boju proti aftam.

26
______________________________________________________________

Kaj ne vete, da pomaga olje čajevca?

______________________________________________________________
Ko bom bil velik, bom imel manj aft.
______________________________________________________________
Vidiste, da ognjič res pomaga pri aftah!
______________________________________________________________
Tokrat pa ti res nič nebo pomagalo.
______________________________________________________________

13. Zamisli si, da imaš tudi ti težave z zoprnimi aftami. Rešitev imajo
morda v najbližji lekarni. Sestavi kratek uradni telefonski pogovor, v
katerem sodeluješ ti in lekarniška farmacevtka. Povprašaj po
primernem zdravilu/mazilu proti bolečinam, ki ti jih povzročajo afte.

Prostor za tvorjenje pogovora:

27
Rešitve:

1. Afte, Družinski zdravstveni leksikon, 2005., Mladinska knjiga, aftah

2. A

3. √ Kateri simptom se pojavi pred pojavom samih aft.

√ Katere rastline lahko izberemo kot alternativno možnost zdravljenja.
√ Kako afte izgledajo.
√ Kdaj je zaradi aft treba k zdravniku.
√ Kaj naj počnemo, da aft ne bi dobili.

4. Nastanek bolezni/okužbe, trajanje, simptomi, vzroki za nastanek, načini

preprečevanja, načini zdravljenja, nalezljivost, videz/izgled

5. Nihče natančno ne ve, … / √ / 6-24 ur pred nastankom aft … / … na jeziku,

začetku dlesni ali na mehkem nebu / Afte po navadi izginejo same po sebi. / …
pojejte po štiri jušne žlice jogurta … / Za aftami najpogosteje obolijo ženske.

6. Glagoli: Obstaja, si pomagamo, so, rastejo, jemo, Ne kuhamo, ne uživamo,

Priporočajo, si umivamo

a)
Dejanje Dogajanje Stanje
si pomagamo, jemo, Ne rastejo Obstaja, so
kuhamo, ne uživamo,
Priporočajo, si umivamo

b) si pomagamo, jemo, Ne kuhamo, ne uživamo, si umivamo

c) si pomagamo, si umivamo

č) Obstaja

7. Poved: Če so afte imeli že vaši starši, imate 90 % možnosti, da jih boste imeli
tudi vi.

Glagol v pretekliku Glagol v sedanjiku Glagol v prihodnjiku

so imeli imate boste imeli

28
 8. Afte niso neprijetna okužba v ustih. Pri ženskah se ne pojavljajo dvakrat
pogosteje kot pri moških. Aft še nisem imel. Vid za lajšanje bolečin noče
dobrega mazila. Za zdravljenje aft v prihodnosti ne bo (več) veliko možnosti.
Za zdravljenje aft nimam rešitve.

9. Nihče ne bo natančno vedel, kaj bo povzročalo večino aft, vendar pa bodo

njihov nastanek običajno povezovali s stresom. Nekateri zdravniki bodo menili,
da bodo afte lahko nastale zaradi pomanjkanja železa, folne kisline ali vitamina
B12. Lahko jih bo povzročila okvara imunskega sistema ali alergija na hrano.
Dobra stran bo, da ne bodo nalezljive.

10. Tipičen simptom ob nastanku aft je bil pekoč in srbeč občutek v ustih, ki se je
pojavil od 6 do 24 ur pred nastankom ranic. Majhni, boleči, kotanjasti čiri so se
nato pojavljali posamič ali v gručah in (so) trajali od pet do deset dni. Ranice
so bile sivkasto bele ali bledo rumene in so imele rdeč rob.

11. a)
Glagol Oseba Število Čas
so 3. mn. sed.
se srečuje 3. ed. sed.
navajajo 3. mn. sed.
se ni pojavljala 3. ed. pret.
so živeli 3. mn. pret.
so si pomagali 3. mn. pret.
niso hodili 3. mn. pret.
so se posvečali 3. mn. pret.
(so) živeli 3. mn. pret.
Pričakujemo 1. mn. sed.
se bodo vrnili 3. mn. prih.
bomo potrebovali 1. mn. prih.
bomo hoteli 1. mn. prih.
ne bodo uničili 3. mn. prih.

b) NE, DA, DA, NE, DA, NE

12. Če vsak dan pojeste štiri jušne žlice jogurta, boste brez aft. Vesel bi bil, če bi
našel še kak nasvet v boju proti aftam. Kaj ne veste, da pomaga olje čajevca?
Ko bom bil velik, bom imel manj aft. Vidite, da ognjič res pomaga pri aftah!
Tokrat pa ti res nič ne bo pomagalo.

13. Po smislu, npr.

Farmacevtka: Lekarna Center, prosim.

29
Vid: Dober dan, Vid pri telefonu. Potrebujem en nasvet. Pod jezikom se mi je napravila
velika afta, ki me zelo boli. Kaj naj storim?
Farmacevtka: Oh, afte so pogosta in zoprna nadloga. Če prideš k nam v lekarno, ti
bomo ponudili tinkturo, s katero boš afto premazal, da bo manj bolela. Imamo pa tudi
mazilo, ki pa bo v tvojem primeru verjetno manj učinkovito, ker je afta na slabo
dostopnem mestu.
Vid: Potem bi bilo najbolje, da se čim prej oglasim pri vas?
Farmacevtka: Vsekakor. Odprto imamo do 19. ure.
Vid: Hvala, res ste prijazni. Še danes pridem k vam. Na svidenje.
Farmacevtka: Na svidenje.

30
 PRILOGA 4

Natančno preberi izhodiščno besedilo, nato pa se loti reševanja nalog. Veliko uspeha.

TOČA
Toča so ledena zrna, ki nastanejo v razvitih nevihtnih oblakih. Da je v oblaku
toča, razberemo iz meritev z vremenskim radarjem. Toča ima velikost od graha
do oreha, izjemoma kot kurje jajce.

Poleti čez dan sonce močno segreje zemeljsko površino. Zrak nad njo se ogreje
bolj od zraka v okolici, se zredči in se zaradi vzgona začne dvigati. Pri tem se
razteza in ohlaja. Nastane navzgor usmerjeni tok zraka ali vzgornik. Na višini,
kjer se vzgornik dovolj ohladi, se začne vodna para v njem zgoščevati v oblačne
kapljice. Pri temperaturah pod 0 °C, torej dovolj visoko v nevihtnih oblakih, se
para ne kondenzira v kapljice, temveč neposredno v ledene delce. Ko se dovolj
odebelijo, jih vzgornik ne more več dvigovati in začnejo padati proti tlom. Pri
tem trkajo ob dvigajoče se podhlajene kapljice in se močno odebelijo. Nastanejo
ledena zrna. Če je vzgornik šibek, nastanejo le drobna zrna in se stalijo, preden
padejo na tla. Če pa je dovolj močen, nastanejo debela zrna, ki se pri padanju
na tla ne stalijo, in pada toča.

Želja po obrambi pred točo je zelo stara. Razvijala se je od najbolj davnih oblik
svečeniških molitev in zažiganja darov vremenskim bogovom do zvonjenja po
cerkvah in streljanja z možnarji v oblake. A žal toče ni mogoče preprečiti.
Najboljša zaščita pred točo so zaščitne mreže v kmetijstvu.

Slovenija sodi med države, ki imajo veliko neviht. V enem letu jih meteorologi
naštejejo med 30 in 50, največ jih je junija in julija. Vsaj enkrat letno se jim
pridruži tudi toča, ki naredi škodo na rastlinah, avtomobilih in strehah.

dr. Lučka Kajfež Bogataj

(Povzeto po: Toča, Moj planet, avgust 2006, št. 12, str. 16.)

1. Odgovori na vprašanja.

Kdo je napisal izhodiščno besedilo? ____________________________

O čem govori izhodiščno besedilo? ____________________________

2. Avtorica zagotovo veliko ve o naravnem pojavu, ki ga je predstavila.

Kaj je po tvojem mnenju avtorica? Obkroži črko pred najustreznejšo
možnostjo.

31
 A Avtorica je verjetno profesorica geografije.
B Avtorica je meteorologinja oz. strokovnjakinja za vremenske pojave.
C Avtorica je profesorica na univerzi.
Č Avtorica je verjetno biologinja.

3. V besedilu se pojavlja kar nekaj strokovnih ali težje razumljivih

izrazov. Poveži jih z ustreznimi razlagami na desni, tako da na črtico
pred izraz prepišeš pravilno številko z razlago.

____ radar 1 strokovnjak za meteorologijo ali vremenoslovje

____ vzgon 2 sila, ki kaže v nasprotni smeri sile teže
____ možnar 3 oseba, ki opravlja žrtvene in podobne verske obrede
____ meteorolog 4 naprava za merjenje z elektromagnetnimi tokovi
____ svečenik 5 orožje, predhodnik minometa

4. Kaj je vzgornik? Pojasni v povedi.

____________________________________________________________________

5. Korake pri nastajanju toče postavi v pravilni vrstni red. Začni s

številko 1.

___ Nastanejo ledena zrna.

___ Zrak nad segreto zemeljsko površino se poleti ogreje bolj od zraka v okolici.
___ Nastane vzgornik.
___ Podhlajene kapljice se močno odebelijo.
___ Ob dovolj močnem vzgorniku nastanejo debela zrna, ki jih imenujemo toča.
___ Zrak se zredči in se začne zaradi vzgona dvigati.
___ Para se pri nizkih temperaturah kondenzira v ledene delce.
___ Vzgornik ledenih delcev ne more vzdigovati in začnejo padati proti tlom.
___ Zrak se razteza in ohlaja.

6. Kako natančno si prebral/-a izhodiščno besedilo? Preveri, tako da v

vsaki od spodnjih povedi podčrtaš tisti del, ki je skladen z
izhodiščnim besedilom.

Toča so ledena zrna, ki nastanejo v razvitih nevihtnih oblakih/v velikih nevihtnih

oblakih.

32
Če je vzgornik šibek, se zrna stalijo in padejo na tla/se zrna odebelijo in nastane toča.
V Sloveniji je toča vsaj enkrat letno/največ enkrat letno.
Najboljša zaščita pred točo je streljanje z možnarji/so zaščitne mreže v kmetijstvu.
Toča ima običajno velikost od graha do lešnika/od graha do oreha.

7. V naslednjem odlomku izhodiščnega besedila obkroži glagole.

Slovenija sodi med države, ki imajo veliko neviht. V enem letu jih meteorologi
naštejejo med 30 in 50, največ jih je junija in julija. Vsaj enkrat letno se jim pridruži
tudi toča, ki naredi škodo na rastlinah, avtomobilih in strehah.

8. V naslednji povedi iz izhodiščnega besedila se skrivata dve neosebni

glagolski obliki.

a) Obkroži ju in ju poimenuj, tako da med ponujenima oblikama

obkrožiš pravo.

Ko se dovolj odebelijo, jih vzgornik ne more več dvigovati in začnejo padati proti tlom.

Obkroženi neosebni glagolski obliki sta namenilnika/nedoločnika.

b) Izpiši glagola, ki stojita pred neosebnima glagolskima oblikama, in

ugotovi, kaj poimenujeta.

_________________________ __________________________

Izpisana glagola poimenujeta:

A prvi nujnost, drugi zmožnost.
B prvi hotenje, drugi konec dogajanja.
C prvi zmožnost, drugi začetek dogajanja.
Č prvi prepoved, drugi začetek dogajanja.

9. V spodnjih povedih izberi pravilno neosebno glagolsko obliko, tako

da jo podčrtaš.

Pred točo se je treba zaščitit/zaščititi. Žal se je namreč ne da preprečit/preprečiti.

Kmetje morajo poskrbeti/poskrbet za zaščitne mreže, da jim toča ne more uničit/uničiti
vsega pridelka. Včasih začne toča padati/padat čisto nepričakovano. Takrat kmetom

33
ne preostane drugega, kot da se gredo pogajat/pogajati na zavarovalnice za
odškodnino. Pri tem je treba izpolnit/izpolniti veliko papirjev.

10. Popravi napake pri uporabi nedoločnika in namenilnika.

Morebitne pravilne povedi obkljukaj.

Teci pogledati, kakšne posledice je toča pustila v vinogradu.

Pravkar je začelo deževat in upam, da toča ne bo udarila prehudo.
Ko bo nehalo padat, bom šel do sadovnjaka.
Pojdi z mano pogledat, kako velika zrna toče so po njivi!
Očetu sem rekel, da bi morali kupit zaščitne mreže, pa me ni hotel poslušat.

11. Glagole v oklepaju postavi v pravilno obliko.

Grem v trgovino ______________ (pogledam) za zaščitne mreže.

Kljub trudu kmetje niso mogli __________________ (preprečim) velike škode na
poljih.
Treba bi bilo __________________ (premislim) o novih načinih zaščite pred točo.
Naši predniki so želeli _______________ (dobim) pomoč od bogov.
Ni jim bilo težko _________________ (darujem) živali v upanju, da bo vreme potem
lepše.
Na vsak način je hotel __________________ (raztegnem) mrežo preko oljk.
Tečem _________________ (pomagam) sosedu.

12. Zanikaj naslednje povedi.

Lahko ti pomagam že danes.

___________________________________________________________________
Treba je dosti delati.
___________________________________________________________________
Mrežo moram kupiti pred prvo točo.
___________________________________________________________________
Točo je mogoče preprečiti.
____________________________________________________________________
Hočem si na novo urediti vinograd.

34
____________________________________________________________________

13. V naslednjem delu izhodiščnega besedila podčrtaj vse pridevnike.

Pri tem trkajo ob podhlajene kapljice in se močno odebelijo. Nastanejo ledena zrna. Če
je vzgornik šibek, nastanejo le drobna zrna in se stalijo, preden padejo na tla. Če pa je
dovolj močen, nastanejo debela zrna, ki se pri padanju na tla ne stalijo, in pada toča.

14. a) Iz naslednje povedi izhodiščnega besedila na črto izpiši pridevnik v

presežniku.

Najboljša zaščita pred točo so zaščitne mreže v kmetijstvu.

__________________

b) Kaj je poimenovano s tem pridevnikom? Obkroži črko pred pravilno

trditvijo.

A Poimenovana je osnovna lastnost samostalnika.

B Poimenovana je najvišja stopnja lastnosti samostalnika.
C Izražena je neka srednja stopnja lastnosti oz. izražena primerjava.

c) Izpisanemu pridevniku dopiši še obe ostali obliki in ju poimenuj.

15. Preglednico dopolni z manjkajočimi pridevniškimi oblikami.

Osnovnik Primernik Presežnik

bel
lepši
daljši
najslabši
vroč
oddaljen
debelejši

16. Kaj je prav? Podčrtaj pravilno stopnjo pridevnika.

Toča je najhujša/najbolj huda nadloga za slovenskega kmeta.

35
Vzgornik lahko postane bolj močen/močnejši.

Poletni dnevi so vsako leto bolj vroči/vročejši.

Temperature prek poletja postajajo bolj visoke/višje.

Tudi zrna toče so vsako leto bolj velika/večja.

17. Zamisli si, da ima tvoj dedek sadovnjak, v njem pa dišeče marelice, ki bi
jih rad prodal/-a. Napiši mali oglas, ki ga boš objavil/-a na oglasni deski
hipermarketa. Manjkajoče podatke si izmisli.

36
Rešitve:

1. Dr. Lučka Kajfež Bogataj.

O toči.

2. B

3. 4, 2, 5, 1, 3

4. Vzgornik je navzgor usmerjeni tok zraka.

5. 8, 1, 4, 7, 9, 2, 5, 6, 3

6. Toča so ledena zrna, ki nastanejo v razvitih nevihtnih oblakih. Če je vzgornik

šibek, se zrna stalijo in padejo na tla. V Sloveniji je toča vsaj enkrat letno.
Najboljša zaščita pred točo so zaščitne mreže v kmetijstvu. Toča ima običajno
velikost od graha do oreha.

7. sodi, imajo, naštejejo, je, se pridruži, naredi

8. a) dvigovati, padati
nedoločnika
b) ne more, začnejo
C

9. zaščititi, preprečiti, poskrbeti, uničiti, padati, pogajat, izpolniti

10. Teci pogledat … / Pravkar je začelo deževati … / Ko bo nehalo padati … /

Četrta poved je pravilna. / … da bi morali kupiti zaščitne mreže, pa me ni hotel
poslušati.

11. pogledat, preprečiti, premisliti, dobiti, darovati, raztegniti, pomagat

12. Ne morem ti pomagati že danes. Ni treba dosti delati. Mreže mi ni treba kupiti
pred prvo točo. Toče ni mogoče preprečiti. Nočem si na novo urediti vinograda.

13. podhlajene, ledena, šibek, drobna, močen, debela

14. a) Najboljša
b) B
c)
Osnovnik Primernik
dobra boljša

37
 15.
Osnovnik Primernik Presežnik
bel bolj bel najbolj bel
lep lepši najlepši
dolg daljši najdaljši
slab slabši najslabši
vroč bolj vroč najbolj vroč
oddaljen bolj oddaljen najbolj oddaljen
debel debelejši najdebelejši

16. najhujša, močnejši, bolj vroči, višje, večja

17. Po smislu, npr.

PRODAM domače, ekološko pridelane marelice, ki si jih lahko naberete tudi sami.
Cena za kg je 3 evre, ob nakupu večje količine nudimo popust. Pokličite na tel. 031
382806.

38
 PRILOGA 5

Natančno preberi izhodiščno besedilo, nato pa se loti reševanja nalog.

Srečno (še zadnjič letos ).

Delo, torek, 17. julija 2012

ZA POLENTO NI NIKOLI PRETOPLO, JEDO JO POZIMI IN

POLETI
Praznik polente: V Ozeljanu polento slavijo skoraj po božje – za praznik je
skuhajo kakih 300 kg in prav nikoli je ni preveč

Milko Simonič je bil to nedeljo prešerno nasmejan in dobre volje. Kako tudi ne,
odkar v kraju pripravljajo praznik polente – letos že enajstič in tako kot vsako
leto je tudi tokrat v goste prišlo od 1.500 do 2.000 obiskovalcev –, velja za
nespornega šefa. Polente, seveda, da ne bo pomote.

Niti ena porcija njegove rumena ali bele varovanke namreč ni šla v lačna usta,
ne da bi jo prej natančno in strokovno pregledal. Biti šef ozeljanske polente je
posebna in redka čast, ki ne doleti ravno vsakogar. »Šef polente sem zato, ker
moraš biti pri njej z dušo in telesom, ne glede na poletne temperature, ki so
vedno nižje od tistih pri kotlih. No, ukazov ravno ne dajem, sem pa precej
natančen pri pregledovanju skuhane polente. Treba jo je namreč pravilno osoliti
in dovolj dolgo mešati,« je pojasnil.

Nedaleč stran se je v osrednji kuhinji, kjer so se potili člani domačega

Turističnega društva Ozeljan – Šmihel, veliko dogajalo. Poskrbeti je bilo treba za
veliko žejnih grl in lačnih ust, tako da dela ni zmanjkalo. Kakšne kapljice potu pa
tudi ne. »Ah, ne, za polento ni nikoli pretoplo, jemo jo poleti in pozimi. Zmeraj je
dobra. Danes jo bomo postregli z različnimi prilogami: polenovko, grahom,
golažem, pršutom in kislim mlekom. Največ povpraševanja je po navadi po
polenti z golažem ali s pršutom,« je hitela razlagati članica domačega
turističnega društva Jolanda Mervič.

»Koruzno moko kupimo od okoliških kmetov, ampak da ne boste mislili, da se da

polento narediti le iz koruzne moke … Tukaj kuhamo tudi belo polento, torej
tako iz krompirja. Po obeh je veliko povpraševanja. Polenta je pač naša tradicija
iz starih časov. Mislim, da v Ozeljanu in Šmihelu tudi danes ni hiše, kjer je ne bi
kuhali vsaj dvakrat na teden,« je smeje pridala Mervičeva.
Spraševali smo po dobrem receptu za polento. Najprej dobra moka, so povedali
domačini. Potem se sme dodati malo masla, da je polenta bolj voljna, kakšnih
drugih predpriprav pa pravzaprav ni. Seveda je treba polento dovolj časa kuhati.
Količino za obrok ene družine morate mešati 40 minut. Če so kotli veliki, pa tudi
več kot eno uro, da je dobra. »Da se razumemo, taka polenta je nekaj čisto
drugega, kot so tisti instantni pripravki, ki jih najdete v trgovinah,« je še
povedala Jolanda Mervič.

39
 Da bi bolje spoznali še krompirjevo ali belo polento, ki se na krožnikih znajde
redkeje, ni bilo treba iti daleč. Na dvorišču, tik pod ozeljansko cerkvijo, se je
namreč kuhala tudi ta. »Pri krompirjevi polenti je osnova krompir, ki ga najprej
skuhamo in zmešamo z mešalnikom, potem pa vanj vmešamo še belo pšenično
moko. Koruze v njej torej ni. Tudi belo polento moramo mešati vsaj pol ure, da
je dobra,« je povedal Stojan Špacapan, eden od tukajšnjih uradnih
preizkuševalcev in uživalcev dobrote, ki je bdel nad dogajanjem.

Belo polento se ponudi z gobami, s pršutom ali z zajcem, smo izvedeli. Na

Ozeljansko je bela polenta zašla s Trnovske planote, kjer so nekoč imeli več
krompirja kot koruze. Recept je v te kraje prišel že pred več kot sto leti.

Popoldne se je začelo uradno tekmovanje okoliških turističnih društev, ki so se

kot vsako leto pomerila v kuhanju in pripravi polente na različne načine. Bilo je
kaj videti in poskusiti! Letošnja novost je bila rumena polenta z olivami. Temu je
sledil še srečelov, pri katerem je bila prva nagrada živ prašiček. In medtem ko
so se eni borili za prašička, so drugi obujali spomine na pretekle čase, ko je bilo
na potoku Ozeljanšček kar sedem mlinov, ki so mleli koruzo za polento. »Starejši
ljudje radi povedo, da so včasih jedli polento kar trikrat na dan. In kot vidite, se
je ljudje tudi danes niso naveličali,« je še dodal Špacapan.

Katja Željan

(Prirejeno po: Delo, 17. 7. 2012, str. 17.)

1. Kot izhodiščno besedilo si prebral/-a časopisno (publicistično)

besedilo. Izpolni spodnjo preglednico, ki se navezuje na prebrano
besedilo.

Kateri naslov nosi izhodiščno besedilo?

Kdo je besedilo napisal?

Kje je bilo besedilo objavljeno?

Kdaj je bilo besedilo objavljeno?

O čem besedilo govori?

2. V besedilu ni naveden datum, ko je v Ozeljanu potekal praznik

polente, da pa se ga razbrati na drug način. Kako? Napiši, katerega
julija je bil praznik polente in kako si to ugotovil/-a.

40
Praznik polente je bil _____. julija 2012, saj ______________________________
__________________________________________________________________

3. Kaj je glavni razlog, da so si v Ozeljanu omislili praznik polente? Če si

besedilo natančno prebral/-a, ti ne bo težko obkrožiti črke pred
najustreznejšo razlago.

A Ker imajo v Ozeljanu polento najraje med vsemi jedmi.

B Ker ima polenta v tem kraju dolgo tradicijo.
C Ker se polenta prileže pozimi in poleti.
Č Ker so to revni kraji, kjer ni drugega razen polente.

4. Iz česa sta izdelani osnovni vrsti polente, ki ju kuhajo na

praznovanju? Na črtici zapiši pravilni številki.

___ rumena polenta 1 iz koruzne moke

___ bela polenta 2 iz krompirja
3 iz krompirja in bele pšenične moke
4 iz bele pšenične moke

5. Članica tamkajšnjega turističnega društva je povedala, da se polento

uživa z več prilogami. Katere izmed naštetih ni omenila? Prečrtaj jo.

s pršutom
z jogurtom
s kislim
mlekom
z golažem
s
z grahom
polenovko

6. Katere izmed naslednjih trditev so skladne z izhodiščnim besedilom in

katere ne? Obkroži DA, če trditev drži, in NE, če tega nisi prebral/-a v
besedilu.

Ozeljanci so praznik polente letos praznovali že enajstič. DA NE

Običajno na praznik skuhajo 100 kg polente. DA NE

41
Polento, namenjeno eni družini, se meša pol ure. DA NE
Belo polento se po navadi ponudi z gobami ali jogurtom. DA NE
Bela polenta v Ozeljanu ni prvotna, tja je prišla od drugod. DA NE
Letošnja novost pri tekmovanju je bila polenta z orehi. DA NE
Včasih so v Ozeljanu uporabljali koruzno moko iz svojih mlinov. DA NE

7. S svojimi besedami pojasni, kaj pomeni spodnja poved iz

izhodiščnega besedila.

Poskrbeti je bilo treba za veliko žejnih grl in lačnih ust.

___________________________________________________________________
___________________________________________________________________

8. Pojasni, zakaj avtorica besedila, ko v prvem in drugem odstavku

besedila govori o g. Simoniču, polento imenuje njegova »varovanka«.
Pojasnilo v eni povedi zapiši na spodnjo črto.
___________________________________________________________________
__________________________________________________________________

9. Zakaj je praznik polente zapisan z malo začetnico? Med spodnjimi

možnostmi poišči najustreznejšo in obkroži črko pred njo.

A Ker je polenta manj pomembna, je manj pomemben tudi praznik, povezan z njo.
B Ker se manj pomembni prazniki lahko pišejo tudi z malo začetnico.
C Ker se vsa imena praznikov (razen če so iz lastnih imen) pišejo z malo začetnico.
Č Ker avtorica ni vedela, da bi morala praznik zapisati z veliko.

10. Na praznovanju se vedno veliko dogaja. Zato je v izhodiščnem

besedilu veliko glagolov … Obkroži jih v spodnjem odlomku besedila.

Belo polento se ponudi z gobami, s pršutom ali z zajcem, smo izvedeli. Na

Ozeljansko je bela polenta zašla s Trnovske planote, kjer so nekoč imeli več
krompirja kot koruze. Recept je v te kraje prišel že pred več kot sto leti.

11. Iz spodnjih povedi izpiši glagole in jim določi vse, kar znaš.

Spraševali smo po dobrem receptu za polento.

42
 Glagol Oseba Število Čas

Danes jo bomo postregli z različnimi prilogami.

Glagol Oseba Število Čas

Belo polento ponudijo z gobami.

Glagol Oseba Število Čas

Ljudje se polente tudi danes niso naveličali.

Glagol Oseba Število Čas

12. V naslednjih povedih obkroži nedoločnike.

Potem se sme dodati malo masla, da je polenta bolj voljna, kakšnih drugih predpriprav
pa pravzaprav ni. Seveda je treba polento dovolj časa kuhati. Količino za obrok ene
družine morate mešati 40 minut.

13. Izberi med nedoločnikom ali namenilnikom. Izbrano različico

podčrtaj.

Poskrbet/Poskrbeti je treba za veliko lačnih ljudi.

Polento moramo mešati/mešat pol ure.
Povedala sem ti, da polente ne smeš preveč solit/soliti!
Za dobro polento si želim dobit/dobiti res dobro moko.
Pojdiva v mlin iskati/iskat koruzno moko!
Ali smem dodat/dodati še malo soli?
Odšla sta pogledati/pogledat, če je polenta že kuhana.

14. Naslednji odlomek izhodiščnega besedila prestavi v prihodnji

čas.

43
Nedaleč stran se je v osrednji kuhinji, kjer so se potili člani domačega Turističnega
društva Ozeljan – Šmihel, veliko dogajalo. Poskrbeti je bilo treba za veliko žejnih grl in
lačnih ust, tako da dela ni zmanjkalo.
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
____________________________________________________________________

15. V naslovu časopisnega besedila oz. našega izhodiščnega besedila

so kar trije prislovi. Izpiši jih in napiši, katere vrste so.

_________________ __________________ _________________

Vsi trije so ____________ prislovi.

16. Iz naslednjega odlomka izbrskaj vse prislove. Prepiši jih v

pripravljeno preglednico.

Da bi bolje spoznali še krompirjevo ali belo polento, ki se na krožnikih znajde redko, ni

bilo treba iti daleč. Na dvorišču pod ozeljansko cerkvijo se je namreč kuhala tudi ta in
napotili smo se tja. »Pri krompirjevi polenti je osnova krompir, ki ga najprej skuhamo
in zmešamo z mešalnikom, potem pa vanj vmešamo še belo pšenično moko. Koruze v
njej torej ni. Tudi belo polento moramo dobro mešati vsaj pol ure,« je navdušeno
povedal Stojan Špacapan.

Časovni prislovi Krajevni prislovi Načinovni prislovi

17. Vstavi manjkajoče prislove, navedene spodaj, tako da boš dobil/-

a smiselno besedilo.

Ozeljanski praznik je tudi _________ minil ______________. ________ se je

zbralo prek 1.500 obiskovalcev, ki so ______________ poskušali dobrote iz velikih
kotlov. Čeprav je bistvo praznika razvedrilo, je tekmovanje potekalo __________.
Pripravili so veliko odličnih jedi iz polente, ____________ pa je prineslo tudi
zmagovalce tekmovanja. Domačini so poskrbeli za vse, ____________ za žejne,
____________ še za lačne. Nihče ni šel __________ slabe volje.

44
 resno najprej
letos veselo

tam
potem
domov
navdušeno

popoldne

18. Vstavi pravilno obliko primernika ali presežnika.

Rumena polenta je _______________ (voljna), če ji dodamo maslo.

Bela polenta je v Ozeljanu _________________ (redka) kot rumena.
Rumena polenta s pršutom je ________________ (dobra) jed na praznovanju.
Letos se je praznovanja udeležilo ____________ (veliko) število ljudi kot lani.
Če dodaš več koruzne moke, je polenta _________________ (rumena).
Ker je lačnih veliko ljudi, bomo polento kuhali v ______________ (visok) kotlu kot
običajno.

19. V izhodiščnem besedilu označi 7–10 ključnih besed, nato pa

napiši strnjeno obnovo besedila o prazniku polente, ki naj ne presega
10 povedi.

Prostor za besedilo:

45
46
Rešitve:

1.
Kateri naslov nosi izhodiščno Za polento ni nikoli pretoplo, jedo jo pozimi in
besedilo? poleti
Kdo je besedilo napisal? Katja Željan.
Kje je bilo besedilo objavljeno? V časopisu Delo.
Kdaj je bilo besedilo 17. 7. 2012
objavljeno?
O čem besedilo govori? O prazniku polente v Ozeljanu.

2. Praznik polente je bil 15. julija 2012, saj je v besedilu podatek, da je bil praznik na
nedeljo.

3. B

4. 1, 3

5. z jogurtom

6. DA, NE, NE, NE, DA, NE, DA

7. Poskrbeti je bilo treba za vse ljudi, ki so bili žejni in lačni.

8. Po smislu, npr. G. Simonič je bil v Ozeljanu šef in je opravljal nadzor nad kuhanjem
polente, zato je bil nekakšen skrbnik polente.

9. C

10. se ponudi, smo izvedeli, je zašla, so imeli, je prišel

11. Spraševali smo: 1., mn., pret.; bomo postregli: 1., mn., prih.; ponudijo: 3., mn.,
sed.; se niso naveličali: 3., mn., pret.

12. dodati, kuhati, mešati

13. Poskrbeti, mešati, soliti, dobiti, iskat, dodati, pogledat

14. Nedaleč stran se bo v osrednji kuhinji, kjer se bodo potili člani domačega
Turističnega društva Ozeljan – Šmihel, veliko dogajalo. Poskrbeti bo treba za veliko
žejnih grl in lačnih ust, tako da dela ne bo zmanjkalo.

15. nikoli, pozimi, poleti; časovni

16.

47
 Časovni prislovi Krajevni prislovi Načinovni prislovi
redko, najprej, potem daleč, tja bolje, dobro, navdušeno
17. letos, veselo, Tam, navdušeno, resno, popoldne, najprej, potem, domov

18. bolj voljna, redkejša, najboljša, večje, bolj rumena, višjem

19. Po smislu, npr.: polenta, Ozeljan, praznik, priloga, tekmovanje, tradicija, mlin,
jed.

V nedeljo so v Ozeljanu že enajstič imeli praznik polente. Kot vsako leto so tudi
tokrat marljivi in zagnani domačini kuhali rumeno in belo polento v velikih kotlih.
Obiskovalcem so jo ponujali z različnimi prilogami, najpogosteje z golažem ali s
pršutom. Popoldne je bilo tekmovanje, nagrada pa živ prašiček. Polenta v teh
krajih sodi v tradicijo, saj so v kraju nekoč imeli celo sedem mlinov, iz katerih so
dobivali koruzno moko za domačo polento. Tudi danes je polenta na Ozeljanskem
priljubljena jed.

48
 PRILOGA 6

1. V povedih podčrtaj vse osebne zaimke.

Nalogo sem rešil pred tabo. – Si me videl, ko sem tekel na avtobus? – Zakaj se jih
vedno izogibaš? – Kje ste pa vi končali to uro? – Ali vidva razumeta to snov? – Meni se
zdi zelo težka. – Moral bom sesti in se jo dobro naučiti. – Peresnice ne najdem,
verjetno sem jo pozabil v šoli. – Pred nami je še veliko mesecev dela.

2. Popravi napačne osebne zaimke. Popravljeno besedilo prepiši v

zvezek.

Lahko počakaš pri nama. – Pri njima ti bo preveč dolgčas. – O njihdveh sem slišal
same slabe stvari. – Pri onih sem bil že večkrat. – Ob njima se počutim slabo. – Aleš in
Aleks sta moja najboljša prijatelja, brez njih ne grem nikamor.

3. Ponovljeno besedo/besedno zvezo zamenjaj z ustreznim zaimkom.

Novo poved napiši na črto.

Za rojstni dan sem dobil nov računalnik. Z računalnikom sem zelo zadovoljen.
__________________________________________________________________
Vid je moj prijatelj. Vida bom poklical po telefonu.
_________________________________________________________________
Postojnska jama je naša najlepša jama. V preteklosti sem Postojnsko jamo že večkrat
obiskala.
_________________________________________________________________
Bohinjsko jezero me vedno znova navdušuje. Ob Bohinjskem jezeru se vedno dobro
spočijem.
__________________________________________________________________

4. Vstavi zaimek v pravilnem sklonu.

Če boš hotel mojo pomoč, _____ (jaz) pokliči. Z veseljem ____ (ti) bom pomagal.
Pri _______ (ona) moraš biti bolj pazljiv. Hitro ______ (ona) namreč lahko užališ.
S kolesom sem do _______ (oni) prišel hitreje kot peš. Nisem hotel, da bi ______
(jaz) predolgo čakali.
Pri ___________ (vidva) mi je všeč vajin optimizem, zato se z ___________ (vidva)
zelo rad družim.

49
 5. Povej, tako da uporabiš zaimek/zaimka.

Že dolgo si želim rolerje. Mama _____ _______ bo kupila jeseni.

Tanja, če ne zmoreš sama izdelati plakata, _____ _______ lahko pomagam narediti
jaz.
Užalil sem prijatelja, a nimam moči, da bi se _____ opravičil.
Na Pohorju sem se povzpela na razgledni stolp. Z __________ sem videla ves Maribor.
Pri teku sem bil hitrejši od sošolca. Prehitel sem ______ kar za nekaj stotink.
Mojca, pogrešam kopalke. Sem ______ morda pozabila pri _______?
Moja sošolka se je preselila v drug kraj. Brez _______ je v šoli prav žalostno.

6. Izpiši osebne zaimke in jim določi osebo, število in sklon.

Pred praznikom spomina na mrtve sem s starši odšla na pokopališče. Na njem je

pokopan moj dedek, ki ga nisem nikoli poznala, in babica, ki smo jo pokopali pred
dvema letoma. Rada jima prižgem svečke in pomislim na njiju. Predstavljam si, kako je
bil videti dedek, in ga v mislih postavljam ob babico. Zagotovo je bil tudi on tako
dober, kot je bila babica. Žal mi je, da ju ni več in da z njima nisem mogla preživeti
več svojega časa.

Osebni zaimek Oseba Število Sklon

7. Zaimkom, ki si jih našel/-la v zgornjih povedih, določi še, na kaj se

nanašajo oz. katero besedo/besedno zvezo nadomeščajo.

Zaimek Nadomešča besedo:

50
51
 Rešitve:

1. Nalogo sem rešil pred tabo. – Si me videl, ko sem tekel na avtobus? – Zakaj se jih
vedno izogibaš? – Kje ste pa vi končali to uro? – Ali vidva razumeta to snov? – Meni se
zdi zelo težka. – Moram bom sesti in se jo dobro naučiti. – Peresnice ne najdem,
verjetno sem jo pozabil v šoli. – Pred nami je še veliko mesecev dela.

2. Lahko počakaš pri naju. – Pri njiju ti bo preveč dolgčas. – O njiju sem slišal same
slabe stvari. – Pri njih sem bil že večkrat. – Ob njiju se počutim slabo. – Aleš in Aleks
sta moja najboljša prijatelja, brez njiju ne grem nikamor.

3. Za rojstni dan sem dobil nov računalnik. Z njim sem zelo zadovoljen.
Vid je moj prijatelj. Njega bom poklical po telefonu.
Postojnska jama je naša najlepša jama. V preteklosti sem jo že večkrat obiskala.
Bohinjsko jezero me vedno znova navdušuje. Ob njem se vedno dobro spočijem.

4. me, ti, njej, jo, njih, me, vaju, vama

5. mi jih / ti ga / mu / njega / ga / jih tebi / nje

6.
Osebni zaimek Oseba Število Sklon
njem 3. ed. M
ga 3. ed. R
jo 3. ed. T
jima 3. dv. D
njiju 3. dv. T
ga 3. ed. T
on 3. ed. I
ju 3. dv. T
z njima 3. dv. O

7.
Zaimek Nadomešča besedo:
njem pokopališče
ga dedek

52
jo babica
jima dedek in babica
njiju dedek in babica
ga dedek
on dedek
ju dedek in babica
z njima dedek in babica

53
 PRILOGA 7

Vprašaj se po samostalniku, vprašanje zapiši v preglednico, izpiši

samostalnik in mu določi sklon. Glej zgled.

S sošolcem se veliko kregava.

Vprašanje Samostalnik Sklon
S kom se kregava? (s) sošolcem or. / O / 6. sklon

Nekdo stoji pred vrati.

Vprašanje Samostalnik Sklon

Ne prihajaj brez naloge!

Vprašanje Samostalnik Sklon

Si že slišal novico?
Vprašanje Samostalnik Sklon

Včerajšnjih dogodkov se ne spominjam.

Vprašanje Samostalnik Sklon

Prišel je čisto brez sramu.

Vprašanje Samostalnik Sklon

Ali si že pometel kuhinjo?

Vprašanje Samostalnik Sklon

Povej še očetu.
Vprašanje Samostalnik Sklon

54
Nikoli nimaš časa!
Vprašanje Samostalnik Sklon

Pristopil je še učitelj.
Vprašanje Samostalnik Sklon

Učili se bomo o starih Grkih.

Vprašanje Samostalnik Sklon

Šolski avtobus je danes zamujal.

Vprašanje Samostalnik Sklon

Si čisto pozabila na Mateja?

Vprašanje Samostalnik Sklon

Napotil se je proti domu.

Vprašanje Samostalnik Sklon

Prosim, da pišeš s peresom!

Vprašanje Samostalnik Sklon

Napravil si preveč napak.

Vprašanje Samostalnik Sklon

Domače naloge piši redno.

Vprašanje Samostalnik Sklon

55
 Rešitve:

S sošolcem se veliko kregava.

Vprašanje Samostalnik Sklon
S kom se kregava? (s) sošolcem or. / O / 6. sklon

Nekdo stoji pred vrati.

Vprašanje Samostalnik Sklon
Pred čim? (pred) vrati or./ O / 6. sklon

Ne prihajaj brez naloge!

Vprašanje Samostalnik Sklon
Brez česa ne prihajaj? (brez) naloge rod. / R / 2. sklon

Si že slišal novico?
Vprašanje Samostalnik Sklon
Kaj si že slišal? novico tož. / T / 4. sklon

Včerajšnjih dogodkov se ne spominjam.

Vprašanje Samostalnik Sklon
Česa se ne spominjam? dogodkov rod. / R / 2. sklon

Prišel je čisto brez sramu.

Vprašanje Samostalnik Sklon
Brez česa je prišel? sramu rod. / R / 2. sklon

Ali si že pometel kuhinjo?

Vprašanje Samostalnik Sklon
Kaj si že pometel? kuhinjo tož. / T / 4. sklon

Povej še očetu.
Vprašanje Samostalnik Sklon
Komu še povej? očetu daj. / D / 3. sklon

Nikoli nimaš časa!

56
 Vprašanje Samostalnik Sklon
Česa nikoli nimaš? časa rod. / R / 2. sklon

Pristopil je še učitelj.
Vprašanje Samostalnik Sklon
Kdo je še pristopil? učitelj im. / I / 1. sklon

Učili se bomo o starih Grkih.

Vprašanje Samostalnik Sklon
O kom se bomo učili? o Grkih mest. / M / 5. sklon

Šolski avtobus je danes zamujal.

Vprašanje Samostalnik Sklon
Kaj je danes zamujalo? avtobus im. / I / 1. sklon

Si čisto pozabila na Mateja?

Vprašanje Samostalnik Sklon
Na koga si čisto Mateja tož. / T / 4. sklon
pozabila?

Napotil se je proti domu.

Vprašanje Samostalnik Sklon
Proti čemu se je napotil? domu daj. / D /3. sklon

Prosim, da pišeš s peresom!

Vprašanje Samostalnik Sklon
S čim prosim, da pišeš? (s) peresom or. / O / 6. sklon

Napravil si preveč napak.

Vprašanje Samostalnik Sklon
Česa si napravil preveč? napak rod. / R / 2. sklon

Domače naloge piši redno.

Vprašanje Samostalnik Sklon
Kaj piši redno? naloge tož. / T / 4. sklon

57